TRST, petek 5. oktobra 1956 Leto XII. . Št. 224 13462) PRIH DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 uredništvo* ^•37-338 —- Pon V* št. 6, II, nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. ivial.i /m :ir oeseua. - iNAitv7c;[Nii>ia: rnesecna *ou, vnaprej; ccuiitn.ua uuu, poucuui vcivim«« —v, ....----------- -»pio/ha Slovenije Vlšine v širini i i GOR1CA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zarezo . 1 1 *olDca: t™«* an..........................................................* -•-=- -------------------------- ------- — “ Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - 375 . mlaja založništvo tržaškega tiska l) /u/.- stolpea: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod lO. mesečno žlO din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna ^ Po dveh letih ^ drugi obletnici Memoranduma (»m ,1 *® kred enim prt. na tem mestu la m.a podpisa one- ki je„ar°dnega sporazuma, letju ? 5korai enem deset-P4dfl0J.0Tb„ 5“ državno pri-Podlaoo asih krajev, dal Pomirite/" normalizacW in lo ont; ■ STOo izrazili mno-*j. glede izvaja- tlajtj eniorand uma samega, lop, y t ■ njegovih pri-”es Dn ° Prav, da si da-wilco enem letu ogledamo, Davidu hU ta le- o-ptimizem bilo J , ,S1. najprej, kaj je zadnjem letu. da oprav- leti bi, mogli primer- tem s„ Jm’,kar n' bilo. Pri tečfcrat bomo dotikali že Vtein,. p P°ndarjene velike ^išanin rešeneBa tržaškega •teta .„7 ,za pomiritev v *e °inos° n. za medseboj- »atti e med obema drža- u°Mi dtta7lu- To mora-•otziti nT-aries Ponovno ugo-Pornnili j slednjih bi le pridno ‘nfa s® zdi kot da še »ožnostl's?. izkoriščene vse planje so V°goj za iz-°da n r-k°razuma samega. °^rQtna * tem veljt tudi -k SVarnlg°t0Vitev: izvaja- ®°£foi yn Zj11}a je prav# tako fojpr■ odnose. >S dr„ej-nai poudarimo dej-je „ bz izvedenih ali pa cleti0B 'zvedbi vseh osem neJa TaSZ°razurna kot takš- dobr’ hi je dal d°sle> ie bil rezultute. O čl. Ptnogo pisanja v 7e2i 2 m vladnem tisku v ° iz jem preseljenih t ,efi n Se eone B in so 3 J«.. Jbrž v teku prav v cone B in so r i7*h i°’ ničp* Zadevna pogajanja. A (jQ V', Po še nismo sli- ^Jobil n“ podlagi teq(l 'Jlfl vse iQ°f l’ bolnih », > «,.d pravice tu-prebivalcev onih, ki so odsotni iz bivše he 4a?° ebivQii -r So nekoč stalno tnj(j ln so se po vojni eviln Cflo :oseb % \Z]av i so namreč ki so vložile v tem smislu in uanje odgo-dn pred a Podlagi čl. 3 pa j,,e treta-- I dnevi končali fc* 225 d?' točne razme- *cino meje Pi709lasi„ °.9<,b Spomenice n začnemo s pismi, #3prej omeniti nad-ye‘j ivo dejstvo, da >e\aTazV’ tej Ptztria o kultur- K .O" Že Ne °>iio nekaj mese-urni dom v Ul- »nii- kiu*er je vlada v zad’ l^0riQv ^kazala prvih 175 Je kult ker h -yv u; Hr, j za gradnjo. Zal n'rjiatije Vedno nerešeno v Rojanu Komaj en r --u c ~“ ttovica, da :?^tl)e ,°Wno vendarle do SPr’ So d,OPlov Je Po ie luanu. ite^fio ■ Stara kt l£onzu)lPraSanja Scneral čer,atov v Trstu in v »nju, Prau p0 dolgem od- b. Olavn. Qa ^Qšau stQtuta — ^e.nj«Jceoar0tln0itni' Ve^ vedno°mena’ e priloge — /ci je obstoj Pa se ne izvajajo. :0U, v °nem najmanjšem katerem je v sta- ln PrPP ,P°dpisom spora-'eteicij triJ *tanY/*l‘ ■ sta dve leti tjjp.erif, Se 7e v nekaterih kb,a‘ hifdn P°slttbšul°. To je . o a ugotovitev. Ne lop, n«lt ki eval člena za čle-Qn[ o® kršijo iz dneva sebna spomenica, »'en5?. Jo hu^ivmpPdpisali izvoljeni letrv lčnih [ vseh slovenskih '^t^uj........................ 0q vk(iev Pisarni predsed-’l«f.?0(itajnil^lro,Tn" ujegove-»7«. ki je hkrati ii, S“>lj0 ^U(io za tržaška hnA[a dB ,a«i jih >e ot? Pre,i„U1tava- Upamo, Ni , ^Ubi[ fdnilc vlade, ki «1,^9 u r pr,de Prihod-4 Sal „ rs*> lahko oseb-tem m n e-Sr.j sPon,o„;ei,e podpisnikov t - - iti io je že :0,ičn. i«4>nt leži ki jih pred-republikanska lito!1 Je ,UJJ.Sudbe vredno pa \Me i(tska podružnica zaht nič« It. n’»n e I6 t07’,C| izr^ • ol’ današnji 11 tl °krai Uit,n° ponovno 5*i 7>‘,a>u> za,n‘an izrečeno S,Stnenirafltevo P° °b-u r» Priloo 6 0 *°9lu*ju m Steblike Ur> m !i‘ ?r'd|„e. oolr ’ a,les P“^ P' s»nJ‘ So* ’ da vlada do motna ev "Parlamenta v .-«en J>eč Saj to hkrati pa mu v javnosti tudi — vsaj doslej — ni še nihče oporekal Zato upravičeno pričakujemo, da nam prihodnje leto te zahteve ob tretji obletnici podpisa ne bo potrebno^ ponavljati. Tedaj bi namreč radi zapisali, da je bil londonski sporazum v resnici upravičen, ker se je še bolj približal smotru, zaradi katerega je bil- podpisan. Dokler pa bo obstajala ovira, ki jo predstavlja pomanjkanje ratifikacije in objave v Uradnem listu, bo pot do dosege tega smotra prepolna ovir. Na to velja opozoriti zlasti danes, ko ni še nihče uradno zanikal najnovejše vesti o skorajšnji ukinitvi generalnega vladnega komisariata in s tem o vključitvi Tržaškega ozemlja v redno republiško upravo. S tem bo namreč zmanjkala zakonodajna oblast vladnega komisarja, ukinjen Uradni list in s tem tudi izgovor glede možnosti uzakonitve Memoranduma z objavo v Uradnem listu komisariata. S. R. KONEC PAKTA O AKCIJSKI ENOTNOSTI MED KPI IN PSI Bodoči odnosi med socialisti in komunisti bodo sloneli na enakopravnem sodelovanju Izjavo o novih odnosih sta podpisala za KPI Togliatti in Amendola, za PSI Nenni in Pertini, in bo predložena v sredo v odobritev vodstvu obeh strank * Nepotrebno razburjanje v vodstvu PSDI - Socialistični voditelji ocenjujejo pozitivno resolucije PSDI (Od našega dopisnika) RIM. 4. — Glede odnosov med socialisti in komunisti v zvezi s procesom socialističnega združevanja, se je danes zvedelo, da bosta Togliatti in Nennj predložila vodstvoma svojih strank v sredo posebno skupno izjavo. Besedilo te izjave je bilo sestavljeno in odobreno danes, podpisali so ga za KPI Togliatti in Amendola, za PSI pa Nenni in Pertini. S to izjavo se urejajo nove oblike sodelovanja med obema strankama in izjava bo nadomestila palet ° akcijski enotnosti med obema strankama, ki je bil zaključen leta 1943 in ki sta ga takrat podpisala Longo in Sa-ragat. Zvedelo se je tudi, da je izjava zelo kratka, ker obsega samo 35 tipkanih vrstic, vendar pa so pogajanja trajala precej dolgo. Izjava je torej zelo važna ne samo zato, ker na novo ureja odnose med PSI in KPI, ki so sloneli na paktu o akciji'ki enotnosti, katerega je Nenni označil v svojem poročilu na zasedanju centralnega komiteja svoje stranke kot zgodovinski dokument. Izjava je važna v tem trenutku, ko je komaj včeraj prišlo do objave dveh resolucij socialdemokratskega vodstva z navedbo pogojev za socialistično enotnost, tudi zaradi tega, ker objektivno oc-etranjuje sleherno bojazen socialdemokratov glede vme- proces zdru-socialističnih šavanja KPI v ževanja obeh strank ■Odnosi med - KPI in PSI prehajajo na ta način iz faze zavezništva v fazo sodelovanja. Podlaga za vsako enakopravno sodelovanje pa je samostojnost obeh sodelavcev-Seveda mora biti to sodelovanje v tem primeru v okviru solidarnosti delavskega razreda. Zaradi tega precej preseneča dejstvo, da vodstvo socialdemokratov te vesti o novih odnosih med komunisti in socialisti ni sprejelo z zadovoljstvom. Nekateri krogi iz tajništva PSDI so nocoj izjavili, da so bili začudeni in so izdali celo posebno poročilo, v katerem obtožujejo Togliattija. da ovira avtonomen razvoj procesa socialistične enotnosti. Pri tem poročilo ne navaja, za kakšne ovire gre. Poročilo pravi dalje, da vzbuja začudenje dejstvo, da so To-gliattijevim «manevrom nasedli predstavniki PSI, ki so se že prej v teh zadnjih tednih obvezali, da bodo zagovarjali socialistično enotnost izven kakršnega koli vmešavanja KPI». Poročili, se zaključuje voditelji, da centralni komite KPI nikakor ni ponovno potrdil veljavnost pakta akcijske enotnosti s PSI, temveč se je temu izognil. Namesto tega poudarja CK besede: posvetovanje, samostojna pobuda, specifična funkcija, bolj razčlenjene načine, nove oblike itd., kar se vse nanaša na odnose med PSI in KPI. CK je torej postavil vprašanje potrebe revizije odnosov med socialisti in komunisti iz- Nervoznost v Parizu zaradi Dnllesovih izjav Le 7roquer obtožuje ZDA. - Francoski in ang leski tisk se še vedno močno jezi na Dullesa, egiptovski tisk pa pozdravlja obsodbo kolonializma z obljubo, d? bo «izvršni od-Iv®n o akcijski enotno- boi PSDI proučil nastali po- s“» vec ne odgovarja spre- Ni dvoma, da Velika aktivnost vseh delegacij pred današnjo sejo Varnostnega sveta Hrabrilni znaki, ki dajejo upati na pozitivno rešitev - Predlog glavnega tajnika Arabske lige - Sklepi londonske konference Krišna Men en zepeir Kairu. * Verini NEW YORK, 4. — Sedem arabskih držav članic Združenih narodov je danes zahtevalo udeležbo pri razpravi o Suezu pred Varnostnim svetom. Te so: Sirija, Libanon, Jemen, Saudova Arabija, Irak, Libija in Jordanija, Kakor je znano, je tudi Izrael zahteval udeležbo pri tej razpravi. NEW YORK, 4. — V Vrsti včerajšnjih in današnjih posvetovanj v New Yorku je bila posebno zapažena aktivnost jugoslovanske delegacije. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je imel daljši razgovor z egiptovskim zunanjim ministrom Favzi-jem, ki je obiskal Popoviča neposredno po svojem prihodu v New York. Pozneje se je Koča Popovič sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, zatem pa s sovjetskim zunanjim ministrom Se-pilovom. Danes opoldne je Koča Popovič kosil skupno z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Na teh sestankih. so govorili o raznih možnostih rešitve sueškega vprašanja. Podrobnosti niso znane. To velja tudi za sestanek med britansko in belgijsko delegacijo, med a-meriško, francosko in britansko delegacijo ter ostalih sestankov. Mnogi politični opazovalci vidijo v teh stikih hrabrilne znake in odločenost članov Varnostnega sveta, da se sueško vprašanje postopoma in uspešno reši. Francoski zunanji minister Pineau, ki je danes popoldne prišel iz Venezuele v New York, je imel daljši razgovor z 'glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom. Izjavil je. da se je s tajnikom razgovar-jal o vprašanju postopka v zvezi z jutrišnjo sejo Varnostnega sveta. Zvečer je Pineau večerjal z belgijskim zunanjim ministrom Selwvnom Llovdom. Kairski radio pa javlja, da je Naser sprejel danes indijskega poslanika in se z njim razgovarjal v zvezi s prihodom Krišne Menona. Naser bo Menona sprejel jutri in ta bo odpotoval v nedeljo skozi London v New York. Naser se je danes' razgovarjal tudi s sovjetskim veleposlanikom. Iz Novega Delhija poročajo, da je Krišna Menon odpotoval danes popoldne z letalom v Kairo. Pred odhodom je Krišna Menon glede Sueza izjavil: ((Stvari gredo sedaj dobro. Frekop deluje dobro, razgovori se nadaljujejo in Varnostni svet se pripravlja na proučitev zadeve. Obstaja vedno upanje.« Dejal je nato. da se vedno trudi, da se doseže mirna rešitev in da njegov odhod ni posledica «nenadne» odločitve. Pred svojim odhodom se je Krišna Menon razgovarjal v zvezi s Suezom z britanskim visokim komisarjem MacDo-naldom. Glavni tajnik Arabske lige Ha'suna je danes na tiskovni konferenci v Kairu izjavil, da bi moral Varnostni svet «odpreti vrata za pogajanja« me4 Egiptom in prizadetimi državami. Varnostni svet, je pripomnil Hasuna, bi lahko priporočal neposredne razgovore in prepustil strankam, da same odločijo, kako naj te razgovore vodijo. Varnostni svet pa bi lahko tudi ustanovil organizem, sestavljen iz njegovih članov, katerim bi se pridružile druge države. Ta organizem naj bi obravnaval zadevo s spornima strankama in iskal mirno rešitev. V tem primeru bi Varnostni svet lahko povabil glavnega tajnika OZN Ham-marskjoelda, naj bi imel aktivno vlogo pri razgovorih in naj bi se udeleževal sej organa za pogajanja.« Hasuna je pozval Veliko Britanijo in Francijo, naj ne blokirata sueške zadeve v Varnostnem svetu in naj ne preprečita, da bi ta prišla pred glavno skupščino, če se Varnostni svet ne bo uspel sporazumeti. V zvezi s prihodom ravnatelja egiptovske družbe za Sueški prekop v ZDA piše današnji «New York Times«, da voditelji nekaterih ameriških plovnih druzo proučujejo načrt za ustanovitev neke vrste zadruge, enake oni, ki so jo ameriške in angleške petrolejske družbe ustanovile leta 1954 za izkoriščanje iranskega petroleja. List prav% da predvideva načrt investicije okoli 1500 milijonov dolarjev za petnajst let za raz- voj Sueškega prekopa, in navaja še sledeče podrobnosti: «V zameno za svoje usluge za razvoj prekopa bi egiptovska družba za Sueški pretop prepustila novi zadrugi petrolejskih in plovnih družb nekatere dele upravljanja prekopa, med katerimi iztrje-vanje tranzitnih pristojbin. To naj bi bilo jamstvo za omenjene družbe, da dobijo povrnjene svoje investicije. Zadruga bi prevzela akfclje stare družbe razen 40 odstotkov, ki jih ima angleška vlada. Zato da ohrani svoj značaj privatne družbe, bi takoj izplačala angleške akcije.« Predstavnik amerlšKega državnega departmaja pa je izjavil. da mu ni nič znanega tem načrtu. Dal je tudi razumeti, da egiptovsKa vlada ni stopila v stik z ameriško vlado v zvezi s kakim podobnim načrtom. PROTESTI BRITANSKIH VOJAKOV 21 rezervistov aretiranih na Cipru V Nikoziji primanjkuje živil zaradi izrednih policijskih ukrepov - Nove sabotažne akcije upornikov NIKOZIJA. 4. vojaške oblasti . . 'Oi, Do« “J to up zahte-“n‘o pripadniki iAUič-Jo (0 temveč 11% ’. ih zrn ,ako Vldni • 'd- Nbj ?t|UeznlovSk‘ h' Pozitii? 9 ‘ionega odmeva, — Angleške javljajo, da so aretirali 21 pripadnikov angleških oboroženih sil (moških in žensk), ker so se u-deležili »hrupnega in nediscipliniranega)) sertanka v nekem luksuznem hotelu v vasi Platres. Poročilo ne navaja podrobnosti in dodaja, da proučujejo posamezna dejstva. da določijo, ali naj aretirane postavijo pred vojaško sodišče. Vse aretirane osebe so rezervisti, ki so oili zepet pokljcani pod orožje zaradi angleških vojaških operacij v zvezi s sueško krizo. Atenski račio je danes zjutraj v zvezi s lo aretacijo poročal, da »o ti rezerv, sti protestirali zaradi podaljša-ja njih vojaške služne in so zahtevali takojšnjo demon.li-zacijo. Britansko vojno ministrstvo pa noče komentirati teh trditev atenskega raaia in pripominja, da nimajo nič dodati temu, kar je Dilo že sporočeno. V Nikoziji pa je še vedno v veljavi izredno stanje, na podlagi katferega je prebivalstvu prepovedano zapustiti čomove. Prepovedano je tudi stopiti na balkone. Izhod iz hiš je dovoljen samo dve uii na dan, da si prebivals.vo lahko preskrbi živež. V vsem mestu eo samo štiri sred šča za razdeljevanje živil. Eno od teh je skupina žensk danes napadla in vdrla v notranjost trgovine. Prebivalstvo močno čuti pomanjkanje živil, posebno se, ker nima sredstev za njih nakup, kor je zaradi izrečnih ukrepov povsod delo ustavljeno. Velike jo tudi težave za oekrbo z vedo, ker so mnoge hiše brez tekoče vode. V Limasolu je včeraj zmanjkal električni tok. To je že tretjič v petnajstih dneh Tok je zmanjkal zaradi sabotaže. V goratem predelu na severnem delu otoka pa je bil preteklo noč ubit en britanski vojak, drug pa ranjen. Novi boji v Alžiru ALŽIR, 4. — Javljajo, da je med francoskimi četami in alžirskimi uporniki v teku srdita bitka v goratih predelih Atlasa. Računajo, da je v zadnjih 24 urah padlo 39 francoskih vojakov. 30 pa jih je bilo ranjenih Francoske oblasti zatrjujejo, da so izgube upornikov mnogo večje od francoskih. Sin maroškega sultana Mu-laj Hasan je imel danes že drugi razgovor z Molletom. Popoldne ga je sprejel predsednik republike Coty. Po uradnih izjavah je namen obiska sultanovega sina razgovarjati se o položaju francoskih čet v Maroku ter o bodočih vojaških odnosih med Francijo in MaroKom. Znano pa je, da se razgovori tičejo Audi Alžira. Bivši voditelj maroških u-pornikov Abd El Krim je dopisniku lista «A1 Khira« izjavil med drugim, da «je potrebno podpreti fronto proti Franciji v Maroku«. »Poudarjam, je dejal Abd El Krim, da bo neodvisnost Maroka dozdevna, dokler bosta Špa- nija in Francija -meli tam svoje čete.» Obtožil je zatem Španijo da je aretirala in deportira-la maroške patriote, od katerih so nekateri umrli v zaporih zaradi mučenja. Kritiziral je nato tudi maroško vlačo in dejal: ((Poudarjam, da se odhod imperialistov iz Maroka ne bo dosegel z govo. ri, izjavami in diplomatskimi notami. Ponavljam, oa je Francija, ki ima težave v Alžiru z vojaškega stališča in z Egiptom s političnega stališča, ošibljena država. Francija ni spoeobna boriti se na dveh frontah. Prišel je torej ugoden čas, da jo z novo borbo v Maroku spravimo na kolena. Tako bomo dosegli popolno zmago Arabcev nad Francijo.« V ponedeljek razsodba v Poznanju POZNANJ, 4. — Proces proti trem obtožencem, ki so obtoženi, da so ubili nekega vojaka. se je danes končal. Razsodba bo izrečena 8. oktobra. Najprej so danes govorili štirje zagovorniki obtožencev, zatem državni pravdnik in nato zopet zagovorniki. Sodnik je zatem dal besedo obtožencem Vsi trije so prosili sodišče, naj ne bo strogo. Varšavski radio javlja, da je vlada določila nakazilo od 100 do 200 milijonov zlotov letno (kar odgovarja znesku od poldruge do treh milijard lir), da se podpreta mala industrija in obrtništvo v poljskih podeželskih mestih. Statut združenja koristnikov prekopa LONDON, 4. — Svet združenja koristnikov Sueškega prekopa je danes odobril dve resoluciji, ki se tičeta organizacije in finansiranja združenja. ((Resolucija o organizaciji združenja koristnikov Sueškega prekopa« vsebuje statut združenja. Statut določa imenovanje sveta, izvršilno skupino in u-pravo. Sedež združenja bo v kraju, ki ga bo določil svet. Z odobritvijo zvršilue skupine upravnik lahko odpre u-rade tudi v črugih krajih V svetu so vsi člani združenja. Sestal se bo avtomatično vsakih šeet mesecev in na zahtevo enega od čiunov ali pa izvršilne kupine. Svet se lahko sestane kjerkoli poleg na sedežu združenja, če se predsedniku sveta zdi to potrebno, ali pa na zahtevo dveh tretjin članov. Dve tretjini članov bosta predstavljali kvorum na sestankih sveta. Svet bo na vsakem zasedanju izvolil ined svojimi člani predsednika in podpredsednika, ki bosta poslovala do prihodnjega zasedanja; izvolil bo člane, ki bodo zastopani v izvršilni skupini, imenoval bo upravnika ob upoštevanju priporočil izvršilne skupine, odločal bo o vseh akcijah. Izvršilno skupino bo sestavljalo sedem članov, ki jih bo svet izbral med državami članicami, upoštevajoč izkoriščanje prekopa, obseg trgovine in geografsko razdeljenost. Člani bodo v začetku izvoljeni za eno leto. Izvršilna skupina bo imela nalogo dajati upravniku navodila splošne politike, svetu pa nasvete glede naloge združenja. Sklepi bodo eprejeti na podlagi večine navzočih in glasujočih članov. Upravnik bo glavni upravni funkcionar združenja. I-menoval in nadzoroval bo o-sebje, pripravljal in predložil izvršilni skupini vprašanja finančnega značaja, proračune in obveščal člane združenja o delovanju organizacije. Resolucija o finansiranju združenja pa določa: 1 pod--laga za stalno finansiranje združenja bodo predlogi ki jih bo pripravila izvršilna skupina in ki bodo predloženi svetu. 2. Medtem pa bodo morali člani združenja položiti enake deleže za sklad, ki je potreben za prve tri mesece delovanja združenja, v pričakovanju, da svet določi deleže članov. V britanskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da je bil proračun združenja za prve tri mesece določen na 50.000 šterlingov, to je 3330 šterlin-gov za vsakega od 15 članov. ožaj«. Ni dvoma, da gre za prenagljeno izjavo, saj je Nenni s podpisom nove skupne izjave napravil tisto, kar socialdemokrati od sestanka v Pralognanu zahtevajo od njega: dejansko je odpovedal pakt e akcijski enotnosti s KPI. Sicer pa je socialdemokratska izjava prenagljena tudi zaradi" tega. ker bo kratki dokument postal veljaven šele tedaj, ko ga bodo odobrili na seji vodstva obeh strank. Zato je verjetno, da bo socialdemokratsko vodstvo današnje poročilo pozneje še izpreme-nilo. Danes so se sestali socialistični senatorji ki so razpravljal' o paktu akcijske enotnosti KPI in se zedinili v sklepu, da so potrebne nove in bolj elastične forme sodelovanja s komunisti, ne da bi s tem prišlo do preloma z njimi. Poslanec Guido Mazzali, ):i je član vodstva PSI, je danes govoril o sestanku obeh tajništev ter pri tem poudaril važnost sklepov centralnega komiteja PSI. Dejal je, da ne razume, zakaj so bili socialdemokrati presenečeni, ko pa današnji sestanek ni nikogar pooblastil, naj na druga-Č6P načri tolmači vprašanje odnosov med obema strankama odnosov, ki jih je sklep CK PSI določil. Druga vest zadeva odmev, k' sta ga imeli pri socialističnem vodstvu PSI včeraj sprejeti resoluciji širšega socialdemokratskega vodstva. Iz PSI je namreč prišla izjava, v kateri je rečeno, da smatra PSI. da «socialdemokratsk’ dokument še vedno vsebuje tisti razloček med poudarkom socialdemokratov na ideološke pozicije in poudarkom socialistov na politična vprašanja.« ((Glede prvih vprašanj (demokracija kot stalna vrednota m zanikanje sleherne oblike ljudske fronte) ni nobenih sporov, medtem ko je precejšnja razlika glede zunanjepolitičnih vprašanj, kot se je n. pr. videlo zadnjič v zvezi s sueskim vprašanjem. Vprašanje tridentinskega kongresa smatrajo socialdemokrati kot vprašanje, ki se mu je treba izogniti bolj zaradi taktičnih razlogov, kot pa zaradi razlogov osnovne važnost , kajti socialdemokrati o-čitno niso zainteresirani, da bi to vprašanje postavili tako, da bi prišlo do vladne krize že pred kongresom v Tridentu. Toda glede osnovnih razlogov je zadeva drugačna, .sicer vse tisto, kar je zapisano v resoluciji, ne bi imelo smisla, če ne bi pomenilo. da gre za odprtje na levo.« Poudarja se, da je gornjo izjavo dal sam Pietro Nenni, medtem ko je neki drug član vodstva PSI, poslaneo De Martino, izjavil, da včerajšnji socialdemokratski doku- menjenemu položaju. Prav zaradi tega je prišlo po zasedanju obeh centralnih komitejev do stikov med voditelji KPI in PSI. Njihov rezultat Pa je izjava, o kateri pišemo ob začetku današnjega poročila. Medtem pa iz vedno bolj številnih krajev, države prihajajo vesti, da članstvo obeh socialističnih strank povsod z navdušenjem pristopa k združevalni akciji in se ne men. za težave, ki se pojavljajo v vodstvih obeh strank. Spričo tega je jasno, da voditelji ne bodo mogli odstopiti od procesa, ki vodi k združitvi. V senatu so začeli z razpravo zakonskega načrta o ureditvi Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo, ki so ga poslanci že odobrili, v poslanski zbornici pa so nadaljevali z razpravo o nesreči v Marcinelle. Vlada bo imela prihodnjo sejo jutri in bo razpravljala med drugim tudi o Gonellovem načrtu za izpopolnitev senata. Komisarja, ki ga je prefekt 'postavil pokrajinski upravi rimske pokrajine, bodo umaknili na zahtevo vseh strank razen MSI, s čimer je krščanska demokracija priznala svojo napako. Pokrajinski odbor bo verjetno sestavljen iz KD in PSDI ob zunanji podpori PSI, čeprav tudi PSI zahteva direktno sodelovanje v upravi, A. P. Odškodnina žrtvam nacističnih taborišč BEOGRAD. 4. — Jugoslovan-sk- in zahodnonemški zastopnik; so začeli danes v Beo- gradu razgovore o povračilu škode jugoslovanskim državljanom..žrtvam eksperimentov v nacističnih taboriščih v sedanji Zah. Nemčiji med vojno. Zaradi teh poizkusov so mnoge osebe danes trajno nesposobne za delo. V Beogradu pričaku-jeio, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. menti nieo negativni, ker ponovno poudarjajo potrebo, da se nacaljuje s procesom združevanja. Kar pa zadeva splošna vprašanja, je izjavil, da se ne razume, na kaj se nanaša zahteva, naj bi «PSI pojasnila svoje pozicije«. Vodstvo in centralni komite PSI sta točno pojasnila, kako gledata na razvoj združevanja in De Martino je mnenja, da kongres PSI ne 1>0 mogel toriti nič drugega kot potrditi sklep, da PSI ohrani vse svoje člane, obenem pa ponovno jioudari svojo samostojnost in sposobnost za pobude, da bi na ta način mogla odgovarjati novim potrebam in večjim obveznostim, ki se ca-nes v notranji in zunanji politiki postavljajo pred socia-liste. Poleg De Martina izjavljajo nekateri drugi socialistični BEOGRAD, 4. — Sredi meseca, baje 17. oktobra, bo odpotovala na Poljsko delegacija zveznega izvršnega sveta Jugoslavije za vprašanja prav-n.ga in zakonodajnega sistema pod vodstvom dr. Lea Gerškoviča. Delegacija se bo med desetdnevnim bivanjem na Poljskem razgovarjala s poljskimi juristi in izmenjala misli o vprašanjih pravnega sistema. PARIZ, 4- — Dan pred sestankom Varnostnega sveta je nervoznost v pariških političnih krogih dosegla vrhunec. Značilno je, da so bili doslej v uradni krogih zelo rezervirani do izjav ameriškega državnega tajnika Dul-lesa. ki je obtožil Veliko Britanijo in Francijo kolonializma, in je na te izjave močno reagiral le tisk. Danes pa je predsednik narodne skupščine Le Troquer obtožil ZDA, da se ne ozirajo na u-sodo Francije. »Dvom se je polastil našega javnega mnenja, je izjavil Le Troquer. Razočaranje tega mnenja je prav tako veliko kakor prijateljstvo, ki ga čuti do velike države, ki je dvakrat šla v borbo za svobodo sveta. To dejstvo pa je ne pooblašča, da sprejme stališče in izreka solidarnost, o kateri se da vsaj diskutirati. Naj nam naši ameriški prijatelji oprostijo, če to izjavljamo z odkritostjo, ki je danes postala potrebna.« Te besede prikrivajo neugodje, ki vedno bolj zajema vse politike in posamezne stranke v zvezi s številnimi težavnimi vprašanji, ki se kopičijo nad glavo vlade. Spričo številnih zahtev je bil Mollet prisiljen napovedati za 16. oktobra veliko debato o splošni zunanji politiki vlade in verjetno je, da bo ob tej priložnosti postavil vprašanje zaupnice. Pariški tisk, izvzemši levičarskega, tudi danes ostro kritizira Dullesove izjave. «Figa-ro» piše. da »tik pred sestankom Varnostnega sveta ni mogla nobena stvar biti bolj škodljiva za interese Zahoda«, in da bo »francosko javno mnenje zelo zagrenjeno spričo manifestacije, ki je samo potrdila to, kar se je ze čutilo, to je: če je sueška kriza zavzela slabo smer, se je to zgodilo, ker je od vsega začetka v celoti manjkala podpora naših ameriških prijateljev«. List zlasti očita Dul-lesu, da je »vrgel v kremplje ameriške propagande argument o kolonializmu, katerega se nasi nasprotniki nenehne poslužujejo žc dva meseca«. Tudi «Combat» izjavlja, da »Amerika olajšuje nalogo polkovniku Naserju«, in piše, da «Dullesove izjave niso, kakor se zdi. nič drugega nego uvod v politiko, ki jo Dulles vodi na Srednjem vzhodu«. List govori zatem o «stalnih iluzijah Dullesa, ki misli v obliki petroleja in bombaža, ko se mil govori o pravici«, in dodaja, da «Dulles m še jasno opazil, da je Suez preizkusni kamen atlantskega zavezništva«. Angleški list »Manchester Guardian« ugotavlja, da so «Dullesove izjave o kolonializmu užalile čustva«, in dodaja, da obstajajo različne vrste kolonializma ter da na pr. v Aziji mnogi mislijo, da ameriška intervencija na For-mozi tudi predstavlja določeno obliko kolonializma in vmešavanja v zadeve Kitajske. Tudi ameriški «New York Times« obtožuje Dullesa, da je izrekel »nepremišljene besede« in da je »uspel nehote napraviti zmedo v sueški zadevi«. • Večina egiptovskih listov pa izreka zadovoljstvo nad zadnjimi izjavami Dullesa v zvezi s Stiezom. »Al Gumhurja« piše: «Tako nismo mi sedaj več sami pri obsojanju angleškega in francoskega imperializma. Nismo več sami ,ker se same ZDA zavedajo katastrofe, ki jo Francija in Velika Britanija pripravljata za svet. ZDA same se čutijo v zadregi zaradi ravnanja dveh zahodnih držav pred Varnostnim svetom. Francoski in angleški listi sc sprašujejo danes, ali niso tudi ZDA same imperialistične Pustimo zahodnjake pri njih prerekanju. Za nas prihaja dobra vest z Zahoda: imperializem se obsoja.« »Al Akhbar« poudarja težave ameriške politike; «Očitno ie, piše list, da skušajo ZDA ohraniti solidarnost držav a-tlantskega pakta, hočejo pa tudi nuditi svojo podporo težnjam narodov, ki želijo biti svobodni.« «A1 Chaab« pa predvideva, da «bo Varnostni svet javno ugotovil razbitje zahodne frotne, razen če se Washing-ton, London in Pariz ne sporazumejo v zadnjem trenutku, da rešijo prestiž in sprejmejo pogajanja z Egiptom«. Tito se vrne danes v Beograd MOSKVA, 4 — Tass poroča da je danes, popoldne predsednik Tito v družbi z Bulga-nb-.om, Hruščevom in drugimi sovjetskimi voditelji obiskal nekatere kraje na Krimu, nato pa prisostvoval svečanemu kosilu, na katerem je bil navzoč peleg jugoslovanskih gostov in sovjetskih gostiteljev tudi predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta maršal Vorošilov. V zvezi z včerajšnjo vestjo iz Beograda, da se bo predsednik Tito vrnil verjetno že danes v Beograd, poročajo sedaj. da je dopisnik AFP iz dobro obveščenih beograjskih krogov izvedel, da se bo predsednik FLRJ vrnil šele jutri. Iz Beograda poročajo tudi, da bo jutri odpotoval v Moskvo srbski patriarh. Potoval bo z jugoslovanskim letalom na prijateljski tritedenski o-bisk. Z njim potujejo še: en metropolit, trije škofi in šest drugih oseb, med katerimi turi predstavniki komisije za verske .zadeve v FLRJ. Obiskali bodo več ruskih mest, ot povratku pa se bodo ustavili v Budimpešti, da bi vzpostavili stike z madžarsko vlado zaradi imenovanja pravoslavnega škofa za jugoslovansko manjšino na Madžarskem. BEOGRAD, 4. — Predsednik sabora Hrvaške dr. Vladimir BaKarič je priredil danes slovesno kosilo na čast bolgarski parlamentarni delegaciji, ki je prispela sinoči v Zagreb. Med kesilom sta vodja delegacije in dr. Bakarič izmenjala zdravici. Dopoldne so člani delegacije obiskali tovarno Rade Končar in se seznanili s procesom proizvodnje in načinom nagrajevanja delavcev, zatem pa so obiskali okrajni ljudski oobor, okrajni komite ZKJ in druge organizacije. Laburisti poziv naj začne pogajanja z Makariosom Protest proti smrtnim obsodbam na Cipru * Bevan izreka zadovoljstvo zaradi usmeritve vodstva na levo Mešana komisija za objekte v Djerdapu BEOGRAD 4 — Jugoslovanski in romunski strokovnjak’ so danes ugotovili, da so zelo ugodni naravni pogoji za izgradnjo velikih energetskih objektov v Djerdapu. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi 30-metrski padec vode in hitrost toka tisoč kubičnih metrov vode v sekundi dalo okrog 2 milijona kilovatnih ur energije, oziroma letno proizvodnjo 10 do 12 milijard kilovatnih ur. Poleg tega bi zgraditev jeza in plovnih kanalov skrajšala čas plovbe skozi kana! za tri- do štirikrat in o-mogočita plovbo ne samo podnevi, temveč tudi ponoči. Jugoslovanski strokovnjaki so predložili obema vladama u-•lanovitev skupne komisije, ki bi izdelala tehnično gospodarsko poročilo o tem vprašanju. BLACKPOOL, 4. — ((Prenehajte s prelivanjem krvi na Cipru, pripeljite Makariosa v Lcndon in začnite pogajanja z njim.« «To je poziv, ki ga laburistični kongres naslavlja vladi,« jt izjavil pomočnik voditelja laburistične stranke James Griffiths ob zaključku debate o kolonialnih vprašanjih. Griffiths je tudi poudaril, da laburistična stranka zahteva o-stanovitev sklada Združenih narodov za gospodarsko zaostale dežele. V ta sklad naj bi prispevale industrializirane države in naj bi znašal en odstotek njihovega narodnega dohodka. Med odobravanjem delegatov je Griffiths omenil, da se bo leta 1957 rodila prva črnska država Commonwealtha, t. j. Ghana (britanska Zlata i obala) ter da bodo poslanci z Malte prišli v britanski parlament Griffiths je v svojem govoru zavrnil predlog, naj bi izključili Južnoafriško z.vezo iz Commonwealtha. ((Južnoafriška laburistična stranka, je izjavil Griffiths, je mnenja, da so vezi Južne Afrike s Ccmmonsvealthom še vedno življenjske važnosti in ukrep o izključitvi bi škodil poizkusom za rešitev rasne krize v notranjosti. Pomagajmo rajši tvstim pogumnim južnim A-filčanom, ki se še dalje borijo proti rasni politiki.« Skupina 34 laburističnih poslancev, med katerimi je tudi Bevan, pa je poslala ministru za kolonije Lenox-Boydu protest proti smrtni obsodbi nesega Ciprčana, ki je obtožen da je izvršil nasilna dejanja na otoku. »Z obžalova- njem ugotavljamo, je rečeno v protestu, da je bil zopet en Ciprčan, po imenu Zenofontos, obsojen na smrt. Ponovno vas prosimo, da prispevate k stvari pomirjanja na Cipru in prekličete to obsodbo. Opozarjamo vas na dejstvo, da je po zadnjih usmrtitvah treh Ciprčanov zgubilo življenje drugih 9 Angležev in 4 Ciprčani. Nadaljnje usmrtitve bodo samo zaostrile sovraštvo in bodo je bolj ovirale rešitev tega vprašanja.« Glavni predstavnik laburistične stranke za zunanjo politiko Alfred Robens je na nekem laburističnem zborovanju predlagal rešitev ciprskega vprašanja na ta način, da b otoku priznali avtonomijo za pet let, medtem ko naj bi vojaške in zunanje zadeve o-stale v rokah Angležev, Sledilo naj bi razdobje drugih petih let, v katerem bi določili rok za priznanje pravice do samoodločanja. Robens je dejal. da dvomi, da bi Ciprčani po prvem razdobju avtonomije glasovali za priključitev h Grčiji, V govoru, ki ga je imel sinoči v Blackpoolu, je Aneurtn Bevan tejav’1 med drugim: ((Mislim, da laburistično giba-n’e. vsa dežela in vsi pametni ljudje na svetu so mnogo trpeli zaradi naše odločitve, da podpremo zopetno nemško oborožitev.. Prepričan sem, da ta odločitev ne odgovarja mnenju večine britanskega ljudstva in tudi ne laburistične stranke. Po mojem mnenju smo v tem tednu do neke mere popravili to napako. Glavno vodstvo stranke se je usmerilo na levo: bil je skrajni čas, ker ta usmeritev na levo odgovarja podobnemu razvoju v celotni državi.« Bevan je zatem izjavil, da je pripravljen sodelovati z o-stalimi voditelu stranke, da se dc seže čim večji uspeh laburistov, in je obsodil politiko ionservativcev v zvezi s Ciprom. Dejal ie. da bi samo laburistična vlada lahko rešila to vprašanje brez drugih človeških žrtev, V članku, ki ga objavlja rjegovo glasilo «Tribune» v zvezi s Suezom, priznava Be-var. vso pravico Egiptu do nacionalizacije aružbe za Sueški prekop. »Pri tem.« piše Bevan, »uživa Egipt podporo vseh a-zijskih držav in tudi socialistov, naj bodo kjer koli.« Bevan predlaga naj se poveri Z iruženim narodom naloga za razdeljevanje nezadostno raz-vit'm državam kapitalov, ni bi jih nudile velike industrijske države. OZN bi na ta način ponovno pridobil# ugled, ki ga toliko jjotrebuje. Hkrati rm bi ta metoda prizadela na-r. dne občutljivosti držav, k1 dobivajo pomoč «Ce bi to metodo uvedli tudi z Egiptom.« zaključuje Btvan, «ne bi vprašanje v zvezi s Sueškim prekopom nikoli nastalo.« Laburistični kongres je danes zjutraj zavrnil resolucijo levega krila, s katero se je zahtevala takojšnja ukinitev obvezne vojaške službe. Sindi-kahst George Brinham je izjavil. da laburistična stranka ne more sprejeti take rešitve, ker bi povzročila dezorganiza-■ci.io. Dodal je da laburistična stranka še dalje zagovarja u-kinitev obvezne vojaške službe začenši od decembra 1958. Dn tedaj pa zahteva znižanje roka za vojaško službo. VREME VČERAJ Najviš.>a temperatura 18.8, nai-nižja 16,8. ob 17. uri 16,8, zračni tlak 1014,2 pada, veter 18 km, vlaga 81 odst., dežja 9.8 mm. nebo 7/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.5. "TT7 m 1is ili lf w%\ |Sf n i 1WŠm llfl Danes, PETEK, 5. oktobra Placid. muč., Dumnuka Sonce vzide ob 6.08 in zato ^ 17.38. Dolžina dneva H.JU. »"L vzide ob V.3ti tn zatone o • Jutri, SOBOTA, 6. oktobra B r unon, sip.. Brunislav S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski svetovalci soglasno sprejeli kompromisno resolucijo o prosti coni Večina je zahtevala pozitivno rešitev vprašanja proste cone > Fašisti, monarhisti, liberalci in republikanci pa so sprejeli resolucijo s pridržki - Svetovalec Teiner načel vprašanje podjetja «Kraftmetal» Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta’ je bila soglasno sprejeta resolucija o prosti ceni, ki bo prihodnjo nedeljo izročena predsedniku republike Gronchiju. Resolucija se glasi: «Na osnovi resolucije, ki je bila sprejeta 14. aprila leta 1955, tržaški občinski svet z obžalovanjem ugotavlja. da vlada ni do danes sporočila zaključkov posebne ministrske komisije, ki je proučevala vprašanje proste cone. To vprašanje je skupno z vprašanjem deželne avtonomije, pomorstva, prometa in industrije. osnovnega pomena za tržaško gospodarstvo in hkrati politično obvezuje upraVne sposobnosti republike. Zato občinski svet prosi predsednika republike za posredovanje za čimprejšnjo rešitev vprašanja proste cone in vseh ostalih vprašanj v okviru gospodarskih potreb Trsta in države«. Podžupan prof. Dulci je pred čitanjem resolucije povedal, da so resolucijo sestavili in soglasno sprejeli predstavniki vseh skupin v občinskem svetu, ki so se sestali včeraj ob 10. uri dopoldne. Po prečita-nju resolucije so predstavniki skupin podali glasovalne izjave. Svetovalec Neodvisne socialistične zveze dr. Jože Dekleva je izjavil naslednje: «Mi smo že sklenili, da bomo podprli resolucijo, ki sta jo predložila svetovalca odv. Caravelli in Barbi, ker je bolj us.rezala našemu stališču in dosedanji politični akciji Neodvisne socialistične zveze za ustanovitev proste cone. Mi bomo glasovali za resolucijo, ki so jo danes sestavile vse skupine in ki predstavlja kompromis različnih stališč. Menimo pa. da je treba to resolucijo tolmačiti tako, da zahteva takojšnjo pozitivno rešitev vprašanja proste cone. in sicer, da se čimprej ustanovi prosta cona. Izločitev «in-tegralna« pa ne sme v nobenem primeru prejudicirati bistva in teritorialnega obsega uveljavitve tega ukrepa«. Svetovalec Barbi (MEN) je izjavil, da večina svetovalcev občinskega sveta zahteva ustanovitev integralne proste cone. Zato ni dopustno, da se to vprašanje še nadalje zavlačuje. «Mi bomo glasovali za resolucijo. Hkrati pa poudarjamo, da mora biti to vprašanje pozitivno rešeno« Demoknstjanski svetovalec Gasparo je v imenu svo: je skupine dejal, da idv. Agneletto je dejal, da je za integralno prosto cono in da samo takšna rešitev lahko premaga gospodars-ke težave mesta- Svetovalec Teiner (PSI) je obžaloval, da občinski svet ni hotel sprejeti resolucije, ki sta jo predlagala odv. Caravelli in Barbi in ki je jasno in odločno zahtevala ustanovitev integralne proste cone. Monarhistični svetovalec odv. Antonini pa je glasoval za resolucijo s pripombo, da bodo oni sprejeli tudi vsako drugo rešitev, čeprav ne bo ustrezala režimu proste cone, samo če bo koristila mestnemu gospodarstvu. Tudi svetovalka Gruber-Bencova se je izjavila za ustanovitev integralne proste cone in priporočila občinskemu svetu, naj odloč- no nadaljuje borbo za to rešitev. Iz gornjih izjav je razvidno, da se samo fašisti, monarhisti, liberalci in republikan ci, ki imajo v občinskem svetu skupno 14 svetovalcev, niso neposredno izrekli za ustanovitev integralne proste cone ih so postavili določene pogoje. Ostale skupine, ki pa imajo 46 svetovalcev, so zavzele odkrito stališče za pozitivno rešitev vprašanja tr žaške proste cone, kot jo zahteva večina tržaškega prebivalstva. V začetku seje je svetovalec Radich (KP) predlagal, naj občinski svet v sporu med sindikalnimi organizacijami in upravno komisijo podjetja ACEGAT glede izplačevanja uslužbencem doklade za menzo in glede ureditve delovne pogodbe. Svetovalec Radich je dejal, da bodo prihodnjo soboto vsi uslužbenci ACEGAT stopili v splošno stavko, če upravna komisija ne bo nadaljevala razgovorov, ki so bili prekinjeni. Župan Bartoli je skuša! prikazati težavni položaj podjetja ACEGAT. k’ ima letos nad pol milijarde primanjkljaja, češ* da si ne more nalagati še drugih stroškov. Apeliral je na uslužbence ACEGAT, naj ne proglasijo stavke prav v soboto, ko bodo začeli prihajati v Trst delegati vsedržavnega kongresa časnikarjev in dan pred prihodom predsednika republike. Bartolijeve besede niso prepričale svetovalcev in je zato Radich ponovno zahteval posredovanje občinskega sveta pri upravni komisiji ACEGAT. naj začne s pogajanji s sindikalnimi predstavniki. Končno so se domenil', da bo župan v imenu občinskega sveta pozval upravno komisijo, naj obnovi pogajanja, uslužbence pa, naj umaknejo grožnjo stavke. Prec' zaključkom seje pa so bila na dnevnem redu vprašanja svetovalcev. Fašist Bat-tagiia je predlagal, naj bi raztegnili tudi na občino in na vse občinske javne ustanove vladni odlok o ponovni zaposlitvi epuriranih fašistov. Svetovalec Tonel (KP) pa je predložil županu in odboru vprašanje stanovanjskih izS'>-nov Kot smo že včeraj pisali, je to vprašanje zelo pereče, ker se izgoni nadaljujejo in nimajo kam spravljati ljudi, ki jih mečejo na cesto. Zato je svetovalec Tonel zahteval posredovanje župana za rekvizicijo praznih stanovanj in stroge ukrepe proti tako imenovanemu plačevanju «buona entrata« za vselitev v prazna stanovanja. Bartoli je obljubil, da se bodo zanimali in čejal, da občinska uprava že oskrbuje okrog 100 družin. Svetovalec Teiner (PSI) je ponovno načel vprašanje podjetja «Kraftmetal» v industrijskem pristanišču, ki je bilo pred meseci zaprto. Dejal je, da je imelo to podjetje dovolj dela in da so stečaj povzročili nekateri ljudje, ki so se na sleparski način polastili denarja. Policija prijela zlikovca ki je razbil šipe jug. avtomobilov Kakor smo pred dnevi poročali, je neki šovinistično u-smerjeni pobalin razbil prednjo šipo na dveh jugoslovanskih avtomobilih, tast 31-let-nega Renza Caneluttija .z Za- greba in 37-letnega Milana iz Krapine. Prvi avto je stal pred hotelom «Abbazia», diu-gi pa pred hotelom »Milano« Prvo poročilo o vandalskem početju, po katerem je zlikovec vrgel v avto tuči listek z napisom ((Ostanite doma« in »živio duče«, je prišlo na policijo iz hotela »Columbia«. Ker so končno zvedeli tudi o drugem dejanju, so a-genti izvedli kratek obhod po okolici in okoli 3- ure ponoči ustavili 3Q-letnega Maria Chiesa. rojenega v Novi vaoi v Isitri in sedaj stanujočega v ljudskem prenočišču v Ul. Gozzi. Ker se jim je zdel možakar sumljiv, so ga odpeljali na komisariat. Po začetnem zanikanju dejanja je končno le priznal svoje vandalsko početje, pri čemer se je izgovarjal, da zaradi pijanosti ni vedel, kaj je počel. Ob koncu preiskave so Chieso prijavili sodnim oblastem pod obtožbo poškodovanja tuje lastnine, vendar so preiskovalni organi poza- bili, da bi Chiesa, pijanega ali treznega (sicer pa »in vino verifas«) lahko obtožili tudi zaradi apologije fašizma. V zakoniku je namreč tudi člen, ki predvideva Chiesovo ravnanje za kršitev zakona. Listek z napisom «viva cuce« pa je dovolj jasen dokaz pobalinovega mišljenja in njegove krivde. Protestna stavka v ladjedelnici S. Giusto Včeraj ob 14. uri je 85 odstotkov vseh delavcev zapustilo delo v «Cantiere Navale Giuliano S. Giusto«, in sicer na poziv sindikata. Ravnateljstvo ladjedelnice je namreč z neupravičenim in pretiranim disciplinskim postopkom odpustilo delavca Mar-cosinija, člana notranje komisije. Po tem ukrepu so se delavci zbrali na skupščini in pooblastili sindikat, da napove protestno stavko. ZAOSTRITEV SPORA V MESTHEM PODJETJU ACEGAT V soboto popoldne splošna stavka če se ne pričnejo takoj pogajanja Včerajšnja stavka v upravnih uradih v Ulici Genova popolnoma uspela ob stoodstotni udeležbi uslužbencev - Pismo sindikatov ACEGAT županu in upravni komisiji podjetja Spor med uslužbenci Acegat ir upravno komisijo se vedno bolj zaostruje. V.čeraj so stavkali vsi uslužbenci v upravnih uradih v Ul. Genova, medtem ko grozijo sindikati s splošno stavko v soboto popoldne, če ne bo upravna komisija takoj pričela pogajanj za sklenitev nove delovne normativne pogodbe. Ta stavka bi hudo prizadela prebivalstvo, razen tega bi tudi imela resne posledice, ker bi bila ravno za časa bivanja predsednika republike Gronchija v Trstu. Zaradi tega si tudi oblasti prizadevajo, da bi prišlo čimprej .(jo rešitve spora. V zvezo s posredovanjem oblasti je treba postaviti tudi pismo župana Bartolija sindikatoma, pa čeprav je imelo p:=mo ravno nasprotni učinek. Zupan je namreč izpodbijal sin-d.katoma upravičenost protestnega stavkovnega gibanja, češ da so bile izpolnjene vse točke sporazuma, ki je bil dosežen avgusta meseca med sindikatoma in upravno komisijo po njegovem posredovanju. Danes ob 10.30 bo na sedežu OB RATIFIKACIJI SPORAZUMA O OBMEJNI IZMENJAVI Sporazum predvideva trgovinskega prometa Sporazum mora ratificirati še senat, nakar se bo pričel izvajati v korist tržaškega gospodarstva Poročali smo že, ča je v Rimu poslanska zbornica ratificirala sporazume, katere so 31. marca 1955 podpisali med predstavniki Jugoslavije in Italije. Zbornica je ratificirala; 1. trgovinski sp J razum s prilogami o izmenjavi not, 2. plačilni spora :um s pi dogami o izmenjavi not, 3. sporazum o lokalni izmenjavi v obmejnih področjih Gorica, Videm, Sežana, Nova Gorica in Tolmin, 4. sporazum o trgovinski krajevni izmenjavi, ki se nanaša na obmejna področja Trsta. Buj. Kopra, Sežane in Nove Gorice. Glede prvih treh gospodarskih sporazumov so takoj po Obmejni promet v septembru Promet oseb na osnovi videmskega sporazuma je v septembru dosegel do sedaj najvišjo registrirano raven, saj so z avtobusi in ladjami prepeljali med obema področjema kar 45833 oseb in torej 1568 oseb več kot v avgustu. Zanimivo je, da je večina potnikov raje izbrala ladje, saj so z njimi prepeljali skupno 26.243 oseb, medtem ko so z avtobusi prepeljali 19.590 oseb. Pri pomorskem obmejnem prometu so se bolje odrezale ladje z jugoslovansko zastavo in so na njih prepeljali 15. 427 obmejnih prebivalcev. medtem ko so na italijanskih prepeljali 10.816 potnikov. Pri avtobusih pa so prevozi med raznimi družbami skoro izenačeni, čeprav po italijanski avtobusi prepeljali nekaj več potnikov kot jugoslovanski. V italijanskih avtobusih so tako v geptembru prepeljali 10.333 potnikov, v jugoslovanskih pa 9257. Aretacija brezvestne ki ni pomagal p Z motorjem s prikolico je trčil v vespo, nato pa jo je od-kuril, čeprav je videl, da sta oba potnika obležala ranjena Ponoči med sredo in četrtkom so pripeljali v bolnišnico 20-letno Albino Škabar iz Velikega Repna 25, in 20-let-nega Ivana Gojzo iz Gropa-de, ki so ju morali sprejeti na drugem kir. oddelku. Medtem ko bo mladenič, kateremu so ugotovili globoke rane na obrazu in levi nogi, o-kreval v 20 dneh. je stanje Skabarjeve, zaradi globoke rane na čelu in možganskega pretresa, precej resno. Prav zato so si zdravniki pridržali prognozo. Takoj po nezgodi, ki r-e je pripetila med vožnjo z vespo po cesti Opčine-Repentahor, so agenti prometne policije šli na kraj. ker se jim je zdelo čudno, da sta se potnika tako poškodovala pri navadnem padcu. Preiskovalni organi se niso zmotili; na kraju nezgode so našli drobce šip žarometa, ki nikakor ni pripadal vespi in tudi papirnat znak o plačani pristojbini, ki je pripadal, kakor 10 med preiskavo ugotovili, motornemu kolesu s prikolico vrste «BMW», last 38-let-nega Emanuela Bacinella iz Ul. delFEremo. Ugotovili so tudi, da je Ba-cinello po trčenju z vespo, na kateri sta sedela Gojza in Skabarjeva, zapeljal še kakih 50 metrov naprej in se nato ustavil. Ko je opazil, da mu luč kljub poškodbi deluje in čeprav je jasno videl oba ve-spieta na tleh, je jadrno zapeljal naprej in se po manj prometnih cestah pripeljal do doma, Seveda so ga policijski organi aretirali in ga prijavili sodnim organom zaradi povzročitve telesnih poškodb, bega in tudi ker ni ranjencema priskočil na pomoč. podpisu izmenjali note med obema vladama in so sporazumi takoj stopili v veljavo ter so jih v obojestransko korist ves čas od podpisa calje izvajali. Edino izjemo predstavlja četrti vporazum. ki se nanaša na tržaško obmejno trgovinsko izmenjavo, glede katerega do izmenjave not ni prišlo in se še vedno ne izvaja. Neizvajanje tega sporazuma pa je privedlo do znatnega znižanja trgovinskega prometa med tržaškim in sosednimi jugoslovanskimi področji, ker je obseg tega prometa odvisen prvenstveno oc obsega uvoznih dovoljenj, katera izdaja lokalna direkcija za zunanjo trgovino. V tem prometu prihaja namreč tako za lokalni uvoz kot izvoz v prvi vrsti v poštev blago, ki je še vedno podvrženo režimu uvoznih dovoljenj m njegov uvoz ter izvoz nista liberalizirana. Prav zaradi tega razloga pa predvideva sporazum o lokalnem trgovinskem obmejnem prometu obsežnejši «plafon» izmenjave, v okviru katere se bodo lahko v večji meri izdajala u-vozna dovoljenja za uvoz ži -vine, rib, vina, prehrambenih izdelkov, goriva in drugega blaga. Ratifikacija sporazuma o lokalni trgovinski obmejni izmenjavi je zaraci tega v tržaških gospodarskih krogih naletela na ugoden sprejem, saj bo uveljavitev tega sporazuma v znatni meri omogočila povečanje trgovinske izmenjave. Sporazum namreč predvideva trgovinsko izmenjavo v višini 2.2 milijarde lir v vsako smer in za približno trikrat povečuje dosedanji trgovinski promet med obema področjema. Pomembna pa so tudi druga določila sporazuma in med njimi zlasti tista, ki s« nanašajo na carinske olajšave. Prav ta določila so predstavljala formalno zapreko za izvajanje sporazuma, ker vlada ne more brez parlamenta odobriti nikakih carinskih olajšav. Te olajšave se nanašajo na začasni uvoz strojev, avtomobilov,«ladij in razne strojne opreme, katero bodo v tržaških malih in srednjih industrijskih podjetji obnovili in popravili. Poleg tega se nanaša na začasni uvoz surovin za predelavo v tržaški industrijskih podjetjih. V obeh primerih gre za začasni uvoz, za katerega se ne bo plačevala nikaka carina. Poleg tega predvidevajo carinske olajšave tudi ugodnosti za uvoz blaga iz bivše cone B. za katerega se ne bodo plačevali carinski prispevki, ki so v mnogi primerih tako visoki, da praktično onemogočajo uvoz. Tržaški poslovni krogi pri- malo prej žrtev prometne nesreče: prav nasproti stav*be, kjer stanuje, je otrok hotel steči čez cesto in to v trenutku, ko je privozil s svojo lambreto 19-letni Viktor Makarovič iz Ul. Carpineto, ki je bil namenjen v mesto. Kljub vsem poskusom je bilo trčenje v otroka neizbežno. Zaradi Morattovega stanja, ki je precej resno, so si zdravniki, čeprav še niso nad njim obupali, pridržali prognozo. Sicilijanec prijavljen sodišču zaradi seganja v tuje 2epe Pred dnevi smo objavili vest o aretaciji 23-letnega Ca-logera Lombarda, doma iz Caltanissette in zadnje čase stanujočega v Ul. Gozzi 5, ki ima bolj razvito ljubezen do tuje lastnine kot pa patriotič-"a čustva. Izprijeni mladenič je namreč prav med nedeljsko vojaško svečanostjo na Trgu Umita okradel nekega radovednega moža, ki se dejanja sploh ni zavedel. 2. t. m. pa se je končno okradeni mož predstavil poveljstvu letečega oddelka za Francesca Lo Castra rojenega v Bariju, s sedanjim bivališčem pri Sv. M.M, Sp., ter izjavil, da je opazil izginitje listka «Totocalcia», ki mu ga je Lombardo ukradel iz žepa, šele v nedeljo proti večeru, ko je hotel pregledati izide nogometnih tekem. Lombardo je že takoj po aretaciji priznal žeparski podvig ter je tudi agentom pojasnil, da je večkrat zahajal z rodne Sicilije v naše mesto, kjer se je nameraval vkrcati na kako ladjo. Zanimivo je, da so pri možu našli nekaj listnic in tudi police iz zastavljalnice, zaradi česar sumijo, da je vse to tatinskega izvora. Lombarda so preiskovalni organi poslali v koronejske zapore in ga prijavili sodnim oblastem. krožka ACEGAT v Ulici Cri-spi tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki sindikatov obrazložili svoje stališče do spora. Včeraj sta oba sindikata po-»jala županu Bartoliju in u-pravni komisij: ACEGAT ter v vednost uradu ua delo naslednje pismo; Ponoviti moramo, da je po letu dni različnih faz pogajanj m navadnega proučevanja normativnih predpisov brez sprejetja obveznosti; po številnih stavkah osebja, do katerih je prišlo, ker se niso spo-š’ovali točni in podpisani sporazumi; stavkah, ki so bile nato preklicane ali prekinjene na podlagi novih obveznosti, katerih se podjetje pozneje zopet ni držalo, osebje prepričano, da se z njim zelo neresne- norčujejo. To potrjuje trajno odlaganje pogajanj, od razgovorov posvetovalnega značka pa do razgovorov, ki ne pridejo nikoli do zaključka. Opominjamo na besede, ki jih je izrekel gospod tržaški župan 11. avgusta 1956 sindikalnim predstavnikom, ki so ga vprašali, kdaj bo upravna komisija prejela pismo občinskega odbora, ki jo bo pooblastilo, da lahko obnovi dokončna pogajanja. Zupan je tedaj dejal; «Šredi septembra. To pomeni, da sindikat lahko sto-p. v akcijo, če upravna komisija do 20. septembra ne prejme odgovora « Spričo resnega položaja v podjetju se ne sklicujemo na to županovo izjavo iz golega navdušenja za polemiko. To je moralna obveznost, ki jo je ustno sprejel gospod župan (pismena obveznost pravi «v teku septembra«), toda doslej ni bil nihče od nas obveščen o pooblastilu, za katero je bila dana tako jasna obljuba. / Užaloščeni moramo ugotoviti. da ni bila izpolnjena nobena obveznost glede odločilnih pogajanj, čeprav so zaradi tega delavci in prebivalstvo utrpeli precej škode. Ze 3. maja nam je upravna komisija pisala, da se ji ne more naprtit' zamuda glede pričetka resničnih pogajanj ter da pričakuje v teh dneh cbisk predstavnikov Konfederacije, preden določi dan sestanka s sindikati. Iz tega se sklepa, da če je res, da ni tržaški župan držal besede, ki jo je dal predstavnikom osebja. je tudi res, da ni upravna komisija potrebovala v preteklosti in tudi sedaj ne potrebuje nobenega pooblastila za pričetek normalnih in resnih pogajanj, zlasti potem, ko je odpovedala sporazum z dne 15. doc. 1953, katerega šesti člen pravi: «stranki se obvezujeta, da začneta čimprej pogajanja za sklenitev normativne pogodbe v podjetju. Ta pogajanja bodo morala določiti tudi, kakšne bodo morale biti v nndočnosti mezde in plače itd.« Sindikati so ugotovili resnost sklepa upravne komisije, da odpove povezavo mezd z mezdami uslužbencev munici-paliziranih električnih podjetij. Spričo tega ponovno zahtevamo, da se takoj pričnejo resna in dokončna pogajanja o normativni pogodbi ter da se čimprej uresniči sporazum o dokladi za menzo. Sindikata izjavljata že sedaj, da bosta proglasila splošno stavko vseh uslužbencev, ki delajo pri odsekih za plin, elektriko in mestni promet od 13. ure v (aboto dalje, če ne dobe delavci, ki so globoko razočarani. odgovora do 12. ure v pehoto 6. oktobra 1956. Ladja «A. 8erlani» odplula proti Daljnemu vzhodu Nekaj minul pred polnočjo je v sredo odplula iz Trsta na otvoritveni vožnji na Lloydovi progi proti Daljnemu vzhodu motorna ladja «A. Bertani«. S tem je bila obnovljena tradicionalna trža‘ka pomorska zveza katero je Tržaški Llo.vd u-stanovil že 1370. leta in s katero ni Trst razpolagal vse povojno razdobje. Iz tržaškega pristanišča je ladja «A. Bertani« odplula z obsežnim tovorom železnih izdelkov, papirja, tekstila in drugega raznega blaga. Nov t.vor bodo na ladjo naložili še v Benetkah in drugih jadranskih pristaniščih, tako da bo Jadransko morje zapustila polno naložena. To dejstvo potrjuje in opravičuje tržaške zahteve, da se obnovi redna pomorska zveza med Trstom in Daljnim vzhodom. Prihodnji mesec bo na isti p:agi odplula iz Trsta motorna ladja «Bixio», medtem ko bedo v začetku decembra pričele voziti štiri nove ladje, katere je tržaški Lloyd kupi! od neke francoske pomorske družbe. «A. Bertani« in «Bi-xie» pa bosta še nadalje vozili iz Trsta na progi Trst-Kalkuta-Bengala in tako okrepili to progo na kateri sta da sedaj vozili le ladji ((Vivaldi« in «Caboto». SNG za Tržaško ozemlje PREDSEZONA 1956-1957 V nedeljo 7. oktobra 1956 ob 16.30 uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Josep Kesserling Skupščine delavcev pomožnih podjetij Danes ob 18- uri bo v Ulici Zonta 2 skupščina delavcev pomožnih podjetij, ki prevzemajo dela v velikih tovarnah. Na skupščini bodo razpravljali o raznih vprašanjih' teh delavcev. Ob isti uri bo tudi .sestg-nek notranjih komit-ij in sindikalnih zaupnikov Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka. Poplave v mestu Trst in okolico je ravno v času, ko so na vseh televizijskih sprejemnikih predvajali ((Odnehaš ali nadaljuješ«, zajel hud naliv, ki je zlasti v sredini mesta prisilil številne gledalce, da so se zadržali v barih in drugih javnih obratih dalj časa. Neurje je bilo tako hudo, da odtočni kanali niso mogli sprejeti vse padajoče vode in je prišlo do prave poplave na Trgu Goldoni, Trgu della Borsa in drugod. Ni manjkalo tudi pretresljivo komičnih prizorov, ko je voda vdrla v lokale in so si gostje in lastniki pomagali, kot so vedeli in znali. Vendar je neurje povzročilo tudi resno škodo, saj je voda zalila večino kleti v središču mesta in povzročila več nesreč, tako da so gasilci še globoko v noč imeli polne reke dela. Vabilo k vpisovanju v Igralsko šolo SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi tiste, ki še niso obiskovali Igralske sole SNG, a bi se radi vpisali vanjo v novi sezoni 1958-57, da to store najkasneje do sobote 6. oktobra 1956. Vpisovanje se vrši v Ul. S. Vito 17, vsak dan razen nedelje, od 9. - 13. in od 14. -17. ure. Prijaviti se je mogoče osebno, s pismeno vlogo ali po telefonu. Navesti je treba: ime, priimek, rojstni datum in kraj ter sedanje bivališče. Ob vpisu prejmejo potrebna navodila za sprejemni izpit. Uprava SNG t z Te tl Izlet na Volnik. v nedeljo 7. t. m. priredi SPDT izlet na Volnik. Odhod ob 8. uri z avtobusne postaje pri glavni postaji. Ljudska prosveta IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU bo Imel sejo danes 5. oktobra t. 1. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. Prosvetno društvo »S. Škamperle« obvešča, da odpade pevska vaja. ki bi morala biti danes, 5. t. m. Prihodnja pevska vaja bo v torek. 9._t. m. ob 20.30. Priporočamo vsem pevcem in pevkam točno in polnoštevilno udeležbo. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. oktobra t.l. se je v Trstu rodilo 7 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 10. Poročili so se: agent C. P-Pasquale Speranza in gospodinja Maria Longato, uradnik Tullio Goliani in uradnica Miranda Devescovi, kuhar Albino Illem in pletilja Laura Cerquenich, uradnik Lio-nello Zorzetti in trg. pomočnica Maria Zergol, kovač-me-hanik Giuseppe Bratassevez in šivilja Umbertina Paratel-lo, pomorski kapitan Sergio Zagrandi in gospodinja Clau-dia Dolce, trg, pomočnik Bruno Zollia in uračnica Anna-maria Ceglar, delavec Gio-vanni Lubiana in gospodinja Veneranda Sabadin, tapetnik •Bruno Petri in gospodinja Olga Paolin. tesar Antonio Michelli in gospodinja Iolan-da Lubiana. Umrli so; 71-letni Luigi To-mizza. 56-letni Pietro Crasti, 49-letna Berta Guli por. Kert, 35-Jetni Giovanni Piccinin, 58-letni Vladimiro Crisovelli, 65-letni Carlo Kermetz, 71-letna Antonia Jurcovich vd. Mazzalin. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Čammello. Drevored XX. septembra 4; Godina. Trg Sv. Jakoba 1: Sponza. Ul. Montorsirvo 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Ntcoli v Skednlu. IZPRED PRIZIVNEGA S0DISCA Omet na glavo uradniku Med hojo pc pločniku Borznega trga v bližini trgovine s čevlji «Ranzini» se je na 27- „ , , . , , letnega uradnika Tullija Sa- j f JVeU?’ sPor8zame lonicchia s Korza Italia vče- ’ raj popoldne usul cel kup o-meta, ki se je odtrgal od stene stavbe. Kakor so ugotovili, jo omet padel zaradi delne o-kvare električnega filobusnega omrežja, katerega del je pri-trien na steni stavbe. Salonicchio ki ga je omet ranil na glavi, se je odpravil v bolnišnico, od, koder pa sj ga po nudeni mu pomoči s prognozo okrevanja v nekaj aneh odslovili. kratkem ratificiral tudi senat in da jih bodo pričeli čimprej izvajati v korist tržaškega gospodarstva. Nezgode na delu Ko je 27-letni Michele Scar-pa z Gornje Vrdele včeraj proti večeru med delom v Tržaški steklarn! s sedežem v ža-veljskem industrijskem pristanišču položil šipo na stojalo, «c je ta razbila v drobne kose Eden izmed drobcev se 'e Scarpi zaril v desno trepalnico. kar je delavca prisililo, da je odšel z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravniki so ga sprejeli na okulističnem oddelku, kjer menijo, da bo o-kreval v 7 dneh. Volitve tov. odbora v jeklarni «Adriatica» Jutri bodo od 13. do 15. u-re volili tovarniški odbor v podjetju »Acciaieria Ferriera Adriatica«. V odbor bodo izvolili dva delavca in enega uradnika. Tudi odsotni in bolni delavci so vabljeni, da se udeležijo volitev. Lambretist povozil otroka Nekaj minut po 13. uri so z zasebnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno pridržali na I. kirurškem oddelku. 6-letnega Marina Mo-ratta s Sprehajališča Bv. Andreja, kateremu so zdravniki ugotovili poleg udarca na za-tilniku tudi lažji možganski pretres. Kakor so izvedeli policijski organi, je otrok postal Tečaji za prevajalce in tolmače Do 5. oktobra traja rok za vpisovanje v tečaje za prevajalce in tolmače za akademsko leto 1956-57 Inštituta modernih jezikov fakultete za g( spodarstvo in trgovino tr-žpške univerze. Hude posledice oklevanja pri prekoračenju ceste S pridržano prognozo so sprejeli včeraj zgodaj zjutraj na I. kirurškem oddelku 65-letno Zoc Antonini vd. Ražem iz Ul. Hermes, katero je med piekoračenjem ceste podrl na tla s svojim vozilom 69-letni arhitekt Renato Buri iz Ul Cisternone. 2enska je hotela malo pred 9. uro stopiti v glavno ribarnico in ker je bila na nasprotnem pločniku, je čakala ugodnega trenutka, da prekorači zelo prometno cesto. Toda izbrala je slabo, kajti ko je prišla do sredine ceste, je opazila vozilo, ki je prihajalo proti njej. Ce bi pot nadaljevala, bi se ji verjetno ne pripetilo hič, a ker je o-klevala, je s tem presenetila tudi šoferja, ki ni mogel preprečiti karambola kljub zaviranju in zavijanju na stran. Antoninijevo so po nezgodi odpeljali v bolnišnico, kjer so jo poslali na I. kirurški oddelek. Film o kolonijah v Križu Vladni generalni komisariat sporoča, ca bodo danes zvečer ob 20. uri v Križu predvajali na prostem, če bo vreme dopuščalo, dokumjuiarni film »Pozdrav iz. . .», Film prikazuje življenje v raznih otroških kolonijah. S prizivom oproščen kazni zaradi povzročitve poškodb bratu Drug obtoženec oproščen obtožbe upiranja policijskim organom, medtem ko je kazen zaradi pijanosti že odsedel Čeprav je 29-letni Giuseppe Bertocchi iz Cerejev pri Miljah aprila 1954. leta predložil policijskim organom zdravniško spričevalo ki je potrjevalo da ima mož nekaj poškodb na nogi, ki naj bi mu jih bil povzročil njegov 43-letni brat Federico, je tožnik naprosil, da bi se zadeva ustavila kar ne policiji: nobene prijave so-d šču, torej nikakih posledic in nevšečnosti za brata. To je bilo seveda nemogoče, ker so preiskovalni organi pač morali zvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. In Giuseppe je bi' kot nalašč prisoten, da jim to obrazloži. Federico Bertocchi, to je njegov brat, je začel pripovedovati tožitelj, je pred tremi dnevi vdrl v njegovo stanovanje in ga nato porinil, zaradi česar je padel na tla in se pošteno udaril v nogo. Do tega je prišlo zaradi kratkega spora s svakinjo, to je Federico-vo ženo, ki ga je ustavila in ga zmerjala, češ da ji je razbil šipo na cvetlični lopi. To zauevo je precej glasno nato razlagal svoji ženi, s katero sta bila v spalnici, ko je Federico stopil k njima v stanovanje, vdrl skozi vrata in ga pihnil. Iz pripovedovanja mlajšega Bertoka je bilo jasno razvidno, da sta kar dve kršitvi za-k na, to je povzročitev telesnih poškodb in tudi nedovoljen vdor v tuje stanovanje. Toda policijski organi so hoteli slišati tudi drugo plat zvona in zato so poklicali Fede-rica na zagovor. V glavnem je ta priznal, da je brata pahnil ter s tem povzročil, čeprav nehote, njegov padec. Do tega pa je prišlo, kei je Giuseppe prišel nekoliko vinjen domov in je tako kričal, da ga je zbudil. Ko je stopil v njegovo stanovanje, da bi ga opozoril, ga je mlajši biat užalil, čemur je sledil sunek. Z obema obtožbama nad glavo se je moral Bertocchi Federico predstaviti sodnikom kazenskega sodišča, ki so ga 5 maja letos obsodili le zaradi povzročitve telesnih poškodb pogojno in brez vpisa v kazenski list na 1 mesec ,n 10 dni zapora. Federico pa bi moral plačati mlajšemu bratu ki se je prijavil kot zasebna stranka, povzročeno škodo in seveda plačati poleg sodnih tudi stroške celotnega procesa To pa nikakor ni moglo zadovoljiti obsojenega moža in n ti njegovega odvetnika, zaradi česar sta sklenila vložiti priziv. Hotela sta namreč doseči tudi za povzročitev telesnih poškodb prekinitev postopka zaradi pomanjkanja p smene tožbe, kot se je to zgodilo z obtožbo nedovoljenega vdora v bratovo stanovanje. ^ Kar pa nista dosegla na kazenskem, to sta dosegla na prizivnem sodišču, ki je spremenilo prvotno obtožBo v nenamerno povzrečitev poškodb in kei ni bilo nobene prijave, je sodišče odredilo prekinitev nostopka. S tem si je F’ederi-co rešil eno obtožb in njegov kazenski bo še nadalje čist brez pomoči pogojnosti in podobnih olajšav * * « Delno znižanje kazni in s tem izpustitev na svobodo je včeraj dosegel pred prizivnim sodiščem tud: 36-letni Bruno Baničevič iz Ul. Cereria, katerega je kazensko sodišče 18 julija letos obsodilo zaradi odpora javnemu funkcionarju in zaradi pijanosti na 6 mesecev zapora in na 3 mesece pripora. Prva kazen je sedaj meri prizivno razpravo odpadla in ker je Baničevič že presedel drugo, je bil izpuščen iz zaporov. Baničevič je 24. junija letos proti večeru stopil v neko gostilno v Ul del Toro in čeprav je bil pošteno vinjen, je oc! najemnice lokala zahteval pijače. Ta pa mu jo odklonila in s tem moža užalila Da bi se maščeval, je Baničevič zmetal vse kozarce in steklenice, ki so b.le na mi c., na tl i in se nat< naglo od !al:ii. Najemnica je seveda pokj.-cala policijske agente n j:m po obrazložitv1 dogodka l/ja vila, da moža, pa čeprav ji ie povzročil 2 do 3 tisoč lir ški-de. ne namerava tožiti. Kakih 15 minut kasneje pa je Baničevič šel po Trgu sv Ivana in ker je krvavel na roki, sta ga dva karabinjerja pevabila, da bi jima sledil do najbližje postaje za prvo pomoč. Baničevič, ki se je seveda bal. da ne bi padel v roke policijskim organom, tega ni hotel storiti a s tem je dosegel le, česar ni želel. Karata njerja sta se naveličala prerekanja z možem ter sta po-k.icala policijske organe, ki so prišli po moža in ga odpeljali v bolnišnico. Od tu so ga hoteli odpeljati na komisariat, a mož se je uprl rekoč, da ne gre z njimi, ker jih pač ne pozna. Agentom ni preostalo drugega, kot da so moža u-Henili in ga s silo odpeljali. Posledica njegovega upiranja je bila obtožba, ki pa je na prizivnem sodišču odpadla zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Arbanassi, tož. feanta-nastaso, zapisn. Maggl. Excelsior. 15.30: »PlMto. W' Holden. K Novak. Fenice. 15.30: ((Zavojevalec«. Wayne, S. Hayward C(,e. Nazionale. 15.30: < n|. slavi«. J. Gatter. E. w t ,t Novo cine. 16.00: «Zen«( ke». S. Loren. G. Do Mtl1’’ Odeon. 16.00 »Vesela K>» S. Laurel, O. HardV- j,rjnKa*' Radio. 16.00: «Skrlatna T. Curtis. C. Miller- ejaiii. Venezia. 15.30: «Ljubavn»v M. Fiore. C. villaLjvvnnČa,*s,‘ Skedenj. 18.00: »Nedokonc POLETNI KINO ^vraši* ' Paradiso. 19.30: «Mwe*' R. Milland. H. Lam • £. Valmaura 19.00: «Notor' Gram. I. Bergman. OBSEŽE# PETEK, 5. oktobra >*** TRST POSTAJA * ,jjO 12.00 Življenja “šTcaiffii Glasba po željah; l*-*" j; iji ski: Klavirski koncert Radijska univerza. f pf medicine: 21.00 Umetno* reditve v Trstu: 21.10 „^1/. Odlomki iz opere no5tit, 22.00 Iz svetovne knjiz®’ j r umetnosti; 22.15 Chopin-lade. TRST I- 14.30 Tržaška kultur"* ka: 16.45 G. Zafred pr> \ 15.45 Koncert violinistk rlUjiu( pa.iole in pianista A. “ ijtajj 18.45 IV. festival pesmi; 20.00 Igra °rk*t jtoPc Faith; 21.00 Simfonični kope« jd- Poročila v slovenšč" • 13.30 in 19.00. P Poročila v ltallj»nšC 12.30. 17.45 m 23 00. mlkj 5.00-6.15 Spored I* 7.OO' Tj 6.40 Jutranja glasb:a, • giae Spored iz Ljubljane: -jgo - za dobro jutro; Gl»#} ti- red iz Ljubljane; 12-J~ p željah; 13.30 Vesti m P, gaU ska; .13.45 Ugani ^ n3"^: $1 to?; 14.30 Lahka S13io; Parada godal: P*. Stapleton. Stanlev «13 tip; do Ros in Ray Mar,ane: JV 17.00 Spored iz Ljum'3 Ritmi in pesmi: 19.3O V vanske narodne; 1»-^ iVLlP red iz Ljubljane: ^”Lrino: W kester George Mel»rb.jstfle; Jv 23.00 Spored iz LJubOTji 1» Operna glasba; 23.45 SLO VENIJ*, - 327,1 m, 202,1 “• - Poročila ob 5.00. ^ J* * 13.00, 15.00. 17.00. g00 K 7.10 Zabavni zv0JJ‘Lj* rovske skladbe ne romantike: 8.30 man - VVilliam VVoods-Vlil.; 8.50 Koncert £jjci ^ 9.45 Radijska šola teJ,e *»/' njo - a) Mrzel veter b) Maček Murko u J zgodba; 10.15 PbP^ni £ 11.10 Dopoldanski ope !>J 12.00 Slovenske skl*« w uu halno godbo igra .jrsKe ske milice; 12.40 KI*V" : be Johapnesa BJjLia"3"'. A pianist lrvin Sch'"*Jdi)f' ,j! Od melodije do JJJ.jaj^irfiJ Želeli ste - ' Zabavna glasba; 1 pa0oV»-literature - Vera Pa"6oCI ža in njegov ,ocim. danski simfonični * z«:,!)* Športniki, pozori! sp«* Jt in plesna Klasba;,. sio^flU^ mo človeka; l8,'5nSJnilai,Vi A rodne v priredbi in Cirila Preglja: buraškj orkester; hg(P--|,ii/i glasba: 20.15 1». J" in> radijski festival P6®^ J. /J navodov .lugoslavi.ie ^ rr 22.15 Igra P'«"1 JJdn3r Ljubljana; 22.30 M« H, Sr V diiska univerza - . sed3, Cv Jones: Nekdanji ‘"j,,- V zori o vesolju J’tipioh^ F hard Dom a« k: 22.50 Melodije za 22.15 Plesna glasba. televiZ,j* 17.30 Za otroke:1^/'. 3]; f'’ ski muzeji: 20.45 V (eie B. Sheldon: »Roman*- H* NAŠA štev. * vjti . s)0Vd» jf revija vseh gospodinj i° v prodaji P OTROCI. Vaše S'**'' f 0 PIO N „ štev. 1 , A Osrednje vods P socialistični združitvi Japonka Yoko Tani v Hollywoodu ed no- 0*rtdnje vodstvo Neodvisne •uta zvezr ki se )e se' Rimu Preteklega meseca v ..j ,.JC P° temeljiti proučitvi kriln* P°btičnih razmer odo-0 resolucijo, ki vsebuje sle- tkiv.* y®°t°vitve in program-“►»»celn* točke: razvoj notranjih in H-_n. Političnih razmer o- cian°t* proces za so- tufifS! združi*ev. Da bi pa Ute 18 združitev mogla ]„ |8 raz8'bati sedanje mrtvi-„postati učinkovito sr ’ to druj-KVCeV 28 b°rb° za tt*bn0 H6110 “reditev, je po-tiost ,e ze sama enot- ni .UstVari na točno določe-U*vi nedvoumn’ politični o-•truia b* nami'eč desnim kr,cijm ev'opske socialdemo-lučfi* UsPelo uresničiti njih li,m 1 a bi združitev socia- 'Udst V ^a"i' izkoristile kot i'nikia° Za vključitev itali-„r . SOcialistov v vrste kon-d*iav 1Vnih S>1 in za razcepitev ljg eSa razreda na teme- “^slabšega antikomuni-re 1 .1 se italijanske razmero WJn° poslabšale in bi se lt,lij. aP‘*alistična nadoblast v rit; se U'rd"a 'n okrepila. Bo-nost pa za socialistično enotna do,l • k0t 36 je NSZ b0' 1, {Ut| J ’n kot bo to stori-titi V bodoče, pomeni bo- *b*tn* 13 P°*'i'eno smer, ki tjjfJ 28 zrušenjem sedanjih i« u ni11 odnosov. Ta cilj pa tdrujij °Se®e' ^e- oe pride do Pojm„‘,Ve na temelju jasnih nov. vodstvo NSZ po- !truktiVno kot osnovo za kon-tiost "ao socialistično enot-taslednje pogoje; v»lnePred zaključkom združe-ie I0Ja Procesa je nujno, da Ve .a demokracija odpo- te),0Cevntristični formuli in to tildi vvladnem obsegu, kakor Prjv obsegu krajevnih u-i°ci,id boli nujno pa je, da in demokratski pokrajinski lask' svetniki, ki so v 'terih Juga središčih italijanske- Upf,v a sklenili povezavo #ii Sjt telesih z desničarsh,-čiuipr tkami, to zavezništvo "apravt- pietrSaio- K tem bo k združ^11 PrV' korak na poti 1» v 'tvi socializma in to '^Ulij, retnih dejstvih. Cilj Pttj, ov je uresničenje od- •tičn, na lavo in pa sociali-* alt.._______ m0r socialistična strar.-^Vtetj3 *e ^ak°j po združitvi •treti* V 2Unanji politiki smer tiko s' t e», t0 se pravi poli* b)» jp 'dnarodnega pomirje-Pr»vi v 'vne koeksistence, se ^•Rni °rbe Proti blokom in o, vojni. «. 9Vn0 . , "ih j obeležje zgodovin-bo v fdkov prihodnjih let tllijldi* anjo osvoboditve ko-b»>top 6 narodov in njihov '1*m . v svetovnem politič-dežej g, Ienju kot neodvisnih v'h fj J bo privedlo do no-Rrobi, e*jev v socialistični ^lJrii v,bk'- tn socialisti so J1* kol rezP°Sojno podpreti cvi borh '*lne narode v nji-za emancipacijo, in S,8?1 2 načeli, ki s« na konferenci t5*1 h!on*U' Popolno s°j'dar-tujj 2ai° socialisti pokaza-a° Alžircev, ki se bo- alternativa. rijo za svojo državno samostojnost in neodvisnost ter do Ciprčanov, ki »e bore za uresničenje osnovne pravice do samoodločbe. Prav tako se mora priznati Egiptu popolna pravica, da ščiti svojo neodvisnost, pa čeprav to priznanje ne izključuje dolžnosti socialistov, da branijo obstoj Izraela kot države in čeprav to še ne pomeni pozitivne ocene o sedanji notranji družbeni ureditvi Egipta. Z druge strani morajo socialisti priznati nujnost, da se sueško vprašanje reši na miren način v okviru primernih jamstev v OZN. Medtem ko ugotavljamo kot zelo pozitivno dejstvo, da je vse italijansko socialistično gibanje usmerjeno k vzpostavljanju tesnih stikov s strankami, ki pripadajo zapadni socialistični internacionali, je potrebno ponovno poudariti, da mora biti vrnitev italijanskega socializma v internacionalo pogojena po ponovni združitvi internacionale same, v kateri danes niso včlanjene vse azijske in afriške socialistične stranke. Ze od samega začetka mora združena socialistična stranka določiti svoje odnose bratskega prijateljstva in sodelovanja z azijsko socialistično konferenco. Socialistična združitev ne more in ne sme postati sredstvo za cepitev delavskega razreda in torej antikomunistične borbe. Medtem ko si socialisti, ob popolni avtonomiji svoje stranke, pridržujejo, v o-kviru socialistične iniciative, pravico, poudarjati nasprotja in razlike, ki jih ločijo od politike KPI, in pravico, izrekati glede te politike vsako zakonito kritiko, ne pozabljajo, da je KPl stranka, ki ima vsekakor globoke korenine v znatnem delu ital, delavstva, katerega težnje se bistveno ne razlikujejo od teženj socialističnih delavcev. Zato socialisti smatrajo kot osnovo za ljudsko borbo največjo e-notnost akcije med vsemi tistimi, ki se kakor koli sklicujejo na socializem in čutijo nujnost in potrebo po globoki preosnovi naše gospodarske strukture in sedanjih socialnih odnosov. Ta enotnost akcije mora težiti k zgodovinski perspektivi posebno po XX. kongresu KP SZ — k možnosti splošne enotnosti vsega italijanskega delavskega razreda. Posebno v krajih, kjer bi po sedanjem volilnem zakonu predložitev izključno socialistične liste imela edini učinek, da bi omogočila zmago bloka konservativnih sil, socialisti ponovno poudarjajo, nujnost, da se v takih prime-merih predložijo ljudske liste ali kandilati, ki bi jih določile vse stranke in delavska gibanja. Ce socialisti odklanjajo anti-komunistično politiko, s tem hkrati ni rečeno, da bodo pasivno sprejemali politiko KPI. Zato si socialisti želijo, da bi se v KPI pogumno nadaljevalo odstranjevanje koncepcij in metod, ki so značilne za stalinizem vse do tedaj, dokler ne bi prišlo do globoke obnove v socialističnem smislu in do- kler ne bodo v KPl uvedli tiste notranje demokracije, ki je bistven pogoj da delavska stranka lahko izpolni svojo nalogo. Hkrati pa obljubljajo, da bodo s stalno toda iskreno in konstruktivno kritiko temu procesu ne da bi že a priori odobravali stališče sedanjega xodstva. Se posebej smatrajo za izredno važno in bistveno to, da bi KPI zares opustila teorijo in prakso o «vodilni državi« in da ta stranka prizna nujnost, da ustanove državah s socialistično usmeritvijo zadobe demokratičen značaj. Osrednji cilj socialistične borbe je sindikalna enotnost brez diskriminacij in na temelju dejanske notranje demokracije. Vodstvo NSZ pa ponovno poudarja, da je vse do tedaj, dokler trajajo učinki sindikalnega razcepa mesto vseh socialistov v CGIL. Medtem ko vodstvo NSZ po-verja glavnemu tajništvu nalogo, da v tem letu skliče nacionalni kongres gibanja, z zadovoljstvom ugotavlja, da je socialistično gibanje stopilo v obdobje enotnosti in da je v okviru socialističnega združevanja potrebno še bolj utrditi vezi zavezništva in prijateljstva z Italijansko socialistično stranko. ( * MAltGINAHJE NA TEMO: 1. Pianistka Damijana Bratuž v Kopru Japonka pač mora biti vedno ljubka. Na sliki Japonska filmska igralka Yoko Tani, ki Je prišla v Hollywood, kjer bo ostala dalj časa, poleg nje njen francoski tovariš Roland Lagaffre. Prvega avgusta je koncer-tirula v Kopru. To je bila za-k'juCna koncertna prireditev v koprskem Muzejskem vrtu, v okolju, ki je «rojeno» za atiakcije delikatnega, intimnega, komornega značaja. Muzejski vrt je sicer le fiktivna intonacija, ker v svoji realni dnevni, objektivni vrednosti zares ne predstavlja veliko več kakor na primer mariborski Rotovž ali kakšna brežiška zakotja. Umetna urbanistična kvadratura z dekorativnimi plastikami, star vodnjak na potep in veliko razraščene ze-lenjadi. Desno od vhodnih vi at iz muzejskega atrija stoji majhen oder, tam klavir in za njim Damijana Bratuž. Iz n j ega pa prihajajo žal že docela pozabljene podobe Mozarta, R ameauja, Schubertu in drugih, do modernega Mil banda. V resnici bi moral pisati i-drngaini smeri: tržaški umetniki, glasbeniki in gledališčni, ki v gosteh onkraj meje. O tem, kako ljudje tod pri nas tehtajo vrednost umetnine, ki jo prejemajo iz rok tržaških artistov. O razstavah ne bom govoril.- vse po vrsti so bile uspešne, od Spacala do Černigoja. Najprej torej Damijana Bra tu z: koncert v koprskem Muzejskem vrtu Podoba te radožive pianistke je podobi, mnogih menjav. Kar je bilo na primer včeraj odlično za ocenjevanje interpretaeijske smeri in stile, je danes zbito v čudno zagato. Recimo: slišali smo dobrega, enkratnega, trdnega, kcnciznega Johanna Sebastjanu Bacha v resni, katedraSki fakturi in rekli — Damijana bo odslej skozi ravnotežje svojega duhovnega interijerja predavala Bacha. Potem smo slišali Mozarta tega šarmantnega mladeniča, ki je iz igre svetlob in senc na srebrnih zaponkah svojih čevljev napi. sol menuet in 'si rekli: ne, Damijana bo igrala Mozarta. Zakaj? Ker... njen tako očitni naturni temperament, ra doživa opojnost, iskreni mo-zertianski verbalizmi, rafali sproščujočega smeha, da, de-ki rativnega in okrasnega, poleg tega pa tako moderno pnstlegskega. dovtipnega in nekam okroglega humorja, ker vse to nujno pripelje člo-veka o ozračje nekega zaključenega ocenjevanja. In poiem ta dobri Schubert, ki vse svoje življenje ni znal korektno pisati svojih lepih, ir obupne preproščine izsesanih motivov. Njegova Sonata v A je v resnici šarmanten, da, celo dražljiv venček prist nih dunajskih lieder, ki jih je ROPOT - NAJVEČJE ZLO NAŠE DOBE - NA ZATOŽNI KLOPI Kako se v Zap. Nemčiji borijo proti ropotu in njegovim posledicam Kaj menijo o posledicah ropota zdravniki - Dušilec, ki so ga industrialci odklonili - iti, da bi mu hrana koristila in ne škodovala, da bi ga prevelika debelost ne privedla predčasno v grob. V splošnem so tu ugotovili, da ne gre toliko za ljudi, ki -e preveč hranijo, ampak, ki se nepravilno hranijo, kar povzroča velike motnje v zoiayju ljudi posebno kar se tiče srca in srčnih obolenj. Do istih ugotovitev so prišli sirokovnjalci srčne bolezni na svojem kongresu v Stockholmu kjer sc poleg gornje ugotovitve drastično dokazali, da terja sodobno zelo razgibano življenje določeno umerjenost, ker je že itak preveč drugih vzrokov za srčne bolezni, med k-aterimi je tudi prevelik ropot motornih vozil. Preteki; četrtek pa se je začel v Stresi poseben kongres, kjer so med drugim govorili tudi o pi oblemu ropota, ki ga povzroča avtomobilizem in motorizacija nasploh. Iz vsega, kar smo doslej navedli, izhaja da so se številne svetovne strokovne or-, ganizacije z vso vnemo lotile vprašanja, kako zaščititi človeka pred številnimi pojavi sodobnega življenja in predvsem kako preprečiti različni obolenja ki so več ali rr.r.nj neposredna posledica izredno razgibanega sodobnega življenja in še posebej naglega naraščanja motorizacije. Slednjega vprašanja — borbe proti ropotu, ki ga povzfo-ča motorizacija — so se z nsjvečjo vnemo lotili v Zahodni Nemčiji. Robert Koch, ki ga poznamo kot velikega znanstvenika in dobrotnika človeštva, je že v preteklem stoletju napisal: ((Nekega dne se bo moralo človeštva boriti proti ropotu tako, kot se je nekoč borilo proti kugi«. In Robert SINOČNA PREDSTAVA ^ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ» NI NAVDUŠILA STROKOVNJAK za ptiče in metulje rocca I OB ZELO TEŽKEM VPRAŠANJU PODLEGEL * Pr,«, ie b'*° pričakovati, » 'J*)ts nia predstava tele-i^aUuj.iUbr’'5e »Odnehaš ali S dvignila precej lil ^ «1Cer pa k31*0 tudi ne, . Žiri i 8 b*le napake rež.ie P|L *lje - , j , reti- . le opazne, am-bila b*’ otipljive. Zato (hiranji k° kritik, da je o- Dstavko°tar Uvr"-’ri P1* •'V. , ln za njo vrsto *»‘W° kritik 0„jl not- S vVk° « '“člti erih Je skušal o-,‘ t VeiiiVo^° Potezo v zve-k ‘ Zari,.-.oduanos,jo r. as o roti M 1 Lo? začetmc Anni JHoVn ac°no ih drugim. Na Nii. m*sto --------------------- - »Oti 5h, tije *tj je uprava te- 'menovala novega (JK J«, da , -■■-•a,a lt '*Uiia letne8a Carla Mar- 0 D k' SC b° P,RV 'Oat! ^"ii notar moral ..A-A "b, t>i, .* številnimi pevšeč-ti, *>tavič,,° b° moral zadosti-t,6,lašatj °Sl‘’ hkrati na tudi bai baPul«,. udar0e ljubiteljev it, ne televizijske od- to ■ °ddala nam le it e‘'ko presenečenje, strokovnjak za Sspacel hraneč«1.11 etuije, in malo ..Rieci i16, ^o je padla An-čJN« „, iacono vIV Nipa,Sniln° kar od za- ^d>taviin"V.inci se ie pr’ ki rtnc ■il-letni uradnik Po ie P’ranco Lampredi, r* . titilodil za nogomet- l« le i 6m uvodu, v kate-Lam il»“ PrVet!.e,t0*njem nogomet-C vp Italije, so pri-Vp ’ lkja d«janska vpraša-t0 k VRebl prvih osem Mt‘UhkaPraV RU,0V° *«1» “'o v V *ačet . j,0 odgoJ*' ie Lamprečl do-j ko‘° »rm? *• pa čeprav ga ga truda nekega pariškega Predi delal pro- »> .. k,* za{p,„v Poštev, da so to posebno če konc‘P Že* neko!i-| strokovnjaka, so prešli j vprašanja. Za zelo redkobesednim in skrajno mirnim Lampredijem se je na odru pojavil drugi novinec, Turinčan Clian Lui-gi Mariannini, ki si je izbral za temo modo. Ze njegova pojava je bila skrajno zanimiva, njegova obleka pa je povtem soglašala s temo, ki si jo je mož izbral. Kdor se posebno ukvarja z modnimi vprašanji, mu strokovnjak Mariannini zagotavlja, da bodo letošnji moški suknjiči nekoliko daljši kot v preteklih sezonah. Toča, kot je sam rekel, se on poklicno ne u-kvarja z modo, ker smatra to panogo za malo važno zadevo. Zanj je tudi sama oddaja «Odnehaš ali nadaljuješ« le navadna igra, navadna zabava, kot obisk prijateljev ali kaj podobnega. Sicer pa se čudno uglajeni poznavalec mode, ki uporablja skrbno izbrane izraze, u-kvarja tudi s pesništvom in filozofijo, kjer je baje bolj podkovan kot v modi. Na odru je celo lecitiral svojo kratko poezijo «Rondo», ki prav gotovo ni bila slaba, za katero pa je sam rekel, da je ena od njegovih najbolj zmernih pesmi. Preden je Mike Bon-giorno prešel na uradna vprašanja, mu je Mariannini celo obljubil, da če bo zletel, ne bo vodstvu TV oddaje delal nikakih preglavic in da ga v skrajnem primeru niti ne bo tožil. Ko je nato se pove-dal «svoje» mnenje o «svo-jem« riajnovejšem večernem plašču :n o svojih črnih rokavicah, ki so stale enoletne Vprašanja so se vrtela seveda lc o neznatnih finesah v zvezi s fraki, posebnimi športnimi hlačami in srajcami in drugih malenkostih, Ne bomo sodili o teh trditvah, ker prepuščamo to njemu samemu, pač pa se bomo ustavili še pri novincu mehaniku Alfredu DtAmbro- katerih se povprečnemu člo- siju iz Neaplja, ki se je ja- veku sploh niti ne sanja. Strokovnjak Mariannini je na vsa vprašanja odgovarjal zelo obsežno in v izbranih izrazih, tako da je vsa njegova točka trajala dobrih dvajset minut. Ker je bilo med vprašanji tudi vprašanje o samo krnicah, se je GianLuigi Mariannini na koncu pošali, da si samoveznice sploh ne veze sam, ampak da mu jo vežejo vedno drugi. PfI Simpatični zidar EGIDIO ČISTINI vil za zgodovino neapeljskih kraljevskih družin. Čeprav D'Ambrosio nima solske izobrazbe razen osnovne šole in prvega razreda tehnične šole, je v svoji stroki dobro podkovan. K temu ga je privedla zelja po branju. V začetku je mož bral najraje zgodovinske romane, ker pa je vedel, da je tudi zgodovinski roman pogosto izmišljen se je lotil prave zgodovine, ker je ta bolj konkretna, bolj poučna in za njega bolj privlačna. Na vseh osem prvih vprašanj je D’Ambrosio lepo odgovoril. Prišla je nato vrsta starih znancev: strokovnjak za metulje in cvetljice Luigi Rocca iz Turina, Anna Ricci Lojaco no za zgodovino italijanskega filma in končno rimski zidar Egidio Čistini, ki je med se danjimi tekmovalci na vrhu lestvice. Prej smo rekli, da nam je včerajšnja predstava prinesla d\e presenečenji. Ena teh je Rocca. Na zadnji predstavi se je mož izkazal, da je zares snokovnjak. S svojim znanjem je celo malo ponagajal sami komisiji strokovnjakov. Ne bi mogli sicer z gotovostjo tr-d ti, vsiljuje pa se nam ven-dr-rle mnenje da se je komisija strokovnjakov nad njim nekoliko maščevala, kajti vpra-šfnje, ki mu ga je po njegovem navodilu izbrala gospo- (Nadaljevanje na 4. strani) Koch je imel prav. V Zahodni Nemčiji smatrajo ropot kel eno največjih nesreč sodobnega življenja in se proti temu borijo z vso njim svojstveno sistematičnostjo. Tako. da bi jih lahko postavili za vzgled vsem, V mestecu Bad Kreuznach je bil mož, ki je vsako jutro piebudil vso svojo okolico, k' je prižigal motor svojega tovornika. Njegovi sosedje so gr tožili in sodišče ga je obsodilo na globo v znesku natih 50.000 lir in na dva meseca zapora. Med pričami, ki so nastopile proti njemu, je bil tudi mož, ki je dokazal, da mu je ropot, ki ga je povzročal tovornik, popolnoma razrval živce, zaradi česar se mora zdraviti in ga to zdravljenje drago stane. Ze omenjeni obsodbi bo zato sledila tožba za odškodnino. Ko je nemški tisk to beleži’. je povsem soglašal z obtožbo in pri tem zatrjeval, da je skrajni čas, da se podobno ravna tudi proti drugim podobnim kalilcem miru. Temu eksemplaričnemu procesu je sledila vrsta drugih tožb. Posebno pogoste so bile tožbe v Frankfurtu, kjer so celo oblasti pozivale prebivalstvo, naj prijavi vse one meščane, ki povzročajo nepotreben ropot. In v enem samem tednu je bilo nič manj kot 5.000 prijav predvsem proti motoscooteristom, proti avtomobilistom, ki preradi u-porabljajo klakson. proti tistim, ki navijejo radijske a-parate premočno in celo proti gospodinjam, ki prehrupno o-tepajo svoje preproge v prvih popoldanskih urah. Tako v Frankfurtu, kakor v drugih večjih mestih so po. sebne policijske patrole opremili s «fonometri», s kateri-m lahko ugotovijo katerega koli «premočnega» motoscoo-terista ali motociklista, pa čeprav se skuša v velikem prometu pomešati med stotine drugih motornih vozil. Tu smo navedli v glavnem trenutne ukrepe proti povzročiteljem prevelikega ropota. To pa je le en del borbe proti ropotu. Preizkusili pa so že — in to z uspehom — r.uvo napravo za dušitev ropota, ki ga povzroča motorno kolo. Nova naprava spremeni mečan ropot mikromotorjev ali motorjev v brnenje, ki je podobno brnenju šivalnega stroja. In pr tem motor ne •zgubi niti najmanj na svoji učinkovitosti. Hamburška mestna uprava pa je celo razpisala nagrade za tiste šoforje in motociklist*. ki bi se pokazali kot. pravilni stihi vozači«. Prvo nagrado je odnesla neka gospa k, so jo takoj imenovali za «miss tišine«. < Prej smo rekli, da so izdelali poseben dušilec ropota za motorje. Oblasti so takoj izdale ukaz, naj bi to napravo vgradili na vsako motorno kdo, Temu pa so se uprli industrialci. Oblasti so v tem popustile, pac pa so izdale nov ukrep in sicer da bodo tovarnarji, k: izdelujejo tak« motorna kolesa, ki delajo čim manj ropota, uživali posebne 0’ajšave pri plačevanju davkov. Seveda je ta ukrep v povezavi s prejšnjim naletel na negodovanje med ljudmi. Toda Nemce poznamo kot skrajno sistematične ljudi. Zato so se tega vprašanja lotih ne le kampanjsko, za neka’ dni ali tednov, ampak tudi sistematično — z daljšim načrtom. Oni se ne lotevajo samo tega, kako bi ublažili poulični ropot, ampak kako b; zmanjšali tudi ropot tovarn in delavnic, ter kako bi tudi stanovanja uredili tako da bi vanje prihajalo čim manj ropota. Gre torej za izolacijske stene, ki ne bi propuščale zvoka in podobno. Nemci se namreč zavedajo, da bo nadaljevanje naraščanja ropota v brzini, ki se kaže se. daj, privedlo do nepredvide-n;b motenj, lahko pa tudi do večjih nesreč. motorno vozilo. Poleg tega grade tu tudi posebna stanovanjske hise, kjer nemški inženirji preizkušajo nove izolacijske snovi za stene ter po-seona »hermetična« okna. Poleg tega so v Severni Nemčiji zgradili že zgledno bolnico za najtežje žrtve zla 20. stoletja — ropota. V tej bolnici pa vlada taka tišina, da marsikateri pacient, ki se zateče sem na zdravljenje posledic prevelikega ropota v mestu, zbeži od tod, ker ne more prenesti popolne tišine. Atomska kontrola vremena Ameriški učenjak John Neu. men, ki je po poreklu Madžar, j | član Komisije za atomsko e-i nergijo in znan matematik, zatrjuje, da bo čez nekaj let Nemški zdravniki so se na; u-ugo^e z atomsko energijo svojih kongresih že večkrat kc ntrolirati vreme in menja- ukvarjali z učinkom zvočnih tresljajev na človeški organizem. Na teh kongresih so u-gctovili, da ropot ne izpodjeda le živčnega sistema, ampak, da zelo nevarno vpliva tudi na srce, da kvarno vpliva na nevrovegetativne funkcije, na krvni obtok in da lahko privede neposredno do pravih pravcatih bolezni, med katere prištevajo izčrpanje, slabšanje vida duševne motnje. slabšanje umske sposobnosti, trenutne paralizo govornih organov in celo tumor na želodcu. Na podlagi statističnih podatkov so v Nemčiji ugotovili da je od 50 milijonov prebivalcev, kolikor jih šteje Zahodna Nemčija, nad 17 milijonov «bolnih» zaradi premoč, nega ropota, od katerih -,e najmanj 2 milijona ljudi, ki 50 postali naglušni ali celo povsem gluhi, Podobni podatki prihajajo tudi iz Velike Britanije, kjer so našteli kar 6 milijonov in pol naglušnih ali gluhih, dočim jih imajo v ZDA kar 17 milijonov to se pravi polnih 10 odst. vsega prebivalstva. Nemški zdravniki pravijo, da če se bo to nadaljevalo, bo-no, bomo postali® vs’ gluhi, kar je bil nredvidel že Edison. Kar smo doslej rekli glede p( sledic ropota na slušne organe, ni nič kaj tako eno-s*avnega. Po samih nemških podatkih se je v zadnjih 15 le’’h ulični ropot po nemških mestih povečal za devetkrat in ker vemo, da 65 zvočnih enot ali «fonov» predstavlja že višek nevarnosti, je številka 70 fonov, ki so jo registrirali v nemških mestih, že daleč prešla mejo, ki je že itf.k ozpačena kot nevarna. Prej smo rekli, da se z borbo proti iopoto ukvarjajo v Nemčiji poleg oblasti tudi drugi. Sem moramo prišteti zdravnike, pravnike, delno in. dustrialce in tudi arhitekte V raznih večjih mestih Zahodne Nemčije so v perife-r’čnih predelih mest ustanovili posebna »tiha področja«, kjer je prepovedano vsako j“če se podnebje. Dr. Neuman pravi: ((Znanost se naglo približuje trenutku, ko bo mogoče poseči v atmosferske ;n kUmatske razmere. Ce bomo v določeni pokrajini skušali vplivati na vreme, se bo to takoj poznalo na vremenu in podnebju v drugih pokrajinah. Te spremembe lahko -majo fantastične posledice. Razne države bodo morale tes no sodelovati da ne bo prišlo do katastrofalnih nesreč«. ži-tetni mladenič (lokaj nerodno pregnetel v sonatno obliko in so. zahvaljujoč tipični schubertiunski vertikali v harmonskem pogledu še vedno zadržale svoj prirodni mik in melodično preproščino. Neverjetno: in tudi pri Schubertu (ki — bodimo pravični — tokrat, pod zvezdnatim nebom ni bil preveč imperativno dobro interpretiran) smo doživeli tisto duhovno transplantacijo. In zdaj si predstavljajte tri stilno ogromne skoke: od Bacha do Mozarta — zelo tvegan in hudo delikaten prehod — in od Mozarta do Schuberta Za zaključek prvega dela pa se tipično fisztovska, teatrulno-parvenij-ska sTranscedentalna etuda«, muzika, pri kateri si pianisti zaman trudoma lomijo prste ir se poslušalci — resnejši seveda — trudoma zaman sprašujejo, komu na čast je prirejen ta bengalični ogenj p.. Bachu, Mozartu in Schubertu. Virtuozne pasaže, ok-tatmo ropotanje in neumljivi poudarki: pravi ples svetega Vida. Bolj veseli smo bili drupe-gu dela, ki je navajal Pahorjeve miniature iz zbirke «/-strijankas, Debusspjeve štiri preludije in ob koncu Dariusa Mtlhuuda dva refleksa iz zanimivega dela eSaudades do Braztls. Pahor torej: še vedno smo globoko v neobdelani zemlji hereditarne imu/icien-ce. Slovenci namreč. In delamo reklamo za sto in sto skladb, za nove simfonije, za koncertantne glasbe, pri tem pa nam zdrsne neopazno med prsti umetnina take vrste, kakršna je Pahorjeva elstri-janjca«. Tipične, res. Devet miniatur, ki smo jih poslušali na koncertu Damijane Bratuž avgusta meseca v Kopru, je za slovensko klavirsko muziko vsaj tako prijetna in pomembna postavka, kakor je za klavirsko literaturo sploh Cho-p.n s svojimi Preludiji. Vsaj tako, če ne bolj, za nas namreč. Kajti, ko na eni strani prodajamo na tuja tržišča (ki danes,- na žalost, nimajo več pravih umetniških kriterijev za ocenjevati je knalitet, ampak gre vse bolj tako, roka roko... itd.) glasbo, ki ni nič drugega, kakor list notnegu papirja, na katerem se vrtinči polnočni kabaret notnih znakov in brezupnega preki-penanja «enkratnosti», originalnosti za vsako ceno, originalnosti, tudi če so porušena tisočletna načela melodične linije in poteptani psi estetski kriteriji, ki sr veljali za gregorijanski kcrul prav tako kakor za Beethovnovo Deveto in za spodobno, pravično ir. iskreno glasbeno izpoved druge polovice dvajsetega stoletja. Človek se v resnici z nova in znova čudi (kakor da bi stanje neke stvari odkri-pT< prvikrat), kako malo preprostega razum a in dobrosrčnega čustvovanja je ostalo v tem našem modernem morju razuma in neravnotežnega in pvtpotentnega čustvovanja. St cer pa; ko smo že omenili za sicer slab primer Chopinove Preludije — saj so jih nekateri odlični sodobniki ne le odklanjali, marveč celo zasmehovali. Celo kaj takega so si upali zapisati: »Chopin je hotel dekorirati svojo dekadenco in je v ta namen napisal 24 preludijev. Ali si morete zamisliti umetnika bn. Ih.ntnih polonez, ki je pred očmi odlične javnosti zaokrožit klasično pirueto?« Zdaj se bo nemara našel ktl% ki bo Pohorju očital isto, toda v boi’ modernem in vsekakor bclj «originalnem» slogu. V resnici pa je to najbolj odlične najbolj korektna klavirska Ameriško postajališče v vsemirju n i ~ * ’, *';' v®1'2 „ ■irurtiftiiiaaiV nVnrVl -z-l ~ .... Sedaj, ko se vedno več govori o interplanetarnih poletih ko se bo človek popeljal «na sprehoda na luno, Mars ali še kam dlje, se ukvarjajo tudi s pristajališčl. Neki ameriški inženir je celo že predložil načrt, kako naj bi bilo zgrajeno vmesno postajališče za astronavticne rakete, od koder bodo te lahko nadaljevale pot do planetov ali celo do zvazd-stalnic. glasba, kar smo jih Slovenci mimo Kogoja doslej dobili. In vse sreča, da so te miniature že na papirju. Vsa člonaika bolečina, psa — če hočete socialna tragika istrskega človeka je v teh drobnih, otožnih ali ritmično razgibanih drobcih. To je podoba hrvat-ske Istre, bolj očlovečena ali vsaj tako, kakor so Rubensova veseljaška in divja telesa ali Rembrandtove slike in brij nežna od Lamartinovih stihov. Skoda, da gredo take stvari po napadi le mimo nas in še takrat okrnjene. Bratuževa je igrala le devet od menda dvajsetih Pahorjevih miniatur in že to je bilo dovolj, da st je poslušalec kar precej zamislil. Slišim celo, da je Pahor te miniature orkestriral: mislim, da je bila to nekritična poteza, stvar, ki jo je narekovala konkurenčna borba za prestiž v areni, kjer se prodaja precej nekurantnega blaga. Ce je namreč Pahorju narekovalo osnovno občutje te istrske melodije v klavir, potem naj pri tem tudi ostane. Ali si morate zamisliti Chopinove preludije z modernim simfoničnim orkestrom? Kakoi da bi bila drobna biserna matica razstavljena množici gledalcev na piedestalu, ki je namenjen kipu nelikih razmerij. Sicer pa pošastna prepotenca modernih artistov nima nobene kontrole peč. Skratka; Pahorjeve miniature naj tudi po izvajalski plati ostanejo miniature, ker se bo sicer — domneoam — osnovno, intimno, iskreno doživetje zadušilo v preciozni igri orkestralnih barv. Pustimo Bacha za klapičembalom in Pahorjeve miniature p klapirju. Jn še nekaj: Bratuževa bo slovenski (in tudi tržaški slovenski, kajti Pahor je Tržačan) glasbeni kulturi napravila spodbuden poklon in veliko uslugo, če bo Pahorjeve miniature sprejela v spoj redni, predvsem inozemski (žal mi je, da govorim v tem jeziku, kajti pri nas doma pač ne bomo tako kmalu navdušeni nad svojimi novite-tamij koncertni repertoar- Po avgustovskem koncertu P Kopru, kjer smo Puhorja prvič tudi slišali, bi člopek dejal, da ga ima Bratužera p sebi, da je to muziko iskreno registrirala in da ima p sooji zdraPi čustoenosti oeliko tega, kar zahtevajo Pahorjeve miniature. Kajti poleg Ronjgova in njegovimi perfektnimi naricalj-kami in nemara poleg Zlatica se je v absolutnem, zrcalno čistem muzikalnem smislu povzpel Karol Pahor. Kajti to je estetska substanca istrske melodike. In ne samo melodike; istrskega govora, čustnooa-nja, pripovedi, člopeka in hu-hopnega naturela. Debussy in zgodba o francoski umetnostni dekadenci; kdor bi ji tako, kakor nekaj nesrečnih obsedencev nasedal, bi moral brisati Verlaina in Baudelaira in celo vrsto drugih. prapijo (že zopet nekateri modrijani), da je impresionizem beg v vizijo. Seveda je. In hvala bogu,, kajti kje bi pod črko »D« danes lahko iskali Faunu in potopljene katedrale in nokturne in arabeske in še veliko krhke, fine in topljive muzike, ki ne prenese nizkih temperatur in ne grozečih beethovenianskih nravi. Ko sem ob 2ačetku govoril, da je Bratuževa podoba mnogih menjav, lahko zdaj znova to potrdim; njen De-bussg v štirih preludijih, zlasti še v Spakovem plesu, je bil pripovedni impresionizem, programski na las toliko, kolikor je pripovedna in programska Debussgjeva tonska paleta, ki iz neke ustvarjalčeve notranje vizije meša barve in jih preračunljivo, z neko galsko spekulativnostjo in espritom nalaga pod pianistove prste. To je bile prvi Dc-bussg, ki sem ga v interpretaciji Damijane Bratuže ve slišal brez slehernega pretiravanj a, ki je v navadi na koncertih, kjer se producirajo dekleta iz «dobrih meščanskih fanti-lij« s clairdelalunskim bogo-skrunstvom. Prvo gostovanje tržaške slovenske umetnice v Kopru je zaključil cinični gospod Darius Milhaud: Saudades do Brazil. Ergo: razen Lisztove bujne in pošastno transcendentalne (in zaradi tega tudi kar precej mizerne) etude je bila stilistika programa, ki pa je za svoj koprski koncert avgusta meseca izbrala pianistka Damijana Bratuževa, kar znosna. Znosna zato, ker ni bila stilna. Nestilna stilistika, paradoks. Pa je vendar res: v tistem ozračju prelepega koprskega muzejskega vrta, kjer se med bujnim alpskim zelenjem mešajo elementi vseh p glavnem renesančnih obdobij, je bila stilistična asimetrija bolj kot kdaj potrebna. Zato bi bil vsakršen očitek v tej smeri brez pravega pomena. Veseli smo bili zaradi naklonjenega mediteranskega vremena, dvakrat veseli zaradi filigranskega Rameauja in trikrat veseli zaradi iskrenega, toda nič manj odličnega, čeprav okrnjenega Puhorja. Naša srca so v drobnih prstih Damijane Bratuževe. MILAN LINDIČ 5, oktobra 1956 D SOCIALISTIČNO ZDRUŽEVANJE ne sme oslabiti delavskih strank Proces socialističnega zdru-l poudaril nujnost zbliževanja tevanja ima za našo pokrajino ‘ socialistov, obenem pa ostro izreden pomen in ga je treba pravilno razumeti, da ne bi predstavljal zapreke napredku socialističnih in delavskih sil, ki niso organizirane samo v PSI in PSD1, ampak tudi v drugih strankah in organizacijah, med katerimi ima komunistična partija važno mesto. Prejšnje upravne kakor politične volitve so pokazale, da je KPl druga najmočnejša stranka v naši pokrajini in da vedi solidno opozicijsko politiko, s katero morajo računati vsi demokratično misleči ljudje ki stremijo k socializmu. To smo hoteli poudariti zaradi tega, ker se pojavljajo v zvezi s socialističnim združevanjem v socialdemokratskih vrstah težnje, da se doseže to enotnost v škodo delavskega razreda. Pred tedni je namreč neki predstavnik socialdemokratskega vodstva na zborovanju po do"Lgem čakanju SNG dovoljeno gostovali v Gorici Vprašanje je bilo zadovoljivo rešeno z intervencijo predstavnika ZSPD in parlamentarcev KPI Dolgo, predolgo fasa so soriški Slovenci čakali, da so pristojni rimski krogi u-brali krajša pota za izstavljanje dovoljenj, ki so potrebna za predstave Slovenskega narodnega gledališča v Gorici. Zadeva z rimsko cenzuro se je končno uredila, tako da bomo imeli 14. oktobra ponovno med nami SNG iz Trsta, ki bo nastopilo z otroško igro Janko in Metka. Generalno ravnateljstvo za predstave pri predsedstvu vlade je poleg odobritve za uprizoritev nadaljnjih dveh predstav zagotovili}, da bo odslej dalje hitreje ravnalo pri reševanju tozadevnih prošenj. Preden smo si izbojevali to pravico, je morala ZSPD napraviti precej naporov. Stopila je v stik s parlamentarci KPl, naj posredujejo, da se premostijo prepreke rimske birokracije. Parlamentarci KPl so pravilno razumeli, da gre za kulturne potrebe slovenskega prebivalstva na Goriškem, in so zaradi tega vložili vse svoje sile, da se je vprašanje zadovoljivo rešilo. Tudi intervencija predstavnika Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici pri pristojnih rimskih oblasteh je imela enak namen. Prepričani smo, da bo vsa slovenska javnost z veseljem pozdravila premostitev nepotrebnih težav, ki so nam bile prizadejane z očitnim namenom, da se preprečuje naše kulturno delovanje. Ljudje na odgovornih mestih pa spoznajo, da je birokratsko, in ne samo birokratsko ravnanje, nedopustno in škodljivo, ker preprečuje naš kulturni dvig. Po našem mnenju bi morali odgovorni ljudje podpirati naša prizadevanja, nikakor pa jih zavirati. obsodil kakršno koli sodelovanje s komunisti, kot da komunisti ne bi bili v prvi vrsti delavci, ki prav tako kot i-skreni demokratje in socialisti stremijo k odpravi številnih krivic. Zavzemanje takega stališča r> času, ko sc bližamo upravnim vglitvam, se nam zdi škodljivo, čeprav se niti povsem ne strinja z mnenjem nekaterih, vodilnih gonških socialdemokratov, ki so izpovedali, da politika PSDl stremi bolj na levo, kjer so na oblasti demokristjani, in k sredini, kjer so na oblasti komunisti. Ta politika naj bi v praksi zrušila, demokristjanski monopol v nast pokrajini in v številnih občinah. C e naj bi se uresničila teza, da se na prihodnjih volitvah ignorira KPI, ali da se nastopi celo proti njej, tedaj v političnem življenju naše pokrajine ne bo nastal nov jtoložaj. Komunistična partija bo ohranila (na podlagi rezultatov političnih volitev) občine S. 'Pier, Turjak in Škocjan■*. medtem ko bi imela krščanska demokracija oblast v ostalih občinah ter absolutno večino v pokrajinskem, svetu, S sporazumom med delavskimi j logne napravilo napako, ko strankami bi bilo mogoče iz- je nekega italijanskega dr-trgati krščanski demokraciji žavljana obsodilo zaradi tiho-vsaj še tri občine, in sicer Fo-1 tapstva cigaret z inozem-iian, Bonke in Starancan; za stvom, ker so ga v Tržiču za- Ce ocenimo izjave nekega govornika s tega stališča, tedaj vidimo, da je socialistična enotnost za nas vse nekaj drujega kot fraza: socialistična enotnost se mora gledati s 9tališča krepitve vsega delavskega gibanja, ne pa v protikomunistični funkciji. Slovenski volivci naj s svoje strani prispevajo, da se u-stvan nov položaj, ki naj v pokrajini spremeni dosedanje odnose sil. To je mogoče doseči s sodelovanjem vseh tistih političnih skupin, ki jim je skupna borba za' odpravo socialnih krivic in spoštovanje nacionalnih pravic. Taka demokratična koalicija bo nujno predstavljala v slovenskih občinah vse levičarske sile in tiste, ki so zaradi socialnega programa njihov nujen zaveznik. Trst ni inozemstvo Tihotapstvo in vprašanje suverenosti Prizivno sodišče v Bologni je pred čnevi izreklo zanimivo sodbo, s katero je razveljavilo sodbo eodišča v Reg-gio Emilii, ker je po izjavah državnega pravdnika iz Bo- pokrajinske volitve pa bi tri delavske stranke dobile toliko svetovalcev, da bi ob pomoči slovenskih svetovalcev prisilile krščansko demokracijo k izbiri: ali se nasloniti na levico alt na desnigo če bi hotela sestaviti odbor; nastal bi nov položaj, ki si ga vsi želimo. lotili s cigaretami, ki jih je kupil v Trstu. Prizivno sodišče v Bologni je izreklo sodbo, ki je obtoženca oprostila tihotapstva iz inozemetva, obsoja ga pa zaradi navadnega tihotapstva, ker se Trst ne smatra za i-nozemsko ozemlje. ■ GORIŠKI ŠPORT Goriški košarkarji pred prvenstvom Kakšne izglede ima goriška košarkarska reprezentanca pred pričetkom letošnjega prven stva? Letos gostuje Goriziana v B-ligi, t j. v tretji kategoriji, ker je lani izpadla iz A-lige. Letos ima Goriziana na razpolago krasno pokrito igrišče, eno najmodernejših v Italiji, v katerem je prostora za 3000 gledalcev. A ta lepa dvorana bo za letos ostala prizorišče borbam med lokalnimi moštvi, kajti v tem prvenstvu gostujejo le moštva iz Trsta, Vidma, Gradiške in Tržiča. 2e nekaj let je bila Goriziana v krizi, Ker so odšli vsi najboljši igralci, kot so Zorzi, Sar-dagna in drugi, za katere ni bilo možno dobiti ugodne zaposlitve v domačem mestu in katere so najele ekipe iz velikih mest. 'ki imajo za seboj močno industrijo. Iz dveh go-riških mladinskih ekip Gori-ziane in Straccisa pa so prihajali mladinci, izmed katerih so nekateri prav dobri. In malo je manjkalo, da ne bi odšli tudi ti. Le za las sta ostala deraa Zollia in Vittori. a za koliko časa? Goriziana ima sedaj nekaj dobrih košarkarjev: Zollia in Vittori bi prav lahko gostovala v prvi ligi, če ne tudi v državni reprezentanci, nič slabsa nista Punteri in Picek. V dveh mednarodnih tekmah proti Cehom in proti Turkom, ki sta bili v zadnjem času v Gorici, smo videli te mlade igralce, kako so bili kos močnim nasprotnikom. Goriška ekipa je bila v teh tekmah sicer izpopolnjena z nekaterimi drugimi igralci, a to ne zmanjša vrednosti goriških mladincev. Izmed drugih lahko omenimo mladega «Boe» Bertola. Jordana in Brancatija. Nastopali bodo še nekateri drugi, a ti niso vsaj za sedaj omembe vredni. Možno je. da bodo dobili med prvenstvom nekaj rutine. ElllSiiliil : i; :: . -iiiH:;;::; EŠ88S ■ itn— POXOYX.4 AFIBMACIJA SVETOVXKGA »»KVAKA BALDINI NESPORNI ZMAGOVALEC DIRKE MILANO-BOLOGNA Ta dirka bo tehničnemu komisarju Proiettiju služila za izbiro trojice, ki bo odpotovala v Melbourne DANES VOLITVE V NOTRANJE KOMISIJE CRDfl V TRZICU Delavci naj glasujejo za listo F10M ki je na drugem mestu glasovnice Danes so v vseh treh oddelkih CRDA V Tržiču: v ladjedelnici, v oddelku za izdelave železniških vagonov in v slektromehaničnih delavnicah v ilitve v notranje komisije, ki bodo leto dni zastopale delavce tega velikega industrijskega kompleksa Čeprav so notranje komisije reprezentativen organ vseh delavcev, ni vseeno, kakšni ijudje jih sestavljajo. Zadnje čase namreč prav socialdemokratski sindikat UIL s svojim moledovanjem okoli ravnateljstev tik pred samimi volitvami pokazal, da slabo pojmuje sindikalno enotnost, ker je z ločenimi pogajanji z ravnateljstvom skušal razbiti enotnost delavcev in se prika ati za prvoboritelja za pravice delavcev. Tak način je daleč od prave poti za dosego izboljšanja gmotnega položaja delavcev. Zato naj delavci premislijo, preden glasujejo tiste, ki imajo sindikalno enotnost polj na jeziku kot pa v srcu. Največ jamstev za dobro delovanje notranje komisije nu-aijo kandidati FIOM-CGIL, katerih stvarm in dosledni SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSI A uprizori v nedeljo 14. oktobra v prosvetni dvorani na Korzu otroško igro JANKO IN Predstavi ob 18.30 in 18.30. Vstopnice po 200 in 150 lir, za otroke pod 14. letom 100 lir. Prodaja na ZSPD in v kavarni* Bratuž. program zagotavlja, da bo notranja komisija resnični predstavnik vseh delavcev CRDA, Zato priporočamo delavcem iz doberdobške cbčine in z Vrha, ki bodo danes odšli na delo v Tržič, da glasujejo za listo FIOM, ki je na drugem mestu. Tatovi v gostilni Včeraj zjutraj je 48-letni gostilničar Anton Melon prijavil policiji, da so neznanci v noči od srede na četrtek vdrli v njegovo gostilno »Pri dobrem kozarčku« v Ul. Diaz št. 20. Odnesli so mu nekaj monopolnega blaga, 3 kg sira, 3 kg salame, 4-5 steklenic likerja, nabiralnik za miloščino in nekatere druge predmete v skupni vrednosti 50.000 lir. Gostilničar je zavarovan proti tatvini. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. — KINO — CORSO. 17.15: «Andrea Che-, nier«, Antonella Lualdi, Raf Vallone. VERDI. 17.00: «23 korakov od kraja zločina«, Van Johnson, Vera Milies. VITTORIA .17.15: «Veliko izzivanje«, Bolert Ryade, Virginia Mayo. CENTRALE. 17.00: «Kralj barbarov«, Jeff Sandler, Lud-ville Tcheine. MODERNO. 17.00: »Živio revija«. Sinočnja predstava ,.Odnehaš ali nadaljuješ" (Nadaljevanje s 3. strani) dična Campagnoli, je bilo zares skrajno težko tudi za strokovnjaka, kakršen je Rocca. Sekunde v kabini so naglo tekle in takoi je bilo kazno, da bo odgovor negativen, seveda v kolikor bi prav po naključju ne zadel, kajti moža so vprašali, kje so pred davnim časom ujeli neki redek primer redke zvrsti metulja. Mož je sicer imenoval kraj Ccgna v Lombardiji, le da je Cogna le blizu pravega mesta Prima luna. In Rocca je padel. Njegova zadnja gesta na odru, ki bi b la morda opravičljiva zaradi prej navedenega težkega vprašanja, pa' ni izzvenela preveč lepo. Sledila je nato žena popularnega pevca Lojacona Anna Ricci Lojacono, ki je dobila sledeče vprašanje: «Kdo je režo al film 'Macario contro Za-gor.ar’, ki je bil izdelan leta 1543?» Takoj se je opazilo, da gospa Lojacono vprašanju ne bo kos, čeprav vprašanje ni kdo ve kako težko, saj gre končno za film iz leta 1943 Odgovor je bil zgrešen in Mike Bongiorno jo je lepo odslovil. Kot zadnji je nastopil pes-n k-zidar Egidio Čistini iz Ri ma, ki je odgovarjal za 1 milijon 280.000 lir. Najprej mu j.‘ Mike Bongiorno poklonil dve lepi lutki. Ahila in Poli-fema, ki naj mu bosta v spomin na njegovo predstavo. Na cpiašanje iz njegove stroke — Bomerja — je odgovoril 'n iel posebno priznanje, saj je njegova pojav0 skromnega juž-njaka simpat;čna. T ako se je končala 44. predstava «Odnehaš ali nadaljuješ«, ki zares ni bila med najboljšimi. BOLOGNA. 4. — Na današnji X. kolesarski dirki za diletante na progi Milano - Bologna, dolgi 210 km. je zmagal svetovni rekorder Ercol? Baldini. ki je progo prevozil v času 5.3' s povprečno hitrostjo 41.1)80 km. Vrstni red ostalih: 2. Busi Walter z zaostankom 1T5”, sledijo z istim časom: 3. Ca-rizzoni, 4. Romagnoli, 5. Jori, 6. Guazz.ni, 7. Tamagni, 8. Gi-rardini, P. Mazza, 10. Fergon-zi, 11. Dante, 12. Monzagni. 13. Giusti, 14, Maj, 15. Orlandi. in nato vsi,ostali. Baldini si je zagotovil zmago z odločnim pobegom kakih 7 xm pred ciljem ko se je odtrgal od glavnine. Prvih 100 km je Baldini samo nadzoroval potek dirke in ni niti enkrat prevzel kake pomembnejše iniciative. Nasprotno pa je bil v drugi polovici proge navzoč skoraj pri vseh pobegih, dokler ni končno uveljavil svojo izredno kondicijo in premoč nad ostalimi. Sprint s katerim se je odtrgal od glavnine je bil naravnost im-presionanten. V tistem trenutku je bil Baldini nekje v sredini plotona, ki je zasledoval pobeglo trojico Busi - Jori - Bagnoli, ki si je pridobila kakih 50 m naskoka. Svetovni rekorder je potegnil kot vihar, pustil vse za seboj in dohitel ter prehitel ubežnike kateri mu niti niso poskušali nuditi odpora. Dirka ie imela zelo zmeden začetek z neprestanimi pobegi. Najprej je pobegnila skupina. v kateri sta bila poleg drugih tudi Bognara in Ce-stari, znani dirkač, ki se je zelo uveljavil na dtrki Varšava - Berlin - Praga in na dirki po Slovaški. Ta skupina je ostala v vodstvu celih 80 km. Toda niti potem, ko jo je glavnina dohitela, ni bilo konec poskusov, kar dokazuje tudi velika hitrost skoraj 42 km na uro. Zadnjega v dolgi vrsti pobegov so izvedli Busi. Jori in Bagnoli, dokler jih ni dohitel Baldini in privozil v Bologno kot nesporni zmagovalec. V primerni razdalji za njim je bil drugi Busi, ki je v sprintu premagal Caris-sona, Romagnolija in druge. Proga je bila v cploti ravna brez najmanjših vzponov in drugih težav, in je bila baje zelo podobna progi, na kateri bodo vozili kolesarji na olimpiadi. Današnja dirka bo namreč služila tehničnemu komisarju za izbiro trojice, ki bo Italijo zastopala v Melbournu in medtem ko je Baldini samo znova potrdil, da je danes res najboljši diletantski kolesar, ostala glavna kandidata Pambianco in Cestari nista povsem zadovoljila. Koblet razložil vzroke svoje preselitve v Italijo BASEL, 4. — Hugo Koblet, ki se je pred dnevi vrnil s krajšega bivanja v Italiji, je potrdil, da se namerava stalno naseliti v Italiji in obrazložil razloge, zaradi katerih zapušča Zuerich. Dejal je: «V Švici je zelo malo priložnosti za tekmovanje. Ker težim k debelitvi, lahko ohranim svojo pravo težo le tako, da mnogo vozim in tekmujem. V Italiji traja sezona od začetka marca do konca oktobra in v teh 8 mesecih se lahko udeležim kakih 60 dirk. Zaradi tega sem se sporazumel z Learcom Guerro. Poleg številnih kriterijev in cestnih dirk, ki so pomembne le v italijanskem merilu, se bom udeležil tudi klasičnih dirk Milano-San Remo in po Lombardiji ter seveda krožne dirke po Italiji. Koblet je tudi izjavil, da se bo njegova zimska aktivnost omejila na udeležbo na 6-dnevni dirki v Zuerichu in eventualno v Anversu, ter da se bo vrnil v Švico po zaključeni kolesarski karieri. LAHKO AT LETIKA NOV SVETOVNI REKORD Connollyja v metu kladiva Ameriški atlet je vrgel kladivo 66.71 m daleč BOSTON, 4. — Ameriški atlet Mat Connolly je včeraj dosegel r,ov svetovni rekord v metu kladiva s 66.71 v okviru prireditve bostonske univerze. Rekordni podvig je ConnoIlyju uspel v šestem metu, medtem ko je v prvih petih dosegel naslednje daljave 65.595, 64.02, 65.506, 65.976 in 66. Za Connollyjem se je plasiral Al Hall, ki je vrgel orodje 60,668, nato pa Blair s skromnim metom 53,13. Kot znano je Blair junija ‘etos dosegel rekord z metom 65,95 katerega pa je že nekaj dni kasneje izboljšal Rus Krivo-nosov z metom 66.39. Connolly, Hall in Blair bodo zastopali ZDA na olimpiadi V Melbournu. V nedeljo bo Zatopek nastopil v teku na 10 km PRAGA, 4. t- Čeprav še ni popolnoma okreval po operaciji kile, se je češkoslovaški atlet Emil Zatppek na nasvet svojih trenerjev odločil, da bo v nedeljo tekmoval na 10.000 metrov v okviru dneva voj- sk#. Tekmovanja se bodo u-'deležile vojaške reprezentance Češkoslovaške. Poljske, Romunije, Bolgarije in Vzh. Nemčije. Zatopek je izjavil: »Državni odbor za telesno vzgojo in šport me je prepričal, da grem v Melbourne. Mnogi želijo da bi nastopil v maratonskem teku, verjetno pa je, da bom tekel 10.000, m. Predlagal sem, naj bi šel v Avstralijo kak mlajši atlet, da bi si pridobil izkušenj, toda državni odbor je vstrajal na tem. naj grem jaz. Od nastopa na olimpiadi me lahko odvrne sedaj samo popovno operacija kile. Zadnja pol Slana Ockersa ANVERS, 4. — Ogromna množica okrog 100.000 ljudi se je danes udeležila pogreba bivšega svetovnega kolesarskega prvaka Stana Ockersa, ki se je smrtno ponesrečil med kolesarsko dirko v Anversu. Preden je pogrebni sprevod zapustil Ockersovo hišo, je spregovoril mestni župan. Krsto so nosili avstralski prvak Graham French, svetovni prvak za cestne dirke Ryk Van Steenbergen in predsedniki belgijskih kolesarskih zvez in društev. Med kolesarji, ki so stopali za krsto so bili tudi Anquetil, Darri-gade, Robič, Bobet, Walko-wiak, Gauthier, Gaul. Prisotni so bili tudi belgijski minister za javno zdravstvo in šport, guverner pokrajine An-vers in predsednik mednarodne kolesarske zveze Achille Joinard. SKLEP MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGAODBORA Nadzorstvo nad diletantstvom pripada državnim olimpijskim odborM Dodatek k iormuli olimpijske prisege ne bo veljal za Melbourne izjavil »li Pri LAUSANNE, 4. — Mednarodni izvršni olimpijski odbor, ki se je sestal pod predsedstvom Amerikanca Averyja Brundageja in ki je razpravljal o vprašanju olimpijske prisege, je po triurni diskusiji objavil naslednje sporočilo: «Ker se je pojavilo v določenih odgovornih športnih krogih nasprotovanje glede dodatka k formuli olimpijske prisege, ki jo morajo podati atleti - udeleženci olimpiade in ki se glasi: ... in namerava ostati (diletant op. ur.)...# je Mednarodni olimpijski odbor glede na to, da je bil ta do-1 datek vključen v pravilnik le malo časa pred začetkom o-limpiade. sklenil, da ta dodatek ne bo apliciran že za letošnjo otimpiado in da bo njegova točna interpretacija določena na prihodnjem plenarnem zasedanju odbora, ki bo v Melbournu. Dolžnost spoštovanja duha olimpijskih pravil pripada olimpijskim odborom posameznih držav, ki imajo pravico odkloniti vpis PO POŠKODBI BANDINIJA IN NUCIARIJA TRIESTINA BREZ VRATARJA Proti Torinu bo verjetno moral nastopiti mladinec Rumiz TRST. 4. — Triestino spremlja že takoj na začetku nogometnega prvenstva očitna smola. Najprej se je poškodoval njen krilec Štolfa in le teden kasneje strandardni branilec Claut. Kot da to ne bi bilo dovolj, si je na treningu pretekli torek pretegnil nogo titulami vratar Bandini. predvčeraj pa si je zlomil kost v gležnju vratar Nuciari, ki bi moral v nedeljo na tekmi proti Torinu, zamenjati Ban-dinija. Triestina je tako ostala brez prvega in drugega vratarja in bo morala (če se medtem Bandini ne bi pozdravil v nedeljo zelo verjetno nastopiti z mladincem Ru-mizem med drogovi* kar bi seveda znatno vplivalo na njeno celotno taktiko proti Torinu. 'Kot smo že poročali bo namesto Clauta po vsej verjetnosti igral na novo angažirani igralce Brunazzi, namesto Štolfe pa Tulissi, ki je ze proti Padovi dokaj uspesno opravil izpit. Iz Torina poročajo, da bo njihova enajstorica nastopila proti Triestini z nespremenjeno postavo, torej z isto, ki je preteklo nedeljo premagala Fiorentino. TENIS Gardini bo tekmoval MILAN, 4. — Fausto Gardini, ki «e je že pred meseci odtegnil javnemu nastopanju, je sporočil, da se bo udeležil državnega prvenstva, ki se začne v Milanu prihodnji ponedeljek, vendar pa ne bo branil svojega naslova državnega pivaka posameznikov, temveč bo nastopil le v igrah dvojic skupno z Maggijem. Fior(>ntina brez Virgilija in Prinija FLORENCA, 4. — Fioren-tina se bo morala za daljšo dobo odpovedati Virgiliju in Priniju, ki sta bila poškodovana med tekmo za pokal Grasshoppers proti nemški enajstorici Schalke '04. Virgiliju so zdravniki ugotovili zvitje nožne kosti in bo moral imeti nogo vsaj en mesec v mavcu, Priniju pa zvitje v kolenu, BOKS Olson zapušča ring Galiaaa pa peresna kategorijo PORTLAND, 4. — Carl «Bo-bo» Olson. bivši svetovni prvak srednje kategorije, je sporočil, da dokončno zapušča boks. Jutri bi moral Olson nastopiti v Portlandu, toda njegov menažer je potrdil, da Olson ne bo boksal nikoli več. MADRID, 4. — španski boksar Fred Galiana je obvestil evropsko boksarsko zvezo, da se odreka naslovu evropskega prvaka peresne kategorije zaradi težav glede teže. Kot zatrjujejo v španskih boksarskih krogih, bo Galiana verjetno nastopal v srednji kategoriji. Istočasno sporočajo, da je evropska boksarska zveza že izbrala Francoza Cheri-fa Hamio kot enega izmed kandidatov za Galianovega naslednika. D’Agala-Macias za svetovni naslov MEXICO CITY, 4. — V prvi polovici februarja prihodnjega leta bo v Los Angelesu dvoboj med D’Agatom in Mehikancem Raulom Maciasom za svetovno prvenstvo peteli-nje kategorije. Pogodba za ta dvoboj bo v kratkem podpisana. Prokurator meksikan-skega boksarja je izjavil, da bo pogodba predvidevala možnost poviatne borbe za premaganca. Ce bo zmagal Ma-cias bo povratna borba v Rimu. obratno pa v prestolnic' Mehike. STRELSTVO BUKAREŠTA. 4. — Rus A. Erdman je postavil nov svetovni rekord v streljanju s puško s, 1.144 točkami iz vseh treh položajev iz razdalje 300 m. Erdman, ki se je udeležil mednarodnega tekmovanja v bližini Bukarešte, je dosegel 5 točk več kot prejšnji rekorder Rus A. Bogdanov. atleta, ki znal, da žiti olimpiade ali — ^ naslovov za pridobivan narja s tem da bi postal pr fesionalec.« . am ' Poleg tega je izvršni pijski odbor ratificira ( mednarodne veslaske suspenziji argentinski ^ cev, ter določil, da se ^ ska udeležila prihodnj piad® s svojim geog^ <{,. imenom in ne z ime re» in o kljub dnilt« intervenciji podpreti odbora Angleža Lorda leya. raV. Odbor je nadalje raz ^ ljal tudi o vsebini terega je poslal ,aterim Olimpijski odbor in s p(. potrjuje, da je sv.. g,, vak v zasledovalni v ^ cole Baldini res dileta" de tega je mednarodni ^ pijski odbor, ki je slC p0 števal nekatere dokaz , katerih je Baldini ze ^ pogajanja za Pres<° vijuče"1 profesionalce P°^ z ^ -e - ivnih zacd me<* na ir drza' olimpiadi, opozoril menjeno dolžnost olimpijskih odborov, a!nez-čajo o diletantstvu P ' pgjo nih atletov in da proti onim. ki kršijo ski olimpijski duh. PLAVANJE Nov il. rekord Žens*e na 400 NEAPELJ. m 23 - .IM 4. - Lelia Velotto. članica Napoli je danes na 0 javal' novega 25-metrskega nega bazena z m°rs'° ^(d dosegla nov italijanski jjgi na 400 m prosto s ]et, 6’32”7. Prejšnji rekord J cc 1953 dosegla Wilma letti s časom 6’43”5. KOLESARSTVO_ Krilerij v Monz' MILANO. 4. — l4-bo v Cologno Monz^r mednarodna krožna » 5! ska dirka prvakov. ’ jej|P bo udeležilo okrog 30 jev, ki bodo vozil1 ■ Z'1 ^ mi motorji Gilera. ^ poh gimi so se prijavili: ‘‘ sina. Koblet, Von Buren, - ^ule. Monti, Astrua, Piazza' ' ntipi> Defilippis, Nencini, Minardi, Carrea, v po-Conterno in zmag°va^ jJ0" kala Bernocchi Vase dena. Odgovora) urcOI"tfn STANISLAV RENL, . fr«1 Tiska Tiskarski zavod 2 KINO ŠKEDENl predvaja danes 5. »■ ob 19. un muzikalični predvaja danes 5. t. m. METRO z začetkom film: ob !*• « TARZANOV BIG Igrai°: JOHNNY WEISSM1JELLER in MAUREEN 0’SULLl OOOCjOOOCj000tjt3OGooooc.5uoooooooooooocliooooooooo30ooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooe>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo<5 ^ pulivca, to je cel travnik. r 30. IVAN BRATKO I TELESKOP Milochi se je vdal, dal nalog za odhod in odklenil z žico prepredena vrata. Nenadno so bili zunaj kampa. „0b.at Črta ie obiel vonj travnikov in sadnih vrtov. Samo nekaj metrov je ločilo barake od sentinele, pa je bilo kot da bi Sh vJ drug svet! Prekleti kampo! Tam ni nikjer zelene bilke Nikjer ne moreš trave prijeti! Koliko bi dal, da bi s samo enkrat naspal v grmu. Kot partizan! V kampu pa vsepovsod samo peščena puščoba in moreče sonce. Nenadno ga je obšlo, da bi takoj pobegnil. A samo za hip. Nato se je zbral. Bežno je preletel razdaljo od opuljenega mesta do teleskopa, še kakih štirideset metrov je do tja. Brž ko ie Milochi zaklenil za sabo vrata v kampo, se je moč n n zresnil Postal je Se bolj molčeč. Roka mu je segla do veliki pištoli ki jo je nosil za pasom. Bal se je, da bi mu kdo ne pobegnil, plilivce je postavil v vrsto in jih vnovič preštel. ?.e četrtič jih je prešteval Nato jih je razporedil. Vsakemu je odmeril lep kos »travnika« pod žicami. Ti trav-nički vzdolž žične pregraje so bili po dva metra dolgi, v notranjost pod žicami pa so segli do štirih metrov 111 tudi vec. Crt je v naglici izračunal, da bo delal nad rovom prvi pulivec tretje izmene. To se je skladalo z Dušanovo skico, ki mu jo je le ta pokazal snoči v kampu. „ f Črtu je ta načrt nenehno rojil po glavi. Računal je: «Deset nas je. Vsak ima po dva metra. Tako bomo v prvi izmeni opleli dvajset metrov, nato spet drugih dvajset, potem pride teleskop, če računam prav, moram takoj na začetku na mesto prvega pulivca«. Crt je odrinil Muharja in se polastil mesta na začetku. Drugi je bil Muhar. Crt se je z veseljem zagnal na delo. Plazil se je med žicami, iztezal roko do manj dostopnih mest in naglo opulil prvi meter, «Kam se ti pa tako mudi?» mu je šepnil Muhar. Črtu so obstale nemirne roke. »Delaj počasi! Bo več porcij! Ko* končamo, bo spet —» Muhar je pri tem z obema rokama stisnil želodec, zamižal, odprl usta in pomolil jezik ven. Crt se je Sele zdaj ozrl po tovarišiji. Ni se jim mudilo nikamor. Nekateri so očitno oprezali za Milochijem. Kadar jih ni opazoval in priganjal, so sploh nehali delati. Ko pa se je spet zapičil vanje, so pričeli nesmiselno opletati z rokami in z vsem telesom, kakor da bi bili sredi največjega dela. Populjeno travo, pesek in zemljo so znašali na kupčke na sentineli. Vsak je imel svoj kupček. Crt je začel nositi nanj še tako majhna prgišča. Od tam je bil lep pregled čez celotno žico. Vedno znova je napenjal oči in računal razdaljo do teleskopa. Vedel je, da je to zdaj vse. «Ce prvi končam, grem na mesto pred desetim. V naslednji izmeni pa bom pri teleskopu. Ce je razdalja večja, kot mislim, bom pa počakal. Naj gre kdo drugi pred mano! Kaj pa, če je manjša? Kaj potem?« Na to ni našel odgovora. Bil je vedno bolj na iglah. Naglo je populil Se drugi meter. Potem je čakal, zakaj drugi kupčki so bili še pritlikavi v primeri z njegovim. Ozre se po kampu .Pri umivalnicah perejo perilo, tu !n tam se kdo sprehaja po Canal grande, mnogi tjavdan strmijo v pulivce. Dušan in Štefan se naslanjata na najbližji barako in gledata proti njemu. Crt ve: skrbi ju, ali bo uspel ali ne. Snoči ga je Štefan vprašal: «A misliš, da bo šlo?» «Mora!» »Madonna, Crt, mora! Pol smo zasuli, več pa nismo mogli. Ce ne boš ti prišel nad rov, se bo nekdo udrl vanj!« — »Ves rov bo Sel k hudiču, pa še mi, če ne bos uspel!« je dodal Gato. «Seveda bom uspel!« Štefan odhaja, Dušan ostane sam, oprt na barako. Črtu je jasno: Štefan in Ljubo gresta spet mašit. Crt ne strpi več. Počasi se odpravi mimo klečečih puliv-cev. Milochi ga prijazno pogleda. Zadovoljen je, da ga je vzel s sabo, saj je Crt edini, ki ga ni treba priganjati. Crt se ustavi pred desetim na svojih novih dveh metrih. «Si že gotov?« se začudi deseti. «Prvi sem, pa moram prvi naprej«, se opravičuje Crt. Zdaj je ze mnogo bliže teleskopu, še dobrih dvajset metrov, še ena izmena, pa bo tam. Bliže je središču stvari: Na desni je stražarska uta, samo dva metra od njega... nato drog in teleskop... še malo naprej stražarski stolp... vse je na kupu: žice, drog, teleskop in njegove rane! Pulivci počasi kapljajo na svoja mesta. Drugi. Tretji. Četrti. Crt puli travo in napenja usesa, ko prihajajo drugi mimo njega. — Šteje jih. Peti. šesti. Sedmi. Zaskrbi ga, da bi si kdo ne prilastil več kot dva metra. Odrine svoj kupček na nasprotno stran sentinele. Od tam ima Se lepši pregled na novo izmeno. Niso jemali več kot dva metra, prej manj. Vendar je bolj in bolj nemiren. Kakor megla se vlečeta na svoji novi mesti — osmi in deveti. Razdalja med devetim in teleskopom je že čisto majhna. Črtu so sekunde dolge kakor ure. Končno se le dvigne še deseti, gre mimo črta in kakor prazna vreča pade na kolena v bližini droga, še kak meter, dva, je do droga, računa Crt. Odleže mu. Pogleda proti kampu. Dušan je medtem sčdel: Noge je podvil, z rokami stiska kolena, ki štrlijo v zrak, in glava mu je zlezla med ramena. Ves je ogorel in črn, brez srajce, v sivih pumparicah.' «Kakor cigan«, se namuzne Crt. Gotov je. Nima več obstanka. Cimprej mora na svoje pravo mesto: k drogu, k teleskopu. Ko pa gre mimo zadnjih puliv-cev, mu zastane dih —- — — Med desetim pulivcem in drogom zija cel prepad, najmanj štirje metri vzdolž in štirje v sir. Se je zmotil? So pulivci jemali manj kot dva metra? To ni parcela za enega pravi? Naj gre nazaj, da bi prišel kdo drugi vmes? Y~0pUJi, bilo. Vsi se držijo vrstnega reda. Zagristi se v delo m pet metrov namesto dveh? Bi šlo? Ni drugega iz^°^sak0 ^ se na kolena in prične pleti. Plel je kakor še nikdar, v gestf“ tako dobro kmetico bi prekosil. Nekoč je z mamo 11 ^3) tekmoval na domači njivici, ki so jo imeli v najemu.Ljpo J peteršiljčka, krompirja in zgodnjega fižola vmes. v s&po-oplel več kot onidve in ju pustil vsaj za dva metra za Sonce peče bolj in bolj. Poldan bo vsak čas. <5rt zal>0*|’ moker. Ko se na kolenih zravna, ga v križu .^.uw,gl®^ f Zamegli se mu pred očmi. Nazaj si ne upa niti P Vsak čas utegne priti Muhar in mu zasesti usodni g J, okrOg droga. «Zdaj se napni, boš potem počival-* vedno bliže. Skloni se z glavo naprej, tik k zemlJ1, rahle šume: Štefan spodaj maši in Ljubo se plazi z Črt se še bolj zagrize v delo. Z roko že seže do d rož 'pieS^j Kradoma pogleda proti kampu. Dušan je na iste111 ra6ie.r Glava mu je Se bolj zlezla med ramena. Kolena, glav»> v — Crt vidi samo to troje, kako štrli v zrak — nap®1 gibno črt opleve vse do droga, šele zdaj se pomiri. SPre^.grIi zD narašča. Pogleda, za koliko se je drog nagnil: Ob RJ šiP-j jama, večja ko drogova oporna luknja. Za celo nje”„j0. ‘ - se je povesil, še človek bi lahko zlezel v zevajočo ^of' g. nekje v smeri proti baraki je razpoka, ki sega v so njegove rane največje!« Crt postane previden in khi0-’ t11 !$v »u ujcguve rane najveeje;« iri postane previaen **■ Jjji: -0 Tal se dotika kakor nekdaj svoje rane nad kom®10 m rahlo in počasi, da bo takoj začutil bolečino in v odkmaknil roko. Z rokami preizkusa trdnost vsake se ne bi oprl na nevarna mesta in prebil rušo. Trav® 0p» prvotno drogovo luknjo. Ko pride Muhar, ga skoraj k. več. Muharjeva dva metra sta že onstran droga in šele zdaj se Crt ozre po okolici: Nekaj metrov ®d stražar, več metrov stran je alpinec v stolpu, po se,9sU|1 . sprehaja Milochi. Crt začuti; Vsi me gledajo. So kaj z ^ (Nadaljevanj6