GrosuPlje (centrala) sP 908 I NRŠ KRRJ I 2003 » 352(497.4 Dobrepol je) S ................................ i nun m. ~ <^> <= "D |— C_ llllll IIII III INI IIIIIII III II III II lllllllllll m 1200301 16, G cobisi; o š kraj INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOL JE letnik l\. št. 6 Qb največjem državnem prazniku dnevu državnosti vsem občankam in občanom izrekam iskrene čestitke. Zupan občine Dobrepolje: zAnton Jakopič Usem bralcem CNgšega kraja čestitamo ob dnevu državnosti! Uredništvo junij 2003 Bili smo gostitelji najboljših otroških folklornih skupin Slovenije 30. maja so se v Jakličevemu domu zbrale najboljše otroške folklorne skupine iz vse Slovenije. * Stran 8 Godba Dobrepolje praznuje 70-letnico V počastitev jubileja bo v petek, 20. junija slavnostni koncert godbe, v soboto, 2 7. junija, pa bo srečanje pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine. Podrobnejši program praznovanja je ™* na straneh 27 in 28 Proslava ob dnevu državnosti bo v Kompoljah Ob odprtju igrišča v Kompoljah je tamkajšnje športno društvo v mesecu juniju organiziralo dneve športa. Uradno odprtje igrišča bo 24. junija ob 19. uri. Prireditev bo združena z osrednjo občinsko proslavo ob največjem državnem prazniku dnevu državnosti. «+ stran 3 o Državni praznik bomo praznovali z odprtjem novega športnega objekta O Poročilo z osme seje Občinskega sveta o Scena se je uspešno predstavila z "Jaro meščanko" o 6. rokometni turnir o Veter v laseh - s športom proti drogi o Iz vrtca: Med nastopajočimi tudi starši Naslednja številka Našega kraja bo izšla 25. julija. Prispevke sprejemamo do 12. julija. 120030116,6 Županova stran junij 2003 Državni praznik bomo proslavili z odprtjem novega športnega objekta Dan državnosti, ki ga praznujemo 25. junija, je vsekakor naš največji državni praznik. To je dan, ko smo Slovenci po tisočletnem udinjanju drugim narodom končno postali samostojni. Samostojna slovenska država je bil velik podvig in velik dosežek. Dosegli smo jo, ker smo to hoteli in ker je bilo v državi doseženo veliko soglasje. V naši občini dan državnosti vsako leto slovesno proslavimo z občinsko proslavo. Letos bomo to praznovanje opravili v Kompoljah, v največji vasi v občini. Konec junija bo torej v znamenju praznovanja, saj samo nekaj dni prej, 21. junija, naša godba praznuje svoje 70-letnico, zato bo letošnji dan godbe še posebej slovesen. Praznovanje državnega praznika bomo združili skupaj z odprtjem novega igrišča, ki je nova velika pridobitev za to vas. V Kompoljah že vrsto let obstaja zelo dejavno športno društvo. Člani tega društva so si že dolgo časa prizadevali, da bi imeli v vasi igrišče standardnih dimenzij za rokomet oziroma mali nogomet, ki se v zadnjih letih zelo dobro razvija v občini in tudi v sami vasi Kompolje. Skupaj smo iskali primerno lokacijo. Vsem je bilo razumljivo, da bi bilo najbolje, da bi bila ta lokacija nekje ob starem igrišču in šoli. Ponudila se je prilika za odkup zemljišča in ob razumevanju sosedov tudi do zamenjave, da se je lahko oblikoval prostor za izvedbo igrišča. Ni šlo vse čisto gladko, toda če pomislim, kako se za nekatere stvari lovimo in kregamo, lahko rečemo, da je bila pridobitev zemljišča za igrišče v Kompoljah dobro izpeljana in v zadovoljstvo vseh. Ob tem moram pohvaliti same člane športnega društva, ki so izpeljali dobršen del dogovorov za odkup in pridobitev zemljišča. Tudi sicer je čutiti v Kompoljah velik interes za ureditev tega igrišča in za športne aktivnosti. Reči moram, da je delati neko stvar v določeni vasi mnogo lažje, če vidiš, da je interes velik, kot če imaš občutek, da nekomu vrivaš zadevo in se tisti, za katerega se dela, vleče vstran ali pa še močno razburja. Tudi to se mnogokrat dogaja. Ob sami izgradnji tega igrišča je sicer prišlo do nekaj zapletov, ki pa smo jih uspešno rešili. Čeprav se tudi ob tem delu, tako kot ob vsakem, ki smo ga do sedaj naredili, pojavijo absolutni kritiki, ki skritizirajo vse po vrsti. Običajno so to takšni, ki v življenju še nikoli niso izpeljali nobenega dela. Pa da se razumemo. Prav je, da se opozori na morebitno napako. Dobronameren nasvet je vedno dobrodošel, toda vsak, ki je kaj delal, ve, da se pri delu vedno pojavljajo zapleti, ki jih je potrebno reševati. Mi pa smo za to, da jih rešujemo. In do sedaj smo jih še kar uspešno. In ko smo že pri igrišču, ne bo odveč nekaj besed o športu oziroma športnih objektih. Poleg igrišča v Kompoljah je skoraj končano tudi igrišče v Strugah, ki ga bomo tudi slovesno odprli v bližnji prihodnosti. Več o tem igrišču pa še kdaj drugič. Urejamo tudi igrišče na Vidmu, v teku pa je še nakup zemljišča za igrišče v Zagorici in v Predstrugah, saj želimo postopno zgraditi igrišča vsaj v vseh večjih vaseh, pa tudi v manjših, urediti neki prostor za rekreacijo. Včasih slišim tudi pripombo, kaj je pa to potrebno. Toda časi se tudi v naši občini bliskovito spreminjajo. Prihaja nov način življenja. Delo v kmetijstvu in fizično delo nasploh se hitro zmanjšuje, ljudje vse bolj čutijo potrebo po fizičnih aktivnostih, hoji, rekreaciji, kolesarjenju in športu. Pa še en drug moment je. Včasih smo se otroci igrali na vrtovih, enkrat pri eni hiši drugič pri drugi. Danes to skoraj ni več mogoče, saj se vsak nekako zapira sam vase, ljubosumno čuva svoj vrtiček in ne želi vdiranja drugih v svoj svet. Mnoge tudi že moti otroški živ-žav. To seveda ni prav, toda tako je. Skupna rekreativna površina ali pravo utrjeno igrišče pa je skoraj nujno potrebno in zato tudi aktiv- nosti občine usmerjamo v to smer. Zelo si seveda želimo tudi večje športne dvorane, kjer bi se lahko odvijale športne aktivnost v vseh letnih časih. V planu je, tudi idejna zasnova je že narejena, toda potreben je denar. Država ni preveč radodarna, saj obljubljajo zelo majhne odstotke. Možnost izgradnje za ta objekt, brez pridobitve kakšnih dodatnih sredstev v proračun, se nekoliko odmika. Samoprispevek morda ne bi bil napačna rešitev, če smo seveda pripravljeni, da ga plačujemo. Morda pa ne bi bilo tako narobe, če bi se odločili še za enega, recimo za pet let. Polovico bi ga dali za športno dvorano, polovico pa za dom za starejše, ki ga namerava graditi župnija na Vidmu. Tudi doma za starejše ne bo mogoče zgraditi brez dodatnega financiranja nas samih. Tako pa bi bilo za vsakega nekaj, nekaj za starejše in nekaj za mlajše. Ne gori voda, težko bo vse, toda če hočemo, lahko to izpeljemo, od nas vseh je to odvisno. Tukaj pri tem financiranju športa je še ena dilema. Koliko nameniti za športno dejavnost kot tako? Vse bolj nam bo moralo biti jasno, da bo občina vse težje zagotavljala sredstva za športne aktivnosti. Naloga občine bo predvsem v izgradnji športne infrastrukture, dejavnost kot tako pa bodo ali bomo financirali uporabniki sami ali sponzorji, če se bo šlo za kakšne tekmovalne aktivnosti. Tu ne gre za to, ali občina hoče ali noče dati. Tu gre predvsem za to, ali ima ali nima, da bi zagotovila vse. Če ni športne infrastrukture, igrišč, telovadnice in še kaj, tudi aktivnosti ne more biti. Seveda pa sodobni čas prinaša tudi tukaj nove rešitve. Šport je lahko tudi komercialna dejavnost, športno igrišče pa komercialni objekt. Podobno kot seje že razvilo pri tenisu. Uporabniki pa so plačniki storitev. To so v svetu že uveljavljene zadeve, pri nas pa je to še novost, vsekakor bo tudi še to prišlo, čeprav pri nas še ne tako hitro. Osebno se tudi na tem športnem področju bolj nagibam k temu, da občina bolj financira objekte, igrišča in drugo, dejavnost kot takšno pa tudi uporabniki sami. Če namreč ni objektov, tudi dejavnosti ne more biti. Vsak pa dobro ve, da takrat, ko zidaš hišo, zmanjšaš svoje izdatke za osebne potrebe, če želiš, da je hiša čim prej gotova. To je ta logika. In en takšen objekt bomo slovesno odprli in blagoslovili na predvečer dneva državnosti 24.6.2003 ob 19 uri. Proslavili bomo državni praznik in novo pridobitev pa še malo bomo zaplesali, zakaj pa ne. Nasvidenje v Kompoljah! Vaš župan Anton Jakopič POPRAVEK V majski številki Našega kraja nam je tiskarski škrat ponagajal na prvi strani. Naslov "Dela pri gradnji igrišč v Kompoljah in Ponikvah gredo h koncu" bi se moral glasiti DELA PRI GRADNJI IGRIŠČ V KOMPOLJAH IN STRUGAH GREDO H KONCU, kot je bilo možno razbrati iz nadaljnjega besedila. Za neljubo napako se bralcem iskreno opravičujem. Urednica VABILO Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na praznovanje dneva državnosti v Kompolje Slovesna proslava in slavnostno odprtje novega igrišča v Kompoljah bo v torek, 24. junija 2003, ob 19. uri V kulturnem programu bodo sodelovali: Godba Dobrepolje Vokalna skupina Mavrica malčki iz vrtca Ringaraja in učenci Podružnične šole Kompolje Po kulturnem programu bo slovesno odprtje in blagoslovitev novega igrišča, po njej pa ste vsi vabljeni na veselico s srečelovom v organizaciji prizadevnih članov ŠD Kompolje. Za dobro vzdušje bo poskrbela priznana pevka Natalija Verboten s svojo skupino. Vljudno vabljeni! Športno društvo Kompolje Predsednik ŠD Kompolje: Boštjan Grandovec Občina Dobrepolje Zupan: Anton Jakopič K," ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE PRIREJA NA PREDVEČER DNEVA DRŽAVNOSTI 24. 6. 2003, OB 19. URI (po proslavi) NA NOVEM IGRIŠČU V KOMPOLJAH VESELICO Z BOGATIM SREČELOVOM za prijetno vzdušje bo poskrbela NATALIJA VERBOTEN s svojo skupino, za hrano in pijačo pa člani Športnega društva Kompolje VABLJENI! Osma seja Občinskega sveta Videm, 3. 6.2003 - Občinski svetniki so porabili skoraj eno uro za sprejem dnevnega reda in zapisnika pete redne in dveh korespondenčnih sej, nato pa so obravnavali še devet točk dnevnega reda. O dnevnem redu in zapisnikih Med razpravo o dnevnem redu so nekateri hoteli umakniti z dnevnega reda dve točki, ker v gradivu za sejo ni bilo vsega, kar je bilo določeno v sklepu ene od prejšnjih sej oziroma po njihovih trditvah gradiva niso prejeli pravočasno, da bi lahko vložili amandmaje. Po obrazložitvi je bil dnevni red v predlagani obliki vendarle sprejet z večino glasov. Nekateri svetniki so v razpravi zahtevali, da se dosledno dela po poslovniku, S. Palčar pa je predlagal, da se mu gradivo za seje pošilja s povratnico, da bo lahko dokazoval datum prejema gradiva. Pri sprejemu zapisnika se Jože Samec ni strinjal z županovo obrazložitvijo, ki se je nanašala na postavitev ogledala in preglednost križišča v Zdenski vasi, češ da gre za zavajanje ljudi. Prav tako se ni strinjal s povzetkom županove obrazložitve v Našem kraju, vendar je župan svojo razlago potrdil in dejal, ;eva ifi _ Iz občine junij 2003 da občina nima pristojnosti ob izhodu iz privatnih dvorišč postavljati ogledal. Nekateri svetniki pa so ob sprejemu zapisnika korespondenčnih sej izrazili začudenje, da se tako pomembna zadeva, kot je mnenje občinskega sveta k imenovanju ravnatelja JVIZ OŠ Dobre-polje, sprejema na korespondenci!i seji. V obrazložitvi sta Brane Brodnik in Ivan Grandovec pojasnila, da je bilo to potrebno zaradi časovne stiske in neusklajenih sklicev sej Sveta zavoda in Občinskega sveta. Sprejete so bile predlagane pripombe z javne razprave o dopolnitvah in spremembah zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge Že od začetka letošnjega leta teče postopek o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za stanovanjsko območje v Predstrugah. Mesec dni je trajala javna razgrnitev, ki ji je sledila javna razprava. Največ pripomb na osnutek sprememb sta imela S. Palčar in gospa Slapšakova in Upravne enote Grosuplje. Večino predlaganih pripomb na osnutek je Fakulteta za arhitekturo, pripravljalec osnutka, upoštevala in z njimi seznanila člane Občinskega sveta. Vnesene spremembe iz javne razprave so svetniki soglasno potrdili. Za dodatno obrazložitev sprememb in nadaljevanje postopka sprejema odloka je na seji Občinskega sveta pripravila mag. Alenka Fikfak. Svetniki so se seznanili z regionalnim razvojnim programom Ljubljanske urbane regije za obdobje od 2002 do 2006 O regionalnem razvojnem programu RRA LUR je bil Občinski svet prvič seznanjen 11. 2. 2003. Na tokratni seji pa je predstavnica regije Lilijana Resinovič svetnike seznanila z novimi podatki in aktivnostmi na tem področju. V tem času je ta široko zasnovan projekt dobil konkretnejšo vsebino. Regija je oblikovala letak, ki prikazuje vizijo in strateške cilje. Regionalni razvojni program je sestavljen iz 17 podprogramov, vključno z 48 projekti, ki zajemajo regionalno občinsko infrastrukturo, mednarodno poslovno cono, mrežo kolesarskih povezav itd. Največji in najvplivnejši projekt je razvoj regionalnega javnega prevoznega sistema, ki kombinira obstoječo železniško infrastukturo in avtobusno povezavo z moderno tramvajsko tehnologijo. S ponovnim sistemom javnega prevoza se mestno področje ne bo širilo, oživljena bodo mestna jedra, regija pa se bo izognila obremenitvam okolja zaradi povečane uporabe avtomobilov. Razprava na seji pa seje nanašala predvsem na kolesarske povezave v regiji, ki bodo imeli med številnimi projekti prednost in bodo zajele tudi našo občino. Svetnike je zanimalo, kaj bo to pomenilo za občino. Sicer pa je v RRA LUR vključenih 24 občin, od tega jih je 12 program že potrdilo. Opravljena in planirana dela v občini v času od prejšnje seje Poročilo o aktivnostih in planu dela je za sejo pripravil tajnik občine Anton Rus. - Na športnem igrišču v Strugah bodo dela povsem dokončana do 15. junija. Trenutno manjka le še postavitev nizke ograje. Na športnem igrišču v Kom-poljah pa je bil izveden strokovni ogled izvedenca glede izvedbe asfalta v jeseni lanskega leta. Na osnovi poročila je bila opravljena preplastitev igrišča. Stroške nosi izvajalec del. Trenutno se nadaljujejo dela na pripravi temeljev ograje na mestu, kjer jih zaradi izvedbe asfaltiranja do sedaj ni bilo mogoče izvesti. - Postavljena je ograja med Jakličevim domom in igriščem. Pripravljeni so tudi temelji za drogove razsvetljave igrišča in izveden kabelski razvod za napajanje razsvetljave. Izšel je tudi razpis za izbi- ro izvajalca razširitve športnega igrišča na Vidmu. V kratkem bo položen asfalt med igriščem in ograjo. - Razen izvedbe asfaltne prevleke so končana dela pri ureditvi parkirišča pri podgoriški cerkvi. - Poteka izdelava projekta kanalizacije Videm - Predstruge. - V teku je postopek zbiranja ponudb za izdelavo projekta ureditve centra Vidma. - Na osnovi javnega razpisa je izbran za izvajalca vzdrževanja lokalnih cest KPL d.d. Ljubljana, kot najugodnejši ponudnik. - V Jakličevem delu se trenutno izvajajo dela na grobih instalacijah in izvedbi zidarskih del. - V postopku sta odkup zemljišč za gradnjo črpališča in vodohrana na Vodicah ter zemljišča za gradnjo vodohrana v Tisovcu. - Pripravljena je dokumentacija in prijava na razpis MOP za sofinanciranje gradnje ČN Bruhanja vas. - V teku je postopek zbiranja ponudb za izvedbo agromelioracij ter zanenjavo preostale kritine na OŠ Dobrepolje. V planu pa je nadaljevanje del v objektu Jakličev dom, dokončanje del na športnih igriščih v Kompoljah in Strugah, zbiranje ponudb za razširitev učilnice v OŠ Dobrepolje na Vidmu, izbira najugodnejšega izvajalca gradnje kanalizacijskega sistema Videm - Bruhanja vas, izvedba postopka za zbiranje ponudba za rekonstrukcijo javne poti v Ponikvah, ureditev javne razsvetljave v Ponikvah itd. ■■■ni Posvet med 10-minutnim odmorom seje, ki je trajala polnih 5 ur Poročilu je sledilo nekaj kritičnih pripomb in vprašanj, ki so se nanašala predvsem na kvaliteto del pri gradnji igrišča v Kompoljah. Janez Pavlin je zahteval vpogled v ponudbe, pogodbo in rezultate meritev naklona. Tajnik Anton Rus pa je zagotovil, da so po ogledu izvedenca napake odpravljene in da bo stroške potrebne sanacije pokril izvajalec. Imenovanja in soglasja OS je dal pozitivno mnenje k imenovanju Bojana Stanteta za direktorja posebnega socialnega zavoda Prizma Ponikve. Čeprav gre za zavod v državni lasti, morajo za imenovanje direktorja pridobiti mnenje lokalne skupnosti. V razpravi je svetnike zanimalo, kaj se dogaja z zavodom Prizma, župan pa je dejal, da z načrtovano gradnjo novega doma in preoblikovanjem v invalidski dom država zamuja, o podrobnostih v zvezi z zavodom in dogajanjem v njem pa ni seznanjen. Na drugi seji, 28. 1. 2003 so svetniki prvič obravnavali vlogo Alojza in Dušana Babica, ki sta zaprosila za soglasje k gradnji hleva na pare. številki 1431 k.o. Kompolje. Na isti seji je bilo predloženo strokovno utemeljeno mnenja KSS o upravičenosti gradnje, vendar so svetniki določili, da mora investitor Občinskemu svetu predložiti vsa potrebna soglasja ter urbanistično in arhitekturno zasnovo.Za tokratno sejo je investitor predložil idejni osnutekprojektnegabiro-ja, vendar so nekateri svetniki pogrešali tudi urbanistično mnenje. Pred sejo pa so svetniki prejeli tudi dopis pravnika, v katerem sosedje ne soglašajo z gradnjo.. Po razpravi, v kateri so nekateri svetniki nasprotovali gradnji zidanih poslopij n aobmočju kmetijskih zemljišč, drugi pa so poudarjali, da je v interesu kraja in občine, da bi se kmetija locirala, so se soglasno odločili in pooblastili župana, da imenuje komisijo, ki naj bi pripravila najboljši predlog za sprejem na seji Občinskega sveta.. Komisija, ki bo morala iskati rešitev v okviru iste ali druge lokacije, bodo sestavljali predstavnik vaškega odbora, KSS, župan in predstavnik občinske uprave ter dva svetnika. OS je soglašal z nakupom in dogovorjeno ceno zemljišč za izgradnjo športnih igrišč v Predstrugah in Zagorici, o čemer se je z lastniki že dogovarjal župan. Ustanovitev dveh novih odborov Na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je OS imenoval dva nova odbora, in sicer odbor za gospodarstvo in kmetijstvo, ki bo obravnaval vprašanja in problematiko s področja gospodastva (drobno gospodarstvo, turizem) in kmetijstva ter odbor za družbene dejavnosti, ki bo obravnaval vprašanja in problematiko s področja zdravstva, športa in rekreacije, kulture, otroškega varstva in šolstva, so-ciale itd. Občinski svet je glasoval še o ustanovitvi dodatnih odborov, ki sta jih predlagali svetniški skupini LDS in Nsi, vendar predlogi niso bili sprejeti. Oba nova odbora bosta imela po štiri člane. Do 13. junija morajo svetniške skupine predlagati predstavnike v oba odbora. OS ni zavzel stališča o plošči na zgradbi občine Na dnevnem redu je bila tudi zahteva J. Z. za zbrisanje enega od imen na spominski plošči, ki je posvečena poslancem Kočevskega zbora in je montirana na stavbi občine. Plošča je bila poškodovana oziroma prebarvana s črno barvo. Medtem ko so nekateri svetniki soglašali s predlogom, naj se na željo zahtevanega ime izbriše, v kolikor predlagatelj pridobi pisna soglasja vseh živečih potomcev napisanega na plošči, so drugi odločno nasprotovali kakršnemu koli posegu. Po precej polemični razpravi, v kateri je bilo slišati še nekaj drugih mnenj in predlogov, pri glasovanju nobeden od njih ni dobil zadostne podpore. Svetniki so nazadnje soglašali s tem, da je potrebno od ustreznih državnih institucij pridobiti dodatno mnenje. Vprašanja, predlogi, pobude STANE JAKIČ je izpostavil problem poškodovanega cestišča na križišču proti Cesti in problem vzdrževanja površin, ki so v občinski lasti. JOŽE SAMEC pa je dodal, da je stanje najbolj pereče v Predstrugah, pri Sv. Antonu in v Ponikvah. Tajnik občine Anton Rus je pojasnil, da se o popravilu cestišča občina že dogovarja s KPL, da bodo odrezali poškodovani del asfalta in ga nadomestili z novim. Za vzdrževanje površin v ob- činski lasti pa bi bilo potrebno animirati vaške odbore, ker je nemogoče, da bi zemljišča v javni lasti kosili na občinske stroške. JANEZ PAVLIN je vprašal, kako je s sanacijo PŠ Ponikve zaradi sevanja, za koliko ostarelih v domovih plačuje občina in kakšno je stanje v zadevi Križ-man.Tajnik je odgovoril, da rezultati meritev sevanja v ponikovski šoli še niso zadovoljivi. Izvedenec je ob ogledu ugotovil, da hidravlična napeljava ni izvedena najbolje, zato je predlagal sanacijo, za katero se občina že dogovarja. V zvezi z zadevo Krizman pa je odgovoril župan. Dejal je, da je občina dobila sodni nalog, da mora urediti cesto z odvodnjavanjem, in dodal, da pa bi bilo vse rešljivo mnogo bolje, če bi se dogovarjali in ne tožili po sodiščih. FRANCI ŽNIDARŠIČ je dal pobudo, naj se direktorje javnih zavodov imenuje na rednih ali izrednih sejah, druga pobuda pa se je nanašala na vrtec v Kompoljah. Največ vprašanj in pobud pa je imel SLAVC PALČAR. Odgovarjala sta mu župan in tajnik občine. Postavil je naslednja vprašanja in pobude: - Ali ima čistilna naprava v Strugah uporabno dovoljenje. Odgovor: ima ga že nekaj časa; - Kdaj bo popravljen asfalt mimo Škantlja? Odgovor: delo še ni prevzeto; - Kako je mogoče, da priteka voda skozi zid v glasbeni šoli? Odgovor: vzroke se še ugotavlja; - Pobuda Svetu za varnost in preventivo v cestnem prometu, da obravnava varnost na križišču pri Nosetu v Predstrugah; - Kdaj bo JKP Grosuplje pripravilo pravilnik o odvozu odpadkov? Odgovor: nadzorni svet ga bo obravnaval v najkrajšem času; - Kje se da nabaviti vrečke JKP in naj se s tem seznani občane; - Kako daleč je s postavitvijo ekoloških otokov? Odgovor: v mesecu juniju bodo potekali dogovori o lokacijah; - Ali je res, da JKP pogojuje priklop vode z nakupom potrebnega materiala pri njih, čeprav je dražji; - Vprašanje o medsosedskem sporu zaradi poti v Kompoljah. M. Steklasa Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2003 (Uradni list RS, št. 29/03), na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 26/03), na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2003 (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/03), Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo X. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 75.000.000,00 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki posamezniki, - podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 1 %, - stroški odobritve 0,5 % - (enkratno), - stroški spremljave 0,15 % (izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od drugega leta naprej). III. VSEBINA VLOGE Gospodarske družbe morajo za pridobitev kredita predložiti: 1. vlogo za dobritev kredita na obrazcu banke 2. opis komitenta na obrazcu banke 3. organizacijsko strukturo družbe 4. GCC deklaracijo na obrazcu banke 5. Kopijo ustanovitvenega akta in ali kopijo družbene pogodbe 6. Kopiijo statuta družbe (obvezno za delniške družbe) 7. Izpolnjen IPO obrazec 8. fotokopija sklepa sodišča o registraciji podjetja in fotokopija vseh sprememb, 9. karton deponiranih podpisov 10. kopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb 11. kopija davčne številke družbe 12. obvestilo Zavoda RS za statistiko o indentifikaciji razvrstitvi po dejavnostih, 13. letna in revizijska poročila za zadnja 3 leta 14. podatke o poslovanju v tekočem letu 15. podatke o stanju na računu in blokacijah izdane s strani banke, pri kateri je odprt transakcijski račun, 16. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 17. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva 18. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku - enaki kot za kreditojemalca), 19. druga dokumentacija po dogovoru. Samostojni podjetniki posamezniki morajo za pridobitev kredita predložiti: 1. vlogo za odobritev kredita na obrazcu banke 2. predstavitev dejavnosti na obrazcu banke 3. IPO obrazec 4. Fotokopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb 5. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti 6. priglasitveni list samostojnega podjetnika 7. kopijo davčne številke 8. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 9. potrdilo o prometu na transakcijskem računu računu 10. podatke o tekočem poslovanju 11. davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnja tri leta, potrjene s strani Davčne uprave 12. potrdilo o stanju in (ne) blokadi transakcijskega računa izdanega s strani banke, pri kateri je račun odprt 13. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 14. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva 15. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku) 16. druga dokumentacija po dogovoru. IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 20.08.2003 oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po ro*ku za prijavo odločal o dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Občine Ivančna Gorica pri ga. Božič na tel.: 7878-384, 7878-385. OBČINA DOBREPOLJE, Zupan Anton Jakopič l.r. OBČINA GROSUPLJE, Zupan Janez Lesjak l.r. OBČINA IVANČNA GORICA, Zupan Jernej Lampret l.r. Dramska skupina Scena se je predstavila z "Jaro meščanko Dramska skupina Scena se je zaradi uspešnih dosedanjih nastopov pridobila velike simpatije gledalcev, zato ni presenetljivo, da je veliko zanimanje veljalo tudi za njihov letošnji projekt - komediji v treh dejanjih Jovana Sterije Popovića Jara meščanka, ki so jo na domačem odru odigrali trikrat. Premierna predstava je bila T1. maja, obe ponovitveni predstavi pa teden dni kasneje. V igri gre za motiv zatajitve svojega stanovskega porekla in slepega posnemanja višjih slojev, s čimer so obremenjeni nekateri ljudje v vseh časih in okoljih. Ideja se zrcali skozi lahkotno zgodbo, katere glavna junakinja je Fe-ma, ki po smrti moža, ki si je s trdim in poštenim delom prislužil nekaj več denarja, odloči postati "nobel" gospa. V to preobrazbo želi pritegniti tudi svojo hčerko, ki pa za muhe svoje mame nima pravega posluha. V primer se hote ali nehote vpletajo tudi druge osebe in preden se zgodba dokončno razplete, nudi gledalcem veliko zabave. V predstavi Jara meščanka se je predstavila skoraj nova ekipa mladih igralcev, za katere nikakor ne bi mogli trditi, da so brez igralskega talenta, še posebno pa to velja za glavno igralko. Igralcem so kostume odstopili v Šentjakobskem gledališču. K uspešnosti predstave pa je poleg kostumografije pripomogla tudi scenografija in maska, delo Saše Strnad. Igro je režirala Vida Šinkovec, za organizacijo je skrbela Vesna Hrovat, pomagala pa je še ekipa tehničnih in scenskih sodelavcev. Uspešni zaključek igralske sezone nas je tako ponovno prepričal, da je med mladimi veliko talentov in na srečo tudi navdušencev, ki jim ni žal prostega časa za ljubiteljsko kulturo. M. Steklasa Srečanje najboljših otroških folklornih skupin iz vse Slovenije je bilo na Vidmu Videm, 30.5.2003 JSKD RS in JSKD 01 Ivančna Gorica sta za prizorišče letošnjega srečanja otroških folklornih skupin Slovenije izbrala Dobrepolje. Izbiri je gotovo pripomogel novi Jakličev dom in sama dolina, kije pravi raj za etnologe in tako rekoč zibelka folklorne tradicije, kjer se ljudski običaji gojijo s srcem, kot je poudarila moderatorka Simona Zore Ramovš. Poleg mentorje folklornih skupin iz vse Slovenije se je srečanja udeležilo tudi nekaj uglednih gostov, med drugim vodja JSKD 01 Ivančna Gorica Tatjana Lampret in predsednik JSKD OI Igor Tršar, strokovni sodelavec JSKD RS Bojan Knific in strokovna selektorica Nežka Lubej, ki je na podlagi predhodnih ogledov medobmočnih srečanj izbrala najboljše skupine za srečanje na državni ravni. Rezultat selekcije je bilo srečanjenajkvalitetnejšihsku-pin, ki so izvedle tehnično in vsebinsko dovršen program. Folkolorne skupine so prišle iz Sežane, Novega mesta, Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Maribora, Tržiča, Žirovnice in še nekaterih manjših krajev. Med nastopajočimi so bili tudi mladi folkloristi iz Račne. Pod mentorstvom Olge Gruden so predstavili zanimiv nastop in se niso izneverili uspešni folklorni tradiciji svojega kraja. Naši mladi folkloristi iz PŠ Ponikve so pod mentorstvom Mateje Hočevar in Martine Prhaj nastopili kot gostje izven konkurence. Kljub temu zaslužijo pohvalo, saj so do- segli lep uspeh na prejšnjih revijah. Srečanje najmlajših nego-valcev folklorne tradicije je pozdravil tudi župan Anton Jakopič. Po končani reviji in kosilu so si mladi folkloristi in njihovi mentorji ogledali nekatere kraje v občini. Ravnatelj OŠ Ivan Grandovec je del udeležencev odpeljal na ogled Ponikev in Lipovega gaja, druga skupina udeležencev pa je odšla v Podgo-ro, kjer so za njihovo dobro počutje poskrbeli člani TD Podgora. M. Steklasa MISLI Prednost samote je v tem, da človek vsaj ve, v kakšni družbi je. Žarko Petan Z ničimer ljudje ne pokažejo svojega značaja tako jasno kot s tem, kaj se jim zdi smešno. J. W von Goethe Učenci na tehniških dnevih v Beli krajini V skladu z učnim načrtom so se učenci 1. in 2. razreda devet letke in osemletke v času od 26. do 31. maja udeležili tehniških dni v Beli krajini. V tem času sta se izmenjali dve skupini učencev, ki so tako tri dni preživeli izven domačega okolja. Nekajdnevno bivanje s sošolci v novem okolju je bilo za nekatere povsem nova izkušnja. Pa ne edina. Učenci so hkrati spoznavali širše okolje, se navajali na samostojnost in odgovornost ter skrbeli za osebno higieno. Eden od pomembnejših smotrov je bila tudi socializacija v okolju in navajanje na kulturen odnos do narave. Za dosego teh ciljev je bil pripravljen obširen program dela. Že prvi dan so si učenci ogledali Krajinski park La-hinja in spoznavali živalske in rastlinske vrste ter se ob ogledih žage, starega mlina in predstavitvi glasbenega inštrumenta "gudalo" seznanjali z naravno in kultur- EDIS BAKONJIČ Zelo v redu je tukaj. Najboljši pa je bil rafting. Peljali smo se s tremi čolni. Ko smo veslali, smo špricali in čofotali z vesli. Prav nič se nisem bal. Tudi drugi ne. Samo učiteljico je bilo malo strah. no dediščino. Po poučnih ogledih in predstavitvah so si učenci zaslužili tudi malo sprostitve. In kaj bi bilo bolj zabavnega, kot je bil mini rafting na reki Kolpi. Tudi naslednji dan je bil zapolnjen z aktivnostmi, ki so trajale vse do večera. Najprej so si ogledali kmetijo Filah v Gribljah, kjer se ukvarjajo s predelavo sadja. Seznanili so se s stroji in opravili na kmetiji, si ogledali sadovnjak, pokusili suho sadje, jagodni džem in kruh iz krušne peči. Obiskali so tudi čebelarja in domačijo, na kateri se ukvarjajo z domačo obrtjo. Ogled je vključeval učence v faze del pri postopku prede- JANI BAMBIČ Tudi meni je bil najbolj všeč rafting. Šli smo do slapa. Obračalo nas je, ampak prevrnili se nismo. En čoln pa je skoraj prevrnilo. Vsi smo imeli rešilne jopiče. lave domačega belokranjskega platna, vezenja belokranjskih vezenin in izdelavo pi-sanic. Dan se je spet končal bolj sproščujoče s športnimi aktivnostmi ob reki Kolpi. Vodja tehniških dni je bila učiteljica drugega razreda devetletke Majda Blatnik, ki je skupaj z učiteljicami prvih in drugih razredov matične in podružničnih šol skrbela za uresničevanje programa in za čim boljše počutje učencev. O dobri organizaciji in zadovoljnih učencih smo se prepričali ob našem obisku druge skupine, v kateri so bili učenci 2. razreda devetletke na Vidmu, 1. in 2. razreda devetletke iz Kompolj in 1. razreda iz Strug. Učenci so bili nastanjeni v hotelu Lahinja v Črnomlju. Zmotili smo jih po večerji, ko so se v svojih sobah pripravljali na večerno zabavo - karaoke s plesom. Najprej smo za izjavo prosili učiteljice Duši Hočevar, Angelco Andoljšek in Barbaro Znidaršič: BARBARA STRNAD Danes smo bili v mlinu. Pred mlinom nas je najprej sprejela teta in nam povedala nekaj o cekinu, ki so ga nekoč našli na njivi. Nato nas je peljala v mlin, kjer smo videli, kako se melje koruza. Sedaj se pripravljam na karaoke, na katerem bom zapela pesmico Ubila si del mene. "Tehniški dnevi so novost v učnem načrtu devetletke, vendar jih je možno uresničevati tudi v okviru športnih, kulturnih in naravoslovnih dni. Mi pa smo se že na prvem roditeljskem sestanku dogovorili s starši, da bomo vse načrtovane vsebine združili in jih realizirali v okviru tehniških dni. Izmed ponudb smo se na podlagi izkušenj nekaterih od nas in ponujenih možnosti odločili za Belo krajino. In ni nam žal. Program je zanimiv in vsebuje vse, kar smo si zastavili kot cilj. Učenci so pridni, vse osebje pa zelo prijazno in ustrežljivo." Ko sem se malo kasneje odpravila po sobah, sem se lahko sama prepričala, kako so se učenci navajali na samostojnost. Nekateri so zlagali svoja oblačila, drugi so se urejali za večerno zabavo. Čeprav so bili zaposleni sami s sabo, so bili takoj pripravljeni povedati, kako se imajo. ŽAN ZUPANČIČ Najlepše je bilo na raftin-gu. Največ smeha je bilo, ko smo se skoraj zaleteli s čolnom. Pa ne zares, zanalašč. Samo učiteljica Dušica se je malo bala. 10 Iz šole junij 2003 BLAŽ PUGELJ Tukaj je dobro. Z vsemi se dobro razumem. V sobi smo trije. Dva sva iz Strug, Jaka pa je z Vidma. Poznam ga že iz vrtca. Na raftingu je bilo najbolje. Ko smo plavali, sem si rekel, da bi se vsaj prevrnili, da bi plaval. IVANA VIDOVIČ Šli smo tudi na sladoled. Dobrega imajo. Nocoj bom pela skupaj z Majo, Barbaro in Leo. MIHA BABIC Vožnja s čolnom in veslanje mi je bilo všeč. Šli smo tudi na sladoled. Kosilo in večerja sta bila v redu. DANIJEL MIRTIČ Prvič sem od doma. Ni mi dolgčas. Največ sem skupaj z Ža-nom in Kristjanom. Tu je bolje kot v šoli. Pripravila: M. Steklasa LEA GVOZDEN Rada sem šla sem. Dolgčas mi ni. Sedaj zlagam obleko, mami me je navadila. MAJA ŠUŠTARŠIČ Bila sem že na plavalnem te-čaju, tukaj pa je še bolje, ker se lahko več igramo. Zdaj se šminkamo in češemo, da bomo lepe na karaokah. Spet državni prvaki v Veseli šoli V četrtek, 17. aprila 2003je bilo v osnovni šoli Škofljica organizirano državno tekmovanje v Veseli šoli 11. tekmovalne enote, ki obsega Grosuplje in okolico ter Dobrepolje, saj to tekmovanje poteka po več šolah po celi Sloveniji. Na rezultate smo dolgo čakali, cel mesec. Med najboljše, ki osvojijo naslov državnega prvaka, sta se iz Osnovne šole Dobrepolje uvrstila Natalija Fink iz 5. razreda, ki je bila državna prvakinja tudi pred dvema letoma za tretji razred; in Gregor Blatnik iz osmega razreda, ki je dobil še dodatnih pet točk, ki mu bodo pomagale pri vpisu v srednjo šolo. Gregorju je zmanjkala le ena točka, da bi se pridružil veselošolcem na odru Cankarjevega doma, ki so osvojili vse možne točke in dobili posebno nagrado. Odlično je tekmoval tudi Andraž Oberstar iz PŠ Struge in postal državni prvak za 6. razred. Celo šolsko leto je bil edini veselošolec iz Strug. Zaslužna za njegov uspeh je tudi mentorica Vesele šole PŠ Struge Marija Babic. Tudi Andražu je to že drugi naslov državnega prvaka. 540 državnih prvakov je bilo povabljenih v Cankarjev dom na zaključno slovesnost 35. Vesele šole, kjer so dobili nagrade in zaslužena priznanja. Te prireditve seje udeležil in sodeloval pri odgovarjanju na čarovniško vprašanje minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Matej Kalan ZAKLJUČNA PRIREDITEV SKUPINE JEŽKOV V VRTCU Med nastopajočimi tudi starši Podgora, 5.6.2003 - Zaključna prireditev skupine Ježkov je bila letos pri Koritu v Podgori. Bila je polna presenečenj, svežih idej in drobnih pozornosti in težko bi presodili, kdo se je bolj zabaval - starši ali otroci. Najbrž pa oboji, kar je bil tudi namen prireditve. Sprevod v živopisanih "maturantskih" klobukih in oblačilih je najavil začetek programa, ki je bil z vsako točko bolj prisrčen in sproščen. Najprej se je iz otroških grl oglasila pesmica malih "maturantov" Modrijan. Po uvodnih pozdravnih besedah vzgojiteljice Mihelce so se otroci predstavili s pesmico, ki so se jo naučili pri urah angleščine. Že pri naslednji točki so se jim pridružili starši in vsi skupaj so zaplesali Mornarja. Potem pa so otroci dočakali prvo presenečenje, napovedovalka Mihelca jih je napotila med gledalce, na oder pa povabila njihove starše, ki so svojim otrokom zaigrali Mojco Pokrajculjo. Presenečenje je bilo popolno in starši so imeli nadvse pozorne in hvaležne gledalce. Igrice je bilo konec in spet je sledila zabava za vse. Ob glasbi Račke so s svojimi otroki zaplesali tudi tisti starši, ki so malo prej še bili med gledalci. Na koncu so Ježki dobili še diplome Zlatega sončka, presenečenje pa je čakalo tudi vzgojiteljici Mihelco in Martino, saj so jima predstavniki staršev in otrok v znak zahvale za celoletno delo so pomagali pripraviti starši. Celolet-izročili darilo in jima namenili nekaj no sodelovanje staršev z vrtcem se je lepih misli. Program se je nato prevesil v piknik s športnimi aktivnostmi in tudi tega tako odražalo tudi na zaključni prireditvi. M. Steklasa MISIJ Kaj je večina? Večina je nesmisel; razum je bil od nekdaj le pri manjšini. Friderich Shiller Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. O. Feuillet 12 Iz šole junij 2003 Zveza prijateljev mladine Slovenije je na 34. srečanju mladih zgodovinarjev podelila naši šoli zlato priznanje. Naslov raziskovalne naloge: Tehnološke novosti so spremenile življenje Dobrepoljcev Naloga je sestavljena iz naslednjih sklopov: O Anton Mrkun in njegova narodopisna knjižnica O Vloga zadružništva v Dobrepolju O Dobrepoljski vodovod O Vzajemna pomoč na vasi - na primeru Zdenske vasi O Tehnološke novosti na področju kmetovanja O Priloge V prvem delu naloge smo povzeli zapis o kmetijstvu v Dobrepolju, ki ga je opisal Anton Mrkun. To je bilo obdobje pred 2. svetovno vojno. V knjižici je opisal takratne načine kmetovanja. Kmetje so bili od obstoja Kmetijske zadruge z njo tesno povezani, zato smo v delu naše naloge opisali zadružništvo v Dobrepolju. Kmetje so veliko svojih pridelkov prodali zadrugi, ker so prek zadruge dobivali semena, gnojila in stroje. Prav zato so se kmetje vključevali v zadrugo. Kmetje so si v preteklosti med seboj veliko pomagali zlasti pri večjih kmečkih opravilih, kot so košnja, žetev, mlatev. V zborniku občine Grosuplje smo našli zapis gospe Anke Novak o vzajemni pomoči v Zdenski vasi. Osrednji del naloge je namenjen našim informatorjem, ki so nam dali izčrpne informacije o kmetovanju - pripravi njive, vlačenju, obdelovanju zemlje, setvi, okopavinah, žetvi, mlatvi, čiščenju, shranjevanju žita, živinoreji, sadjarstvu in prevozu kmetijskih pridelkov. V svojih izjavah so večinoma govorili primerjalno, kako je bilo nekoč in kako je danes. Večina je ugotavljala, daje bilo nekoč delo na kmetiji veliko težje, kot je danes, ko imamo na razpolago več strojev. Vsi anketiranci so našteli stoje, ki jih premore njihova domačija ali pa cela vas. Nekatere stroje so v preteklosti nabavili skupaj in tako so tvorili strojno skupnost. Stroje so lahko uporabljali vsi člani skupnosti. Drugi del vprašalnika seje nanašal na pripravo njive. Posebno opravilo je bilo oranje. Pred 30 leti so še vedno orali ročno z plugom in konjsko vprego. Ko so začeli kupovati traktorje, so si kupili tudi pluge za traktorje. To je bilo v glavnem v 60 in 70 letih. Vse njive so tudi brana-li, najprej z lesenimi branami, ki so jih obtežili s kamni. Veliko so si pomagali tudi z motikami, ki so nepogrešljive še danes za tolčenje kep. Ponekod so za to opravilo uporabili tudi valjar za konjsko vprego. Žito so sejali ročno. To opravilo se je prenašalo iz roda v rod. Pred kakimi 30 leti so se tudi v Dobrepolju pojavili setveni stroji, ki so olajšali to delo. Vse do 80 let so žito želi s srpom. V nekaterih vaseh so to opustili prej, v nekaterih kasneje. To delo so namreč nadomestile kosilnice. V novejšem času imajo veliki kmetje kombajn, s katerim požanjejo žito tudi manjšim kmetom. Požeto žito so nato z vozovi pripeljali domov in ga zde-vali v kozolce. Ko je bilo dovolj suho, so ga omlatili. To delo so opravljali s cepci in kasneje z gepljem. Tega so imeli po 1. svetovni vojni. Po končani mlatvi so žito prečistili s "pajtljem" ali pa so ga ročno vejali. "Pajtelj" seje pojavil pred 80 leti. Že pred 2. svetovno vojno se je pojavila mlatilnica na motor, ki je kmetom zelo olajšala delo. Mlatilnico so imeli veliki kmetje sami, manjši pa so si nabavili skupno. Okopavine so večinoma okopavali na roke, potem so se pojavili kopalniki, ki so malo olajšali to delo. Koruzo so včasih lickali na roke, danes imajo na razpolago stroje za lickanje in ruženje koruze. V Dobrepolje so prišli pred 70 leti. Tudi krompir so začeli pred 70 leti izoravati strojno. Ker so v Dobrepolju samo mešane kmetije, smo vprašanja namenili tudi živinoreji. Živino imajo v hlevih. Do 2. svetovne vojne so v hlevih in hišah svetili s petrolejkami in drugimi svetili. Ko so dobili elektriko, leta 1934, so osvetljevali prostore z žarnicami. Dokler ni bilo vodovoda, so vodo nosili v vedrih iz vodnjaka ali pa so živino napajali v vaških lužah. Po napeljavi vodovoda v sedemdesetih letih so vodo napeljali tudi v hleve in sčasoma so si uredili tudi napajalnike. Živino so krmili s senom, ki so ga do 2. svetovne vojne pripravljali ročno. Kosili so na roke, s koso, prav tako tudi grabili. Sušenje na njivah danes nadomeščajo sodobni ventilatorji in silaža, ki jo imajo vsi veliki kmetje. Košnja se je v šestdesetih letih spremenila, ko so v vasi prišle kosilnice. V tem času so dobili tudi prve traktorje in z njimi se je spremenil način kmetovanja, ker so pri delu začeli uporabljati tudi stroje, ki so jih priključili na traktor. Pri krmljenju so uporabljali tudi slamoreznice, ki so se pojavile v začetku prejšnjega stoletja. Danes krmo zreže že nakladalka. Gnoj so vozili na kupe pri hlevih. V letih po vojni pa so si začeli graditi tudi gnojišča. Gnoj so vozili v posebnih koših za gnoj, danes ga vozijo s trosilcem. Živali so uporabili tudi kot vprežne živali. Konje je izpodrinil traktor. V zadnjem delu smo našteli še prevozna sredstva, ki so bila povezana s kmetijstvom. Kmetje so za manjša kmečka opravila uporabljali "šajtrge" in samokol-nice. Pridelke so domov vozili z vozovi, U)& KRAJ NaŠ KRAJ -SE IMENUE podgora. IMA jf Y\k nasa hša ItlA .ŠTEVILKO 33. skoraj vse hiše stojijo ob cesti, na zadetku vasi jt gercv rkveoena -svetemu miiaavžo. |\ja& kraj £ turi&t1ćm7 pozna^saj imamo toČO PPJ KOPJTU, mOR PRIDE VELIKO TURISTOV v STAR H časih £0 PRI m\l NMAJALI zmmo IN hodu PO vodo. IMAMO TUDI PVE UČNI poti. te poti so NAMENJENE učencem, da BODO SPOZNALI PREVEŠA N 7-MU v GOZDU. PRI KOĆI JE TUDI LUŽA V KATERI JE VELIM RIB. V NAŠEM KRAJU JE zelo ČIST ZRAK, ZATO KER ihmd VELIM GOZDOV. V PCCGORI SE TROPIMD, ft\ BI BLD OKOUE GIMBOUGLSTO, zato IMAMO VSAKO LETO ČISTILNO AKCUO. VSAKO LETO PRIREDIMO VESELICO; POHOD Z BAKLAMI NA KAMEN VRU IN MKUWZ£V SEJEM. POKORA JE ZELO LEP KRAJ, ZATO SEM SREČNA , PA ZIVlii V NJEM. LUCIJA PRIJATELJ Z. DEVETLETNE OS ki so se z leti spreminjali. Danes je traktor nadomestil vprežno živino in temu prevozu so tudi prilagodili vozove. Traktor ima danes skoraj vsaka kmetija. Ob letošnjem raziskovanju smo znova ugotovili, da so Dobrepoljci živeli zelo skromno. Vsaka tehnološka novost do neke mere spremeni način življenja. Novitete nam morajo biti v pomoč in razvedrilo. Verjetno je življenje najbolj spremenila elektrika in z njo povezane vse ostale spremembe. V to smer je šlo tudi kmetijstvo in se prilagodilo novostim in vsakdanjemu hitremu življenju. Učenci so se v velikem številu vključili v delo zgodovinskega krožka. Raziskovanje jim je v veselje in delo opravljajo z veliko vnemo in zagnanostjo. Naučili so se iskati gradivo in ga pregledovati in iz njega poiskati bistvo. Za svoje delo so porabili veliko prostega časa, saj so morali gradivo zbirati v popoldanskem času. Pri raziskovalni nalogi so sodelovali: Rok Kline, Eva Blatnik, Andreja Kline, Andreja Sevšek, Luka Škulj, Miha Tekav-čič, Erika Erčulj, Marija Zabukovec, Lea Strah, Luka Perko, Matej Samec, Eva Ahačrvčič, Špela Koželj, Ana Zgonc, Teodora Hekič, Monika Novak, Špela Prhaj, Tina Malavašoč, Tjaša Volek, Petra Ra-jar, Tanja Kovačič, Lucija Volek, Jernej Erčulj in še nekateri drugi učenci. Obseg in priloge: 85 strani naloge z 78 skeniranimi fotografijami oz. fotokopijami in 40 strani prilog. Mentorica zgodovinskega krožka: Slavka Centa Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje in PŠ Struge odlično nastopil v Ribnici 9. maja 2003 je bila v Ribnici organizirana medobmočna revija mladinskih pevskih zborov osrednje slovenske regije. Naš pevski zbor je pod vodstvom Romana Gačnika in ob klavirski spremljavi Rezke Šuštar zapel tri pesmi: ljudsko Mi smo lovci (v priredbi Cirila Preglja), Tri koledniške skladatelja Rafka Fabianija ter Singing a Happv Song skladateljev Harra Ran-da in Henrya Jeromeja. Tu so nastopili znani in uspešni zbori: Mladinski pevski zbor Trbovlje, Mladinski pevski zbor Juventa Glasbene šole iz Zagorja, Mladinski zbor Vesna, tudi iz Zagorja in Mladinski pevski zbor OŠ Jožeta Krajca iz Rakeka. Iz naše okolice so sodelovali: Dekliški pevski zbor Deorina iz Kočevja, Mladinski pevski zbor OŠ Dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. Z dobrodošlico je vse sodelujoče pozdravil Komorni zbor "p. Stanislav Škrabec" iz Ribnice. Odlikovala se je tudi Mladinska mala pevska skupina Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane. Matej Kalan Prireditve junij 2003 Obisk slovenskega pisatelja in pesnika Bogdana Novaka v OŠ Dobrepolje V sredo, 14. maja 2003 smo v OŠ Dobrepolje gostili slovenskega pisatelja in pesnika Bogdana Novaka. Rodil se je leta 1944 v Murski Soboti. Svojo poklicno pot je začel kot knjižničar v bežigrajski knjižnici. Tudi doma ima ogromno knjižnico, ki jo je podedoval po svojem očetu. Bil je tudi urednik humoristič-nega časopisa Pavlihe, Teleksa (ki je nekakšen predhodnik Mag-a), Dela in dopisnik Dela iz Sarajeva. Za otroke in mladino je napisal knjigo Bela past in druge knjige iz zbirke Zvesti prijatelji: Morska skrivnost, Grajski strah, Hudobna graščakinja, Usodni piknik, Gozdni samotar, Pozor, hud pes, Razbojniški brlog, Lepotec Bučko, Super špon, Banda v hosti in ostale knjige Kekec in divji mož, Zaljubljeni vampir, Zelena pošast, Ni - nima pesnika dva, Strašljiva Stahovica, Božiček, Roparski vitez, Zvon želja, Jok na zmajskem gradu, Dnevi pod Rožnikom in Spopad pod Rožnikom. Pred nekaj dnevi pa je izšla knjiga Samotna hiša. Napisal je tudi pesniško zbirko za najstnike Jaz sem blazno vate. Skupaj je napisal 58 knjig za otroke in odrasle. Prireditev so popestrili na- stopi odlične folklorne skupine otrok iz Ponikev, Mladinskega pevskega zbora iz OŠ Dobrepolje in recitatorji Lucija Volek, Tanja Kovačič in Rok Tekavčič. Sedemnajstim zlatim bralnim značkarjem smo v spomin na 8-letno zvestobo knjigi podelili spominske knjižne nagrade: Lauri Prijatelj, Luki Škulju, Andreji Kline,Evi Ahačevčič, Luciji Novak, Ani Zgonc, Špeli Prhaj, Jožici Florjančič, Mariji Zabukovec, Anji Perko, Andreji Sevžek, Petri Rajar, Tjaši Volek, Tini Malavašič, Mateju Lenarčiču in Gregorju Blatniku iz OŠ Dobrepolje ter Marjani Rus iz PŠ Struge. Na koncu prireditve se je gostu zahvalila učenka Ana Zgonc za čudovit obisk. Prireditev so odlično povezovali Daša Vodičar in Tine Kline na razredni stopnji ter Alenka Babic in Eva Ahačevčič na predmetni stopnji. Pred nekaj dnevi pa smo v TV oddaji Prvi in drugi izvedeli, da bo televizija posnela knjižno zbirko Zvesti prijatelji. Matej Kalan Seminar društva Sožitje v Zrečah Tudi letos je društvo Sožitje organiziralo teden rekreativnega oddiha za svoje člane, ki niso vključeni v noben program in so večinoma doma. Tako se nas je sedem spremljevalcev in šestnajst prijateljev iz vse Slovenije - Ormoža, Celja, Kamnika, Novega mesta, Šentjurja pri Celju, Nove Gorice in Grosuplja, v soboto, 17. maja, zbralo v Termah Zreče. Tabor je bil namenjen predvsem rekreaciji, ustvarjanju, druženju, spodbujanju samostojnosti in delu v skupini ter seveda kopanju. Vsako jutro nas je že pred sedmo zbudila budnica, ki so jo peli udeleženci v spremstvu animatorjev. Pred zajtrkom nas je dodobra prebudila tudi vsakodnevna jutranja telovadba. V ponedeljek smo imeli zdravniški pregled, kjer nam je zdravnik predpisal individualne terapije- masaže, fitness, biserne kopeli in skupno telovadbo. Dopoldneve smo preživljali v bazenu in likovnih delavnicah, kjer smo ustvarjali z glino in risali na blago ter keramiko. Naše izdelke smo tudi razstavili v avli hotela, kamor smo hodili jest in plesat. V torek smo šli na obisk k prijatelju Branku Jelenku iz Zreč. Njegova mama nam je povedala nekaj zgodb iz svoje mladosti ter nam razložila zakaj je Branko poseben fant. Preden smo se poslovili, so nas presenetili fantje i/, mladinskega ansambla in nam zaigrali nekaj poskočnih viž. Seveda se nismo mogli upreti, da ne bi zaplesali. Dobili smo tudi dva obiska. V sredo je prišel snemalec Brane, ki je z nami preživel dva dneva in je posnel potek tabora, v četrtek pa so se nam pridružili prijatelji iz VDC-ja Šentjur pri Celju. Predstavili so se nam in nam prikazali lutkovno igrico Martin Krpan. Odpeljali smo se tudi na izlet v Novo Cerkev, kjer smo izvedeli nekaj zanimivosti iz zgodovine tega kraja in življenja Antona Martina Slomška, nato pa smo šli še na ogled starega mlina v vas Polže. junij 2003 Od dopisnikov; iz CSD Večere smo namenili igram z žogo, druženju, likovnim delavnicam, sprehodom do bližnjega jezera in pa seveda plesom v hotelu. Ansambel, ki je igral nam je izpolnil prav vsako glasbeno željo in nas dodobra utrudil in spotil. Vreme nam je bilo večinoma naklonjeno, vendar pa se nismo obremenjevali niti ko je padal dež. Tisto popoldne smo nameravali iti na izlet na Roglo, ker pa je vse skupaj splavalo po vodi, nam je hotel odstopil svojo kinodvorano. Ogledali smo si film 101 dalmatinec in se do solz nasmejali. Res je bil mlad, kake tri mesece star mucek. Povsem zaupljiv in igriv sivobel mucek. Ni se me bal. Kar sledil mi je in skoraj mi je smuknil v naročje. Kako se je znašel na tako odročnem kraju, ob cesti, daleč od vasi, brez vode in zavetja? Je sam? Zaupljivo vedenje je nakazovalo, da je bil muc zagotovo pri ljudeh. Da ni odrasel v divjini. Povožena muca je bila gotovo njegova mati. To se je dalo sklepati po barvi njenega kožuha. Morda ni daleč od resnice, daje nek brezvesten človek oba namenoma odvrgel in prepustil svoji usodi. Mati je končala pod kolesi, mladega muca pa, na srečno naključje, čaka prijaznejša usoda. Te tegobe niso osamljene ne pri naših ljudeh ne drugod po Sloveniji. Ljudje se iz takšnih in drugačnih razlogov znebijo svojih nekdanjih ljubljenčkov, predvsem muc in psic ter starejših živali, na nizkoten in grd način. Odvržejo jih iz avta Organizacija tabora je bila res enkratna in prav zato nam prav nič ni moglo uničiti naših načrtov ali pa nas spraviti v slabo voljo. Teden dni je prehitro minil in komaj smo se navadili eden na drugega, že je bil čas za slovo. Z zavestjo, da smo se naučili marsikaj novega, si pridobili izkušenj za življenje in predvsem s srcem polnim novih prijateljev, smo se v soboto, 24. maja, s solznimi očmi poslovili in si obljubili, da se drugo leto spet srečamo. Tina Kolarič kot vrečko odpadkov in odpeljejo naprej. Če se brezvestneža zaloti in prepozna, ga ob prijavi doleti tudi kaznovanje, kakor veli zakon proti mučenju živali. Z živalmi ravnajmo lepo in humano, saj z nami delijo isti življenjski prostor in imajo enako pravico do bivanja kakor mi. V prihajajočih poletnih dneh, ko visoka vročina segreje vsako ped zemlje in zrak okoli nas, bo to prineslo novo težavo predvsem za priklenjene in v gibanju omejene domače živali, zaprte v ogradah, če jih ne bomo redno oskrbovali s svežo, hladno pitno vodo. Bodimo skrbni in pozorni do živali, ki potrebujejo našo pomoč. Vsak dan sproti jim zagotovimo hladno vodo in senco v poletni vročini, zaradi katere trpi žejo in omaga vsako bitje, če nanjo ni pripravljeno in zaščiteno. Dean Strnad Prostovoljno delo na centru za _socialno delo Grosuplje Vabimo nove prostovoljce V okviru CSD Grosuplje potekata projekt "Prostovoljno delo z otroki in mladostniki" in projekt "jutRO nove Misli". V projekt so vključeni otroci in mladostniki iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Organiziramo učno pomoč, kreativne delavnice, tabore, delavnice ob posebnih priložnostih, piknike, izlete in počitniške živ-žave. Dejavnosti potekajo prek celega šolskega leta. Projekta vodiva mentorici Mateja An-zeljc Bratina in Nuša Mihalič, pri izvedbi aktivnosti pa nama pomagajo prostovoljci. Kot prostovoljce vključujemo polnoletne dijake, študente in druge, ki želijo svoje znanje in spretnosti posredovati naprej. Vabljeni torej vsi, ki bi vas tovrstno delo zanimalo in bi želeli del svojega prostega časa posvetiti prostovoljnemu delu. Za dodatne informacije pokličite na telefon 781-80-56 (Mateja) ali 781-80-57 (Nuša). Pri izvedbi taborov, delavnic, izletov in drugih aktivnosti nam pomagajo sponzorji, brez katerih bi vse te aktivnosti težko realizirali. Spomladanski tabor v aprilu smo lahko organizirali, ker so nam nudili pomoč v Mesariji MRS-LAN iz Grosuplja, trgovski družbi Vele d.d. iz Domžal, Pekarni Grosuplje in Pekarstvu Gorenc iz Ivančne Gorice. Zaključni piknik v maju so nam pomagali izvesti na železniški postaji v Grosuplju, kjer nam je železničar predstavil svoje delo, za okusno malico pa je v obliki pizz kasneje poskrbela Pizzeria Ovi iz Jerove vasi. Vsem se zahvaljujemo. Nuša & Mateja, CSD Grosuplje _Odnos do živali - zrcalo tvojega značaja_ Če nimaš sočutja do živali, se bo našel kdo, sočuten do tebe? Nekega majskega dne mije rekreativni kolesar omenil, da se pri odcepu za "Furlanovo" hiško, malo nad Zdensko vasjo, sliši glasno mijavkanje. Da gre najbrž za mladega mucka. Malo naprej pa, da na bankini leži truplo povoženega odraslega muca. Da naj odidem pogledat... Krvodajalci so prejeli značke za svoja humana dejanja Območno združenje RK, RKS KO Dobrepolje že nekaj časa pripravlja vsakoletna srečanja krvodajalcev, ki so svojo kri darovali petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat... Zaradi neugodne situacije v Rdečem križu v letu 2002, je srečanje lani odpadlo. RKS KO Dobrepolje je zato 15. maja letos organiziral srečanje krvodajalcev s podelitvijo značk za leti 2001 in 2002. Krvodajalci so preživeli prijetno urico ali dve v gostilni Brdavs, kjer so se jim člani krajevnega odbora RK zahvalili za njihovo humanost. Med njimi je Janez Erčuljz Vidma, kije kri daroval kar 35x. Čestitamo! (M.S.) SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO PREJELI ZNAČKE ZA LETO 2001 JAKOPIČ ANTON PODPEČ 30 25x MEGLEN ŠTEFAN KOMPOLJE 54 25x PRIJATELJ JOŽE VIDEM 27 25x BUKOVEC ROMAN PREDSTRUGE 70 20x LJUBIC RAJKO ZAGORICA 43 20x MATJAŠIČ FRANJO VIDEM 72 20x ŠPORAR AMALIJA VIDEM 33C 15x ŠKANTELJ ANDREJ PODGORICA 16 15x ZABUKOVEC MILENA CESTA 54 A 15x ADAMIČ FRANC PODGORA17 10x GRM DRAGO HOČEVJE 13 10x JERŠIN JOŽE VIDEM 58 10x KASTELIC JANKO ZAGORICA 12 10x MEGLEN ANTON KOMPOLJE 105A 10x PIRC BOJANA KOMPOLJE 31 10x PRIJATELJ ANICA KOMPOLJE 120 10x ZABUKOVEC ANTON ZDENSKAVAS 42 10x BABIC JOŽE ZAGORICA 56 5x GRM AVGUŠTIN ZAGORICA 14 5x HOČEVAR JOŽE PODPEČ 34 5x HREN BOŠTJAN ZAGORICA 42 5x KASTELIC TONE CESTA 62 5x LOHKAR MATEJA BRUHANJA VAS 14 5x STRNAD ALEŠ ZDENSKAVAS63 5x STRNAD FRANCI CESTA 24 5x ŠPORAR JANEZ PODGORICA 4 5x ZABUKOVEC BOJAN CESTA 54A 5x ZABUKOVEC SIMON CESTA 53 5x SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO PREJELI ZNAČKE ZA LETO 2002 ERČULJ JANEZ VIDEM 18 35x NOVAK IVAN KOMPOLJE 59 20x ZRNEC IVANKA ZDENSKAVAS 52 20x GAČNIK JANEZ PREDSTRUGE 2B 15x NOVAK IGNAC PODPEČ 17 15x OKORN MARKO VIDEM 61B 15x BABIC MILENA BRUHANJA VAS 12 10x BLATNIK ANICA ZDENSKAVAS 2A 10x STRNAD BOŠTJAN CESTA 4B 10x ŠKANTELJ JANEZ VIDEM 42B 10x TOMŠIČ DARKO ZAGORICA 58 10x VIDRIH ALBIN ZDENSKAVAS 24 10x VRŠČAJ JOŽE ZDENSKAVAS39 10x CIMERMAN MARIJA MALA VAS 7 5x DAVIDOVIČ PETER VIDEM 42 5x GRM IVAN MALA VAS 3 5x ŽNIDARŠIČ MARIJA CESTA 12 5x Borimo se proti drogam Z vprašanjem, kako preprečiti širitev in uporabo drog med mladimi, se ukvarjajo številne institucije pa tudi šola vključuje v učnovzgojni program boj proti drogam. Na OŠ Dobrepolje to poteka predvsem v okviru predmeta biologije. V letošnjem šolskem letu so učenci pripravljali referate o tej temi. Nadaljujemo z objavo referata iz prejšnje številke, ki so ga pripravili učenci Žiga Palčar, Jani Rigler, Andrej Tomšič, Ambrož Volek, SandiZupet Gregor Mlakar in Matej Klančar. Opij Opij je verjetno prvo mamilo, ki je bilo uporabljeno kot tako. Znan je bil že starim Grkom pod imenom grenka korenina. Vonj opija je zelo močan in je podoben vonju maka. Ima grenak in malo trpek okus. Barva svežega opija je temno rjava, suh pa je svetlejši. Manjši dodatki za izboljšanje kvalitete tudi lahko spremenijo barvo. Učinki opija so pri kajenju do desetkrat manjši kot pri morfinu. Z namenom, da bi se drogirali, opij lahko jemo, kadimo, pijemo, lahko pa si raztopino vbrizgavamo v žilo. V opiju se nahajajo naslednje učinkovine: Morfin, kodein, narkotin, papaverin, tebain in narcein. V glavnem se opij uporablja za izdelavo baze morfina v medicini. Kokain Koka je ime za več različnih vrst rastlin, ki jih že stoletja gojijo v Južni Ameriki, predvsem v Boliviji in Peruju. V času Inkov je bila povezava z večino verskih in preroških obredov, še danes pa je uporaba kokinih listov del vsakdana, saj poživilni učinki koke blažijo lakoto, zmanjšajo utrujenost in tako naredijo bolj znosno življenje na visokogorskih planotah. Poleg tega so dobro dopolnilo k revni prehrani kmetov. Kokain dobimo največkrat v obliki belega praška, ki je vo-dotopen. Glede na način pridobivanja poznamo: - sintetični, ki ga uporabljajo kot lokalni anestetik in - rastlinski, ki ga pridobijo iz izvlečkov kokinih listov. Poleg teh lastnosti pa kokain vpliva na ožanje žilnih sten in je močan spodbujevalec centralnega živčnega sistema. Najbolj pogost način uživanja kokaina je tako imenovano snifanje. Kristale kokaina se stre na zelo drobne delce, da se iz njih naredi črto, nato pa se jih inhalira s slamico. Pogosta sta tudi vbrizgavanje kokaina, ki je bil prej raztopljen v sterilni vodi, in kajenje tako imenovanega crack-a z vodno pipo. V prvi fazi po zaužitju daje kokain močan občutek evfori-je in dobrega počutja, kasneje nastopi občutek popolne kontrole, poveča se občutek samozavesti. Kokain daj občutek, da lahko vidiš, razumeš in zmoreš vse. Občutku evforije zelo hitro sledi padec, za katerega je značilna zaspanost, depresija in upočasnitev refleksov. Pogosta uporaba, kot tudi prevelike doze zelo hitro peljejo v odvisnost, tako telesno kot duševno, saj je pri kokainu značilno, da nastopi potreba po vse večjem odmerku v zelo kratkem času, ravno zaradi kratkega, a zelo močnega učinka. Pogosto uživanje kokaina povzroči poškodbe možganov in centralnega živčnega sistema, zaradi katerih nastopi občutek hude utrujenosti. Jemanje kokaina je predvsem nevarno za epileptike, astmatike in ljudi z boleznimi srca pa tudi za nosečnice. (se nadaljuje) Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Približuje se čas piknika, ki bo 19. 7. 2003 v novem klubu v Jakličevem domu. Začetek bo ob 17. uri, vhod je zadaj od igrišča. Cena bo 1600 tolarjev na osebo. Letos smo se spet odločili za porcijo odojka. Denar za porcijo prinesite svojim poverjenikom do 13. julija. Prav tako prinesite dobitke za srečelov. Na pikniku bomo namreč organizirali srečelov, cena srečke bo 300 tolarjev. Denar zelo potrebujemo, saj je vedno treba kaj postoriti v našem novem domu, naprimer postavitev obešalnikov, nabava stroja za brisanje tal in vetrine za društveni prapor. Do zdaj smo vsak tolar pravilno obrnili v našo korist. Piknika se bodo udeležili tudi naši pobrateni Dra-gomerci in Dragomerčanke. Za pregled kostne mase se je prijavilo 65 naših članov. Pregled bo v Ljubljani meseca septembra. Že zdaj vas opozarjam na kopalni izlet v Izolo ali Portorož, ki bo 27. avgusta z odhodom iz Dobrepo-lja ob 6. uri. Cena prevoza bo 1900 tolarjev. Izlet v Mirno na Dolenjskem bo 12. 7. 2003. Organizira ga Pavlina Novak. Še eno obvestilo. Na voljo je še 14 železnih stolov po 500 tolarjev, 2 mizi po 3000 tolarjev in 2 leseni klopi po 1000 tolarjev. Lep pozdravi LEDINA CENTER, lokal 19, Kotnikova 5, Ljubljana tel.: 01 /439 21 10, gsm: 031 / 36 66 67 041 / 33 65 65 Tečaj cestno prometnih predpisov se bo pričel 7. 7. 2003 ob 17. uri v OŠ Velike Lašče. Organiziran prevoz izpred OŠ Dobrepolje. Informacije na tel.: 01 / 439 21 10 gsm: 031 / 36 66 67 od 9. do 20. ure ali pred pričetkom tečaja. E-pošta: as-vitopro@siol.net www.vitopro.si EkB C E F H Mladinska stran junij 2003 jVllćJbmko bmtvo t>oUepolie Mednarodni projekti Spodaj navajamo izbor zanimivejših mednarodnih projektov, za katere se lahko prijavite. Če potrebujete kakršnokoli pomoč glede spodaj navedenih stvari, nas lahko kontaktirate na e-mail, se neposredno oglašate na navedene telefonske številke in inter-netne strani ali pa izvlečete informacije iz najbližjega soseda. EURODESK ELEKTRONSKE NOVICE Marec 2003-01 Eurodesk, Nacionalna agencija programa MLADINA, MOVIT, Trg Mladinskih delovnih brigad 12, 1000 Ljubljana Tel.: 01/426 85 61, faks: 01/426 85 58, e-pošta: eurodesk@mla-dina.movit.si spletna stran: http://mladina.movit.si Eurodesk je projekt informiranja mladih in tistih, ki delajo z mladimi, o možnostih, ki jih ponujata Evropska Komisija in Svet Evrope na področju izobraževanja, usposabljanja, kulture, mobilnosti mladih, mladinskega informiranja. Elektronske novice so na voljo tudi na spletnih straneh http://mladina.movit.si/razpisi.htm 1. Seminar "Umetnost gostiteljstva in organiziranja plodnih pogovorov", Slovenija Ustanova Gandin fundacija v času od 18. do 20. maja 2003 organizira seminar "Umetnost gostiteljstva in organiziranja plodnih pogovorov", ki bo potekal na gradu Bori pri Ptuju. Seminar je namenjen vsem, ki se želijo seznaniti z različnimi metodami in procesi gostitve pogovorov ter razširiti znanje vodenja. Udeleženci bodo za sodelovanje morali plačati kotizacijo v višini 595 EUR, ki bo pokrila stroške usposabljanja, prehrane in materiala. Celoten razpis in prijavnica sta na voljo na spletni strani http: //mladina.movit.si/razpisi.htm, vse nadaljne informacije pa dobite pri organizatorju. ne Afrike, ki delujejo na področju iskanja inovativnih načinov spreminjanja življenja mladih in družbe na splošno. V sodelovanju z organizacijo KOLA (Kenya Oral Literature Association) v času od 9. do 13. junija 2003 organizirata konferenco, ki bo potekala v Nairobiju. Na konferenci bodo sodelovali mladi vsega sveta ter govorili o AIDSu, njegovi širitvi ter načinih zaščite ter boja z boleznijo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http://www.iysca.org. 4. Svetovni kongres mladih Maroška vlada bo v sodelovanju z organizacijo Peace Child International v času od 16. do 28. avgusta 2003 organizirala svetovni kongres mladih, ki bo potekal v mestu Casablanca. Namen kongresa je ponuditi udeležencem prostor in čas za pridobitev izkušenj za razvoj projektov, razvoj projektov ter predstavitev projektov drugim udeležencem kongresa. Udeležencem za sodelovanje ne bo potrebno plačati kotizacije, organizatorji bodo za vse udeležence zagotovili nastanitev, prehrano ter pokrili stroške programa, udeleženci pa bodo morali sami zagotoviti sredstva za pot. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http://www.maroc2003.org. POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje Novo za vas! • Večji prostori • Več storitev na enem mestu (največja ponudba del, Internetnl kotiček, prijavno mesto ZMT nakup turističnih aranžmajev, ugodno fotokopiranje) • Daljši delovni čas: poa- petek: 7.30 -17.00 www.studentski-servis.si tel.: 01 786 51 70 gsm: 031 68 88 33 fax: 01 786 10 1 e-mail: grosuplje@studentski-servls.sl naročanje napotnic: 080 26 28 2. Rezultati raziskav na področju mladine V okviru programa Mladi za Evropo, ki je potekal pred programom Mladina, je potekala akcija imenovana Raziskave na področju mladine. Akcija je bila namenjena spodbujanju sodelovanja med organizacijami držav članic Evropske Unije ter raziskovanju na področju mladine. Raziskave so potekale na treh področjih: mladi z manj priložnostmi in rizično obnašanje; vrednote, pričakovanja in identifikacija mladih, predvsem v povezavi z Evropo (vključujoč probleme mladih migrantov, rasizma in kenofobije) ter metode neformalnega izobraževanja. Povzetki raziskav so objavljeni na spletni strani http://euro-pa.eu.int/comm/education/youth/studies/youthforeurope/y_for_ europe_en.html. 3. Mednarodna mladinska in studentska konferenca na temo AIDS-a Organizacija STRIDE (Strategic Initiatives for Development) predstavlja humanitarno agencijo mladih strokovnjakov Vzhod- Studentski servis Borštnikov trg 2, L] tel.: 01 200 »8 00 delo@ttudsntikl-torvli.tl Sport OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Z DNE, 8.6.2003 V.krog Fotografija je z letošnjega občnega zbora ŠD Dobrepolje, . 2003 PAR REZULTAT šd dobrepolje - sneZak 2 : 9 cesta - šd ponikve 1 : 3 šd zagorica - sd kompolje 7 3 ^šd struge - šmd turjak 1 1 3 TRENUTNA LESTVICA MESTO EKIPA ŠTEV. NEODL. PORAZ TOČKE DANI PREJETI GOL TEKEM ZMAGE GOLI GOLI RAZLIKA 1 ŠD PONIKVE 5 4 1 0 13 21 6 15 2 ŠD ZAGORICA 5 4 0 1 12 27 18 9 3 SNEŽAK 5 3 1 1 10 27 8 19 4 ŠD DOBREPOLJE 5 3 0 2 9 14 17 -3 5 CESTA 5 1 1 3 4 15 16 -1 6 ŠMD-TURJAK I 5 1 1 3 4 9 20 -11 7 ŠD STRUGE 5 1 0 4 3 11 21 -10 8 ŠD KOMPOLJE 5 1 0 4 3 15 33 -18 ROKOMET ||^ 6. turnir veteranov 17. maja je Rokometni klub Dobrepolje že šesto leto zapored organiziral turnir veteranov. Organizatorjem je treba priznati, da z njim popestrijo športno dogajanje in dostojno ohranjajo rokometno tradicijo šestdesetih let. Letos je sodelovalo pet ekip. Poleg domačinov so se tekmovanja udeležile še naslednje ekipe: RKKrmelj, RKSVIŠ Ivančna Gorica, RK Sodražica in RK Dol pri Hrastniku. Tekmovanje je potekalo po propozicijah memorialnega turnirja veteranov s sojenjem mednarodnih sodnikov. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto: RK Sodražica 2. mesto: RK Dobrepolje 3. mesto: RK Dol pri Hrastniku 4. mesto: RK SVIŠ Ivančna Gorica 5. mesto: RK Krmelj Pokale sta podelila vodja letošnjega tekmovanja Alojz Žni-daršič in Milan Strnad, dolgoletni sponzor RK Dobrepolje. Po končanem tekmovanju so se veterani udeležili še srečanja v koči pri Koritu v Podgori. M. S. 20 Šport junij 2003 Slike so s 6. turnirja veteranov v rokometu MISLI Neumne misli ima vsakdo, le da jih pametni zamolčijo. Wilhem Busch Nihče ni tako občutljiv za šale na svoj račun kot tisti, ki se rad norčuje iz drugih. W. Shakespeare Veter v laseh - s športom proti drogi (humanitarna prireditev za mlade) Športno društvo Dobrepolje je 7. junija organiziralo humanitarno prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Prireditev je potekala na igrišču pri šoli na Vidmu. Po krajših nagovorih predsednika ŠD Dobrepolje Alojza Kuplenka, župana Antona Jakopiča in ravnatelja Ivana Grandovca so se začela tekmovanja v odbojki, rolanju in košarki. Sodelovali so tudi učenci likovnega krožka pod mentorstvom Svetlane Jakimovske. Prireditev je ves čas spremljala glasba in zdravo športno vzdušje. Tekmovanj se je udeležilo precej mladih. V rolanju so se pomerili osnovnošolci, tekme v košarki in odbojki pa so se odvijale v kategoriji do 15 let in nad 75 let. Tekmovanja so potekala tekoče in dobro organizirano, kar je bila zasluga predsednika Športnega društva in članov, ki pri tej akciji sodelujejo že od njenega začetka. (M.S.) REZULTATI: Košarka do 15 let: Sodelovalo 6 ekip (18 nastopajočih) 1. mesto - Beatles 2. mesto - Kr neki 3. mesto - Sej je vseen 4. mesto - Rasta teame Odbojka do 15 let: Sodelovale 4 ekipe (16 nastopajočih) 1. mesto - Latino plaverji 2. mesto - Crazv team 3. mesto - Blue team 4. mesto - Dragonsi Košarka nad 15 let: Sodelovalo 6 ekip (18 sodelujočih) 1. mesto - Viharji 2. mesto - Ali starš 3. mesto - Kobre Odbojka nad 15 let: Sodelovalo 5 ekip (20 sodelujočih) 1. mesto - Scena 2. mesto - Srutki 3. mesto - ŠD Ponikve Rolanje: Sodelovalo 16 dečkov in 7 deklic. Med dečki je prvo mesto osvojil Sevšek Janez, drugo mesto pa Blatnik Gregor. Med deklicami je bila najboljša Sevšek Andreja, Druga pa je bila Meglen R. Likovno izražanje: Sodelovalo 10 mladih. ŠD Dobrepolje, se ob tej priliki, zahvaljuje generalnemu sponzorju humanitarne prireditve Pekarni Blatnik, nadalje OŠ Dobrepolje (gospodu Ivanu, Svetlani in Darinki), Občini Dobrepolje, Zvezi športnih organizacij Dobrepolje in vsem ostalim, ki ste se trudili, da je ta, največja prireditev za mlade, uspela. Pripravil: Kuplenk Alojz OBVESTILO O ŠPORTNI PRIREDITVI: ŠD Dobrepolje prireja stalni vsakoletni turnir v malem nogometu, ki bo dvodneven (v primeru večjega števila ekip) in se bo odvijal dne 5. in 6. julija, na športnem igrišču na Vidmu. Razpis bo še sledil. Vse informacije na tel. 041 669 227 (Kuplenk). Dečki do šestega razreda ŠD Kompolje tretji Dečki do šestega razreda ŠD Kompolje so se 1. 6. 2003 udeležili močnega malonogometnega turnirja v Sodražici. Na turnirju je sodelovalo 6 ekip iz treh občin, in sicer Dobrepolje, Velike Lašče in Sodražica. Po odlični igri so dečki dosegli odlično tretje mesto. Najbolj požrtvovalna v ekipi sta bila Rok Tekavčič in najmlajši Jan Grm iz drugega razreda. Za uspeh je zaslužen tudi njihov vodja Mare Strah, ki jih vsak teden aktivno trenira. Omenjeni uspeh priča, da se v ŠD Kompolje načrtno in uspešno dela s pomladkom. ŠD Kompolje — — kinopuogmiui za iulii mm kino "ooenipout" uioem 3« DOLBY-DIGITAL ZVOK NEDELJA, 6. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30 ameriška uspešnica - nora komedija JOHNNY ENGLISH KRATKA OZNAKA: V današnjem negotovem svetu je le malo stvari tako zanesljivih, kot je britanska tajna služba, ki slovi po izjemno sposobnih agentih, vrhunski tehnologiji in oborožitvi in seveda po izjemni mreži obveščevalcev, ki z vseh strani sveta zbirajo podatke, da bi pomagali braniti "resnico". Ko tajna služba zasluti, da se nekje kuje načrt za krajo kronskih draguljev, nalogo takoj dodeli svojemu najzanesljivejšemu agentu. Agent 1, češnjica na smetani britanske obveščevalne, se nemudoma odpravi po sledi. In skoraj enako nemudoma konča pod rušo.Na veliko žalost britanske obveščevalne, se mu hitro pridružijo še vsi ostali agenti, po zaslugi eksplozije na pogrebu. A kdo jo je podtaknil? Morda isti zločinski um, ki načrtuje krajo kronskih draguljev? Le en mož je še ostal. En mož, ki lahko poskusi rešiti domovino, maščuje smrt britanskih agentov in razkrinka zločinca, ki stoji za veliko zaroto. Na prizorišče prikoraka Johnnv English. Ne ve za strah. Ne ve za nevarnost. Ničesar ne DOL2INA: 88 minut NEDELJA, 13. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30 ameriška romantična komedija KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10. DNEH KRATKA OZNAKA: Andie Anderson, dekle, ki za žensko revijo Composure piše serijo člankov na temo "Kako se znebiti fanta v desetih dneh..." dobi nenavadno nalogo, zanjo pa ima le malo časa. Napisati mora osebno izkušnjo, kaj se zgodi, če delaš vse tiste najpogo- stejše napake, kijih v komaj začeti ljubezenski zvezi delajo ženske, in zaradi katerih moški hitro poiščejo najbližji izhod in pobegnejo. Na voljo pa ima le deset dni. Poiskati mora fanta, ga pripraviti, da se zaljubi vanjo, nato pa narediti vse najpogostejše napake in doseči, da jo bo fant zapustil. A, smola. Naleti na Benjamina Barrvja, nadobudnega in zagretega fanta, zaposlenega v oglaševalski agenciji, kije za sklenitev donosnega in prestižnega posla pripravljen storiti skoraj vse. Le nekaj trenutkov preden sreča Andie, je stavil s svojim šefom, da lahko katero koli dekle pripravi, da se bo zaljubilo vanj. In to v desetih dneh. Kaj se bo zgodilo z zvezo, ki temelji na zavajanju, laži in prevari? DOLŽINA: 88 minut NEDELJA, 20. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30 ameriški akcijski znanst.-fant. film MATRICA (2)RELOADED KRATKA OZNAKA: Reloaded se začne tam, kjer se je Matrica končala. Strojem je uspelo nekaj strašnega: odkrili so, kje se nahaja Sion, zadnje človeško mesto, skrito blizu Zemljinega jedra. Čez 72 ur bo na tisoče čuvajev, I i g -njastih strojev uničevalcev, prodrlo do njega in ga uničilo. Stroji so postali še močnejši, še bolj neizprosni. Agent Smith se zna po novem množiti kot virus. Edino upanje človeške vrste je, da izsledijo skrivnostnega Ključarja, ki ga stražita nevarna morilca Dvojčka (Neil in Adrien Ravment). Starim znancem - Neu (Reeves), Morfeju (Laurence Fishburne), Trojici (Carrie-Anne Moss), agentu Smithu (Hugo VVeaving) in Oraklju (pokojna Gloria Foster) - se v Reloaded pridružujejo novi liki: Seraf (Lung Yun Chou), Morfejeva nekdanja ljubica Nioba (Jada Pinkett Smith) in usodna zapeljivka Persefona (Monica Bellucci). Brata Larry (37) in Andy (35) Wachowski sta si Matrico zamišljala kot trilogijo, že ko sta delala prvi film. Pri obeh nadaljevanjih so sodelovali mojstri, ki so ustvarjali že prvo Matrico: nadzornik vizualnih efektov, dobitnik Oskarja John Gaeta, nadzornik specialnih efektov Steve Courtlev, direktor fotografije Bili Pope, scenograf Owen Paterson, montažer, dobitnik Iz P P Grosuplje; oglasi oskarja Zach Staenberg, kostumografinja Kym Barrett, snemalec zvoka, dobitnik oskarja David Lee in koreograf, mojster borilnih veščin Yuen Wo Ping. DOLŽINA: 138 minut NEDELJA, 27. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30 ameriška uspešnica - najstniška komedija TEČNOBA V HLAČAH 2 KRATKA OZNAKA: Se še spomnite malega "lu-luja" in njegovega ponosnega lastnika Florjana, ki sta nas zabavala v prvem delu te najstniške komedije in nas popeljala skozi prvo zaljubljenost, prve dotike in poljube in malo šolo osvajanja? Tudi če je vaš odgovor negativen, vam priporočamo, da si ogledate drugi del, kjer je Flo že pravi najstnik, ki naj bi čez dva tedna maturiral. Znašel pa se je v velikih težavah, saj njegova naklonjenost nasprotnemu spolu eksponentno narašča, kar ga vodi v situacije, ki si jih ne bi mogel zamisliti niti v mokrih sanjah. Zadeve gredo tako daleč, da ga šolski zbor pošlje celo na pregled k seksualnemu terapevtu, ki pa je po naključju izredno postavna in privlačna zdravnica. Potem je tukaj še Maja, najlepša punca na šoli, v katero se Flo noro zaljubi. Flo se kar naenkrat znajde v situaciji, iz katere zaradi številnih deklet ne vidi izhoda. Končno mu uspe pridobiti Majino naklonjenost in po nasvetu svojega najboljšega prijatelja, že "izkušenega" Red Bulla, ji na prvem zmenku podtakne afrodiziak. Iz prvotne zamisli o romantičnem zmenku zaradi Majine alergične reakcije na kemično substanco nastane prava zmešnjava ... Za vse, ki obvladate nemščino, toplo priporočamo ogled spletne strani filma, kije prav gotovo ena bolj izvirnih in simpatičnih filmskih strani v zadnjem času. DOLŽINA: 120 minut OBVESTILO: V juliju In avgustu ob petkih ne bo kino predstav. Kino predstave bodo samo ob nedeljah ob 15. uri in 20,30. uri. Kino predstave ob petkih bodo zopet od 5. septembra dalje. kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Opravili smo tudi oglede 11 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na R 647 Čušperk - Predstruge in v samem naselju Videm. Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo. V mesecu juniju 2003 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Poročilo Policijske postaje Grosuplje JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je maja 2003 na območju občine Dobrepolje obravnavala 8 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 17 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem Sjaš kra INFOIUI^IVNOGLASILOCMJO IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE: - Kako smo praznovali 70-letnico Godbe Dobrepolje - Občinska proslava ob dnevu državnosti in odprtje igrišča v Ko mp olj ah - Dnevi športa na novem igrišču v Kompoljah - Kako smo zaključili šolsko leto Razpored dela splošne in zobne ambulante na Vidmu Delovni čas splošne ambulante Videm dopoldne popoldne amb. Struge Ponedeljek 7.00 - 13.00 Torek 13.00 - 19.00 Sreda 7.00 - 13.00 8.00 - 12.00 Četrtek 12.00 - 18.00 Petek 7.00 - 13.00 Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00 Delovni čas zobne ambulante Videm dopoldne popoldne Ponedeljek 13.00- 19.00 v šoli Torek 13.00- 19.00 Sreda 13.00 - 19.00 Četrtek 7.00 - 13.00 13.00 - 19.00 Petek 7.00 - 13.00 Dežurni zdravnik: 781-90-09, 050-624-071 Delovni čas lekarne Videm dopoldne popoldne Ponedeljek 7.30- 14.30 Torek 12.00 - 19.00 Sreda 7.30 - 14.30 Četrtek 11.00 - 18.00 Petek 7.30 - 14.30 Gasilska c.4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067 TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU STR0P0VI-PREDELNE STENE PO SISTEMU lEMAOf (grmstrong MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi najine ljubljene mame MARIJE ŠUŠTAR roj. Erčulj se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama kakor koli pomagali in nama stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvaljujeva se vsem znancem, vaščanom in vsem, ki ste jo kropili, darovali sveče in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izražena sožalja. Zahvaljujeva se dr. Mariču in obema patronažnima sestrama za obiske na domu in vso pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujeva se gospodu župniku za lep poslovilni obred in sočutni govor pri sveti maši. Lepa hvala moškemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda Šinkovca za ubrano petje ob zadnjem slovesu ter Franciju in Mariji Strah za vso organizacijo pogreba. Posebna zahvala Pavlini in Tonetu Novaku za vso pomoč v najtežjih trenutkih in vsem Jakličevim, posebno Majdi, Mojci in Miri. Vsem iskrena hvala. Žalujoči hčerki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ANTONA BABICA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, vaščanom in vsem ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter prispevke za svete maše. Hvala dr. Mariču, sestri Ljubi ter patronažni sestri Mariji za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujem se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter g. kaplanu za številne obiske ob prvih petkih. Hvala Godbi Dobrepolje, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani ter gasilcem za spremstvo, pesem in skladbe na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vaščanom za številne molitve in sosedom, posebej Primčkovim, za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem. Žena Mari Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, sestre, tašče in stare mame LJUDMILE ZUPANČIČ roj. Pctrič ,se iskreno zahvaljujemo Jožetu Boštjančiču z družino, sestri Faniki Boštjančič z družino, posebna zahvala pa Ivi Pirčevi, Mariji Rotar-Strah ter sosedom, vaščanom, ki ste se poslovili od nje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za darovane sveče, cvetje ter izrečena sožalja. Hvala moškemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, Strahovima z Vidma ter g. župniku za lepo opravljen obred, kakor tudi vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: mož Stane, hčerka Marinka z družino ter snaha z vnukinjami Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781 -03-20 ali (01) 781 -03-28 26 Vabilo; praznovanje Godbe Dobrepolje junij 2003 Turistično društvo Podgora in vaščani Podgore organizirajo in vas vabijo na 9. tradicionalno prireditev Srečanje družin, prijateljev in V V JJ vascanov , ki bo v nedeljo, 13. julija 2003, v Podgori - pri Koritu, s pričetkom ob 15. uri Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Petra Finka, za okusno hrano, dobro kapljico in bogat srečelov pa vaščani in člani društva. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, za sproščanje njihove energije bo postavljen skakalni grad. Prizadevna Dobrepoljska godba praznuje v teh dneh svojo, lahko rečemo, zavidljivo obletnico, 70-letnico delovanja. To je lep jubilej. To 70-letnico bomo skupaj proslavili 20. in 21. junija z veliko godbeno prireditvijo, ki poteka v organizaciji Dobrepoljske godbe. Prav je da se teh prireditev udeležimo in s tem damo svoje priznanje za njihovo neutrudno delo in prizadevanje. Vsem godbenikom, posebno še tistim, ki nosijo glavno breme organizacije in dela ter vsem dosedanjim in sedanjim kapelnikom se iskreno zahvaljujem za njihovo neutrudno delo. Ob tej priložnosti vsem godbenikom čestitam ob njihovi obletnici in želim, da bi s svojimi nastopi še naprej bogatili naše kulturno življenje v občini in lepšali naše prireditve. Župan občine Dobrepolje Anton Jakopič Godba Dobrepolje 1933-2003 Godbeniki v letošnjem letu praznujemo 70. obletnico ustanovitve. Praznovanje pripravljamo ta petek, 20. junija in v soboto, 21. junija. V petek bo v Jakličevem domu ob 19. uri otvoritev priložnostne razstave o zgodovini Godbe Dobrepolje, ob 20. uri pa slavnostni koncert godbe v dvorani Jakličevega doma. Na koncertu bodo podeljena priznanja dolgoletnim članom godbe in ustanovam, s katerimi godba sodeluje, razvit in blagoslovljen bo nov društveni prapor, predstavili bomo CD ploščo Godbe Dobrepolje z naslovom Glasbeni pozdravi iz Dobrepolja in zbornik Godbe Dobrepolje, v katerem je predstavljeno delo godbe in godbenikov od ustanovitve do današnjih dni. Zbornik in CD plošča bosta tudi naprodaj oba dneva praznovanja. Obiskovalce in poslušalce koncerta, za katere bo zmanjkalo prostora v dvorani, obveščamo, da bodo lahko koncert spremljali ob neposrednem prenosu na velikem platnu v šotoru na igrišču. Za žejo in lakoto pa bodo poskrbeli člani TD Podgora. Po koncertu pa sledi družabno srečanje v šotoru ob zvokih ansambla MLADI PARIŽANI. V soboto popoldne se ob 14.30 pričnejo promenadni koncerti sodelujočih pihalnih orkestrov v dobrepoljskih krajih in okolici. Ob 16. uri bo svečana parada od gostilne Majolka do središča Vidma. Godbeniki bomo nato zaigrali vsi skupaj štiri skladbe, posebnost bo koračnica Dobrepoljskim fantom, katero so se naši predhodniki leta 1933 naučili prvo. Sledili bodo promenadni koncerti nekaterih sodelujočih godb iz Slovenije in zamejstva na športnem igrišču. Praznovanje se bo nadaljevalo z družabnim srečanjem godbenikov in vseh obiskovalcev pod velikim šotorom, za ples pa bodo poskrbeli člani narodnozabavnega ansambla ŠTAJERSKIH 7. Okusno hrano in izbrano pijačo pa obljubljajo člani Turističnega društva Podgora. Vabljeni, da preživite prijetno popoldne in večer v družbi godbenic in godbenikov in da se sprostite ob zvokih glasbe, ki jih bomo za vas pripravili dobrepoljski godbeniki. KDO NAM JE POMAGAL? OMEGA COMMERCE d.o.o., Ljubljana MIX d.o.o., Ponikve MINOLTA d.o.o., Ljubljana ADLES d.o.o., Ljubljana PEKARNA BLATNIK d.o.o., Predstruge BATAGEL&CO d.o.o., Postojna ARMING d.o.o., Ljubljana AVTOHIŠA MIHALIČ, Št. Jurij ŽAGA POGORELC, Podtabor TRANSPORT DOLINŠEK, Ljubljana OBČINA DOBREPOLJE JSKD RS 01IVANČNA GORICA AVTOPREVOZNIŠTVO KRAŠOVEC, Predstruge GOSTILNA MAJOLKA, Videm AVTOMEHANIKA KASTELIC, Videm VVOODTRADE d.o.o., Predstruge MUCTRADE d.o.o., Kompolje PREVOZNIŠTVO PRIJATELJ, Struge GOSTILNA MURN, Turjak TRGOJAN d.o.o., Videm OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE KOVINASTROJ GASTRONOM, Grosuplje OKREPČEVALNICA "PRI ZORI", Kompolje LEDONA d.o.o., Kompolje RADIO ZELENI VAL, Spodnja Slivnica AVTOHIŠA MESOJEDEC, Ljubljana ŠPORTNO DRUŠTVO M&M ZALIPOVC NLB d.d. PODRUŽNICA MOSTE, Ljubljana DOLENJGRAD, Grosuplje VARN d.o.o., Ljubljana MIZARSTVO JAKIČ, Zdenska vas SKB BANKA d.d., Ljubljana . DEBITEL d.d., Ljubljana KOLINSKA d.d., Ljubljana BONOPAN d.o.o., Logatec ŽITO d.d., Ljubljana MLINOTEST d.d., Ajdovščina CITROEN JEROVŠEK, Grosuplje AVTOPREVOZNIŠTVO PRHAJ, Ponikve Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35,1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. t\Q&it) i C Q VSI 1 «5 PETEK, 20. JUNIJ OB 20. URI, V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU SOBOTA, 21. JUNIJ OB 14.30 URI KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE VAS VABI NA praznovanje 70. obletnice ustanovitve GODBE DOBREPOLJE Svečani koncert Godbe Dobrepolje Družabno srečanje v šotoru na igrišču, nastop ansambla Mladi Parižani Srečanje pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine Promenadni koncerti pihalnih orkestrov in godb HOČEVJE PODGORICA ZAGORICA ČUŠPERK KOM POLJE PONIKVE - ZAVOD ZDENSKA VAS STRUGE TURJAK ŠD ZALIPOVEC RAŠICA PODGORA VIDEM PIHALNI ORKESTER OBČINE ŠENTJERNEJ MESTNA GODBA NOVO MESTO PIHALNI ORKESTER KOSTANJEVICA NA KRKI PIHALNI ORKESTER BEŽIGRAD MESTNA GODBA METLIKA MENGEŠKA GODBA GODBA STIČNA PIHALNI ORKESTER KOČEVJE 1927 PIHALNI ORKESTER MESTNE OBČINE KRANJ GODBA IN PIHALA ČRNOMELJ GODBA VODICE RIBNIŠKA PIHALNA GODBA PIHALNI ORKESTER RICMANJE - TRST OB 16. URI, VIDEM Svečana parada vseh pihalnih orkestrov in godb, narodnih noš, konjenikov, mažoretnih skupin iz Kočevja, Ribnice in Logatca OB 17.30, VIDEM Skupni nastop vseh sodelujočih pihalnih orkestrov, godb in mažoretnih skupin OB 18.30, VIDEM ŠPORTNO IGRIŠČE Posamezni nastopi pihalnih orkestrov in godb Ob 20. uri, Videm - športno igrišče Veselica pod velikim šotorom ob zvokih narodnozabavnega ansambla ŠTAJERSKIH 7, zabava, ples, srečelov Občina Dobrepolje TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA BO POSKRBELO ZA OKUSNO HRANO IN DOBRO PIJAČO VABLJENI! c K A R x R LAT Ni K videm d0brep0ub ]--