Holoturijski skleriti iz karnijskih plasti okolice Mežice
Holothurian sclerites of Carnian strata in the Mežica area, Slovenia
Tea KOLAR-JURKOVŠEK & Bogdan JURKOVŠEK
Geološki zavod Slovenije, Dimiceva ul. 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: tea.kolar@geo-zs.si;
bogdan.jurkovsek@geo-zs.si
Prejeto / Received 7. 1. 2009; Sprejeto / Accepted 30. 1. 2009
Ključne besede: holoturije, trias, karnij, biostratigrafija, Mežica, Slovenija Key words: holothurians, Triassic, Carnian, biostratigraphy, Mežica, Slovenia
Izvleček
V članku so opisani holoturijski skleriti iz drugega klastičnega horizonta »Rabeljskih plasti« mežiškega prostora. V združbi prevladuje rod Theelia, ki ga zastopajo vrste T. immisorbicula Mostler, T. planorbicula Mostler in T. ex gr. variabilis Zankl, prisotna je tudi vrsta Priscopedatus ploechingeri Mostler. Julska starost plasti s holoturijami je določena na osnovi konodontnega aparata Nicoraella ? budaensis Kozur & Mock.
Abstract
The paper presents holothurian sclerites from the 2nd clastic horizon of the "Raibl Beds" in the Mežica area. The fauna is dominated by genus Theelia, represented by T. immisorbicula Mostler, T. planorbicula Mostler and T. ex gr. variabilis Zankl in association with species Priscopedatus ploechingeri Mostler. Julian age of the holothurian-bea-ring bed is defined by conodont apparatus Nicoraella ? budaensis Kozur & Mock.
Uvod
Karnijske »Rabeljske plasti« mežiškega prostora, v katerih je nahajališče s holoturijami (sl. 1), so bile zaradi rudarjenja predmet številnih geoloških raziskav. Ležijo severno od Periadriatskega lineamenta, ki predstavlja eno najmarkantnejših struktur v Alpah in deli Južne Alpe od severno ležečih Zahodnih, Osrednjih in Vzhodnih Alp. Raziskane plasti (sl. 2) se nahajajo na prostoru Severnih Karavank, ki so del zgornje strukturne etaže Vzhodnih Alp, in jih prištevamo skupaj z Ziljskimi Alpami k Dravskemu nizu (Placer, 1999). Strati-grafski razvoj le tega je skoraj identičen tistemu v Severnih apneniških Alpah. Z namenom, da bi naredili rekonstrukcijo paleookolja, so bile že v preteklosti opravljene številne biostratigrafske raziskave (Jurkovšek, 1978; Jelen & Kušej, 1982; Pungartnik et al., 1982; Jurkovšek & Kolar-Jur-kovšek, 1997; Jurkovšek et al., 2002; Kolar-Jurkov-šek et al., 2003; Kaim et al., 2006).
Paleontološko so v »Rabeljskih plasteh« najbolj zanimivi trije klastični horizonti in onkoidno-oolitne plasti v njihovi podlagi. Te plasti smo v dolgem obdobju od 1980 do 2007 vzorčevali in topili za konodontne analize. Naš namen je bil dokazati prisotnost konodontov, s katerimi je mogoče določiti natančno starost »Rabeljskih
Sl. 1. Geografska skica s položajem raziskanih karnijskih plasti s holoturijami v Helenski grapi pri Mežici. Fig. 1. Geographic sketch map with location of the studied Carnian strata with holothurians in the Helena Creek in the Mežica area (Karavanke Mts, Slovenia).
Sl. 2. Litostratigrafski stolpec karnijskih plasti mežiškega prostora v Karavankah z označenim položajem raziskanega vzorca.
Fig. 2. Lithostratigraphic column of the Carnian strata of the Mežica area, Karavanke Mts (Slovenia) with position of the studied sample.
plasti«, imajo pa tudi veliko vrednost pri regionalnih primerjavah. En sam vzorec mikritnega apnenca (H 4/5) v drugem klastičnem horizontu je vseboval konodontno monofavno, ki jo predstavlja multielement Nicoraella ? budaensis Ko-zur & Mock (Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, v tisku). Najdeni konodontni aparat dokazuje julsko starost plasti in predstavlja pomemben podatek
za kronostratigrafsko definiranje kratke humidne epizode v karnijski dobi. V tem članku predstavljamo holoturijske sklerite, ki so sestavni del mi-krofavne vzorca H 4/5. Sklerite holoturij v vzorcu poleg konodontov spremljajo še zelo redki osikli drugih iglokožcev, foraminifere, juvenilne školjke, polži in brahiopodi.
Geološke razmere
Karnijske plasti Rabeljske grupe v Zahodnih Karavankah vključujejo tri klastične horizonte, ki se pojavljajo v podobnih litoloških oblikah na širšem območju Vzhodnih Alp. Na mežiškem prostoru leži pod vsakim klastičnim horizontom nekaj metrov oolitno-onkoidnega apnenca, ki vsebuje bogato karnijsko favno. Te plasti so proučevali že Teller (1896), Zorc (1955) in štrucl (1961, 1971). Kratek pregled geologije okolice Mežice je bil podan na 1. slovenskem geološkem kongresu (Placer et al., 2002).
Debelina karnijskih plasti v mežiškem prostoru dosega 300 do 350 m. Karbonatna sedimentacija je bila trikrat prekinjena zaradi dotoka terigene-ga materiala, katerega skrilava tekstura je nastala med diagenetskimi procesi. Opazna je rast vsebnosti karbonata od prvega proti tretjemu klasti-čnemu horizontu: prvi klastični horizont vsebuje 5-8 %, drugi 30-40 % in tretji 70 % kalcijevega karbonata (Pungartnik et al., 1982). V vseh treh klastičnih horizontih je bila ugotovljena palinoflo-ra (Jelen & Kušej, 1982). Higrofilni elementi prvega in drugega klastičnega horizonta so primerljivi z združbami sporomorf »Rabeljskih plasti« Avstrije (Roghi et al., 2008), ki so nastale v času karnijskih humidnih epizod. Jasna klimatska sprememba je bila ugotovljena v Severnih apne-niških Alpah in opisana kot »Reingraben Wende« (Schlager & Schöllnberger, 1974). Kasneje je bil za ta pojav uveden izraz »Carnian Pluvial Episode« (Simms & Ruffell, 1989), ki je zelo razširjen po svetu (Hornung et al., 2007; Rigo et al., 2006; Breda et al., 2008; Hornung & Brandner 2008; Kozur & Bachmann, 2008).
Litološka cikličnost ponavljajočih karbonat-no-klastičnih sekvenc Rabeljske grupe je rezultat evstatičnega nihanja morske gladine (Hagemai-ster, 1988). Po Haq-u in sodelavcih (1987) karnij označujeta dva transgresijsko-regresijska cikla 3. reda, ki sta po Bechstädtu in Schweizerju (1991) primerljiva s prvim in tretjim klastičnim horizontom Rabeljske grupe. Klastični horizonti so nastali v fazi visokega vodostaja, ko so se rečni klastiti predelali in se ponovno razporedili po karbonatni platformi, delte pa so se umaknile nazaj v notranji šelf. Litološka cikličnost karnijskih plasti v mežiškem prostoru nedvomno predstavlja enak model sedimentacije kot sta ga opisala Bechstädt in Schweizer (1991) za karbonatno klastične cikle Rabeljske skupine Vzhodnih Alp.
Holoturijska favna
Material in metode
Raziskane holoturijske sklerite smo našli v vzorcu H 4/5 skupaj s konodonti in drugo spremljevalno mikrofavno. Raztopili smo več kot 12 kg vzorca apnenca po standardni metodi za topljenje konodontnih vzorcev z uporabo ocetne kisline. Kasneje je sledila še ločitev kamninskih frakcij z bromoformom. Posnetki holoturijskih skleritov so bili narejeni na elektronskem mikroskopu JEOL JSM - 300A Paleontološkega inštituta Ivana Ra-kovca ZRC SAZU in JEOL JSM 6490LV Geološkega zavoda Slovenije. Ves upodobljeni material je shranjen na Geološkem zavodu Slovenije pod inventarno številko GeoZS 4282.
Sl. 3. Pogled na zgornji del 2. klastičnega horizonta z apnenčevimi plastmi v Helenski grapi.
Fig. 3. View to the upper part of the 2nd clastic horizon with limestone beds in the Helena Creek.
Sl. 4. Bližnji pogled na apnenčevo plast pred odvzemom vzorca H 4/5.
Fig. 4. Close view to the limestone bed prior collecting the sample H 4/5.
Opis holoturijske združbe
Mikrofavna vzorca H 4/5 iz drugega klastičnega horizonta v Helenski grapi (sl. 3, 4) je bila zaradi pomembne najdbe konodontnega aparata Nicora-ella ? budaensis predmet podrobnega študija (Ko-lar-Jurkovšek & Jurkovšek, v tisku). V tem članku je predstavljena holoturijska favna (tab. 1). Določene so bile naslednje oblike:
Theelia immisorbicula Mostler (tab. 1, sl. 1-2), Theelia planorbicula Mostler (tab. 1, sl. 3-4), Theelia ex gr. variabilis Zankl (tab. 1, sl. 9-10), Theelia sp. (tab. 1, sl. 5-8),
Priscopedatus ploechingeri Mostler (tab. 1, sl. 11).
V združbi prevladujejo okrogli skleriti rodu Theelia, posamezne vrste so bile določene na osnovi morfoloških razlik, predvsem velikosti števila in širine prečk. Vse tri vrste se medsebojno razlikujejo tudi po višini pesta. V združbi se nahaja tudi sklerit z značilno oblikovanimi štirimi porami, sredinskim stolpičem in nepravilno zgrajenim zunanjim robom, ki pripada vrsti Priscopedatus ploechingeri.
Med vsemi določenimi oblikami prevladuje vrsta T. immisorbicula, ki je prepoznavna po majhni velikosti in ima močno dvignjen pesto, zelo pogostna je v karnijskih plasteh Slovaške (Gazdzicki et al., 1978; Kozur & Mock, 1974), sicer pa je poznana iz številnih srednje- in zgornjetriasnih nahajališč v Alpah (Mostler, 1968). Primerke vrste T. planorbicula so doslej našli v plasteh anizijske in norijske starosti Avstrije in Slovaške (Mostler, 1968; Kozur & Mock, 1972, 1974; Pevny, 1981; Pap-šova & Pevny, 1982). Vrsta T. variabilis je bila prvič opisana iz dachsteinskih apnencev (norij-retij) Severnih apneniških Alp (Zankl, 1966), medtem ko je podvrsta T. variabilis slovakensis Kozur & Mock doslej najdena v karnijskih in norijskih plasteh Slovaške (Kozur & Mock, 1972, 1974). Vrsta P. ploechingeri je dobro dokumentirana v številnih zgornjetriasnih nahajališčih Severnih apneniških Alp (Mostler, 1969).
Vse najdene holoturijske vrste so bile doslej že opisane iz slovenskih nahajališč. Iz karnijskih plasti Julijskih Alp je poznana raznovrstna mikrofavna, ki jo sestavljajo holoturijski skleriti rodov Theelia in Priscopedotus, med katerimi sta najpogostejši vrsti T. immisorbicula in T. planorbicula (Kolar-Jurkovšek, 1991). V spodnjenorij-skih apnencih globjemorskega razvoja Slemena v Kamniških Alpah je bila najdena bogata združba konodontov in holoturij, ki vključuje številne vrste rodu Theelia (Jamnik & Ramovš, 1993).
Fosilna združba »Rabeljskih plasti« mežiškega prostora
V članku so opisani holoturijski skleriti iz Helenske grape mežiškega prostora (Karavanke), ki jih spremljajo nekateri drugi fosili. Najpomembnejša je konodontna vrsta Nicoraella ? bu-daensis, ki so jo doslej našli le v nekaj nahajališčih Madžarske in Italije, kjer se nahaja v plasteh bazenskega faciesa. V Sloveniji se ta vrsta pojavlja v »Rabeljskih plasteh« Belce (Karavanke) in sestavlja tipično karnijsko bioto, kjer se poleg ko-nodontne vrste Nicoraella ? budaensis pojavljajo tudi foraminifere intervalne cone Pilamminella kuthani in alga Clypeina besici Pantic, ki je vodilna conska vrsta (Grgasovic, 1997; Dobruskina et al. 2001; Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 2003; Kolar-Jurkovšek et al., 2005).
»Rabeljske plasti« mežiškega prostora so pomembne zaradi bogate in raznovrstne fosilne vsebine. Bogato karnijsko makrofavno iz prvega klastičnega horizonta je opisal Jurkovšek (1978) in jo primerjal s favno v avstrijskem Bleibergu. V onkoidno-oolitnih plasteh pod prvim in drugim klastičnim horizontom je bila kasneje najdena bogata krinoidna favna, iz katere je opisana tudi nova vrsta Laevigatocrinus pecae Jurkovšek & Kolar-Jurkovšek (Jurkovšek & Kolar-Jurkovšek, 1997). Med novejše paleontološke najdbe iz talnine drugega klastičnega horizonta uvrščamo thecide-idne brahiopode, posebno še filogenetsko in morfološko pomembno vrsto Thecospira haidingeri (Suess) (Jurkovšek et al., 2002). Iz karnijskih plasti mežiškega prostora je opisana tudi gastropodna favna, ki kaže jasne razlike z enako staro združbo iz cassijanskih plasti v Dolomitih. Skupno je bilo opisanih 11 gastropodnih vrst, od tega so nove vrste Sloeudaronia karavankensis, Helenostelina mezicaensis, Ampezzopleura slovenica in Striazy-ga crnaensis in dva nova rodova, Sloeudaronia in Helenostylina (Kaim et al., 2006). Na osnovi flori-stičnih elementov Camerosporites secatus in Ova-lipolis pseudoalatus je dokazana pripadnost tega prostora severnemu pasu širokega ekvatorialnega palinoflorističnega območja v julski podstopnji (Jelen & Kušej, 1982).
Zaključki
Podrobno vzorčevanje za konodotne raziskave v »Rabeljskih plasteh« mežiškega prostora je dalo doslej pozitivne rezultate v eni sami apnenčevi plasti v vrhnjem delu drugega klastičnega horizonta v Helenski grapi. Za določitev julske starosti je pomembna zlasti monospecifična konodont-na združba Nicoraella ? budaensis Kozur & Mock, ki je bila doslej znana le iz bazenskih faciesov. V raziskanem profilu se ta vrsta pojavlja v šelfnem prostoru v času visokega vodostaja. V holoturij-ski združbi iz iste plasti prevladuje rod Theelia z vrstami T. immisorbicula Mostler, T. planorbicula Mostler, T. ex gr. variabilis Zankl in vrsta Prisco-pedatus ploechingeri Mostler.
Zahvala
Avtorja se zahvaljujeva Dragici Turnšek za pregled in Bojanu Ogorelcu za urejanje članka, Heinzu Kozur-ju in Miku Orchardu za koristne sugestije pri študiju mikrofavne. Raziskava je bila opravljena na Geološkem zavodu Slovenije v okviru programa P1-001, ki ga finančno omogoča Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To je prispevek projekta IGCP 467 (»Triassic Time«).
Holothurian sclerites of Carnian strata in the Mežica area, Slovenia
Extended summary
Carnian »Raibl Beds« of the Mežica area (Fig. 1) have been part of numerous geological studies due to extensive mining activity. The investigated section is located north of the Periadriatic Line that represents one of the most remarkable fault systems of the Alps, and it separates the Southern Alps from the northerly lying Western, Central and Eastern Alps. The studied »Raibl Beds« (Fig. 2) are situated in the Northern Karavanke Mts that form a part of the upper structural horizon of the Eastern Alps. In order to make paleoen-vironmental reconstruction of this area, several biostratigraphic studies have been accomplished ( Jurkovšek, 1978; Jelen & Kušej, 1982; Jurkovšek & Kolar-Jurkovšek, 1997, Jurkovšek et al, 2002; Kaim et al., 2006; Pungartnik et al., 1982).
The Carnian succession in the Mežica area attains thickness of 300 to 350 meters. The carbonate sedimentation was three times interrupted due to increased influx of terrigenous material; siltstone, marlstone and shale were deposited at that time and their shaly appearance was developed during diagenetic processes. An evident increase of carbonate amount is documented in the clastic horizons: the first clastic horizon contains 5-8 percent, the second 30-40 percent and the third 70 percent of calcium carbonate (Pungartnik et al., 1982). Differences were observed also in palynological assemblages: a decreasing deltaic influence from the first through the second to the third horizon, and an advanced marine influence are documented (Jelen & Kušej, 1982). The hygrophytic elements of the first and the second clastic horizons can be compared to the Carnian humid sub-phases of the »Raibler Schichten« deposited in Austria (Roghi et al., 2008). A distinct climatic shifts were identified in the Northern Calcareous Alps and described as »Reingraben Wende« (Schlager & Schollnberge, 1974). Later, the term Carnian Pluvial Episode was used (Simms & Ruffell, 1989) and this event was also widely recognized (Hornung et al., 2007; Rigo et al., 2006; Breda, et al., 2008; Hornung & Brandner, 2008; Kozur & Bachmann, 2008).
The fossil microfauna from the limestone bed in the upper part of the second clastic horizon in the Helena Creek (Figs. 3, 4) was studied. It is characterized by prevailing conodonts and holothurians. Recovery of a monospecific conodont fauna with the multielement Nicoraella ? budaensis Kozur & Mock is important to define its Julian age. This species has been hitherto known from the basi-nal facies. In the studied section it occurs in the shelf facies deposited during sea-level highstand. The holoturian fauna (Plate 1) was collected in the same bed together with conodonts (sample H 4/5) and following taxa have been determined: T. immisorbicula Mostler, T. planorbicula Mostler, T. ex gr. variabilis Zankl and Priscopedatus ploechingeri Mostler.
Tabla 1 - Plate 1
Tabla 1. Holoturijski skleriti iz »Rabeljskih plasti«, julska podstopnja, Helenski potok, Karavanke, Slovenija, vzorec H 4/5 (GeoZS 4282).
Plate 1. Holothurian sclerites from the »Raibl Beds«, Julian, Helena Creek, Karavanke Mts, Slovenia, sample H 4/5 (GeoZS 4282).
1, 2 Theelia immisorbicula Mostler 3, 4 Theelia planorbicula Mostler 5-8 Theelia sp.
9, 10 Theelia ex gr. variabilis Zankl 11 Priscopedatus ploechingeri Mostler
Scale bar 100 ^m.
References
Bechstädt, T. & Schweizer, T. 1991: The carbonate-clastic cycles of the East-Alpine Raibl group: result of third-order sea-level fluctuations in the Carnian. Sedimentary Geology 70: 241-270.
Breda, A., Preto, N., Roghi, G., Furin, S., Meneguo-lo, R., Ragazzi, E., Fedele, P. & Gianolla, P. 2008: The Carnian Pluvial Event in the Tofane area (Cortina d'Ampezzo, Dolomites, Italy). In: The Triassic climate. Field trip guide, Bolzano 3-7 June, 2008: 19-53.
Dobruskina, I. A., Jurkovsek, B. & Kolar-Jurkov-sek, T. 2001: Upper Triassic flora from "Raibl beds" of Julian Alps (Italy) and Karavanke Mts (Slovenia). Geologija (Ljubljana) 44/2: 263290.
Gazdzicki, A., Kozur, H., Mock, R. & Trammer, J. 1978: Triassic microfossils from the Korytni-ca Limestones at Liptovska Osada (Slovakia, CSSR) and their stratigraphic significance. Acta paleont. Polon. 23: 351-373.
Grgasovic, T. 1997: Upper Triassic Biostratigrap-hy and Algae from Zumberak (Croatia). Geol. Croatica (Zagreb) 50/2: 201-214.
Hagemeister, A. 1988: Zyklische Sedimentation auf einer stabilen Karbonatplattform: die Rai-bler Schichten (Karn) des Drauzuges/Kärnten (Österreich). Facies 18: 83-122.
Haq, B.U., Hardenbol, J. & Vail, P.R. 1987: Chronology of fluctuating sea-levels since the Triassic. Science 235: 1156-1167.
Hornung, T. & Brandner, R. 2008: The Tethyan "Carnian Crisis". In: The Triassic climate. Abstract book, Bolzano, June 3-7, 2008: 23-24.
Hornung, T., Krystyn, L. & Brandner, R. 2007: Tethys-wide mid-Carnian (Upper Triassic car-
bonate productivity decline: Evidence for the Alpine Reingraben Event from Spiti (Indian Himalaya)? J. Asian Sci. 30: 285-302.
Jamnik, A. & Ramovš, A. 1993: Holoturijski skleriti in konodonti v zgornjekarnijskih (tuvalskih) in norijskih apnencih osrednjih Kamniških Alp (Holothurian sclerites and conodonts in the Upper Carnian (Tuvalian) and Norian Limestones in the Central Kamnik Alps). Geologija (Ljubljana) 35: 7-63.
Jelen, B. & Kušej, J. 1982: Quantitative palyno-logical analysis of Julian clastic rocks from the lead-zinc deposit of Mežica. Geologija (Ljubljana) 25: 213-227.
Jurkovšek, B. 1978: Biostratigrafija karnijske stopnje v okolici Mežice (Biostratigraphy of the Carnian beds in the Mežica area). Geologija (Ljubljana) 21: 173-208.
Jurkovšek, B. & Kolar-Jurkovšek, T. 1997: Karnijski krinoidi iz okolice Mežice (Carnian crino-ids from the Mežica area). Razprave IV. Razreda SAZU (Ljubljana) 38: 33-71.
Jurkovšek, B., Kolar-Jurkovšek, T. & Jaecks, G.S. 2002: Makrofavna karnijskih plasti mežiškega prostora (Macrofauna of the Carnian beds in the Mežica area). Geologija (Ljubljana) 45: 413-418.
Kaim, A., Jurkovšek, B. & Kolar-Jurkovšek, T. 2006: New associations of Carnian gastropods from Mežica region in the Karavanke Karavanke Mountains of Slovenia. Facies 52/3: 469482.
Kolar-Jurkovšek, T., GaZ dzicki, A. & Jurkovšek, B. 2005: Conodonts and foraminifera from the "Raibl Beds" (Carnian) of the Karavanke Mountains, Slovenia: stratigraphical and paleon-tological implications. Geol. Quart. 49/4: 429438.
Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. 2003: Clype-ina besici Pantic (Chlorophyta, Dasycladales) from the "Raibl Beds" of the western Karavanke Mountains, Slovenia. Geol. Carpath. 54/4: 237-242.
Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B.: New pale-ontological evidence of the Carnian strata in the Mežica area (Karavanke Mts, Slovenia): Conodont data for the Carnian Pluvial Event. Paleogeograph., Paleoclimatol., Paleoecol. (in print).
Kolar-Jurkovšek T., Jurkovšek B. & Jaecks, G. S. 2003: Carnian fauna from the Mežica Area, Slovenia. In: Piros, O. (Eds.): STS/IGCP 467 Field Meeting, I.U.G.S. subcomission Triassic stratigraphy. Veszprem, Hungary: 48.
Kozur, H.W. & Bachmann, G.H. 2008: The mid-Carnian wet intermezzo of the Schlafsandstein (Germanic Basin). In: The Triassic climate. Abstract book, Bolzano, June 3-7, 2008: 30-32.
Kolar-Jurkovšek, T. 1991: Mikrofavna srednjega in zgornjega triasa Slovenije in njen biostrati-grafski pomen (Microfauna of Middle and Upper Triassic in Slovenia and its biostratigraphic meaning). Geologija (Ljubljana) 33: 21-170.
Kozur, H. & Mock, R. 1972: Neue Holothurien-Sklerite aus der Slowakei. Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 2/12: 1-47.
Kozur, H. & Mock, R. 1974: Holothurien-Sklerite aus der Slowakei und ihre stratigraphische Bedeutung. Geol. zbor.-Geol. Carp.: 113-143.
Mostler, H. 1968: Holothurien-Sklerite aus oberanisischen Hallstätterkalken. Alpenkund. Stud., Ver. Univ. Innsbruck 2: 1-36.
Mostler, H. 1969: Entwicklungsreihen triassisc-her Holothurien-Sklerite. Alpenkund Stud. 7: 1-53.
Papšova, J. & Pevny, J. 1982: Finds of conodonts in Riefling limestones of the west Carpathians (the Choc and the Straža nappes). Zapadne Karpaty, ser. Paleont. 8, 77-90.
Pevny, J. 1981: Konodonti i holoturie triasu Stra-žovskej hornatiny. Zemni plin a nafta 26/4, 605610,891-915.
Placer, L. 1999: Contribution to the macrotecto-nic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides. Geolo-gija(Ljubljana) 41 (1998): 223 - 255.
Placer, L., Vrabec, M. & Trajanova, M. 2002: Kratek pregled geologije okolice Mežice. In: Horvat,
A., Košir, A., Vreča, P., Brenčič, M., Vodnik po ekskurzijah, 1. slovenski geološki kongres, črna na Koroškem, 3-14.
Pungartnik, M., Brumen, S. & Ogorelec, B. 1982: Litološko zaporedje karnijskih plasti v Mežici (Lithologic succession of Carnian beds at Mežica). Geologija (Ljubljana) 25: 237-250.
Rigo, M., Preto, N., Roghi, G., Tateo, F. & Mietto, P. 2006: A rise in the carbonate Compensation Depth of western Tethys in the Carnian (Late Triassic): Deep-water evidence for the Carnian Pluvial Event. Paleogeograph., Paleoclimatol., Paleoecol. 246 (2-4): 188-205.
Roghi, G., Gianolla, P., Preto, N., Minarelli, L. & Pilati, C. 2008: Palynology of the "Raibler Schichten" near Rubland (Austria) and comparison with other Upper Triassic palynofloras. In: The Triassic climate. Abstract book, Bolzano, June 3-7, 2008: 50.
Schlager, W. & Schöllnberger, W. 1974: Das Prinzip stratigraphischer Wenden in der Schichtfolge der Nördlichen Kalkalpen. Mitt. Geol. Ges. 66-67: 165-193.
Simms, M.J. & Ruffell, A.H. 1989: Synchroneity of climatic change in the late Triassic. Geology 17: 265-268.
Štrucl, I. 1961: Geološke značilnosti mežiškega rudišča s posebnim ozirom na kategorizacijo rudnih zalog (Geologische Verhältnisse der Lagerstätte Mežica mit besonderem Blick auf die Klassifizierung der Erzvorräte). Geologija (Ljubljana) 6: 251-278.
Štrucl, I. 1971: On the geology of the eastern part of the northern Karawankes with special regard to the Triassic lead-zinc-deposits. In: Müller, G. (Eds.), Sedimentology of parts of Central Europe. VIII International Sedimentological Congress, Heidelberg, 285-301.
Teller, F. 1896: Erläuterungen zur Geologischen Karte der östlichen Ausläufer der Karnischen und Julischen Alpen (Ostkarawanken und Steiner Alpen). Verhandlungen der geologischen Reichsanstalt Wien: 1-262.
Zankl, H. 1966: Holothurien-Sklerite aus dem Dachsteinkalk (Obertrias) der Nördlichenkal-kalpen. Paläont. Z. 40, 70-88.
Zorc, A. 1955: Rudarsko geološka karakteristika rudnika Mežica (Mining geological features of the Mežica ore-deposit). Geologija (Ljubljana) 3: 24-80.