'Slovenija. v ■ Na tuji zemlji, kamor nas je privedla izključno želja po 6im lepši bodočnosti naše Slovenije, se spominjamo onih velikih ki so po mnogih uspelih ljudskih taborih-leta 1867- na viž- aarskem taboru prvi6, pod tujim gospodstvom, javno izpovedali vi¬ šek slovenskih hrepenenj - Zedinjeno Slovenijo. Močan mora biti narod, 6e ho6e, da is njega porojena mi¬ sel ostane tako dolgo v njem živa, kakor jevprav vižmarski klic klel v narodno zavednih srcih do dne, ko mu je majska deklaracija odprla pot v javnost. 29.oktober 1918.leta je bil tisti, ki je v vseh Slovencih za hip vzbudil upanje,, da je napočil trenutek Zedinje¬ ne Slovenije. Prekratka je bila žal idilična doba popolne slovenske samostojnosti v okviru jugoslovanske države, da bi jo mogli pravil¬ no oceniti. A vemo le eno - slovenski narod bo dal iz sebe vse svo¬ je le tedaj, 6e bo lahko popolnoma svoboden, in samostojen deloval v družini evropskih narodov. 20—letno sožitje s Srbi in Hrvati v kraljevini Jugoslaviji je v najsvetlejši luči pokazalo mnoge odli¬ ke našega naroda. Idejna izgrajenost, duhovna mo6 in podjetnost so lahko vs.em ostalim narodom Jugoslavije,Balkana in prav tako Srednje Evrope, pokazali, da na najbolj kočljivem delu Evrope živi ljudstvo, ki ve, ]$aj predstavlja in kaj hoče in ki se jasno zaveda svojega poslanstva. Bolj kot kedaj prej to poslanstvo živo občutimo danes. Biti zvezni člen med zapadom; in vzhodom ni lahko. In kakor so ob koncu prve svetovne vojne naši predstavniki rušili stari imperij, ki ni razumel potreb časa in zahtev dežel, z ustanavljanjem lastne države Slovenije, prav tako gledamo danes edino rešitev tega prosto¬ ra samo v Zedinjeni Sloveniji, ki naj v dostojnem sožitju s sosedi predstavlja del trajnega miru, tako potrebnega Evropi. Ne samo zgodovina,marveč še bolj osebne izkušnje so nas izučile, da nikdar ničesar.: predstavljali ne bomo, če ne bomo trdne izhajali iz stališča, da smo Slovenci. Narod in njegove koristi - to je v današnjih dneh naše načelo in od-njega ne smemo odstopiti Le z urejenim slovenskim domom je dana možnost pravega in trajnega sožitja s srbskim in hrvatskim narodom. .• Za to odklanjamo vse načrte,, ki bi hoteli na ta ali <3ni način okr~ njevati naš program Zedinjene Slovenije. ■ . Bivanje v tujini nam bo brezdvoma mnogo koristilo. Stil z velikim svetom nas bo usposobil v izdatni meri, da bomo pametneje - in trezneje vodili našo domačijo« Nauke in izkustva pridobljena na tuji zemlji, bo treba v primerili ooliki uresničiti ob povratku v domovino. Naš povratek ni odvisen le od formalnosti, ki jih bodo uredili maloštevilni posamezniki, marveč mnogo bolj od čim boljše izpopolnitve nas vseh. V nas samih mora grasti zavest, kaj smo in kaj hočemo, do dna; kajti šele tc-daj, ko bomo.sami zreli sinovi in hčere zdravega naroda, bomo ta narod lahko tudi dostojno zastopali. Zavedamo so, da na.3 čaka še mnogo dela in truda; veliko tu, še več pa doma. Zato na današnji praznik narodne skupnosti ob¬ ljubimo svojemu narodu, kat e?, emu dolgujemo vse, da bomo vsak po svo¬ jih najboljših, močeh dali svoj prispevek na oltar domovine, le du- Ste .67, _Domači jj lasovi*„29. k. 194§«... _ __Str.2. hovno p. erojoni in trdno.povezani bomo v trudu in znoju lahko gra¬ dili nov dom. ati -Slovenija, ki so ji nismo nikdar izneverili, nas ki So! Ni to samo domovina cd zelene Stajkrške do idSjnih krožkih tal, od skalovite Gorenjsko do jadransko sinjine to so tudi noši bratje in sestro v domovini, ki vedo, da smo Slovenci v svetu zarodi razm- / domovini v prvi vrsti zedinjeralci celotnega, slovenskega ozemlja. Preko valov krvi in gor j ra, preko nam tako tujega rjovenja na naši mučeniški zemlji gre letošnji tretjercajski proglas začasne¬ ga narodnega predstavništva; gre naprej po poti, ki sta mu jo zašita- la 3og in p.avica, gro samo oeluku cilju nasproti - konšni uresničitvi najvisjih hrepenenj slovenskega naroda - Zedinjeni Sloveniji. •Danes je slovenski narodni praznik! Zato so naše besede posvešone v rvi vrsti naš emu ožjemu domu - Zedinjeni Sloveniji. Ko pa bomo 1.decembra proslavljali praznik zedinjenja Slovencev,Hrvatcv in Srbov v kraljevino Jugoslavijo, bomo povedali odkrito in možato besedo o skupnem domu, ki si ga želimo zgraditi, Dog nam daj možnost, da bi feimprej zaželi graditi Zedinje¬ no Slovenijo in veliko demokr-'ticno federalno kraljevino Jugoslavijo! VAZNDS SVETOVNI 60CODKI ZADNJIM AN Daši je minuli teden šol v zgodo/rino brez velikih živčnih pretresijajev, je vendar bil bogat na vsebini, ki bo dajala povdar- ka bodošemu svetovnemu politišnemu razvoju. To vsebino izpolnjujejo predvsem francoske volitve, razpravljanja okoli podonavskih in bal¬ kanskih problemov in drugi svotovni dogodki, ki so se povp-rečne- rau opazovalcu takorekoš izmuznili iz pogleda, pa verdar ne igrajo sano rloge pozabljenega kmet na svetovni šahovnici. /OLIT./G V FRAKCIJI nisc samo francoska notranje-politišna zadeva, 1 bi naj bila zanimiva samo zaradi radovednosti,ko bo zmagal, ampak bo izid volitev v bodošnosti imel velik vpliv na razvoj svetovnopolitišnega položaja. Preteklo nedeljo, dne Pl.cktc ra, se je francoski narod s 85>« udeležbo na volitvah izrekel za pO' ^itiko gener :la de Gaulle-a. S tem se je francoski narod z udeležbe kakršne še ni bilo v francoski volilni zgodovini, izrekel proti ko¬ munizmu, ker smo minule tedne bili priša hudemu sovjetskemu napad/.kjU na politiko ustvarjenja zapadnoevropskega bloka, kate .o idejo je spro¬ žil prav general de Gaulle. Kljub temu, da so iz volitev izšli komu¬ nisti kot najmočnejša francoska stranka, bode vendar v novem parla¬ mentu ostali v veliki manjšini, ker so napredni katoličani in soci¬ alisti, ki de Gaulle-a podpirajo, skupaj dobili velikansko premoč nad komunisti. Tem bolj važno je to zaradi tega, ker je de Gaulle do¬ bil večino tudi na vprašanje, ali naj ima skupščino v roku 7 mesecev, ko izdeluje načrt za novo ustavo, samo omejene parlamentarne pravice, S tem si je de Gaulle za čas najpomembnejše bližnje bodočnosti utr¬ dil položaj tako, da je njegov padec onemogočen, To pa je za izva¬ janje njegovih zunanjepolitičnih načrtov prav v dobi prvih 7 mesecev, ki bodo de Gaulle-ova predrznost, ki pa je ukazala močno protikomu¬ nistično usmerjenost francoskega naroda, ker njegovo vladno koalici¬ jo sestavljajo napredni katoličani in socialisti, komunisti pa so spričo njihove skupne zmage propadli in ne bodo imeli v parlamentu priložnosti, delati velike oviro njihovi politiki. Sedaj je samo še na generalu de Gaulle-u, kako bo znal obdrž ti. koalicijo. Upamo pa, da tc ne bo pretežko, ker so oboji - i napredni katoličani i socia¬ listi - neizprosni nasprotniki komunistov, ki bodo v novem parlamen¬ tu predstavljali edino resno opozicijo. 'A UADŽ.ARSKSIr je sovjetski maršal Vorošilov izdal enostranski,povs nedemokratični ukaz, da more jo vse madžarske ..stranke Štev,67. _ __Doma6i_glasoyi A- 22»^»1945» __Str .3» za bodoče volitve sestaviti enotno listo. To je prav v trenutku,ko so se vlade USA in Vel.Britanije pripravljale, da priznajo provizo¬ rično madžarsko vlado, ko so videle, da so pri res demokratsko izpel¬ janih. volitvah v budimpeštanski ob&inski odbor odnesli prepričljivo večino nad komunisti mali posestniki. Ce je bil takšen izid v Budim pešti (Pariz je, recimo, dosledno volil komuniste!) so komunisti kc vitro izračunali, kaj jih 6ak< šele na podeželju; zato je hotel mar ai Vorošilov položaj rešiti z eno samo kratko potezo, Toda ta pote e mu je izjalovila, še preden jo je prav napravil. Vlade zapadnih demokracij so tako dale razumeti, da priznanje vlade, ki bi izšla : kakšnih volitev, ni mogoče. Komunisti so sicer uprizorili nekaj ne Lrov in skušli izvesti nekaj pritiskov, toda ostalo je pri zahtevi-., apadnih demokracij in stranke so izdale skupen proglas, da enotne '~Tste"Ti5 bčdo sestavljale. če vzamemo za primero izid budimpestan- -kih občinskih volitev, lahko s precejšnjo gotovostjo prerokujemo komunistični poraz pri bodočih mrdžs-skih volitvah, - ce seveda ne bodo komunisti poskušali ustvarita, novega izvršenega dejstva, ki pa bi moral privesti samo-do še večje napetosti med zavezniki, posebno, ker so zapadni zavezniki vložili oster protest proti enostranskemu trgovinskemu dogovoru mod Madžarsko in SSSR in s tem pokazali, da so na dogodkih v Madžarski selo zainteresirani. To celo tako zelo, da je vodilni angleški list moral zapisati, da "bi bil čudež, če USA in Vel. Britanija protesta nebi vložili!" V ROMUNIJI je bila gotovo na sovjetsko zahtevo ustanovljena industrij¬ ska družba "SOVROM-PETROl” za izkoriščanje romunskih pe¬ trolejskih vrelcev, s katerimi. Romunija plačuje Sovjetom reparaci¬ jo. Toda vrelci so po večini britanska in ameriška last. S tem so se skušali Sovjeti zadostiti za polom na Madžarskem. Pričakovati pa sme¬ mo, da bodo tudi na to zapadne demokracije primerno odgovorile, po¬ sebno, ker je po enomesečni zakasnitvi vendarle prišel v Anglijo članek z izjavami'vodje romunske nacionalne kmečke .ki tranke Manija, e brezobzirno razkrinkal diktaturo "Grozovih komunistov. Saj pravi, a "so postali pristaši romunske komunistične stranke oni Romuni,ki 0 si začasa diktature napravili zelo slab glas. Komunisti pa so po rali zato, da bi tako ušli sodbi zaradi vojnega zločinstva," (Ali 1 nekaj podobnega tudi v Titovi Jugoslaviji:???) Maniu nato nadalju m "Narodna kmečka stranka nestrpno čaka na svobodne volitve, da 7 etu pokazala, da rpmun. narodno mnenje stoji za to ugotovitvijo i, i bi pokazala Molotvu, kako slabo je bil o Romuniji informiran po ;verodostojnih virih." Ta članek so v Londonu zabeležili z velikim .kami in pričakovati smemo posege v romunske zadeve. v BOLGARIJI se mudi amerikanski opazovalec Mark Btheridgd, ki bo lahko na mestu samem ugotovil upravičenost odločitve o- pczicionalnih strank, ki so izdale snupen proglas, da se pod razme¬ rami, kakor jih pripravlja bolgarski komunistični režim, volitev ne nore udeležiti. GLEDE GRČIJE je v angleškem spodnjem domu padla službena izjava, da bo britanska vlada s vsemi razpoložljivimi sredstvi pre prečila, da bi se v Grčiji s silo prevrnila oblast, pa naj bo to z levice ali desnice. - Kaj to praktična pomeni, nam je vsem jasno,če vemo, da so desničarji itak na oblasti... HA BALKANU se torej ne-bo naglo jasni. In ce se razmere tako hitro bistrijo okoli Jugoslavije, Titu pač ne bo mnogo pomagalo, st tem dogodkom kar čez no6 kliče nazaj k svojim edinicam če v prote5 vse dopustnike in rezerviste,, ki so se morali pretekle dni vrniti na¬ zaj pod orožjej upamo da ta por o za maršala Tita v uradnih zapiskih zapadnih demokracij ni ostala nezapadena. Štev.67. _Domači Ajlasovi^g^.Z. 1945^_Str .4 : KARTA ZDRUŽENIH NARODOV je dne 24. oktobra stopila v veljavo,ko je položila ratifikacijske listine tudi Sov¬ jetska z vesa. Organizacija Združenih, narodov pomeni mnogo bolj mod¬ no organizacijo,, kot jo je pomenilo staro društvo narodov v Ženevi« Dokler Sovjetska zveza ni statuta Združenih narodov ratificirala, prakti6.no ni bila po njem vezana. Sedaj je položaj povsem drugačen* V bodoče bo morala tudi Sovjetska zveza vsak nastali spor predloži¬ ti tej organizaciji in vsak svoj korak zagovarjati. Ce noče riški- rati tudi najhujših sankcij, bo odslej-morala SSSR prav-tako kot vse druge države vse zadeve reševati pred tem forumom, v kolikor ti¬ čejo svetovnopolitične situacije. Politika izvršenih dejstev je s tem dobila svoj konev, če noče prav ona izzvati konfliktov. Združe¬ ni narodi pa bodo imeli takoHudi stalno kontrolo nad nameni te ve¬ like vzhodne neznanke in bodo imeli priložnost zastaviti pot komu¬ nistični ekspanziji. NA KITAJSKE: DRŽAVLJANSKA VOJNA. V kitajski provinci Santung je vz¬ hodno od mesta Cinana izbruhnila 22,t.m. ostra borba med komunističnimi četami in rednimi četami mar¬ šala Čangkajšeka. Radio London in Švica sta 23«t.m. poročala o hu¬ dih bojih. Ce premislimo, da so pred kratkim službeni glasovi iz Amerike in Anglije dali razumeti, da sta obe državi na dogodkih v Kitajski na moč interesirani, smemo v bodočih dneh pričakovati od¬ ločnih korakov, ako med tem ena ali druga stranka na Kitajskem ne bo odnehala. Ako pregledamo samo te dogodke, ki pa še davno niso ob¬ delani od vseh strani in do korenin vseh vzrokov, nam postaja jasi da še odnosi med zavezniki ostro začrtujejo in se počasi približu¬ jejo popolni razjasnitvi. Tendenca, ki jo je mogoče zasledovati,gre za tem, da zapadne demokracije vedno bolj odločno skušajo dokazati, da so pripravljene z vsemi sredstvi nastopiti za vrednote, za ka¬ tere so šle v vojno. To nam je ciai razumeti tudi sam predsednik Tru¬ man, ko je te dni od kongresa zahteval, da uzakoni enoletno vojaško obveznost vsakega Amerikama od IB.- 20,leta z motivacijo, da "Ame¬ rika mora biti močna, da uveljavi obveze, ki jih je dala svetu".Ce le površno zasledujemo svetovno dogodke, nam ne bo treba dolgo ugi¬ bati, kdo bi danes, ko sta Nemčija in Japonska na tleh- mogel biti praktični napadalec na obveznosti, ki sta jih sprejeli USA in Vel. Britanija. Taka odločnost, kakor jo kažeta ti dve veliki demokraciji, pa nam more biti samo na moč simpatična in nam vliva upanje v. ugodno rešitev tudi našega vprašanja. O PASTIRKEM PISMU JUGOSLOV. ŠKOFOV še vedno pišejo komunistični listi v Titovi.ni. Po vrsti se oglaša¬ jo rdeče veličine.Ker pa ne morejo z nobenim pravim protidokazom na -dan vsi po vrsti lažejo, da je v Titovini velika verska svoboda, kor drugače ne bi mogli brati takega pisma in se sploh škofijska konferenca ne bi mo¬ gla vršiti. V ZAGREBU SO župniki vprašali škofa, če res morajo brati celotno pastirsko pismo. Dr.Stepinac je od¬ govoril; "Oe ste pripravljeni umreti . za Kristli«* ga vsi. Le u»a, ga boste brali,"Pra v stol niči celo sam način e prišle do jav 7 j z' o 't ms t. o o a, ne jv a, i f ' 1; - kričalo pred ..župni in zahtevalo župnika, a mimo so prikoraka¬ li drugi, ki so odobravali pism in vzklikali nadškofu Steoincu. PASTIRSKO PISMO JUG/3K0~ FOV JE ŽE V AMERIKI, Tom so komunisti zelo šarili z uda- nostno izjavo nekaterih slo- venskih duhovnikov, ki so jo svojčas objavili ljubljanska komunistični listi. Pastirsi pismo pa zdaj našim ameriško rojakom odpira oči. V LIENSREM TABORIŠČU si se včeraj poročila g.Plečko Franc iz Ljubljane in Pike c 'La¬ ro, ja 3 z Brezovice. Mlademu t • — m z e rimo cuiio boru o sr a brus e—' *' ' o 3 J. r: '-' BERITE SLOVENCA V TIROIAH,