GrosuPlje (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM.g 2005 352(497.4 Broaup1 je) 1£005015? Tudi letos so se občinski veljaki Grosupljega in Ivančne Gorice odločili, da pripravijo skupno svečanost v počastitev dneva državnosti na Polževem. Praznovanje naj bi postalo tradicionalno. Osrednji gost svečanosti je bil minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver. Program se je začel z mašo za domovino v cerkvi sv. Duha na Polževem. V času do osrednje svečanosti so si sledili nastop Godbe Stična, predtekmovanje v vlečenju vrvi za tretji pokal Turističnega društva Polževo ter parada gasilskih enot, članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter Zveze šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica ob spremstvu konjenikov iz Višnje Gore in Radohove vasi. Svečanost seje pričela nenavadno, a za obiskovalce nadvse zanimivo in atraktivno, s pristankom padalcev slovenske reprezentance prav na prizorišču. Čast zaigrati državno himno je pripadla Godbi Stična. V pozdravnem nagovoru seje župan Janez Lesjak na kratko spomnil osamosvojitvenih dni in besed »Danes so nam dovoljene sanje. Sedaj so te sanje dejstvo,« je nadaljeval. Imamo uspešno, mlado in v svetu prepoznavno državo. A kljub temu je življenje tudi v tej državi za nekatere zelo trdo in kruto. In zakaj imamo Grosupeljčani občinski praznik prav na državni praznik? Župan pravi, da pač prejšnji nekaterim ni bil všeč, in je bila zato sprejeta odločitev, da bo občinski praznik gostoval na državnem prazniku. In tako bo vse dotlej, dokler ne bo sprejeta drugačna odločitev. Ugotovil je še, da skupna prireditev z občino Ivančna Gorica na Polževem že postaja tradicionalna, in upa, da jo bomo gojili, da bo vedno bolj naša in da bo vsako leto pritegnila več obiskovalcev. Pozdravni nagovor je imel tudi župan Ivančne Gorice, Jernej Lampret. Med drugim je obiskovalcem položil na srce, da moramo v vsakdanjem življenju največ storiti za to, da smo ljudje. Ljudje, ki bomo znali gledati ne le na osebne interese, ampak na skupnost, in da bomo to skupnost znali zaokrožiti na ravni države. Nato je podelil priznanja gasilcem, in sicer Gasilski zvezi Ivančna Gorica za 50 let delovanja. Gasilskemu društvu Zagradec za 80 let. že kar 120 letnico obstoja praznujejo gasilci Gasilskega društva Šentvid pri Stični, rekordnih 130 let pa gasilci iz Višnje Gore. Prazniku primerno svečan in pomenljiv govor je imel osrednji gost, minister dr. Milan Zver. »Ko smo postavljali državo, smo bili enotni, kar znamo tudi ob nesrečah skoraj vedno biti. Ko pa zunanja nevarnost mine, se vrnemo za stare okope nekakšnega kulturnega boja. Delimo se na vaše in naše. Te delitve marsikje žive še danes. Ta- ko med sosedi kot v akademskih krogih. Delitev pa ni produktivna. Sicer pa v prihodnosti celotnega naroda nima mesta.« je k enotnosti pozval minister. V preteklosti so se borile mnoge generacije, da bi po mnogih letih zaživeli v demokraciji, da bi ohranili slovenstvo in kulturo ter njen najočitnejši del, slovenski jezik. NADALJEVANJE V RUBRIKI PRAZNOVANJE DRŽAVNEGA IN OBČINSKEGA PRAZNIKA SERVIS IN PRODAJA KOLES OPREMA ZA KOLESARJENJE IN PROSTI CAS J lljll'l'j/lff*} ^ YC "jul« '»'■ m Ob občinskem prazniku in Dnevu državnosti so bile na slavnostni seji občinskega sveta 22. Junija 2005 podeljene nagrade in priznanja za leto 2005 naslednjim občanom: nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje: - ANDREJ BAHOVEC, Čušperk 16, - ANTON RIGLER, Mali vrh pri Šmarju 90; priznanje občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje: FRANC KANDUČ, Velike Upljene 2; priznanje občine Grosuplje s srebrnim znakom občine Grosuplje: - STANE PETERUN, Valvasorjev dvor 8, - AVTOVAL D.O.O., Pod Jelšami 2; priznanje občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje: - LOVSKA DRUŽINA GROSUPUE, Taborska cesta 3, - TURISTIČNO DRUŠTVO SELA PRI ŠMARJU, Sete pri Šmarju 1A. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXI / številka 7 / julij 2005 "ZA PRIJAZNO GROSUPUE!" I JUBILEJNI KONCERT MPZ CORONA 10 let Grosupeljskih odmevov I ob 15 letnem delovanju 120050157,7 Zgodbe o kruhu ■ Pisani I OREHOV KRUH ZA ŽANJICE IN MLATIČE P Približuje se čas, ko bo na poljih in travnikih zaradi žetve in mlačve spet posebno veselo, to sta dogodka, ki sta nekdaj povezovala celo družino in vaščane, dokončano delo pa se je vedno zaključilo z bogatim likofom. Takrat so se ob sproščenem druženju ter uživanju hrane in pijače zbrali vsi, ki so pomagali pri delu, ob večjih likofih, kot so žetev in mlačev, pa se je pogosto pekel tudi pisani orehov kruh. Žetev ali mlačev in podobna velika kmečka opravila so se nekoč in tudi danes zaključila z likoft - druženjem ob bogati hrani in pijači. Takrat so gospodinje pogosto spekle pisani orehov kruh iz pSenične črne in bele moke, obogaten z orehi. Kmečka opravila in likofi so nekoč povezovali celo družino ali vas, ponekod pa se ta običaj Se vedno ohranja, delo na polju pa je zaradi vsega tega seveda Se prijetnejše. "Vsak gudek ima svoj udek," pravi stari dolenjski pregovor. Zato ima skoraj vsak praznik, kamor uvrščamo tudi zaključek žetve in mlačve, svoje boljše posebne jedi, ki so povezane s slovensko kulturno dediščino. Tako so gospodinje vedno, ko so delavci končali mlačev in je bilo zrnje v kašči, seno pa v kopah ali pod kozolci, pripravile likof. 0 Beseda likof izvira iz nemške besede Leikauf, kar pomeni pijačo ob sklenjeni kupčiji, prvotn je pomenila celo "žganje ob sklenjeni kupčiji". Vendar se na likofih ni samo pilo; tudi hrana je bila bogata. Gospodinje so tako pekle pisani orehov kruh iz pšenične črne in bele moke, obogaten z orehi, ki so ga uživali ob salami in suhem mesu, vse skupaj pa so zalivali z dobro pijačo. Dogodkov, kot sta žetev in mlačev, je danes veliko manj kot nekoč, kljub temu pa se ljudje še vedno radi zberejo in si medsebojno pomagajo pri kmečkih opravilih. Likof po končanem delu je še prijetnejši, če ga popestrimo z dobrimi domačimi jedrni, med katere nedvomno sodi tudi pisani orehov kruh. Prijetno druženje pa lahko ne nazadnje postane tudi razlog, da se tradicionalna kmečka opravila in običaji ohranjajo ter prenašajo na mlajše rodove, za kar se trudimo tudi mi v Pekarni Grosuplje. ^Pekarna , (jrosuplje LIT »UMIH ©111!» Glasilo prebivalcev občine Grosuplje mi »Na začetku je bila Beseda...« Tako piše v Knjigi vseh knjig Z Besedo se je začelo božje razodetje človeku. Na ta način je bila vzpostavljena medsebojna povezava. Kaj pa pomeni beseda v medsebojnih človeških odnosih? Šele ko človek spregovori, se tudi navzven pokaže, kdo in kaj je. Razumevanje pomena posameznih besed pa je med ljudmi lahko zelo različno, in lahko rečemo, da ima vsak človek nekoliko drugačen odnos do posamezne besede. Celo nekaterim enako zapisanim besedam lahko najdemo popolnoma drugačen pomen. Tisti, ki študirajo jezikoslovje, bodo našli paleto različnih utemeljitev, kaj vse se da povedati z eno samo besedo. Sam prisluhnem besedi tudi kot glasbenik, saj čutim, da lahko z enako besedo v istem stavku, samo z drugačnim tonom, z naglasom ali pa s poudarkom povemo čisto nekaj drugega, da ne govorimo o ritmu, dinamiki..., ki lahko popolnoma spremenijo pomen istim besedam... Z besedami je bilo že toliko povedanega, in vsaka beseda je lahko odločilna za mnogo razpotij, ena vodijo v svetlo prihodnost, druga v slepo ulico, spet tretja v temačne globeli. Z besedami se lahko pogovarjamo ali pišemo o lepoti, o ljubezni, o dobroti, o plemenitosti, o sreči, o poštenju... skratka - o človeku prijetnih rečeh. Lahko pa tudi o njihovih nasprotjih ... Marsikatera težka beseda je ljudem že prinesla mnogo hudega. Celo vojne so se začele zaradi neprimernih, sovražnih ali hinavskih besed. Kaj pa branje med vrsticami? Tudi molče se da marsikaj povedati! A le človeku je bila na vsej zemeljski obli zaupana beseda, ki bi jo na tem mestu že moral zapisati z veliko začetnico. Kot odgovorni urednik imam vedno v mislih vsa ta neizpodbitna dejstva, da lahko besedo uporabimo za različne namene. Zato zares želim odgovorno sejati besedo, ki naj bi padla na plodna tla tudi v neprijaznem času ali okolju. Pri tem delu je nedvomno treba upoštevati veljavno zakonodajo, čeprav je v naši demokraciji le-ta še vedno precej ohlapna, da ne rečem nedorečena. Prav zato se v glavnem nočem sklicevati samo na zakonodajo, temveč sta mi osnovno merilo za delo odgovornega urednika že od vsega začetka etika in morala. Predno pa spregovorim nekaj besed v zvezi s prvo okroglo obletnico Grosupeljskih odmevov, pa je treba reči, da delo odgovornega urednika nekoč ali danes ni primerljivo. Nekoč seje dokaj dobro vedelo, kdo je lahko odgovorni urednik. Če ni imel partijske knjižice ali je bil »zelo dobro podkovan« vsaj v kakšni socialistični zvezi, dela urednika tudi ob še tako dobrih novinarskih, organizacijskih in drugih strokovnih kvalitetah ni mogel zadovoljivo opravljati. Zanimivo pa je, da tudi vtem času mandati odgovornih urednikov v grosupeljski občini niso segali čez več kot en mandat. Naj razkrijem: Vsi nekdanji odgovorni uredniki ni- so vztrajali na mestu odgovornega urednika v povprečju več kot 3 leta -1 med njimi je opravljal to nalogo le 1 leto in 8 mesecev. V mladi demokratični družbi, kjer še niso izoblikovane na marsikaterem področju niti temeljne podlage za vzpostavitev polilogov med različnimi sredinami, pa je to delo še nekoliko težje vsaj za tiste, ki hočemo omogočiti enakovredne povezave med vsemi družbenimi skupinami in posamezniki. Prvi odgovorni urednik časopisa Naše skupnosti po osamosvojitvi Slovenije je postal pisatelj Željko Kozinc, kije v tej vlogi vztrajal 3 leta in 7 mesecev, večino dela pri časopisu pa je opravila njegova žena Bogi Pretnar. Za njim je vlogo odgovorne urednice prevzela slikarka in slovenistka Sandi Zalarjeva, s katero sva zelo dobro sodelovala. Potem je nastopila »doba novih občin«. Ker se ostali dve novonastali občini Ivančna Gorica in Dobrepolje kljub pozivu z grosupeljske strani nista želeli odzvati na sodelovanje v nekdanjem okviru informiranja občanov za vse tri občine skupaj, smo zagotovili izhajanje lokalnega časopisa z novim naslovom za območje nove občine Grosuplje. Pisalo seje sveže leto 1995. Delo odgovorne urednice je prevzela Alenka Adamičeva, moja sošolka iz »paralelke« v osnovni šoli v Grosupljem. Grosupeljski odmevi so postajali tako po obliki kot vsebini precej drugačni od predhodnega glasila. Priznati je treba: Nove rubrike so Alenki dobro stekle, še posebej so mi v spominu ostali njeni intervjuji z različnimi ljudmi. Razmere z uvedbo nove ureditve v lokalni samoupravi pa so se močno spremenile. Z uvedbo občinskega sveta s predsednikom na čelu namesto dotedanje »tri-zborske« skupščine in novouvedene županske funkcije posebej, ter nekaj časa celo tajniške funkcije, pozneje pa tudi funkcije direktorja občinske uprave, so se močno spreminjale tudi komunikacije s časopisom in znotraj njega. Pri operativno-organizacijskem delu pa so bile v takratnem času zaradi nedorečenosti meril večkrat razmere zelo burne, kar je Alenki proti koncu mandata zagrenilo kar nekaj uric, ki jih je le malokomu zaupala. Naj priznam: Kot tedanji občasni sodelavec pri časopisu in v javnem življenju občine sem že spoznaval marsikatero težavo pri njenem delu. Zato mije bil razpis za odgovornega urednika v letu 1999, pa tudi dejstvo, da Alenka ni nameravala kandidirati v novem mandatu, še toliko večji izziv. Na poziv seje odzvalo kar nekaj kandidatov, a jih vsaj polovica, po prijavah sodeč, niti približno ni vedela, kako in kaj. Vodenje uredništva sem v začetku, kljub dokaj jasni programski zasnovi in najnujnejšim organizacijskim prijemom, občutil precej trdo, pa čeprav sem temelje postavil na podlagi dokaj podrobnih analiz vsaj 20 tedaj izhajajočih lokalnih časopisov v Sloveniji. Tudi to pot je bilo večkrat precej dramatično. Včasih sem se počutil zelo nemočnega. Pa se je kmalu pojavil Nekdo, ki mi je vlil novega upanja: Alije našel pot do mene kak optimističen član uredniškega odbora, ali ustvarjalen dopisovalec... Prepričan sem, da jih je pošiljal sam Bog in zle misli so se kmalu razkadile. V veliko oporo so mi bili tudi domači, ki so vedeli, da me morajo v določenih trenutkih pustiti pri miru, da se mi misli umirijo in uredijo, pa čeprav so bili ti trenutki včasih dolgi kar ves teden in še čez. Vse te prve korake, in morda za nekatere tudi začetniške težave, smo med seboj premagovali z zaupanjem in potrpljenjem. Če seje vmes vrinila kakšna neljuba in nehotena napaka, ali nedorečena in morda celo preostra beseda, smo jo poskušali popraviti in se zanje še enkrat prizadetim opravičujem. Nikoli pa nisem uveljavljal egoističnih in ne-resnicoljubnih hotenj, pa čeprav so morda nekatere močno zmotile do zdaj neobičajne, javnosti neznane ali pa zamolčane resnice iz našega lokalnega in širšega slovenskega okolja. Koncept lokalnega glasila smo pred dobrimi šestimi leti postavili na takrat veljavno zakonodajo, ki pa se je nato tudi spremenila, in kot kaže, bo tudi ta zakon (Zakon o medijih) ponovno spremenjen. Zaradi tega je bilo treba nekatere zadeve tudi prilagajati in jih bo treba verjetno tudi v bodoče. Poleg informacij, ki so povezane neposredno z informiranjem o ustanoviteljevih dejavnostih, v časopis vključujemo vse subjekte, ki delujejo na območju ustanovitelja. Včasih se dotaknemo tudi širših informacij, ki se prav tako tičejo prebivalcev tega območja. K temu naj dodam še, da imajo vse javne ustanove v Grosupeljskih odmevih pravico do brezplačnih objav za nekomercialne prispevke. Prav v tem se močno razlikujemo od drugih komercialnih in privatnih medijev. In če k temu dodamo še trženje oglasov ter davke, ki jih ustvarjalci odvedemo od svojega obdavčenega dela nazaj v javne blagajne, potem se na prvi pogled morda velika proračunska postavka vsako leto več kot razpolovi, saj je glasilo dejansko zasnovano z mnogimi podjetniškimi elementi, delo odgovornega urednika z vsemi ostalimi zahtevanimi in zahtevnimi opravili vred pa vsak mesec presega znesek rednega števila ur v običajni službi. Z morebitnim zmanjšanjem obsega časopisa, ki so ga nekateri že večkrat predlagali, pa bi naredili po mojem prepričanju dvojno škodo občanom - na eni strani ne bi mogli omogočiti vsem, ki so zainteresirani za objave in sodelovanje s časopisom, na drugi strani pa bi se sami zagonski stroški za izhajanje časopisa ne zmanjšali v enakovrednem deležu, temveč le minimalno. Imam pa še nekaj novih predlogov za realizacijo, ki zaenkrat čakajo »boljše čase«, a jih zaenkrat nimam namena razkrivati. Zanimivo bo tudi slišati v septembru na 9. srečanju lokalnih časopisov v Sevnici, kako te ideje in probleme rešujejo v drugih občinah. Že danes pa lahko razkrijem, da se nameravam pogovarjati, da bi naslednje leto ob jubilejnem letu to srečanje pripravili v Grosupljem. Za vse objavljene informacije po zakonu odgovarja odgovorni urednik, ki pa se lahko sklicuje tudi na določene vire. GROSUPELJSKI ODMEVI J 996 Grosuplje GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE • LETNIK XXI, št. 3, marec 1996 Pred desetimi leti smo zaorali ledino... Čisto slučajno mi je oni dan prišla v ro- ^^^^^^^^^^^ ke prva številka našega časopisa. Še brez imena, le februar 1995 je zapisano na njej. Torej je minilo že dobrih 10 let od izida prve številke Grosupeljskih odmevov. Deset let pa je jubilejno leto, čas, ki mu je pravzaprav prijetno nameniti nekaj misli. Tudi zato, ker sem skupaj s takratnim uredniškim odborom (Andrejo, Anico, Barbaro, Ivom in Matjažem) svoje delo urednice začela z veliko mero entuziaz-ma in željo čimbolj objektivno obveščati in s tem povezovati tudi občane. Žal tudi s preveč naivnosti in zaupanjem v ljudi. Velikokrat sem imela v mislih besede, ki jih je v prvi številki zapisal takratni župan g. Rudolf Rome: »Kdor ima srce, naj jim prisluhne...« Ko se danes spominjam tistih, predvsem prvih let oranja ledine, vem, da so iz prvih brazd pognale korenine. Prijetni so bili trenutki naših sodelovanj, obiskov, pogovorov. Vse to je ostalo zapisano. Med nezapisanimi pa so, z grenkim priokusom, ostali v spominu vsi tisti, ki so nastajali ob merjenjih moči, ko so si nekateri občani žal demokracijo razlagali po svoje... Toda tudi takšni in podobni problemi so prispevali h kaljenju vsakogar izmed nas v prepričanju, da ima vsako javno delo svojo ceno. Še najbolj pa je v meni ostal svetel spomin na vse preproste ljudi, s katerimi sem se srečevala. Veliko izpovedi je bilo ganljivih, veliko ljudi srečnih, daje kdo prišel tudi v njihovo odročno domovanje. Vse to je bil del našega življenja, naših soobčanov. Seje v teh desetih letih kaj spremenilo? Alenka Adamič Zato morajo biti vsi prispevki, ki želijo objavo manj znane v javnosti ali neobičajne resnice, tudi preverljivi - se pravi, av-torizirani. Se pa je v preteklih šestih letih nabralo tudi nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni. Običajno so nepodpisani, ali slabo razumljivi, dokazljivo netočni, žaljivi, z vsebino, ki zadeva normalne upravne ali sodne postopke in so nezanimivi za objavo, ali pa so prispevki kako drugače po^akonu neprimerni za objavo. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so govorili o istem dogodku na zelo podoben način. Vseh teh pisem je bilo približno za en veliki fascikel (cca 500). Med temi jih je bilo morda 50 s političnim prizvokom. In če bi jih na hitro ocenil glede na politično opredelitev, jih je bilo približno vsakih pol. Kljub ravnokar povedanemu pa ugotavljam, da je bilo tudi pripravljenosti za sodelovanje z različnimi skupinami kar precej. Morda je to tudi eden od razlogov, da do zdaj v občini Grosuplje najdlje opravljam vlogo urednika lokalnega časopisa, na kateri vztrajam že več kot 6 let. Ogromna vzpodbuda za delo pa so prav odzivi in predlogi z vaše strani, spoštovani bralci. Lepo je čutiti to povezanost. Nekateri pa na uredništvo kličejo samo takrat, kadar nas potrebujejo. Tudi tem ljudem in ustanovam gremo, kar se največ da, močno na roko. Vesel sem tudi, da se odpira sodelovanje s politične strani, ki se je ob začetku mojega ured-nikovanja spraševala 'pisati, ali ne pisati'. Prepričan sem: Če bomo hoteli iskati mero prave politične kulture in soočali svoje poglede z drugače mislečimi in prepričanimi kot pri zdravi športni igri z jasnimi pravili, potem se bo tudi naše geslo 'Za prijazno Grosuplje' uresničevalo v občem življenju, in bodo Grosupeljski odmevi tudi naprej še bolj jasno ogledalo določenega časa in prostora. V organizacijskooperativnem pogledu pa je časopis živa stvar, ki diha, se giblje, opazuje, daje in jemlje, čustvuje in govori. Zavedam pa se, daje moja vloga z vsakim dnem ali celo z vsakim pogovorom v zvezi s časopisom lahko pod vprašajem. Vox populi - vox dei (Glas ljudstva - glas božji) so dejali že stari Grki. Kakšen je ta 'božji' glas? Med cvetno nedeljo, ko je množica v Jeruzalemu vzklikala 'Hozana' in isto množico, ki je na veliki petek kričala 'Križaj ga!', še vedno le pet dni. Tudi to dejstvo se je že vse prevečkrat zgodilo tistim, ki so svoje delo postavili javnosti na ogled. Žal, sem ga že nekajkrat sicer v drugačni vlogi okusil tudi na lastni koži. Dinamika javnega življenja pa se prav v tem času močno spreminja. Če samo spomnim: Mnogo stvari seje spremenilo že po osamosvojitvi Slovenije. Močno so se spremenile tudi globalne razmere v Svetu. Svoje temeljne vrednote pa vendarle nikoli nisem skrival in še vedno upam, da se bo javna podpora lo- kalni prepoznavnosti ter temeljnim slovenskim in evropskim vrednotam utrdila kljub različnim lokalnim in globalnim krizam. Ob 10. obletnici Grosupeljskih odmevov sem globoko hvaležen vsem, ki ste ali še vedno kakorkoli pripomorete, da časopis lahko redno izhaja: - Občinskemu svetu kot ustanovitelju in nadzornemu organu časopisa, - županu Janezu Lesjaku in direktorju občinske uprave Marku Podvršniku za korektne odnose pri poslovanju časopisa in dosedanje informiranje v zvezi z delom občine, - vsem delavcem na občini, s katerimi smo v rednem stiku, pa najsi bo v zvezi s posredovanimi informacijami ali obračuni, - vsemu uredniškemu odboru (Barbari, Mariji, Tatjani, Veri, Janezu in Matjažu) za obisk vseh sklepčnih sej v zadnjih šestih letih, pomoč pri zbiranju informacij, svetovanje in pisanje različnih prispevkov, - lektorici Mariji Samčevi za dinamično ter hitro lektoriranje, pa tudi za vse dodatne informacije in gostoljubje, ko se srečujeva ob izmenjavi gradiv, - vsem rednim in občasnim sodelavcem za informiranje, fotografiranje in pisanje prispevkov, - Mateju Macedoniju za uglajeno človeško komunikacijo in sodobno računalniško podporo, - vsem delavcem v tiskarni Partner Graf d.o.o., z direktorjem Dragom Zakraj-škom na čelu, za hitro in kakovostno delo ter sproščen odnos, - vsem poštam, ki pokrivajo gospodinjstva v občini Grosuplje za soliden raznos časopisa in občasno noveliranje števila gospodinjstev, - ter vsem bralcem, ki se na kakršen koli način odzivate - naj bo s pohvalo ali konstruktivno kritiko. - Posebej pa bi se rad zahvalil za zgledno in konstruktivno sodelovanje medijem, ki pokrivajo prostor občine Grosuplje, še posebej radiu Zeleni val in direktorju Borisu Peterki ter Televiziji Grosuplje in direktorju Miranu Zorcu, pa tudi vsem njihovim sodelavcem. Vsi ti mediji imajo vsak svoj značaj in le skupaj lahko zagotavljamo primerno obveščenost občanov (tudi) v občini Grosuplje. Z mnogimi naštetimi so se v tem času ustvarila že prava prijateljstva in upam, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Ob tej priložnosti, ko praznujemo prvo okroglo obletnico, pa obljubljam, da se bomo še naprej trudili (do izteka mandata), da bo časopis Grosupeljski odmevi še naprej čim bolj glasilo prebivalcev občine Grosuplje, vrata uredništva pa bodo odprta, kot vedno doslej, tudi v naprej za vse vaše (realne in uresničljive) predloge. Za prijazno Grosuplje odgovorni urednik Jože Miklič deset let... Ja, hitro je minilo deset let od začetka ustanovitve in izhajanja Grosupeljskih odmevov. Ljudje imamo na časovno dimenzijo različno gledanje, zato nekaterim deset let ne predstavlja veliko, zopet drugim pa 10 let pomeni ogromno, na primer staršem, ko spremljajo svojega otroka od rojstva dalje, pa vsak dan pomeni neizmerno srečo in bogastvo. Tako je tudi z našim časopisom Grosupeljski odmevi, ki ga občanke in občani občine Grosuplje mesečno prebiramo. Vesel se, da sem lahko sodeloval pri začetkih izhajanja Grosupeljskih odmevov in da tudi sedaj lahko to sodelovanje nadaljujem. V 10-letnem izhajanju je časopis prehodil zanimivo pot, z objavljenimi članki in prispevki številnih avtorjev. Na tej dosedanji poti so se sproti pojavljale tudi težave, kritike s konstruktivno naravnanostjo in seveda tudi nasprotovanja kot posledica političnega vrveža v naši lokalni skupnosti. Čas in umerjenost urednikov sta seveda rešila tudi te težave, ki so sestavni del javnega delovanja. V celoti gledano imamo časopis, ki je kvaliteten tako tehnično kot vsebinsko in predvsem odprt za dopisovanje ter vsebinsko bogat. To pa je seveda tudi pogojeno z delovanjem vseh ustanov, državnih in občinskih organov, zvez, gibanj, društev in posameznikov, ki tako s svojimi aktivnostmi opozorijo širšo skupnost na probleme, projekte in ideje, o katerim se nato piše tudi v našem lokalnem časopisu. Ob deseti obletnici izhajanja časopisa pa se želim iskreno zahvaliti obema urednikoma (Alenki Adamič in Jožetu Mikliču) in vsem dosedanjim članom uredniškega odbora, ki skupaj pripravljamo številko časopisa s številnimi poročili in članki, zanimivimi temami za bralce in tako iz meseca v mesec. Včasih si je težko predstavljati, koliko dela je vloženega v izid ene številke, koliko poti, dopisovanja, preverjanja, pogovarjanja, popravljanja, dopolnjevanja in koliko ur dela v popoldanskem času, včasih tudi ponoči in še bi lahko našteval, zato tudi sedaj predvsem: Hvala lepa tebi, Jože, da imaš voljo, energijo in predvsem svojo umerjenost za delo, kije polno odrekanja in tudi žrtvovanja, česar ne more nadomestiti nobeno plačilo po izidu številke. In naj bo tako tudi naslednjih deset let... Matjaž Trontelj Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 78&07 22, 78607-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem©siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance. Janez Pintar, Marija Samec. mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje In fotografije Jože Miklič C0BISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET MACEDONI 1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9 Tlak: PARTNER GRAF d.o.O. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006^11/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 % Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.800 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILO BRALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPEUSKE ODMEVE V SEPTEMBRU 2005 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 9. SEPTEMBRA 2005. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in pri spevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave. krajšanja, povzemanja ah delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev m pravnih oseb se ne honorirajo. Ca želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto In znamko ter z vašim polnim naslovom. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEU-SKI ODMEVI (št 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30.10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev m zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani pnspev ki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe m ostalo slikovrv>grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja). TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave m motiv mora biti 180 dpi. 20 HIT ffi@»lU§M ©KM 30-LETNICA OBČINSKEGA GLASILA -20 LET NAŠE SKUPNOSTI IN 10 LET GROSUPELJSKIH ODMEVOV Občinsko glasilo Naša skupnost je začelo izhajati v septembru 1975. leta in je pokrivalo področje tedanje občine Grosuplje (torej področje sedanjih treh občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica). Izdajala ga je Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, glavni urednik je bil Jože Nered od št. 1 - septembra 1975 do št. 2 - februarja 1979, odgovorna urednica pa Julijana Eršte od št. 1 - januarja 1975 do št. 11 - novembra 1979. Tiskala ga je tiskarna KB biro tisk Grosuplje. V uvodu prve številke je uredniški odbor zapisal: "Z glasilom Naša skupnost želimo zapolniti vrzel, ki se je že dolga leta kazala, saj interna biltena - izdajala staju občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet - nista mogla prevzeti vseh nalog na področju informiranja... Naša skupnost, v začetku bo izhajala najmanj enkrat na dva meseca, bo prinašala informacije o delu občinske skupščine in njenih organov ter kakšni bodo dnevni redi prihodnjih sej." V prvem letu 1975 so izšle 4 številke, ker je glasilo začelo izhajati v septembru. Nekaj let srečujemo stalne rubrike: Iz dela občinske skupščine, Iz dela izvršnega sveta, Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti (popularno smo jim rekli SlS-i), Iz dela družbenopolitičnih organizacij, Pomembni dogodki in obvestila, kasneje še Prejeli smo in Šport. Seveda ima pomembno mesto v glasilu tudi mladina, delovne brigade in njihove akcije. Včasih je cela številka posvečena posameznim samoupravnim sporazumom in programom interesnih skupnosti. Glasilo je izhajalo enkrat mesečno v nakladi 3000 izvodov. Avtorji člankov v glavnem niso podpisani, razen če je vsebina z določenega strokovnega področja inje podpisana odgovorna oseba. V letu 1976 že srečujemo članke o razvoju občine in krajev, o gradnji stanovanj in industrijskih objektov, dodane so že fotografije. Ostajajo rubrike iz prvega leta, pojavijo pa se nove: Iz dela krajevnih skupnosti, Ali že veste (zanimivosti iz sveta) in Obvestila. Leta 1978 od avgusta dalje ni več rubrik, ampak so samo naslovi posameznih člankov. Avtorji so še vedno redko podpisani. Od leta 1979 do 1982 glasilo pokriva naslednja področja: delovne organizacije, krajevne skupnosti, društva, kultura, urbanizem, investicije, nagrade, gradnja, šport, ceste, mladina, zadružništvo, v februarski številki začnejo objavljati program kinematografov, saj rubrike in vsebine narekujejo uredniki. Uredniški par tega obdobja sta bila Marjan Kotar kot glavni urednik od št. 3 - marca 1979 do št. 4 - maja 1981 in Vinko Kobilica kot odgovorni urednik od št. 12 - decembra 1979 do št. 4 - maja 1981. Hotela sta razširiti vsebino glasila in se približati čim širši populaciji, zato sta pozivala interesente, naj dopisujejo v glasilo. Leta 1981 prevzame vodenje časopisa nov uredniški par Vinko Blatnik kot glavni urednik od št. 5 - maja 1981 do št. 7 - julija 1986 in Ivo Brečlč kot odgovorni urednik od št. 5 - maja 1981 do št. 9 - septembra 1984. Spremenita format zopet na A3, zamenjata tiskarno. Vedno več prispevkov je podpisanih, bolj pogoste so reklame in nove rubrike so Kronika (prometne nesreče in kriminal), Uredništvo na obisku in Urednikovo pero ter priloga Delegatski poročevalec. Leta 1984 Vinko Blatnik ostaja glavni urednik še do št. 7 - julija 1986, kot odgovorna urednica pa se mu pridruži Ivana Robida od št. 10 - oktobra 1984 do št. 4 - junija 1987. V letu 1984 glasilo izhaja v nakladi 5000 izvodov. V letih 1986 in 1987 opazimo, da glasilo ureja uredniški odbor in je posebej imenovana le odgovorna urednica Ivana Robida. V naslednjem mandatu mesto odgovornega urednika prevzame Bojan Žnldaršlč od št. 1 - januarja 19-88 do št. 4 - junija 1990. Tiskarna Partner Grosuplje tiska glasilo v 8000 izvodih. Željko Kozinc postane glavni in odgovorni ter tehnični urednik od oktobra 1990 do št. 5 - julija 1993. Imenovan je uredniški svet: Rudolf Rome, Jože Miklič, Ivo Frbežar, Marjan Kastelic, Ervin Struna, Franc Ahlin, Majda Može in uredniški odbor: Ivan Ahlin, Franc Ahlin, Ivo Frbežar, Mihael Glavan, dr. Boris Kuhar, Marinka Marinčič-Jev-nikar, Jakob Muller, in Bogi Pretnar. Glasilo tiska ČGP Delo v nakladi 8000 izvodov. Zunanja podoba naslovnice se ni spremenila, se pa v ureditvi časopisa vidi profesionalen pristop. Urednik in njegova žena novinarka Bogi Pretnar sta privabila k pisanju v lokalni časopis mnoge svoje znance, ki so bili vešči pisanja. Kot poklicna novinarja sta skrbela, da so bile novice sveže, aktualne, podprte s fotografijami. Zanimiva je Turistična priloga občine Grosuplje - pokriva vse tri občine. Pojavijo se nove rubrike: Županov kotiček, Poročila s sej občinskega sveta, prijetni so uredničini intervjuji. Leta 19-91 nastane napaka pri štetju letnikov, saj se 1992. ponovi 17. letnik Aleksandra Zalar je glavna in odgovorna ter tehnična urednica od št. 6 - oktobra 1993 do št. 10 - decembra 19-94. Pomagata ji uredniški svet: Rudolf Rome, Jože Miklič, Ivo Frbežar, Marjan Kastelic, Ervin Struna, Franc Ahlin, Majda Može in uredniški odbor: Ivan Ahlin, Marija Samec, Tatjana Lampret, Matjaž Trontelj, Brigita Repar, dr. Boris Kuhar, Jakob Muller, in Bogi Pretnar. Zunanja podoba logotipa in naslovnice se ne spremeni. Urednica je slikarka, zato se pojavijo v časopisu šaljive karikature. Glasilo izhaja v nakladi 8500 izvodov Leta 1995 se občina Grosuplje razdeli na tri nove občine in zaradi tako spremenjenega ozemeljskega stanja nastane potreba po novem imenu glasila. Prva številka je še brez imena, druga pa prinese novo ime Grosupeljski odmevi. KAKO PREDŠOLSKI OTROCI LAHKO SPOZNAJO, DA VSI, VELIKI IN MALI, PRIPADAJO DRUŽBI IN SO POMEMBNI? Glavna in odgovorna ter tehnična urednica postane Alenka Adamič od št.l - januarja 1995 do št. 4 - aprila 19-99, v uredniškem odboru so: Ivo Brečič, Barbara Pance, Andreja Podlogar, Matjaž Trontelj, Anica Zaje. Popolnoma se spremenita zunanja oblika in format glasila, nov je logotip in novo ime. Tiskarna Grafis Grosuplje tiska novo glasilo za zmanjšano občino v zmanjšani nakladi 4500 izvodov. Jože Miklič je bil imenovan za odgovornega urednika od št. 5 - maja 1999. Obdržal je ime glasila, pojavi pa se nov logotip in nova podoba naslovnice. Z vse večjim naseljevanjem se veča tudi število gospodinjstev in to se odraža tudi v nakladi, ki seje povečevala: leta 1999 - 4750 izvodov, leta 2001 - 4850, leta 2002 - 5120, leta 2003 - 56-00 in leta 2005 - - 5800 izvodov. Uredniški odbor so sestavljali Jakob Muller, Barbara Pance, Tatjana Skubic, mag. Breda Škrjanec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj, kasneje sta dva člana nadomestila Marija Samec in Janez Pintar. Urednik uvede nove rubrike: Namesto uvoda, Iz pisarn, Javni razpisi, Občinski svet in odbori, Skozi županov objektiv, Stran za politiko, Razvojni programi, Prostor, Ekologija, Gospodarstvo, Društva, klubi in zveze, KS se predstavi, Iz naših krajev, Pogovori, Razmišljanje za Grosuplje, Mladi upi, Ljudje med seboj, Kultura, Iz župnij, Zanimivosti, Za hec, Šport, Zdravstvo, Sociala, Dobrodelnost, V spomin, Varstvo občanov, Kinološki kotiček, Oglasi in še nekatere občasne rubrike. Časopis se širi, vedno večje novic in zapisov o dogodkih v naših krajih. Ponovno nastane napaka pri štetju letnikov: leta 1999 je zapisan 24. letnik, leta 2000 pa preskoči na 35. letnik. Tako letos, 2005, izhaja 40. letnik, ki je pravzaprav 31. letnik. V vsebini in obliki glasila se odražajo vse politične in družbene stalnice in spremembe. Osamosvojitev in nova politična opcija zahteva drugačen pristop in nove vsebine. Z delitvijo na tri nove občine se zoži prostor zanimanja za skupen časopis, vsaka novonastala občina ustanovi svoje novo glasilo in tudi grosupeljsko se preimenuje. Vendar ostaja grosupeljsko glasilo dobra in kontinuirana kronika dogodkov v vseh teh 30 letih izhajanja. Da neko glasilo izhaja tako dolgo, mora imeti stalno politično podporo, ki omogoča, da je projekt financiran, in dobre stalne dopisovalce ter urednike z dušo, ki imajo občutek, kaj sodi v občinsko glasilo in se trudijo pokrivati vsa področja bitja in žitja svojega kraja. Marija Samec Pomembna naloga vrtca je, da omogoča otrokom pridobiti posredne in neposredne izkušnje, sodelovanja v lokalnem kulturnem življenju s pomočjo stikov med organizacijami in kulturnimi ustanovami, posameznimi umetniki, izdelovalci umetne obrti in drugo. Tesnejše sodelovanje smo v zadnjih desetih letih vzpostavili tudi s časopisom GROSUPEUSKI ODMEVI, saj se zavedamo, da družbo tvorijo ljudje in funkcije, navade, pravila in zakoni, ki so si jih ustvarili za npr. vzajemno skrb, oskrbo in dobro počutje. Menim, da je pogoj sodelovanja z okoljem ter sledenje družbenemu razvoju človeka socialna zasidranost in razvoj lastne notranje varnosti ter sposobnosti komunikacije z drugimi ljudmi. Prav to komunikacijo pa nam omogoča tudi občinsko glasilo. Predstavitve dejavnosti vrtca v občinskem glasilu za nas predstavljajo MINI KULTURO, saj širši javnosti lahko posredujemo, kako razvijamo in spodbujamo pri otrocih njihova izrazna sredstva, doživljanje, ustvarjanje v sliki in obliki, pesmi in glasbi, ritmiki in plesu, dramskem ustvarjanju, gibanju in motoričnem razvoju, jeziku in literaturi, slikanju in oblikovanju. Dejavnost VVZ Kekec Grosuplje vseskozi preveva prizadevanje, da bi otroci dobili temeljni občutek za demokracijo, solidarnost, enakost, skrb in odgovornost. To se pri nas dogaja z vzgojo, v kateri je skupno bivanje nazorni primer tega, kaj te besede pomenijo, kjer pravila in norme dobijo konkretno vsebino, konkretne izkušnje o temeljnih vrednotah na- še družbe, kjer se nasprotuje izključevanju in kjer osebje zavestno in aktivno deluje z zgledom. Vse te vrednote bomo tudi v prihodnje z navdušenjem in zanosom posredovali vsem, ki naše prispevke v Grosupeljskih odmevih z veseljem prebirate. Vsem ustvarjalcem občinskega glasila iskreno čestitamo ter si tudi v prihodnosti želimo z Vami obilo ustvarjalnega sodelovanja. Čestitke pa si zasluži tudi »vrtčevo« glasilo PRVI KORAKI, ki tudi letos praznuje svoj 10. rojstni dan. Prav ob vsakem novoizdanem glasilu smo občutili, kako je le-ta napolnjen s čustvi, ker je pač NAŠ, ker opisuje naše delo in govori o naših otrocih in ker ga »spravljajo« k življenju naši ustvarjalci. Veliko vrednost ima naš časopis tudi zato, ker ga živimo, čutimo, ker nas povezuje, vzpodbuja in usmerja. In kaj vzpodbuja nas zaposlene in Vas, spoštovane starše, da sodelujemo pri izdaji časopisa PRVI KORAKI? Povezani smo z nečim, kar je nam in Vam smisel življenja -z otroki. Pri vseh časovnih stiskah in stiskah kar tako, ki jih pač prinaša življenje, je prav, da smo skupaj. Skupaj smo močni in zmoremo narediti »našim« otrokom nekaj več. Razmišljanje pa zaključujem z mislijo Darke Bitenc: »Male srečice sladijo naša življenja.« Ali ni »vrtcev« časopis tudi mala, čisto mala srečica? Cvetka Košir, ravnateljica WZ Kekec Grosuplje DESETLETNICA GROSUPEUSKIH ODMEVOV Ko sem se pred skoraj tremi leti preselila v občino Grosuplje, sem bila pozitivno presenečena, ko sem iz poštnega nabiralnika vzela prve Grosupeljske odmeve. Z zanimanjem sem jih prebrala. Malce kasneje sem še sama začela sodelovati s prispevki, seveda s predhodnim dogovorom z odgovornim urednikom g. Jožetom Mikličem. Kaj naj rečem? Mislim, da je občinski časopis zelo dobro zasnovan in da je dovolj obsežen, da se v njem najde za vsakega nekaj. Politika, gospodarstvo, kmetijstvo, šport, dogodki v šolah, potovanja, kultura, spomini iz preteklosti. Všeč mi je tudi, da se v Grosupeljskih odmevih obeleži vsak pomemben dogodek in praznik. Tudi domačini, ki so kaj pomembnega ali zanimivega naredili, so predstavljeni. Za popestritev bi mogoče uvedli razvedrilni kotiček z nagradno križanko ali uganko. Prepričana sem, da kdo izmed bralcev sestavlja križanke, rebuse. Prav gotovo bi občina, sponzorji in oglaševalci prispevali kakšno darilce za nagrajence oziroma nagrajenke. mag. Branka Škufca KAKŠNO NAKLJUČJE! Tudi sam sem se pred desetimi leti preselil iz prestolnice v občino Grosuplje. Priznam, nič kaj dosti nisem tedaj vedel o življenju občine. Toda prijetno sem bil presenečen, ko so me v domačem nabiralniku pozdravili Grosupeljski odmevi. To je bil moj prvi stik z novim okoljem: politični utrip, gospodarske novice, razvojni načrti, kultura, šolstvo, šport, intervjuji, v Odmevih so se vedno nizali zanimivi zapisi. Osebno pa sem najraje prebiral dogodke, povezane z delom in življenjem ljudi v naši občini, ki so tako ali drugače zaznamovali občino. Morda nosijo delček »odgovornosti« prav Odmevi, da sem se kasneje tudi sam aktivneje vključil v lokalno politično življenje, kar je našlo svoj odmev - v Grosupeljskih odmevih, Želim si, da bi Odmevi tudi v prihodnje našli svoje mesto v slehernem gospodinjstvu ter tako kot doslej ostali verodostojen zapisovalec časa in življenja, ki ga živimo v občini Grosuplje. dr. Peter Verlič VTISI OB 10. OBLETNICI izdajanja občinskega glasila Grosupeljski odmevi so zadovoljivi. Časopis pokriva vsa možna področja javnega življenja na območju občine, včasih pa se odzove tudi na aktualna dogajanja izven meja občine, tako domača kot tuja. Seveda je najlažje kritizirati. To kot predstavnik sveta KS Grosuplje še predobro vem, ker se vsaka zadeva, še tako malenkostna, lahko zaplete v množici interesov, zato je izdajanje častnika še toliko težje, saj je vsem občanom-občankam na očeh redno vsak mesec. Zato v imenu KS Grosuplje čestitam ob deseti obletnici uredniku in uredniškemu odboru za uspešno dosedanje delo ter jih želim še veliko uspešnih let v prihodnosti! tajnik KS Grosuplje Boštjan Šest VLOGA GROSUPELJSKIH ODMEVOV je in še naprej ostaja v tem, da pokaže na ljudi in dogajanja v lokalni skupnosti, ki bogatijo naše življenje, pokriva področja, ki jih drugi mediji ne, predvsem pa si napisano lahko prebereš, ko imaš čas. Časopisje povezovalni element lokalne skupnosti, kar je v času, ko živimo hitro in na vse konce "raztreseno" življenje, pomembno, saj v nas ohranja zavest, da živimo skupaj, soodvisni drug od drugega, torej tudi odgovorni za življenje v naših krajih. Odmevi pokažejo, da si še želimo živeti v skupnem okolju! Alenka Oblak IMELI SMO PRAV Še živo se spominjam seje Občinskega sveta občine Grosuplje pred dobrimi šestimi leti, ko smo med drugim tudi izbirali urednika občinskega glasila Grosupeljski odmevi. Koliko dvomov, vprašanj in dilem je bilo o tem, ali izberemo za urednika Jožeta Mikliča. Tisti, ki smo ga poznali že od prej, smo z vso odgovornostjo zatrjevali, daje to ustrezen kandidat. In nismo se motili. Ko danes s kritičnim očesom ocenjujem prehojeno pot naših Odmevov, delo glavnega in odgovornega urednika Jožeta Mikliča in delo celotnega uredniškega odbora, s polno gotovostjo ugotavljam: - Vsaka številka Odmevov prinaša zelo raznoliko vsebino, tako da so naši občani in občanke seznanjeni s pravimi informacijami na celotnem področju življenja in dela krajevnih skupnosti in občine. - G. Jože svoje poslanstvo opravlja s čutom velike odgovornosti, ki mu je zaupana. Iz vsebine vsake številke naših Odmevov pa se čuti, daje njegovo delo prepleteno z ljubeznijo do naše občine, občank in občanov in čutom pripadnosti svojemu kraju. Tudi sam kot odgovorni urednik zelo veliko piše. Izpod njegovega peresa občani in občanke izvemo marsikatero zgodovinsko resnico, ki je bila dolga leta zamolčana. - G. Jože ima tudi velik posluh za delo z ljudmi. Okoli sebe je znal izbrati uredniški odbor, ki svoje delo opravlja z veliko vnemo in pripadnostjo našemu časopisu. Omeniti pa je pomembno, da tudi članke, ki jih pišemo drugi občani, občanke in želimo, da so objavljeni, so naše želje v največji možni meri uresničene. Ob 10. obletnici naših Grosupeljskih odmevov želim izreči odgovornemu uredniku g Jožetu Mikliču in celotnemu uredniškemu odbora HVALA. Iskrene čestitke in še tako naprej po vaši široko začrtani poti! KDOR HOČE V NAŠIH GROSUPEUSKIH ODMEVIH VIDETI PRAVO VSEBINO, MORA GLEDATI S SRCEM! Angelca Likovič ZG Ob 10-letnem jubileju Grosupeljskih odmevov Ob sklopu raznih praznovanj in jubilejev praznujemo v letošnjem letu tudi 10 letnico obnovljenih Grosupeljskih odmevov. Navada je, da se ob takih obletnicah ozremo nazaj, pogledamo na prehojeno pot, se spomnimo težav, s katerimi smo se srečevali in osvetlimo tudi uspehe, ki smo jih pri svojem delu dosegli. Kljub vsemu pa so obletnice predvsem trenutek za veselje, ker nam dokazujejo, da smo še tu, da naš trud in delo nista bila zaman, da nas ljudje sprejemajo. Odmevi so v svojem novejšem obdobju zadnjih desetih let nedvomno storili korak naprej v obveščanju občanov občine Grosuplje. Za mnoge občane je to edini vir obveščanja o dogajanju v občini, zato imajo Odmevi še posebno obveznost, da občane obveščajo korektno in objektivno o vseh pomembnih dogajanjih v občini. Odmevi to svoje poslanstvo prav gotovo opravljajo dovolj profesionalno in kvalitetno, za kar gre velika zasluga predvsem glavnemu uredniku. V začetnem obdobju obnovljenega občinskega glasila je le ta obravnaval politične dogodke zelo enostransko in predvsem favoriziral določene politične opcije, v zadnjih dveh letih pa je časopis veliko bolj uravnotežen. Ni več težav z objavljanjem člankov različnih političnih opcij. Problem je predvsem v tem, da smo nekateri premalo glasni, drugi pa na vse načine vsiljujejo svoja stališča, tudi za ceno oma-loževanja in blatenja drugače mislečih. Manjša zamera gre lahko Odmevom, da se preveč ukvarjajo z zgodovino in jo velikokrat, glede na posameznega pisca članka, tudi nepravilno in neobjektivno interpretirajo. Za razumljivo in vsebinsko informiranje je postal časopis preobširen. Nujno je potrebno vsebino reducirati, zmanjšati število oglasov in dati predvsem težišče aktualnim dogodkom v občini. Absolutno premalo je tem o gospodarstvu, o socialni problematiki občanov, ki je v naši občini kljub vsemu močno prisotna, o problematiki ostarelih, zdravstvu itd. Za stališča političnih strank naj se nameni le ena stran in to skupaj za vse stranke, ki delujejo v občinskem prostoru. Če bodo stališča vseh strank na isti strani, ne bo več očitkov o favoriziranju določenih opcij, pa tudi različna stališča bodo bolj primerljiva. Odmevom iskrene čestitke ob jubileju, z željo po nadaljnjem uspešnem obveščanju občanov. Dr. Dušan Ivan Lavrlč NAŠE SODELOVANJE JE BILO USPEŠNO! Lokalna akcijska skupina (LAS) je bila v občini Grosuplje ustanovljena pred 3 leti. Vsi, ki smo vključeni v delo LAS-a, se še kako zavedamo, da je naše delo v največji meri na preventivi - preprečevanju vseh vrst zasvojenosti. Za tako delo pa je najbolj pomembno dobro informiranje staršev, učencev, dijakov, občanov in občank. Iz omenjenih razlogov smo se že takoj na začetku obrnili na odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov, Jožeta Mikliča, in ga poprosili za sodelovanje, za objavljanje naših člankov. Pri njem smo bili zelo lepo sprejeti in naše sodelovanje je vsa ta leta zelo kvalitetno. Ob tej priliki se želimo zahvaliti za vso nesebično naklonjenost in pripravljenost za sodelovanje in prepričani smo, da bo tako potekalo tudi v naprej. HVALA! LAS - Lokalna akcijska skupina občine Grosuplje "RESNOST ŽIVLJENJA SE LAHKO PRENAŠA LE ZARADI LEPOTE IN RADOSTI NARAVE," je zapisal Fred Kari Schelbe. Človek skoraj težko verjame, da se deset let obrne tako hitro, skoraj mimogrede. Ko sedim za računalnikom in tuhtam, kakšno znanje, nasvete, novice... potrebujejo naši bralci v svojem sobivanju s psi, pa čas leti še hitreje. Da je tudi kinološki kotiček našel svoje mesto v »Grosupeljskih odmevih«, je le še eden od dokazov več, da so naši Odmevi postali z leti stičišče skupnih misli, idej, dogodkov po receptu »za vsakogar nekaj« in le tako je tudi prav. Če se najdemo v njih vsi po vrsti, potem je to najboljše zagotovilo, da gre resnično za »naš« časopis. Živimo v neprijaznih časih: tiste, ki so obljubljali, da bo boljše, so zamenjali drugi, ki obljubljajo isto, a je iz leta v leto vse slabše: vedno več ljudi ostaja brez služb, vse več ljudi živi »iz rok v usta«, mladim je težko dopovedati, naj pričnejo varčevati za stara leta že sedaj, za nameček pa podnebne spremembe in narava, ki ne odpušča mačehovskega ravnanja, opozarjajo, da je človek vse bolj ranljiv. Iskreno si želim, da bi ta resna opozorila zalegla, da bi spet prisluhnili prvinskemu človeku v sebi, da bi prisluhnili živi in neživi naravi okrog sebe, predvsem pa, da bi izboljšali svoj odnos do živali, ki nas z vso naravo najbolj povezujejo. Za vse to je potrebno veliko srčne kulture in kanček znanja: če vam del obojega prinašajo prispevki v kinološkem kotičku »Grosupeljskih odmevov«, potem je delo uredniškega odbora in moje poslanstvo na pravi poti. Za popotnico v naslednje desetletje »Grosupeljskih odmevov« naj rečem le še to, da ob taki pestrosti sestavin, primerni količini začimb in zadostni osoljenosti, pogrešam še ščepec več humorja, ki nam razleze ustnice v pre-potreben nasmeh. Popra pa tako in tako nisem nikdar preveč marala... Dragi moji »Grosupeljski odmevi«: prisrčne čestitke in pogumno naprej! NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! Mojca Sajovic OSREDNJA OBČINSKA SVEČANOST V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI JE BILA TUDI LETOS NA POLŽEVEM Tudi letos so se občinski veljaki Grosupljega in Ivančne Gorice odločili, da pripravijo skupno svečanost v počastitev dneva državnosti na Polževem. Praznovanje naj bi postalo tradicionalno. Osrednji gost svečanosti je bil minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver. silski zvezi Ivančna Gorica za 50 let delovanja, Gasilskemu društvu Zagradec za 80 let, že kar 120 letnico obstoja praznujejo gasilci Gasilskega društva Šentvid pri Stični, rekordnih 130 let pa gasilci iz Višnje Gore, Prazniku primerno svečan in pomenljiv govor je imel osrednji gost, minister dr. Milan Zver. »Ko smo postavljali državo, smo bili enotni, kar znamo tudi ob nesrečah skoraj vedno biti. Ko pa zunanja nevarnost mine, se vrnemo za stare okope nekakšnega kulturnega boja. Delimo se na vaše in naše. Te delitve marsikje žive še danes. Tako med sosedi kot v akademskih krogih. Delitev pa ni produktivna. Sicer pa v prihodnosti celotnega naroda nima mesta.« je k enotnosti pozval minister. V preteklosti so se borile mnoge generacije, da bi po mnogih letih zaživeli v demokraciji, da bi ohranili slovenstvo in kulturo ter njen najočitnejši del. slovenski jezik. »Zgodila se je reformacija, pisale so se slovenske knjige, pridigalo se je v slovenskem jeziku, tudi tam in takrat ko se ne bi smelo. Narod se je boril s Turki, ko je bilo tuje plemstvo za varnimi zidovi graščin. Nenazadnje smo se uprli okupatorju. Nekateri so se uprli tudi sovjetizaciji slovenske zemlje in družbe.« Slovenija ima danes, zahvaljujoč demokraciji, državljane, ki si žele napredka. Svoje poglede smejo demokratično izražati. »Tudi kritike sedanje vlade lahko sprejemamo. So dokaz, da imamo demo kracijo, da ljudje lahko povedo, kar mislijo in da si to tudi upajo izraziti.« Čas druge svetovne vojne je bil po ministrovih besedah tragičen, ker ni šlo zgolj za okupacijo. Prisotna je bila tudi revolucija in z njo teror. Danes pa tega demokracija več ne prenese. »Zato morajo radikalne delitve med nami ostati na smetišču zgodovine.« je ponovno pozval Slovence minister. Prepričanje še, daje prihodnost naše države v mladih, zato je naša najpomembnejša naloga, da jim zagotovimo kvalitetno izobraževanje in vzgojo. Kajti le samozavestni in izobraženi mladi bodo našli ustrezno mesto v družbi. »Življenje v duhu pragmatizma in navideznega blagostanja ne prinaša gotovosti, ne prinaša trdnosti. Večina se bo zlomila že ob prvem problemu. Mladim moramo posredovati vrednote, ki jim bodo v oporo ob izzivih prihodnosti, za katere niti ne slutimo, da prihajajo.« je minister pozval prisotne k razmisleku glede vrednot, ki jih posredujemo mladim, ter zaključil: »Kdor ceni sebe, bo znal ceniti tudi življenje. Življenje nismo le mi sami, so naši bližnji, so naši prijatelji, ki jim zaupamo, je naše okolje, ki ga čuvamo, je naša kultura, ki nas plemeniti in seje rado stimo, in je naša država Slovenija.« Kulturni program so pripravile skupine iz obeh občin: Mešani pevski zbor Am-brus, ženski pevski zbor Magdalena Grosuplje, mladi harmonikarji pod vodstvom Marjana Skubica, moški pevski zbor Vokal Grosuplje. Stiski kvartet in plesna skupina OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Ob koncu kulturnega programa je za spra stitev poskrbela še gledališka igralka Violeta Tomič s prizori iz uspešnice Hotel Babilon. Po uradnem programu je za ples poskrbel ansambel Krjavelj, za hrano in pijačo pa gasilci iz Kriške vasi. Druženje je bilo prijetno in zanimivo, obiskovalcev pa ni bilo prav veliko. Tatjana Jamnik Skubic Program se je začel z mašo za domovino v cerkvi sv. Duha na Polževem. V času do osrednje svečanosti so si sledili nastop Godbe Stična, predtekmovanje v vlečenju vrvi za tretji pokal Turističnega društva Polževo ter parada gasilskih enot, članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter Zveze šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica ob spremstvu konjenikov iz Višnje Gore in Radohove vasi. Svečanost se je pričela nenavadno, a za obiskovalce nadvse zanimivo in atraktivno, s pristankom padalcev slovenske reprezentance prav na prizorišču. Čast zaigrati državno himno je pripadla Godbi Stična. V pozdravnem nagovoru seje župan Janez Lesjak na kratko spomnil osamosvojitvenih dni in besed »Danes so nam dovoljene sanje. Sedaj so te sanje dej stvo,« je nadaljeval. Imamo uspešno, mlado in v svetu prepoznavno državo. A kljub temu je življenje tudi v tej državi za nekatere zelo trdo in kruto. In zakaj imamo Gro-supeljčani občinski praznik prav na državni praznik? Župan pravi, da pač prejšnji nekaterim ni bil všeč, in je bila zato sprejeta odločitev, da bo občinski praznik gostoval na državnem prazniku. In tako bo vse dotlej, dokler ne bo sprejeta drugačna odločitev. Ugotovil je še, da skupna prireditev z občino Ivančna Gorica na Polževem že postaja tradicionalna, in upa, dajo bomo gojili, da bo vedno bolj naša in da bo vsako leto pritegnila več obiskovalcev. Pozdravni nagovor je imel tudi župan Ivančne Gorice, Jernej Lampret. Med drugim je obiskovalcem položil na srce, da moramo v vsakdanjem življenju največ storiti za to, da smo ljudje. Ljudje, ki bomo znali gledati ne le na osebne interese, ampak na skupnost, in da bomo to skupnost znali zaokrožiti na ravni države. Nato je podelil priznanja gasilcem, in sicer Ga V kulturnem delu programa so Iz občine Grosuplje na proslavi dneva državnosti programu na Polževem nastopali: - (zgoraj) Ženski pevski zbor Magdalene pod vodstvom Emila Kovačca, - (spodaj) Orkester mladih harmonikarjev pod vodstvom Marjana Skubica ... ...(zgoraj) In Moški pevski zbor Vokal pod vodstvom Primoža Cedilnika. (spodaj) V razvedrilnem delu programa je z odlomki Iz uspešnice Hotel Babilon nastopila Violeta Tomič. Ki 1 o Slovesnost slavnostne seje Občinskega sveta Občine Grosuplje je začel s slovensko himno Moški pevski zbor Corona pod vodstvom Jerneja Kralja. Nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje: ANDREJ BAHOVEC Andreja Banovca, univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva, sta predlagala Gasilska zveza Grosuplje in Občina Grosuplje. Bahovecje predsednik Gasilske zveze Grosuplje od oktobra 1995. GZ Grosuplje deluje kot prostovoljna humanitarna organizacija, ki povezuje 18 prostovoljnih gasilskih društev v občini in skupaj šteje več kot 2000 članov. Gasilska zveza ter prostovoljna gasilska društva izvajajo javno gasilsko službo v občini in skrbijo za zaščito prebivalcev in premoženja pred požari ter naravnimi in drugimi nesrečami. Andrej Bahovec skrbi za koordinirano delo upravnega odbora, poveljstva in komisij, za usklajeno in pošteno delitev sredstev iz proračuna, skrbi za nemoteno delovanje in opremljanje operativnih enot z gasilno in zaščitno opremo, za zamenjavo dotrajanih vozil in druge opreme, kakor tudi za vzdrževanje in gradnjo gasilskih domov. Veliko pozornosti namenja vključevanju mladih v gasilske vrste ter izobraževanju. V času njegovega mandata seje izobrazilo 26 gasilskih častnikov, 106 nižjih gasilskih častnikov, 140 gasilcev, 27 gasilskih sodnikov ter 32 uporabnikov izoliranih dihalnih aparatov. Za predsednika gasilske zveze je bil izvoljen že trikrat saj je med člani spoštovan in priljubljen. Za vodenje tako velike organizacije je potrebno vložiti mnogo truda in prostega časa, saj ne mine teden, da se v gasilski organizaciji ne bi nekaj dogajalo. V Gasilski zvezi se srečujejo tedensko, ko pregledajo realizacijo plana nalog, investicij in finančnega stanja, pošljejo obvestila društvom, poskrbijo za pripravo tekmovanj... V času njegovih mandatov se situacija v gasilstvu iz leta v leto izboljšuje, društva imajo jasno zastavljene cilje, kijih tudi spoštujejo. Vidni so napredki na vseh področjih, njegova vizija se uresničuje. In kaj je ta vizija? Bahovec pravi, da želi nadaljevati tradicijo gasilstva na prostovoljni ravni, da želi pomagati ljudem, da mu veliko pomeni množičnost in pripadnost Vse to, pravi Bahovec, mi daje voljo, da še naprej aktivno sodelujem v gasilstvu. Nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje: ANTON RIGLER Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Grosuplje je za priznanje predlagal predsednika Krajevne skupnosti ŠmarjeSap, Antona Riglerja Predsednik se je v šmarsko krajevno skupnost priselil iz Ljubljane pred petindvajsetimi leti in si na Malem Vrhu, skupaj z družino, zgradil hišo. Že takoj po prihodu seje vključil v dogajanje v kraju. Leta 1994 je postal občinski svetnik. Kot gradbeni inženirje največ naporov vložil v sodelovanje v odborih za komunalo in ekologijo. Delo svetnika je opravljal odgovorno, v njem je našel izziv in zadovoljstvo. Z veliko razgledanostjo je prispeval k boljšim rešitvam na številnih področjih, o katerih odloča občinski svet Po končanem štiriletnem mandatu je kandidiral in bil že dvakrat izvoljen za predsednika Krajevne skupnosti ŠmarjeSap. V dveh mandatih je opravil in vodil številna dela, ki so trajnega pomena za razvoj kraja na gospodarskem, tehničnem, športnem in kulturnem področju. Z zagnanostjo za delo, napredek in sodelovanje je veliko prispeval k temu, da je šmarska krajevna skupnost postala prepoznavna tudi izven svojih meja ter tako daje pomemben pečat celotni občini Grosuplje. Največji napredek je bil v času njegovih mandatov dosežen na področju komunalne infrastrukture ter pri gradnji sodobne mrliške vežice. Veliko zgodovinsko vrednost je imela obeležitev 50CWetni-ce šole v Šmarju. Kot član organizacijskega odbora je dve leti sodeloval pri pripravah znanstvenega simpozija ter številnih prireditvah, ki so bile organizirane v sklopu praznovanja visokega jubileja. Na njegovo pobudo in z njegovimi idejami so krajani postavili intemetno stran krajevne skupnosti, kije v letu in pol pridobila številne bralce, ki se tako na sodoben način lahko informirajo o dogajanju v kraju. Rigler s svojim zgledom, požrtvovalnostjo in prizadevnostjo vzpodbuja sokrajane k medsebojnemu sodelovanju in prizadevanju za skupno dobro, so še zapisali v 00 SLS. Želja Antona Riglerja je, da bi ob koncu njegovega mandata ostalo vidnih vsaj nekaj njegovih zaslug za razvoj krajevne skupnosti. Krajani mu sporočajo, da se mu je ta želja že davno izpolnila. V pogovoru mi je predsednik povedal, da mu drugo leto poteče mandat in da želi do takrat končati dela na mrliški vežici. Nadalje ima v planu še napeljavo vodovoda in asfaltiranje ceste na Hudo Polico ter nadaljevanje začetih del za kabelsko TV. Krajevni proračun najbolj bremeni vzdrževanje pokopališča, javna razsvetljava in ceste. Glede na to, da šmarsko KS trenutno v občinskem svetu zastopa 5 do 6 svetnikov, lahko v njem uveljavijo bistveno več interesov kot pred leti, ko so bili zastopani z enim kandidatom. Kljub temu v kraju ostaja nekaj črnih točk, je kritičen Rigler, ki mu jih v času mandata kljub naporom ni uspelo rešiti. Priznanje občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje: FRANC KANDUČ LZj U \ZJ Franc Kandučje bil skoraj 50 let jamski vodič po Županovi jami. Leta 1953 ga je za vodiča po jami za eno leto postavil takratni občinski tajnik Lojze Pajk. Vendar je v službi, ki jo je opravljal z velikim veseljem in ljubeznijo, ostal pol stoletja. Po njegovi zaslugi so zgodovinske znamenitosti in naravne lepote kraške jame spoznale mnoge generacije obiskovalcev, pod njegovim vodstvom so v jamo stopili številni slovenski in tuji diplomati, politiki in druge znane osebnosti. Vsa leta je delal in živel z jamo. Obiskovalce je navduševal s slikovito predstavitvijo v pristni dolenjščini ter z mojstrskim klenkanjem po kapnikih. Ker v občini ni razvitega kmečkega turizma, je opremil tri sobe, da so pri njem lahko prenočevali pohodniki, ki so hodili po evropski pešpoti E6. Za svoj prispevek k razvoju in pospeševanju turizma je bil nagrajen s številnimi priznanji, med drugim je prejel priznanje za 15-letnico delovanja in za dolgoletno prizadevno in uspešno delo pri pospeševanju turizma v Sloveniji ter Turistični nagelj. Kanduč se z nostalgijo spominja časov, koje jamo obiskalo od 8.000 do 9.000 obiskovalcev letno. To je bilo še v času bivše države. Med njimi je bilo tudi do 80 tujcev na mesec. Med slednjimi je nepozabne trenutke doživel z Danci in Francozi. Rad se spominja številnih sindikalnih izletnikov, kijih danes najbolj pogreša, in otrok, ki jim je s posebnim veseljem razkazoval naravne lepote. Rad je delal z ljudmi. Veliko podporo je imel pri Janezu Lesjaku st, ki mu je pri delu veliko pomagal. Za majhen obisk jame trenutno vidi dva razloga. Prvi je ta, da ob jami ni niti osnovne gostinske ponudbe. Drugi pa je ta, da zaradi sodobnega načina življenja in novih vrednot število pohodnikov strmo upada. Ti so bili pred leti pogosti obiskovalci. In kot pravi pesem: »Če bi se še enkrat rodil, jaz spet bi bil kovač,« tudi nagrajenec pravi: »Če bi se še enkrat rodil, jaz spet bi bil turist« Za prejem priznanja je Franca Kan-duča predlagala Občina Grosuplje. Priznanje občine Grosuplje s srebrnim znakom občine Grosuplje: STANE PETERLIN Na predlog Občine Grosuplje je srebrno priznanje za leto 2005 prejel Stane Peterlin. univerzitetni diplomirani biolog Leta 1963 je za dr. Angelo Piskernik prevzel vodenje strokovne naravovarstvene enote v Zavodu za spomeniško varstvo LRS in to službo vodil do leta 1980. Vtem času je med drugim sodeloval pri pripravi prvega zakona o varstvu narave, zakona o Triglavskem narodnem parku in zakona o naravni in kulturni dediščini. Nato je do leta 1991 opravljal naloge svetovalca direktorja v istem zavodu. V letih od 1983 do 1999 je predaval na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V osamosvojitvenem letu 1991 seje zaposlil na Ministrstvu za kulturo in bil tam svetovalec ministra, od leta 1995 do upokojitve pa je bil svetovalec vlade na Ministrstvu za okolje in prostor. »Z njegovim malim vodnikom Triglavski narodni park seje leta 1965 začela zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Bilje pobudnik in sourednik velikega vodnika Triglavski narodni park. Bilje tudi glavni pisec besedila za veliki Atlas Slovenije,« je med drugim zapisal predlagatelj. Objavil je okoli 200 člankov in krajših prispevkov v strokovnih in poljudnoznanstvenih revijah. V letih od 1995 do 1999 je bil glavni in odgovorni urednik mesečnika Proteus ter do leta 2002 ostal še odgovorni urednik revije. Za strokovno delo v Prirodoslovnem društvu Slovenije je bil leta 1974 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado. Za življenjsko delo na področju varstva narave je bil leta 2001 odlikovan celo s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Čeprav je v pokoju, se na ravni občine še vedno aktivno strokovno udejstvuje. Pravi, da mu je trenutno glavni interes Radensko polje. Prizadeva si, da bi dobilo status, kot si ga zasluži. Radensko polje je namreč predlagano za zavarovanje kot krajinski park, od lani je v programu države kot območje Natura 2000 in je zato pomembno v evropskem merilu. Nadalje je ekološko pomembno območje in državno pomembna naravna vrednota po zakonu o ohranjanju narave. Vendar, ugotavlja Peterlin, vse to za zdaj velja le na papirju, v praksi pa se z Radenskim poljem ne ravna temu primerno. Znano je, nadaljuje nagrajenec, da so območja, ki so vključena v Naturo 2000, najvrednejši deli naravnega življenjskega okolja. Zato bi morali prebivalci in lastniki zemljišč temu ustrezno skrbeti zanje in za to prejemati ustrezna denarna nadomestila. V Sloveniji to še ni zaživelo nikjer, zato bi lahko izvedbo Nature 2000 na primeru Radenskega polja prikazali kot vzorčni primer, razmišlja Peterlin. Potrebno bo s kmetovalci skleniti pogodbe za 5 let, po katerih bodo zemljo sicer kmetijsko obdelovali, vendar po zahtevah programa Natura 2000 (npr. kasnejša košnja, opustitev gnojenja ipd.) bi, zaradi zmanjšane gospodarske rabe pa bi prejeli ustrezno denarno nadomestilo. Če se bodo domačini ustrezno izobrazili - pri čemer jim lahko pomagamo - lahko bi poleg tega organizirali tudi vodenje skupin in šolskih ekskurzij. Da bi se te dejavnosti začele odvijati, seje ob Inštitutu za fizikalno biologijo, ki ga vodita zakonca Zrimec, oblikovala skupina, ki je občini in zainteresiranim pripravljena strokovno pomagati. »Če bi izkoristili še Grajski vrt pod Bošta-njem, bi Radensko polje lahko postalo cilj obiska in žarišče naravoslovnega dogajanja, ki bi pritegnilo zainteresirano javnost. Tako bi lepo naravo hkrati varovali in jo lahko tudi tržili, mi je še razložil sogovornik. Kot član odbora Turistično okoljskega društva Županova jama pa pravi, da bi morali Županovo jamo ponujati obiskovalcem skupaj s Taborom, ki je sicer urejen za obisk, a nima vodniške službe. Župnik iz Št. Jurija obiskovalcem rad ponudi strokovno vodenje, vendar je za resen turizem vodniška služba nujna. »Obisk jame ter cerkvice in muzeja je dovolj za dvoumi izlet. Če bi k temu dodali še ogled bližnjega zaledja in Radenskega polja, ki spomladi ponuja na ogled veliko rastlinja in živalstva, jeseni pa zanimive kraške pojave, bi to bil lep izletniški dan ali ekskurzija. Pri jami bi lahko organizirali info točko, pri kateri bi se turisti in obiskovalci lahko izobrazili o vsem, kar jim izlet ponudi. Tako bi bila ponudba res zaokrožena in zanimiva,« zaključi pogovor Peterlin. Priznanje občine Grosuplje s srebrnim znakom občine Grosuplje: AVTOVAL D.0.0. Nagrado je prejelo tudi podjetje Avtoval d.o.o., ki ga je predlagal 00 SLS Grosuplje. Podjetje je prepoznavno tako v Sloveniji kot širše. Družina Valentin-čič je s trdim delom in odpovedovanjem dosegla v družinskem podjetju izjemen uspeh, saj je bilo podjetje ocenjeno kot najboljši pooblaščeni servisni center za vozila blagovne znamke BMVV po kriteriju zadovoljstva strank. Ocena je bila narejena za Slovenijo in sicer na podlagi ankete, ki jo je po naročilu nemške agencije, ki pripravlja analize za ves svet, izvedlo mariborsko podjetje. Tako je podjetje dober zgled uspešnega dela drugim podjetnikom in posameznikom v občini. Začetki podjetja in sodelovanja z BMVV segajo v leto 1968. Anton Valentinčič, direktor podjetja Avtoval d.o.o., je skoraj 24 let delal pri Tehnounionu, kjer je skrbel za tehnično brezhibnost avtomobilov in motornih koles BMVV, s poudarkom na servisiranju in vzdrževanju vozil državnih organov nekdanje Jugoslavije. Leta 1998 je zaradi negotovega stanja v podjetju začel razmišljati o samostojni podjetniški poti. Ker je užival veliko zaupanje ljudi iz podjetja BMVV, je uspel dobiti pogodbo za prodajo in servisiranje vozil in motornih koles te znamke. Z vstopom v EU prizidek k domači hiši v Veliki Račni, v kateri je imel delavnico, ni več ustrezal visokim standardom. Valentinčičevi so začeli razmišljati o novi lokaciji. Zaradi varovanja krajinskega parka Radensko polje z izgradnjo novega objekta niso začeli doma, temveč so se odločili za selitev dejavnosti in izgradnjo novega objekta v TOC Grosuplje, ki že obratuje, uradno pa bo odprt po dopustih. Po mnenju 00 SLS Grosuplje si podjetje zasluži nagrado tudi, ker redno sponzorira gasilce, nogometno društvo in smučarijo. Izpostaviti velja, da k uspehu podjetja prispeva vsa družina, vsak po svojih najboljših močeh, otroci tudi v svojem prostem času. Priznanje občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje: LOVSKA DRUŽINA GROSUPLJE Ob 60-letnici obstoja je Občina Grosuplje za prejem priznanja predlagala tudi Lovsko družino Grosuplje. Družina prispeva k razvoju lovske dejavnosti v občini, kakor tudi k razvoju skrbi za okolje ter zaradi odnosa do narave. Ob ustanovitvi je imela družina 20, danes pa ima 75 članov. Lovska družina je že leta 1960 zgradila lovsko kočo v Bukovju na Novi Gori ter poleg nje kasneje še štiri objekte, ki služijo lovcem in drugim prebivalcem. Kupili so 7,3 ha zemljišč, nekatera imajo v najemu, na katerih pridelujejo koruzo, krmni ohrovt, oves, krmno peso, topinambur in travnato mešanico. Na največjem krmnem predelu v Lučah so posadili blizu 100 dreves sadnega drevja starih sort. Zgradili so tudi umetne vodne površine za divjo raco in fazanski izpust. LD Grosuplje se je že zelo zgodaj vključila v čiščenje okolja v zgodnjem spomladanskem času. Lovci pravijo, da bodo še naprej skrbeli za čisto okolje, kar je pomemben sestavni del vzgoje in izobraževanja njihovega članstva. Starešina Lovske družine Grosuplje, Marjan Ahlin, pravi, da seje za lovstvo začel zanimati, koje še kot otrok hodil s stricem v gozd. Takrat je bila divjad nekaj posebnega in skrivnostnega, saj seje držala v gozdu in je nisi videl povsod, tako kot danes. Pritegnile so ga tudi ostale dejavnosti, vezane na lov, to so orožje, pogoni, opazovanje, krmljenje, društveno življenje. Zanimalo me je še, kaj meni o tem, da lovce mnogi obravnavajo negativno, češ da pobijajo živali. Ahlin pravi, da je večini ljudi divjad všeč, dokler jim ni napoto in dokler z njo ne živijo in jim ne povzroča škode. To še posebej vedo povedati kmetovalci. »Mi vemo, da je medvedov preveč, a tega ne smemo govoriti, ker smo lovci. Šele, ko bodo medvedje še bolj začeli ogrožati ljudi, bo tudi splošno mnenje drugačno.« Lovci imajo res mogoče za koga negativen predznak, vendar opravljajo veliko koristnih del. Kmetom vračajo škodo, ki jim jo povzroči divjad na kmetijskih površinah, razen škode, ki jo povzročijo medvedje in zaščitene živali. Slednjo pokriva država. Lovci, kot sem že omenila, določene površine tudi sami zasajajo, da s tem odvračajo divjad od povzročanja škode na drugih površinah. Nadalje morajo pospraviti divjad, ki jo dnevno povozijo avtomobili, mi je Ahlin naštel nekaj od številnih dejavnosti lovske družine. V kulturnem delu programa ob podelitvi občinskih nagrad In priznanj je sodelovala tudi vokalna skupina Vlva vox, ki ga vodi Mojca Intihar. Priznanje občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje: TURISTIČNO DRUŠTVO SELA PRI v znanja predlagal tudi Turistično dru- O H JI ADI štvo Sela pri Šmarju. Društvo je bilo W IVI f\ It J U ustanovljeno leta 1997 z namenom ko- ordiniranja dejavnosti, ki je skupnega pomena za razvoj kraja, urejanje krajevne infrastrukture, sodelovanje vseh zainteresiranih pri turistični vzgoji in osveščanje prebivalstva za ohranjanje naravne krajine in urejenega naselja z okolico. Z motivacijo ljudi za posamezne akcije v kraju nimajo težav, saj se zavedajo, da je urejenost okolja, v katerem živijo, najprej odvisna od njih samih in šele nato od občine in krajevne skupnosti. Ugotovili so, da z lastnim aktivnim sodelovanjem najhitreje pridejo do želenega cilja, za kar pa je potrebnega veliko udarniškega dela ter prispevanja sredstev v skupno blagajno. Trenutno ima društvo 124 članov od skupno 150 prebivalcev vasi. To vsekakor potrjuje složnost in enotnost v tej prijazni dolenjski vasici. Vsako leto organizirajo akcijo čiščenja okolja, vzdrževanja turističnih kozolcev in ograj ter poskrbijo za popravilo poti Sela-Bič-je in Sela-Brezje. Vsako leto posadijo in redno skrbijo za cvetje na javnih površinah, ki jih tudi čistijo. Takih površin imajo v vasi okrog šestdeset arov. Od konca vasi do gozda so si zamislili drevored, v katerem so zasadili kar trideset lip. V okviru ohranjanja kulturne dediščine so se z veliko vnemo lotili obnove cerkve. V letošnjem letu so se poleg vsega tega odločili, da sprejmejo izziv in prevzamejo organizacijo srečanja vasi z imenom Selo-Sela-Sele-Selce. V Sloveniji je več kot 85 naselij s takimi imeni. Letošnje srečanje je bilo deveto po vrsti in je potekalo 25. junija. Pričakovali so več kot 1.500 udeležencev, vseh gostov pa je bilo prek 2000. Med drugim tudi zamejskih Slovencev, saj je tudi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem kar nekaj vasi s takim imenom. Omenjena srečanja niso zgolj »gasilska veselica«, temveč je njihov namen v prvi vrsti ogled kraja, turističnih znamenitosti in posebnosti v občini, predstavitev podjetij in obrtnikov iz bližnje okolice. Turistično društvo Sela pri Šmarju je tudi član Občinske turistične zveze in v tem okviru sodeluje v akciji »Moja dežela lepa in gostoljubna«. Pri tem na tak ali drugačen način sodelujejo skoraj vsi vaščani. ODKRITJE SPOMENIKA DR. STANETU MIKUZU Smarje-Sap. 24. Junija 2005 -Ob Ljubljanski cesti so pri telovadnici osnovne šole v Šmarju-Sapu točno ob 12. uri tega petka, dan pred slovenskim dnevom državnosti In občinskim praznikom, s krajšo slovesnostjo odkrili spomenik Šmarčanu dr. Stanetu Mikužu, umetnostnemu zgodovinarju in kritiku, piscu Umetnostnozgodovlnske topografije grosupeljske krajine in nosilcu partizanske spomenice 1941. Krajše slovesnosti so se poleg njegovih svojcev In nekaterih Šmarčanov udeležili predsednica Umetnostno zgodovinskega društva dr. Marjeta Ciglenečki, prof. dr. Milček Ko melj s Filozofske fakultete, izdelovalec doprsnega kipa kipar Mirsad Begič, predsednik Zveze borcev NOB Janez Stanovnik ter župan občine Grosuplje Janez Lesjak, ki Je odkril spomenik. V kulturnem programu Je nastopil Moški pevski zbor Šmarje-Sap. Zupan Janez Lesjak Je odkril spomenik. Slavnostni govor ob podelitvi je imel župan Janez Lesjak. Poleg spominov na osamosvojitveno obdobje je predstavil največje kratkoročne načrte občine. Ugotovil je, da se je razvoj občine začel leta 1995, koje z izgradnjo avtoceste to področje postalo zanimivo za investitorje in iskalce stanovanj. Tako se trenutno končuje izgradnja največjega stanovanjskega kompleksa v občini, ki bo v naš kraj pritegnil 1.500 novih prebivalcev. Od Osnovne šole Brinje do avtoceste se intenzivno gradi še preko 90 novih stanovanj. Župan se zaveda, da mora občina zagotoviti občanom prijetno bivanje in pogoje za razvoj, pa tudi delovna mesta. Zato občinske službe že pripravljajo strokovne podlage za ureditev novih gospodarskih zemljišč. Na področju družbenih dejavnosti je trenutno najpomembnejši projekt prenova knjižnice. Začetek gradnje naj bi stekel jeseni. Drugi pomemben projekt je prenova podružnične osnovne šole v Žalni, kjer je občina v postopku pridobivanja dokumentacije in zemljišč. Na področju komunalnih dejavnosti bo občina morala izpolniti zahteve EU, ki bodo terjale 4 ali celo 6 milijard SIT investicij v odvajanje odpadnih vod ter povečanje čistilne naprave. Po županovih besedah je najbolj pereče področje izgradnja cest. Že 20 let teče boj za rekonstrukcijo državne ceste Grosuplje-Cikava. Obnova na odseku Cikava-Mercator je zagotovljena, obljublja župan, medtem ko to ne velja za odsek Mercator-občina. Nadalje je župan ugotovil, da v občini deluje 160 klubov, društev in zvez, pri čemer občina finančno in drugače podpira predvsem tiste, ki vključujejo največ mladih na različnih področjih. Program je povezovala Tadeja Anžlovar. Tatjana Jamnik Skubic V uvodnem pozdravu je zbrane nagovoril župan Janez Lesjak, ki je povedal nekaj podatkov iz življenja dr. Staneta Mikuža. Še posebej pa je izpostavil njegovo topografsko delo za naše kraje. Občina je z odkritjem prevzela spomenik v oskrbo, za organizacijo postavitve pa je poskrbel Miku-žev sodobnik in umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša. Dr. Stane Mikuž se je rodil 1. maja 1913 v Šmarju kot sin šmarskega šolskega upravitelja. Diplomiral je 1936 iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1940 z disertacijo Fran Jelovšek, slovenski baročni slikar. Od 1938 do 1944 je delal na Spomeniškem uradu v Narodnem muzeju v Ljubljani. Med vojno se je vključil kot ilegalec v NOB in postal nosilec partizanske spomenice 1941. Od 1945 je bil šef Odseka likovne umetnosti in muzejev v Ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije, kjer seje posvečal organizacijskim vprašanjem stroke. Od leta 1952 je bil predavatelj, od 19-59 izredni, od 1971 pa redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti, kjer je z doživetimi razlagami klasičnih umetnin predaval do 1983. Posvečal seje predvsem slovenskemu baročnemu slikarstvu in umetnosti 20. stoletja. »Obenem pa se je prepuščal intuitivnemu doživetju. Na umetnost je gledal kot na intimno doživetje, saj je bil po duši tudi sam umetnik. Svojemu vzorniku dr. Izidorju Cankarju je bil blizu tudi po tem, ko je zapisal, da mora biti umetnikovo izražanje že iz spoštovanja do umetnosti čim lepše, pa tudi čim bolj jasno. Oboje je bilo povezano tudi z njegovim primarnim občudovanjem praktične ustvarjalnosti. Mikuž je bil namreč po svojem duhu aristokrat, renesančno zbran človek, zazrt v harmonijo, o kakršni je namreč vse življenje sanjal. Umetnost je videl kot oazo, v kateri se življenje izoblikuje...« je med drugim dejal dr. Milček Komelj. Med svojimi sodelavci pa je poleg somišljenikov imel tudi nekaj ostrih nasprotnikov glede pogledov na posamezne zvrsti umetnosti. Dr. Mikuž seje uveljavil kot kritik, ki seje posebno zavzemal za angažirano umetnost, in kot pisec monografij. Napisal je več študij o umetnikih Mihi Malešu, Frančišku Smerduju, Maksimu Sedeju in Francetu Pavlovcu. V svojih poznih letih je z užitkom pisal o Maksimu Gaspariju, Lojzetu Per-ku in Ivanu Napotniku, zelo dobro pa je razumel tudi dobrepoljska umetnika, brata Kralja. Načrtoval je dopolnitev Cankarjeve stilne zgodovine zahodnoevropske umetnosti. Bilje tudi scenarist pri nekaterih slovenskih filmih in ilustrator nekaj knjig in učbenikov, javnosti pa je umetnost približal z objavljanjem poljudnih spisov. Kot je že v uvodu omenil župan Lesjak, seje dr. Mikuž posvečal tudi topografskemu delu. Za občino Grosuplje (in del Ivančne Gorice) je še posebej pomembna njegova Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, v kateri zajema območje šmarske in šentviške prafare ter stiske- V SKLOPU PROJEKTA GROSUPLJE -MESTO KIPOV 2005, bodo organizirali, (kot smo že objavili v predhodni številki Grosupeljskih odmevov), tudi kiparsko, fotografsko in delavnico prostorskega oblikovanja za otroke, mladino In odrasle, ki bo med 22. avgustom in 2. septembrom 2005 pod gradom Boštanj - Veliko Mlače-vo pri Grosupljem. Udeleženci fotografske delavnice bodo med drugim skušali zbrati čim več kamnitih reliefnih in poslikanih portalov, ki Jih Je mogoče najti predvsem na področju občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Portale bodo fotografirali, računalniško obdelali In pripravili za razstavo. Morda pa bodo uspeli celo Izdelati kak detajl ali pa kopijo katerega od ohranjenih portalov. Ko bo razstava pripravljena, bomo nanjo povabili tudi vse lastnike poslikanih portalov. Občane prosimo za pomoč, da nam sporočijo, na katerih naslovih se taki kamniti, reliefno klesani In morda celo pobarvani/poslikani portali nahajajo. Lahko so v starih hišah, gospodarskih poslopjih ali vgrajeni v nove zgradbe. Naslove sporočite na ZAVOD ZA KIPARSTVO, p. p. 1577, 1001 LJUBLJANA ali po telefonu na št. 426-1400. Zbrani ob odkritju spomenika umetnostnemu zgodovinarju dr. Stanetu Mikužu. Mikuževl sorodniki so se kiparju Mirsadu Begiču zahvalili in mu podarili knjigo Topografija grosupeljske krajine. ga samostana. Knjiga je bila izdana leta 1978 in mnogi njegovi podrobni zapisi in analize še danes služijo za osnovo nadaljnjim umetnostno-zgo-dovinskim raziskavam. Po gradivu sodeč ga je začel zbirati že pred drugo svetovno vojno, ob izdaji pa je nekaj gradiva dodal iz novejše zgodovine. Dr. Stane Mikuž je umrl v Ljubljani 19. julija 1985. Jože Miklič SOCIALNI OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPUE, Adamičeva 14,1290 Grosuplje obveščamo vse naše cenjene člane In slmpatizerje, da od 1. 6. 2005 organiziramo na sedežu stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke, kakor tudi občinskega odbora stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše eventuelne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore z člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane. Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska. Območna org. Socialnih demokratov Grosuplje i . ■ i .m M. I * wm0 Wb m—m m Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Grosuplje Ob 15. avgustu, prazniku Marijinega vnebovzetja - velikemu šmarnu -in ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji želi vsem občankam in občanom lepo doživeto praznično vzdušje z globokim duhovnim sporočilom tega praznika. I Za zaključek kulturnega programa je poskrbel trobllnl kvartet Chorus. MM Ifflfff i ©[©©©KO Sklep o določitvi cen programov v vzgojnovarstvenem zavodu Kekec Grosuplje • 30. redna seja občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 15. junija 2005. 8 % POVIŠANJE POTRJEN ODLOK 0 KOMUNALNIH TAKSAH CEN V VRTCU 30. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje v sredo, 15. Junija 2005. Predlog dviga cene za 8 % so strokovne občinske službe pripravile skupaj s strokovnimi službami z vrtca po veljavnem Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v Javnih vrtcih. Pri tem sta bila upoštevana tudi občinski proračun In Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Dosedanje cene programov v vrtcih v občini Grosuplje veljajo od 1. junija 2004 In naj bi krile stroške v letu 2005. Izračun nove ekonomske cene programov naj bi (sol) začel veljati s 1. julijem 2005, povišanje cene pa so predlagali zaradi predvidenega povišanja plač, ki v strukturi cene vrtcev predstavljajo več kot 70 % delež. Kljub predvideni Inflaciji pa se v strukturi cene ne povišujejo ostali stroški, ki ostajajo na lanskem nivoju. Jelka Kogovškova je v uvodni obrazložitvi te točke povedala, da obstoječe cene ne pokrivajo več nastalih stroškov. Večina stroškov cene so posledica izvajanja kadrovskih normativov, kot jih določa Zakon o vrtcih in Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Zato v ceni programa predstavljajo plače, prispevki in drugi prejemki delavcev 74 % cene pri ceni programa za otroke, stare od 1-3 let, in 70 % pri ceni programa za otroke, stare od 3-6 let. Med elemente za oblikovanje cen spadajo stroški dela, materiala in storitev ter živil za otroke. Med te pa ne sodijo stroški za investicije in investicijsko vzdrževanje, odpravnine presežnim delavcem, sredstva za obnovo obrabljene opreme, pohištva in delavnih priprav (amortizacija), nadomestila delavnim invalidom za čas čakanja na drugo ustrezno delo, stroški sodnih postopkov, poravnava odškodnin na podlagi izvršilnega naslova. V obrazložitvi predloga za dvig cene so še zapisali, da se izračunava cena na otroka glede na število otrok, ki so določeni z normativom na oddelek, upoštevaje najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelka. Občina Grosuplje je tudi v letu 2005 sprejela »fleksibilni normativ«, kar dopušča, da je v oddelkih lahko večje število otrok od predpisanega normativa. Starostna skupina Maksimalno število otrok v oddelkih Predpisani normativ Fleksibilni normativ 1 - 3 let 12 14 3 - 4 let 17 19 4 - 5 let 22 24 4 - 6 let 19 21 5 - 6 let 22 24 Ob tej priložnosti si oglejmo še poslovanje WZ »Kekec« Grosuplje v številkah za preteklo leto! Zavod je v letu 2004 porabil 1.50-5.303 tolarjev več, kot so bili njegovi prihodki. PRIHODKI Leto 2004 % Proračun: -občine Grosuplje 322.990.438 70 - drugih občin 13.802.467 3 Starši 121.896.241 27 Drugi prihodki 1.291.218 0 PRIHODKI SKUPAJ 459.980.364 100 Odhodki v višini 461.485.667 tolarjev pa so imeli sledečo strukturo: GLEJ TABELO V 2. STOLPCU! Med stroške dela so šteli bruto plače, davke in prispevke na plače, regres za letni dopust jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, stroške prevoza na delo in prehrane na delu. nagrade delavcem, zdravniške preglede, stroške izobraževal nja delavcev in izplačila preko študentskega servisa. ODHODKI Leto 2004 % Material 47.960.322 10 Stroški energije 10.832.270 2 Stroški storitev 28.850.145 6 Tekoče vzdrževanje OS 1.504.905 1 Stroški dela 360.832.952 78 Amortizacija OS in drobnega inventarja 9.363.792 2 Drugi stroški 2.141.280 1 STROŠKI SKUPAJ 461.485.667 100 Razlogi za dvig cen in njeni vplivi V ceni programov (izračunani na enega otroka), kije bila sprejeta 1.junija lanskega leta, je na postavki plače upoštevana izhodiščna plača v višini 52.437 tolarjev. Od sprejetja veljavne cene se je povišala izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti in sicer s 1. 7.2004 za 2,5 % in znaša 53.748 tolarjev. Zaradi mnogih nejasnosti pri pripravi predloga sedaj veljavne cene povišanje za omenjenih 2,5 % v ceni ni bilo upoštevano. S1.7.2005 se bo izhodiščna plača povečala še za 2 % in bo znašala 54.823 tolarjev. S 1.7.2004 je bil sprejet Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Ker podzakonski akti in kolektivne pogodbe še niso sprejeti, naj bi se zakon začel uporabljati šele s 1.1.2006. Četrti odstavek 1. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS pa določa v primeru, da se omenjeni zakon ne začne uporabljati pred 1. 7. 2004, povišanje dodatkov, konkretno v WZ Kekec za 15,92 količnikov, oziroma na skupno višino količnikov 438,64. Povišale se bodo tudi premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za 3,4%. Plače naj bi se tako v strukturi cene dvignile za 12,1 %. Povprečna bruto plača v WZ znaša v mesecu marcu 2005 261.260 tolarjev, v primerjavi s povprečno bruto plačo v RS, ki za isti mesec znaša 274.902 tolarjev. Plačila staršev se povečujejo za prvo in drugo starostno skupino za 8 %. Delež staršev pri pokrivanju ekonomske cene v znaša v povprečju 30 %. V proračunu Občine Grosuplje je za leto 2005 za namene izvajanja programa predšolske vzgoje predvideno 352.497 tisoč tolarjev. Povišanje cen je v okviru planiranih sredstev za leto 2005 in ne bo preseglo predvidene mase proračunskih sredstev na proračunski postavki Sofinanciranje cene za oskrbo v vrtcih. RAZPRAVA NA OBČINSKEM SVETU Sejo odbora za družbene dejavnosti je vodil Jože Šircelj (NKG), ki je povedal, da je odbor predlog podprl s štirimi glasovi. Odbor je poleg tega razpravljal tudi o trenutno odklonjenih otrocih, o predlogih rezervacij in o primerjavah cen po nekaterih drugih občinah ter sprejel sklep, da bo s temi gradivi seznanil tudi občinski svet. Predvidevajo, da bo gradivo za sejo občinskega sveta pripravljeno v septembru 2005. Nadaljnjo razpravo so ogrevali predvsem predstavniki LDS, začel pa jo je Stane Žvegla (SD), ki je pripomnil, da je pripravljen podpreti povišanje le do višine uradne inflacije, saj so vsa ostala povišanja dodatna obremenitev za starše. Temu mnenju seje pridružil tudi Aleš Medved (LDS) in komentiral zakonska določila. Naj spomnimo: Zakone je sprejela prejšnja vlada. Franc Šti-bernik (LDS) pa je (ponovno) vprašal, kako zagotoviti pomoč staršem za vse otroke enako. Dejan Vuga (LDS) je menil, da je cena sicer že povečana, vprašanje je le, iz katerega »konta« se bo črpala. »Postavljeni smo pred dilemo, da dvignemo ceno, iz-pademo grdi rački, čeprav nismo mi tisti, ki smo povzročili dvig stroškov, in breme povečanja cene prenesemo deloma na starše, v glavnem pa na občinski proračun. Ali pa cene ne povečamo in krijemo izgubo zavoda kot posledico že tako ali tako povečane 'cene de facto' v celoti.« Na podoben način je razmišljal Jože Intihar (LDS) in nadaljeval z ugotovitvami, daje bolje čim prej dvigniti cene, saj bo pozneje prišlo še do zamudnih obresti, ki bodo nastale z izgubo. V nadaljevanju razprave seje spraševal tudi glede porabe materialnih stroškov in zagotavljal, da v vrtcu ne iščejo najugodnejših ponudnikov. Tudi Božidar Gabrijel (LDS) se je pridružil in dodal, da bo čim prej treba vse te postavke prenesti iz občinskega na državni proračun, zagotoviti pa bi bilo treba pomoč za varstvo tudi tistih otrok, ki so doma na primer pri starih starših ali kako drugače. Borut Hrovatin (LDS) je opozoril na nekoliko drugačen vidik te problematike. Otroci pri 5 do 6 letu največ »posrkajo« vase. Zato so tisti, ki so v vrtcih, posebej privilegirani. Otrok je v vrtcih približno 27 %. Župan je nato ponovil že znano stališče, da občino otroško varstvo z investicijami vred stane približno 25 % celotnega proračuna in je v povprečju približno 640.000 sit na leto za enega vključenega otroka v program vrtca. Zato meni, da mora vlada čim prej reševati javno otroško varstvo, ki je po njegovem še vedno preveč »socrealistično« naravnano. Pri tem dodatno izgubljajo svojo vlogo tudi starši. Zavrnil pa je tiste razpravljavce, ki so menili, da gre za nenormalno povečanje plač nasproti plačam v gospodarstvu in pri tem spomnil na zaostanek še iz lanskega leta, v letošnjem letu pa gre le za 2 % povečanje. Žalostno pri tem je le to, da so zaposleni v vrtcih izpostavljeni ob takšnih razpravah, ko se državni normativi morajo izvajati prek občinskih razprav. Franc Štibernik (LDS) je ob tem vzpodbujal, da naj bi občina dala možnost opravljanja otroškega varstva s koncesijo, a je pobudo po županovi obrazložitvi umaknil. Svetniki so nato sklep o novi višji določitvi cen programov v vzgojnovarstvenem zavodu Kekec Grosuplje potrdili z 10 glasovi, dva sta bila proti. Jože MMN Občinski svet je predhodno že obravnaval osnutek odloka o komunalnih taksah. Na osnutek odloka o komunalnih taksah v občini Grosuplje sta bili zastavljeni dve tehtnejši vprašanji: - Zakaj druga alinea prvega člena zajema samo gospodarske namene ter - Pod kakšnimi pogoji se lahko uporablja javni pločnik? Marko Podvršnik je v obrazložitvi točke dodal, da naj se Brezje pri Grosupljem vključi v 1. območje glede »cenovnega« razdelilnika. Javni pločnik je po Odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Grosuplje sestavni del javnih prometnih površin in se lahko uporablja za izvedbo javnih prireditev, za kar je predhodno potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. Organizator prireditve mora po pridobitvi dovoljenja javnost seznaniti s spremenjenimi razmerami, Poleg odločbe o plačilu komunalne takse in zapori pa si mora organizator pridobiti tudi soglasje lastnika ter hkrati poravnati stroške o najemu zemljišča. V primeru, če organizator in ponudniki, ki so organizirani s strani občine za novoletno prireditev podajo vlogo za zaporo ceste in pločnika na Kolodvorski ulici, se lahko odda v najem tudi del javne prometne površine, vendar se vsaka vloga obravnava individualno. RAZPRAVA IN SPREJEM Aleš Medved (LDS) se je odločil, da bo glasoval proti temu odloku, ker se po njegovem gleda predvsem »skozi« pobiranje davščin in odloka ne podpira vsaj v tistem delu, kjer je oglaševanje povezano s športnimi dejavnostmi. Matjaž Trontelj (SLS) je za območje Brezja (ki naj bi bilo na novo razvrščeno v 1. območje) predlagal, da bi bilo prav, če se starega dela naselja ne vključuje zraven. Svetniki predloga o uvrstitvi naselja Brezje v 1. območje ne glede na stari del vasi in novi del naselja Sončni dvori, ki teritorialno spada pod vas Brezje, po krajši razpravi niso potrdili. Svetniki pa so nato s 4 glasovi za in 3 proti izglasovali tudi predlog Božidarja Gabrijela (LDS), da se naselje Perovo uvrsti v 2. območje. Predlog odloka o komunalnih taksah je na koncu potrdilo 8 svetnikov, 1 je bil proti. Jože Miklič IZRAČUN KOMUNALNE TAKSE: Vrednost točke je 12,65 sit. Tabelo o zaračunavanju komunalne takse za posamezne oglaševalske možnosti in uporabo javnih površin, kioskov in stojnic smo že objavili Grosupeljskih odmevih maja 2005. Izračun v tabeli je narejen za 1. območje. 2. območje se zaračunava 20 % nižje od 1. območja. Za 3. območje pa je glede na 1. območje višina taks nižja za 40 %. Po pot pa objavljamo samo popravljeni višini taks za kioske in stojnice. Ostale so nespremenjene in so bile že objavljene v Grosupeljskih odmevih maja 2005. število točk površina (m2) taksa kiosk (3 m x 2 m) povečana za lm.na vse strani 30 20 7.590 sit/dan stojnica (2 m x 1 m) povečana za lm na vse strani 20 12 3.036 sit/dan POPRAVLJEN TUDI ODLOK 0 USTANOVITVI JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM GROSUPUE 30. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje v sredo, 15. junija 2005. V uvodni obrazložitvi točke o spremembah in dopolnitvah tega odloka je Jelka Kogovškova povedala, da sta po izločitvi enote osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje iz Zdravstvenega doma Ljubljana in prenosu ustanoviteljskih pravic na Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, Občini Grosuplje in Dobrepolje leta 1997 ustanovili javni zavod Zdravstveni dom Grosuplje. Občina Ivančna Gorica pa je ustanovila svoj zdravstveni zavod. Ob ustanovitvi je Občini Dobrepolje pripadalo 1,5 splošnega zdravnika, 1,5 stomatologa, patronažna sestra in 0,2 pediatra. V zadnjih letih je Občina Dobrepolje s podelitvijo koncesij privatizirala področje zdravstvenega varstva in ji danes, v okviru javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje, pripada še 0,2 pediatra. Vendar pa Zdravstveni dom Grosuplje (in ne konce-sionarji) občini Dobrepolje še vedno zagotavlja določene storitve, kot so nujna medicinska pomoč in preventiva oz. njena koordinacija. Zakon o zdravstveni dejavnosti v 28. členu določa, da zdravstveni zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in zavarovancev oz. drugih uporabnikov. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi. V 29. členu Zakona o zavodih je prav tako navedeno, da svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. Sestava, način imenovanja oz. izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oz. s statutom ali pravili zavoda. V 6. členu odloka je določeno, da svet šteje 9 članov, od katerih 3 člane iz- volijo delavci zavoda s tajnim glasovanjem, 5 članov imenujeta ustanovitelja, od tega dva Občina Dobrepolje in tri Občina Grosuplje, ter 1 člana predstavnikov uporabnikov, ki ga imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sama privatizacija zdravstva v Občini Dobrepolje sicer ne vpliva na njeno vlogo ustanoviteljice in tudi ne na število članov v svetu zavoda Zdravstvenega doma Grosuplje. Ustanoviteljicam pa je prepuščeno, da na podlagi novih dejstev na novo uredijo medsebojna razmerja. Zaradi bistveno spremenjenih razmerij med ustanoviteljicama zdravstvenega zavoda pa Občina Grosuplje meni, daje treba nujno spremeniti številčno razmerje zastopanosti predstavnikov ustanoviteljic v svetu zavoda. Občina Grosuplje je predlagala, da se zastopanost občine Dobrepolje v svetu zavoda zmanjša iz dveh na enega predstavnika, zastopanost občine Grosuplje pa naj se poveča za enega predstavnika. Tako bo Občino Dobrepolje zastopal 1 predstavnik, 4 pa Občino Grosuplje. RAZPRAVA NA OBČINSKEM SVETU Jože Šircelj (NKG) je v imenu odbora za družbene dejavnosti povedal, da je odbor soglasno podprl predlog. Hkrati pa je odbor opozoril na postopek imenovanja po novi zastopanosti v vmesnem obdobju za obe občine. Druge razprave o tej točki ni bilo. Svetniki so nato osnutek odloka z 19 glasovi sprejeli soglasno. Ker pa v občini Dobrepolje še ni občinski svet sprejel podobnega odloka, bodo v Grosupljem s sprejemom predloga odloka še počakali. Jože Miklič ZAMENJAVA DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO a) Mnenje k razrešitvi direktorja Centra za socialno delo Grosuplje b) Mnenje k Imenovanju direktorice Centra za socialno delo Grosuplje 31. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 6. julija 2005 plačila staršev po veljavnih cenah primerjalno Marko Podvršnik je povedal, daje s 1. 10.2005 Bojan Pucelj odpovedal delovno razmerje kot direktor Centra za socialno delo Grosuplje. Občina sicer ni ustanoviteljica zavoda, a center deluje tudi na njenem območju, zato daje soglasje. Svet CSD Grosuplje je sprejel sklep o razrešitvi g Puclja in sklep o razpisu. Razpis za prosto delavno mesto direktorja je bil objavljen v časopisu Delo, 24.5. 2005. Na razpisano prosto delovno me- sto direktorja je prispelo 7 vlog od katerih je 5 kandidatov izpolnjevalo pogoje. Razpisna komisija je Svetu CSD Grosuplje predlagala, da se za direktorico CSD Grosuplje imenuje go. Vesno Širok. Svet CSD Grosuplje je na svoji 7. izred- di minister za delo. Mag Breda Škrjanec (LDS) pa je mnenje KVIAZ-a označila za insinuacijo (Slovar slovenskega knjižnega jezika: namigovanje, podtikanje?). Na to, da ljudje na določena delovna mesta prihajajo in odhajajo, pa svetniki nima- ni seji 22.6.2005 v prisotnosti štirih čla- jo vpliva. Jože Intihar (LDS) je go. Vesno nov imenoval za direktorico CSD Grosup- podprl. Matjaža Trontlja (SLS) pa je za- in predlaganimi novimi cenami po plačilnih razredih Plačilni razred oproščeni Dohodek na člana v % denarni dodatek plačila do polne cene 0 Število otrok Stara cena 1 -3 85 550,00 Stara cena 3-6 67,640,00 Nova cena 1 -3 92 830,00 Nova cena 3-6 73.070,00 Povečanje cene 1-3 Povečanje cene 3-6 prvi do 25 % 10 26 111 0,00 8 555,00 0,00 6 764,00 0,00 9 283,00 0,00 7.307,00 728.00 543,00 drugi od 25 % do 35 % 20 99 17 110.00 13 528,00 18 566,00 14 614,00 1,456.00 1,086,00 tretji od 35 % do 45 % 30 118 25,665,00 20.292,00 27.849,00 21 921,00 2 184,00 1.629,00 četrti od 45 % do 55 % 40 75 34,220,00 27 056,00 37 132,00 29 228,00 2 912,00 21 rzoo peti od 55 % do 70 % 50 58 42 775,00 33 820,00 46 415,00 36 535,00 3 640,00 2.715,00 šesti od 70 % do 90 % 60 34 51 330,00 40 584,00 55 698,00 43 842,00 4 368,00 3.258,00 sedmi od 90 % do 110 % 70 13 59 885 00 47 348,00 64 981,00 51 149.00 5096,00 3 801,00 osmi nad 110 % 80 16 68 440 00 54 112,00 M 264,00 58 456,00 5 824,00 A \AA 00 Dohodek na družinskega člana pomeni bruto mesečn, dohodek na družinskega člana v primerjav, s povprečno plačo na zaposlenega v Republik, Sloveniji Ije go. Vesno Širok, rojeno 23.1.1951, stanujočo v Grosupljem, Ane Galetove 7, univ. dipl. psihologinjo, zaposleno na CSD Grosuplje za obdobje 5 let z nastopom funkcije 1.10.2005. RAZPRAVA SVETNIKOV Božo Predalič (SDS) je kot podpredsednik KVIAZ-a predlagal, da se preveri, ali je združljiva funkcija predlagane Vesne Širok z njenim statusom v lastnem podjetju. Marko Podvršnik je dodatno obrazložil, da je ga. Širokova dala pis-no izjavo, da njeno podjetje ne deluje. V končni fazi bo moral soglasje dati tu- skrbel že drugi odstop v dokaj kratkem času na tem odgovornem mestu. Stane Žvegla (SD) je podprl mnenje KVIAZ-a in dodal, da je bil tudi priloženi program dela dokaj šibek in napovedal, da se bo pri glasovanju vzdržal. Franc Štibernik (LDS) je na to dejal, da je program samo privzet od prejšnjega direktorja, o katerem je občinski svet v preteklosti že dal pozitivno mnenje. 21 svetnikov je pri glasovanju razrešilo Bojana Puclja in prav toliko jih je potrdilo go. Vesno Širok za novo direktorico Centra za socialno delo. Jože Miklič OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA 30. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 15. junija 2005. ■ Občina Grosuplje je na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda dokaj šibka, je povedal med drugim v obrazložitvi te točke župan Janez Lesjak, zato Je ta program za občino v bodoče eden od pomembnejših. Seveda pa se zavedamo, da bo od priprav projektov pa do realizacije tudi dokaj trda in dolga pot, ko se bo treba odreči tudi marsiketeri prav tako pomembni zadevi. Program je na seji predstavil predstavnik Limnosa d.o.o., ki skupaj z občinskimi svetovalci na uradu za komunalno infrastrukturo in Javnega komunalnega podjetja Grosuplje pripravilo program. Na začetku je predstavi-telj poudaril, da so roki za izvedbo takih programov, naloženi Sloveniji, s strani Evropske unije in da so dokaj kratki. Je pa hkrati tudi dejal, da si je Slovenija ob vstopu v EU uspela izboriti desetletni odlog pri izvedbi programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Prvi operativni program, ki se bo sicer v prihodnosti ciklično ažu-riral, je skladno z državnimi izhodišči osredotočen na obdobje od 2005 do 2017. Razen širših obvez, izhajajočih iz domače in EU zakonodaje, pa so izhodišča in cilji predloženega programa skladni tudi z okoljskimi cilji Regionalno razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo za obdobje 2002-06. Na lokalni ravni je operativni program narejen na podlagi Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode ter izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda, kije bil sprejet oktobra 2004 na Vladi RS v prejšnji sestavi in predstavlja osnovo za pridobitev kakršnih koli investicijskih sredstev s strani države. Program pa sledi tudi zahtevi po izdelavi umestitvenega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC o čiščenju komunalne odpadne vode in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONF- Slll/01). IZHODIŠČA ZA PROGRAM Program je bil narejen na podlagi nekaterih osnovnih podatkov. Na območju občine živi na 133,8 km2v 67 naseljih 15.665 prebivalcev s stalnim prebivališčem (Popis 2002), kar predstavlja 117,1 prebivalca na km2 površine in je nad državnim povprečjem. V 48 naseljih je 50 ali več prebivalcev. Število stavb s stanovanji je 4.096, v katerih je naseljenih 4.969 gospodinjstev. V letu 2003 je bila na območju občine poraba pitne vode (ki je v veliki meri ekvivalent količin odpadne vode) 54,8 m3/osebo, v letu 2002 pa 53,0 m3/ose-bo. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je na območju občine Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Občina ima na svojem področju že delno zgrajene kanalizacijske sisteme mešanega tipa v naseljih Grosuplje, Brezje, Sp. Slivnica, Šmarje-Sap, Cikava, Sela, Veliki Vrh in nekaj tudi na Malem Vrhu in Tlakah. V občini Grosuplje je v uporabi 42,7 km mešanega kanalizacijskega sistema, 15,4 km tekalnega in 13,3 km meteornega kanalizacijski sistema. Na območju občine Grosuplje deluje centralna čistilna naprava - CČN Grosuplje. Zgrajena je bila davnega leta 1978. Vsa ostala gospodinjstva in gospodarske enote, ki niso priključeni na kanalizacijsko omrežje odvajajo odpadno vodo v individualne greznice, ki so večinoma pretočnega tipa z iztokom v pod-talje ali odvodnik. Območje naselja ali delov naselja, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je za potrebe izdelave državnega programa, ki je bil tudi posredovan v preveritev lokalnim skupnostim in katerega so pri izdelavi občinskega programa morali upoštevati kot obvezno izhodišče, enako območju poselitve, ki sestavlja samostojno skupino enohektarskih kvadratnih celic ali združenje več takih skupin celic, katerih povprečna gostota obremenjenosti okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode presega določeno vrednost. Območje naselja, kot ga določa register prostorskih enot, je s tem zmanjšano le na območje poselitve, kjer je gostota obremenjenosti enaka predpisani obremenjenosti, pri kateri je treba to območje opremiti z javno kanalizacijo (kjerkoli je minimalno 20 oseb/ha, na občutljivih in vodovarstvenih območjih je kriterij strožji: 10 oseb/ha). Le za del območja občine velja, da je označen kot občutljivo območje. Do leta 2017 je zgolj na teh območjih z ustrezno gostoto obremenitve in minimalno 50 prebivalci (PE) treba doseči predpisani standard od- vajanja in čiščenja odpadne komunalne vode in to do rokov, ki so že določeni v navedenih predpisih. Na območju občine Grosuplje je 115 aglomeracij. Aglomeracij pod 50 PE je 73 in za te velja pred letom 2017 bo še naprej obvezna uporaba greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav. Le-te bodo še naprej izključno investirali povzročitelji odpadnih vod. Aglomeracij nad 50 PE je 42. Izmed njih ima gostoto večjo od 10 oseb/hektar 12 območij. Za ta območja seje država Slovenija obvezala do EU, da bo postavila kanalizacije in čistilne naprave za komunalne odpadne vode najkasneje do leta 2017. POTREBNA FINANČNA SREDSTVA IN VIRI Obveznosti iz obveznega programa za obdobje 2005 - 2017 znašajo približno 3.134.000.000 SIT (13.060.000 EVRO). V13 letnem investicijskem ciklusu bo potrebno v povprečju pridobiti in investirati 241.000.000 SIT (1.005.000 EVRO) letno. Obveznosti zgolj iz dodatnega programa (3. stopnja) za obdobje 2005 - 2017 znašajo približno skupaj 1.303.000.000 SIT (5.429.000 EVRO). V13 letnem investicijskem ciklusu bi bilo potrebno v povprečju pridobiti in investirati 100.000.000 sit (418.000 EVRO) letno. Potencialni realni finančni viri so: državni proračun, državna taksa, EU sredstva, cena storitve, občinski proračun in komunalni prispevek. NOSILCI NALOG Soudeleženci pri realizaciji predloženih aktivnosti so in bodo tudi v bodoče: državna uprava, občinska uprava, izvajalci javnih služb, inšpekcija, uporabniki storitev, regionalne razvojne služne in strokovne organizacije. RAZPRAVA Na začetku razprave je predsednik odbora za prostor Franc Štibernik (LDS) povedal, da so na odboru dobro ocenili pripravljeni program. Dodatno pa so menili, da naj se čim prej začne pripravljati potrebne načrte za izvedbo. Dr. Petra Verliča (SDS) je zanimalo, ali je bil za pripravo tega programa narejen javni razpis in ali to ne pomeni javno nezaupanje Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Pripravljalec je povedal, da so delo dobili na podlagi razpisa malih vrednosti, o točni višini sredstev pa ni vedel povedati zneska. Ker tega dela v občini tudi JKP še ni opravljalo, bi najbrž porabilo veliko več naporov, kot če ga je pripravilo podjetje, ki že v 18 drugih občinah dela podobne naloge, dve med njimi sta celo mestni občini. Župan je k temu odgovoru postregel s podatkom, da so kar nekaj let JKP spraševali, kako naj bi posodobili čistilno napravo, a ni bilo pravega odgovora, kar pa je izjavo pripravljalca programa postavilo v nekoliko drugačno luč. Zato so tudi izvedli javni razpis, ki je neodvisno med drugim tudi pokazal realno stanje na tej »osrednji grosupeljski packi«. So se pa odzvali tudi na razpis, a niso bili izbrani kot najboljši ponudnik. Direktor Janez Skarlovnik je v zagovor JKP povedal, da so na celostnem urejanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda pripravili svojo metodologijo, kije slonela bolj na operativno-terensko-izvedbeni ravni. Med tem časom seje na državni ravni pripravil nov program, ki je zasnovan bolj »birojsko«. Pojasnil je. da trenutno intenzivno delajo na projektu sanacije porečja Krke, ki naj bi bil nared že v naslednjem letu. Poleg obnove in nadgradnje čistilne naprave pa bo potrebna tudi sanacija (nevo-dotesnega in večkrat »zlomljenega«) zbiralnega kanala S od Šmarja-Sapa do čistilne naprave. »Ta sredstva so grozna,«je dejal Janez Skarlovnik, koje predstavil, da bo morda iz državnega proračuna za te investicije mogoče dobiti le 15 % finančne soudeležbe in približno toliko tudi iz evropskih sredstev. V nadaljevanju pa bo veljaven občinski in državni program podlaga tudi za sledenje cenam storitev. Opozoril pa je še ne neskladje »rdečih« obveznih programov, kijih bo treba narediti zaradi obljube do Evrope, in »zelenih« neobveznih (občinskih in krajevnih) programov, ki pa se med eno in drugo številko razlikujejo glede možnosti, da bi jih gradili skupaj. Jože Šircelj (NKG) je iz izračuna navedel, da program zahteva vsako leto približno 241 mio sit denarja v proračunu. Ali so možni še kakšni drugi viri? Dodatno je vprašal, ali bi se morda dalo vzpostaviti tudi kakšno povezovanje s sosednjima občinama Dobrepolje in Ivančna Gorica, ker meni, da bi lahko tak strateški pristop pocenil programe. Pripravljalec je povedal, da se kanalizacije lahko gradijo tudi prek koncesionarjev, ali pa s sofinanciranjem. Občina Ivančna Gorica pa je v lanskem letu že dobila nekaj sredstev za sofinanciranje kanalizacijskega omrežje in čistilne naprave, ker je program odvajanja in čiščenja pred tem že naredila. Skupnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami pa med občinami ni mogoče zaradi prevelike oddaljenosti načrtovati. Zanimivo pa je, da bo morala država do leta 2008 narediti tudi programe za vsa porečja -občina Grosuplje spada (večinoma) v porečje Krke. Podobno je spraševal tudi Aleš Medved (LDS), ki je že pred nekaj meseci postavil vprašanje JKP, pa ni dobil odgovora v zvezi z delovanjem centralne čistilne naprave. Projektirana je bila za obremenitev 10.000 PE inje potrebna rekonstrukcije zaradi zastarelosti, preobremenjenosti in potrebe po nadgraditvi s terciarno stopnjo z odstranjevanjem dušika in fosforja. Ocenjujejo, daje že zdaj nanjo steka 11.500 PE, kar pomeni, da bodo vse novogradnje stanje samo še poslabšale, če se ne bo čistilno napravo razširilo, obnovilo in nadgradilo. Pripravljalec je menil, da bi v vseh projektih verjetno še najprej prišli do evropskih sredstev, vendar pa bo tudi to nalogo potrebno izpeljati z veliko znanja in prizadevanj ter politične volje in soglasja. Za primer je povedal, da so na Obali delali takšen projekt štiri leta, a so uspeli. Staneta Žveglo (SD) je zanimalo v zvezi z neobveznim programom v 3. kategoriji, kjer ljudje plačujejo 60 % tudi za kanalščino, a si bodo morali sami urejati greznice ali kanalizacije. Bilo bi pošteno, da se jih oprosti plačevanja kanalščine. Pripravljalec mu je odgovoril, da bo to najbrž potegnilo za seboj tudi spremembo občinskih normativov. Župan je ob drugih komentarjih in odgovorih povedal tudi nekaj v zvezi s trenutnimi dejavnostmi občine na tem področju. Še posebej pa je poudaril, da je izredno težko izpeljati prav projekte za linijske objekte (ceste, vodovodi, kanalizacije, telefoni,,,), ki prečkajo ali se dotikajo več lastnikov. Z lastniki poteka cela vrsta raznih pogajanj in večkrat morajo spreminjati tudi poteke tras za različne linijske objekte. Svetniki so operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda sprejeli soglasno z 19 glasovi. Jože Miklič SE ENA ZAMENJAVA ČLANA OBČINSKEGA SVETA 30. In 31. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 15. 6. 2005 Dr. Miroslav Kranjc (LDS) se je 1. junija 2005 na novo zaposlil na Računskem sodišču inje zaradi nezdružljivosti funkcije po zakonu odstopil kot svetnik občinskega sveta. Zato so svetniki le formalno potrdili sklep o prenehanju njegovega mandata, da lahko občinska volilna komisija nadaljuje postopek za potrditev nadomestnega člana občinskega sveta. Že na naslednji seji je občinski svet potrdil sklep, da mandat občinskega svetnika namesto dr. Miroslava Kranjca nadaljuje do izteka mandata Boris Legan (LDS). Komisija za volitve in imenovanja je predhodno predlagala kandidata z ugotovitvenim sklepom, saj sta se kandidata dr. Metka Mencin Ceplak in Milan Hpjč. (po vrsti na kandn datni listi) pisno odrekla funkciji člana v Občinskem svetu Občine Grosuplje. Matjaž Trontelj (SLS) je kot član v imenu KVIAZ-a povedal, da so na komisiji predloženi ugotovitveni sklep občinske volilne komisije potrdili, da Boris Legan postane član občinskega sveta, svetniki pa so sklep potrdili z 19 glasovi. Jože Miklič Prikaz finančnega zbira investicij v aglomeracijah nad 50 PE iz obveznega programa za obdobje 2005-2017. Ostala območja so razvrščena v neobvezen ali dopolnilni program. Zap. št. ID Aglomeracija - Ime PE PE dod. PE skupaj PE/HA skupaj Površina (ha) Odstotek kanal.-min. obveza KČN-opomba 1 5128 SELA PRI ŠMARJU 146 44 190 23,73 8,0 95% ID304 (CČN Grosuplje) 2 5118 SPODNJA SLIVNICA 465 140 605 16,34 37,0 70% Odvajanje na ID304 3 5116 ŠT. JURIJ 872 262 1134 13,18 86,0 80% Odvajanje na ID304 4 5082 LUČE 290 87 377 10,47 36.0 80% Mala ČN 5 5077 VELIKA LOKA 180 54 234 14,63 16,0 80% ČN za 650 PE (Skupaj z 5060 in 5070) 6 5070 (VELIKA) ŽALNA 245 74 319 19,91 16,0 80% ČN za 650 PE (Skupaj z 5060 in 5077) 7 5062 ČUŠPERK 198 59 257 12,87 20,0 80% Mala ČN 8 5060 (MALA) ŽALNA 59 18 77 12,78 6,0 80% ČN za 650 PE (Skupaj z 5070 in 5077) 9 5051 ZAGRADEC PRI GROSUPUEM 365 110 475 12,49 38,0 70% Odvajanje na ID304 10 5039 VELIKO MLAČEVO 81 24 105 52,65 2,0 95% Odvajanje na ID 304 11 5025 GROSUPUE 6193 1858 8051 42,60 189,0 95% Odvajanje na ID 304 12 16390 ŠMARJE-SAP 4366 1310 5676 19,14 296,6 95% Odvajanje na ID 304 DELNO ZAPRTA SEJA OB SKLEPU ZA PODELITEV OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ 30. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje v sredo, 15. Junija 2005. Svetniki občinskega sveta občine Grosuplje so na 31. redni seji glasovali tudi o podelitvi občinskih nagrad in priznanj. A ker so nekateri pred leti močno spolitizlrali podeljevanje grosupeljskih občinskih nagrad, so v lanskem letu sprejeli tudi pravilnik, po katerem lahko svetniki, kadar je več kandidatov za posamezno nagrado ali priznanje, kot Jih Je na voljo po odloku, lahko odločijo, da sejo zaprejo za javnost. Tako niti novinarji niti televizijske kamere nis(m)o smeli biti prisotni v tem delu razprave in odločanja občinskega sveta. Zato v tem prispevku povzemamo le del uvodne obrazložitve In (do)končnl sklep, kolikor ga je bilo »dostopnega« za Javnost. Na začetku je župan Občine Grosuplje Janez Lesjak dejal (po posnetku TV Grosuplje): »Smo pri 2. točki - Sklep o podelitvi nagrad in priznanj občine Grosuplje za leto 2005. Kdo bo podal obrazložitev? Prosim, najprej gospod Pod-vršnik! Najprej obrazložitev! Prosim!« Nato je pravnik in direktor občinske uprave Občine Grosuplje Marko Podvršnik nadaljeval: »Ja. Zdaj bi zopet prosil, mogoče, če že kar v uvodu - se opravičujem za malo posluha, ker imamo eno zelo pomembno točko, pa tudi moram reči! daje proceduralno relativno zapletena. Bom jaz vam zelo na kratko dal uvod, ker to točko je obravnaval KVIAZ, kije tudi pristojen za oblikovanje predloga podelitve nagrad in priznanj občine Grosuplje. Jaz bi zelo na kratko opredelil. Vi ste dobili vse vložene predloge že z gradivom. Danes ste dobili na mizo sklep KVIAZ-a. Jaz bi samo na ta del opozoril. Namreč: Po veljavnem odloku o podelitvi nagrad in priznanj imamo dva relativno različna postopka, pa tudi relativno zapletena. Namreč: Mi imamo predloge, ki so na komisiji KVIAZ-a dobili zadostno dvotretjinsko podporo izoblikovane predloge kot zaprte liste. O tem predlogu kot zaprte liste KVIAZ-a se po veljavnem odloku ne razpravlja, ima pa vsak član občinskega sveta možnost, da obrazloži svoj glas. V kolikor ta predlog ne dobi večinske podpore na občinskem svetu, se seja izprazni za javnost in se o vsakem posameznem predlogu razpravlja. Kot ste videli oziroma kdor bo še pogledal, v drugem delu dve nagradi nista predani v obliki zaprte liste, kar pomeni, daje izoblikovan samo vrstni red in bo moral o teh nagradah odločati občinski svet in tudi razpravljati, kar pomeni, da bomo v tem delu zaprli sejo za javnost v skladu z našim odlokom, razpravljali o kandidaturah in nato sledi tudi tajno glasovanje. Mi imamo pripravljene glasovnice. Skratka: Želel sem samo opozoriti, na malenkost bolj zapleteno proceduro...« „ Božo Predaličje nato kot namestnik predsednika KVIAZ-a (v odstopu) povedal, daje za nagrado občine Grosuplje z zlatim grbom predlagan Andrej Bahovec (18 za /soglasno), za ostala dva kandidata pa se bo odločal občinski svet na tajnem glasovanju. Za Zlato priznanje občine Grosuplje je KVIAZ predlagal edinega predlaganega kandidata za priznanje Franca Kanduča (18 za/soglasno). Pri priznanju za srebrni znak seje komisija odločila z dvotretjinsko večino za Staneta Peterlina (17 za), občinskemu svetu pa je komisija prepustila, da se odloči med ostalima dvema kandidatoma. Za bronasto priznanje sta bila samo dva predloga, zato je komisija predlagala, da se priznanje podeli obema kandidatoma, in sicer Lovski družini Grosuplje (17 za) in Turističnemu društvu Sela pri Šmarju (17 za). Po zaprti seji občinskega sveta, na katerem so izvedli tudi tajno glasovanje, so se svetniki odločili, da zlato nagrado podelijo Antonu Riglerju, srebrno priznanje pa Avtovalu d.o.o. Jože Miklič UREDITVENI NACRT UPRAVNI TRIKOTNIK GROSUPLJE Občinski svetniki so na 30. in 31. seji razpravljali o Ureditvenem načrtu (URN) Upravni trikotnik, ki se vsebinsko povezuje na sosednjega - Družbeni dom. Na prvi seji, ko so po štirih letih ponovno razpravljali o tem načrtu, so imeli kar precej pripomb, ob sprejemanju predloga pa je bilo vprašanj in pripomb na načrt veliko manj. O POPRAVLJENEM OSNUTKU UREDITVENEGA NACRTA UPRAVI TRIKOTNIK 30. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 15. 6. '05. Vodja Urada za prostor v Občini Grosuplje Mojca Lovšin je uvodoma povedala, da so svetniki po štirih letih ponovno dobili na mizo gradivo za sprejem Odloka o URN Upravni trikotnik. K tem odloku sta že v letu 2001 dala svoji pripombi ustanovi, ki seju prostorsko neposredno dotika odlok - to sta Okrajno sodišče in Upravna enota v Grosupljem. Za Okrajno sodišče v Grosupljem Je pripombe na oba URN (Upravni trikotnik in Družbeni dom) dal njegov predsednik že maja 2001, v katerih pravi, da bo ob izgradnji ploščadi s parkirnimi prostori oziroma garažne hiše potrebno kar najbolje upoštevati hrupnost zaradi čim manjšega motenja dela sodišča. Sodišče do nadaljnjega ne dopušča posegov pod zgradbo sodišča, v poštev pa ne pride tudi nikakršna preselitev sodišča. Za parkiranje po njegovem naj ne bi bilo potrebno »vse ograditi z betonom«. Glede parkirnih prostorov ob izgradnji ploščadi in kletnih etaž garažne hiše pa naj se predvidi zadostno število parkirnih mest za stranke, katere naj bi predvidoma parkirale na ploščadi, ki bo približno na nivoju sedanjega terena, uslužbenci naj bi parkirali predvidoma v kletni etaži. Upravna enota Grosuplje -Oddelek za okolje In prostor je prav tako svoje pripombe na osnutek odloka oddala že maja 2001 na podlagi predhodnih dogovorov med Občino Grosuplje in Servisom skupnih služb Vlade RS. V njem je bilo predvideno, da si bodo morali posamezni investitorji zagotoviti parkiranje v predvideni garažni hiši, tako za zaposlene (Upravne enote Grosuplje, Izpostave Davčnega urada Grosuplje, Izpostave Geodetske uprave Grosuplje, Inšpekcijskih služb in Okrajnega sodišča), kot za obiskovalce, kar bi ob upoštevanju normativa 1 PM na 30 m1 pomenilo 253 PM, od tega v kleti 180 PM, na ploščadi pa 37 PM + 34 PM = 67 PM, skupaj vseh PM v kleti in na ploščadi je 251 PM. Še posebej so izpostavili potrebo po gradnji dveh etaž v kletnem delu za potrebe parkiranja, saj je bilo v odloku to sprva nakazano samo kot ena od možnosti. V odloku ni bilo jasno razvidno, kako bo preprečeno gara-žiranje naključnih obiskovalcev oziroma okoliških stanovalcev v kletnih etažah garažne hiše in ločevanje le-teh od strank upravno poslovnega programa URN, katerim mora biti zagotovljeno parkiranje v garažni hiši. Menili so tudi, da je treba uskladiti dostope v garaže v obeh URN in da ureditveni načrt ni dovolj upošteval poslovno-upravne-ga programa dejavnosti in njihovega razvoja ter potreb tako po zadostnih uporabnih površinah, kot tudi zadostitvi potreb mirujočega prometa-parkiranja, niti dejavnosti (uslužbencev, obiskovalcev), ki so že na tem prostoru oziroma so predvidene v tem upravnem trikotniku kot npr., sodišče in zemljiška knjiga ter davčna uprava in predvidene nove dejavnosti ter morebitna širitev same Občine v neposredni bližini. URN premalo upošteva medsebojno povezanost pri delu posameznih zgoraj naštetih organov in upravnih organov (Upravne enote, Geodetske uprave, Inšpekcijskih služb), ki so v ureditvenem načrtu »Družbenega doma«, tako glede povezanosti posameznih objektov kot tudi možne racionalizacije poslovanja-možnosti organiziranja skupnih služb ter posameznih prostorov (vložišča oz. glavne pisarne, informacijskih služb, arhivov, sejnih sob, računalniške povezano-sti-prehod na računalniške povezave in obdelave (zemljiška knjiga, geodetska uprava, Urad za prostor Občine, Upravna enota itd.). Odlok o URN Upravnega trikotnika bi moral biti po njihovem namenjen le poslovno-upravnim objektom, ki so zgoraj našteti, s tem bi bilo predvidenega dovolj prostora in rezerve tudi za njihov bodoči razvoj na tem prostoru. Upravna enota pa je dala tudi pripombe na »prostorsko dotikajoči se Odlok o URN območja »Družbeni dom Grosuplje« Odlok določa, da se poruši obstoječi Družbeni dom in njegov prizidek ter zgradi nadomestni objekt - to je poslovno-kulturno stanovanjski objekt, tlorisnega gabarita 22 m x 14 m toleranca horizontalnih gabaritov do -10 % in vertikalnega gabarita K+P+2+M. Če je na tem prostoru, ki ga zajema ureditveni načrt, predvidena nova zgradba Upravne enote Grosuplje, Izpostave Geodetske uprave Grosuplje in Inšpekcijskih služb, je namembnost objekta potrebno spremeniti kot poslovno-upravno. Povečati je potrebno površino objekta, saj sedaj predvidena površina 1540 m2 ne zadostuje, zadostna površina bi bila 1865 m2, kar pomeni, daje potrebno povečati višinski in tlorisni gabarit objekta in ga v tem primeru uskladiti z višinskimi gabariti objektov v Odloku o URN Upravni trikotnik. Odlok tudi ne opredeljuje števila zagotovljenih zunanjih parkirnih mest v tem ureditvenem območju. Do oddanih pripomb pa je Občina Grosuplje dodala svoje stališče, v katerem je zapisala, da je v letu 2000 začela s postopkom URN Družbeni dom in URN Upravni trikotnik ter v novembru 2002 sprejela Odlok o URN Družbeni dom. Postopek za URN Upravni trikotnik pa je miroval od javne razgrnitve in razprave, kije potekala od 22. 5. 2001 do 22. 6. 20-01. V letu 2003 so bila pridobljena še nekatera mnenja soglasjeda-jalcev, vendar se postopek ni zaključil. Oba URN (že sprejeti Družbeni dom in še ne sprejeti Upravni trikotnik) se med seboj dopolnjujeta, zato se določeni posegi v URN Družbeni dom ne morejo izvajati, dokler se ne potrdi tudi URN Upravni trikotnik z morebitno pravočasno vloženimi pripombami. V dopolnjenem osnutku URN je projektantsko podjetje To-pos d.o.o. Iz Dolenjskih Toplic upoštevalo naslednja izhodišča: URN Upravni trikotnik je nastal na osnovi idejne zasnove, ki je bila narejena za celotni predel med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto in skupaj z URN »Družbeni dom« pomeni neločljivo celoto. Idejna zasnova predstavlja rešitev za naslednje naloge in omejitve: • osrednja vloga obravnavane lokacije v mestnem urbanem kontekstu, • prevladujoči upravno-poslov- ni program za objekte na tem območju, • velike potrebe po parkirnih površinah za vse možne programe na območju, • možnost fazne izgradnje in urejanja, • kvaliteten ambient z drevoredom na Kolodvorski in zato želja, da se ohrani miren značaj te ulice s pomočjo prometne razbremenitve, • dokaj velik nagib terena, ki pada od Adamičeve proti križišču Kolodvorske in Taborske ceste, • osončenost in požarni odmiki, • dostopi za invalide in intervencijska vozila. KONCEPT UREJANJA Osnovna izhodišča za urejanje so: • oblikovna in funkcionalna zasnova objektov in zunanjih ureditev mora ustrezati osrednji vlogi obravnavane lokacije v celotni mestni sliki in dajati vtis reprezentačnosti, • izvedba dveh vzporednih nizov upravno poslovnih stavb s parkirno hišo med obema nizoma; objekte v nizu ob Kolodvorski je mogoče graditi ločeno drug od drugega (ob upoštevanju požarne varnosti), ali pa jih med seboj združevati, - zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest za programe v območju med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto v okviru najmanj dvonivojske podzemne parkirne hiše z možnostjo parkiranja tudi v parterju (streha garaže). Parkirna hiša se izvede v osrednjem delu »Upravnega trikotnika«. Upravno-poslovnih stavb v okviru prve in druge faze ureditvenih načrtov »Upravni trikotnik« in »Družbeni dom« ni možno graditi brez predhodne ali sočasne izgradnje parkirne hiše, • izvedba glavnega dostopa za motorni promet z Adamičeve ceste, • možnost ureditve »Upravnega trikotnika« v dveh funkcionalno in oblikovno zaključenih fazah, posamezni objekti znotraj obeh faz pa se lahko izvajajo ločeno, vendar tako, da je po izgradnji vsakega posameznega upravno-poslovnega objekta istočasno zagotovljeno tudi ustrezno število parkirnih mest v okviru rešitev, ki jih predlagata ureditvena načrta »Upravni trikotnik« in »Družbeni dom«, • izvedba parkovnih ureditev v vogalih »Upravnega trikotnika«, • upoštevanje intervencijskih dostopov, požarne varnosti, osonče-nosti in dostopov za invalide. SVETNIŠKA RAZPRAVA Svetnika Božo Predalič (SDS) in Miha Kadunc (NSI) sta posebej pohvalila, da je v ureditvenem načrtu predvidena gradnja parkirišč poleg terase tudi v dveh kletnih etažah. Miho Kadunca (NSI) pa je zanimalo, kaj je predvideno s sedanjo zgradbo, v kateri domuje Upravna enota. Projektant je naknadno obrazložil, da se parkirna hiša gradi na sredi med objekti samostojno, sosednji objekti pa bodo varovani s pilotno-zagatnimi stenami, da se ne bi porušili v precej globoko skopano gradbeno jamo. Pozneje pa se bosta nadomestila tudi objekta upravne enote in davčne uprave, v katerih se bo prav tako zgradilo kletne etaže, ki bodo povezani z garažno hišo. Matjaža Trontlja (SLS) je zanimalo, koliko bo dejansko parkirišč tudi za obiskovalce teh poslovnih stavb. Na to je odgovoril direktor občinske uprave Marko Podvrš-nik, da se Sodišče (z Geodetsko upravo) trenutno obnavlja le začasno, pozneje pa naj bi se v kakšnih desetih letih tudi ta objekt podrl in bi tudi pod novim objektom zgradili dve etaži garažnih kleti. Ustanove v neposredni okolici pa bodo morale za svoje potrebe zakupiti parkirne prostore. Na to razpravo se je kot zunanji razpravlja-lec navezal direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik, ki je povedal, da so sicer v letu 2003 (ko je bil proceduralni postopek za vlaganje pripomb že mimo) vložili svojo pripombo za približno 100 %-no povečanje parkirnih površin na enaki površini, a ga je župan zavrnil, projektant pa je pojasnil, da je ideja širitve garaž načrtovana odprto, o čemer je Matjaž Trontelj (SLS) menil, da s tem še ne bo zagotovljena celovita in optimalna izgradnja garažne hiše in rešitev grosupeljskega mirujočega prometa. V nadaljnjem utemeljevanju je projektant dejal, če bi se poskušalo tako povečati parkirna mesta, se bo vsa stvar samo še zapletla in Grosuplje ne bo nikoli imelo garažne hiše, saj bo poglabljanje v globino lahko dokaj podražilo gradnjo zaradi varovanja sosednjih objektov, ki se zaenkrat še ne bodo porušili, čeprav je v naslednjih desetletjih za večino zgradb predvideno tudi to. Franc Štibernik (LDS) je kot predsednik odbora za prostor obžaloval, da ni bila točka dana na odbor. In če je bila priložena situacija v gradivu svetnikom za sejo, potem se mu zdi, da bi morala biti nekoliko bolj natančna. Iz nje namreč ni bilo mogoče razbrati, za koliko etaž garažne hiše naj bi šlo, niti kakšna je njena celotna površina. V nadaljnji razpravi pa je opozoril tudi na nejasne podatke in lapsus v samem besedilu odloka. Dušan Hočevar (SDS) je nato predlagal, da se točka umakne z dnevnega reda, saj po štirih letih ne bo nič narobe, če bo šlo gradivo v razpravo pred naslednjo sejo še na pristojen odbor. Jožeta Strelja (NKG) pa je zanimalo, kako daleč v upravnem izvajanju je ureditveni načrt Družbeni dom, ki se neposredno navezuje na URN Upravni trikotnik in so med seboj pogojena tudi skupna parkirišča za bodočo zgradbo Upravne enote. Na to vprašanje je odgovorila kar prisotna načelnica Upravne enote Ne-venka Dolgan in pritrdila, da gre za dva URN-ja, ki sta močno soodvisna med seboj. Marko Podvršnikje dodal, da je bilo skupaj s projektantom precej natančno analizirano lastništvo na tem območju, kar bo tudi narekovalo samo faznost gradnje. Dr. Dušan Lavrič (SD) je opomnil, da ni bil namen razprave povečevanje parkirnih mest, temveč reševanje URN Upravni trikotnik in URN Družbeni dom. Zato podpira strokovno rešitev, rešitev pa sta podprla tudi Božidar Gabrijel (LDS) in Jože Intihar (LDS). Svetniki so nato z 9 glasovi osnutek URN Upravni trikotnik podprli. 0 PREDLOGU ODLOKA UREDITVENEGA NACRTA "UPRAVNI TRIKOTNIK GROSUPLJE" pa so svetniki razpravljali na naslednji 31. redni seji v sredo, 6. julija 2005, in ga tudi sprejeli. Ureditveni načrt je projektantsko podjetje dopolnilo. V tem predlogu je projektant precej podrobno raz-delal gradnjo objektov in parkirišč tega območja v dveh fazah: PRVA FAZA Pogoji se nanašajo na: • objekt (upravno-poslovna stavba A), ki je predviden na mestu sedanjega Družbenega doma (večji del upravno-poslovne stavbe A obravnava ureditveni načrt »Družbeni dom«, en del tega objekta pa spada tudi v ureditveni načrt »Upravni trikotnik«), • obstoječo stavbo sodišča ter ostale obstoječe objekte ob Kolodvorski ulici, • prvo fazo izvedbe podzemne garažne hiše ter • ureditev zunanjih površin prve faze, pri katerih je v ospredju pred- vsem izvedba par- I kirišč na nivoju terena osrednjega dela »Upravnega tri kotnika« in uvoza za motorna vozila z Ada-mičeve ceste. Upravno-poslovna stavba A • namembnost: osrednja namembnost je upravno-in-stitucionalna, spremljajoče pa trgovska, storitvena, kongresna; primerni programi so: prostori upravnih organov, zavodov, različne pisarne, biroji, večnamenska dvorana za prireditve in sestanke občanov, manjše trgovine, manjši gostinski lokal, fotokopirnica, ipd. Pri storitvenih dejavnostih so nesprejemljive vse tiste, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbaniziranega ambienta; - gradbeni in oblikovalski pogoji: vsi objekti v ureditvenih načrtih »Družbeni dom« in »Upravni trikotnik« morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni; upravno-poslovna stavba A mora biti zgrajena znotraj tlorisne površine, ki je v ureditveni situaciji predvidena za to stavbo (bruto tlorisna površina pri 100 % zasedenosti narisane tlorisne površine znaša 664 m2). Novi objekt mora zasesti najmanj 80 % tlorisne površine, namenjene za to stavbo. Najmanj 70 % fasade objekta mora slediti zunanjim robovom omenjene tlorisne površine; kota pritličja je +3-35; višina objekta: pri večnamenski dvorani je dovoljena svetla višina cca 5 m oziroma višina tako imenovanega visokega pritličja. Za preostali del stavbe z upravno poslovnim programom je možna višina od P+3 do P+4, kar pomeni, da ima lahko objekt pri 100 % zasedenosti v ureditveni situaciji predvidene tlorisne površine pri višini P+3 2324 m2, pri višini P+4 pa 2824 m2 bruto površin (brez kleti); odmik objekta od obstoječih in na novo zgrajenih mora biti takšen, da zadošča sanitarno-higien-skim in požarno-varstvenim pogojem. V primeru, da je razdalja med posameznima objektoma manj kot 8 m, je potrebno izvesti protipožarne zidove ali druge ustrezne protipožarne tehnične rešitve. Upravno-poslovna stavba A selahko stika z novim objektom, predvidenim na mestu obstoječe stavbe sodišča (upravno-poslovna stavba B), in z njim v gradbeno-tehničnem in oblikovnem smislu predstavlja zaključeno celoto; fasade: fasadi, ki gledata proti Taborski cesti in proti parku ob križišču Taborske z Adamičevo cesto, morata biti oblikovani kot glavni; strešine objekta naj bodo ravne, ali enokapne z naklonom do 15°. Možna je tudi kombinacija obojega; arhitekturna rešitev objekta mora biti potrjena s strani Občine Grosuplje; • parkirišče: parkirne površine se zagotovijo v okviru podzemne parkirne hiše prve faze, vključno s parkirnimi mesti na strehi te garaže. Obstoječa stavba sodišča • namembnost: upravno-poslovna; • gradbeni in oblikovalski pogoji: na obstoječem objektu so dovoljena le vzdrževalna dela; • parkirišče: parkirne površine se 1. faza zagotovijo v okviru na novo urejenih parkirišč v parterju osrednjega dela »Upravnega trikotnika«, v slučaju pomanjkanja le-teh pa v okviru drugega dela podzemne garažne hiše. Obstoječe stavbe ob Kolodvorski ulici • namembnost: osrednja namembnost je upravno-institucionalna, spremljajoči pa trgovska (v omejenem obsegu), storitvena; primerni programi so: prostori upravnih organov, zavodov, različne pisarne, biroji, predstavništva, v pritličju pa manjše trgovine, fotokopirnica, ipd. Pri storitvenih dejavnostih so nesprejemljive vse tiste, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbanega ambienta; • gradbeni in oblikovalski pogoji: na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela; • parkirišče: parkirne površine se zagotovijo v okviru na novo urejenih parkirišč na nivoju terena osrednjega dela »Upravnega trikotnika«, v slučaju pomanjkanja le-teh pa v okviru drugega dela podzemne garažne hiše. Podzemna parkirna hiša prve faze • namembnost: parkiranje vozil zaposlenih v objektih »Upravnega trikotnika« (predvsem poslov-no-upravne stavbe A) in njihovih strank, dostava, intervencije; • gradbeni in oblikovalski pogoji: etažnost: podzemna parkirna hiša mora imeti najmanj dve podzemni etaži. Svetla višina posameznih etaž mora zadoščati minimalni dovoljeni višini za gibanje odraslega človeka; gabariti: objekt podzemne garažne hiše prve faze izvedbe tega ureditvenega načrta mora v primeru gabaritov izhajati iz shemat-skega tlorisa, prikazanega na grafični prilogi Podzemna parkirna hiša - prvi nivo - prva faza. V okviru narisanih tlorisnih dimenzij mora zagotoviti čim večje število parkirnih prostorov, zato je možna tudi drugačna prometna ureditev znotraj posamezne etaže garažne hiše od prikazane, s ciljem, da se doseže čim boljši izkoristek razpoložljivega prostora; uvoz v podzemno garažno hišo naj bo krožen, ima pa lahko večje ali manjše dimenzije od prikazanih, če bi to zahtevali tehnični in drugi pogoji; • dostop: dostop s prometnic do garažne hiše se zagotovi z Adamičeve ceste. Ureditev zunanjih površin • oblikuje se osrednji dostop za motoma vozila z Adamičeve ceste; • v osrednjem delu »Upravnega trikotnika« se poleg parkirne hiše POROČILO O DELU UPRAVNE ENOTE GROSUPUE ZA 2004 uredi- I jo tudi zunanja parkirišča (delno na strehi podzemne ga raže); * obstoječi nasad dreves, v jedru območja se ohrani, na preostalih zunanjih po vršinah so dovoljena vzdrževalna dela; * po izgradnji prve faze podzemne garažne hiše ter ureditve zunanjih parkirnih prostorov v osrednjem delu »Upravnega trikotnika«, vključno z uvozom v predel z Adamičeve ceste, se ukine parkiranje ob Kolodvorski ulici; * odprte površine vzdolž glavnih fasad upravno-poslovne stavbe A se uredijo kot reprezentančne površine, namenjene pešcem; * predel med stavbo sodišča in Adamičevo cesto se uredi kot reprezentančna površina, namenjena pešcem; * vsi višinski peš prehodi na nivoju terena morajo biti opremljeni z rampami za invalide. DRUGA FAZA Pogoji se nanašajo na: • upravno-poslovne stavbe B, C, D in E, predvidene na mestih obstoječih stavb ob Kolodvorski cesti in namesto sedanjega objekta sodišča, • drugo fazo izvedbe podzemne parkirne hiše ter • ureditev zunanjih površin. Upravno-poslovne stavbe B, C, D In E • namembnost: osrednja namembnost je upravnoinstitucio-nalna, spremljajoči pa trgovska in storitvena; primerni programi so: prostori upravnih organov, zavodov, različne pisarne, biroji, predstavništva, v pritličju pa manjše trgovine, manjši gostinski lokali, frizerski in kozmetični saloni, prodaja časopisov, zdravstvene ordinacije, fotokopirnica, ipd. Pri storitvenih dejavnostih so nesprejemljive vse tiste, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbanega ambienta; • gradbeni in oblikovalski pogoji: vsi objekti v ureditvenih načrtih »Družbeni dom« in »Upravni trikotnik« morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni; združevanje stavb in odmiki: odmiki objektov od obstoječih ali na novo zgrajenih morajo biti takšni, da zadoščajo sa-nitarno-higienskim in požarno-var-stvenim pogojem, v primeru, daje razdalja med posameznima objektoma manj kot 8 m, je potrebno izvesti protipožarne zidove, ali druge ustrezne protipožarne tehnične rešitve. Objekt B se lahko stika z objektom A ali pa je od njega ločen z 8-metrskim odmikom. Ravno tako so lahko objekti C, D in E grajeni v enem nizu (v tem primeru je potrebna izvedba pasaž), ali pa so med seboj ločeni na razdalji 8 m. Možna so tudi združevanja objekta D in C ter gradnja objekta E ločeno ali pa združitev objektov D in E ter izvedba stavbe C posebej; novozgrajene stavbe morajo upoštevati predpisano obvezno gradbeno linijo, kar pomeni, da se je mora vsaj 70 % fasade, ki je vzporedna z njo, držati. Dovoljena gradbena linija pomeni črto, do katere 2. faza sme objekt najdlje segati, upravno-poslovne stavbe morajo biti zgrajene znotraj tlorisnih površin, predvidenih v ureditveni situaciji. V odloku pa je opredeljenih še cela vrsta drugih podrobnosti - od bruto površin posameznih etaž in višine objektov za posamezne stavbe do idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja telekomunikacij. Nadalje odlok govori o ohranjanju naravne in kulturne dediščine, še posebej drevoreda na Kolodvorski ulici. Ker se bo povečal motorni promet, je zato treba povečati število parkirnih mest. Sicer pa odlok upošteva tudi varstvo zraka, plodne zemlje, vegetacije, vode, varstva pred požarom ter pred naravnimi in drugimi nesrečami. Največja odstopanja so lahko ±10 %, za morebitna večja odstopanja pa bodo potrebna sprotna soglasja občine, a ne smejo biti taka, da bi spremenila koncept urejanja. RAZPRAVA O PREDLOGU ODLOKA Projektant Brane Granda iz podjetja Topos d.o.o. je izpostavil, da je v predlogu upoštevana večina pripomb, bistvena sprememba pa je bila narejena s premaknitvijo dostopa. Odbor za prostor pa je še posebej opozoril na trimetrsko višinsko razliko na platoju, ki se mora izvesti z vmesnim betonskim podpornim zidom. Umeščanje tega zidu mora biti narejeno še posebej pazljivo. Jože Intihar (LDS) je pripomnil glede možnosti, da se na tem območju postavlja tudi šotore na to parkirišče. Župan je pojasnil, da je to mišljeno le kot možnost, projektant pa, da bodo tudi te zadeve tipizirane in bo šlo le za uporabo urbanih elementov tudi pri izvedbi raznih prireditev. Jožeta Širclja (NKG) je zanimalo glede tiskarne Partner graf, ali ustreza hrupna dejavnost v to upravno središče. Projektant je menil, da bo treba ločiti proizvodni del tiskarne, ki ne sodi v to okolje, in ostali tehnično-poslovni del tiskarne, ki pa bo najbrž ostal na tej lokaciji. Anton Perme (SLS) je povedal, da je upravni odbor SLS vzel projekt pod drobnogled, in menil, da bi občina morala ohraniti določeno število mest, kjer bi lahko občani parkirali brezplačno. Župan pravi, da bo to treba obravnavati naknadno, saj bo z gradnjo nastalo kar nekaj stroškov. Svetniki so odlok brez dopolnil sprejeli z 20 glasovi. Jože Miklič Poročilo je občinskim svetnikom predstavila načelnica Nevenka Dolgan. Uvodoma je povedala, da spadajo pod ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi minister dr. Gregor Virant. Upravna enota Grosuplje (kratko UE) pa pokriva približno 33.000 prebivalcev. Sodijo v rang srednje velikih UE. Uvrstili so se med tiste, ki nimajo zaostankov in sledijo kakovosti ter poslovni odličnosti. Vse to pa se pozna na skrajšanju rokov za reševanje posameznih zadev - tudi do 5 ali 8 dni. V letu 2004 so imeli 15889 zadev, od tega 11776 po skrajšanem ugotovitvenem postopku in 4109 po posebnem ugotovitvenem postopku. Zaznan je upad zadev na vseh področjih, razen na področju okolja in prostora, kjer seje pripad nekoliko povečal. Iz pisnega poročila je mogoče še razbrati, da je UE program dela opredelila v Letnem poslovnem načrtu in si postavila naslednje cilje: • zadovoljstvo strank - Iz rezultatov ankete o zadovoljstvu strank je razvidno, da se je kakovost storitev v primerjavi z letom 2003 v letu 2004 zvišala, saj so stranke v povprečju ocenile kakovost z oceno 4,2, v letu 2003 pa je bila ocena 4,13. Dobri so tudi rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih. • visok delež rešenih zadev in posledično skrajševanje rokov za reševanje zadev - Ocenjujejo, da je bilo poslovanje upravne enote v letu 2004 uspešno, saj so si zadali cilj, da bodo rešili 98 % vseh zadev, pa so jih rešili 98,5 %. Nerešenih zadev ni. • majhno število pritožb strank ter po možnosti nič odpravljenih ali razveljavljenih odločb v pritožbenem postopku na II. stopnji, • dobri delovni pogoji in zadovoljstvo zaposlenih - V skladu s sprejeto Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, je bila, ob upoštevanju vseh okoliščin, sprejeta nova sistemizacija, ki je zagotovila, da ima Upravna enota prvič, od kar obstaja, zasedena vsa vodstvena delovna mesta in tudi vsi ostali javni uslužbenci so bili razporejeni v skladu s pogoji, ki so jih izpolnjevali. Drugič zapored so se tudi samoocenili po CAF-u (Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju), v letu 2003 so dosegli oceno 3,67, v letu 2004 pa izboljšanje, in sicer 3,88. Drugič zapored so tudi uspešno prestali redno presojo sistema kakovosti, brez ugotovljenih neskladij, le z nekaj priporočili. V letu 2004 so se prijavili tudi na pilotni projekt PRSPO, kjer so dosegli 200 do 300 točk in prejeli diplomo za sodelovanje v pilotnem projektu. • vzdrževanje sistema vodenja kakovosti in nenehno izboljševanje poslovanja, • uspešen prehod na računalniško aplikacijo Lotus Notes - SPIS - V oktobru 2004 so uspešno prešli na uporabo aplikacije Lotus Notes-Spis, z novim letom 2005 pa tudi na program MPZT + Blagajna, skupaj s celotnih materialnim poslovanjem. • nemoteno izvedbo vseh s strani Državnega zbora RS razpisanih referendumov in volitev - Z Okrajno volilno komisijo so sodelovali pri izvedbi enega referenduma, volitvah v Evropski parlament in volitvah v Državni zbor. • uspešno in učinkovito implementacijo novo sprejete zakonodaje. 31. decembra 2004 so imeli na UE zaposlenih 35 javnih uslužbencev (3 manj od potrjene sistemizacije). S 1. junijem 2005 so nadomestno zaposlili na Oddelku za okolje, prostor in gospodarstvo ter novo zaposlitev v Referatu za upravno notranje zadeve, tako da je trenutno zasedenih 37 delovnih mest. V letu 2004 so imeli zaposleno tudi 1 brezposelno osebo preko programa javnih del, in sicer preko posebne pogodbe o zaposlitvi za določen čas 30 ur na teden do konca junija 2005. V preteklem letuje bilo izvedenih 54 izobraževanj, in sicer na področju finančnega upravljanja in javnih naročil, vodenja in upravljanja, kakovosti upravnega dela, timskega dela, izobraževanja iz delovnega področja upravno notranjih zadev, okolja in prostora in družbenih zadev. Izvedli so računalniško usposabljanje delavcev zaradi uvedbe nove programske opreme v poslovanje in usposabljanja v izvedbi pristojnih ministrstev, ki se nanašajo na spremembe zakonodaje. Tako je v letu 2004 v povprečju posamezni URADNIK imel 4,85 dni usposabljanja oz. izpopolnjevanja, posamezni strokovno tehnični delavec pa 3 dni. Nekoliko se sprehodimo še po posameznih oddelkih! - Na področju žrtev vojnega nasilja je upad zadev posledica tega, da si je večina upravičencev že pridobila ustrezen status, pojavljajo se le še zamudniki, ki doslej s to možnostjo niso bili seznanjeni. Tudi po zakonu o vojnih veteranih upada število zahtev za vpis v evidence vojnih veteranov, ker si je večino upravičencev to pravico pridobila že v preteklih letih. - Na področju upravno notranjih zadev je bilo število zadev v primerjavi z letom 2003 manjše. Vzrok je že zaključena zamenjava osebnih izkaznic in potnih listin. Povečuje se število zahtevnih upravnih postopkov (ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča, izvršitev varstvenih ukrepov prepovedi vožnje motornih vozil oziroma prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja voznikov, razveljavitev dovoljenja za prebivanje tujcev...) in aktivnosti v zvezi z ažuriranjem evidenc in arhivov, obvestil strankam, nuđenja pravne pomoči. - Na področju kmetijstva je realizacija manjša za 2 % od načrtovanega predvsem zaradi kompleksnosti denacionalizacijskih zadev. - Pripad zadev na gospodarskem področju se je zmanjšal skoraj za polovico, predvsem zato, ker je od 1. maja 2004 področje gospodarstva priključeno Oddelku za okolje in prostor. Na področju gospodarstva je bilo oddanih 621 vlog, v letu 2003 726. - Načelnica Nevenka Dolganova pa je pri poročilu še posebej izpostavila delo oddelka za okolje in prostor. So edini v Sloveniji, ki takoj sprejmejo stranko in stranka (lahko) zapiše zapisnik oziroma dobi ustrezno specializirano informacijo. Realizacija opravljenih nalog oddelka za okolje, prostor in gospodarstvo za leto 2004, ki štejejo v statistiko upravnega postopka, je 95,9 %, kar je bolje, kot je bilo predvideno v poslovnem načrtu za leto 2004, v katerem je bila predvidena 92 % realizacija. Število rešenih zadev oddelka v zakonitem roku je 99,7 %, povprečen čas reševanja do popolne vloge je 6 dni, kar je glede na povečan obseg novih zadev dober rezultat. V letu 2003 je bilo prejetih 581 novih vlog, medtem koje bilo v letu 2004 prejetih 1037 novih vlog. Od tega na področju okolja in prostora povečanje novih vlog za 191 vlog. Na področju stanovanjskih zadev je bilo 168 novih vlog, v letu 2003 le 22. Rešenih zadev v zakonitem roku je 99,7%. UE pa vodi In redno spremlja tudi evidence organov in organizacij v smislu 139. čl. ZUP, ki govori o izmenjavi podatkov med organi Javne uprave za potrebe upravnih postopkov. Izvajajo ga vsi organi ali nosilci javnih pooblastil, vendar ne vsi v predpisanem roku. Največje zaostanke pri posredovanju podatkov imajo na področju upravno notranjih zadev Policijska postaja Grosuplje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Grosuplje, Davčni urad izpostava Grosuplje, Zavod RS za zaposlovanje Grosuplje, na ostalih področjih pa Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv RS, Zavod za pokojninsko In invalidsko zavarovanje Slovenije, Občina Grosuplje, Občina Ivančna Gorica ter Občina Videm Dobrepolje. Vsi navedeni organi v povprečju potrebujejo za posredovanje odgovora 15 do 30 dni, nekateri tudi več. Da je izvajanje določbe 139. člena ZUP zaživelo, kaže tudi naslednji podatek: na področju upravno notranjih zadev je bilo od 2404 izdanih potrdil po 179. členu ZUP kar 1228 začetih po uradni dolžnosti, v letu 2003 je bilo od izdanih 2133 potrdil samo 47 začetih po uradni dolžnosti. Prvenstveni cilj UE je čimbolj zadovoljiti potrebe strank. S 1. junijem 2004 je z delom pričela svetovalka za stranke, poleg tega pa v času uradnih ur v glavni in sprejemni pisarni deluje tudi posebni informator za področje okolja in prostora. Stranka dobi pisno obvestilo o tem, kaj mora še dostaviti, upravna enota pa na ta način sledi 3 dnevnemu roku po ZUP-u za pregled vloge in obvestila stranki glede njene vloge. Za stranke so za najpogostejše upravne postopke izdelali posebne zloženke, ki so na voljo v sprejemni pisarni, o vseh novostih pa jih redno obveščamo na spletni strani, v lokalnih časopisih in na lokalni radijski postaji. UE ni prejela nobene vloge za posredovanje informacije javnega značaja, kar pripisujemo temu, da je institut relativno nov. Za informacijo navajajo, da je bilo do sedaj v letu 2005 že 18 vlog za posredovanje informacij javnega značaja. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in ostalimi državnimi organi na lokalnem nivoju je dobro, tako kar se tiče vodstva UE kot ostalih javnih uslužbencev UE, ki sodelujejo s temi organi. Župan Janez Lesjak je med razpravo načelnico vprašal, kako je s predvideno reorganizacijo javne uprave in če se morda že ve, kako naj bi se ta reorganizacija odrazila na občane. Županje ob tem spomnil na nedavni odhod inšpekcijskih služb, ki so sedaj težje dostopne občanom. Načelnica je zagotovila, da bo javna uprava tudi v bodoče prijazna in enakovredno dostopna občanom. - Drugih vprašanj oziroma razprave na to poročilo ni bilo. Iz poročila UE in razprave na seji občinskega sveta izbral Jože Miklič RS. V gradivu za 30. sejo občinskega sveta so bila priložena poleg poročila Upravne enote Grosuplje še naslednja poročila oziroma informacije: Urada za delo Grosuplje, Centra za socialno delo Grosuplje, Policijske postaje Grosuplje, Kmetijsko svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije - Krajevne enote Grosuplje in Gozdarske inšpekcije. Drugih poročil ni bilo. Omenjena priložena gradivu svetniki niso obravnavali, saj seje razprava ob predhodnih točkah močno zavlekla in so nekateri poročevalci med tem že odšli domov. Zato bodo o posameznih poročilih na željo svetnikov razpravljali posebej, o tistih, o katerih menijo, da so dovolj jasna, pa ne bodo razpravljali. V Grosupeljskih odmevih bomo povzetke objavili šele po morebitnih naknadnih razpravah o posameznih poročilih. ŠE ENA POPRAVLJENA NAPAKA V PROSTORSKEM PLANU NA POLICI Sklep o odpravi tehničnih napak pri digitalizaciji v prostorskih sestavinah dolgoročnega In srednjeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 - 2000, dopolnitev 2004 - 31. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 6. julija 2005 Na Uradu za prostor so pri pregledu vlog strank za novo zazidljivost ugotovili napako v prostorskem planu - dopolnitev 2004, katero so podrobno pregledali in ugotovili, da je res prišlo pri tehničnem prenosu - digitalizaciji do napake pri pare. št. 184 k.o. Polica. Ta pare. št. je bila v PP 2001 zazidljiva, pri spremembi 2004 pa je del parcele izpadel iz zazidljivosti, ker je lastnik pare. št. 185 k.o. Polica želel izvzem iz zazidljivosti. Pri tem je pomo- toma izpadla zazidljivost še na delu pare. št. 184. k.o. Polica. Na Uradu za prostor so pripravili Sklep z obrazložitvijo, ki bo podlaga za popravek v grafičnem delu PP- dopolnitev 2004. Svetniki so brez razprave z 21 glasovi potrdili sklep. Jože Miklič IMENOVANJE V SVET JAVNEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM GROSUPUE 30. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 15. junija 2005. Kljub predhodno popravljenemu osnutku o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje, v katerem se spreminja razmerje med številom članov sveta zavoda, je zaradi preteka mandata občinski svet moral potrditi nove člane v ta svet. Božo Predalič je kot podpredsednik KVIAZ-a povedal, daje komisija predhodno obravnavala točko in soglasno sprejela sklep, da v svet zavoda kot predstavnike ustanovitelja predlaga dr. Petra Čeferina, Jožico Župančič in Rajka Janšo. Dodatnega člana v zvezi s popravljenim razmerjem z dobrepoljsko soustanoviteljico pa bodo imenovali naknadno. Na predlog ni bilo razprave, svetniki pa so predlog podprli z 18 glasovi. Jože Miklič PRIPOMBA NA POSLOVNIK V ZVEZI Z ZAPISNIKI 31. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 6. julija 2005 Janez Pintar (SDS) je dal pripombo v zvezi s poslovnikom, ki govori o pisanju zapisnikov sej občinskega sveta. Po njegovem bi bilo treba poslovnik prilagoditi, saj mora tisti, ki od predsedujočega dobi pravico poslušati ta magnetogram, le-tega poslušati v občinskih prostorih. Pintar pa meni, da bi ga lahko poslušal tudi doma. Župan je odgovoril, da se v zapisnike piše predvsem predloge in sklepe. Na Pintarjev predlog, da bi lahko magnetogram poslušali tudi doma, pa je dejal, da bi bilo treba v poslovniku doreči, kako magnetograme kopirati, saj originalnih posnetkov ni dovoljeno nositi domov. Jože Miklič L—J, GENERALNI PUP SPREJET BREZ VEČJIH PRIPOMB Predlog stališč do pripomb za odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Grosuplje - Generalni PUP - 31. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 6. julija 2005 Že v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov smo precej obširno pisali o javni razgrnitvi In javnih razpravah o odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Grosuplje. Po osmih razpravah v desetih krajevnih skupnostih in individualnih vlogah pa se je vendarle nabralo tudi nekaj pripomb na (kratko poimenovani) generalni PUP. V posebnem priloženem prispevku se osredotočamo predvsem na tiste pripombe, ki se dotikajo javnega interesa«. GLEJ SOSEDNJI PRISPEVEK! RAZPRAVA NA OBČINSKEM SVETU Generalni PUP sta svetnikom predstavili Suzana Bužan, strokovna delavka z Urada za prostor Občine Grosuplje in Marjeta Novšak kot pripravljalka PUP-a z Geodetskega zavoda Slovenije. Novšakova je menila, da bodo svetniki večino mnenj o posameznih pripombah potrdili. Le-te bodo vrisali v približno enem mesecu in jih nato oddali na ministrstva, da jih bodo ponovno pregledali, če so usklajena z obveznimi državnimi izhodišči. Franc Štibemik (LDS) je kot predsednik povedal, da kakšnih posebnih pripomb na odboru ni bilo, vsaj od tistih ne, ki so dobili pozitivno rešene pripombe. Miha Kadunc (NSI) je vprašal, kolikšen delež vlog je bil v postopku odklonjen. Še posebej pa je opozoril na kote poplavnih voda v zadrževalniku Bičje, ki iz dosedanjih gradiv niso bile jasno razvidne. Pripravljalka PUP-a je povedala, da se same vloge ne sprejemajo, temveč se jih vnaša kot sprejemljive ali nesprejemljive. (Odgovor je bil nejasen! - o.p.). Glede samih kot v zadrževalniku Bičje pa, da se ne vnašajo v PUR Prav tako krajevna skupnost ni dala pisne pripombe na to tematiko. Župan je dodal, da lokacijski načrt za zadrževalnik še ni pripravljen - ko bo. bo tudi v javni razpravi. Anton Perme (SLS) je omenil predvsem zaščito vaških robov v naseljih, ki skoraj niso več kmetijska. Zaradi tega se v nekaterih vaseh širi novogradnja zunaj teh robov ob poteh. Zavzel se tudi za strnjevanje pozidave. Pozidava naj bi se načrtovala znotraj nepozidanih vaških območjih, pa tudi na slabših in bolj nagnjenih zemljiščih. Zavzel se je tudi, naj bi se komasacijska območja v dolinskem delu občine »družbeno stimulirala«. Perme je utemeljeval tudi svoj pogled glede splošnega javnega interesa v zvezi s športnim igriščem oziroma večnamenskim prostorom ob vasi Gati-na. Župan je pri tem dodal, da na Občini podpirajo taka prizadevanja posameznih krajevnih skupnosti, gasilcev ali vasi. Zaradi legalnosti pa se je kljub načelni podpori treba držati zakonodaje in je potrebno izvesti potreben postopek. Podobno je tudi z načrtovano širitvijo pokopališča pod Boštanjem. Suzana Bužan (strokovna sodelavka) mu je glede tega odgovorila, da so glede Spodnje Slivnice rešili posamezne pobude in da je območje iz K(metijstva) spremenjeno v V(aška) pozidava. Novšakova pa je dodala, da je pri teh območjih bila mišljena tudi mala obrtna dejavnost. Župan je pri tem dejal, da so bila v zadnjih letih večinoma pozidana primerna zemljišča. Opozoril je tudi na trenutek, ko se bo v kratkem sprostilo več stanovanj, ki jih bodo ljudje zapuščali. Zato bo v teh naseljih treba razmišljati o revitalizaciji tudi teh območij. Dušan Hočevar (SDS) je vprašal, če se je kljub zagotovilom, da naj ne bi PUP posegal čez nekdanje pozidave, le šlo kje čez te meje. Novšakova je pojasnila, da v bistvu ne. le tam. kjer to dopušča zakonodaja (objekti v javnem interesu - igrišča, pokopališča) in pri postavitvi enostavnih začasnih bivališč. Jože Intihar (LDS) je vprašal, kaj pomeni PUP za obratovalnice, ki že obratujejo v pretežno stanovanjskih gradnjah. S PUP-om se ne sme spreminjati dosedanjega statusa dejavnosti in se jim tudi ne sme povečevati dejavnost. Janez Pintar (SDS): V javnih razpravah ni bilo posebne pozornosti namenjene širšemu javnemu interesu. Pa še tista, ki je bila za ponikalnico Loka na Polici, je ni v pnpombah. Župan je pojasnil, da se bo treba obrniti za rešitev te ponikalnice na investitorja/izvajalca avtoceste, da bo ponikalnico spravil v funkcijo. Stane Žvegla (SD) je dal predlog da se v PUP vnese spominsko obeležje vojne za Slovenijo na Gasilski cesti. Novšakova: Podatke so povzeli po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Odgovor pa je bil svetnikom v zvezi s postopkom vnosa in razglasitve spomenikov zelo nejasno predstavljen. Zato je Stane Žvegla vztrajal, da se vendarle umesti v PUR vendar ga je župan zavrnil, ker naj ne bi spadal v ta odlok. Novšakova je nato vendarle izoblikovala sklep, ki so ga svetniki s proceduralno pobudo potrdili z 21 glasovi, da se spominsko obeležje vnese v PUR Svetniki so najprej glasovali o stališčih do pripomb in jih podprli z 22 glasovi. Posebej so dali soglasje za igrišče na Gatini in razširitev pokopališča pod Boštanjem. Za obe spremembi je glasovalo 19 svetnikov. Odlok je na koncu potrdilo 21 svetnikov. Jože Miklič NEKATERE PRIPOMBE NA GENERALNI PUP (in odgovori) - KS Žalna je dala pripombo v zvezi z nameravano gradnjo nove mrliške vežice in širitve pokopališča, za kar bo treba nekoliko poseči na 1. območje kmetijskih zemljišč. - Odgovor: Če ima KS že točno določeno lokacijo, naj jo posreduje za spremembo prostorskih dokumentov (strategije), ki se bo pripravljala v bodoče. - KS Račna je predlagala, naj se opredeli namen zemljišč, ki so bila v planskem aktu pridobljena za gradnjo nove šole. - Odgovor: Pripomba je upoštevana. - Precej KS in občanov je dalo tudi pobudo o spremembi zelenih vaških robov, ki posegajo v območja pozidave. - Odgovori: Načeloma se pripombe upoštevajo, in sicer se zahteve po zelenem robu naselja prestavijo na zunanji rob naselja, kar pomeni le to, da je potrebno iztek naselja v krajino zaključiti z zelenjem. Značilna je podoba naselij s pasom sadovnjakov ob hišah. Nekatere pripombe so upoštevane, druge tudi ne zaradi različnih razlogov, ki so jih utemeljevale strokovne službe. - Občina Grosuplje izpostavlja dilemo glede umeščanja trgovin v gospodarski coni (GC) naselja Grosuplje, predvsem glede trgovin, ki pripadajo obstoječi dejavnosti v prostoru (coni), kot tudi trgovinski dejavnosti, ki je navedena v programu priprave za gospodarsko cono. - Odgovor: Glede na vsebino pripombe, ki ji je priložena programska zasnova (Ur.l RS št. 3/98) za gospodarsko cono kot celoto, je sprejemljivo, da se dopušča tudi trgovska dejavnost. Območje GC je definirano kot posebno proizvodno območje, kjer naj bi bile dopustne dejavnosti tako po obsegu, onesnaževanju s stranskimi produkti dejavnosti, med katere sodijo tudi hrup, smrad, prah, bistveno povečan transport in podobno. - Spremembe počitniških naselij v stanovanjska območja. - Odgovor: v 1. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur.l RS št. 125/03) je navedeno, da velja tudi za spremembo v stanovanjsko namembnost optimalna ustreznost stavb - vikendov za bivanje v skladu z normativi, ki jih predvideva omenjeni pravilnik. Razlike glede opremljenosti z infrastrukturo se prikažejo tako, da se upoštevajo danosti opremljenosti območja, istočasno pa se zagotovi standard glede minimalnega opremljanja stanovanjskega objekta - vodovod, kanalizacija, elektrika, prometna komunikacija, kar se rešuje v skladu z dopustnimi odstopanji (greznica, lastno zajetje vode, služnostna pravica; v obsegu normativa za celovito komunalno urejanje (CKU) ipd.) Do teh sprememb se občinske službe ne opredelijo, ker so obvezne. Te so v domeni Upravne enote. - Določitev dopustnih velikosti enostavnih objektov pri počitniških objektih (v A, SP in R) z veljavnim gradbenim dovoljenjem se pri definiciji za gradnjo enostavnih objektov določi: Vse stavbe skupaj, ki niso infrastrukturni pomožni objekti, naj ne presegajo 30 m2. - Znotraj območja zadrževalnika Veliki potok je v prostorskem planu vrisana razpršena gradnja, v PUP-u pa neopredeljeno območje. - Odgovor: Parcela se ureja s PIN LN zadrževalnik Veliki potok, zato določila PUP-a za to parcelo ne veljajo. - Po sestanku z g. Riglerjem (JKP) in g. Omahnom in pregledu že pripravljenih projektov za razširitev ČN Grosuplje, je bil 14. 6. 2005 sklenjen dogovor glede natančnejše opredelitve zelene površine, ki sega v trikotniku severno od ČN in je deloma v lasti Komunalnega podjetja Grosuplje, s 15 m pasom pa sega v lastništvo g. Omahna. V zvezi s tem je nujno opredeliti v posebnem določilu: parcelo 151/13 k.o. Slivnica, ki je last Komunalnega podjetja Grosuplje, se opredeli za razširitev ČN, natančneje za gradnjo ČN po projektu, parcele 151/4 k.o. Slivnica, 1135/1 k.o. Ponova vas in 2289/1 k.o. Slivnica v lasti g. Omahna, se v 15 m pasu opredeli: neposredno ob ČN se predvidi 5 m pas intenzivne zazelenitve, preostali 10 m pasje namenjen vplivnemu območju ČN oz. varovalnemu pasu do objektov, možna je izvedba komunikacije do objektov, gradnja objektov ni možna, severni del trikotne zelene površine (večji del na pare. 1135/1 k.o. Ponova vas) naj ima posebno določilo: možna gradnja objektov za obstoječo dejavnost (dogovor se navezuje na pripombo na PUP s strani Omaplast, št. 35001-61/2005 z dne 3. 6. 2005) -Odgovor: Pripomba se upošteva v celoti v skladu s sprejetimi dogovori. - Kobiljek, Ponova vas, na splošno glede območja enodružinskih hiš - E, ki so bila prvotno opredeljena kot E, v vaseh nimajo tako strogih določil glede hrupa, saj se navezujejo na obstoječe kmetije; v vaseh predlagamo splošno določilo, ki bi predvidevalo tradicionalno prepletanje s kmetijsko dejavnostjo in s tem določene vplive kmetij do okoliških stanovanjskih enot. - Odgovor: V izogib sporom in pritožbam lastnikov stanovanjskih objektov, ki se zelo agresivno borijo za gradnjo v manjših kmetijskih naseljih ter pričakujejo mirno stanovanjsko sosesko, se v 50. členu v poglavju Varstvo pred hrupom, doda nova alineja, ki se glasi: Na kmetijskih zemljiščih izven naselij in na kmetijah v naselju imajo kmetje ali zaposleni na kmetiji pri opravljanju dejavnosti popolno pravico izvajati delo v skladu z dosedanjo ustaljeno prakso v vaseh in v odprtem prostoru. Če jo opravljajo na tak način, se jim dopušča povzročanje hrupa tretje stopnje v nočnem in dnevnem času. - Mali Vrh; zaradi kanalizacije niso dovoljene novogradnje...ali so možne nadzidave? - Odgovor: Nadzidave so dopustne le, če se z njihovo normalno uporabo ne veča spornih obremenitev, to je povečanje količine sanitarnih odpadnih voda. - 538 in 539/1, označeni kot ZPG znotraj LN Koščakov hrib, je potrebno s posebnimi določili vnesti v odlok PUP-a, kjer bo ob predvidenem vhodu na Koščakov hrib možno igrišče, vstopni objekt, brunarica, lokal, parkirišče. V tekstu je potrebno opredeliti določila, da bo stranka lahko pridobila GD pred sprejemom LN, s tem da mora pridobiti soglasje Občine, da dejavnost ne bo ovirala predvidenega LN. Preveritev mora vsebovati: Glej popravek plana 136/ 04 s tem, da gre tu za poseg v krajino. - Odgovor: Poseg gradnje, ki je omenjena v tej pripombi, je večjega pomena ter predstavlja gradnjo parkirišča, igrišča in gradnjo gostinskega objekta. Oba objekta sta za okolico obremenjujoča s hrupom in investitor nima urejenega dostopa do javne prometne komunikacije - najbližja je povezava čez GpN, kamor se s PUP-om ne sme posegati z gradnjo, ali pa mimo sosednjih objektov, kar pomeni novo obremenitev brez možnosti pritožbe. Pobuda ni bila javno razgrnjena, in bi bile v primeru pozitivnega odgovora kršene z ustavo zagotovljene pravice lastnikov sosednjih zemljišč in objektov. Ti trije razlogi so dovolj, da se pobuda zavrne. Izvede naj se s postopkom LN, lahko tudi samo za del območja ZPG in GpN do javne prometne komunikacije. - Smrekec; na parceli 2014/3 k.o. Grosuplje-naselje se predvidi gostinska dejavnost, brunarica. Sprememba, ki s tem nastane v območju ZP, se izvrši po podpisu sporazuma glede javnega dostopa med Občino in lastnikom in se na podlagi sporazuma vnese v PUR - Odgovor: Po podpisu Sporazuma se bo številka sporazuma in kratka vsebina vpisala v tabelo posebnih meril in pogojev ter se bo njegova celotna vsebina navedla kot pogoj za poseg v prostor pri izdaji Ll, oziroma pogoji medsebojnih obveznosti in omejitev morajo biti s tem sporazumom potrjeni že pred uveljavitvijo tega PUP-a. - Podobno, kot je bila predvidena rezervacija za nadvoz, je potrebno opredeliti za prometne komunikacije, predvidene v UZ - Odgovor: Pripomba se upošteva v skladu z grafiko trase prometnih komunikacij v UZ. - Znotraj predvidene obvozne ceste s koridorjem navzven 40 m so posegi na 1. in 2. kmetijska zemljišča dovoljeni samo s soglasjem Občine zaradi potrebe izgradnje prometne komunikacije. - Odgovor: Pripomba se upošteva tako, da se za celotno območje kmetijskih zemljišč znotraj meja UZ v radiu 1 km od naselja Grosuplje, zahteva Ll in soglasje za vse enostavne objekte. - Nad Jerovo vasjo naj se zaščiti koridor za prometno komunikacijo za dostop do obvoznice po skici. - Odgovor: Pripomba se upošteva - povezava med obvoznico in cesto do priključka na AC. - Zaščititi za dostopno cesto po skici v 2-617. - Odgovor: Pripomba se upošteva - vzhodni vogal območja se v skladu s skico opredeli kot rezervat za koridor obvoznice in parkirišče - naslednja pripomba. - POVRŠINE ZA PARKIRANJE: - Trikotnik ob cesti proti Ponovi vasi - parkirišče Lada Kastelca se zaščiti za javno parkirišče za tovornjake, 2-6 Z7 (ne opredeliti kot zeleno površino), ker bo namenjeno parkiranju tovornih vozil. - Odgovor: Pripomba se upošteva. - Večje parkirišče za tovorna vozila - LN Pri mostu - Rožna dolina. - Odgovor: Pripomba, naj se za območje, ki se bo urejalo z LN Pri mostu - Rožna dolina, določi končni namen, s katerim je bil uveljavljen izjemni poseg, se upošteva tako, da se v tabeli navede namen območja - parkirišče za tovorna vozila. - Ob DSO in LN vrtec možnost zaščite za širitev za namenom DSO, varovana stanovanja ali drugega javnega interesa (območje je znotraj UZ; predvideno soglasje Občine). - Odgovor: Območja so sedaj kmetijska zemljišča, ki jim bo Občina v spremembah meja stavbnih zemljišč določala namembnost območja. V predhodnih odgovorih je bilo že navedeno, da se za posege, ki bi lahko povečali (spremenili) vrednost zemljišča na območju kmetijskih zemljišč znotraj UZ v radiju 1 km, zahteva soglasje Občine. - Ob Adamičevi ureditev območij centralnega pomena, kulturni center; znotraj tega območja potrebno soglasje Občine (označeno območje s parcelami 1758/1,1747,1752; k.o. Grosuplje-naselje, Z-6-S0S2) - Odgovor: Za območje se lahko predvidi dopustnost novega posega le za predlagan namen - vsebina pomena kulturnega centra, ne more pa se predpisati obveznosti gradnje novega posega v prostor. Iz tega sledi, da se doda točka 3d, ki se glasi, da se za novogradnje na parcelah št. 1758/1,1747,1752, k.o. Grosuplje-naselje, dopusti le namembnosti, ki bodo služile potrebam ureditve kulturnega centra. Za vsak poseg v tem območju je potrebno soglasje Občine. -Trenutno nimamo lokacij, predvidenih za mrliške vežice in pokopališča. Za- INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV 30. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje -15.6.2005. 52.rSŠiNDABS^U.?,ELEŽENA PRI GRA<>NJI VEČSTANOVANJSKEGA OBJEKTA BREZ USTREZNIH PARKIRIŠČ? Jože Šircelj (NKG) se je navezal na informacijo, ki je bila objavljena v časniku Finance, da bo Družba za investicije in razvoj d.o.o. gradila večstanovanjski objekt z garažnimi prostori, v neposredni bližini nameravane gradnje pa stanovalcem ne bodo zagotovljena parkirna mesta. V prispevku so bila omenjena tudi stališča Občine Grosuplje (oziroma župana), ki naj bi podala neko pisno stališče v zvezi s tem Zanimalo ga je, kakšna je vloga občine pri tej investiciji, ker je hkrati tudi lastnica poslovnega deleža v tej družbi v višini 2 mio sit ali 12,31 %. Družba za razvoj pa je tudi lastnica lastnega deleža, ki presega 31,14 %, kar je največ med vsemi deležniki. Čemu po vsem tem občina soglaša s takšnim projektom? (Glej zvezo z odgovorom na vprašanje mag. Brede Škrjanec!) NEUREJENO IN PREVEČ PROMETNO DVORIŠČE Dr. Janez Mervič (SDS): Za blokom na Adamičevi 11 (stari Mercator) je dvorišče, ki je prometno izjemno obremenjeno, na asfaltni površini pa so že nastale zelo velike jame. Če so to dolžni storiti stanovalci, potem bodo zaprli dvorišče za promet. (Glej zvezo z odgovorom na vprašanje mag. Brede Škrjanec!) BODO NEKATERI SPET V PREDNOSTI? Obe gornji vprašanji se nanašata na isto lokacijo. Župan je Jožetu Širclju pojasnjeval, da je bil odgovor na podobno vprašanje posredovan že pred meseci. (Šlo je za odgovor mag. Bredi Škrjančevi. ki pa je bil posredovan naknadno v gradivu za 31. sejo občinskega sveta. - o.p.). Na kratko je povedal, da gre v tem odgovoru za »zgodovino« dogajanja v zvezi s tem blokom. Po spremembi lastništva stanovanjskega bloka, ki so si ga lastniki in stanovalci uredili z vpisom etažne lastnine, so s tem pridobili tudi lastništvo na funkcionalnih površinah ob sami zgradbi. Vsi pravni posli so bili narejeni med lastnikom GPG-jem in posameznimi lastniki. Občina pri tem ni bila stranka v postopku. Zato morajo etažni lastniki prek svojih pravnih zastopnikov oziroma upravljalcev začeti postopek za določitev primernega funkcionalnega zemljišča. Je pa res, da je bilo v času gradnje tega bloka narejenih manj parkirišč, kot jih je zahteval projekt vendar so bili takrat stanovalci le najemniki. Ob nakupu se je očitno izkazalo, da je tega funkcionalnega prostora premalo. Bistveno v tem trenutku je samo to, kar imajo stanovalci zapisano v svojih pogodbah - ali so kupili eno ali dve parkirni mesti. Menil pa je, da so pritožbe, ki so bile dane na to investicijo, do neke mere upravičene. V zvezi z Družbo za razvoj d.o.o pa je župan povedal, da je bila ustanovljena sredi devetdesetih let. Delež občine v tej družbi je ostal nespremenjen in da občina ni ravno pobudnik dejavnosti v tej družbi. 0 tržnih usmeritvah družbe bo namreč odločal upravni odbor družbe. Dr. Merviču pa je dejal, daje vzdrževanje tega dvorišča zasebni problem stanovalcev in ne spada v občinsko obvezo urejanje javnih površin. DRAGE DIMNIKARSKE STORITVE Aleš Medved (LDS) je izpostavil, da je prejel kar nekaj pritožb v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev, še posebej v povezavi s cenami za meritve dimnih plinov. Pet minut meritev naj bi stalo 12.000 sit. Župan: Dimnikarsko službo opravlja usposobljeno podjetje prek koncesije, ceniki so objavljeni, so primerljivi, vendar pa se najbrž ljudem nekatere cene zdijo previsoke. V kratkem pa bo to enotno urejeno na državni ravni. BODO LOVCI OSTALI BREZ POTI? Drugo Medvedovo vprašanje je bilo povezano s potjo do lovske koče Lovske družine Višnja Gora na poliškem koncu (Troščine, Mali Konec). Lovci trdijo, da so pomagali pri izgradnji poti. zdaj pa jo eden od lastnikov zapira. Župan: Lovski dom ne stoji v naši občini. Če je cesta lastniška, se bodo lovci morali dogovoriti z lastnikom - verjetno s pisnim sporazumom. KAM BODO SPADALI SONČNI DVORI -PA BREZJE IN JEROVA VAS? Matjaža Trontlja (SLS) je zanimalo, kam bo po novem administrativno-upravno oziroma teritorialno spadalo novozgrajeno naselje Sončni dvori, saj bo s priseljevanjem v nova stanovanja treba spremeniti tudi razmerja pri volitvah v svet krajevne skupnosti. Podobno pobudo je dal tudi Stane Žvegla (SD). Marko Podvršnik je odgovoril, da so dali pisno pobudo na vse krajevne skupnosti glede morebitnih sprememb volilnih enot. Od KS Grosuplje so na občino že dobili odgovor, čakajo pa še druge KS. Časa do volitev je še nekaj in ko bodo prejeli še druge odgovore, jih bodo dali svetnikom v razpravo in odločanje. Sončni dvori pa trenutno statistično spadajo v popisni okoliš naselja Brezje, zato jih tudi tam vodijo. VRTCI IN VRTČEVSKA PROBLEMATIKA Franc Štibemik (LDS) je predlagal, da bo treba v jeseni začeti s temeljito razpravo na odboru za družbene dejavnosti in občinskem svetu v zvezi s prostorsko problematiko v vrtcih. Širšo problematiko v zvezi z vrtci pa naj bi občina predstavila Državnemu zboru RS kot predlog da naj bi se zadeve rešile na državni ravni. Župan: 0 pobudi bo verjetno razpravljal odbor za družbene dejavnosti, glede trenutno veljavne zakonodaje pa je menil, da je pobuda brezpredmetna, saj sojo že dali v okviru Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Zveze občin Slovenije (ZOS), ki naj bi jo obravnavala vlada. ZEMLJIŠKOKNJIŽNO IN PROMETNO NEUREJENA CESTA Naslednja pobuda, ki jo je dal Franc Štibemik (LDS), se je nanašala na lokalno cesto Pece-Bičje-Podgorica-ŠtJurij. Po njej poteka šolski avtobusni promet, lastnik gostišča Lovor pa do asfalta zasipa zemljo in nastavlja kamenje ob cesti. Območje ceste je zemljiškoknjižno neurejeno, saj cesta v katastru še vedno deloma poteka po privatnih zemljiščih. Glede na že sprejete občinske akte prosi, da občina in inšpektor posredujeta, da se te zadeve uredijo. radi interesa Občine, da ažurno reši tovrstne probleme v posameznih krajevnih skupnostih, predlagamo, da se predvidi možnost izgradnje mrliške vežice tudi na kmetijskih zemljiščih s soglasjem Občine. - Odgovor: Sprememba meje stavbnega zemljišča se s PUP-om ne dopušča. -V Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje 57/98 je navedeno območje za gradnjo manjših substandardnih bivalnih objektov, namenjenih Romom. Alije možno lokacijo označiti v PUP zaradi boljših evidenc? Občina predlaga, naj se znotraj območja določi tudi posebno določilo, kjer naj se dopusti postavitve začasnih enostavnih objektov, namenjenih prireditvam - to je tipskega zabojnika ali podobnega objekta za izvajanje občasnih dejavnosti, prireditev, kot so študentske delavnice, delo z otroki ipd. - Odgovor: Občina prilaga besedilo Odloka Sprememb in dopolnitve prostorskega plana Ur.l RS št. 57/98, kjer je v 3. členu navedeno: Na severnem in vzhodnem robu območja gospodarske ca ne-jugje dopustna gradnja manjših substandardnih bivalnih objektov, namenjenih Romom. Po priloženem gradivu je razvidno, da je takšno območje nastalo na parcelah št. 870/3 del, 870/5 del, 2023/4, 2022/7. Na teh parcelah bo dodana oznaka v grafiki in tekstu, kjer bo razvidno, da je to območje namenjeno v planskem aktu določeni rabi prostora. Drugi del pripombe se nanaša na možnost dejavnosti izobraževanja otrok in drugih prebivalcev v romskem naselju, od predšolskih do šolskih, kjer bi v skladu s pripombo Občine izvajali občasne programe izobraževanja, varstva otrok (študentske delavnice) ali druge manjše prireditve, se upošteva in se bo za območje navedlo posebno določilo, ki bo dopuščalo postavitev začasnega zabojnika iz v tej pripombi navedenih razlogov. - Ograje - v vaških jedrih naj bodo ograje le v liniji z objekti z veljavnim GD, ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda. Ograjevanje je prepovedano tudi v pasu vaškega roba. - Popravek pravilnika: medsosedska ograja 1,20 m (lesena ali žična). Pri postavitvi ograj je potrebno upoštevati pogoje upravljalcev infrastrukturnih objektov. Konstrukcije in oblikovni izraz ograje morata biti prilagojeni tipologiji naselja, tipi in materiali ograj morajo biti v naseljih čim bolj enotni (priloga: odlok o pomožnih objektih - za primerjavo z veljavnim pravilnikom). - Odgovor: pripomba se upošteva in se v 22. členu v vsebini pod naslovom Ograjevanje za prvim odstavkom doda novo besedilo , ki se glasi: V vaških jedrih naj bodo ograje le v liniji z objekti z veljavnim GD. Enako velja za zasaditev žive meje. Višina medsosedskih ograj naj bo maksimalno 1,20 m (lesena ali žičnata). Pri postavitvi ograj je potrebno upoštevati pogoje upravljalcev infrastrukturnih objektov. Konstrukcije in oblikovni izraz ograje morata biti prilagojeni tipologiji naselja, tipi in materiali ograj morajo biti v naseljih čim bolj enotni. - Vprašanje, ali so še vedno ločene kategorije arheoloških najdišč. - Odgovor: V novih podatkovnih vsebinah, ki jih je pripravil pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine, teh podatkov ni več, kar pomeni, da vsako območje lahko postane s prvimi izkopavanji katerekoli kategorije. V preteklosti so bile kategorije določene in je kupec parcele točno vedel, kakšne obveznosti bo imel že v startu in kaj je dovoljeno na posamezni kategoriji varovanja. Sedaj so ti podatki dostopni le na pristojnem regionalnem Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine. - Občina želi, da se poveča število parkirnih mest za dvo- ali večstanovanj-ske objekte, in sicer z 2 na 2,3 na stanovanjsko enoto. - Odgovor: Pripomba se upošteva in se v členu 42. za večdružinske hiše ali druga poslopja s stanovanji predpiše obvezno število parkirnih mest 2,3 na stanovanjsko enoto. - Občina predlaga, da se v besedilu odloka navede naslednje določilo: Parkirišča za kamione niso dovoljena v vaseh v nobeni ureditveni ali poselitveni enoti. Urejala se bodo z enotnimi skupnim parkiriščem za območje občine Grosuplje. - Odgovor: pripomba se upošteva, saj je parkirišče tovornih vozil tvorec obremenitve okolja s četrto hrupno cono, ki je za območja vasi, kjer so omejitve povsod strožje od te hrupne cone, nesprejemljivo. V 42. členu, se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: Parkirišča za kamione niso dovoljena v vaseh v nobeni ureditveni ali poselitveni enoti. Urejala se bodo z enotnim skupnim parkiriščem za območje občine Grosuplje. V območjih urejanja z dopustno hrupno proizvodno dejavnostjo v Grosupljem se gradnja pa trebnih parkirišč ureja v skladu s programom dejavnosti in na način, ki ni moteč za druge uporabnike prostora. - Krajevna skupnost MLAČEVO pa je zapisala: "Krajani se ne strinjajo z delovanjem razstavljalnice avtomobilov v območju nekdanje Farme Ljubljanskih mlekarn Boštanj, ki je v tem PUP-u navedena pod oznako 3-3-k, OS naselje Veliko Mlačevo in kmetijska zadruga.« V nadaljevanju navajajo, daje bila ob prodaji določena vrsta rabe tudi v bodoče, navajajo stanje naravne in kulturne dediščine ter da je Občina Grosuplje sopodpisnica pisma o nameri za ohranitev in izboljšanje stanja reke Krke. - Odgovor: Objekti so zgrajeni v skladu z upravnimi dovoljenji, ki so podlaga za delovanje dejavnosti. Stanje dejavnosti oziroma obremenitev, ki se odvija na podlagi izdanih upravnih dovoljenj, se s PUP-om ne more spreminjati. GRADBENO DOVOUENJE je bilo izdano na ime Lado Kastelec, Adamičeva 57, Grosuplje, z dne 13. 8. 2004, pod št. 351-30-1/2004-301. Za spremembo namembnosti gospodarskega poslopja v mehanično delavnico in pisarne, v objekt za delavce, rekonstrukcijo obeh objektov ter zunanje ureditve. UPORABNO DOVOUENJE se glasi na ime Lado Kastelec, Adamičeva 57, Grosuplje, z dne 9. 9. 2004, pod št. 351-355/2004-304 in se dovoli uporaba mehanične delavnice z linijo za razgradnjo vozil in prostorov za bivanje delavcev ter zunanje ureditve na zemljiščih. - Ka"r precej tehtnih strokovnih pripomb pa je dalo tudi projektivno podjetje Ula d.o.o Stidop za regulacijo naselij; Adamičeva 10. Grosuplje/ Arhitekt Špa lar Matjaž - Odgovori: Ta vprašanja smo reševali na sestanku dne 29. 6., kjer smo obrazložili tudi razloge za odločitve. Del pripomb je upoštevan, vendar so takšne narave, da za občane njihovo upoštevanje pomeni več pravic in ne manj. / 1. akt je sam po sebi zaprt - Odgovor: Do zdaj je bila obveznost komunikacije investitor - projektant - Občina podana v zakonu, sedaj se Občina samo dvakrat udeleži postopka: prednostna pravica in Ll, ki pa v PUP-u nima in po zakonodaji tudi ne more imeti ustrezne podrobne vsebine, zato se ponekod določajo predhodna usklajevanja z Občino. / 2. Uvajajo se nove omejitve. - Odgovor: Omejitve nastajajo zaradi novih interesov, ki do leta 1998 še niso bili tako pogosti - privatni interes gradnje večstanovanjskih objektov, oblikovanje za večje naročnike - nenadzorovan vdor stanovanjske gradnje v zamirajoča kmetijska naselja ipd. / 3. Tisto, kar je dovoljeno, je pogojevano z mnogimi ČE-ji. - Odgovor: V interesu Občine je, da usmerja poselitev tako, da se bo občina razvijala v smiselnem redu. Za ta namen se v zakonodaji predvideva ustrezna priprava strategije in prostorskega reda, kjer bo teh ČE-jev veliko manj, saj bodo podrobneje določene razlike pri pogojih gradnje za posamezna območja že v fazi prostorskega reda. / 4. Direktno določa projektantske (arhitekturne) rešitve. -Odgovor: Primeri so nastali zaradi posebnih primerov, ki jih splošna določila niso obravnavala, prepuščanje splošnim določilom pa bi bilo preveč ohlapno. Vedno takšna določila naslanjajo na izrecno določljivo problematiko. / 5. Za veliko posegov se zahteva dodatne študije, ni pa objavljenih kriterijev za presojo teh študij. - Odgovor: Po razgovorih je Občina pripravila opis podrobnejše vsebine študij, ki so sedaj vsebina besedila Odloka. Merilo ustreznosti izbranih razlogov pa je zadeva stroke in zavezanosti javnemu interesu, ki je zapisan v ZUREP-1, ZGO-1 in Kodeksu odgovornih projektantov ZAPS - zbornice arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov. Pravila so navedena v določilih PUP-a - študije vsebujejo le upoštevanje teh določil Odloka. / 6. Preje smo se ukvarjali samo z UE, sedaj se bomo morali še z Občino - Odgovor: Lokacijska dokumentacija, kije bila vsaj delno v pristojnosti Občine, ni več faza upravnega postopka. Iz tega razloga Občina le še podaljšuje veljavnost dodatnih strokovnih podlag za posamezne posege, ki so v občini bili zahtevani že do sedaj in sicer v fazi pred izdajo LD. Stanje se v osnovi ni spremenilo. / 7. Naše delo se bo podaljševalo, več ga bo, posledično višje cene. -Odgovor: Pri enostavnih posegih se delo ne bo povečevalo, upamo pa, da bodo strožja merila v nekaterih posegih pomagala tudi projektantom, da bodo varovali identiteto prostora tako, da bo prav za Občino in ne le za posameznega investitorja. Investitor lahko parcelo kupi kjer koli v občini. Z nakupom parcele se bo v prihodnje investitor odločil tudi o oblikovalskih pogojih zunanjega izgleda objekta. Sedaj pa investitor najprej kupi parcelo, nato pa šele izrazi željo po obliki objekta. / 50-8 FZI so previsoki - za vsako vrednost je potrebno preveriti več hipotetičnih situacij: izhodišče bi morale biti (za te kraje) normalno velike parcele. Odgovor: FZI, ki so vpisani v besedilu Odloka, so delno povzeti po Prostorskem redu RS, vendar je bila izpuščena beseda - maksimalni. V pripombah Občine so dodani tudi določeni nižji faktorji od dopustnih - zaradi preprečevanja netipične goste pozidave. / 9. zahteve posamičnih členov se med seboj izključujejo. - Odgovor: pripombe, prikazane v tekstu besedila, smo s projektantom pregledali skupaj, tako da smo odstranili vsebine, ki bi lahko bile zavajajoče, predvsem del besedila 20.a člena, ki je bil dodan v letu 2002. / 10. v splošnem je nekaj dovoljeno, v posebnem pa ne. - Odgovor: Občina je izredno pestre strukture in se je za posamezne lokacije na podlagi pobud oziroma posebnih situacij pokazalo, da splošna merila v teh primerih niso ustrezna - oziroma, da je potrebno predpisati podrobnejša strožja določila. / 11. Ljudje iz lokacijske informacije že danes ne razberejo ničesar, z množico novih posebnosti in ČE-jev bodo stvari še bolj nejasne in popolnoma nepregledne: podvržene presoji vsakokratnega uradnika. - Odgovor: Tolmačenje besedila odloka je podrejeno temeljnim določilom, ki navajajo osnovne usmeritve. Podrobnejše usmeritve so le bolj omejujoče. Če se izdelovalec drži temeljnih načel in podrobnejših omejitev v Ll, naj bi bilo besedilo nedvoumno. Pred pričet-kom dela je Občina zaprosila za predhodne pripombe tudi UE in jih smiselno vključila v besedilo odloka. / 12. Pripomba se nanaša na zahteve po dodatnem tolmačenju izrazov v besedilu Odloka in sicer - rekonstrukcije, ureditveno območje, poselitveno območje ter kaj je obvezna vsebina podrobnejše urbanistične preveritve ter kdo določa merila. - Odgovor: V tekstu se dodajo definicije, ki izhajajo iz zakonodaje, ali pa so določene na podlagi prakse Občine (podrobnejša urbanistična preveritev). / 13. Predlaga večjo svobodo pri oblikovanju objektov v vaseh. - Odgovor: Zaradi narave PUP-a, ki obsega celotno obči- no in vsa naselja, je prosta izbira oblikovanja objektov v nekem kratkem časovnem obdobju neprimerna. V Občini se pristopa k novim prostorskim dokumentom, kjer se bo določalo, katera naselja se bodo urejala s strožjimi omejitvami in kjer bodo pravzaprav zahtevani novi sodobni tipi - vzorci gradenj različnih objektov (iz različnih razlogov - oblikovanje, energetika, nove dejavnosti, materiali, ipd ) - kmetijskih, stanovanjskih, proizvodnih in drugo. Območja se bodo določala za celotno občino tako. da bodo lokacije določene ter bo izbira služila posledično tudi trženju turističnega potenciala občine Grosuplje. / 14. Pripomba se nanaša na izkazan interes občanov, da bi za stanovanjske objekte v vaških naselji dopustili maksimalno višino P+l+M. Odgovor: Pripomba se ne upošteva, oziroma se upošteva le delno v posameznih členih odloka tako, da se varuje osončenje vaških dvorišč in kmetijskih objektov v naselju. Teh po zakonodaji projektantom ni potrebno upoštevati kot objekte, ki je za njihovo delovanje potrebna določena stopnja osončenja. Ravno tako so merila, na primer 1 ura osončenja bivalnega prostora skozi okenske površine v zimskem času, za obstoječo gradnjo vaškega naselja, ki ne ustreza standardom toplotne zaščite sodobne gradnje, neprimerna, ter bi ustrezanje tem zahtevam pri gradnji novih objektov bistveno vplivalo na kvaliteto bivanja v sosednjih objektih. Parcele v vasi so večinoma ozke, zato dvig objekta za 1,5 m pomeni dokaj daljše sence v zimskem času. - Krajevna skupnost Nova Gora: Predsednik krajevne skupnosti v pisni obliki podaja pripombe, ki se nanašajo na pomanjkanje prostih stavbnih parcel v naselju Velika Ilova Gora. Nujnost širitve naselja argumentira z dejstvom, da so znotraj naselja sicer prazni stanovanjski objekti na ustreznih lokacijah, vendar zaradi neurejenega lastništva ni mogoča prodaja nepremičnine (veliko solastnikov oziroma v lastniki v tožbi zaradi lastništva). Če hočejo obdržati mlade družine v kraju, jim je potrebno dati vsaj možnosti gradnje na prosti parceli, ki jo imajo posamezne domačije v lasti. Nekaj površin, ki sicer so znotraj območja naselja kot vaški robovi, so neprimerne za gradnjo - strma pobočja. V interesu Občine bi moralo biti, da se prebivalcem, ki imajo interes ostati v malih naseljih, to vsaj ne otežuje še dodatno. - Odgovor: pripomba se ne nanaša na PUP, saj se s PUP-om ne more spreminjati meja poselitvenih območij naselij. Vlogo bo Občina, z vašimi argumenti o nemoči gostitve gradnje in nizki gostoti poselitve v sami vasi, obravnavala v novih prostorskih dokumentih. Zaradi dolgotrajnih postopkov do sprejema novih prostorskih dokumentov (SPRO in PRO) se Občina posebej zavzema za dva posega, ki predstavljata posege za širši družbeni pomen kraja in jih s soglasjem OS Občina Grosuplje vključuje v Generalni PUP občine Grosuplje. 0 pobudah se je odločalo na seji OS dne 6. 7. 2005. - Igrišče v okolici Gatine; predstavlja možnost druženja za naselja Spodnje Blato, Praproče in Gatino. Predlagane parcele so: 411/4, 411/5 in 457/2, vse k.o. Grosuplje. Predlagane parcele so znotraj najboljših kmetijskih zemljišč. Zaradi izrednega interesa krajevna skupnost podpira izvedbo igrišča kljub temu, da so parcele na najboljših kmetijskih zemljiščih. Poudariti je potrebno, da je lega neugodna s stališča varovanja, saj je v območju naravnih vrednot pod evidenčno številko 74 - močvirni travnik ob Gatinskem potoku; varstveni režim za hidrološko, botanično in zoološko naravno dediščino in v območju poplavnih površin P-3. Preko parcel potekajo tudi vodotok, kablovod in 20 kV daljnovod. V primeru kakršnegakoli posega bo potrebno pridobiti ustrezna soglasja vseh vpletenih nosilcev urejanja, ki morajo poseg preučiti s stališča svojega resorja. Če poseg ne bo možen, bo v naslednjih dokumentih umaknjen. - Širitev pokopališča na Velikem Mlačevem; zaradi potrebe po širitvi pokopališča se opredeli možnost širitve na neposredna sosednja kmetijska zemljišča (najboljša in druga kmetijska zemljišča). Prav tako se zaradi dolgotrajnega postopka opredeli možnost širitve pokopališč v celotni občini na kmetijska zemljišča v neposredni bližini obstoječega pokopališča v povezavi z obstoječim. Odgovora na gornji pobudi: Poseganje izven območij, opredeljenih kot stavbna zemljišča - območja naselij oziroma ureditvenih območij za poselitev, se v PUP-u ne smejo dopustiti, ker so meje gradbenih parcel - to je parcel, kjer se gradnja še dopušča, obvezno izhodišče RS. Prostorski plan RS je bil objavljen v Ur. I. RS št. 11/99. Pripravljalec PUP-a ne sme dopustiti graditve objektov izven tega območja. Podzakonskih predpisov, ki jih obljublja Zakon o kmetijskih zemljiščih, v katerih bi se določilo, kateri objekti se smejo graditi v izjemnih primerih tudi na kmetijskih zemljiščih, pa pristojno ministrstvo še ni izdalo. Iz teh razlogov je lahko mnenje le negativno. Neprimernost lokacije za otroško igrišče v primeru Gatine je razvidna še iz dveh varstvenih režimov, in sicer je območje na poplavnih površinah ter v območju varovanja naravnih vrednot. Obe kategoriji varovanja ne dopuščata poseganja v prostor. Ob zadnjih dveh pripombah naj pripomnim, da sta bili kljub negativnemu stališču strokovnih služb vendarle svetnikom dani v odločanje. Izbral iz gradiva, kije bilo posredovano občinskim svetnikom, Jože Miklič. PRIVATNE OGRAJE OB CESTAH IN PROMETNA VARNOST Janez Kozlevčar (NSI) je opozoril na širši vidik postavljanja ograj ob cestah, ki so, gledano s privatnega stališča, za pozdravit z vidika prometne varnosti pa vedno bolj obremenjujoče. Ali imajo vse te ograje ustrezno izdane dokumente? Pri kategoriziranih cestah meni, da bi bilo treba imeti določene rezervate za pločnike. Kako so zadeve urejene na tem področju z odloki in drugimi ustreznimi akti, naj se objavi v občinskem glasilu, saj meni, da se tudi zaradi slabe informiranosti zadeve »potuhnejo«. Župan: Odlok o tem obstaja, v časopisu ali drugih medijih pa ga je nemogoče objaviti, ker je preobširen. Je pa ta problem v občini Grosuplje močno zaskrbljujoč. Žal je gradbena inšpekcija odšla z Grosupljega in je zato še nekoliko težje urejati tovrstno problematiko. Glede dolgoročnih rezervatov za linijske komunikacijske, komunalne in druge objekte pa se pojavi cela vrsta težav, kijih občinski proračun ne prenese. Se pa strinja, da naj bi se rezervati uvajali v strategijo, kdaj pa bodo zadeve realizirane, pa je že drugo vprašanje. PROSTORI ZA KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Dr. Janez Mervič (SDS): V Zdravstvenem domu Grosuplje deluje Klub ozdravljenih alkoholikov, ki izjemno dobro deluje. Trenutno ga obiskuje 35 zdravljenih alkoholikov. V zdravstvenem domu pa nimajo ustreznih prostorov. Iz nekdanje deponije za premog so sicer preuredili sobo, a je že za trenutne potrebe pol premajhna, saj je zrak v tem prostoru po dveh-treh urah grozen. Dr. Mervič prosi, če Občina lahko zagotovi kakšne ustrezne prostore. Župan: Žal ne ve, kje bi se trenutno dalo najti ustrezne prostore. POGODBE Z MEDIJI Alojza Verbajsa (SDS) je zanimalo, kakšne so pogodbe s (privatnimi) mediji (Radio Zeleni val in TV Grosuplje). Vprašanje je bilo že večkrat izpostavljeno, in ni bilo niti pisnega odgovora niti pogodb. Župan: »Pogodbe so pogodbe, so akt med dvema subjektoma, so javni akt, ampak samo v taki meri, da je svetniku lahko na razpolago.« Teh pogodb pa ni moga će kopirati zaradi možnih zlorab. LIKVIDNOST OBČINE Janeza Pintarja (SDS) je zanimalo, če občina posluje likvidno in če plačuje teka če svoje finančne obveznosti. Župan: Ko v občini potekajo velike investicije, je zelo težko predvideti prihodke in odhodke. Večja plačila občina plačuje v 60 dneh. Trenutno občina nima tovrstnih težav. JASNE VISINSKE KOTE NAJVIŠJE POPLAVNE VODE V ZADRŽEVALNIKU BIČJE? Miha Kadunc (NSI) je prosil za pisni odgovor v zvezi z višinskimi kotami maksimalne vode v zadrževalniku Bičje ter kote bližnjih naselij. Župan: V kratkem bodo na občino dobili lokacijski načrt in bo z njim to tudi pa jasnjeno. So pa trenutne klimatske razmere vedno bolj ekstremne in je težko stoodstotno zagotoviti absolutno varnost. NADALJEVANJE GRADNJE CESTE OD MALE VASI PROTI GROSUPUEMU Kadunca je tudi zanimalo, kdaj se bodo nadaljevala dela na cesti od Male vasi proti Ponovi vasi in naprej proti Grosupljemu. Župan: Sredstva so zagotovljena že v letošnjem letu, do kam pa bo cesta zgrajena, pa se še ne ve čisto natančno. Župan upa. da se bo iz razpoložljivih sredstev zgradilo čim več. INFORMACIJE, POBUDE, VPRAŠANJA Z 31. REDNE SEJE, 6. julija 2005 EKOLOŠKE OTOKE TUDI GLEDE NA ODDALJENOST Stane Žvegla (SD) je dopolnil svojo predhodno pobudo v zvezi z ekološkimi otoki in predlagal, da naj se glede zgoščanja teh otokov v bodoče upošteva tudi oddaljenost od prebivalcev. PROMETNA SIGNALIZACIJA V BREZJU Janez Kozlevčar (NSI) je predlagal, da se postavi prometno signalizacijo v križišču v novem delu naselja Brezje, kjer ob drugi vrsti niza zgradb pri potoku prihaja na križišču tudi do kritičnih prometnih situacij, saj visoke ograje onemogočajo širši pregled. Neposredno ob tem križišču je tudi postajališče, kjer vstopajo in izstopajo otroci na šolski kombi. Župan: Glede ograje bodo preverili, ali je narejena v skladu z gradbenim dovoljenjem, kar se tiče varnosti v prometu pa bodo pobudo skušali čim prej realizirati. KAJ JE Z DENARJEM OD IGER NA SREČO? Jože Šircelj (NKG): Ali je že kaj kanilo v občinsko blagajno denarja od dajatev igralnice Kongo. (Po županovih besedah naj bi šlo za okoli 100 mio sit na leto.) Marko Podvršnik: Stališče dveh eminentnih pravnih inštitutov je, da večina dajatev pripada občini Grosuplje. Z ministrstvom za finance pa bo občina najbrž morala zadevo reševati prek sodišča. KAKO JE Z BENCINSKIM SERVISOM? Matjaža Trontlja (SLS) je zanimalo, kako poteka postopek izgradnje bencinskega servisa ob avtocesti (neposredno ob priključku Cikava)? Župan: Ker občinskega soglasja investitor še nima, bodo vsekakor na občini uveljavljali pogoje, da bodo izvedli tudi manjkajočo kanalizacijo in uresničili ostale pogoje v zvezi s tem območjem. OBČINSKA SPLETNA STRAN Dušan Hočevar (SDS) je predlagal, naj se obnovi občinsko spletno stran. Na tej strani tudi ni predstavljenega nadzornega odbora. Marko Podvršnik: Do zdaj je brezplačno spletno stran obnavljal dr. Kranjc. Za razširitev možnosti pa bi bilo potrebno poleg računalniške opreme in zakupa prostora na ustreznem strežniku poskrbeti tudi za stalnega skrbnika. Jože Miklič Ili SPREJET JE ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 2004 Na 31. redni seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 6. 7„ je Občinski svet potrdil zaključni račun proračuna Občine Grosuplje za leto 2004. V proračunu Občine Grosuplje za leto 2004 se je zagotavljalo financiranje vseh nalog javne porabe na ravni občine, tako na področju splošne porabe kot tudi na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture ter gospodarskega razvoja, ki jih določa Zakon o financiranju občin. Uprava Občine Grosuplje organizacijsko deluje v okviru štirih uradov. Ti so: Urad za splošne zadeve, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Urad za komunalno infrastrukturo, Urad za prostor. Vsak urad predstavlja neposrednega uporabnika občinskega proračuna. V nadaljevanju bomo predstavili uresničevanje začrtanih ciljev in nalog v preteklem letu na splošno in po posameznih funkcionalnih področjih dejavnosti, ki so za občino predpisana, ter doseženo realizacijo po posameznih uradih, ki so nosilci odgovornosti za realizacijo planiranih nalog na področjih, ki jih pokrivajo. PRIHODKI Struktura prihodkov občinskega proračuna za leto 2004 v primerjavi z veljavnim proračunom tega leta je bila naslednja: (v 000 tolarjev) Realizacija strukt. Veljavni proračun strukt. IND 2004 2004 real./velj. Dror. davčni prihodki 1.718.697 67% 1.609.620 58% 107 nedavčni prihodki 584.514 23% 731.239 26% 80 kapitalski prihodki 112.837 4% 227.462 8% 50 prejete donacije 1.000 0% 0 0% 0 transferni prihodki 157.842 6% 197.512 7% 80 SKUPAJ 2.574.890 100% 2.765.833 100% 93 lin Sledeči graf prikazuje nominalno rast prihodkov v preteklih petih letih: NOM IN ALNALN A VREDNOST PRIHODKOV V LETIH 2000 - 2004 STRUKTURA INVESTICIJ PO POSAMEZNIH PODROČJIH V LETU 2004 3 000 000 2 500 000 1 000 000 500 000 ■ Investicije na področju družbenih dejavnosti 26% Investicije na področju stanovanjske dejavnosti in - prostorskega razvqa 8% Investicije na področju splošnih zadev 4% 2002 Investicije na področju gospodarstva / 45% Tako lahko zaključimo, da je bil rezultat na prihodkovni strani ugoden, saj je občini uspelo realizirati visok delež planiranih prihodkov. ODHODKI Odhodki občinskega proračuna in njihova struktura za leto 2004 v primerjavi z veljavnim proračunom istega leta je bila naslednja: (v 000 tolarjev) Kot je razvidno iz tabele, so bili skupni prihodki v letu 2004 realizirani glede na veljavni proračun 93 %, kar je relativno visoka realizacija. Večina prihodkov je bila ustvarjena z davčnimi prihodki, in sicer 67 %. Delež in znesek sta višja, kot smo planirali. Dohodnina kot največji davčni prihodek je presegla planirano za 7 %. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kot drugi največji davčni prihodek, je bilo višje od planiranega za 2 %. Iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je bilo v preteklem letu pobrano 168.147.000 tolarjev, kar je za 38 % več kot v letu 2003. Ugotavljamo, da je bilo neizterjanega nadomestila v letu 2004 na dan 31.12. 2004 še za 49.574.000 tolarjev. Od tega je 17.321.000 tolarjev takih sredstev, kjer gre za brezuspešno prisilno izterjavo dolžnikov in skoraj ni verjetnosti, da bi bil dolg kdaj poplačan. Nedavčni prihodki so nižji od planiranih za 20 indeksnih točk. Znašali so 26 % vseh prihodkov, to pa je 3 odstotne točke manj, kot smo planirali. Ta delež je bil ustvarjen zlasti s prispevki investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč, prihodki iz dela cene komunalnih storitev (razširjena reprodukcija v ceni vode in kanalizacije in ekološka taksa v ceni smeti). Prispevki investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč so bili nižji od pričakovanih za 27 indeksnih točk. Zneskovno to znaša 166.173.000 tolarjev. Delež kapitalskih prihodkov je znašal 4 % in je za dobro polovico manjši od planiranega. Vzrok je v nerealiziranem prihodku od prodaje osnovnih sredstev in tudi zemljišč in nematerialnega premoženja. Tako ni bila realizirana prodaja poslovnih prostorov na Kolodvorski cesti 2 v Grosupljem. Upravna enota RS kasni z izgradnjo novih poslovnih prostorov in s tem s selitvijo iz občinskih prostorov na Kolodvorski cesti 2. kar bi omogočilo začetek prodaje teh prostorov. Prihodki od prodaje zgradb in prostorov so znašali 84.113.000 tolarjev. Prodani so bili sledeči prostori: sedem stanovanjskih enot, od tega pet na Tovarniški cesti v Grosupljem in dve na Ljubljanski cesti v Šmarju-Sapu, poslovni prostori in dve stanovanji na Sp. Slivnici 12, poslovni prostori na Kolodvorski 4 v Grosupljem in poslovni prostor v kleti stavbe na Kolodvorski 2 v Grosupljem in graščina »Brinje« v Grosupljem. Od prevoznih sredstev sta bila prodana oba avtomobila znamke škoda favorit special stara 12 let. Prodano je bilo tudi za cca 49 tisoč m2 zemljišč v lasti Občine Grosuplje, za katere je občina iztržila 28.673.000 tolarjev. Plan prodaje zemljišč smo izpolnili le 22 %. S transfemimi prihodki je občina zbrala 6 % vseh prihodkov. V tem deležu so bili zbrani prihodki s finančno izravnavo do primerne porabe s strani države in prispevki države za financiranje investicij. Delež teh sredstev je bil nekoliko nižji od planiranega. Finančna izravnava je bila glede na planirana sredstva nižja za 22 indeksnih točk in je znašala 143.684.000 tolarjev. Primerna poraba občine, ki predstavlja tisti obseg sredstev, s katerimi naj bi občina zagotovila izvajanje ustavnih in zakonskih nalog je znašala za leto 2004 1.522.620.000 tolarjev. Od tega naj bi občina pridobila 1.378.936.000 tolarjev lastnih prihodkov, ostalo pa je pridobila s finančno izravnavo. S strani države so bili sofinancirani trije projekti, dva s strani Agencije za regionalni razvoj, to je za rekonstrukcijo lokalne ceste Grosuplje-Slivnica in za izgradnjo prometne infrastrukture v zazidalnem načrtu DVORI, ena pa s strani Ministrstva za okolje, in sicer za digitalizacijo prostorskih projektov Občine Grosuplje. Sledeči graf nam prikazuje realizacijo plana prihodkov v letu 2004 po posameznih vrstah prihodkov: DOSEGANJE PRIHODKOV GLEDE NA PLAN V LETU 2004 realizacija strukt. veljavni proračun strukt. IND 2004 2004 real./ velj.pr. tekoči odhodki 488.601 21% 571.698 19% 85% tekoči transferi 902.250 39% 939.355 31% 96% Investicijski odhodki 541.269 23% 930.569 31% 58% Investicijski transferi 390.345 17% 552.501 18% 71% SKUPAJ 2.322.465 100'/, 2.994.123 100% 78% Delež odhodkov v prihodkih je znašal v letu 2004 90 %. Neporabljeni prihodki oziroma proračunski presežek je bil prenesen v leto 2005 v višini 252.426.000 tolarjev. Razlika med vsemi prejemki in izdatki, ki so se prenesli v leto 2005 pa znaša 421.882.000 tolarjev. Med prejemke spadajo poleg prihodkov tudi prenosi sredstev iz preteklega leta, prejeta minus dana posojila, če je razlika pozitivna, in neto zadolževanje, če je seveda tudi to pozitivno. Med izdatke pa poleg odhodkov uvrščamo prejeta minus dana posojila, če je razlika negativna, in neto zadolževanje, če je negativno. Sledeči graf nam prikazuje realizacijo plana odhodkov v letu 2004 po posameznih vrstah odhodkov: DOSEGANJE ODHODKOV GLEDE NA PLAN ZA LETO 2004 Investicije na področju varstva okolja - modernizacija in rekonstrukcija lokalnih cest v višini 97.221.000 tolarjev, - modernizacija in rekonstrukcija javnih poti v višini 148.085.000 tolarjev, - urejanje stavbnih zemljišč v višini 141.941.000 tolarjev, - uvedba ločenega zbiranja odpadkov v višini 22.984.000 tolarjev. Na področju varstva okolja: - izgradnja kanalizacij v višini 78.318 .000 tolarjev. Na področju stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja: - strategija prostorskega razvoja v višini 12.528.000 tolarjev. Na področju družbenih dejavnosti: - izgradnja POŠ Št. Jurij v višini 78.486.000 tolarjev, - investicijsko vzdrževanje OŠ »Louisa Adamiča« v višini 33.569.000 tolarjev, - investicijsko vzdrževanje OŠ »Brinje« v višini 5.299.000 tolarjev, - nakup računalniške in druge opreme v šolah v višini 19.137.000 tolarjev, - investicijsko vzdrževanje VVZ Kekec v višini 12.167.000 tolarjev, - nakup dela stavbe za potrebe adaptacije knjižnice v Grosupljem v višini 7.500.000 tolarjev, - adaptacija zdravstvenega doma v Grosupljem v višini 4.000.000 tolarjev. Po funkcionalnih namenih, ki so za občine predpisani, je bila poraba proračunskih sredstev v tisoč tolarjih sledeča: D realizacija 2004 □ veljavni proračun 2004 01 JAVNA UPRAVA 02 OBRAMBA(CIVILNA ZAŠČITA) 03 JAVNI RED IN VARNOST 04 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 05 VARSTVO OKOUA 06 STANOVANJSKE DEJAVNOSTI I IN PROSTORSKI RAZVOJ 07 ZDRAVSTVO 08 REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ 09 IZOBRAŽEVANJE 10 SOCIALNA VARNOST 296.406 3.547 23.705 641.920 179.289 111.219 7.507 272.956 691.835 94.082 Realizirani strukturni deleži so nekoliko drugačni od planiranih strukturnih deležev. Glede na plan je večji delež tekočih transferov in tekočih odhodkov. Nižje deleže od planiranih dosegajo investicijski odhodki in investicijski transferi. Kot je iz tabele tudi razvidno, je bilo 40 % vseh proračunskih sredstev namenjenih investicijam. Delež je za 5 odstotnih točk nižji, kot je znašal v letu 2003. Če primerjamo deleže proračunskih sredstev, namenjenih investicijam, so bili ti v zadnjih letih sledeči: V primerjavi s planiranimi odhodki so realizirani odhodki po področjih v letu 2004 različni. STRUKTURA PO FUNKCIONALNIH NAMENIH PORABE V LETU 2004 SOCIALNA VARNOST 4% leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004 54% 50% 34% 45% 40% IZOBRAŽEVANJE Glede na plan je delež sredstev za investicije manjši le za 9 odstotnih točk. Začrtane investicije po posameznih področjih pa so v letu 2004 dosegle sledečo realizacijo: (v 000 tolarjev) 29% ■ Doseženo 2004 Planirano 2004 IND Investicije na področju splošnih zadev 34.766 72.426 48% Investicije na področju gospodarstva 413.427 588.985 70% Investicije na področju varstva okolja 162.179 237.563 68% Investicije na področju stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja 78.730 185.565 42% Investicije na področju družbenih dejavnosti 242.544 398.531 61% Skupaj 931.646 1.483.070 63% REKREACIJA. KULTURA IN DEJ. NEPROF ORGANIZACIJ _ 12% JAVNA UPRAVA 13% OBRAMBA /~ (CIVILNA) ZAŠČITA 0.2% JAVNI RED IN VARNOST 1% GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 28% ZDRAVSTVO 0.3% VARSTVO OKOLJA 8% □ realizacija 2004 n\el|avni proračun 2004 davčni nedavčni kapitalski prejete transferni pnhodki pnhodki prihodki donacije pnhodki Vrednostno je bilo realizirano 63 % vseh investicij. Sem štejemo poleg novogradenj tudi investicijsko vzdrževanje in obnove ter nakupe za potrebe investiranja. Gre za investicije, ki jih je izvajala občina direktno, in tudi za transferna sredstva, namenjena investicijam in investicijskemu vzdrževanju, ki jih je občina za te namene nakazovala posrednim uporabnikom (javnim zavodom, društvom itd.). Sledeči graf prikazuje strukturo investicij v letu 2004: (GLFJ PRVI GRAF V 3. STOLPCU!) V letu 2004 naj omenimo le nekatere pomembnejše investicije, investicijska vzdrževanja in nakupe z namenom investiranja. Na področju investicij v splošne zadeve: - nakup dveh novih službenih avtomobilov CITROEN C3 in SUZUKI IGNIS 1.5 GS. Na področju gospodarstva: - izdelava toplovoda za območje ZN GC sever v višini 36.931.000 tolarjev, STANOVANJSKE DEJAVNOSTI IN PROSTORSKI RAZVOJ 5% Področje Javne uprave je bilo realizirano glede na plan 78 %. Manj sredstev kot smo planirali se je porabilo predvsem za investicijske odhodke in transfere in za splošno proračunsko rezervacijo. Nekoliko manj kot smo planirali smo porabili tudi za civilno zaščito in sicer 92%, predvsem na področju redne dejavnosti zaščite in reševanja. Javni red in varnost sta bila finančno realizirana 100%. Na področju gospodarskih dejavnosti je zanašala realizacija plana 76 % planirane in je bila za 8 odstotnih točk manjša kot v letu 2003. Področje kmetijstva je bilo realizirano 66%. Izvedeno ni bilo sofinanciranje projektov komasacij, ker se je ponudila možnosti pridobiti sredstva za komasacijo preko razpisa Ministrstva za kmetijstvo, na katera se bo občina javila v letu 2005, če bo interes za komasacijo še obstajal. Sredstva za sofinanciranje zavarovanj poljščin so bila koriščena le 10 %. Slabše so bila koriščena tudi sredstva, namenjena sofinanciranju analiz mleka, 76 %, razvoju dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu 77 %, apne-nju zemljišč 49 % in sofinanciranju ureditve pašnikov 8%. V višini planirane vrednosti pa so bila porabljena sredstva za kredite, namenjene po- ■TD speševanju kmetijstva. Realizacija pridobivanja In distribucije energije je znašala 87 %. Cena izdelave toplovoda DVORI III in IV ter toplovoda na območju ZN GC sever je bila nižja, kot smo planirali. Vlaganja v cestni promet so bila v preteklem letu glede na plan realizirana 78%. To področje je bilo slabše realizirano kot v letu 2003, koje realizacija znašala 86%. V stoodstotnem deležu so bila realizirana predvsem vlaganja v vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, ulic. Slabša je bila realizacija vlaganj v modernizacijo in rekonstrukcijo lokalnih cest (86%) in javnih poti (70%). Slaba pa je bila realizacija vlaganj planiranih sredstev v modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih cest, le 23 %. Izpadla je namreč rekonstrukcija križišča »Kovinastroj«, ker je realizacija tega projekta odvisna od dinamike poteka te investicije, ki jo vodi država. V nizkem deležu 31 % so bila porabljena sredstva za avtobusno postajališče na Adamičevi cesti, ker bo glavnina investicije, ki je že zaključena, plačana v letu 2005. Na področju drugih gospodarskih dejavnosti, kot sta turizem in drobno gospodarstvo je bila realizacija planiranih sredstev 85 %, v letu 2003 je bila realizacija 67 %. Realizacijo so zmanjševala predvsem neporabljena sredstva, namenjena promocijskim nalogam. V prihodnje bo potrebno jasno opredeliti koncept promocije občine in na osnovi tega opredeliti višino potrebnih sredstev. Ostale gospodarske dejavnosti, ki v občini pokrivajo urejanje stavbnih zemljišč, vzdrževanje zelenic v naseljih, ureditev vaških jeder in novoletne okrasitve krajev v občini ter izgradnja mrliških vežic in pokopališč, so bile glede na planirana sredstva za te namene dosežena v 67 %. Vlaganja v varstvo okolja, ki obsega zbiranje in ravnanje z odpadki in odpadno vodo ter ostale dejavnosti, so dosegla za te namene planirana sredstva v višini 70 %. To je nekoliko manj kot v letu 20-03, koje ta delež znašal 79 %. Doseženo porabo sredstev je zmanjšala predvsem nerealizirana izgradnja kanalizacij pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljiščih, ki jih občina opremlja v odvisnosti od višine prihodkov, ki prihajajo v proračun s prispevki za urejanje stavbnih zemljišč. Ti so bili v letu 2004 realizirani 73 %. Realizacija planiranih sredstev je bila nižja še pri kanalizaciji Sp. Slivnica in Jerova vas. Obe investiciji sta kasnili zaradi težav pri pridobivanju služnosti na zemljiščih, pridobivanju soglasij in pripravi projektov PGD, tako da se je realizacija pomaknila v leto 2005. Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj sta dosegla v letu 2004 le 49 % porabo planiranih sredstev za to leto. Večina sredstev je bila porabljena na področju prostorskega načrtovanja in razvoja. Ta sredstva so bila glede na plan realizirana 55 %. Veliko manj, kot smo načrtovali, smo porabili za lokacijske načrte, spremembe zazidalnih načrtov, urbanističnih načrtov in lokacijskih načrtov in za urbano opremo. Realiziran je bil projekt kiparskih delavnic. Zanj smo porabili 77 % planiranih sredstev. Stanovanjska dejavnost, za katero je pristojna občina, je svoje aktivnosti realizirala 96 %. Manjši od planiranih so bili predvsem obratovalni stroški stanovanj. Oskrba Z VOdO, ki je del tega funkcionalnega področja, je dosegla realizacijo le 23 %, zaradi manjšega obsega gradnje vodovodov in nekaterih cenejših izgradenj le-teh od predvidenih. Nizko je bil realiziran vodovod Ilova Gora II. faza. Zaradi težav pri pripravi projektov je bil izveden razpis za izvedbo šele koncem leta, tako da seje tudi ta investicija s svojo glavnino pomaknila v leto 2005. Ostaie dejavnosti, ki še spadajo v to področje, kot na primer cestna razsvetljava, pa so dosegle 87 % realizacijo planiranih sredstev. Sredstva, ki so bila planirana za področje zdravstva, so dosegla 38 % planiranih sredstev. Izpadel je nakup dodatnega zemljišča za izgradnjo novega zdravstvenega doma in financiranje študije o izvedljivosti gradnje novega zdravstvenega doma v Grosupljem. Vzrok temu je bila nedorečenost tako o možnosti nakupa dodatnega zemljišča za izgradnjo doma kot tudi idejna rešitev za gradnjo. Dogovori so v teku, tako kot tudi pridobivanje idejnih rešitev. 72 % realizacijo je doseglo funkcionalno področje rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih organizacij. Sem spadata predvsem šport in kultura In druge dejavnosti. Na področju kulture smo dosegli začrtane cilje financiranja 58 %, na področju športa pa 99%. Realizacija je bila na področju kulture relativno nizka zaradi izpada gradnje knjižnice, ki smo jo planirali v tem letu. Izkazalo se je namreč, da za izvedbo tako zahtevnega projekta ni dovolj le ena idejna rešitev. Tako je bil razpisan javni natečaj, ki je zahteval svoj čas. Investicija se je tako premaknila v leto 2005. IzobraŽevanje, ki je predstavljalo v letu 2004 najvišji delež, kar 30 % vseh odhodkov občinskega proračuna, je bilo glede na planirana sredstva realizirano 91 %. 56 % sredstev je bilo porabljenih za predšolsko vzgojo, ostalo za osnovnošolsko Izobraževanje. Predšolska vzgoja je dosegla 94% realizacije, področje šolstva pa 87 %. 23 % sredstev tega funkcionalnega področja je bil v lanskem letu namenjen investicijam. V šolskem programu so ta sredstva znašala 141.416.000 tolarjev, kar predstavlja 47 % vseh sredstev namenjenih osnovnošolskemu izobraževanju. Za predšolsko vzgojo pa smo za investicije namenili 16.773.000 tolarjev, kar je 4 %. Socialna varnost, kot zadnje področje funkcionalne klasifikacije proračunskih odhodkov občine, je bila. glede na predvidena sredstva v proračunu, realizirana 91 %. Sredstva so bila porabljena tako za reševanje socialnih stisk občanov kot za delovanje CSD (Center za socialno delo) Grosuplje, pa tudi za obveznosti občine, ki jih ima na tem področju, določene z zakonom o socialnem varstvu in drugimi zakoni. V tem letu je občina prenehala s plačevanjem osebne pomoči, ki jo nudi CSD. Zakonsko pa je dobila novo obveznost plačevanja družinskih pomočnikov, ki bodo proračun obremenili, bolj kot je bil strošek osebne pomoči. Kako je proračunska poraba razdeljena po posameznih uradih in kako je uradom uspelo realizirati s planom proračuna dodeljena finančna sredstva glede na začrtane naloge in cilje, pa nam kažeta sledeča tabela in graf: (v 000 tolarjev) Doseženo 2004 -i____......_ Planirano 2004 ................_______..........„_ IND Urad za splošne zadeve 329.175 404.141 81% Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance 1.092.858 1.311.152 83% Urad za komunalno infrastrukturo 871.215 1.225.830 71% Urad za prostor 29.273 53.000 55% PRORAČUNSKA PORABA PO POSAMEZNIH URADIH UPRAVE OBČINE GROSUPLJE V LETU 2004 Urad za prostor Urad za spbšn£ 1 % zadeve 14% Urad za komunalno infrastrukturo 38% Urad za gos poda rstvc družbene dejavnosti in finance 55% DOSEŽENI CIUI IN REZULTATI Cilji, ki smo sijih zastavili na področju splošne dejavnosti, so bili realizirani. Občinska uprava je nemoteno delovala, tako tudi občinski organi. Proračunske postavke na področju splošnih zadev so bile realizirane 81 %. Na družbenih dejavnostih smo si zastavili, na področju šolstva in otroškega varstva, ohranjanje relativno visokega standarda te dejavnosti. Predšolska vzgoja je bila realizirana 94 %, osnovno izobraževanje pa je na proračunskih postavkah doseglo 88 % realizacijo. Za dodatne programe v šolah smo financirali 10.800 tolarjev na otroka in šolam nakazali za 12.688.000 tolarjev amortizacije. Žal se nam oddaljuje izgradnja nove POŠ Žalna. Vzroka sta predvsem dva. Prvi vzrok so komplikacije pri pridobitvi dodatnega zemljišča, za katerega tečejo pogajanja za odkup zemljišča po sprejemljivi ceni, in drugi vzrok je čakanje na soglasje Ministrstva za šolstvo in šport za uvrstitev te investicije v sistem državnega sofinanciranja. Iz istega razloga se nam oddaljuje tudi investicija v izgradnjo novega vrtca. Ministrstvo nam v letu 2005 ne bo odobrilo sofinanciranja iz državnih sredstev. Za storitve oskrbe v vrtcih smo v preteklem letu dvignili cene za 12 %, kar bo WZ omogočilo pokrivanje vseh stroškov teh storitev. Na področju kulture je bil eden izmed večjih ciljev pričetek investicije v novo knjižnico v Grosupljem. Knjižnico naj bi pričeli graditi že v letu 2004, vendar se je uprava z županom občine odločila, da se izpelje javni natečaj za pridobitev najboljše idejne rešitve in se opusti že narejena idejna rešitev, kije bila po ocenah slaba. Javni natečaj je bil izpeljan v letu 2004, prav tako je bil v lanskem letu izdelan tudi idejni načrt. V letu 2005 pa nameravamo začeti z izgradnjo prizidka in z adaptacijo stare stavbe, namenjene knjižnici. Občina je še namenila 3.879.000 tolarjev v obnove in vzdrževanje zgodovinskih, kulturnih in sakralnih objektov in 5.394.000 tolarjev v vzdrževanje kulturnih domov, kar je za 56 % več kot v letu 2003. Področje Športa je bilo dobro pokrito, cilji so bili uresničeni. Med leto so bila sredstva na tem področju še povečana za 6.000.000 tolarjev. Proračunske postavke so bile realizirane 99 %. Na področju zdravstva potekajo pogajanja o odkupu potrebnega zemljišča in priprava dokumentov, potrebnih za prijavo na javni razpis Ministrstva za zdravstvo in socialne zadeve, za sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma. Zemljišče smo načrtovali pridobiti že v letu 2004, pa so bila pogajanja z lastnikom zemljišča žal neuspešna. Na področju socialnega varstva zasledujemo cilj, namenjati vsaj 3 % proračuna temu področju. V letu 2004 smo namenili socialnemu varstvu 4 % proračunskih sredstev. V turizmu se nadaljuje iskanje možnosti, da občina na tem področju poveže interese posameznih sredin in jih vključi v celovito turistično ponudbo občine. Občina je v preteklem letu pričela s sodelovanjem v projektu, ki bo sofinanciran s strani evropskih sredstev oziroma Ministrstva za kmetijstvo »Sožitje med mestom in podeželjem«. V prostorih obnovljene Košakove hiše načrtujemo tudi urediti turistično informativni center, ki bo nudil turistične informacije o naših krajih in turistični ponudbi. Kmetijstvo je bilo realizirano 66 %. Tudi v letu 2004 smo zasledovali cilj dodeljevanja subvencij v skladu z evropsko zakonodajo. Na področju komunalne infrastrukture smo zasledovali cilj čim hitrejšega komunalnega opremljanja v zazidalnih načrtih. Iz naslova prispevka investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč je bilo pridobljenih v letu 2004 448.101.000 tolarjev, ki so bila in bodo še porabljena za opremljanje stavbnih zemljišč. Vlaganja v ceste so bila glede na plan realizirana 78 %. Cestam je bilo namenjenih v preteklem letu kar 431.505.000 tolarjev. Zbiranju in ravnanju Z odpadki smo v preteklem letu namenili 83.268.000 tolarjev. Uvedeno je bilo ločeno zbiranje odpadkov. Premalo sredstev smo namenjali čistilnim napravam, kanalizaciji in vodovodom. Pospešeno pa se dela na Izgradnji zadrževalnika Bičje. Na področju prostorskega razvoja je občina zasledovala cilj postavitve strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda v občini, ki bo usklajen s strategijo prostorskega razvoja in reda države. Pripravila Jelka Kogovšek, urad za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance RAZPRAVA 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2004 31. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 6. julija 2005 Ljubomir Andrejak je kot predsednik nadzornega odbora povedal, da je skupaj z občinskimi strokovnimi službami odbor predhodno dokaj natančno pregledal poslovanje občine in je k zaključnemu računu Občine Grosuplje ter finančnim načrtom krajevnih skupnosti dal pozitivno mnenje. Odbor pa je zbodla predvsem nizka realizacija na investicijskih sredstvih, še posebej na prometni in komunalni infrastrukturi, čeprav je vzrok za to v glavnem v obveznostih, ki jih določajo občini zakoni in drugi normativi glede javne porabe. Andrejak pa je pri delu NO pohvalil tudi sodelovanje članov v odboru in strokovnih služb na občini. Dr. Dušan Lavrič (SD) ni imel nekih večjih pripomb, vendar je ugotavljal, da je kljub sprejetju rebalansa slabe tri mesece pred koncem leta še vedno ostalo precej nerealiziranih postavk na posameznih prihodkih, še več na odhodkih. 22 % odstopanje od rebalansa se je izkazalo le dobrih dveh mesecih. Menil je, da so izpadle ključne postavke, na katerih se gradi razvoj občine, saj je realizacija na investicijah samo 57 %. V nadaljnji razpravi pa je dejal, da bo pri bodočem rebalansiranju proračuna bistveno bolj pozoren na posredovane in predlagane podatke o posameznih postavkah. - Kogovškova je dodatno razložila, da primerno porabo na začetku leta občini predlaga ministrstvo za finance in iz tega izračuna občina šele dobi finančno izravnavo za nazaj. Dušan Hočevar (SDS) se je prav tako ustavil pri nizki realizaciji, ki sta jih opozorila že predsednik NO in dr. Lavrič. Ustavil seje tudi o padajočem trendu realizacije v preteklih letih. Posebej je izpostavil, kako je glede knjižnice. Želijo tudi odgovor, v kakšni fazi so projekti. - Kogovškova: Glede knjižnice bo pripravila nekoliko obširnejše poročilo v zvezi s prizadevanji občine za izgradnjo in adaptacijo knjižnice. Jože Intihar (LDS) je izpostavil pozitivno plat realizacije: občina ni zadolžena, finančna izravnava države je samo 140 mio sit, realizacija v krajevnih skupnostih je bila 100 %, najbrž je res zanemarjeno drobno gospodarstvo... Precej sredstev je šlo v dobre namene, vendar meni, da bi se tudi v drobnem gospodarstvu ta vložek dobro unovčil. Žal se nekateri indeksi močno povečujejo pri obvezni porabi proračuna. Zato podpira zaključni račun in meni, da je bil proračun dobro izpeljan. Martin Tomažin (SDS) je pohvalil realizacijo proračuna, vendar seje ustavil pri nizkih kapitalskih prihodkih (prodaja prostorov in prodaji občinskih zemljišč). - Kogovškova: Prodajala so se v glavnem majhna stanovanja. Janez Kozlevčar (NSI) se je dotaknil sorazmerno visokega spomladanskega vzdrževanja cest. Jože Šircelj (NKG) se je najprej dotaknil 7 % nižje realizacije na strani prihodkov in dodal, da je bil dobro ocenjen prihodek od dohodnine. Dotaknil se je tudi 6 % zmanjšanega priliva od nadomestila stavbnih zemljišč. Meni, da niso bili pripravljeni vsi postopki, da bi lahko tudi gradili. Zanimalo ga je tudi, kaj je pripravljenega v zvezi z nameravano gradnjo podružnične šole Žalna. Kritiko daje na področje komunalne infrastrukture, ki je bila realizirana samo 71 %. Nadalje: Zakaj ni nobenega pravega dohodka od izkopanih rudnin v občini? Dotaknil pa se je še več drugih podrobnosti, povezanih z nerealiziranimi proračunskimi postavkami. Božo Predalič (SDS) je komentiral proračun, da je bil ob sprejemanju narejen kot všečen ljudem, na koncu pa se izkazalo, da je nerealen. Na zasoljeno vprašanje je nato župan dodal še nekaj svojega popra. Župan Janez Lesjak je pojasnjeval med drugim tudi dokaj slab odnos države do občine glede sofinanciranja predvsem državnih projektov, še posebej pri odkupih zemljišč za rekonstrukcijo regionalne ceste in krožišč na njej. Nadalje je prosil za razumevanje pri nekaterih izpadlih investicijah zaradi težavnega pridobivanja soglasij za služnosti, ki jih morajo pridobiti od številnih lastnikov zemljišč. Tako je bilo na primer z vodovodom na Novo Goro, ki so ga morali na posameznih odsekih tudi prestavljati. Občina pa mora tudi za projekte, ki še niso sto odstotno zagotovljeni vsi pogoji, imeti na začetku leta v proračunu zagotovljena sredstva, čeprav je do realizacije posameznih postavk ponavadi še veliko neznank. Glede nove poselitve pa pričakujejo na občini, da bo v proračun prišlo več dohodnine šele v letu 2007 ali 2008. Glede prenosov sredstev je dejal, da občina ni tako velika, da bi lahko investirala v velike finančne zalogaje, zato je treba nekaj sredstev tudi prenašati iz leta v leto, nekaj pa je tega denarja potrebnega tudi na začetku leta, ker so prilivi v prvih mesecih sorazmerno zelo majhni. Glede na 24 zaposlenih ljudi na občini gre tudi za velike obremenitve, saj morajo posamezni uslužbenci voditi tudi več projektov hkrati. Svetniki so nato zaključni račun potrdili s 14 glasovi, 2 sta bila proti. IMENOVANJE ČLANA IN PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Sklep o imenovanju člana in predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - 31. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 6. julija 2005 Zaradi odstopa dr. Miroslava Kranjca je bilo treba poleg nadomestitve člana občinskega sveta nadomestiti tudi predsednika »komisije vseh komisij« - komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ga svetniki na kratko poimenujejo kar KVIAZ. Po dogovoru število članov v komisijah pripada razmerju, ki so ga posamezne stranke dobile na volitvah. Zato je predstavnik LDS - Božidar Gabrijel predlagal za člana Dejana Vugo, s predlogom pa je soglašal tudi dr. Dušan Lavrič (SD). Dušan Hočevar (SDS), Mihael Kadunc (NSI) ter Matjaž Trontelj (SLS) so sicer prav tako soglašali s tem predlogom za člana komisije, vendar so menili, da bi predsednik KVIAZ-a zaradi strokovnosti in izkušenj moral biti v bodoče dosedanji podpredsednik Božo Predalič. Pri tem predlogu so se svetniki nekoliko zapletli z razpravo, saj so predstavniki LDS-a vztrajali, da mora ostati predsednik njihov član, a so v SDS, SLS in NSI opozorili na predhodni dogovor na začetku mandata, ki pa ni bil uresničen zaradi razlike 1 glasu pri volitvah. Pri glasovanju je Boža Predaliča kot predsednika KVIAZ-a podrlo 11 svetnikov, 7 jih je bilo proti. Nato je Dušan Hočevar (SDS) predlagal za podpredsednika Dejana Vugo (LDS). Po krajšem negodovanju je Dejan Vuga dal soglasje, da ga svet imenuje na mesto podpredsednika, svetniki pa so ga nato s 17 glasovi tudi potrdili. Jože Miklič Z.avod za proslorsko. komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, ti o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po stanii predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti I v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETNIKOV ODGOVOR NA VPRAŠANJE svetnice mag. Brede Škrjanec, postavljeno na seji občinskega sveta dne 6.10.2004, GLEDE UREJANJA PARKIRNIH MEST OB ADAMIČEVI 3 IN 4. Mag. B. Škrjanec je dejala, daje od stanovalcev Adamičeve 3 in 4 prejela kar nekaj vprašanj, na katere bi želela pisne odgovore. Dejala je, da se vprašanja nanašajo na urejanje parkirišč in razmejevanje javnih površin od privatnih površin. Prvo vprašanje, ki so ga naslovili stanovalci Adamičeve 3, je: Ali je sprejet prostorsko ureditveni načrt za Grosuplje in če je, kako so v njem določeni parkirni prostori na Adamičevi 3? Stanovalci namreč navajajo, da je z gradbene dokumentacije, ki je bila sestavni del kupoprodajnih pogodb, in v skladu s tedaj veljavno zakonodajo razvidno, da mora Gradbeno podjetje Grosuplje kot investitor zagotoviti pri vsakem objektu najmanj toliko parkirnih mest kolikor je stanovanj in lokalov ter pri tem upoštevati namembnost lokalov. Zanimalo jo je tudi, ali je res, daje GPG prodalo zemljišče med Merca-torjem in blokom na Adamičevi cesti 3d, ki je bilo prvotno namenjeno za parkirišča, ki so pripadali blokom na Adamičevi 3d in 3c. Zanimalo jo je tudi, kdaj se bo dejansko pričel postopek vpisovanja etažne lastnine v zemljiško knjigo, pričakovalo se je namreč, da se bo problem parkirišč s tem razrešil. Naslednje vprašanje pa se nanaša na parkirišča za stanovanjski blok na Adamičevi 11, in sicer stanovalce zanima, kako se bodo uredila parkirišča ob tem bloku, ki ima 18 stanovanj, ne premore pa toliko parkirišč, s tem da je pod stanovanji še trgovina, ki tudi nima zagotovljenih dovolj parkirišč. Če pa se bo na zemljišču med Mercatorjem in blokom na Adamičevi cesti 3c še gradil nov objekt, se bo problem s parkirišči še povečal. Dejala je, da sočasno stanovalce tudi zanima, kdo je lastnik zemljišča, ki služi kot dostavna pot za Mercatorjeve tovornjake in po kateri se odvija tudi ostali promet. Ta dostavna pot pa je tudi zelo uničena in bi jo bilo potrebno sanirati. Zanimalo pa jo je tudi, kako je z goloseki na Koščakovem hribu in okolici in kdaj se bodo pričela pogozdovanja teh golosekov. Postavila pa je tudi hipotetično vprašanje in sicer jo je zanimalo, kako se v občini rešuje problem stanovanja oz. najema stanovanja, če je oseba, ki potrebuje stanovanje, socialen problem, ki nima nobenih dohodkov in si niti ne more plačevati najemnine. Ali obstaja kakšno prazno stanovanje za te namene? Odgovor, posredovan 1. junija 2005: Območje zazidave blokov ob Adamičevi cesti, in sicer: - stanovanjski blok A -1 - 3 lamele (za Knjižnico Grosuplje), - stanovanjski blok A - 2 - 4 lamele (nasproti sodišča), - stanovanjski blok A - 3 - 3 lamele (nasproti križišča Adamičeve in Taborske ulice) je urejal zazidalni načrt »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem«, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta severno od Adamičeve ceste v Grosupljem je sprejela Skupščina Občine Grosuplje v letu 1973, objavljen je bil v Uradnem listu SRS 20/73. Graditelj in investitor vseh objektov ter zunanje ureditve je bilo SGP Grosuplje, ki je zgrajena stanovanja v blokovnih nizih A -1, A -2 in A-3 tudi prodajalo. Tehnično poročilo zazidalnega načrta navaja takšen koncept zazidave: I. faza gradnje obsega gradnjo bloka A-l treh lamel za Koščakovo hišo. Vmesni prostor med Koščakovo hišo in novim blokom se zapolni s tržnico, zelenicami in parkirnimi prostori. Vendar so parkirni prostori v grafičnem delu zazidalnega načrta (ZN) vnsani samo za blokovnim nizom, in sicer je vrisanih trinajst parkirnih mest. II. faza gradnje predstavlja stanovanjski objekt A-2 s štirimi lamelami in vključuje v obcestni strani v pritlični etaži razširjene trgovinske lokale. Vmesni prostor med prvo in drugo fazo gradnje izpolnjuje program parkiranja in garažiranja. Parkirni prostor je namenjen obiskovalcem lokalov (v grafičnem delu ZN jih je 18) in garažnemu tri-pleksu. objekt pa je namenjen stanovalcem blokov ter bi vseboval cca 60 garažnih mest. V grafičnem delu je za blokovnim nizom vrisanih še devet parkirnih prostorov. III. fazo gradnje predstavlja stanovanjski objekt A-3 s tremi lamelami brez lokalov. V grafičnem delu je za blokovnim nizom vrisanih 10 parkirnih prostorov. Osnovni urbanistični podatki o ZN: Število stanovanj: stanovanjski objekt A-l 40 stanovanj, stanovanjski objekt A-2 52 stanovanj, stanovanjski objekt A-3 40 stanovanj, skupaj 132 stanovanj. Bruto površina: stanovanjska površina 7500 m2, javne površine 200 m2, garažne površine 900 m2, prostori lokalov 1000 m2. Garažiranje in parkiranje: na eno stanovanje je predvideno 1 avto -1 mesto. Od tega je 1/2 garaž in 1/2 parkirnih prostorov. Lokali trgovin: 1 parkirni prostor na 50 m2 površine lokala Iz navedenega je razbrati, da parkirne površine za stanovanja niso bila v celoti definirana v grafičnem delu ZN, ampak so bila samo delno zagotovljena, in sicer: 60 parkirnih mest v garažnem tripleksu, 13 parkirnih mest za blokovnim nizom A-l. 9 parkirnim mest za blokovnim nizom A-2 in 10 parkirnih mest za blokovnim nizom A-3. Skupaj torej 92 parkirnih mest 18 parkirnih mest je bilo zagotovljenih za lokale. V letu 1975 je bil objavljen Sklep o javni razgrnitvi spremembe ZN Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem (Ur. list SRS št 28/75) in nato še enkrat v letu 19-79 Sklep o javni razgrnitvi spremembe ZN Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem (Ur. list SRS št. 20/79). Šele leta 1980 je Skupščina Občine Grosuplje sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem (Ur. list SRS št. 22/80). V času realizacije ZN je bilo podanih več predlogov za spremembo zazidalnega načrta, in sicer glede gradnje tripleks garaž. Mnenja stanovalcev blokov in občanov na javni razpravi je bilo, da se garaže locirajo izven naselja zaradi hrupa in onesnaženja zraka pri vžigu motorjev ter da se jim zagotovi humano bivalno okolje. Prva sprememba zazidalnega načrta je obsegala: zamenjavo lokacije tripleks garaž z otroškim igriščem, nadomestilo za ukinjene garaže z lokacijo garažnega niza severno od blokovnega niza A-3 (32 boksov), za ostale garaže pa zahodno od bloka A-3. V času javne razprave je bilo veliko pripomb, in sicer glede na gradnjo novih garaž zahodno od blokovnega niza A-3 in gradnjo igrišča in dane so bile pripombe tudi na osnovni zazidalni načrt glede višine gabaritov blokovnega niza A-2 zaradi osončenja in zakrivanja vedute. Predlogi za spremembo zazidalnega načrta niso bili sprejeti, zato je bil glede na pripombe izdelan nov predlog sprememb zazidalnega načrta. Spremembe ZN so bile javno razgrnjene v letu 1979. Iz tehničnega poročila sprememb zazidalnega načrta je razvidno, da se spremeni lokacija tripleks garaž, namesto garaž se locira zaklonišče za 200 oseb. Severozahodno od blokovnega niza A-3 pa je bilo locirano otroško igrišče. Za tripleks garažno hišo pa je potrebno poiskati novo lokacijo izven območja zazidalnega načrta. V javni razpravi je bil podan predlog da se tripleks garaže locirajo nekje ob Kadunčevi cesti. V javni razpravi podane pripombe so bile vzrok, da je bil izdelan nov predlog zazidalnega načrta, ki je bil kasneje tudi sprejet. Novi zazidalni načrt je obsegal naslednje spremembe: novo prostorsko dispozicijo preostalih dveh lamel blokovnega niza A-2 (sprejeti in veljavni ZN je za dve lameli predvideval zamik za 130 stopinj na ostale lamele tega blokovnega niza), zaklonišče za 200 oseb. 11 garaž v garažnem nizu severno od blokovnega niza A-2, otroško igrišče, novo prometno ureditev kompleksa blokovnih nizov A-2 in A-l, novo zunanjo ureditev kompleksa A-2 in A-l. Tehnično poročilo k spremembam zazidalnega načrta pravi, da ima celoten kompleks 90 parkirnih mest in garaž. Iz grafičnega dela zazidalnega načrta je razvidno, daje vrisanih 77 parkirnih mest, od tega je 17 parkirnih mest vrisanih za poslovno- stanovanjskim blokom Mercator in štiri parkirna mesta ob zahodnem delu knjižnice. Že samo tehnično poročilo navaja, da v območju ZN nastopa primanjkljaj parkirnih mest (po njihovem izračunu 40 parkirnih mest, vendar je ta izračun napačen. V resnici je primanjkljaj parkirnih mest večji, in sicer za 88 parkirnih mest). Izdelovalec zazidalnega načrta je podal predlog da je potrebno v najkrajšem času v neposredni okolici obravnavanega kompleksa najti lokacijo za tripleks garažo. SGP Grosuplje kot tudi sami stanovalci v vseh blokovnih nizih tega interesa v nadaljevanju niso izrazili ter niso pristopili k ureditvi novih parkirnih mest oz. gradnji garažnih prostorov. Stanovanja in poslovne prostore je prodajalo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, ki je bilo tudi investitor gradnje vseh objektov v tem zazidalnem načrtu, razen gradnje zaklonišča. Iz pogodb o nakupu stanovanj in tehničnega poročila k zazidalnemu načrtu oz. k predlogom sprememb zazidalnega načrta zagotovila investitorja po zadostnem številu parkirnih mest za vse lastnike stanovanj ni zaslediti, še zlasti pa ne po spremembi zazidalnega načrta, ko ni bila več predvidena gradnja tripleks garaže. Poslovno stanovanjski objekt Adamičeva 11 (trgovina Mercator) ni predmet tega zazidalnega načrta, ker je bil objekt zgrajen že leta 1968. Zemljišča, pare. št. 1204/3, stanovanjska stavba (Adamičeva 11), dvorišče, pare. št. 1204/4, parešt. 1204/5, paro št. 1204/6 in 1204/7, vse k.o. Grosuplje - naselje je v solasti Občine Grosuplje do deleža 67/90 in Mercatorja d.d., Ljubljana do deleža 23/90. V odgovoru sta navedena tudi dva primera »obrazcev« pogodb. V prvem za blok A -1 ni razvidno, če je bilo ob sklenjeni pogodbi za stanovanje in pripadajoče skupne prostore v stavbi sklenjen prometni posel tudi za pripadajoče parkirno mesto, med tem ko je za blok A-2 to narejeno. Vendar pa v primeru stavbe v etažni lastnini se z dnem uveljavitve Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur. list RS št. 110/02,47/04 in 102/04 ur. prečiščeno besedilo) šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastni (ZLNDL) pravico uporabe etažni lastniki ne glede na to, ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in so v solasti vseh etažnih lastnikov. V vsakem primeru se šteje, da je skupni del stavbe v etažni lastnini tisti del zemljišča znotraj površine gradbene parcele, na katerem stoji stavba. Gradbena parcela večstanovanjske stavbe pa se določi po določbah 216. člena in 217. člena ZGO-l. Predlog za določitev gradbene parcele in vlogo za parcelacijo ali vpis mej, nastalih v postopkih pogodbene komasacije, lahko vloži en ali več upravnikov večstanovanjskih stavb oz. lastniki in etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika. Družba za investicije in razvoj d.o.o., Ob Grosupeljiščici 1, Grosuplje, je zemljišča pare. št. 1209/4, pare. št. 1204/2, pare. št. 1209/8 in pare. št. 1209/6, vse k.o. Grosuplje - naselje pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe. Za območje naselja Grosuplje velja Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorski planski celoti 1/1 Šmarje-Sap in 1/2 Grosuplje ter Odlok o ureditvenem načrtu pokopališče, Odlok o zazidalnem načrtu Dvori III in IV, Odlok o zazidalnem načrtu nova šola Brinje, Odlok o zazidalnem načrtu TOC II, Odlok o zazidalnem načrtu TOC III, Odlok o ureditvenem načrtu pri Bam-biču, Odlok o zazidalnem načrtu Gospodarska cona - sever, Odlok o zazidalnem načrtu pri pošti, Odlok o ureditvenem načrtu Družbeni dom. Odgovor pripravil urad za splošne zadeve. POSTAVITEV EKOLOŠKIH OTOKOV Na osnovi dopisa z dne 30.5.2005 vam v nadaljevanju posredujemo odgovor v vezi postavitvijo ekoloških otokov na področju občine Grosuplje. Javno komunalno podjetje Grosuplje je kot izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na osnovi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje (Ur. I. RS št.55/02) in Pravilnika o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, sprejetega dne 11.12.2003, v letu 2004 in 2005 postavilo 80 ekoloških otokov na področju občine Grosuplje. Lokacije ekoloških otokov smo določili skupaj z občinsko strokovno službo in predstavniki krajevnih skupnosti. Na podlagi zgoraj navedenega Pravilnika naj bi en ekološki otok služil za približno 300 prebivalcev s stalnim ali začasnim bivališčem, Na področju občine Grosuplje smo uspeli postaviti toliko ekoloških otokov, da v povprečju služi en ekološki otok za 200 prebivalcev. Ekološke otoke smo postavili v vse krajevne skupnosti, in sicer za naselja, kjer je naseljenost prebivalstva večja in je gradnja bolj strnjena, najmanj enega, naselja z manj prebivalci in bolj razpršeno gradnjo, pa smo postavili en ekološki otok za dve ali tri naselja skupaj (razvidno iz priložene tabele). Lokacijo ekoloških otokov smo poskušali določiti čim bolj optimalno glede na dostopnost vseh prebivalcev v okolišu. Glede na priseljenost prebivalstva v našo občino in na osnovi dejanske potrebe (predvsem v urbanih območjih) bomo ekološke otoke še nekoliko zgostili. Pripravila: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Alojz Mehle direktor Janez Skarlovnik. POSTAVUENI EKOLOŠKI OTOKI V OBČINI GROSUPUE: Stanje po krajevnih skupnostih: GLEJ SOSEDNJO TABELO! Odgovor je pripravilo JKP Grosuplje. VRIŠI V PRILOŽENE GRAFIČNE PRILOGE H GRADIVU SVETNIKOM Vprašanje je podal g. Kozlevčar: Odgovor: V Spremembah in dopolnitvah prostorskih planskih aktov Občine Grosuplje, sprememba 2004, je vrisan Gasilski center, prav tako je vrisan v turistični karti Grosupljega iz leta 1999. Pripravlja se ažurirana in dopolnjena turistična karta, ki bo vsebovala tudi vse objekte, ki so do sedaj zgrajeni in jih seveda ne vsebuje stara karta. KAKO JE (BO) Z GROSUPEUSKO TRŽNICO? Vprašanje glede nadaljevanja postopka URN Stari gasilski dom (Tržnica), ki ga je podal g. Trontelj: Odgovor: Ureditveni načrt Stari gasilski dom se je v letu 1999 ustavil. Pripravljamo se na obnovo postopka in na pridobitev smernic in mnenj, kot jih zahteva nova prostorska zakonodaja. Krajevna skupnost Število prebivalcev (podatki iz leta 2002) število izvedenih ekoloških otokov kateri ekološki otok koristijo -isti prebivalci, ki nimajo svojega število prebivalcev na ekološki otok 1 KS Grosuplje 6755 38 178 naselje Grosuplje 5983 34 naselje Brezje pri Grosupljem 134 1 naselje Perovo 134 1 naselje Je rova vas 59 0 Ob Grosupeljščici pri mostu naselje Brvace 74 1 naselje Spodnje Blato 111 1 naselje Gatina 118 0 Spodnje Blato naselje Praproče pri Grosupljem 44 0 Spodnje Blato _ naselje Hrastje pri Grosupljem 62 0 Kongo hotel ali Ob Grosupeljščici naselje Spodnje Duplice 36 0 Spodnje Blato 2 KS Šmarje-Sap 2769 14 198 naselje Šmarje-Sap 1369 6 naselje Cikava 220 1 naselje Gajniče 33 0 v Tlakah naselje Huda Polica 22 0 Šmarje-Sap Šuligojeva cesta naselje Mali Vrli pri Šmarju 360 2 naselje Paradišče 65 1 naselje Podgorica pri Šmarju 87 0 Paradišče ali Lahova cesta naselje Sela pri Šmarju 152 1 naselje Tlake 121 1 — naselje Veliki Vrh pri Šmarju 240 1 — naselje Zgornja Slivnica 100 1 3 KS Polica 1260 5 252 naselje Polica 541 2 naselje Blečji Vrh 52 0 Polica pri avtobusni postaji naselje Dole pri Polici 102 1 naselje Dolenja vas pri Polici 73 1 h naselje Gorenja vas pri Polici 54 0 v križišču Dolenja vas -Troščine naselje Kožljevec 25 0 v križišču Dolenja vas-Troščine naselje Mala Stara vas 91 0 v križišču Perovo-Dobje Naselje Mali Konec 27 0 naselje Peč 81 0 naselje Troščine 28 0 v križišču Dolenja vas-Troščine - naselje Velika Stara vas 109 1 naselje Zgornje Duplice 25 0 naselje Dobje 21 0 v križišču Perovo-Dobje naselje Gradišče 31 0 v križišču Perovo-Dobje T KS Št. Jurij 1549 6 258 naselje Št. Jurij 312 2 naselje Bičje 81 0 Pece naselje Cerovo 36 0 Ponova vas (Kobiljek) naselje Gornji Rogatec 32 0 Št. Jurij pri OŠ naselje Mala vas pri Grosupliem 248 1 naselje Medvedica 46 0 Št. Jurij pri OŠ naselje Pece 56 1 naselje Podgorica pri Podtaboru 46 0 Št. Jurij pri OŠ ali Pece naselje Ponova vas 445 2 — naselje Udje 64 1 Št. Jurij pri Oš naselje Vino 128 0 Št. Jurij pri OŠ naselje Vrbičje 55 0 Št. Jurij pri OŠ 5 KS Račna 676 3 225 - naselje Čušperk 202 1 naselje Mala Račna 172 1 naselje Predole 89 0 Velika Račna naselje Velika Račna 213 1 6 KS Žalna 1024 4 256 naselje Luče 276 1 naselje Mala Loka pri Višnji Gori 34 0 Velika Loka naselje Plešivica pri Žalni 122 naselje Velika Loka 261 i naselje Žalna 331 i Odgovora je pripravil urad za prostor. Nadaljevanje na naslednji strani MM W i MM, Dlmm, fflllll POZIV NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV NA USKLAJEVALNE SESTANKE GERK Upravna enota Grosuplje, kot ena izmed institucij, ki jih je Vlada RS zavezala k sodelovanju v projektu GERK, obvešča nosilce kmetijskih gospodarstev, da bodo v naslednjih dneh osebno vabljeni na usklajevalne sestanke GERK-ov. Uskladitev podatkov o grafičnih enotah rabe bo potekala z vrisovanjem dejanskega stanja zemljišč v uporabi v grafično aplikacijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Občane, ki bodo prejeli vabila na usklajevalne sestanke, prosimo, da s seboj prinesejo 1 izvod grafičnih podlag, ki vam jih je posredovala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, z vrisanimi prijavljenimi kmetijskimi zemljišči v uporabi ter kopijo C-obrazca - prijava zemljišč v uporabi za leto 2005. V kolikor grafičnih podlag niste prejeli, s seboj prinesite map-ne kopije katastrskih načrtov z vrisanimi enotami rabe. Če imate v uporabi zemljišča, za katere stanje v uradnih evidencah še ni urejeno (komasacije, denacionalizacija, menjave, ipd.) vas prosimo, da prinesete tudi ustrezne dokumente (odločbo o novi razdelitvi zemljišč, identifikacijsko potrdilo, ipd.). Pomembno je, zlasti pa je v vašem interesu, da se temu vabilu odzovete in se udeležite usklajevalnega sestanka v točno določenem terminu. Če se kot nosilec kmetijskega gospodarstva ne bi mogli udeležiti, lahko pisno pooblastite polnoletno osebo, ki dobro pozna vaša zemljišča, oziroma enote rabe, da vas zastopa na usklajevalnem sestanku, ali da pokličete referenta in se dogovorita o spremembi datuma in ure sestanka. Želimo vas opozoriti, da bo v naslednjih letih izplačevanje subvencij na površino temeljilo izključno na sistemu GERK, kajti brez vzpostavljenih GERK-ov v bodoče ne bo mogoče pridobiti subvencij. Nevenka Dolgan, načelnica VZPOSTAVITEV EVIDENCE GRAFIČNIH ENOT RABE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV - GERK Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v skladu z zakonodajo EU o izvajanju skupne kmetijske politike vzpostavilo v letu 2005 evidenco grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev (GERK), ki bodo v prihodnje predstavljali največjo upravičeno površino za izplačevanje plačil na površino. GERK predstavlja strnjeno površino kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe znotraj posameznega kmetijskega gospodarstva. GERK-i so bili zajeti na osnovi Katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč, Digitalnih katastrskih načrtov (DKN) in podatkov o površinah iz zbirnih vlog za plačila na površino iz leta 2004. V Sloveniji so se vse od leta 2000 za prijavo in kontrolo plačil na površino uporabljali numerični podatki iz zemljiškega katastra. V bodoče bodo popravljeni na dejansko stanje v naravi in se bodo vrisovali na posnetke po mejah rabe zemljišča in mejah uporabe tega zemljišča. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo podatke o dejanski rabi za določitev GERK-ov pridobila od nosilcev kmetijskih gospodarstev (kmetij), ki morajo na osnovi ustreznih grafičnih podlag ob pomoči posebno usposobljenih uslužbencev pregledati in določiti GERK-e na njihovih kmetijskih gospodarstvih. Na grafičnih podlogah so vidni naslednji sloji: letalski posnetek, dejanska raba kmetijskih zemljišč in DKN. Ministrstvo je slednje objavilo tudi na spletnih straneh. GERK ne bo več narejen na osnovi DKN-ja, ampak bo samostojna grafična evidenca, ki bo narejena po dejanskem stanju v naravi. Vzpostavljeni integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) predstavlja pogoj, da država lahko črpa finančna sredstva za plačila na površino v kmetijstvu iz EU. Po virih htto://www.čov.si/mkčD/ in Geodetski vestnik 2/2005 izbral Jože Miklič Oskrba zapuščenih živali, najdenih na območju občine Grosuplje Občane občine Grosuplje obveščamo, da je Občina Grosuplje na podlagi veljavne zakonodaje, ki opredeljuje ravnanje z zapuščenimi živalmi, izbrala Izvajalca oskrbe zapuščenih živali, s katerim smo v začetku meseca Junija 2005 podpisali pogodbo. Izvajalec oskrbe v letu 2005 je MELI CENTER REPČE, Terezija Hajdinjak s.p„ Repče 10,8210 Trebnje, tel št. 07/ 304-56-16 ali 041779-884. V skladu s pogodbenimi določili prijavo o najdeni živali posreduje izvajalcu storitve naročnik (Občina Grosuplje) ali neposredno najditelj živali po telefonu. Najdeno žival mora izvajalec storitve oskrbeti v skladu z določili pogodbe najkasneje v roku enega dne po prejeti prijavi o najdbi živali. V skladu z zgoraj navedenim naprošamo vse najditelje, da v primeru najdbe zapuščene živali na območju občine Grosuplje pokličete na Občino Grosuplje (ga. Martina Clngerle, tel. 01/7888 778) ali neposredno Izvajalca storitve na eno od zgoraj navedenih telefonskih številk. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance Krajevna skupnost Število prebivalcev (podatki iz leta 2002) število izvedenih ekoloških otokov kateri ekološki otok koristijo -isti prebivalci, ki nimajo svojega število prebivalcev na ekološki otok 7 KS Mlačevo 1000 5 200 naselje Malo Mlačevo 162 1 naselje Veliko Mlačevo 509 9 naselje Zagradec pri Grosupljem 197 1 naselje Lobček 132 1 8 KS Škocjan 341 2 171 naselje Male Lipljene 90 0 Velike Lipljene ali Škocjan naselje Rožnik 54 0 Velike Lipljene naselje Škocjan 65 1 naselje Velike Lipljene 120 1 naselje Železnica 12 0 Velike Lipljene ali Škocjan 9 KS Spodnja Slivnica 482 2 241 naselje Spodnja Slivnica_! 482 9 10 KS Nova Gora 145 1 145 naselje Gabrje pri Ilovi Gori 7 0 Mala Nova Gora naselje Mala Ilova Gora 70 1 naselje Velika Ilova Gora 68 0 Mala Ilova Gora Vse skupaj: 16.001 80 200 POPRAVLJENI TRIJE ODLOKI 0 USTANOVITVAH JAVNIH ZAVODOV ZA OSNOVNO ŠOLO LOUISA ADAMIČA in OSNOVNO ŠOLO BRINJE ter VRTEC KEKEC 30. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 15. junija 2005. Občina je morala v vseh treh odlokih odpraviti formalne pomanjkljivosti glede navedb naslovov ustanovitelja in zavodov in uskladiti izrazoslovje odloka s sedanjim sistemom javnega financiranja. Vodja občinskega urada Jelka Kogovškova pa je v uvodni obrazložitvi svetnikom pojasnila, da se v odlokih opredeljujejo tudi dejavnosti zavodov, dopolnijo v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost še z dejavnostjo menz in pripravo ter dostavo hrane, prirejanjem razstav, sejmov in kongresov in drugim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem ter izposojanjem pisarniške in računalniške opreme. Osnutki sprememb odlokov z zakonodajo usklajujejo tudi določila o volitvah predstavnikov zaposlenih v svet zavoda. V letu 2001 uveljavljene spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se nanašajo zlasti na pristojnosti in naloge ravnatelja zavoda, njegov mandat ter imenovanje pomočnika ravnatelja. V 53. členu zakona je navedeno, da je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku, mu preneha mandat po zakonu. Isti člen določa, da mandat ravnatelja traja pet in ne več štiri leta, in da mnenje ustanovitelja zavoda ni potrebno ob razrešitvi ravnatelja, če se ga razreši na njegov predlog. 56. člen zakona določa, da pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za svoje dejanje, še prej pa mora s temi razlogi seznaniti vzgojiteljski oz. učiteljski zbor. V spremembah odlokov pa je navedeno tudi, da morajo zavodi namensko uporabljati sredstva, ki jim jih zagotavlja ustanovitelj. RAZPRAVA OBČINSKIH SVETNIKOV Odbor za družbene zadeve je obravnaval vse tri odloke skupaj. Jože Šir-celj (NKG) je povedal, da je odbor podprl odloke, v odlokih pa je naložil strokovnim službam občine, naj preverijo 5. člen, ki govori o pravici predlaganja kandidatov za člane sveta zavoda najmanj desetine delavcev z aktivno volilno pravico reprezentativnega sindikata v zavodu. Janez Pintar (SDS) je v razpravi predlagal, da naj se 5. člen v celoti črta, saj je trdil, da se tega člena ne more uporabljati iz Zakona o sodelovanju delavcev, ki ne ustreza javnim zavodom in bi s tako navedbo člena odloka prihajajo celo do kontradiktornosti. S tem predlogom seje strinjal tudi Božidar Gabrijel (LDS - kije hkrati tudi ravnatelj šole LA). Pintar pa je predlagal tudi popravek, ki se nanaša na imenovanje predstavnikov delavcev v »svet vrtca«. Svetniki so Pintarjeve amandmaje za vse tri odloke z ločenim glasovanjem sprejeli z 18 glasovi, osnutke odlokov v celoti pa je nato potrdilo 19 svetnikov. Prav toliko svetnikov je menilo, da odloke lahko prekategorizirajo v predloge in so jih nato z enakim številom glasov tudi podprli. Jože Miklič ZA RAZVOJ SLOVENSKIH OBČIN JE NUJNO POVEČANJE FINANČNIH SREDSTEV V Ljubljani je potekala novinarska konferenca Kluba županov Slovenske ljudske stranke, ki je pred kratkim obravnaval problematiko razvoja slovenskih občin. Na srečanju so župani (Anton Zupet - župan občine Škocjan, Robert Smrdelj - župan občine Pivka in predsednik Združenja občin Slove nije. Kristjan Jane - poslanec in župan Sevnice) opozorili, da so občine prisiljene v zmanjševanje investicijskih sredstev v komunalno infrastrukturo in ceste zaradi povečanja zakonsko obveznih izdatkov, med drugim za področje družbenih dejavnosti in čiščenje odpadnih voda. V obdobju 1999-20-03 se je zadolževanje občin povečalo skoraj za 180 %, za 130 % pa se je v enakem obdobju povečala prodaja občinskega premoženja. Poslanec in župan g. Kristjan Jane je bil neposreden in je dejal: Če bodo napredovale občine, bodo napredovale regije in pokrajine in s tem bo napredovala cela Slovenija.« Po mnenju županov SLS je potrebno čim preje sprejeti nujne spremembe na področju financiranja občin. Za doseganje enakomernega regionalnega razvoja je pomembno, da se zagotovi potrebna finančna sredstva za krepitev statusa občin, za dvig primerne porabe, za razvojne projekte v občinah ter za izgradnjo cestne in druge infrastrukture. Kakršno koli zmanjševanje investicij na teh področjih bo ogrozilo razvoj, še posebno v slabše razvitih regijah. Lokalna skupnost je eden glavnih temeljev demokracije in razvoja Slovenije, po prepričanju županov SLS pa brez finančne sanacije slovenskih občin tega ne bo. To so ključne naloge te vlade, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Po mnenju županov SLS le-ta predstavlja dobro podlago za delo na tem področju. Prvi korak je novi zakon o financiranju občin in rebalans proračuna. Župani SLS ocenjujejo pristop nove službe vlade za lokalno samoupravo izredno pozitivno, saj je na strani države končno sogovornik, ki razume potrebe slovenskih občin. Anton Zupet vidi probleme v tem, da država v preteklih letih financiranja občin ni v zadostni meri uredila, občine so kronično finančno podhranjene, zakonske opredelitve glede financiranja občin pa so nejasne. Zakon o financiranju občin naj uredi transparentnost zadolževanja občin, zagotovi pa naj se tudi možnost sofinanciranja. Trenutno tega ni, rezultat črpanja evropskih sredstev pa je izredno slab. Zadolževanje občin bo manjše, če bo več sredstev za občine. Občine se ne branijo novih pristojnosti, saj želijo nuditi da ber servis svojim občanom, potrebno pa je zagotoviti sredstva za to. Kristjan Jane je opozoril, da majhne občine niso sposobne sodelovati pri pridobivanju sredstev iz zunanjih virov, saj niso sposobne zagotoviti lastnega deleža. Tako so revne občine še revnejše, bogatejše pa še bogatejše. Novo breme občinam pa predstavljajo dodatne obveznosti, ki jih je država v zadnjih letih naložila občinam, ne da bi ob tem omogočila tudi dodatne vire financiranja. Kristjan Jane je kot primer navedel družinskega pomočnika, ki zelo obremenjuje slovenske občine in grozi, da bo v prihodnosti postal eden od glavnih izdatkov občinskih proračunov. Matjaž Trontelj TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE Občina Grosuplje bo v oktobru organizirala tečaj za pridobitev licence lokalnega turističnega vodnika. Tečaj Je sestavljen Iz preda vanj, vaj in dela na terenu. Po končanem tečaju bo sledil teoretični in praktični preizkus znanja. Cilj tečaja Je spoznavanje In osvojitev zakonitosti sprejema, vodenja in oskrbe turistične skupine In poglobiti znanje o občini Grosuplje in njenih zanimivostih. Vabljeni vsi zainteresirani, posebej vabljeni mlajši upokojenci. Pogoj Je uspešno končan najmanj štiriletni srednješolski Izobraževalni program In zaželeno Je znanje tujega jezika na ravni srednje šole. Od kandidata pričakujemo široko razgledanost, urejenost, prijaznost In sposobnost prilagajanja. Dodatne informacije dobite na Občini Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska 2, Grosuplje. Telefon: 7888 778. Prijave zbiramo do konca septembra oz. do zapolnitve prostih mest. □ OD KDO BO ZA PIJACO DAL, KO UMRLA BO DRŽAVA? Projekt SLOVENIJA, DEŽELA VELIKIH LJUDI Mislim, da bo najbolj pravično, da to dolžnost opravi sedanja vladajoča koalicija, saj s svojimi pogosto demagoškimi, ksenofobičnimi izjavami ter predvsem nespametnimi in zapravljivimi potezami, vleče k propadu. K sreči to ni politična opcija, kateri sem dal svoj glas in ne bom imel moralnega mačka, da sem z glasom ZA pripomogel k neracionalnemu zapravljanju davkoplačevalskega denarja, da o ustvarjanju slabe podobe o Sloveniji v očeh Evrope in sveta ne izgubljam besed. Naj obrazložim, kaj imam v mislih: Davki so sredstvo, preko katerega pride država oziroma lokalna skupnost do potrebnih dohodkov, s katerimi bo pokrivala javne potrebe oziroma vse tiste potrebe, ki ustrezajo interesom države (Finančno pravo in javne finance, dr. Franc Pernek, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru). Kot davkoplačevalec, ki redno plačuje vse prispevke, takse in ostale dajatve, ne morem biti ravno navdušen, ko predstavniki Vlade RS delajo z mojimi prispevki kot tudi prispevki ostalih državljanov in državljank kot svinja z mehom. Kot primer si oglejmo Ministra za zunanje zadeve g. Dimitrija Rupla, katerega bi lahko mirne duše poimenovali tudi letalski minister. Njegovo trošenje davkoplačevalskega denarja za letalske vozovnice meji že na absurd oz. lahko se vprašamo, ali se preprosto dela norca iz našega denarja. Letalskemu trendu g. Rupla je začel slediti tudi obrambni minister Kari Erjavec in moram priznati, da za svojim vzornikom niti ne zaostaja veliko. Nasprotno, sredstva za službena potovanja ministra in članov njegovega kabineta gladko koristi tudi njegova žena. Predsednik Vlade RS, g. Janez Janša, pa temu reče - malenkost, zaradi katere že ne bo odstavljal ministra. Verjetno ima občutek, da to niti ni najbolj pomembno, preseneča pa vseeno, saj je v preteklosti, kot večni opozicijski poslanec, večkrat napihoval takratno delovanje državnih organov, da le ti preveč neracionalno trosijo davkoplačevalski denar. Ko se enkrat g. Janša sam spopade s podobno težavo, pa tega sploh ne zna obsoditi, kaj šele ustrezno ukrepati. Dovolite mi, da se vseeno tudi malo popravim. G. Janez Janša seveda zna in zmore tovrstno stvar rešiti, vendar na malo manj demokratičen in njemu zelo znan način. Raje si prisvoji in podredi edino državno televizijo in na ta način najlažje ubeži negativnim efektom informirane javnosti. Glede na to, da je bilo v prejšnjem »sistemu železnega enoumja« in predvsem ob vidnejših napakah bivšega vodstva (pre)večkrat izrečeno, da ne smemo vznemirjati javnosti in so novinarji lahko poročali samo tisto, kar jim je bilo izrecno naročeno. G. Janezu Janši je potrebno enkrat za vselej sporočiti, da so ti časi mimo in da živimo v časih, kjer si predstavniki mlajše generacije želimo vse kaj drugega, kot pa neko vsiljevanje nam tujega mnenja. Zakon o RTV Slovenija g. Janši to omogoča. Lahko bo vplival na novinarje, ti pa bodo poročali le tisto, kar bo (trenutno) vladajoča garnitura želela. Spustimo se na konkreten primer: državljanke in državljani bodo izvedeli samo za tisti del zapravljanja denarja, ki nam ga bodo sporočili. Res je, da je Slovenija s svojo majhnostjo neka posebnost in se zato nikakor ne moremo primerjati s Hrvaško, kot tudi ne s katero drugo izmed večjih držav. Samo na Manhattnu v državi New York, kjer je vsakodnevno na delu 3 MIO ljudi, je na območju nekaj avenij najmanj 5 postaj, ki zelo objektivno poročajo o vsem dogajanju v njihovem okolju. Zakaj objektivno? Predvsem zato, ker se z drugačnim delom ne bi strinjali lastniki postaj, kjer bi zaradi izgube tržnega deleža izgubili tisto najpomembnejše - dobiček. Po drugi strani pa mi je ideja o novem televizijskem programu celo všeč. Vsi bomo lahko kadarkoli slišali izjave naših vrlih poslank in poslancev in tudi videli njihove grimase ter privoščljivo posmehovanje ob vseh zgodah in nezgodah, ki se dogajajo, če se v parlament spusti glasovalni valjar, ki nima nikogar za volanom. Mislim, da ni potrebno posebej spominjati na nenačelnost poslank in poslancev vladajoče SDS, pa vseeno. Posnetek zadnje ksenofobične izjave, ki si jo je privoščil g. Rupar, nam lepo prikaže njegovo poslansko kolegico go. Alenko Jeraj, ki se je ob njegovem predlogu o pregledu mednožij legitimno izvoljenih članic parlamenta zelo lepo nasmihala. Kasneje pa se ista poslanka podpiše na protestno noto, ki jo je podpisala večina poslank DZ. Drage dame in gospodje, temu se lahko reče nenačelnost in nizka politična drža, ali če hočete drugače - hinavstvo. Ob taki izjavi pa se Predsednik parlamenta g. Cukjati sprašuje, kaj lahko sploh naredi? Zaradi mene lahko tudi odstopi, saj je precej očitno, da tako pomembni funkciji, kot je vodenje DZ, ni kos in da je le poslušni izvrševalec političnih navodil predsednika Vlade. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da si vladajoča koalicija prizadeva za ustanovitev novih zasebnih fakultet, kjer bodo lahko nemoteno proizvajali bodoče strokovnjake, ki bodo zasedali pomembne položaje v javni upravi, čeprav ne bodo strokovno dorasli diplomantom rednih fakultet. Z vidika davkoplačevalca me ustanavljanje kvazi pravne fakultete niti ne moti. Me pa moti, če bodo potem ti strokovnjaki, ki bodo po principu plačaj-si naredil, postali kvazi pravni strokovnjaki in nekateri med njimi upravljali tudi z mojimi davščinami. Moje zaupanje v njihovo pravno znanje, predvsem pa lojalnost državljanom in ne dnevni politiki, je namreč v njihovem primeru zelo majhno. Nikakor ne morem mimo dejstva, da je Vlada RS, pod taktirko g. Bajuka, že leta 2000 ustanovila eno izmed takih fakultet, kjer je zelo vprašljiva kakovost študija (Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije). Reči moram, da sem se sam tudi že srečal z nekaj predavatelji bodoče Pravne fakultete na Primorskem (v ustanavljanju). Bili so namreč predavatelji na takrat še Visoki upravni šoli, na kateri sem tudi sam diplomiral. Verjemite, da mi nikoli ni v ponos, da sem diplomant VUŠ-a, kjer me je g. Brejc učil osnove upravnega dela (do potankosti so mi v atomski dobi razlagali, kako deluje naprava za pošiljanje faksov). Prav tako me je učil tudi g. Jambrek ter tudi g. Jerovšek (kateremu sem že takrat zastavil nekaj vprašanj, ki se tičejo posebnega upravnega postopka, na katere nisem dobil odgovorov). Menim, da imata Pravni fakulteti v Ljubljani in Mariboru zelo sposobne pravne in druge strokovnjake, ki bodočim pravnikom predavajo kvalitetno in ne potrebujemo še ene fakultete, ki v bistvu ne bo prav nič drugega kot kadrovska šola vladajoče SDS, kjer bodo diplomirali kot po tekočem traku; kot je danes naval magistrov s strani Fakultete za podiplomske državne in evropske študije. Še enkrat lahko mirne duše zatrdim, da je vladajoči koaliciji v tem času uspelo odpreti tudi že kakšno novo vprašanje, ki bo državljane in državljanke Slovenije z bolečino v glavah in denarnicah spremljalo še dolgo po preteku nedvomno kratkega veka te vlade. Upam, da bodo dali vsaj za pijačo. Aleš Medved, občinski svetnik LDS V Slovenski demokratski mladini smo ob letošnjem dnevu državnosti izvedli projekt z naslovom Slovenija, dežela velikih ljudi, kot nadaljevanje projektov Zastava v vsak slovenski dom, Torta za Slovenijo in Pesem za Slovenijo. S projektom smo želeli spodbuditi narodno zavest med Slovenkami in Slovenci. Le z okrepljeno narodno, kulturno in duhovno zavestjo bomo v Evropi ostali in bili še bolj prepoznavni. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je slovenski jezik postal eden izmed uradnih jezikov, na kar moramo biti še posebej ponosni. Da pa je slovenski jezik lahko postal eden od uradnih jezikov Evropske unije, so zaslužne mnoge Slovenke in Slovenci, ki so skozi stoletja narodove zgodovine s pisano in govorjeno besedo, s svojimi izumi in spoznanji postavili Slovenijo na svetovni zemljevid. Slovenke in Slovenci so se zapisali v zgodovino kot prvi na mnogih področjih, odkrivali so nove formule, razvijali nove tehnologije. Njihova spoznanja so danes podlaga za raziskave v letalstvu, vesoljski tehniki, fiziki, matematiki, na področju filmske industrije ter drugih področjih. To so bili pesniki, pisatelji, duhovniki, jezikoslovci, igralci, slikarji, prevajalci, učitelji in sadjarji, čebelarji... Z namenom predstavitve velikanov naše zgodovine smo članice in člani Slovenske demokratske mladine ob dnevu državnosti, v petek, 24., in v soboto, 25. junija 2005, v večjih mestih in krajih po Sloveniji postavili stojnice in razdelili 20.000 zemljevidov Slovenija, dežela velikih ljudi. Projekt je izvajalo preko 50 mestnih odborov in občinskih odborov SDM, ki so v zadnjih dveh mesecih v svojih domačih krajih raziskovali in spoznali pomembne prednike. Ob rojstnem dnevu naše domovine smo jih predstavili sokrajanom in se jim s spominom oddolžili za njihov prispevek k izgradnji domovine. 00 SDM Grosuplje je imelo stojnico postavljeno 25. 6.2005 od 9. do 12. ure, na ploščadi pred spomenikom Lou-isa Adamiča. Obiskovalci stojnic so bili nad akcijo navdušeni in z veseljem so sprejeli zemljevid Slovenija, dežela velikih ljudi, ki smo jim ga ob rojstnem dnevu Slovenije podarili članice in člani Slovenske demokratske mladine. Mihael Hočevar, predsednik 00 SDM Grosuplje 10 let [NEODVISNE ODVISNOSTI /ELIKOUPEUSKI EHO CAJTNGI letos menda praznujejo 10. obletnico izdajanja IČasopisa - torej gre za VELEIZDAJO. [Nekateri pa so kljub temu poredništvu jzazeleli vsaj še nadaljnjih 10 let dela llnTSOjiirn ob tej obletnici že čestitali in fliinvroce pozdravljali. Drugi bi sedanje ■poTednistvo najraje imenovali kar za [doživljenjsko porednistvo. spet tretji pa da bi se moral porednik zdraviti zasvojenosti oziroma odvisnosti. 1t /ne1>i>Jevi? [0KROGIIA1RRAZN0VANJA: [CetSšnje leto je leto VELIKIH praznovanj: praznujemo 10. obletnico h/ELIKOUPEUSKIH EHO CAJTNGOV, ]praznujemo 20 letnico, od kar je jc iežek iZagraški napravil PRVE ZAKOLIČBE ČEZ [POLICO ZA NOVO AVTOCESTO, pol pa so j količki kar nekaj let samevali in gnili na IkTaju samem (o teh dogodkih ni poročal noben lokalni časnik), jpraznujemo 30. leto, odkar je SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA I NARODA začela izdajati tudi VSO SKUPNOST (pomemben je vrstni red, kdo je koga izdajal), Jpraznujemo 40. let, odkar je jC )ežek [Zagraški začel hoditi v VELIKOUPEUSKI pR%JVI UČENOSTI (povprečje vedenja nalsoli se je nato naglo spremenilo - navzdol, seveda), Epreci 50 leti je jC )ežek Zagraški začel jstvarjati prve probleme v nekem do tedaj "pdiličnem in ZA-GRA-JENEM selu ob Račenskem polju. [(To, v glavnem, počne še danes.) ZAPISNIKI PO NAREKU iKoTJelPOREDNIK EHO CAJTNGA slišal, jdalso komunske tipkarice za pisanje j^pjšnikov preveč zasedene, je pripomnil, 'zapisnike POREDNIK v glavnem InapIs^kaTv.EHO CAJTNGE. O POREDNI [skfpripombi še niso glasovali, pa tudi I tajnice se niso še oglasile. iKo se bodo, pol' bo šele hudič! EJMOKOUMNO 0 VISOKIH NAČRTIH! EJO.ežek Zagraški se je ob vseh načrtih, se in se še bodo sprejemali v na VELIKOUPEUSKI KOMUNI, [globokoumno zamislil in dejal, da bo |J treba sezidati še eno kVBJKO]KNJIŽNICO za te nacrte. VISOKO ZGRADBO bo treba šele Izgraditi, da bodo vanjo lahko zložili ves denar, ki bo potreben za __——L___O RAZPRAVA OVELIKOUPEUSKIH NAGRADAH IN PRIZNANJIH Poslušajte magnetogram: PST!____ _ TIŠINA!____Glasovanje !;?/!!?!:?. SKRIVNOST LEVIH IN DESNIH ČEBEL V VELIKEM delavskem časopisu se Je na dan delitve VELIKIH VELIKOUPEUSKIH NAGRAD IN PRIZNAJ javno pojavila SKRIVNOST PRIZNANJ, v kateri bi bilo skoraj pojasnjeno dogajanje v zvezi z njihovimi podelitvami pred nekaj leti. Avtor skrivnostnega članka RAI-ŠEK pa je, žal, pozabil na majhno podrobnost, ko ni povedal, kateri TROTI so razgnali čebele na LEVO in DESNO. BERMUDSKI TRIKOTNIK V VELIKIH UPLAH že vrsto let obstaja BERMUDSKI TRIKOTNIK. Tja hodijo na vsake kvatre (beri: mandat) novi in novi projektanti in rišejo ter poglabljajo parkirišča in garažne kleti. Upamo, da se s tem ne poglablja samo občinski proračun. Nekateri bolj presvetljeni občani se zdaj močno bojijo, da se bo upravna enota podrla še predno bodo začeli graditi parkirišče, in bi podiranje veliko raje privoščili dacariji. Drugi pa pravijo: »Saj smo tako in tako vse delali udarniško, pa nimamo nič od tega, pa še cegu smo prostovoljno dajali z obvezno oddajo. Najbrž ima res hudič prste vmes v tem VELIKOUPEUSKEM BERMUDSKEM TRIKOTNIKU! PESKOKOP PLEŠE, A SE GA VSEENO VIDI Špan je dejal, da mu v zadnjem času PLEŠE celo peskokop - včasih je v VELIKOUPEUSKI KOMUNI, včasih pa pri SKOFUCANIH, gnar se pa izgublja med nekontroliranem izkopom - ne ve se še, ali med izkopanim šodrom ali se pogreza v BA®JE - Gnar, ne peskokop! Baje pa je špan že mobiliziral vso žolnirsko ekipo, ki bo kar na podlagi letalskih posnetkov skubicirala, da je v občinsko malho od sodra kanilo bore malo gnarja. Ministri in inšpektorji na državni ravni - pa nič. OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO Ko je Jc ezek Zagraški slišal, da za približno 1/4 otrok VELIKOUPEUSKA KOMUNA daje 1/4 proračuna, je s pomočjo aproksimacijskega računa ugotovil, da so nekateri naši otroci RES NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Ostali se švercajo pri starih mamah. Naslednje leto bodo vse komunske nagrade in priznanja pobrale stare mame. SOS IN ZOS Predstavniki Skupnosti občin Slovenije že kličejo SOS, saj jim denarja zmanjkuje na vseh področjih, Združenje občin Slovenije pa ugotavlja, da le vedno boli v ZOSu. KONGO PREIGRAVANKA Hotel Kongo ■ Hot King = Hon Kong = Klng Kong = Kong-lo-merat = NIČ GNARJA ZA VELIKOUPEUSKO KOMUNO KONGO PREMETENKA Denarne nagrade na gornjo premetenko ni, ker VELIKOUPEUSKA KOMUNA še ni prejela davkov od iger na srečo. Ko bo le te dobila, bo VELIKO srečo razdelila kar med ljudstvo. KOSU NAŽAGALI VEJO Tako pravijo, da je vejo, na kateri je sedel KOS, nekdo močno nažagal. To je najbrž storila KORUPCIJA. Kos zdaj precej frfota in dviguje listje in prah okoli sebe, da se ga skoraj ne vidi. Ni pa še jasno, ali bo poletel ali odletel... DELA SE FRANCOZA Ko je Janez HIŠ(NOV)NIK slišal, da na enem izmed DOLGOVAŠKIH spomenikov še vedno piše REVOLUCIJA, se je napravil FRANCOZA in dejal, da gre najbrž za FRANCOSKO REVOLUCIJO. V NEBESIH (ŠE) NISO ZA ŠPANOVIJO Glede višine vode v zadrževalniku Bičevje špan kljub velikim prizadevanjem še ne more zagotoviti, da bi šli v NEBESIH v španovijo z VELIKOUPEUSKO komuno kar se tiče vremena, saj z NJIMI GOR niso preveč usklajeni! Zdaj menda TAM GOR razmišljajo, če bi postali še malo bolj LIBERALNI. ZAPRTA KANDIDATNA LISTA! Bog je pred Adama postavil Evo na zaprti kandidatni listi In mu dejal: »Tukaj jo imaš. Zdaj si pa izberi ženo!« In potem sta živela srečno, vse tja do konca svojih dni - ha, ha, ha, ha... VES PASJI POREDNIK Po VELIKIH UPUAH se govori, da je POREDNIK EHO CAJTNGOV postal ves pasji. Menda je ugriznil celo JMežka Zagraškega. - Prav mu Je! mm i re@iwiK» m mumm NOV PREDLOG ZAKONA 0 SKLADNEM REGIONALNEM RAZVOJU Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je pripravila nov zakon o skladnem regionalnem razvoju. Poudarek novega predloga zakona je v večjem pomenu, ki ga daje država regionalnemu razvoju, in večji samostojnosti načrtovanja razvoja v regijah. Sedanje statistične regije se bodo po predlogu preoblikovale v razvojne regije. Najvišji organ razvojne regije je svet regije, ki ga sestavljajo župani občin, kijih združuje razvojna regija. Svet regije oziroma Zveza občin je pravna oseba, ki sprejema letne in dolgoročne programe razvojne regije. Za izvajanje Evropske regionalne politike predlog določa, da se razvojne regije povezujejo v kohe-zijske regije. Te pa določi vlada z uredbo po veljavni statistični metodiki. Regionalni razvojni program se pripravi na območju posamezne razvojne regije in se uskladi z razvojnimi cilji občin, gospodarstva, prostora, zdravstva, okolja, sociale, kulture in športa. Novost je območni razvojni program, ki se lahko pripravi s projekti posameznih občin, ki je v okviru razvojne regije ali v dveh oziroma več razvojnih regijah. Se pravi, omogočena je različna možna oblika za zagotavljanje enakomernega razvoja v okviru razvojne regije ali pa tudi na delu dveh ali več razvojnih regij. Bistvo je pospešiti razvoj in dajati čim več možnosti za uresničitev tega cilja v občinah oziroma razvojni regiji. V osnutku predloga zakona je jasno določeno, daje nosilec regionalnega razvoja ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj (služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko). Prav tako pa predlog določa položaj Agencije za regionalni razvoj, in sicer naj bi bil organ v sestavi ministrstva (službe). To je potrebno urediti zaradi predhodnega poročila Računskega sodišča Republike Slovenije, zlasti zaradi večje transparentnosti glede relacije med Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko in agencijo. V osnutku predloga zakona je zelo ambiciozen pristop k načrtovanju prihodnjih spodbud države. Tako se predvideva, da bi z letom 2007 država morala, za izvedene programe regionalnih razvojnih programov, zagotoviti najmanj 1,5 % bruto domačega proizvoda. Obseg posebnih ukrepov regionalne politike iz 38. člena predloga pa ne bi smel biti nižji od 0,25 % bruto domačega proizvoda. To pa je okvir sedanjih operativnih razvojnih programov, ki se gibljejo okoli 5 milijard tolarjev letno. Zakonski osnutek predvideva tudi prenos vsega državnega premoženja, ki ga ima sedaj država v regionalnih razvojnih agencijah na občine. Novost je tudi jasna opredeljenost območnega razvojnega partnerstva. V predlog je vključen celoten postopek za izvajanje projektnega financiranja, javna skrivnost je, da so infrastrukturne potrebe Republike Slovenije, predvsem iz regionalnega razvoja, za 3 % BDP presegle realne možnosti proračuna naše države. S posebnim poglavjem je razčlenjen celoten postopek, ki bi bil, pri vlaganju v javno infrastrukturo, v večji meri tudi zaseben kapital. S tem bi pospešili razvoj in tudi učinkovitost izvajanja naložb na področju infrastrukture. Se pa zavedajo, da mora vlada sprejeti generalno odločitev, kje in na kakšen način bo odprla vrata za izvajanje projektnega financiranja. Za to izvedbo bo potrebno narediti tudi premik pri pogojih za zadolževanje občin, ki bodo bolj prilagodljivi. Prihodnji čas skozi razpravo bo pokazal, ali predlagane rešitve pomenijo pomemben premik pri zagotovitvi enakomernega regionalnega razvoja. Matjaž Trontelj KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: PLAN KOSOVNEGA ODVOZA: Četrtek 29. 9. 2005 KS Račna, KS Ilova Gora,.KS Sp. Slivnica Petek 30. 9. 2005 KS Mlačevo, KS Žalna Ponedeljek 3. 10. 2005 KS Št. Jurij, KS Škocjan Torek 4. 10. 2005 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Sreda 5.10. 2005 KS Šmarje - Sap Četrtek 6. 10. 2005 Grosuplje naselje -severno od Adamičeve ceste Petek _ 7. 10. 2005 Grosuplje naselje -južno od Adamičeve ceste Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke. PLAN ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV: DATUM NASEDE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA torek 11.10. 2005 Polica parkirišče pri družbenem domu 14.00-15.00 h torek 11.10. 2005 Mala vas pri Grosupljem parkirišče pri družbenem domu 15,30-17,00 h torek 11.10. 2005 Veliko Mlačevo parkirišče pri družbenem domu 17,30-19,00 h torek 12. 10. 2005 Grosuplje 14,00-16,00 h torek 12.10. 2005 Šmarje-Sap parkirišče pri družbenem domu 16,30-18,30 h Regionalni razvojni program ljub- REGIJA ENAKIH MOŽNOSTI Ijanske urbane regije 2007 - 2013: nadgradnja in izvedbene strukture. Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosre-brni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje V torek, 21. junija 2005, je v Hotelu Mons potekala predstavitev že izvedenih aktivnosti v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013. Predstavitev je podala Lilljana Reslnovič, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Drugi del srečanja so župani In predstavniki občin namenili razpravi o prihodnjih aktivnostih v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (RRP LUR) 2007 - 2013. Lilijana Resinovičje na srečanju poudarila, da sta osnovni izhodišči, na katerih temelji Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007 - 2013, nova kohezijska politika in Strategija razvoja Slovenije. Nov regionalni razvojni program za obdobje 2007 - 2013 izhaja iz obstoječega še veljavnega razvojnega programa za obdobje 2002 - 2006, s pripravo katerega so občine Ljubljanske urbane regije začele pozno, in sicer na polovici programskega obdobja. Zaradi tega in drugih težav, večinoma povezanih z izvedbenimi strukturami, dobršen del programa ni bil izveden. Nov RRP LUR, h kateremu je do sedaj pristopilo 19 občin v regiji, bo ne glede na to, da bodo osnovne usmeritve, ki jih želimo z njim zasledovati, podobne, kot so v še veljavnem regionalnem programu, upošteval izkušnje iz preteklega obdobja in nastale spremembe v okolju. Skladno s tem smo v Ljubljanski urbani regiji v preteklih mesecih organizirali številne posvete in delavnice, na katere so bile vabljene ciljne skupine, z naslednjimi vsebinskimi sklopi: konkurenčnost gospodarstva regije, e-Uprava, enake možnosti, kultura - priložnost konkurenčnosti, komunalna infrastruktura za konkurenčnost regije, ohranjanje narave in izzivi gospodarstva. Rezultat teh posvetov in delavnic je neprečiščen nabor 61 projektnih idej; da pa bi informacije, dobljene na delavnicah, čim bolje izkoristili, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije v prihodnjih mesecih nadaljuje s posveti in individualnimi pogovori s partnerji v regiji, s ciljem, da v nov program vključimo projekte, za katerimi stoji izvedbena struktura. Tako bodo v nov RRP sprejeti projekti za občine obvezujoči in tudi finančne postavke bodo znane vnaprej. Prvi zapis Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 20-07- 2013 bomo predstavili in dali širši javnosti v razpravo na razvojnem forumu, ki bo v mesecu oktobru. Želja občin in celotne regije je, kot je v nadaljevanju poudarila Lilijana Resinovič, da bi bil RRP LUR 2007 - 2013 dobro usklajen z nacionalnim programom, zaradi česar je treba uravnotežiti in uskladiti nacionalne in regionalne cilje. Prav tako pa je potrebno k sodelovanju pritegniti zasebni sektor. Program dela za naprej: RRP LUR 2007 - 2013 Zadnji del srečanja pa je bil namenjen razpravi za delo naprej oziroma za aktivnosti o RRP LUR 2007 - 2013. Razprava je potekala v dveh smereh: kako vsebinsko izboljšati oziroma dopolniti program (kateri so torej prioritetni programi) in kako izboljšati strukturno (organizacijsko) učinkovitost. Glede določanja prioritetnih programov so se udeleženci strinjali, da je vsekakor potrebno nadaljevati z že začetimi projekti oziroma med njimi določiti prioritetne. V tej smeri bo potekala tudi glavnina dela v prihodnjih mesecih, saj bo potrebno precej usklajevanja, preverjanja in koordinacije. Z vidika strukturnih izboljšav pa so udeleženci podprli predlog Zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki se nanaša na Svet regije, ki naj bi ga sestavljali župani ali predstavniki občin, ki bi jih potrdili občinski sveti. Svet regije, skladno s predlogom Zakona o skladnem regionalnem razvoju, sprejema vse ključne politične odločitve v regiji in seveda tudi s tem povezano odgovornost. Med pristojnostmi sveta bi naj bilo tudi odločanje o regijskem sofinanciranju posameznih projektov, spremljanje dela nosilcev posameznih projektov in zastopanje regije navzven. Informacijo pripravila: mag. Lorena Korošec MREŽA KOLESARSKIH POTI V UUBUANSKI URBANI REGIJI V Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 -2006 je vključen tudi projekt Mreža kolesarskih poti regije. Namen projekta je vzpostaviti celovito kolesarsko mrežo na območju občin Ljubljanske urbane regije. Projekt je razdeljen na tri faze: 1. Idejna zasnova kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji, 2. Priprava dokumentacije za označitev kolesarskih povezav, 3. Izvedba kolesarskih povezav, oblikovanje ponudbe in priprava informativnega gradiva. Junija 2004 se je zaključila 1. faza projekta - Zasnova mreže kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji, v katero so se vključile vse občine Ljubljanske urbane regije. V tej fazi je bil na podlagi analize kolesarske infrastrukture v regiji in dogovorjenih kriterijev za oblikovanje kolesarskih povezav regije izdelana idejna zasnova kolesarskih povezav, ki je bila potrjena s strani vseh občin v Ljubljanski urbani regiji. Aprila letos smo začeli z drugo fazo projekta - Priprava dokumentacije za označitev kolesarskih povezav, v kateri sodeluje osemnajst občin Ljubljanske urbane regije. V okviru te faze smo, tudi na podlagi pogovora, ki so ga imeli predstavniki RRA LUR s predstavniki Direkcije RS za ceste, pripravili predlog oštevilčenja za posamezne odseke, ki so vključeni v idejno zasnovo mreže kolesarskih povezav regije. Predlog oštevilčenja in rezultate pogovora s predstavniki Direkcije RS za ceste smo predstavili predstavnikom občin in turističnih društev v regiji na delavnici, ki jo je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije organizirala 9. junija 2005 na Pristavi v Podpeči pod Krimom. Do konca letošnjega leta, ko se bo predvidoma druga faza projekta zaključila, bomo opredelili natančne lokacije tabel za označitev kolesarskih povezav in tabel s predstavitvami kolesarskih povezav, določili vsebino dopolnilnih tabel, pridobili soglasja za postavitev označb, naredili pregled tabel in pripravili naročilo. Informacijo pripravila: Vesna Resinovič 26. maja 2005 je v Kulturnem domu Mengeš potekal posvet, katerega tema je bila zagotavljanje enakih možnosti vsem prebivalcev Ljubljanske urbane regije. Posveta, ki je bil organiziran v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013, so se udeležili predstavniki občin, društev, zavodov, invalidskih organizacij, centrov za socialno delo, Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, predstavniki Zveze Romov Slovenije in drugi. Na posvetu je bila uvodoma podana osnovna informacija o novi kohezij-ski politiki. Zatem so udeleženci razprave predstavili aktualne probleme, ki so povezani z zagotavljanjem enakih možnosti vsem socialnim skupinam. Vtem kontekstu so največ pozornosti namenili dvema vsebinskima sklopoma: problematiki izobraževanja in zagotavljanju enakih možnosti pri dostopu do dela in kapitala. Strinjali so se, da je pri zagotavljanju enakih možnosti nujna širša medijska podpora, s ciljem ozaveščanja širšega kroga ljudi. V nadaljevanju razprave so se udeleženci dotaknili tudi problemov, povezanih z zagotavljanjem boljše dostopnosti javnega potniškega prometa za depriviligirane skupine in problemov, povezanih z ureditvijo stanovanjskih razmer za Rome. V drugem delu srečanja je potekala predstavitev projektnih idej, ki so vsebinsko povezane z zagotavljanjem enakih možnosti. Na kratko jih lahko povzamemo v željo po vzpostavitvi večnamenskih informativnih središč v regiji, ki bodo nudile storitve s področja izobraževanja, svetovanja in informiranja glede možnosti zaposlovanja. Prav tako je bila izražena tudi potreba po vzpostavitvi skupnega portala, ki bi bil namenjen racionalizaciji nekaterih postopkov s področja socialnega varstva. Posvet seje zaključil z željo udeležencev po večjem povezovanju med partnerji v regiji, saj je le to predpogoj za uspeh. mag. Lorena Korošec ZARADI OBNOVE PREDOROV Debeli hrib in Mali vrh ter viadukta Reber bo predvidoma od začetka septembra do prve polovice oktobra promet na avtocestnem odseku Malence - Šmarje-Sap moten. Zaradi obnove predorov Debeli hrib in Mali vrh ter viadukta Reber na avtocestnem odseku od razcepa Malence do priključka Šmarje-Sap bo predvidoma od začetka septembra do prve polovice oktobra (35 dni). Promet bo v času obnovitvenih del preusmerjen na drugo polovico avtoceste. Izvajalci bodo z deli pričeli v začetku septembra v primeru uspešno zaključenega postopka javnega naročanja za izbiro izvajalca del. Če postopek ne bo zaključen v predvidenem roku, se bodo obnovitvena dela izvajala kasneje. V predorih Debeli hrib in Mali vrh bodo izvajalci obnovili voziščno konstrukcijo in v skladu s smernicami Evropske unije posodobili elektro-stroj-no opremo, na viaduktu Reber pa obnovili dilatacije ter vozišče. Na vseh treh objektih so bile v postopku rednih in glavnih pregledov ugotovljene poškodbe, ki že ogrožajo varno odvijanje prometa, nadgradnja elektro-strojne opreme pa je potrebna zaradi izboljšanja prometne varnosti, upoštevaje nove predpise o varnosti v predorih na trans-evropskih cestah. DARS kot naročnik teh del in izvajalci del si bodo prizadevali, da bi predvidena zapora čim manj moteče vplivala na pretočnost prometa. O stanju na avtocestnem odseku Malence - Šmarje-Sap ter o nastalih zastojih, ki so pričakovani zlasti ob dnevnih konicah, bodo voznike iz smeri južne in vzhodne ljubljanske obvoznice ter Novega mesta obveščali prometni znaki s spremenljivo vsebino. Voznike prosimo za razumevanje in strpnost. Aktualne informacije o stanju na slovenskih avtocestah lahko uporabniki avtocest dobijo na Darsovi glasovni postaji - brezplačni telefonski številki 080 22 44 ali na spletni strani www.dars.sl. med potovanjem pa jim svetujemo spremljanje prometnih informacij na Radiu Slovenija. OBVESTILO OBČINE GROSUPLJE glede novih prostorskih dokumentov občine, podaljšanje roka za zbiranje pobud. Na Uradu za prostor se na novo prihajajoče dokumente pripravljamo in želimo, da bodo novi prostorski dokumenti zajeli celovito strateško vizijo občine Grosuplje. Z namenom, da se pripravimo na pobude občanov, fizičnih oseb In pobud javnega sektorja želimo obvestiti zainteresirane o roku zbiranja pobud za nove prostorske dokumente Občine Grosuplje, ki je do vključno 30. 9. 2005. Vse pobude naj bodo obrazložene In po potrebi dokumentirane (mapna kopija - ne starejša kot 3 mesece In zemljiškoknjižni izpisek). Splošni obrazec za pobude dobite na vložišču Občine, lahko pa pobudo tudi sami napišete. POBUDE, KI SO BILE POSREDOVANE PO JUNIJU 2001 NI POTREBNO PONOVNO VLAGATI. Naslov za posredovanje pobud: Občina Grosuplje, Urad za prostor, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. Občina Grosuplje, Urad za prostor SPOŠTOVANI DOPISOVALCI! Ker je bilo v juniju in juliju veliko aktualnih dogodkov, vseh prispevkov ni bilo mogoče objaviti v tej številki Grosupeljskih odmevov. Prispevki Črno-bel svet, Praznovanje 5. rojstnega dne pred vrtcem Tinkara, Obisk Pekarne Grosuplje, Šola naših dedkov in babic ter njihovih vnukov, Ponikovalnice Radenskega polja, Dežela sultanov (nadaljevanje), Zapiski z roba (nadaljevanje), Pripovedi iz Grosupljega in okolice (nadaljevanje) bodo objavljeni septembra v dvojni številki. Prosimo za razumevanje! odgovorni urednik Jože Miklič mm TO a C~3 U \ZJ ms to Ljubljana, 2. in 3. julij 2005 - Slovenski izseljenci in zamejski Slovenci so letošnjo izseljensko nedeljo obeležili z več prireditvami v Sloveniji. Letos so bile prireditve še toliko bolj slovesne in tudi dobro obiskane, saj so bile posvečene tudi 60. obletnici povojnega izseljenstva. Med najbolj odmevnimi prireditvami so bile: 12. tabor s tradicionalnim simpozijem v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, slovesna sveta maša za izseljence v ljubljanski stolnici in slavnostna akademija v Cankarjevem domu. Prireditve je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu. 12. TABOR SLOVENCEV V SVETU V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je slovensko izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki ga vodi Boštjan Kocmur, v soboto dopoldne, 2. julija, pripravilo 12. tabor Slovencev po svetu. Tabor je potekal v znamenju 60-letnice povojnega izseljenstva, udeležila pa sta se ga tudi evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle in državni sekretar Franc Pukšič, ki je v Imenu Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil priznanje Slovenskemu gledališču Buenos Aires ob 40-letnici delovanja ter Metodu Milaču, ustanovitelju zbora Korotan iz Clevelanda za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega petja v ZDA. Zbor Korotan in skupina maturantov RAST 34 iz Buenos Airesa sta nastopila tudi v kulturnem programu. zgoraj: Skupina slovenskih maturantov je zaplesala argentinski tango. spodaj: Z leve proti desni: dr. Janko Zerzer, dr. Andrej Vovko in Ivo Jevnikar. Tabor so združili s tradicionalnim simpozijem, ki je to pot orisal delo izseljencev zamejcev pri utrjevanju narodne zavesti v zamejstvu. Simpozij so oblikovali časnikar in sin nedavno preminulega ter znanega in zavednega Slovenca v Trstu, rojaka višnjegorskih korenin, Ivo Jevnikar iz Trsta, dr. Janko Zerzer iz Celovca in moderator doc. dr. Andrej Vovko, rojen na Koroškem, ki živi v Ljubljani. Na simpoziju so med drugim povedali, da so se na začetku svoje begunske poti nekateri za več ali manj časa ustavili v zamejstvu in s svojim delom vplivali na tamkajšnje slovensko življenje. Jevnikar je med drugim orisal razlike med Primorsko in Koroško, pa tudi med tržaško, goriško in videmsko pokrajino, različne oblike emigracije - od vračanja primorskih beguncev prek prave politične emigracije do pojava optantov leta 1947 in 1954. Kot je dodal, odnos med emigracijo in domačini ni bil lahek, omenil pa je še odnos italijanskih oblasti, ki so močno ovirale ustalitev beguncev. SV. MAŠA NA IZSEUENSK0 NEDELJO V nedeljo, 3. Julija popoldne, Je nadškof in metropolit Alojzij Uran vodil sveto mašo s somaševanjem domačih in izseljenskih duhovnikov ob 60-letnici konca druge svetovne vojne. Med slovesno mašo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani je apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello nadškofu Uranu podelil palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. »Božji jarem je božja volja, ki jo sprejemamo. In ta volja za nas ni zunanje breme, ki bi nas stiskalo in nam jemalo svobodo. Spoznati to, kar hoče Bog, spoznati, kakšna je pot življenja - to je bilo veselje za Izrael, to je bil njegov veliki privilegij. To je tudi naše veselje; božja volja nas ne odtujuje, pač pa nas očiščuje - čeprav tudi na boleč način - in nas tako vodi k nam samim. Tako ne služimo samo Bogu, ampak v odrešenje vsega sveta, vse zgodovine,« je dejal nadškof Uran. Ob prejemu palija pa je še posebej poudaril, da ima slovesnost izročitve palija, ki poteka na izseljensko nedeljo, v letošnjem letu še poseben poudarek. »Spominjamo se namreč dogodkov sredi leta 1945, ki so življenjsko zaznamovali tudi mnoge od vas. To ni bil samo konec 2. svetovne vojne, ampak tudi čas najhujšega eksodu-sa slovenskega prebivalstva, ki je bežalo pred rdečo zverjo komunizma. Po zgledu in pod vplivom velikih sovjetskih bratov je bila nesreča okupacije naše dežele zlorabljena za izpeljavo revolucije in prevzem oblasti. Zgodovinski podatki vedno jasneje kažejo zaporedje dogodkov. Zasedba domovine je bila priložnost za učinkovito »čiščenje« vsega, kar bi nasprotovalo kasnejšim revolucionarnim ciljem. Prvi partizanski strel ni bil sprožen proti okupatorju, ampak proti Slovencu. Tudi v nadaljevanju je bilo vedno več civilnih žrtev, uglednih in vplivnih mož in žena, ki so ponoči izginjali in za mnoge še danes ne vemo, kje so pokopani. Najhujša tragedija pa seje zgodila po končani vojni, ko so tisoči naših mož in fantov, brez sodbe ali dokaza krivde, bili zverinsko umorjeni in počivajo v brezštevilnih breznih in jamah širom slovenske zemlje. Bog je poskrbel, da so kljub strogo varovanemu molku ostale nekatere priče, ki so posredovale resnico v svet. Velik del naših rojakov pa je moral v tujino, da so si rešili golo življenje. Izgubili so vse. Nihče pa jim ni mogel vzeti vere in medsebojne solidarnosti, ki jim je pomagala, da so našli nov dom in se tudi v tujem svetu postavili na noge. Vseskozi pa so nosili v sebi hrepenenje po slovenski zemlji, iz katere so bili tako kruto iztrgani.« Nadškof izseljensko problematiko namreč zelo dobro pozna, saj je bil do nedavnega zadolžen za Slovence po svetu. »Toliko poguma so mi dali s svojo trdoži-vostjo, daje to lahko stalna vzpodbuda tudi za Slovence v domovini,« je dejal nadškof Uran. SLAVNOSTNA AKADEMIJA V CANKARJEVEM DOMU Z NASLOVOM V ZNAMENJU KRIŽA V nedeljo zvečer, 3. julija, ob 19,30, pa je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo slavnostno akademijo ob 60-letnici slovenskega begunstva, na kateri je kot slavnostni govornik spregovoril Božidar Fink, slovenski izseljenec iz Argentine z grosupeljskimi koreninami In oče našega znamenitega občana, opernega pevca in basbaritonista Marka Finka, ki je tudi nastopal v kulturnem delu programa akademije skupaj s svojo sestro, prav tako svetovno znano operno pevko, mezzosopranistko Bernardo Fink, poročeno z Valentinom Inzkom, koroškim Slovencem in avstrijskim veleposlanikom v Ljubljani. Božidar Fink pa je tudi eden od tistih številnih slovenskih izseljencev, ki je v času osamosvojitve Slovenije še posebej podprl slovensko politično pomlad. Slavnostne akademije so se udeležili številni javni, cerkveni in kulturni delavci v Sloveniji. Izseljence pa je nagovoril tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. SLAVNOSTNI GOVORNIK NA AKADEMIJI JE BIL BOŽIDAR FINK Božidar Fink je na začetku dejal: »Šestdeset let je minilo, odkar seje na naši domači zemlji končalo nekaj hudega. Oditi so morali tuji sovražniki naše svobode in narodnega obstoja, ki so storili v vseh pogledih toliko gorja, in prenehalo je medsebojno bojevanje. Svoboda torej in mir! Vendar kakšna svoboda in kakšen mir?! Ob spletu svetovnih dogajanj je komunistična revolucionarna oblast dobila vso prostost, da je nasilno zavladala nad ljudstvom in pokončala rojake, ki ji niso bili po volji, pomorila pa tudi na stotisoče drugih ljudi. Potem je dolga desetletja vladala diktatorsko in ljudje so živeli v strahu. Tako stanje pa ni stanje svobode in miru. V tistem že daljnem času je poleg prelite krvi domovina izgubljala tudi kri, ki ji je odtekala z množičnim odhajanjem v zdomstvo. Odtekal ji je življenjski sok fizične in duhovne narave. V svet so se izgubljale moči za delo in duhovni razvoj. Prizadeta je bila domovina, odhajajoči pa smo grenko občutili pregnanstvo, ki je že v antični dobi veljalo za najhujše prekletstvo. Tistim, ki nas je to prizadelo, je bilo še huje, ker smo bili opečateni kot sramoten izvržek, ki ga ni bilo dovoljeno niti omenjati.« V nadaljevanju je dejal: »Danes torej smemo z vso pravico izraziti pred domačo javnostjo misli in čutenje rojakov, ki prebivajo v tujini ali so se od tam vrnili v domovino. Nismo hoteli biti zgolj izseljenci, saj nismo odšli z namenom, da se odselimo, ampak smo se umaknili pred nasiljem, obenem pa izrazili protest proti nastopajoči tiraniji. Dćma nismo prepustili nikomur, navezanost nanj smo odnesli s seboj v svet, hkrati z njim pa je odšel z nami tudi širni dom, domovina. Njej smo ostali zavezani v skrbi za ohranjanje in množenje njenih dobrin ter za vso njeno usodo.« V mesecu juniju, koje bila pobita večina žrtev revolucije, se jih zdomci še posebej spominjajo. Hkrati se spominjajo tudi zapeljanih žrtev, ki so iskreno darovali življenja za narodovo svobodo »in so bili po varljivih voditeljih mimo boja proti okupatorjem zavedeni v revolucijo. Posebno priznanje dajemo tistim od njih, ki se zdaj odkritosrčno odrekajo nekdanji nezavestni ali zavestni privrženosti komunističnemu vodstvu in njegovim naklepom. Častimo pa predvsem spomin bratov, ki so se kot vaški stražarji, pripadniki kraljeve vojske in domobranci popolnoma posvetili obrambi duhovnih vrednot, človekovih pravic in narodove svobode, pa so bili toliko let zatajevani in zasramovani. S svojo odločitvijo so sprejemali skrajne posledice: pogumno so padali na bojiščih ali sprejemali smrt iz roke zapeljanega brata. Ob mislih nanje se neprestano osveščamo, da še bolj odprto sprejemamo vse, kar imamo za dobro. Ne ustavljamo pa se zgolj pri spoštljivem spominu na mrtve. Pred očmi nam je živa predstava neznanskega števila grobišč po Sloveniji, ki jih štejejo na stotine. Tako množičnih pomorov, kot so bili v Sloveniji, ni bilo, razen v Sovjetski zvezi, nikjer drugje v Evropi. Ta strahotna slika ne more in ne sme obledeti. Sila zločina mora biti trajno v javni zavesti. Živim pričam revolucije se spomin na doživeto sam obnavlja. Mlajši rodovi pa so poklicani, da izterjajo pravico do edine in celotne resnice o vsem, kar se je dogajalo, hkrati pa tudi o tem, kdo nosi krivdo za narodno tragedijo. Pomore, ki jih je izvrševalo komunistično partizanstvo v vojnem času in po njem, so voditelji opravičevali z očitanjem nečastne kolaboracije in narodnega izdajstva. Ti očitki se ponavljajo še zdaj, tudi proti nam živim. Preostali komunistični vodje in pomagači ter njihovi nasledniki ne odnehajo s sramotenjem, čeprav s tem sramotijo sebe, ko nočejo priznati ali pa ne morejo razumeti, da so njihove obtožbe povsem nesmiselne. Samo kak popolnoma oslabljen duh bi si mogel umišljati, da je bila naša obramba v skrajni sili namerjena v uničenje celega naroda. Premišljeno govorjenje o našem narodnem izdajstvu pa obtožujemo kot sra-motitev slovenskega naroda. Zbor slovenskih izseljencev Korotan iz Clevelanda je v kulturnem delu programa slavnostne akademije predstavil kantato Metoda Milača Pozdravljena, zemlja. Sicer pa seje treba spomniti, daje po komunistični morali dopustno vsako sredstvo, ki pelje k cilju, tudi obrekovanje ter prelamljanje besede in zvestobe. Kdo nam torej očita izdajstvo? Pri naših komunistih je bilo primerov izdajanja in izneverjanja na pretek. Najprej so stopili na pot veleizdaje s tem, da so se s preziranjem zakonite vlade postavili v vlogo edinega oblastnika in sovražno nastopali proti preostanku redne vojske v domovini. Komunisti, ki so sicer klečeplazno častili Stalina, so se izneverjali celo njemu, ko niso upoštevali ukaza, naj ne začenjajo odkrite revolucije, pozneje pa so njegove privržence vlačili v pekel Golega otoka. Verolomnost komunistov je bila očitna vtem, kako so ravnali z nasprotniki, ki so se jim na njihove obljube vdajali. Prelamljali so obljubo in jih morili s sramotnim preziranjem moralnega čuta, vojaške časti in mednarodnih pravil. V času svojega vladanja so iznašli prevaro, s katero so slepili svet, češ da se odmikajo od boljševiškega dogmatizma. Delegatski sistem in samoupravljanje splošnega ljudskega premoženja so razglašali za pristno ljudsko demokracijo in odstop od državnega kapitalizma. V resnici je to bilo stanje brez oblasti in brez lastništva. Uveljavljala seje torej tretja faza procesa v odmrtje države in v družbo brez razredov. Edini trdni oblastnik in razpolagatelj je ostala slej ko prej vsemogočna in vseobsegajoča partija. Ob propadu so voditelji komunizma izdali še svoje privržence s tem, da so zatajili prejšnje ime, simbole in ideale. Utopistični evangelij so zamenjali za program kapitalističnega liberalizma, ki so se ga oklenili, da po njem ohranijo oblast, gospodarsko moč in čast. Še vsa leta po osamosvojitvi pa so hoteli sami in njihovi zagovorniki zavajati v zmoto z zatajevanjem revolucije. Tedanji boj je bil po njihovem zatrjevanju kristalno čist boj za osvoboditev naroda, brez vseh drugotnih namenov. Na laž jih je postavljala znana gospa, ki se rada zavzema za pieteto do mrtvih iz sentimentalnih razlogov, ne pa, ker bi bili vredni spoštovanja, ki so si ga zaslužili v življenju. Dobesedno je napisala: »Enačenje revolucije z NOB je vzdrževala prav socialistična oblast, kateri je krila temelj prav zveza borcev. Vsak dan smo poslušali tirade zoper tiste, ki blatijo NOB in revolucijo.« Dovolj jasna beseda! Sicer pa dokumentarni viri neovržno dokazujejo, da komunisti niso že od začetka hoteli samo meščan-sko-buržujske revolucije, ampak so delali pravo proletarsko revolucijo. Kardelj je že 1940. napovedal, da bodo šli v oborožen upor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnost za revolucijo. Petnajst let so torej skrivali revolucijo, zdaj je ne morejo več. Resnica je močnejša kot laž. Narodnoosvobodilni boj ni bil samo preple ten z idejami revolucije - kot je priznaval prejšnji državni predsednik - ampak so mu bile revolucionarne ideje začetni nagib in vodilo. Če ima zdaj kdo ob priznavanju revolucije grenke občutke, ima razloge za to. Teroristično divjanje res ni imelo revolucionarnega romanticizma, nostalgije in mi-tičnosti. To ni bil upor proti obstoječi domači oblasti, ki je seveda nismo imeli, ampak bratomorno uničevanje, s katerim so komunisti pripravljali teren za nasilen prevzem oblasti po odhodu okupatorjev. Laž in prevara torej prej in še daleč v dobi samostojnosti!« Božidar Fink pa je o zamolčani slovenski zgodovinski resnici povedal tudi: »K ugodnemu razvoju pripomore novo zgodovinopisje s strokovno poglobljenimi obsežnimi objavami. Naj nam bo dovoljeno, da s tega mesta spomnimo tudi strokovnjake v mednarodnem javnem pravu, kako pomembno bi bilo, da s pravnega vidika utemeljijo pred javnostjo poglede na ravnanje dejavnikov v vojnem času in neposredno po njem. Poglobljeno utemeljevanje bi bilo potrebno na primer o teh vprašanjih: kako se sme in mora prebivalstvo v svojem interesu vesti do okupatorja; pod katerimi moralnimi in pravnimi pogoji je dopusten upor in katere so torej njegove omejitve; kako velja mednarodno vojno pravo za spopade, ki niso meddržavne vojne; kako je treba pravno ocenjevati partizanstvo glede na nje- mm m msmm kiumi govo preziranje vojnih pravil; kakšen vojaški položaj in mednarodnopravno upravičenost je imelo domobranstvo kot domača oborožena sila; kakšen je bil vojaški status Slovenske narodne vojske v Vetrinju in po izročitvi domačim nasprotnikom; množični pomori vojakov in civilistov po vojni niso bili samo zločin zoper človečnost, ampak tudi posebno vojno hudodelstvo zoper ranjence in bolnike ter vojne ujetnike in izročene civiliste. Pomembno bi bilo utemeljiti državnopravni pomen razglasa 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani, s katerim je bila oklicana narodna država, imenovana začasna vlada in ustanovljena Slovenska narodna vojska. Strokovne pravne ugotovitve bi še več pripomogle k bolj razumnemu ocenjevanju odločitev na obeh straneh. Zbrani smo pod znamenjem Slovenije v svetu ter ob spominih na dogajanja pred šestimi desetletji in njihove posledice. Kar pri tem mislimo, tudi izpovedujemo, a ne kot samopomilovanje in še manj kot obujanje maščevalnosti, ampak zaradi očiščevanja narodove vesti. Po svetu nosimo ogenj, ki nas prežareva z idealom slovenstva, in tega nam nihče ne more veljavno odreči. Ogenj prenašamo tudi v mlade rodove, ki Slovenije nimajo za rodno domovino, vendar soji duhovno prirasli. - Naši darovi svetu morejo biti tudi darovi Sloveniji, ki je po njih res vse bolj prepoznavna in ugledna,« je še med drugim dejal g. Božidar Fink, ki smo ga po akademiji povprašali še za nekaj odgovorov in si jih lahko preberete v nadaljevanju prispevkov v rubriki Slovenci v svetu. ZBRANE SLOVENSKE IZSEUENCE IN ZAMEJCE JE NA AKADEMIJI POZDRAVIL TUDI PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je uvodoma poudaril, da je samostojna Slovenija rezultat prizadevanj Slovencev tako doma kot po svetu in tega ne smemo pozabiti. »Prizadevajmo si, da se te vezi ne le ohranjajo, ampak tudi krepijo. Za njihovo pomoč pri mednarodnem priznanju samostojne Slovenije, ko so svoja zunanja ministrstva dobesedno zasuli z zahtevami po takojšnjem mednarodnem priznanju Slovenije, jim ne bomo nikoli dovolj hvaležni,« se je Janša izseljencem javno zahvalil v imenu slovenske vlade. »Mineva 60 let od konca druge svetovne vojne in vsega, kar sta vojna in v njenem okviru izvedena komunistična revolucija prinesli v svojem zaključku in posledicah. Ena od posledic so bili tudi desettisoči naših rojakov, prisiljeni v begunstvo in izseljenstvo,« je dejal in dodal, da so domovini in narodu odvzeli velik del najsposobnejše gospodarske in kulturne elite, po tragedijah v preteklih desetletjih pa seje še dodatno oslabilo slovensko narodovo telo. Predsednik vlade Janez Janša je spomnil tudi na selitve Slovencev v času industrijske revolucije, ko je država med letom 1880 in prvo svetovno vojno izgubila skoraj četrtino prebivalstva, pa selitve beneških Slovencev ter nato selitve po koncu obeh svetovnih vojn, selitve v 60. letih, ko je Jugoslavija odprla meje z Evropo. Menil je, da so bili to rojaki, ki so bili naši najambicioznejši predniki. Danes se moramo prav Slovenci v Sloveniji zahvaliti izseljencem, saj so, ob vrnitvi poleg kapitala, prinesli domov tudi nove gospodarske poglede in tehnične izkušnje. Če ne bi bilo izjemne pomoči naših izseljencev, bi bil slovenski standard tudi v Jugoslaviji veliko nižji in veliko bližji tistemu v drugih socialističnih državah, je menil Janša. Žal, večini izseljencem ni bilo niti v samostojni Sloveniji omogočeno, da bi se bolj gospodarsko in družbeno razmahnili. Ker je po drugi svetovni vojni Slovenija številnim svojim rojakom v tujini bila kruta mačeha, ne samo da so številne dobesedno izgnali iz njihovih tukajšnjih domov, so jim s pomočjo nekdanje Službe državne varnosti (naslednico OZNE in UDBE - o.p.) tudi v tujini hoteli onemogočiti stike z najbližjimi. »Sedanja vlada se zaveda velikega prispevka Slovencev v zamejstvu in po svetu k nastanku demokratične in svobodne Slovenije. Dobro prihodnost ima samo tista in takšna Slovenija, ki jo bodo vsi Slovenci čutili kot svojo domovino,« je izseljencem v Cankarjevem domu zaželel predsednik vlade Janez Janša. Preplet pesmi, ki sta ju odpela Bernarda In Marko Fink ob spremljavi prof. Vombergerja, In recitacij Izseljenskih avtorjev, ki so Jih predstavili člani Slovenskega gledališča Buenos Aires. KULTURNI PROGRAM AKADEMIJE Kulturni program akademije s prepletom recitacij poezije slovenskih izseljencev in petja so izvedli člani Slovenskega gledališča Buenos Aires iz Argentine in že omenjena svetovno priznana operna pevca Bernarda in Marko Fink ob klavirski spremljavi prof. Ivana Vombergarja. Zbor Korotan iz Clevelanda v ZDA s člani Filharmoničnega orkestra pa je med drugimi deli predstavil kantato skladatelja Metoda Milača Pozdravljena, zemlja. Jože Miklič GLOBOKO UKORENINJEN V SLOVENSKO TVARNO IN DUHOVNO STVARNOST Intervju z g. Božidarjem Finkom, slovenskim izseljencem, ki ima svoje korenine v občini Grosuplje in živi v Argentini. Pred drugo svetovno vojno je bil tehnični urednik katoliškega mladinskega tednika Mi mladi borci, med vojno prostovoljec proti agresorjem, bil v internaciji, pristal pri domobrancih in se po koncu vojne prek begunskih taborišč v Avstriji In Italiji izselil v Argentino. V Argentini je ves čas aktivno deloval v prid slovenstva, ob osamosvojitvi Slovenije pa je močno podpiral slovensko osamosvojitev. Leta 1998 mu je veleposlanik v Argentini Janez Žgajnar izročil slovensko odlikovanje - Častni znak svobode Republike Slovenije. - Za vas vemo, da izhajate iz naših krajev. Najprej prosim, če mi poveste nekaj o svojih slovenskih koreninah. Po rodu sem res v širšem pomenu Grosupeljčan, saj je bila mati z Mlačevega, oče pa iz Žalne. Zaradi očetove službe sem bil rojen v Litiji dve leti po prvi svetovni vojni, od četrtega leta starosti dalje pa sem živel v Ljubljani. Tam sem dorasel in opravil pravne študije. Skrbna starša sta imela poleg mene še pet otrok. Bili smo globoko ukoreninjeni v slovensko tvarno in duhovno stvarnost ter smo se udeleževali splošno družbenih in kulturnih dejavnosti. - Omenili ste mi, da ste pred drugo svetovno vojno sodelovali pri glasilu Mi mladi borci. Prosim vas za nekaj osnovnih vsebinskih poudarkov iz tega časopisa. Kot dijak in študent sem bil član Katoliške akcije, ki je imela zgolj duhovno poslanstvo. S tedenskim glasilom, katerega tehnični urednik sem bil, smo hoteli osveščati mlade glede idejnih vplivov, ki so pljuskali tudi k nam. Bil je čas boljševiške Rusije in Ukrajine, španske državljanske vojne in ljudskih front s ponujanjem roke. Duhovna zmeda se je pojavljala tudi med deklariranimi kristjani in je bilo treba opominjati pred nevarnostjo komunistične infiltracije. - Kje vas Je zatekla vojna in kako ste Jo doživljali? Nekaj dni pred nemškim napadom sem se prijavil z drugimi kot prostovoljec proti agresorjem in v zagrebški vojašnici dočakal razpad vojske in države. Nato sem moral prenašati dva okupatorja, bil v italijanski internaciji v Gonarsu, se pozneje zaradi partizanskega nasilja priključil vaškim stražam na Notranjskem in nato domobranstvu, v katerem sem deloval v pravnem sektorju za vzdrževanje reda in discipline v lastnih vrstah. - Kdaj In s kom ste odšli čez mejo? Zaradi spleta splošnih vojnih in političnih dogajanj, na primer tudi jaltskega dogovora, je bilo treba oditi iz Slovenije. Odhoda nisem občutil kot beg, ampak kot začasen umik z učinkom protesta proti nastopajoči komunistični tiraniji. Odšel sem kot drugi, v uniformi z osebnim orožjem in preživel dogajanja na vetrinj-skem polju na avstrijskem Koroškem. Sramotnega in zločinskega vračanja sem bil rešen, ker zaradi bolezenskega stanja zadnji dan odvažanja nisem mogel do tovornjaka. Potem sem kot civilist tri leta izkušal begunska taborišča v Avstriji in Italiji, skupaj z vso družino, ki je imela izredno srečo, da ni izgubila nobenega člana. V italijanskem taborišču sem se poročil z Valentino, zaročeno že iz Slovenije, in dobil prvega sina, kateremu je potem v Argentini sledilo še pet otrok. - Kako ste se naselili v Argentini In kako ste začeli živeti? S čim ste se ukvarjali in s čim se ukvarjate v zadnjih letih? Po težavah zaradi titovskega preganjanja sem 1948. prišel v Argentino ločeno od žene in sina, brez sredstev in samo z začetnim znanjem španščine, vendar z močno voljo za sooblikovanje emigrantske skupnosti za medsebojno življenjsko pomoč in postavitev duhovnih, kulturnih in tudi političnih struktur. Zaradi preživljanja sem se zaposlil kot vratar delavnice za recikliranje dotrajanih vojaških tovornjakov, potem pa sem služboval v raznih upravnih sektorjih cementnega podjetja. Vmes sem poučeval latinščino, pel v zboru in v kvartetu s sestrami, deloval v vodstvih družbenih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter več let predsedoval krovni organizaciji Zedinjena Slovenija. Pisal sem članke in govore. Ob osamosvojitvi Slovenije sem bil pooblaščen za zastopanje slovenske vlade pred argentinskimi oblastmi v diplomatskih in konzularnih zadevah. To sem opravljal nekaj let kot častno službo, a z velikim veseljem. Živim kot upokojenec in prepuščam vodstvene službe mlajšim močem, rad pa pomagam, kjer je mogoče. Stalno spremljam življenjske utripe domovine Slovenije. - Ali lahko poveste nekaj o svoji družini in o prijateljih? V skromnem domu živiva z ženo sama, a sva v rednem osebnem ali posrednem stiku s poročenimi otroki in njihovimi družinami, seveda, vedno v tekoči slovenščini. Sin Andrej je profesor politologije in mednarodnega prava na katoliški in državni univerzi v Buenos Airesu, Marija je v argentinski Mendozi psihopedago-ginja v šolskih kabinetih. Marko je operni in koncertni pevec in ima bivališče v Sloveniji, pevka je tudi Bernarda, ki sicer prebiva na Dunaju, kadar je, tako kot Marka, poklicna pot ne pelje po svetu. Helena je diplomirana učiteljica slikanja in risanja ter stanuje v okolici Buenos Airesa, Veronika, diplomirana učiteljica za predšolsko vzgojo, pa je tudi operna pevka, ki se je pred leti uveljavljala v ljubljanski operi. V veselje nama je dvanajst vnukov in vnukinj ter pravnukinja. Če naj kaj rečem o prijateljih, povem, da so to vsi dobri ljudje, ki mi hočejo biti prijazni. Tistih, ki jim po osebnih simpatijah ali mišljenju nisem blizu, pa nimam za sovražnike, čeprav se kdaj sproži medsebojni dialog ali celo ostrejša polemika. V vsem mi gre samo za resnico in pravico, pred čustvenim favoriziranjem ali napetostjo. Vprašanja sem g. Finku zastavil Jože Miklič IV. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE IV. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA IN DOMOVINE je potekala v hotelu Krka v Novem mestu. Častni pokrovitelj srečanja je bil predsednik R Slovenije, dr. Janez Drnovšek, aktivni udeleženec konference pa tudi minister za zdravje. Andrej Bručan. Na srečanju slovenskih zdravnikov, ki delujejo doma in v tujini, se je predstavilo stanje stroke in najnovejša spoznanja v nekaterih vejah medicine: kardiologiji, nev-rologiji in medicinski etiki. Predstavljene so bile najnovejše možnosti zdravljenja in preprečevanja teh bolezni, po drugi strani pa so bili predstavljeni dosežki znanstve-no-raziskovalnega dela medicinskih strokovnjakov, ki delujejo doma in v tujini. Tako je bil eden od glavnih ciljev predstavitev novosti na omenjenih področjih ter primerjava predstavitev stanja zdravstvene dejavnosti v Sloveniji in v državah, kjer delujejo naši medicinski strokovnjaki. Izobraževanje je bilo namenjeno zdravnikom splošne medicine in specialistom z omenjenih področij ter vsem, ki se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim delom v medicini. Strokovni svet pri Svetovnem slovenskem kongresu je v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom in Zdravniško zbornico Slovenije že pred leti oblikoval predlog za tovrstna srečanja z namenom, da bi vsako leto čim širšemu krogu slovenskih zdravnikov omogočili seznanitev z najnovejšimi dosežki na področju različnih vej medicine in preko slovenskih vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov, ki delujejo v tujini, omogočili čim hitrejši pretok znanja v slovenski prostor, po drugi strani pa takšna srečanja odpirajo tudi vrata naši zdravstveni dejavnosti navzven. Saj je srečanje omogočilo zdravnikom, ki delujejo v Sloveniji, vzpostavitev tesnejših stikov s kolegi, ki delujejo v vrhunskih ustanovah v tujini, kar se je že doslej izkazalo kot zelo koristno in učinkovito. Prepričani smo, da je imelo srečanje ne samo nacionalni zdravstveni, marveč tudi gospodarski pomen. V zadnjem času je v Sloveniji še posebno velik problem pomanjkanje zdravnikov. Zato smo želeli k sodelovanju pritegniti predvsem mlade zdravnike in študente medicine, hkrati pa je bilo s tem problemom seznanjeno lepo število uglednih slovenskih medicinskih strokovnjakov iz sveta in so bili povabljeni, da bi svoje dragoceno znanje in izkušnje razdajali tudi v Sloveniji. Programski odbor, ki ga je vodi prof. dr. Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, s sodelavci je pripravil sklop predavanj, predstavitev raziskovalnega dela in okroglo mizo. Matjaž Trontelj L3U no Tudi naključja veljajo, sva ugotavljala, ko sva klepetala tistega poletnega ponedeljkovega večera na balkonu hiše njenega bratranca Janeza. Srečala sva se dan pred tem na izseljensko nedeljo, ko sem po končanem slavnostnem delu gasilske prireditve v Ponovi vasi prisede! k Janezovi mizi, zdaj že nekajletnemu dobremu znancu in njegovi za današnje čase številni družini. Na prvi pogled se mije zdela nekam znana, a nisem vedel, kam bi jo dal, pa mi Janez pove, da je to njegova sestrična iz Buenos Airesa v Argentini. Kakšno naključje?- Srečava se ravno na nedeljo izseljencev, ko sem s te prireditve odhajal na slavnostno akademijo v Cankarjev dom, ki jo je prav tako kot še precej drugih prireditev v tem času pripravljalo Slovensko izseljeniško društvo Slovenija v svetu. Zorka ali po argentinsko oziroma špansko Aurora - boginja jutranje zarje! Je kaj mističnega ali celo mitičnega v njenem imenu, kar bi kazalo njen značaj? Pogovarjala sva se ob sončnem zahodu in v poznem večeru. V tem nisva iskala skrivnosti, niti mitov. Ko pa sva se sprehodila po njenih življenjskih poteh, so se hkrati razkrile njena odprtost, izredno čuteča duša in čustvena narava. Tak odprt in poglobljen pogovor sem doživel že kar nekajkrat samo s Slovenci, ki živijo v Argentini. Zdaj sem prepričan, da se je slovenska duša v tem latinskem okolju oplemenitila z novimi lastnostmi. Moja sogovornica pa ima tudi veliko talenta za navezovanje stikov z ljudmi, ki vse te lastnosti še bolj poudari. Še celo več: Kdor potrebuje odkrit pogovor, se bo brez težav pred njo izpovedal. Tako vendarle lahko rečem, da Zorka (ali Zora, kot bi jo verjetno klicali v našem okolju) kaže s svojo pojavo in naravo jutro novega svetlega dne za pristne medčloveške odnose. Kmalu na začetku pogovora mi je postalo tudi jasno, od kod jo poznam. Videl sem jo na fotografiji v Grosupeljskih odmevih. Alenka Adamičeva, takratna urednica, je pred desetimi leti z njo naredila intervju. - Kakšno naključje! Na začetku pogovora mi Zorka pove, da je prvič prišla v Slovenijo skupaj z mladimi folkloristi iz Argentine. Nastopili so tudi v Grosupljem, od koder so tudi njene korenine. Nato mi razkrije poleg rodbinskih vezi v Ponovi vasi tudi vezi z Vodičarjevimi in Resnikovimi iz Grosupljega. Spominja se še, kako simpatično jih je sprejel tedanji župan Rudolf Rome ter kako jo je nato takratni predsednik krajevne skupnosti Brane Žitnik peljal po Grosupljem, ji podaril zemljevid Grosupljega in knjižico Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice, v katero sem nekaj malega prispeval tudi sam. Spet naključje? V tej knjižici je nekaj napisanega tudi o njeni sorodnici, pesnici in učiteljici Ančki Galetovi. Tudi na to me posebej spomni. Pred vojno so v njeni družini v Grosupljem imeli pekarno. Hiša še stoji ob križišču nasproti Bambičevih na isti strani kot gostišče Krpan, zraven pa je tudi Lučovnikova hiša. Med drugim sva obudila vsak s svoje strani tudi zgodbo pekovskega vajenca Žemljarjevega ata in zagraškega Pajča. Starši so Zorki predstavili domače kraje tako živo, da jih je ob prvem srečanju z lahkoto prepoznala in začutila. Še posebej seje pri tem potrudila njena mama. Še več: Koje prišla v Slovenijo, je začutila eno samo lepoto, pravi, čeprav je vse skupaj nekam razmetano od hribov, dolin, gora, vasi... Vsak kamenček, pa še tako grd, je pravi biser v tej čudovitem mozaiku. Tako je, kot pravi Ivan Cankar: »Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila - vzrasla so nebesa pod Triglavom...« Tako je prvič začutila to lepoto Slovenije pred desetimi leti v Štever-janu na Primorskem. Še zdaj, ko pride, seji celo plevel zdi lep. Tako jo je doživljala in tako jo doživlja še vedno. Grisovi po drugi svetovni vojni v Argentini niso živeli sprva v Slovenski vasi. Hišo so si naredili pozneje, koje zbolela njihova stara mama. Ob morju pa imajo tudi manjšo počitniško hišico v Miramaru, ki pa jo zdaj ne uporabljajo in jo dajejo v najem. Z roso v očeh pa mi pove. da je pred kratkim izgubila starše -mamo pred tremi leti, očeta lanskega januarja. Oče je v Slovenijo prvič prišel leta 1971. Takrat je šele zaprosil za argentinsko državljanstvo, če bi bil slučajno v Sloveniji kakšen problem s takratnimi oblastmi. Ko jo povprašam, kako to, da toliko časa niso imeli argentinskega državljanstva, pove. da so bili v Argentini Slovenci vedno spoštovani tudi kot tujci, včasih še celo bolj kot domačini. Pred vojno se je oče izučil za železničarja, v Argentini pa je zamenjal poklic, se izobrazil kot tekstilni tehnik in imel kar solidno službo. Po prvem očetovem prihodu v Slovenijo sta se nato na pot z ženo v Slovenijo podala še trikrat. Skorajvsi Slovenci v Argentini imajo srednjo izobrazbo, veliko pa tudi visoke šole. Šolanje traja približno enako kot pri nas. Če traja osnovnošolsko izobraževanje kakšno leto manj, se nato podaljša šolanje v srednji ali na visoki šoli. Študij arhitekture traja šest let, pa še eno leto pripravništva. V zadnjem času je organiziranega tudi nekaj višjega študija s štiriletno dobo. Argentina je velika država. V njej živi na 2,8 milijonih km2 skoraj 38 milijonov prebivalcev, Argentinci pa zahtevajo tudi približno 1 milijon km2 puste Antarktike, kjer je veliko naravnega bogastva, in Falklandske otoke. Precej Slovencev živi v Buenos Airesu. Mesto je veliko skoraj toliko kot vsa Slovenija in je precej na gosto pozidano. V njem živi okoli 3,5 milijonov prebivalcev. Slovencev med njimi je okoli 30.000. Vsi ne govorijo slovensko, vendar se je zanimanje za slovenski jezik po osamosvojitvi Slovenije precej povečalo. Hodijo na tečaje slovenščine in na slovenske prireditve. Zbirajo se v dveh slovenskih cerkvah, kjer je maša v slovenskem jeziku. Poudari pa, da slovensko govorijo vsi, ki so v Argentino prišli po drugi svetovni vojni in tudi njihovi potomci, ki so bili rojeni v Argentini. Prek društva Zedinjena Slovenija, ki je bilo ustanovljeno približno pet let pred Zorkinim rojstvom (ustanovljeno je bilo 25. januarja 1948 s prvotnim imenom Društvo Slovencev), koordinirajo svoje glavne aktivnosti tudi vsa slovenska društva in domovi: Društvo Slovenska pristava v Castelarju, Hladnikov dom v Slovenski vasi v Lanusu, Naš dom v San Justu, Slomškov dom v Ramos Mejia, Slovenski dom v Carapachavu in Slovenski dom v San Martinu. Z raznimi težavami obstaja tudi skupnost okoli Slovenskega doma v Berazateguiju. Nekaj domov imajo tudi v notranjosti države: Slovensko planinsko društvo v Bariločah, Dru- štvo Slovencev v Mendozi in Slovenski dom v Miramaru. Rojaki iz staronaseljen-skih skupnostih, ki so prišli v Argentino v dobi med obema vojnama, so povezani v Slovenskem podpornem društvu Triglav v Buenos Airesu, v Slovenskem prekmurskem podpornem društvu v Bernalu, v mestu Rosario pa v Slovenskem društvu Triglav. Majhna skupnost se zbira tudi v Slovenskem društvu v Cordobi. Društva in domovi so organizirani v razne referate: kulturni, socialni, šolski, mladinski, tiskovni... Slovenski domovi so prava žarišča narodnega, kulturnega in verskega življenja. Osebno meni, da so slovenski duhovniki v emigraciji ogromno pripomogli, da seje slovenstvo med Slovenci ohranilo. Največ Slovencev iz Argentine pa se zbere vsako leto sredi maja v veliki baziliki pri brezjanski Mariji v Lujanu. Tja pridejo tudi drugi, da poslušajo, kako iz srca prepevajo Slovenci, še posebej tisto -Marija skoz' življenje, ki jim vedno znova obuja spomine na svojo ljubljeno zemljo in jih vzpodbudi na smelo pot v prihodnost. Po maši gredo v procesiji okoli cerkve po bližnjem trgu, molijo rožni venec, litanije in vmes prepevajo same slovenske pesmi. Enkratno doživetje tudi za špansko ali drugače govoreče! Podobna srečanja imajo tudi v San Martinu. Vsako leto se prvo nedeljo v juniju spominjajo tudi povojnih pobojev. Odkar je Slovenija osamosvojena, praznujejo posebej slovesno tudi dan državnosti. Kadar se zberejo Slovenci na svojih »veselicah«, imajo svoje avtomobile ponosno označene z nalepko SLO. V Slovenski hiši deluje tudi gledališka skupina, ki je nastopila tudi na slovesni akademiji v Cankarjevem domu. Skupino je vodil argentinski Slovenec Blaž Miklič (s katerim sva spregovorila tudi nekaj besed in ugotavljala, da imava najbrž nekaj skupne krvi po mojem starem očetu iz Dobrepolja). Veliko je tudi športnih prireditev. Za vse te dejavnosti so si Slovenci vse sami zgradili - tudi športne objekte. Šele zdaj, v zadnjih dveh letih, jim je nekaj primaknila tudi država. Seveda so morale zainteresirane skupine pripraviti program in ga oddati prek veleposlaništva. Vsak Slovenec, ki si je na začetku kupil parcelo, je prispeval zraven še nekaj za parcelo, kjer so si nato postavili slovenski dom. Na ta način so se gradile tudi slovenske šole, cerkve in drugi skupni objekti. Pri tem mi pove tudi, kako je msgr. Hladnik poskrbel pri takratnem predsedniku Peronu pred davnimi leti, da so si Slovenci kupili večje zemljišče, kjer se je naselila večja skupina Slovencev. Prav tu je nato zrasla Slovenska vas. Vsako leto pridejo v Slovenijo tudi srednješolski maturantje, ki si ogledajo slovenske znamenitosti in se vrnejo v Argentino ponavadi zelo navdušeni nad Slovenijo. Precej teh mladih se zdaj 'vrne' v Slovenijo in tukaj zastavijo svoje življenje, saj čutijo, da izhajajo od tukaj. Ko jo vprašam, kako se je rešila gospodarska kriza, ki se je pojavila v Argentini pred nekaj leti, mi pravi, da je na makroekonomskem področju rešena, obstaja pa še kar nekaj težav s plačami. Ljudje še nimajo urejenega standarda. A v Argentini človek ne more biti lačen. To je rodovitna dežela in kdor hoče delati in ima urejene odnose do svojega življenjskega in delovnega okolja, ponavadi glede materialnega stanja nima večjih težav. Precej pa se čuti povečan van-dalizem. Žal ga vzpodbujajo nekateri politiki za svoje koristi. Večkrat je na ta način marsikaj tudi zaigrano. Nekateri naši ljudje pa so se tega že naveličali in tudi zaradi tega želijo priti nazaj v Slovenijo. Ob tem trčiva na zanimivo vprašanje, zakaj je v argentinski demokraciji več vandalizma, saj sam zagovarjam stališče, da demokracija ne more biti anarhija. Tega vprašanja, po pravici povedano, nisva čisto rešila, sva pa ugotavljala, daje glede tega v demokracijah lahko že zaradi samega temperamenta prebivalstva v posameznih državah veliko razlik. Nedvomno je južnjaški latinski značaj veliko bolj razigran in odprt, a s prepletom indijanske, španske, italijanske in še kakšne druge vroče krvi postane včasih tudi kar precej nasilen. Pri komunikacijah bi bilo treba upoštevati neka splošna etična načela ter veliko popuščanja in strpnosti, ugotavljava. Je pa med vračajočimi veliko tudi drugih razlogov. Nedvomno je eden od pomembnih vzrokov veliko domotožje, ki ga čutijo tudi rojeni v Argentini, ki prav tako čutijo veliko pripadnost Sloveniji. Si pa vsak ne more privoščiti, da bi se vrnil kadarkoli. Pridejo obdobja, ko človek ne more kar tako preprosto spakirati kovčkov in oditi v novo življenje. Tu so vendarle partnerji, otroci, starši, prijatelji, sodelavci... Ko se vračajo v Slovenijo cele družine, se vračajo ponavadi zato, ker so otroci na začetku svojih življenjskih poti, starši pa ponavadi podredijo svoje življenje temu cilju. Povprašam jo tudi o njenem delu. Po prevem obisku Slovenije pred desetimi leti nazaj v Argentino se je kot mlada arhitektka precej posvetila delu. Od začetka, pravi, je imela nekaj časa svoje podjetje za manjše lesene izdelke. Potem so tudi v Argentini nastopile spremembe in tudi ona se je morala odločiti za zamenjavo delovnega okolja, saj se z njenim podjetjem ni dalo preživljati. Vedno pa sije želela, da bi lahko pri svojem delu uporabila tudi nekaj svojega poklicnega znanja. Nekaj časa je bila zaposlena pri prodaji specialnih preprog, prodajala je tudi klima naprave. Potem se je zaposlila v večjem privatnem lesnem podjetju, v katerem dela še danes, kjer pripravlja licitacije za pridobivanje poslov. Podjetje opremlja večje državne banke, pošte in veletrgovine po vsej državi, posli pa so tudi finančno kar precej uspešni. Nekatera dela trajajo tudi po več let. Ko jo vprašam, ali bi se tudi ona 'vrnila' v Slovenijo, opazim na njenem obrazu veliko razdvojenost in zagato. Če bi bila morda na začetku svoje poti, bi se verjetno lažje odločila. Zaupa mi, da bi se ji to kmalu zgodilo ob prvem obisku Slovenije. Zdaj ima v Argentini dokaj dobro poskrbljeno za svoje življenje in bi se za Slovenijo težko odločila, čeprav jo prav tako nosi v srcu. Počuti se doma tukaj in tam. Tudi ljudje so se v Sloveniji precej bolj odprli, kot je bilo to še pred desetimi leti. Zato rada pride v Slovenijo, zdaj že kar vsako drugo leto, pa tudi s sorodniki se zelo dobro razume. In vselej, ko se vrača iz Slovenije nazaj, ji je težko. Vendar ona doživlja vračanje Slovencev iz svojega okolja kot drugo izseljeni-štvo, ki jo prav tako zaboli, ko se vračajo njeni prijatelji in se tako manjša tudi slovenska skupnost v Argentini. Je pa izredno zadovoljna, da je šla Slovenija po poti demokratizacije. Ob obiskih Slovenije je srečala že mnogo ljudi. Tudi z mojim stricem in birmanskim botrom Jožefom, ki je skoraj sosed njenega sorodnika Janeza, sta se skupaj fotografirala pred dvema letoma, koje bil njen očka zadnjič na obisku v Sloveniji. Po smrti staršev si je lansko leto zgradila nekoliko manjšo hišo. In kljub temu, da kot arhitektka ni delala v kakšnem studiu ali biroju, seje hitro znašla in hišica je uspešno zrasla, saj ji je pri tem bila v veliko pomoč tudi njena poklicna izobrazba in naraven talent za organiziranje. V hiši pa so na vidnem mestu spravljene 'slovenske relikvije'. V spomin na njenega strica in njegovo življenjsko usodo, koje kot ugleden in študiozen Grosupeljčan v tujini pristal kot samski inženir, ki je kar naprej bral knjige, a ni niti enkrat potožil o svoji usodi, hrani stekleno majoliko iz gradu Turjak in originalno Dalmatinovo Biblijo, pa tudi nekaj knjig o Plečnikovi arhitekturi. V spomin na svojega starega očeta hrani porcelanasto pipo z naslikanimi slovenskimi verzi, ki jo je uporabljal še v avstrijski vojski. Ko se nekoliko pogovoriva tudi o slovenski zgodovini, predvsem tisti novejši, ugotavljam, da jo zelo dobro pozna. Tudi Zorka že več let deluje pri kulturnih dejavnostih Slovenskega doma. Večkrat je pomagala pri tajniških opravilih. Rada ima petje. S svojim leto mlajšim bratom sta nastopala v duetu še kot najstnika. Za njegovega abrahama ga je presenetila s posnetkom, ki ga je naredila na CD iz zelo starega posnetka, ko sta še prepevala pri šestnajstih, sedemnajstih letih. Igrala je tudi klavir, a zdaj že kar nekaj časa ne. Proti koncu sedemdesetih let in proti koncu svojega študija arhitekture je nekaj časa pela tudi v vokalni skupini Karantanija skupaj z Markom in Bernardo Fink ter še dvema njunima sestrama. V skupini je pel tudi Juan Vasle, ki se je tudi kot pevec 'vrnil' v Slovenijo. Karantanija je imela mednarodni repertoar, tudi črnske duhovne pesmi, vendar so poskrbeli za veliko slovenskih pesmi. Skupino je vodila Marija Fink, Bernardina in Markova teta, ki je prepevala že v znanem tercetu sester Fink pred drugo svetovno vojno na radiu. Zdaj, ko se bo Zorka vrnila v Argentino, bodo pripravili igro z naslovom Punt oziroma Kmečki upori, v kateri bo sodelovalo 70 igralcev. Uprizorili pa jo bodo na prostem. Igrala bo grofico. Odigrali jo bodo oktobra, ko bo tam pomlad in že kar precej toplo. Potem so se najinemu pogovoru pridružili še Janez z ženo Damjano in njuni štirje otroci, ki so tega večera odšli nekoliko pozneje spat, saj so radi v družbi tako prijazne »tete iz Argentine«. Zorka, naj ti vsaka jutranja zora obsije pot v svetlo prihodnost! Prepričan pa sem, da veliko te svetlobe pravzaprav že samo nosiš v svojem srcu. Jože Miklič Desetletje že teče od tedaj, ko je v Grosupljem zaživela tudi turistična dejavnost z različnimi prireditvami. Za sodelovanje in popestritev programov le-teh, je pred devetimi leti nastal oz. počasi nastajal ženski pevski zbor. Približno 17 jih je bilo, ko so pričele prepevati pod vodstvom glasbenega pedagoga Emila Kovačca. Morda večji problem kot je bil izbor pesmi, jim je predstavljalo poimenovanje zbora. Dolgo so razmišljale, kolebale. In porodila se je ideja: ženski pevski zbor si je nadel ime Magdalena. Morda jih je k temu vodila prepoznavnost po bližnji Mag-dalenski gori; pravzaprav so si želele nadeti staro, pa tudi ne prav vsakdanje ime. Zbor Magdalena jim prav prijetno zveni. Že devet let se enkrat na teden srečujejo na vajah, kjer prepevajo predvsem narodne pesmi, čeprav pa se tudi narodno zabavne že kar dobro »prijemajo« njihovega repertoarja. »Smo Grosupeljčanke in nadele smo si rdeče krilo v ponos naši novi prepoznavnosti. Navdušujemo se nad vsakodnevnimi radostmi. Druži nas zrelost in mladost, krhkost in preprostost, smeh, svoboda, nekaj reda, včasih tudi zmeda, iskrena pesem, dobra misel in tolažba, radost, pozornost, druženje ter glasba,« takole ne- IfHttPETJE JE BLIŽNJICA K SREČI kako se same predstavijo. Pevke zbora Magdalena srečamo in jim prisluhnemo na različnih koncertih, revijah, proslavah, vaških in dobrodelnih prireditvah. Ker so naše pevke doma gospodinje, matere, so čuteče, znajo prisluhniti stiski bližnjega, zato so jim dobrodelne prireditve še posebej blizu. Žal jim je bilo, da niso spomladi pravočasno izvedele za dobrodelno prireditev, na Škofljici, kjer so zbirali sredstva za vozilo za invalidnega fanta Roka. Ker niso sodelovale na prireditvi, so vseeno prispevale za vozilo. Prva leta njihovega delovanja so bile eden redkih zborov, danes jih že v njihovem matičnem Kulturnem društvu Vokal v Grosupljem kar nekaj. Magdalene pa so zadale nov cilj: Delovati nekoliko drugače, biti prepoznavne po nečem, kar drugi zbori nimajo! Svojo pesem želijo deliti z ljudmi okrog sebe in jih tudi na ta način osrečevati. S svojimi nastopi bi želele polepšati dan nekomu, ki si to zasluži, mu narediti dan nepozaben! Tako so našle gospo, ki je že praznovala 100-letnico, pa še ime ji je Magdalena! To je gospa Magdalena Lavrič, doma na Gori pri Sodražici. S svojim obiskom soji hotele pripraviti presenečenje, s pesmimi počastiti njen praznik, toda - koje bilo že vse pripravljeno, je 100-letna gospa zbolela... Žal je ostala nezapeta tudi pesem, ki sojo pripravile za njen jubilej. To pa je hkrati tudi njihov začetek neke nove poti... Spremljali jih bomo na njihovi poti, na poti sreče in veselih trenutkov. Alenka Adamič Ženski prevšk'ifžborjMagdalena na Taboru slovenskih prevskih zborov v Šentvidu pri Stični. mm, mim IM1 LjU m i ® V naši okolici bivajo ljudje, ki nekaj pomenijo v slovenskem kulturnem okolju. Na Perovem živi altistka-mezzosopranistka Mirjam Kalin, primadona ljubljanske opere in mnogih koncertnih odrov. Mirjam Kalin na koncertnem odru. - foto Arhiv SNG Opera in balet Gospa Mirjam Kalin, ste koncertna in operna pevka svetovnega slovesa. Zakaj ste se odločili za življenje na Perovem? Rojena sem v Ljubljani, na Kodeljevem. Moja stara mama, očetova mama, pa je bila iz Grosupljega, Javornikova, iz mesarije, Sorodniki so tudi Javorniki iz Žalne. Ko seje stara mama poročila, je dobila hišo na Dolenjski cesti. Oče je potem ustanovil v Grosupljem Elektro podjetje, vleklo ga je v Grosuplje, saj tu živi dosti naših sorodnikov: Potokarji, Potočniki. Tu, na Perovem smo zgradili hišo. Dobro se počutimo tu, s sosedi se dobro razumemo. Starejši kot je človek, bolj išče svoje korenine in te so me pripeljale na Perovo. Podeželje je krasno za ljudi s stresnim življenjem. V hiši živim skupaj s starši in sestrino družino. Vsak ima svoje ločeno stanovanje in dobro se razumemo. Če se ne bomo ujeli bližnji sorodniki, se tudi z drugimi ne bomo. Ne predstavljam si življenja z družino v mestu. Tu zjutraj pogledam te zelene šir-jave spomladi, jeseni barve in kar srkam vase prvinskost narave. V mestu vidim le strehe in beton. Tudi domačnost mi ustreza. Sem odprt človek, rada sem med ljudmi, ne moti me, če me poznajo v trgovini, vedo, kdo sem. V mestu se počutim izgubljeno. Ali ste kdaj peli v zboru? Od mladosti sem rada pela in igrala, se ukvarjala z lutkami in slutiti je bilo, da bom končala v gledališču. V Pionirski dom sem hodila in igrala v gledališki skupini pri Dragi Ahačič, tako v osnovni kot v srednji šoli. Božji dar so učiteljice, ki vzpodbujajo ustvarjalnost. KONJENIKA TRUBARJEVE KONJENICE V POSEBNI IN NENAVADNI "OPERNI" VLOG Ljubljanska operna hiša je 19. maja 2005 premierno uprizorila slovensko opero Brata. Skladatelj Alojz AJdič Je napisal glasbo na libreto Marka Selana. Režiser predstave Je bil Vinko Moderndor-fer, sceno je postavil Marko Japelj, kostume pa je izdelala Alenka Bartl. Orkestru je dirigiral Pierre-Dominique Ponnellc. Opera Brata je glasbena drama v petih dejanjih. Dogaja se v letu 1942, ko se je v razmerah sovražne okupacije razvnela na Slovenskem državljanska vojna. Opisuje pa usodo dveh bratov, ki sta se po sili usode znašla na nasprotnih ideoloških in vojaških bregovih. Osnovno sporočilo opere je spoznanje, da ljudje ne moremo vplivati na lastna dejanja, temveč da smo prepuščeni dogodkom, ki nas nosijo s seboj. Ali kot pravi eden od protagonistov v operi: "O, ironija vojne! Vsi smo nič. Le lutke smo - a režiser hudič!" Opera Brata je bila napisana v čast desetletnici plebiscita za slovensko osamosvojitev. Konjenika Trubarjeve konjenice na kobilah liplcankah Bistrici In Bonadei pred ljubljansko operno hišo. Tajnica KK Grosuplje Damijana Kastelic In predsednik KK Grosuplje Alojz Potočnik sta v vojaških uniformah 26. in 28. maja 2005 delala reklamo in po ljubljanskih ulicah delila sporede za Ajdlčevo opero Brata, v kateri glavno vlogo matere Pavle Smrtnik interpretira naša krajanka altistka-mezzosopranistka Mirjam Kalin. - foto Arhiv Trubarjeve konjenice Imela sem velik obseg glasu in všeč so mi bili francoski šansoni. Nisem znala francosko, pa sem si izmišljala besede in pela. Želela sem nastopati, na vsakem slavju sem pela. Pela sem v zboru v nižjih in višjih razredih osnovne šole, polprofe-sionalno v zboru RTV, vodil gaje Mirko Cuderman, nato v Slovenskem komornem zboru pa že profesionalno. Odločitev za operno pevko. Udeležila sem se avdicije v ljubljanski operi in takoj dobila manjše vloge, npr. guvernante v Pikovi dami in nato tudi večje vloge. Izobrazba. Pozno sem začela ukvarjati s petjem. Po gimnaziji sem se vpisala na pedagoško akademijo, na razredno smer, kmalu zanosila in se z 19. leti poročila. To mi je preprečilo vstop na glasbeno akademijo, kamor sem si zelo želela, pa si študija ob otroku nisem mogla privoščiti. Vendar pa sem 10 let sodelovala z Zlato Ognjanovi-čevo, ki je bila moja glasbena mati - podobni sva si. Odklonila sem študij v tujini in danes mi dajo prav, da nisem begala od profesorja do profesorja. Formalne izobrazbe nimam, potrebovala bi jo, če bi hotela poučevati. V tujini bi lahko zelo hitro prišla tudi do diplome z nekaj izpiti ob vseh nagradah in priznanjih, ki sem jih prejela za svoje delo. Letos sem prejela nagrado Prešernovega sklada. Če pa hočeš nastopati, je pomembno le, da izpiliš 'obrt' do konca, da znaš dobro peti. Na avdicijah pokažeš, kaj znaš. Če ne znaš peti, če nisi igralec, ne moreš nastopati. Obstajajo tudi doktorati iz petja, pa tudi pedagogu to ne pomaga dosti, če ne zna peti in ni še nikoli nastopal. Kako bo tak pedagog svoje učence učil, kako naj nastopajo? Poučevanje petja poteka preko asociacij in na podlag poznavanja lastnega telesa. Če pedagog sam svojega telesa ne pozna, kako bo študentu dopovedal, kako naj uporablja določene mišice telesa, kako začutiti ton, da bo zvenel prav. Pedagog mora biti dober psiholog, dobro mora slišati, ali je ton pravilen in z asociacijami povedati študentu, kaj dela prav in kaj narobe. Najprej so navodila čisto mehanska, katere mišice stisniti, kako dvigniti prepono, potem pa gre to že avtomatsko. Vendar še z vsako vlogo in vsakim nastopom odkriješ kakšno novo nianso. Pevec, ki ne poje, je zame mrtev pevec. Slovenci imamo prevedena vsa pomembnejša operna libreta. Kaj to pomeni za pevce? Prevedeni libreti so problematični. Italijanski operni ustvarjalci so vedeli veliko o glasu, ponavadi so dobro poznali tudi pevce, za katere so pisali glasbo, italijanski jezik je mehek, drugačni vokali se pojavljajo na ključnih mestih kot v slovenskih prevodih. Zato je italijanska prevedena dela težko peti, lažje je peti prevedena libreta iz nemščine, ki je bolj trd jezik. Danes v operah zahtevajo velike glasbene in dramske sposobnosti, dobrih pevcev je vedno več in meje so odprte. Vedno manj je klasičnih primadon, ki bi lahko z naštudiranimi 8 ali 9 vlogami pele po celem svetu. Danes moraš imeti tudi koncerte in recitale, da lahko konkuriraš. Pogosto pevci tudi gostujemo v tujini in takrat je težko peti, če se isto vlogo učiš v dveh jezikih. Zato take opere, ki so znane, imajo 'močno' glasbo, ki že sama obvladuje vsebino, pojemo v originalnem jeziku. Kadar pa je jezik pomemben element, to je predvsem v operetah in komičnih operah, pojemo v slovenščino prevedena besedila. V ljubljanski operi nastopa vse več tujcev. Niti ne. Nekaj je pevk hrvaškega rodu, tu so študirali in že vse življenje živijo v Sloveniji, ena pevka je Bolgarka. Med moškimi je nekaj "Argentmcev", ki so se vrnili v Slovenijo. Več tujcev je v baletnem ansamblu, predvsem iz držav, kjer imajo dolgo baletno tradicijo. Premalo je mednarodnih izmenjav v naši operi, saj ni pretirane želje po tuji pomoči. Vsako srečanje s tujimi ustvarjalci obogati tudi naše znanje in nam širi obzorje. Nasploh bi morali narediti več za popularizacijo našega dela. Estradni umetniki imajo svojo ceno in če jih nekdo povabi na nastop, bo pač plačal, kolikor zahtevajo. Imajo tudi veliko sponzorjev, lahko si izposodijo obleko za nastop. Od opernih pevcev pa vsi pričakujejo zastonj nastop. Tradicija je pomembna. Že od vrtcev naprej bi morali skrbeti za popularizacijo gledališč, opere, muzejev. Zaposleni ste kot solistka v ljubljanski operni hiši. Ali lahko vloge v operi sami izbirate? Umetniški direktor izbere program in s tem že določi vloge. Pevci nimamo vpliva na ta izbor. V letošnji sezoni bom imela le eno premierno vlogo, in sicer v operi Zaljubljeni v tri oranže. Ves moj ostali program so ponovitve: v Trubadurju, Renskih nimfah, Andreju Chenierju. Več časa bom imela, da bom nastopala na koncertih, recitalih. Vabijo me na nastope z beograjsko, zagrebško filharmonijo. Glavna vloga v operi Brata. Brata - zanimiv libreto, ki opisuje del naše zgodovine, glasba pa ni najboljša. Kritiki so delo popljuvali, mi pa smo vanj vložili dosti dela. Mene so hvalili, vendar le eden v celem delu ne more biti dober, drugo pa vse slabo. Če ne bi imela podpore v celem ansamblu, bi ne mogla ustvariti take vloge. Vloga je res zahtevala izkušeno igralko in pevko. Opera v celoti je bila deležna mnogih kritik, verjetno tudi zaradi vsebine. Nekoč bomo morali sprejeti tudi ta del svoje zgodovine in verjeti, da so se dogajale v družinah take tragedije. Škoda pa je, saj taka kritika škodi celemu gledališču. Opera ima dobre pevce, dober repertoar, vendar pa bi morali 'delati' spektakle, a vedno zmanjka denarja. Ne moremo se primerjati s tujino, kjer lahko kupijo pevce, orkester in postavijo velik oder. Naš oder v operi nima niti osnovnih elementov, ki jih zahtevajo današnje uprizoritve. Zlati časi za opero so bili, ko še ni bilo toliko informacij na TV, radiu, ko še ni bilo plošč s posneto glasbo in niso mogli z ničemer primerjati domače produkcije. Vendar glasba je brezčasna, večna. Dobra stara dela lahko postaviš na oder v vseh časih, pa bodo vedno aktualna. Nastop v operni predstavi zahteva, da vložite vanj maksimalno čustveno moč In prepričljivost. Neka mlada gledalka je rekla, da so ji prišle solze v oči, ko vas je gledala v operi Brata. Spomnim se, da je nek Igralec je rekel: "Ko odigram Hamleta na odru, ne morem takoj spat" Kako se vi počutite po tako zahtevnem in čustvenem nastopu? Kako si ponovno naberete dovolj energije za naslednji nastop? Po vsakem nastopu v Bratih sem utrujena, izčrpana. Sem zelo čustvena in moram paziti, da preveč čustev ne vpliva na moj glas. V vsako vlogo dam sto procentov svoje duše, zato se po nastopu počutim izčrpana, izpraznjena. Ne morem zaspati, srce mi deluje, možgani prav tako. Berem, poslušam glasbo. Počasi proti jutru se umirim in zaspim. Če ima pevec preveč predstav, težko da ljudem vse od sebe. Ne razmišljam o tem, kako si bom obnovila energijo. Energijo preprosto črpam iz družine, vračajo mi jo moja sinova, mož, starši. Mir - če so v družini urejene razmere, se polnim s tem mirom, ki me obdaja. Družina je kot celica, v katero se vračam, kot v maternico, v topel objem, kjer se varno počutim. Sedem na balkon, gledam smreke, berem, poslušam ptičje petje. Sem normalna mama, gospodinja. Pivnam energijo od ljudi, ki so okoli mene, me imajo radi in jih imam jaz rada in s temi malenkostmi si povrnem porabljeno energijo. Ne potrebujem nobenih kontraaktivnosti. Ali za koncertne nastope sami Izbirate glasbo? Redko. Če bi bila dovolj bogata ali pa bi imela dovolj sponzorjev, bi naštudirala recital, najela dirigenta in orkester in gostovala po svetu. Vendar je takih nastopov zelo malo, malo je takih 'div' na svetu, ki bi si to lahko privoščile. Vse se prilagaja trž- Portret Mirjan Kalin. - foto R. Balen nim zahtevam. Ponavadi ustanova vpraša, če sem prosta v določenem terminu, in ponudi, če bi pela z njihovim orkestrom npr. Mahlerja. Bolj proste roke imam pri recitalih. Nekateri so vsebinsko obarvani, npr. na Dobrovi, ob obletnici Simonitija, bomo trije pevci izvajali njegova dela, na Kogojevih dnevih pridejo v poštev primorski avtorji. Ustanova ponudi recital, pevec pa se sam odloči v okviru ponujenega, kaj bi rad pel. Imate kaj treme pred nastopi? Vedno imam tremo. To je potrebno, da pride duševni naboj do publike. Vzpostavi se proces, ki te pripravi, da deluješ kot medij in izžarevaš karizmo. Ljudje tako lahko le pivnajo vase, kar jim imaš povedati. V Grosupljem so pred nekaj leti začeli z novoletno-božičnimi koncerti. Lepo je, da so tudi v Grosupljem koncerti klasične glasbe. Lansko leto sem bila ravno v tistem času zasedena, letos pa bom prosta in bom nastopila. Ali še kdaj za pojete v družbi? Danes sem obremenjena s profesionalnstjo. V domačem krogu, spontano, še kdaj zapojem, če me pa kdo prosi in sili, pa že čutim profesionalno odgovornost. Kje vadite in kako sosedje gledajo na to? Vadim doma. Sosedje radi poslušajo. Ljudi zanima, kako in kaj delam. Opera je sicer tabu' in mnogi mislijo, da smo pevci nekaj posebnega. Zdimo se jim nedostopni, naše delo se jim zdi nenavadno, nenaravno. Pa smo čisto normalni ljudje. Sedaj si urejam glasbeno sobo. Vaši otroci in glasba! Imam dva sina, Klemena in Luko. Že od malih nog nista kazala takšnih glasbenih talentov, da bi se splačalo vlagati toliko energije, kot jo glasba zahteva. Glasbena izobrazba je res del splošne izobrazbe, razgledanosti človeka, vendar sta moja otroka živela z glasbo doma. Kot mama sem opazila, da otroka nimata v sebi te želje, da bi ure in ure sedela pri instrumentu. Oba sta nadarjena za jezike in smo zato razvijali to njuno nagnjenje. Vaš hišni ljubljenec je pes. Vedno smo imeli živali pri hiši, ne moremo brez njih. Tudi otroka sta vedno imela male hišne ljubljenčke. Imam leto in pol staro švicarsko planšarko Jeno. Pnjaz na je, vendar samosvoja. Zelo je občutljiva, če jo naderem, je užaljena. Zazna moje razpoloženje. Čuti, če sem živčna. Stisne se k meni, kot bi me hotela pomiriti. Rada imam živali. Vaše vodilo v življenju. Biti pevec, umetnik, je veliko poslanstvo. Če človek ne čuti v sebi tega velikega poslanstva, če ne sprejme zahtevanega načina življenja, potem je vse Sizifovo delo. Umetnik dela za druge, saj ima dar, ki mu je bil položen v zibel in ga mora razdajati. Kdaj pa kdaj nastopi tudi kriza. Tedaj moraš najti moč, da najdeš pot in nadaljuješ, za kar si bil poklican. Vsakemu je dano več talentov, vprašanje pa je, koliko jih odkrijemo in razvijemo. Danes se vse preveč pehamo za donosne stvari in pri tem zgubljamo talente. Pohvalim se lahko z 8 ploščami, 65 različnimi vokalnoorkestralni-mi deli in 34 opernimi vlogami. Nisem bogata z denarjem, sem pa duhovno bogata. Jaz sem srečna. V/menubra/cevGro-supeljskih odmevov se gospe Mirjam Kalin zahvaljujem za čas, ki nam ga je posvetila. Želimo ji še dosti uspešnih nastopov in da bi se kot naša krajanka med nami dobro počutila. Zapisala Marija Samec Mirjam Brata. Kalin v glavni vlogi matere v - foto Arhiv SNG Opera in balet operi immi «w© mhm. 111 m m mmu D D LZI Konec junija so članice organizacije ITER, to so EU, Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Rusija in ZDA, dosegle dogovor o postavitvi novega velikega poskusnega fuzij-skega reaktorja. Eksperimentalni kompleks bo stal vjužni Franciji, severno od Mar-seilla v Cadarachu, projekt pa naj bi za okoli 10 milijard evrov v naslednjih petintridesetih letih dokazal, da je moč učinkovito in varno pridobivati električno energijo z jedrsko fuzijo. Gradnja reaktorja bo trajala okoli 10 let, predvidena doba obratovanja pa je okoli 20 let. Levji delež stroškov bo nosila EU - kar 40 %, Francija okoli 10 %, prav tako ostale partnerice skupine ITER. Za postavitev reaktorja sta se potegovali Francija in Japonska. Pogajanja so se vlekla dalj časa. ZDA in Južna Koreja sta podpirali Japonce, Rusi, Kitajci in EU pa Francijo. (Da sta politična tabora podobna kot pri napadu na Irak, seveda ni naključje.) Japonska je nazadnje popustila in sklenila ugodno kupčijo. Japonci bodo izvajali 20 % vseh projektov, kar pomeni, da bo država s pogodbenimi deli dobila približno dvakrat več, kot bo v projekt prispevala. Na Japonskem bo postavljanih nekaj ključnih raziskovalnih laboratorijev, zagotovili so si tudi direktorski stolček in 30 % raziskovalnega kadra. ČEMU POTREBUJEMO NOV ENERGETSKI VIR? V naslednjih 50 letih naj bi se populacija našega planeta podvojila. Močno naj bi se povečale tudi potrebe po električni energiji, ki jo trenutno še vedno pridobivamo pretežno iz fosilnih goriv, kot so nafta, premog in plin. Leta 2000 smo namreč iz fosilnih goriv globalno proizvedli kar okoli 80 % energije. Zaloge teh goriv so omejene, njihova uporaba pa obremenjuje okolje s toplogrednimi plini. Obnovljivi viri energije so okolju prijaznejši, vendar ne obljubljajo uporabe v tako širokem obsegu, da bi lahko resno zadostili prihodnjim energetskim potrebam. Klasične jedrske fisijske elektrarne vzbujajo odklonilen odnos javnosti zaradi strahu pred nesrečami, kakršna je bila černobilska, in zaradi visoko radioaktivnih odpadkov, ki ostajajo človeku nevarni še tisoče let. Med novimi viri energije je najbolj obetavna prav fuzija. SLIKA 1: Shema reaktorja ITER. (Vir: ITER) KAJ JE FUZIJA? Fuzija ali zlitje jeder je jedrska reakcija, pri kateri se lažja jedra atomov spojijo v težje jedro in pri tem oddajo nekaj energije. Sama po sebi se vsiljuje primerjava z obratno, "klasično" jedrsko reakcijo - fisijo ali razcepom jeder, kjer težja jedra, največkrat uran, pripravimo do razcepa na lažja jedra, pri čemer se nekaj energije sprosti. Vse jedrske elektrarne, ki danes obratujejo, pridobivajo energijo s fisijo. Proces fuzije poteka v zvezdah, tudi v našem Soncu. Vodikova jedra, vodika je v vesolju daleč največ, se pod visokim tlakom okoli milijon milijonov atmosfer in visoko temperaturo okoli 10 milijonov stopinj Celzija v centru Sonca zlivajo vjedra helija, ti se zlivajo v jedra berilija, litija in ostalih težjih elementov. Tule si bomo privoščili zanimiv skok v astrofiziko. Model nastanka vesolja predvideva, da so se po nastanku vesolja osnovni delci združevali v najenostavnejše atome - atome vodika. Ti so se zaradi gravitacijske privlačnosti združili v kroglaste oblake plina. Večji koje bil oblak, večji je bil tudi tlak v središču oblaka, podobno kot je v atmosferi večji tlak v dolini kot na vrhu gore. Pri stiskanju se plin greje in ko seje v oblaku nabralo dovolj plina, sta bila tlak in temperatura v središču dovolj velika, da je stekla fuzija in oblak je pričel svetiti. Nastala je zvezda. V kasnejšem življenjskem obdobju zvezde, ki se meri v milijardah let, zvezdi začne primanjkovati goriva - vodika. Fizika pravi, podrobna razlaga presega namen tega prispevka, da takrat zvezda zasveti še močneje in na koncu v spektakularni eksploziji umre. Tik pred tem je fuzija najmočnejša, takrat se zlivajo tudi težji elementi v še težje. Nauk tega kratkega ovinka je sledeč: ob nastanku vesolja je nastal le vodik. Vsa ostala snov, pa naj si bo to železo, zlato, ogljik, kisik, ki ga dihamo, silicij v kamenju, skratka - vse okoli nas, je nastalo s fuzijo iz vodika v zvezdi. V vojaške namene so fuzijo uporabili v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so razvili vodikovo bombo. V njej fuzija poteče nenadzorovano, sprožijo pa jo s "klasično" fisijsko atomsko bombo, ki za hip ustvari razmere podobne v Sončevem jedru, torej dovolj visok tlak in temperaturo, da pride do zlivanja vodikovih atomov. Taka eksplozija je tudi do tisočkrat močnejša od "navadne" atomske bombe. Vfuzijskem reaktorju moramo ustvariti nadzorovane razmere, v katerih se zlivajo vodikovi atomi. Tlaka, kot je v Sončevem jedru, v reaktorju ne moremo narediti, zato moramo zagotoviti višjo temperaturo - okoli 150 milijonov stopinj Celzija. Tu naletimo na tehnološko težavo: v kakšni posodi imeti plin pri tej temperaturi, saj se bo toplota slej ko prej s plina prenesla na posodo - plin se bo ohladil, posoda segrela. Pri tako visokih temperaturah je plin ioniziran, pravimo mu tudi plazma. Plazma je na primer v neonski luči, ki sveti, tudi strela ni nič drugega kot stolpec plazme, ki deluje kot vodnik, primer plazme sta tudi Sonce in ogenj. Plazmo je moč z ustrezno oblikovanim magnetnim poljem zadržati v omejenem prostoru, ne da bi se atomi plina zaletavali v stene prostora. Ponavadi ima tak prostor obliko torusa - kot krof z luknjo ali otroški plavalni obroč - in prav tako obliko jedra, pravimo mu tokamak, ima tudi načrtovani reaktor ITER (slika). Reakcija, ki lahko poteče v reaktorju, je zlivanje devterija in tricija. Devterij in tricij sta izotopa vodika. Atom vodika ima vjedru en proton, devterij en proton in en nevtron, tricij pa en proton in dva nevtrona. Devterij in tricij se zlijeta vjedra helija, ki ima dva protona in dva nevtrona, en nevtron pa zapusti reakcijo in odnese odvečno energijo. Devterij je pogost v naravi, v enem kubičnem metru, to je tisočih litrih, gaje 30 gramov. Videli bomo, daje to precej. Tricij lahko pridobimo pri drugi jedrski reakciji: če litij obstreljujemo z nevtroni, razpade na helij in tricij. Ker nevtroni nastanejo pri fuziji, lahko tricij iz litija pridelujemo kar v reaktorju. Fuzijski reaktor torej za svoje obratovanje potrebuje devterij in litij, produkt reakcije pa je helij, ki je lahek neškodljiv žlahtni plin. Uporabljamo ga na primer v balonih, pri varjenju, izdelavi laserjev, za hlajenje, potapljači pa ga dodajajo v jeklenke in ga vdihujejo pri globokih potopih. Nevtroni, ki nastanejo ob reakcijah, aktivirajo materiale v reaktorju, ki postanejo radioaktivni. Tako tudi pri fuziji dobimo nekaj radioaktivnih odpadkov, vendar jih je precej manj kot pri fisiji in tudi razpadajo mnogo hitreje. V splošnem velja prepričanje, daje moć fuzijo izkoriščati mnogo varneje kot fisijo. Hude nesreče so zelo malo verjetne. Bistvena razlika med fisijsko in fuzijsko tehnologijo je v dejstvu, da je za fuzijo potrebno mukotrpno ustvarjati ustrezne pogoje, kot sta ekstremno visoka temperatura in tlak. Ob morebitni tehnološki napaki se pogoji za fuzijo kvečjemu poslabšajo in reakcija ugasne. Lahko naredimo primerjavo z letalom: če se na letalu kaj pokvari, bo moralo zasilno pristati, nesreče, pri katerih bi letalo zaradi okvare odletelo v vesolje, so precej neverjetne. Tudi ob klasični eksploziji, na primer pri terorističnem napadu, ne moremo ustvariti dobrih pogojev, da bi fuzijska reakcija stekla nenadzorovano. Za fisijo pa po drugi strani ni potrebno toliko truda, s pogoji in lahko nenadzorovano reakcijo dosežemo tudi "po nesreči", kar smo izkusili v černobilskem primeru. Fuzija je precej učinkovita, kar najbolje ilustriramo s primerom. Za enoletno električno porabo družinske hiše zadostuje 0,08 gramov devterija in 0,02 grama litija. Toliko devterija dobimo iz treh litrov navadne vode! Pri f uzijskem reaktorju je gorivo zanemarljiv strošek. To gotovo govori v prid fuzijski tehnologiji, čeprav bo za njeno izvedbo potrebnih še veliko vlaganj, rezultat pa nikakor ni zagotovljen, čeprav dosedanja spoznanja namigujejo na fuzijo kot ustrezen energetski vir prihodnosti. Reaktor ITER ne bo prvi fuzijski reaktor. Raziskave fuzije v resnici potekajo že več desetletij. Trenutno največji reaktorje JET, ki je bil zgrajen v začetku osemdesetih v Veliki Britaniji, in je za nekaj sekund sposoben doseči 16 megavatov fuzijske moči, kar je približno toliko, kolikor energije porabi. Poskusni reaktor ITER bo deloval v 10 minutnih pulzih. Dosegel bo moč okoli 500 megavatov, kar bo okoli desetkrat več od njegove porabe. Služil bo kot osnova za izdelavo prvega prototipnega reaktorja, tega naj bi naredili okoli leta 2035, prve komercialne pa po letu 2050. Leta 2100 naj bi fuzijski reaktorji pokrivali okoli 20 % takratnih energijskih potreb. Dr. Klemen Bučar Lovci odvažajo smeti. V Sloveniji je malo uradnih naravovarstvenikov, še manj pa politikov, ki vedo, da so prvo naravovarstveno organizacijo v Sloveniji (v takratni državi Jugoslaviji) ustanovili v okviru lovske organizacije naši vrli lovski tovariši v Prekmurju, ki se sedaj imenujejo Društvo za varstvo okolja Prekmurja. Z novim Zakonom o lovu in varstvu divjadi leta 1976 pa se je ta skrb za okolje in varstvo narave vedno bolj vtapljala v delo vseh lovcev, tako so čistilne akcije glede na potrebe vgrajevali v svoje letne in petletne programe dela. Grosupeljski lovci smo kmalu ugotovili, da hitra rast poseljevanja prinaša tudi vedno več onesnaževanja okolja, in sicer bolj, kot smo bili tega vajeni poprej. Leta 1985 smo sprejeli program spomladanskega čiščenja okolja. V začetku smo vabili v te naše akcije tudi druga društva in mlade. Odziv je bil na začetku zelo klavrn. Še največ posluha so pokazale šole in le nekaj posameznikov. Kasneje so se vključile tudi nekatere krajevne skupnosti, ki to aktivnost izvajajo še danes. Lovci LD Grosuplje čistimo okolje vedno prvo soboto v aprilu, ko zelenje še ne prekrije dela neosveščenih sokrajanov, ki vozijo smeti tja, kamor ni dovoljeno. Povprečno se teh akcij udeležuje med 30 in 40 članov, za odvoz smeti uporabimo prevozna sredstva, kot so avtomobilske prikolice, traktorje in manjša tovorna vozila, katerih lastniki so naši člani. Čiščenje poteka po celotnem lovišču, predvsem ob komunikacijah in na zametkih novo nastajajočih odlagališč. V zadnjem času je na lovnih površinah opaziti vedno več gradbenih odpadkov, kijih ni dovoljeno odlagati na komunalno deponijo. Do lanskega leta smo ugotavljali rahlo upadanje količin komunalnih odpadkov, letos pa so količine le teh ponovno v porastu, v primerjavi z lanskim letom jih je skoraj 25 % več. V preteklosti smo največ odpadkov pobrali na območju vasi Brezje ter Sela-Huda Polica. V letošnjem letu pa izrazito izstopa komunikacija Je-rova vas-Zavir (Sp. Duplice). Da je bilo smeti res veliko, se vidi tudi s fotografij. V letošnji, že 19. akciji 2. aprila, je sodelovalo 33 članov in 2 občana. Na smetišče smo odpeljali 27 m3 odpadkov. Grosupeljski lovci bomo s to aktivnostjo še nadaljevali in si želimo, da bi na tem področju vsi skupaj dosegli boljše rezultate in seveda predvsem čistejše okolje. Starešina LD Grosuplje, Marjan Ahlin Pobrane smeti ob cesti Jerova vas Duplice. Spodnje RUMENIJO SMREKE IN MACESNI V ljubljanskem gozdnogospodarskem območju so junija po pobočjih gozdov začele rumeneti krošnje posameznih smrek in macesnov. Rumene-nje macesnov, ki ga povzroča macesnov molj, ni zaskrbljujoče, medtem ko rumenenje smrek v tem času pomeni napad smrekovih lubadarjev, najnevarnejših škodljivcev naših gozdov. V letu 2004 je bilo zaradi lubadarjev na našem območju posekanih skoraj 86.000 m3 smreke, kar pomeni tretjino vsega poseka v lanskem letu. Namnožitev smrekovih lubadarjev seje začela v sušnem letu 2003 in se nadaljuje tudi v leto 2005. Največ škode v gozdovih ljubljanskega gozdnogospodarskega območja delavci Zavoda za gozdove Slovenije opažamo beležimo na področju občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Škoda je velika tudi v drugih nižinskih gozdovih z večjim deležem smreke ter na prisojnih pobočjih do nadmorske višine 500 m po celotnem območju. Škoda ob namnožitvi lubadarja nastane zaradi zmanjšane vrednosti poškodovanih dreves, izgube prirastka zaradi predčasnega poseka dreves ter večjih stroškov obnove poškodovanega gozda. Gospodarsko škodo te na-množitve v ljubljanskem območju oce-njujmo na približno 500 milijonov SIT. VETERANI SMO SE VEDNO DOBRI STRELCI Namnožitev lahko zaustavi le pravilna in pravočasno izvedena sanacija poškodovanih smrek, in zanjo so odgovorni lastniki gozdov. Da bodo pravočasno odkrite vse z lubadarji napadene smreke, pozivamo lastnike gozdov, da v poletnih mesecih vsaj dvakrat mesečno pregledajo svoje gozdove. Predvsem naj bodo pozorni lastniki, ki so v svojih gozdovih imeli napad podlubnikov že v prejšnjih letih. Očitni znaki napada so: smolenje drevesa, rjav prah - črvina - pri koreninah drevesa, rumenenje in odpadanje iglic. Ob morebitnem odkritju poškodovanih smrek naj lastniki takoj obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije. Ta jim bo dal napotke za izvedbo sanacije. Drevju, ki ga je napadel luba-dar, ni pomoči. Brez izjeme se posuši in odmre, predstavlja pa grožnjo zdravemu drevju v bližnji in daljni okolici. Poškodovano drevje je zato treba čimprej posekati, les pa odstraniti iz gozda - odpeljati na skladišča in ga raz-žagati. Takoj je treba opraviti vsa zati-ralna dela: panje obeliti, nenapadene sečne ostanke, veje in vrhače zložiti v kupe tako, da so debelejše veje prekrite s tanjšimi oziroma jih sežgati ali drugače uničiti, če so napadeni. Pri kurjenju je treba upoštevati uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. V času, koje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je kurjenje sečnih ostankov dovoljeno le s posebnim dovoljenjem uprave za obrambo. Na vseh skladiščih lesa, ki so večja od 100 m3, morajo biti postavljene pasti s feromonskimi vabami, lastniki skladišč pa jih morajo sproti prazniti in o ulovu voditi evidenco. Poseben, letos sprejet pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov, določa tudi, da lastniku, ki v svojem gozdu ni v celoti zagotovil sanitarne sečnje oziroma zatiralnih ukrepov, ni mogoče izdati nove odločbe za redno sečnjo, inšpektor pa lahko prepove celo sečnjo drevja, za katero je bila odločba o dovolitvi poseka že pridobljena. Pri zatiranju lubadarjev je najbolj pomembno hitro ukrepanje. S pravočasno sanacijo uničimo zalego lubadarjev pod lubjem in tudi več iztržimo od posekanega lesa. Razlika v ceni svežega lesa smreke in lesa smreke, ki je poškodovan že začel modreti, je namreč najmanj 3.000 SIT na kubični meter. Vodja KE Grosuplje: Franc Kogovšek, inž. gozd. V soboto, 18.6. 2005, zjutraj, smo se že tretje leto zapored zbrali najbolj zagnani člani grosupeljskega območnega združenja. Povzpeli smo se v udoben avtobus Slovenske vojske in se z g Potočnikom odpeljali v Crngrob pri Škofji Loki na vojaško strelišče. Tam sta nas pričakala častnika slovenske vojske g. Timor Kopitar in g. Dušan Lahajnarter nas kot vsako leto psihično in tehnično pripravila na nekaj-urno vajo v streljanju z avtomatsko puško. Letos se nas je streljanja udeležilo 19 članov, prepričani pa smo, da nas bi bilo več, če se termin ne bi pokrival s terminom vseslovenskih športnih iger veteranov vojne za Slovenijo, ki so potekale v Kočevju. Dopoldne je na strelišču Crngrob minilo v prešernem razpoloženju, za kar sta poskrbela oba časnika, pa tudi vreme je poleg pušk in vojaških čelad privabilo precej potnih kapelj na naša veteranska čela. Bilo je lepo. Naredili smo le eno napako: Nihče ni s seboj prinesel fotoaparata, zato objavljamo fotografijo z lanskega leta. Po preizkušnji smo se vrnili v Grosuplje, poklepetali pri Antonu in si obljubili, da drugo leto vajo ponovimo še v večjem številu. OZ WS Grosuplje GROSUPELJSKI VETERANI TUDI POMAGAMO Našega ustanovnega člana Jožeta Anžiča iz Velike Nove Gore je v noči iz 7. na 8. februar letos doletela huda nesreča, saj mu je požar skoraj uničil ostrešje starejše hiše. Jože je bolan, zato je kot poklicni voznik brez redne zaposlitve. Tako je bil njegov položaj, v katerem seje znašel ob nesreči, še toliko težji. Ko smo člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zvedeli za njegovo nesrečo, smo se zavedali, da mu moramo pomagati. Na območnem zbo- ru v začetku marca smo na predlog predsedstva sprejeli sklep, da mu pomagamo s prostovoljnimi prispevki. Še isti večer smo mu izročili denar, ki smo ga zbrali na zboru. Istočasno smo za denar zaprosili tudi Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ki seje tudi zelo hitro odzvala s primerno denarno pomočjo. Tako smo veterani izpolnili eno od naših v statut zapisanih nalog: pomoč članom v stiski. OZ WS Grosuplje 75 Dr. FRANC SUSTAR -ODSLIKAVE DELA OSMIH LET Tja jih vodi nova pot, kamor kliče jih Gospod Samo še dober teden, morda deset dni in uresničile se bodo te besede v mnogih slovenskih župnijah, kjer bodo po odločitvi nadškofa msg Alojza Urana, odšli dosedanji, prišli pa novi duhovniki. Zamenjave, o katerih imajo ljudje različna mnenja. Kaže, da jih kot najbolj samoumevne sprejemajo duhovniki sami. Kot v še nekaj župnijah v občini, kjer prihaja do zamenjav, se moramo tudi v Grosupljem sprijazniti s tem, da g. dr. Franc Šuštar odhaja v drugo župnijo. Kakšen je ostal v Vas spomin na Grosuplje bodisi na kraj bodisi na ljudi -pred osmimi leti, ko ste v Grosuplje prišli in kakšen Je pogled na čas, ko odhajate? - sem začela pogovor z dr. Francem Šuštarjem, grosupeljskim župnikom in dekanom, ki ga vsi, ki ga poznamo, cenimo kot izjemnega človeka, kije vedno pripravljen prisluhniti vsakomur, s komer se sreča, inje v osmih letih opravil veliko dela za blagor župnije in Grosupljega samega. »Spomini izpred osmih let so še dokaj živi, saj so ta leta izjemno hitro minila. V Grosuplje sem prišel v čisto nepoznan mi kraj; dotedanji župnik g. Novak mi je nekaj dni pred prihodom na kratko predstavil delo tukaj, mi pokazal župnijsko cerkev in vse podružnice, jaz pa sem z veseljem in pričakovanjem spoznaval župnijo in kraj sam. Stopil sem v popolnoma novo okolje z veliko pripravljenostjo in zaupanjem, da bo Bog blagoslavljal moje pastoralno delo v župniji. Že ob prihodu sem se srečal z nekaj mladimi, ki so mi samoiniciativno pomagali pri selitvi. Zelo zanimivo pa je bilo srečanje prvo nedeljo, ko sva z novim kaplanom g. Zdravkom Žagarjem prvič stopila pred župnijsko občestvo. Čutil sem, da sva prisrčno sprejeta in da so tudi v ljudeh močna pričakovanja, da bi v pravem duhu gradili in delovali skupaj. Tako sem se čutil tudi izzvanega, da uresničim pričakovanja. Delo je steklo, hkrati pa so se stkali tudi prijateljski odnosi, vezi. Brez tega človek težko dela. Pričakovanja in izzivi tako z moje kot s strani ljudi so se uresničevali. Živeli smo zelo intenzivno in polno župnijsko življenje. Že ob mojem prihodu so delovale mnoge skupine in vsi skupaj so pomagali pri širjenju delovanja te naše žive župnije. Ko delam bilanco teh naših skupnih osmih let, sem vesel, da so se moja pričakovanja uresničila in ponosen na vse, kar smo skupaj doživeli. Čutim veselje in iskreno hvaležnost!« je nanizal spomine s poti, dolge osem let. Kaj je bilo tisto najdragocenejše, kar ste v Grosupljem »odkrili« v teh letih vaše dušnopastirske službe? »Že ob prihodu v Grosuplje sem odkril odprtost ljudi in zavzetost za duhovne vrednote. Pri ljudeh sem doživljal zavzetost in tudi odmev na mojo oznanjeno besedo. Želel bi si, da bi se moč božje besede dotaknila še mnogih drugih ljudi, želel, čeprav vem, da je to le iluzija, da bi vseh 7500 ljudi naše župnije z vso iskrenostjo našlo moč in smisel v oznanjeni besedi. Kljub temu pa čutim, da so grosupeljski verniki ljudje, ki kažejo pot in resnico tudi drugim ljudem, Zavzetost in sodelovanje ljudi v duhovnem življenju pa je zelo različna,« je v teh osmih letih »odkril« dr. Franc Šuštar. CERKVENI HRIB VSEM V PONOS Veliko dela je bilo narejenega, tako za blagor župnije kot tudi kraja. Bilanca vsega dela je uspešna,« - nadaljujem pogovor v želji, da se še enkrat sprehodimo po vsem, kar smo v Grosupljem naredili, da Imamo ta naš Cerkveni hrib tako lep. Kot da bi že v naprej vedel, kakšna vprašanja bodo vodilo najinega pogovora, pa so bila ta le zapisana v mojem notesu, ni potreboval časa za razmišljanje: »Najvažnejše opravljeno delo je gotovo pastoralno delo. Ker pa je župnijsko občestvo skupnost ljudi, potrebuje svoje prostore in še posebej župnijsko cerkev. Iz spoštovanja do božje prisotnosti v župnijski cerkvi, spoštovanja do svetega prostora na Cerkvenem hribu, smo razmišljali in načrtovali dokončanje del v naši cerkvi. Kar nekaj let smo se v krogu župnijskih sodelavcev mučili z vprašanjem, kaj bi bilo najbolje narediti, da bi se v tem prostoru cerkve še lepše počutili. Ob tem razmišljanju smo počasi dokončevali že začeti projekt urejanja Cerkvenega hriba tako, da smo uredili oba platoja parkirišča in večnamenski prostor. Po nekaj izkušnjah tega dela zunaj cerkve smo se zavzeli tudi za ureditev notranjosti cerkve. Bilo pa je nekaj srečnih blagoslovljenih dogodkov, ki so razmišljanje potisnili v delovanje in udejanjanje. Na romanju skupine župljanov v Rimu smo spoznali delo in samega patra Marka Rupnika, ki nam je, potem, koje videl, kako nas je navdušil mozaik v papeževi kapeli, obljubil, da bi nekaj podobnega lahko naredil tudi v naši župnijski cerkvi. V sodelovanju z arhitektom Danilom Fuerstom, očetom pokojnega projektanta naše cerkve arhitekta Janeza Fuersta, smo tudi obnovili in dokončali notranjost župnijske cerkve. Pater Marko Rupnik je izpolnil obljubo in s sodelavci pred tremi leti postavil mozaik, na katerega smo vsi zelo ponosni, saj ob občudovanju le tega doživljamo nove navdihe za življenje. Skupaj z nami pa ga občudujejo tudi drugi ljudje, ki prihajajo k nam tako iz Slovenije kot iz tujine,« navdušeno niza dogodke dr. Franc Šuštar in potem, ko ga je kar nekajkrat zmotil klic telefona, nadaljuje: »Stare cerkve ne doživljamo le kot spomenik, ki govori o vernosti prednikov, ampak je bil to tudi kraj milosti za mnoge naše vernike v preteklosti, zato smo tudi to skrbno obnovili, da smo lahko ponosni tudi na njeno lepoto. Iz enakih razlogov smo urejali in prenavljali tudi podružnične cerkve, saj so ljudje, ki živijo v njihovi bližini, nanje še posebej navezani. So pa te naše stare cerkvice tudi zgodovinski pomniki preteklosti. Tako smo v celoti prenovili podružnično cerkev sv. Katarine v Mali Stari vasi, notranjost in električno zvonjenje cerkve sv, Janeza Krst-nika na Gatini, streho in električno zvonjenje na cerkvi sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici, kjer pa bo še veliko dela pri obnovi notranjosti in restavratorskih delih. Vesel sem, da smo ta dela opravljali v strpnem in dobrem sodelovanju tako s krajani, Občino Grosuplje ter krajevnimi skupnostmi. Vsem sem iskreno hvaležen za to sodelovanje, saj nam brez tega vse to, kar smo skupaj naredili, gotovo ne bi uspelo. Vse te naše cerkve in okolice imajo pomen ne le za vernike, pač pa za vse občane naših krajev. Zdi se mi, daje Cerkveni hrib v Grosupljem eden lepših prostorov našega kraja, kamor radi prihajajo krajani in povabijo sem tudi svoje prijatelje. Naša lepa župnijska cerkev pa nagovarja vsakega človeka dobre volje, tako ima ta prostor izjemen pomen za kraj sam!« pripoveduje z navdušenjem, ne meneč se za NJEMU, KI IMA NAS RAD... Koncert New svving kvarteta Nedelja, 26. Junij 2005. - Prelep nedeljski dan smo zvečer sklenili v grosupeljski cerkvi s koncertom, ki so ga člani New svving kvarteta posvetili spomladi umrlemu papežu Janezu Pavlu II. Že uvodne misli g Tomaža Kozlevčarja, kije dejal nekako takole: »Šele, ko izgubimo bližnjega, spoznamo, da nam je zmanjkalo časa za srčnost... Ali niso prav trenutki izgube tisti, ki nas opozarjajo, kako zelo smo nemočni... Ko se počutimo kot izgubljena barčica in se sprašujemo, kdo upravlja te vetrove... Tam daleč, na koncu nas čaka tista globoka reka, čez katero moramo vsi, iz življenja v onostranstvo...« je le nekaj globokih misli, ki so spremljale čudovito zapete duhovne pesmi New svving kvarteta. Kdor jim je bil voljan prisluhniti in jih sprejeti, kot so bile namenjene, tega so se pesmi dotaknile povsem drugače kot samo površnega poslušalca. Sicer pa je utrip doživljanja izražalo vse poslušalsko občestvo s sodelovanjem in predanostjo pesmim in glasbi. V program so se vključili tudi domači zbori mladih in sicer Mladinski pevski zbor Sv. Mihaela in Magnifikat pod vodstvom Petre Mohar in Pavle Antolič s čudovito doživeto zapeto pesmijo Jeruzalem. Ni naključje tako čudovito petje mladih, je pohvalno povedal Tomaž Kozlevčar, otroški zbor Pinocchio, kije prepeval z New svving kvartetom, je imel svoje korenine in največji razcvet prav v Grosupljem. Vezna nit programa so bila srečanja, ki jih je New svving kvartet imel s svetim očetom Janezom Pavlom II. »Naše pesmi so glasbena oblika delovanja ljudi v lepši jutri, saj je sveti oče dokazoval, da je nujno biti dober človek in njemu v spomin bomo prepevali v upanju in veri v lepše in boljše življenje,« so označili svoje delovanje člani New svving kvarteta, ki prepeva že 38 let, in večer zaključili z besedami: »Slovenci bomo s papežem VVovtilo, Janezom Pavlom II., povezani za vse čase; bil je med prvimi, ki je priznal samostojno Slovenijo in prvi, kije razglasil prvega Slovenca za blaženega - Antona Martina Slomška. Odprimo srce, ravnajmo se po njegovem zgledu, ker nas ima še vedno rad!« Je k temu,.ko smo dobri dve uri lahko poslušali in se predajali tako globoko čudoviti glasbi, poleg tega pa si polnili čustva s poglobljenimi mislimi in resnicami, sploh potrebno še kaj dodati? Bilje večer, ko se človek ustavi in zamisli, kam gre njegova pot... V prekrasnem ambientu grosupeljske cerkve, pod budnim vodstvom Njega, ki z mozaika na oltarju vabi Človeka, Ljudi... Alenka Adamič POSLOVILNI OBJEKT »RESJE« Predstavitev prvonagrajenega projekta za izgradnjo poslovilnega objekta na grosupeljskem pokopališču. Grosuplje, 7. julija 2005 - Predstavitev projekta poslovilnega objekta na grosupeljskem pokopališču so sklicali na pobudo Krajevne skupnosti Grosuplje v prostorih Družbenega doma Grosuplje. Prvonagrajeni projekt tandema projektantov Simone in Blaža Jereba sta predstavila tudi vodja urada za prostor Občine Grosuplje Mojca Lovšin In direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnlk. Slednja dva sta predvsem predstavila postopke izbora projekta in nadaljnje upravne postopke do začetka gradnje. to, da prihajajo dnevi, ko bo zapustil vse to, krajanom pa bo ostalo. Na kaj pa ste kot duhovnik med vso to obilico del, takorekoč »sam v sebi« najbolj ponosni? - razpredam pogovor dalje. Kot da je sam v sebi vse že dodobra poglobljeno razmislil, nadaljuje: »Najbolj sem ponosen na duhovni utrip župnije. To narekujejo nedeljski obiski svetih maš, prizadevno sodelovanje ljudi v mnogih župnijskih skupinah. V veliko zadovoljstvo mi je, da ljudje čutijo z župnijo in duhovnikoma. Prijetno je delati v krajih, kjer je toliko sodelovanja, povezovanja in razumevanja!« DVOJNI OBČUTKI PRI DELU Z MLADIMI Veliko ste se srečevali z mladino; kakšno sliko zapušča v vaših očeh? »Pogled na mlade v meni zarisuje dvojne občutke. V množici mladih v Grosupljem vidim precej čudovitih deklet in fantov, ki so zares zavzeti in predani služenju za bližnje. Te mlade srečujem med skavti, ministranti, pevci v pevskih zborih, animatorji v ortorijih in še v nekaterih skupinah. Ti mladi ljudje so zavzeti in pripravljeni delati v skupno dobro. Pripravljeni so se poglabljati v lastne duše in resno gledajo v prihodnost svojega življenja. Navdušujejo me in sem jih vesel, saj je takšna mladina steber bodočnosti. Poleg tega pa je še velika množica mladih, ki so obiskovali verouk, še prejeli zakrament svete birme, potem pa so se oddaljili od cerkve. Za te mije žal! Privoščil bi jim še mnoge duhovne dobrine, tako potrebne v dobi odraščanja! Upam, da se bodo ob življenjskih prelomnicah spomnili ur, ki smo jih preživeli skupaj in našli pravo pot. Delo z mladimi je zahtevno, včasih tudi zelo težko, ker je potrebno skupaj z njimi odkrivati, česa si pravzaprav želijo. Ponudbe zanje je veliko, tako na duhovnem kot na drugih področjih, vendar se mnogi ustrašijo napora za poglobitev v duhovnem življenju in se umaknejo, v njihovih srcih pa je veliko vprašanj, hrepenenj, vendar ničesar ne naredijo, da bi jih udejanjili. Na vprašanje, kaj želijo, kaj hočejo, je njihov odgovor preprost - Ne vem! Ta apatičnost pa je tisto, kar človeka bega, saj ne kaže svetle prihodnosti!« - sem skrbno beležila njegove globoke misli, v želji, da jih zapišem tako, kot so bile izrečene, s posebno globokimi, občutenimi poudarki, ki so zrcalili stisko in realnost časa. ISKRENA HVALA VSEM ZA DOBRO SODELOVANJE BI morda nanizali nekaj drobcev iz mozaika sodelovanja s krajevno skupnostjo, občino, zavodi... meje radovednost, kako je g dr. Franc Šuštar doživljal delo pri nas, vodila dalje. »Sodelovanje z Občino Grosuplje je bilo najmočnejše in najbolj potrebno pri urejanju Cerkvenega hriba. Dela so bila začeta že pred mojim prihodom, vendar se je pri nadaljnjem urejanju nekoliko zapletlo. Na srečo smo v strpnih pogovorih našli rešitve v obojestransko zadovoljstvo. Tudi Krajevna skupnost Grosuplje se zaveda pomena Cerkvenega hriba, ki ga ima za kraj, tako smo skupaj z njihovimi predstavniki poskrbeli, da se lepota naše cerkve vidi daleč naokrog tudi ponoči. Zelo lepo in zanimivo je bilo sodelovanje z gasilci PGD Grosuplje in okoliških - Gatine in Spodnje Slivnice, ko vsako leto pripravljamo slovesnost na Florjanovo nedeljo. Poleg tega so gasilci ljudje, ki so vedno odprti za pomoč, vedno pripravljeni pomagati, zato tudi pri naših delih niso nikoli odklonili pomoči. Že nekaj let s svojo aktivnostjo navdušujejo tudi otroke, ki se udeležujejo poletnega oratorija, na katerem si krajšajo in z različnimi aktivnostmi zapolnjujejo po- Ob dosedanjih mrliških vežicah na grosupeljskem pokopališču nameravajo zgraditi tudi poslovilni objekt. V ta namen je s strani krajanov in Krajevne skupnosti Grosuplje bilo že precej rečenega. V letošnjem letu pa se je končno pristopilo k realizaciji natečaja za izbor najboljšega projekta, na katerem sta prvo nagrado prejela projektanta iz Grosupljega, Simona in Blaž Jereb, ki se že kar nekaj let ukvarjata s prenovami in novogradnjami sakralnih in poslovilnih objektov. V predstavitvi sta izpostavila glavne značilnosti projekta, o katerih smo nekaj že zapisali v prejšnji številki Odmevov. Še posebej sta poudarila njuno zamisel kontemplativnega razmišljanja o »tu- in onostranskem«, ki sta ga, kar je bilo najbolj mogoče primerno, postavila v obstoječo pokrajino. Sam objekt je zasnovan po natančno določenih pravilih pogrebnega obreda za krščanski, civilni ali pogreb pokojnika druge verske skupnosti. Absidarni del je zato odprt proti zelenju kot metafora našega bivanja. Pred samim objektom je nadstrešek, ki notranji prostor poslovilnega objekta podvoji za pogrebe, kadar se od pokojnika poslavlja več ljudi. Ob objektu bodo postavljeni tudi pomožni prostori, ki dopolnjujejo njegovo funkcionalnost (dostopnost za invalide, prostori za ozvočenje, toplotna postaja in še nekateri drugi). Na stičišču prečne in glavne osi je postavljen zvonik z navčkom. Predvidela sta tudi postavitev tretje, dodatne osi, ob kateri bi postavili stare nagrobnike z nekdanjega pokopališča na Cerkvenem hribu. Ob tej osi naj bi stal žarni zid, v katerega bi bi pokopavali žare s posmrtnimi ostanki pokojnih. Na stičišču glavne in tretje osi pa bo stal steber z večnim ognjem kot simbolom življenja. Sama konstrukcija objekta bo armiranobetonska, jekleni nosilci pa bodo oblečeni v les. Zunanje pročelje je delno ometano. Spodnji del bo oblečen v črn kamen. Notranji del je zasnovan tako, da je osrednji del namenjen pokojniku. Še posebej pa je arhitekt Blaž omenil, da pogrebni sprevod ne sme nikoli biti organiziran tako, da bi se moral premikati nazaj, temveč vedno naprej. V Grosupljem je v zadnjih letih od 25 do 35 pogrebov na leto, je povedal župnik dr. Franc Šuštar, od tega je nekaj več kot četrtina civilnih pogrebov. Vsi ostali se glede na sedanje razmere običajno udeležijo najprej svete maše, nato odidejo na pokopališče. V različnih vremenskih neprilikah je ta »selitev« obreda, ki sicer sodi skupaj, precej moteča. Med mašo svojci zapustijo pokojnika na pokopališču. Vse to je dokaj nelagodno predvsem za domače. V razpravi so se nekateri udeleženci dotaknili tudi sedanje ureditve pokopališča. Med posameznimi območji grobov je kar nekaj višinske razlike. Poti je potrebno speljati s povezavo položnih klančin. Zdaj so te poti tudi posute s peskom. Treba bi jih bilo tlakovati s primernim in estetskim tlakom. Potrebno bo poskrbeti tudi za pokope z raztrosom pepela, za anonimne pokope, skratka - tudi za dopolnitev pokopališkega reda. Jože Miklič_— čitniške urice. Že dobro in utečeno, pa zato toliko bolj prijetno je sodelovanje z lokalnim radiem Zeleni val, kjer enkrat tedensko pripravljamo Duhovno misel, lokalni časopis nam prisluhne ob različnih dejavnostih, lepo smo sodelovali z obema šolama, z Domom starejših občanov, kjer duhovnika redno obiskujeva ostarele in bolne. Izjemno dobro je bilo naše sodelovanje z Občino Grosuplje, obema županoma, občinskim svetom. Rad bi izkoristil to priložnost pogovora in se javno zahvalil za lepo sodelovanje predstavnikom Občine Grosuplje, županoma, predstavnikom krajevne skupnosti, gasilcem, radiu Zeleni val, Domu starejših občanov, šole Brinje in šole Louisa Adamiča, glasbene šole, avtorjem v Grosupeljskih odmevih, in še drugim ustanovam in skupinam. Želim, da bo takšno pozitivno vzdušje in sodelovanje potekalo še naprej,« je vzpodbudno zaključil moj sogovornik. Koliko spoznanj, koliko lepih misli in dogodkov, pa čeprav teče šele osmo leto delovanja dr. Franceta Šuštarja med nami! sem razmišljala ves čas pogovora in v meni je glodalo vprašanje S kakšnimi občutki nas zapuščate? - »Ob odločitvi za duhovniški poklic se vsak duhovnik zaveda, da se vključuje v pastoralno delo celotne škofije. Nadškof duhovnika pošlje tja, kjer se mu zdi potreben. Pri posvećenju obljubimo pokorščino škofu in ta obljuba nas veže, da smo mu na razpolago. Tako sem po odločitvi nadškofa dr. Rodeta prišel v Grosuplje, v kraj, ki ga nisem poznal in si ga nisem sam izbral, sem pa tu doživel veliko lepega in božjega blagoslova! In zopet po odločitvi nadškofa Urana odhajam na drugo župnijo. Seveda so čustva različna; gotovo bi mi bilo najlažje ostati v Grosupljem, vendar spoštujem nadškofovo odločitev in svojo obljubo pokorščine, zato grem z zaupanjem in enakim navdušenjem, kot sem pred osmimi leti prišel v Grosuplje, tudi v novo župnijo. S človeškega vidika pa je gotovo težko zapuščati kraj, posebej pa ljudi, med katerimi sem se dobro počutil in kjer sem rad »služil« Bogu in ljudem. Čutil sem, da nismo le v »službenih« odnosih, ampak so bili odnosi globlji, prijateljski. To župnijsko občestvo si na nek način predstavljam kot svojo družino, kateri sem posvečal molitev, delo in moči,« je zaključil resnobno prepričljivo, kot da ni časa za nostalgijo, ker življenje teče dalje. Bogati bodo spomini na teh naših skupnih osem let, zato Vam, dr. Franc Šuštar, hvala za vse dobro, kar ste sejali med nami! Alenka Adamič »o srnam 130 LET VIŠNJEGORSKIH Praznovanje 80. letnice NA POLICI SO PRAZNOVALI POŽARNIH BRAMBOVCEV PGD Velika (in Mala) Loka 80 LET GASILSTVA Višnjegorski gasilci letos praznujejo 130 let gasilstva. Ob tej priložnosti so v Kamniku že marca letos prejeli Zlato priznanje Civilne zaščite, v petek, 1. Julija, so imeli slavnostno sejo društva, v soboto, 2. Julija, pa so slavnostno obeležili ta dogodek z odprtjem novega večjega prizidka z garažnimi prostori in prevzemom kombiniranega gasilskega vozila, podaljšanega kombija renault master za prevoz gasilske posadke. Slavnostni govornik na sobotni proslavi je bil sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Franci Žnidaršič, nove gasilske pridobitve pa je blagoslovil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Ernest E6ry, ki Je društvu izročil Zlato plaketo GZS. Pred praznovanjem so v torek, 28. junija, sklicali novinarsko konferenco, na kateri so nam povedali veliko zanimivosti iz dela društva in o načrtovanemu praznovanju. Na konferenci so sodelovali sedanji predsednik društva Jože Gros, poveljnik Stanko Erjavec, blagajničarka Mo-nlka Marinčič In podpredsednik Slavko Kastelic. Zgodovinski razvoj Višnje Gore je zanimiv za širšo Dolenjsko in vso Slovenijo ter tako tudi za Grosuplje, česar pa v tem prispevku ne bi posebej razpredali. Naj povemo le, da so višnjegorski graščaki odločilno vplivali na razvoj samostana v Stični ter celo k temu, da spada Bela Krajina v Slovenijo. Leta 1478 so z velikimi prizadevanji in mnogimi nasprotovanji mest in trgov v širšem sosedstvu vseeno uspeli pridobiti mestne pravice. Že ob tem letu pa se da iz zgodovinskih virov razbrati, da so Višnjegorci poskrbeli tudi za požarno brambo svojega mesta. Vrli višnjegorski meščani so že komaj 6 let po ustanovitvi prvega gasilskega društva na območju današnje Slovenije v takratni avstroogrski monarhiji organizirali svojo požarno brambo. Pred tem je skrbela za varstvo pred požari že mestna občina, še posebej pa po Požarnem redu iz leta 1795 in po Postavi zavolo ogna na kmetih. Višnjegorci so imeli svojega večerno-nočnega čuvaja vse od tega časa pa še nekaj let po 1. svetovni vojni, ki je skrbel za red od 22. zvečer do 4. ure zjutraj. Ko je hodil po mestu gor in dol ob določenih urah, je prepeval: »Ura je deset, vode, ognja inu luč, sv. Ana, sv. Florjan pridta na pamuč!« Ena od najstarejših fotografij višnjegorskih gasilcev, ki je nastala okoli leta 1900. Višnjegorski gasilci so prehodili zanimivo pot razvoja, ki so ga opisali v zborniku ob tej priliki. Že v samem začetku so imeli kar nekaj težav, saj takratna oblast ni bila preveč navdušena nad organiziranjem društev. Do organiziranja gasilstva v Višnji Gori je bilo na slovenskem ozemlju samo še pet drugih društev z najstarejšim v Metliki. Kljub temu so poskrbeli za plezalno, rušilno, rešilno, sanitetno, briz-galno, vodno, hidrantno in cevno ekipo. Imeli so naslombne, prislonilne in plezalne lestve s kljuko ter še vrsto drugega orodja in s tem zadovoljili pogoje za delovanje društva. Pomembnejši korak so naredili z nabavo motorne črpalke Rossenbauer leta 1925, vgrajene na vozu, ki so ga vlekli konji. Leta 1935 so nabavili prvi prapor. Svoje razdiralne sledi sta tudi višnjegorskemu gasilskemu društvu zapustili obe svetovni vojni. Tako so poleg naravnih zakonitosti staranja in stalnega vzdrževanja bili primorani skrbeti tudi za sanacijo povzročene vojne materialne škode - škode v izgubah članov, ki so padli ali bili pobiti v obeh vojnah, niso mogli nadoknaditi. Leta 1970 so kupili prvo terensko vozilo. Večje korake je društvo naredilo po letu 1975, ko je vodenje prevzel avtorju prispevka zelo dobro znan, zdaj že pokojni Franc Dremelj. Društvo je organiziralo tombole, od katerih je izkupiček namenilo za nabavo voznega parka in začelo graditi nov gasilski dom na današnji lokaciji. Leta 1979 se je društvo pobratilo s PGD Piran, s katerim se vsako leto srečujejo na svojih delovnih srečanjih in praznovanjih, že v naslednjem letu pa so tombolo organizirali celo v Piranu in nato še v Kočevju. Predsednik Jože Gros je še dejal, da se morda včasih malo preveč zgledujejo po svojem polžu, a je njihova pot prava in je društvo kljub temu doseglo dobre rezultate. V društvu deluje okoli 200 članov. Spadajo v 2. kategorijo in imajo 23 operativnih in 8 opremljenih gasilcev po veljavnih merilih, ki so sposobni posredovati v raznovrstnih nesrečah. Poleg opreme in prostorov so v zadnjih letih vložili precej v izobraževanje, trudijo pa se tudi s pridobivanjem mladih. Gradnja prizidka, v katerem je večja garaža, nekaj skladiščnih, sejnih in pisarniških prostorov, je potekala zlagoma pet let tudi zaradi financiranja. Občina jim je zagotovila približno 1/4 sredstev, ostalo so zbrali s svojim delom in nabiralnimi akcijami. V prizidek so vložili približno 7000 ur, nekaj obrtnikov pa je svoja dela opravilo tudi brezplačno. Vozni park je po predsednikovi oceni primeren. Najpo-nosnejši so na vozilo Mercedes s 300 KM, ki ima 60001 cisterno in vso potrebno opremo za intervencijo. Letos so kupili podaljšan kombi renault master, ki ga bodo uporabljali za prevoz moštva na tekmovanja, prireditve in za prevoz številčnejše ekipe na večje intervencije. Staro gasilsko vozilo tam bodo podarili v avgustu gasilcem v Gornjem Seniku na Madžarskem. Višnjegorci so ne samo ponosni meščani, temveč tudi solidarni gasilci, ki radi prisluhnejo sočloveku v stiski z motivi svoje starodavne himne: Bratje mi, kot krepka četa, bodi dan al' noč, brez bojazni in trepeta, bratu brat gre na pomoč! (Stara višnjegorska gasilska himna, ki jo je zapisal Pepe/Josip Pajk). Jože Miklič Velika Loka, 25.6.2005 - Sončno sobotno popoldne je bilo kot nalašč za praznovanje 80. letnice PGD Velika (In Mala) Loka in blagoslovitvijo prenovljenega gasilskega doma. Zadnja obnova, ki so se je lotili loški gasilci, je potekala prav v tednih pred velikim praznovanjem. Obnovili so namreč dom ter uredili celotno njegovo okolico. Polica, 9. julija 2005 - S praznovanjem 80 letnice delovanja društva so na Polici zaključili obdobje izgradnje gasilskega doma, ureditve njegove okolice In večnamenske ploščadi. Pokrovitelj prireditve je bil župan občine Grosuplje Janez Lesjak, ki je razvil nov poliški prapor, domači župnik Anton Pahulje pa ga je nato blagoslovil. Poleg polišklh krajanov In številnih gasilcev iz Gasilske zveze (GZ) Grosuplje in okolice so se praznovanja udeležili predsednik GZ Slovenije Ernest E6ry, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in predsednik Krajevne skupnosti Polica Andrej Ferjan, pa tudi gasilci iz pobratenega mladega gasilskega društva Prežganje. Letošnje praznovanje pa je sovpadalo tudi z državnim in občinskim praznikom. Slovesnost se je začela z veliko gasilsko povorko, ki jo je spremljal Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje. Nadaljevanje pa je potekalo v znamenju slavnostnih govorov vseh pomembnejših gostov, nastopov mladih igralcev ter podelitve gasilskih odlikovanj prizadevnim gasilcem in sponzorjem. Po uvodnem pozdravu Franceta Brlana, predsednika PGD Velika Loka, je Stane Zabukovec predstavil nekaj poudarkov iz kronike društva in dosedanje delovanje gasilcev v Veliki Loki. Nato je žalski župnik Andrej Šink blagoslovil obnovljeni gasilski dom in opremo v njem. Kot častni gostje prvi spregovoril Andrej Bahovec, predsednik Gasilske zveze Grosuplje, ki je poudaril, kako pomembna je bila odločitev prednikov gasilcev iz Velike Loke, da bodo sami branili svojo vas pred morebitnimi požari. Po besedah Bahovca so ti prvi gasilci že na začetku delovanja postavili jasna pravila o delovanju gasilske organizacije in ravno zaradi teh pravil je ta organizacija ostala uspešna do danes. Bahovec je še dodal, da se spominja tudi organizacije srečanja gasilk iz Gasilske zveze Grosuplje v Veliki Loki, ki je med naslednicami povzročilo pravo bojazen, da same ne bodo izpeljale te prireditve tako dobro, kot je to uspelo ženam iz Velike in Male Loke. Za konec je Bahovec zaželel vsem gasilcem iz Loke še naprej tako uspešno delo. Janez Lesjak, župan občine Grosuplje, je poudaril predvsem dolgoletno tradicijo, ki jo gojijo gasilci in izkušnje, ki si jih pri tem nabirajo. »Edino gasilci ste tisti, ki nadaljujete dolgotrajno tradicijo,« je še dodal Lesjak. Gasilska tradicija temelji na požrtvovalnosti, trdem delu in pripravljenosti pomagati sočloveku. Dodal pa je še, da so mladi loški gasilci pogoj za to, da se bo tradicija gasilstva v Loki ohranila še naprej. Vse navzoče je pozdravil tudi Božo Knez, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije ter gasilcem zaželel uspešno delo še naprej. Knežje podelil tudi državna gasilska odlikovanja loškim gasilcem. Tako so odlikovanje tretje stopnje prejeli: Janez Ro-štan, Dušan Potokar, Stane Zabukovec in Roman Zupančič. Odlikovanje druge stopnje je prejel Drago Zakrajšek, odlikovanje prve stopnje pa Stane Kogovšek. Poleg tega je Andrej Menard prejel gasilsko plamenico tretje stopnje, France Brlan pa plamenico prve stopnje. Državno odlikovanje je prejelo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Velika Loka ob praznovanju 80. letnice obstoja. Janez Lesjak je ob tem dodal, da je na občinski slavnostni seji pretekle srede Andrej Bahovec prejel najvišjo občinsko nagrado - Zlato nagrado občine Grosuplje z zlatim grbom. Vsa okoliška društva in sponzorji pa so prejeli značke ob obletnici društva. Da vse steče tako gladko, kot je to potekalo v Veliki Loki, je potrebno veliko napora. Pri tem gre zahvala vsem gasilcem in vaščanom, ki so pridno delali in pripravljali prireditev. Ne smemo pozabiti, daje Velika Loka, skupaj z Malo Loko, vseeno majhna vas, a kljub temu vaščani z veseljem sodelujejo med seboj. Rezultat takega dela lahko vidimo ob prihodu v Loko, ki jo sedaj krasi obnovljen gasilski dom. Kristina Zaje Predsednik poliških gasilcev Franc Vrhovec je na kratko prelistal zgodovino društva, ki smo jo v Grosupeljskih odmevih dokaj obširno zapisali že v prejšnji številki. »Ustanovitelji so, žal, že vsi pokojni. Vendar njihova ideja živi in se razvija. Radi bi jim sporočili, da danes delujejo številni mladi in najmlajši ob lepem sodelovanju tudi z osnovno šolo na Polici, da imamo 6 tekmovalnih desetin, pa tudi krajani so pripravljeni prisluhniti društvenim potrebam. Žal imamo tudi požare, kjer vsa ta pripadnost, sloga in tehnična pomoč pridejo in morajo priti do izraza,« je v svojem nagovoru poudaril predsednik. Ob tem jubileju so izdali tudi priložnostni zbornik. Vsi ostali govorniki so se ob čestitkah Poličanom zahvalili za njihova prizadevanja, solidarnost in živo sodelovanje v kraju, s sosedstvom in v družbi nasploh. Župan je pri tem še posebej izpostavil vlogo gasilcev v civilni zaščiti. V zahvalo za delo poliških gasilcev je predsednik GZ Slovenije Ernest E6ry podelil nekaterim še posebej zaslužnim članom visoka gasilska priznanja, med drugimi ga je prejel tudi predsednik krajevne skupnosti Andrej Ferjan za razumevanje in pomoč gasilcem. Gasilsko odlikovanje 1. stopnje pa je g. Eorv podelil tudi samemu poliškemu gasilskemu društvu. Predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec je nato predal spominsko plaketo zveze. Povabljenim gostom so se Poličani zahvalili s posebnim poslikanim lesenim spominskim krožnikom z motivom poliškega gasilskega doma, predsedniku Er-nestu Eorvju pa s čebeljim panjem, na katerem so naslikali motiv zavetnika gasilcev sv. Florjana. V kulturnem delu prireditve so sodelovali Mešani oktet Polica in enajstletna reci-tatorka Karmen Kastelic. Prireditev je povezoval v tekočo in zaključeno celoto Franc Skubic. Na koncu prireditve pa so se poliški gasilci zahvalili tudi svojemu predsedniku Francu Vrhovcu za njegovo dolgoletno delo v društvu in že dvanajstletno vodenje. Ker je g Vrhovec poleg gasilca tudi čebelar in lovec, so mu na spominsko ploščico zapisali naslednje besede v spomin na to praznovanje: »Delaven si kot čebela tvoja, potrpežljiv kot lovec biti mora. Zato pri gasilcih težav večjih ni, ker predsednik društva si nam, Francelj, ti.« Kljub temu daje hladno vreme po deževnem sobotnem dopoldnevu gasilcem na Polici, ki združujejo 18 vasi in zaselkov, močno ponagajalo pri izpeljavi prireditve, so »vseeno zmagali«. Po proslavi so se nato vsi zadržali v večnamenski dvorani gasilskega društva še na zakuski in kozarčku ter se poveselili ob zvokih domačega ansambla Interval. Veliko vrtno veselico za staro in mlado, ki sojo načrtovali, pa bodo pripravili verjetno pozneje, ko bo vreme primernejše. Jože Miklič Udeleženci slavnostne tribune ob| pollškem gasllksem jubileju}" Velikološki gasilci so poskrbeli za podmladek. GOKART Šolarje iz OŠ Brinje Grosuplje je v počitniške radosti odpeljal GOKART, vozilo na pedale, ki so ga izdelali učenci pri modelarskem krožku. Skozi vse šolsko leto so pri modelarskem krožku veselo ustvarjali in se veselili napredka. Približno 15 učencev, aktivnih modelarjev, se je vsak teden zbiralo v učilnici tehnike in vedno jim je čas prehitro mineval. Da bi zmanjšali stroške, so jim pomagali tudi sponzorji (MZG Grosuplje, Kolesarstvo Sprinter Grosuplje, Veno Novak Grosuplje, Avtoprevozi Kastelec, nekaj uporabnih delov pa so našli tudi na Avtoodpadu Garbas). Vas morda zanima, kakšen je ta rdeči gokard, ko sedeš vanj? Ima luči, čisto pravi avtoradio, tapeciran sedež, zavore, volan... prihodnje šolsko leto pa bodo vanj montirali tudi motor. Skratka, idej nadebudnim modelarjem, ki delajo pod budnim vodstvom profesorja fizike in tehnike Iva Dovi-ča, ne zmanjka! Zadnji šolski dan jih je njihov gokart popeljal na testno vožnjo po šolskem igrišču. Ponosni so nanj in ta dan so še posebno uživali. Zaslužili so si počitnice! A.A. ZAKLJUČNA PRIREDITEV V petek, 17.6.2005, smo imeli v OŠ Šmarje-Sap zaključno prireditev. Na nastop sta nas pripravljali učiteljici Jožica Bregar in Suzana Petrovič. Učenci obeh tretjih razredov smo staršem zaigrali več igric o žabah. Vsaka skupina je zaigrala svojo igrico, ki jo je pripravila sama. Naša skupina je zaigrala igrico z naslovom Žabje kosilo. Žabe, s katerimi smo igrali, oder in ozadje smo naredili sami. Besedilo sem se naučila na pamet, zato tudi nisem imela treme. Igrica je odlično uspela. Starši so bili navdušeni, zato so nas nagradili z močnim aplavzem. Urška Igličar PONOVA VAS ZMAGUJE Z NOVO MOTORNO BRIZGALNO Ponova vas, 3. julij 2005 - PGD Ponova vas je to nedeljo popoldne organiziralo že 7. tradicionalno »mokro« gasilsko tekmovanje za pokal Tabor« (Cerovo), ob 17. uri pa slovesnost s prevzemom nove motorne brizgalne Ziegler. Novo gasilsko pridobitev je blagoslovil šentjurski župnik Anton Hostnlk, ponovskim gasilcem pa je čestital v imenu Gasilske zveze Slovenije in Gasilke zveze Grosuplje Božo Knez. Čestitkam so se pridružili tudi Božo Perko, ki skrbi v Gasilski zvezi Grosuplje za podmladek, in predsednik škocjanskih gasilcev Martin Tomažin ter predstavnik iz pobratenega društva v Radohovi vasi. Na 7. tekmovanju za pokal Tabor so tudi letos gasilci iz 8 društev iz Gasilske zveze Grosuplje, 2 iz Ivančne Gorice in 2 iz Dobrepolja tekmovali s taktično vajo trodelnega napada z uporabo motorne brizgalne in ciljanjem z vodo iz dveh ročnikov v dve tarči rdečega petelina. Med moškimi člani so sestavili 13 ekip iz teh društev, med ženskimi ekipami pa sta tekmovali med seboj le Ponova vas in ŠtJurij. Ponova vas je zmagala tako v ženski kot tudi v moški konkurenci. Za Ponovo vasjo seje med moškimi ekipami na drugo mesto uvrstila ekipa Ponikev in takoj za njimi PGD Luče. Gatinci so tudi letos imeli v ognju dve železi, a jim je v 1. ekipi zmanjkalo za dobre tri sekunde, druga gatinska ekipa pa se je uvrstila na drugo polovico lestvice. Pri tem je treba za nepoznavalce gasilske tehnike omeniti, da so nove črpalke Ziegler, s katero so Ponovci letos tekmovali, v pomembni prednosti glede črpanja vode. Te črpalke imajo konstrukcijo v sesalnem delu brizgalne narejeno drugače in ustvarijo ustrezen podtlak pod enakimi pogoji približno 6 sekund prej v primerjavi z do zdaj uveljavljenimi Rossenbauerjevimi črpalkami. Ta razlika glede na celotno vajo v povprečni izvedbi predstavlja okoli 10-odstotno prednost. Po vrstnem redu pa so se moštva razvrstila takole: Ponova vas, Ponikve, Luče, Gatina 1, Kriška vas, Škocjan, ŠtJurij, Radohova vas, Gatina 2, Grosuplje in Velika Nova Gora. Sp. Slivnica vaje ni dokončala, Zdenska vas pa je bila diskvalificirana. Pred slavnostno tribuno so ponovski gasilci letos postavili novo pridobitev - motorno brizgalno Ziegler. poskrbi za opremljanje s sodobno tehniko, ki služi za bolj učinkovito gašenje in lažje delo. Hkrati je tudi čestital vsem tekmujočim ekipam in prireditelju na gasilskem tekmovanju za pokal Tabor, Ponovcem pa je zaželel tudi v bodoče veliko uspehov na tekmovanjih. Gospod župnik Anton Hostnik je z izbrano božjo besedo, ki je govorila o dobrih delih in odnosih med ljudmi, pri blagoslovu spomnil tudi na številne dejavnosti, kijih moramo ljudje odgovorno opravljati, saj Kristus pravi, da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust. Zato smo Slovenci dolžni ohranjati naše slovenske vrednote, med katere spada tudi vera. Z lepo besedo, razumevanjem in pripravljenostjo pomagati lažje prenašamo tudi razne boleče trenutke, ki nas doletijo v življenju. Zvečer so se ponovski gasilci in okoličani poveselili ob uspehih tudi na veselici, na kateri je letos že desetič za zabavo in ples skrbel ansambel Ptujskih 5 -to pot, menda, gratis. Jože Miklič Ponovci so zmagali z novo brizgalno. S povorko od začetka Ponove vasi na prireditveni prostor ob gasilskem domu so nato začeli slavnostni del prireditve ob prevzemu nove motorne brizgalne Ziegler. Predsednik društva Jože Mehle je na kratko orisal prizadevanja ponov-skih gasilcev skozi zgodovino, nekoliko več pa je povedal o zadnjih desetletjih, ko je tudi sam sooblikoval dejavnosti v društvu in ga tudi uspešno vodil. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1928. Prvo brizgalno so nabavili leta 1935, katero še vedno hranijo kot gasilsko tehnično dediščino. 1967 so nabavili manjšo črpalko Rotex, ki pa je bila premajhna za uspešno gašenje požarov in sojo že čez štiri leta zamenjali za novo brizgalno Rossenbauer, ki je služila vse do danes, kljub temu da so vmes ugodno dobili tudi črpalko v tovarni Motvoz. Predsednik Mehle pa je še dodal, da novo nabavljena črpalka sodi v vrh sodobne gasilske tehnike. Član predsedstva Gasilske zveze Slovenije in tajnik Gasilske zveze Grosuplje Božo Knežje poudaril, da društvo v zadnjih desetih - petnajstih letih vsako leto Prav tako so Ponovke premagale Šentjurčanke. KRŠKI »ATOM IK HARMONIK« Na Krki se zdaj že tradicionalno na prvo soboto v juliju srečujejo gasilci - veterani, ki tekmujejo s starimi ročnimi brlzgalnami »clgavnicami« In drugim nekoč neobhodno potrebnim gasilskim orodjem, ter harmonikarji, ki tekmujejo na diatonlčni harmoniki. Tako je bilo tudi letos, v soboto, 2 julija. V gasilskih veteranskih vrstah se je letos pomerile med seboj ekipe prostovoljnih gasilskih društev s Krke, Mirne, Žalne, Mokronoga, Hočevja in Dobrniča. Žalna je v končnem rezultatu med šestimi ekipami dosegla 3. mesto, pri sami izvedbi zahtevnejše vaje s »cigavnico« pa je bila po rezultatu celo na 2. mestu in je za vodilnimi Krcani zaostala za slabi 2 sekundi, v končnem seštevku pa celo manj kot 0,8 sekunde za drugouvrščeno ekipo iz Mirne. Pno mesto v skupnem seštevku je tako zasedlo domače gasilsko društvo s Krke, ki je bilo tudi po skupnem seštevku najstarejše - skupaj so tekmovalci šteli 639 let, v povprečju seje na enega tekmovalca nabralo 71 let. Žalska ekipa je v tem pogledu skupaj naštela 599 let, v povprečju pa so bili stari skoraj 67 let. Sočasno je v dvorani Družbenega doma na Krki Društvo harmonikarjev Krka organiziralo že 7. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki se ga je letos udeležilo sicer nekaj manj tekmovalcev zaradi sočasno organiziranih tekmovanj še v drugih krajih. V starostni skupini do 15 let je tekmovalo sedem harmonikarjev, trije so tekmovali v starostni skupini od 16 do 30 let in dva v skupini nad 31 let. Tekmovanje harmonikarjev na Krki je tudi letos potekalo v predizboru za Zlato harmoniko Ljubečne. Komisija, ki sojo sestavljali Bogdan Gerden, Jože Miklič in prof. Albert Završnik, je enotno ocenila, da so se v prvi skupini najbolje odrezali Sandi Ravbar, kije zaigral Venček Tonija Sotoška, na drugo mesto seje uvrstil Tibor Derganc, kije zaigral ven-ček svojega mentorja Braneta Klavžarja, na tretje mesto pa se je uvrstila desetletna Andreja Turk z venčkom narodnih. Vsi trije in četrtouvrščeni Jani Žnidaršič so dobili pravico, da gredo lahko na nadaljnje tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. V drugi skupini, ki je z zahtevnimi izbranimi in kvalitetno zaigranimi skladbami izstopala, se je na prvo mesto uvrstil tudi letos Janez Lekše z Belokranjskim venčkom, Aleš Smolič je z Venčkom pivskih pristal na drugem mestu, na tretje pa se je z Miheličevo Ko harmonika zapoje uvrstila Ksenija Rihtar. V tej skupini se je samo Janez Lekše prijavil na tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. DARINKA IN JOŽICA KOVAČ IN NJUNE POLKA PUNCE -MLADOST, ZAPISANA GLASBI Če bi 17-letno Darinko in 16Jetno Jožico Kovač, doma iz Podgorice pri Šmarju-Sapu srečala na hodnikih Srednje ekonomske šole v Ivančni Gorici, kjer je Darinka končala drugi, Jožica pa prvi letnik, bi se z njima pogovarjala o šoli, o mladostniških radostih. O povsem vsakdanjih najstniških problemih. Toda, ko sem se prvi počitniški dan z njima srečala v grosupeljski knjižnici in sta spregovorili o tem, kar jima pomeni najljubši del mladosti - narodno-zabavni glasbi, sem kaj hitro ugotovila, da dekleti za vsakdanje najstniške neumnosti niti nimata časa. Še kot majhno dekletce, se spominja Jožica, jo je uspavala narodna glasba. Ko je imela Darinka šest let, je že dobila prvo harmoniko, leto dni mlajša Jožica pa niti pomisliti ni mogla, da bi tudi ona ne imela svojega instrumenta. Navdušena je bila, ko je lahko prisluhnila zvokom, ki so jih izvabljale strune kitare. Obe pa sta tudi radi prepevali. Sicer pa je tudi oče nekaj časa igral klavirsko harmoniko, tako da je glasba od nekdaj napolnjevala njihov dom. Danes Darinka (že enajst let) igra diatonično harmoniko, uči pa se tudi igranja na klavirsko, Jožica pa ritem kitaro in sinthvseizer. Ker sta želeli igrati narodno glasbo, v glasbeni šoli pa bi šlo to »prepočasi«, pravita, sta se učili pri privatnih učiteljih glasbe, onih, ki igrajo v ansamblih. Jožica je sicer obiskovala glasbeno šolo sinthysei-zerja, Darinka pa se sedaj spopada z notami, ker je to znanje nujno za učenje klavirske harmonike. Sicer pa igrata predvsem po posluhu. Doma, mi zaupata, imata pravo zakladnico instrumentov: Darinka štiri diatonične in 1 klavirsko harmoniko, Jožica pa dve kitari, bas kitaro in sinthyseizer, z vsemi spremljajočimi pripomočki, ki jih dekleti potrebujeta. Prav tako so potrebni vsi instrumenti, kijih imata, odvisno od tega, kaj zahteva skladba. Nekaj časa sta svoje veselje in interes do interpretacije narodne glasbe izražale na nastopih kot DUO SPEV, kjer sta tudi prepevali, že eno leto pa sta članici kvinteta POLKA PUNCE, ki ga sestavlja pet deklet starih od 12 do 17 let. Kvintet deluje že štiri leta; Jožico in Darinko je »našla« mentorica kvinteta in mama najmlajše članice Eve, Vera Soline, potem ko so potrebovali zamenjavo za dve dekleti. Ko spregovorita o Polka puncah, jima oči radostno zažarijo: »Eva igra trobento, Ana Verhovšek na klarinet in saksofon, Barbara Leber bas kitaro in sinthvseizer, Jožica bas kitaro in sinthyseizer in jaz - diatonično harmoniko, vse pa tudi pojemo,« predstavi zasedbo prikupna svetlolaska Darinka. »Ker ostale tri članice prihajajo iz Štajerske, imamo tudi priprave in vaje dvakrat na teden v Ljubečni, če pa je potrebno, pa tudi večkrat Vse je odvisno od nastopov,« resno zaključi nadebudna 16-let-nica Jožica. »Smo najmlajši dekliški kvintet v Evropi, ki veliko nastopamo tudi v Avstriji in Nemčiji ter na Hrvaškem, bolj kot doma pa nas poznajo na Štajerskem. V Avstriji, kjer so nad narodno glasbo zelo navdušeni, imamo celo svojega managerja, to je g Franz Haschej. Veliko dela nas čaka v Avstriji tudi zato, ker nas je nogometni klub iz Celovca (Koroški Slovenci) izbral za svoj ansambel. Pojemo tudi v nemščini in na srečo nam jezik ne dela težav. Še posebej smo ponosne, da lahko sodelujemo z domačim ansamblom Slapovi, saj smo njihova predskupina na nekaterih prireditvah. Zaradi svojih najstniških let smo včasih še malo otročje, razigrane, ko pa je treba resno delati za glasbo, odgovorno stopimo skupaj in tu ni več dileme,« niza predstavitev kvinteta zgovorna Darinka, ki zanje piše tudi besedila za povezavo in jih interpretira. Jožica pa jo dopolni: »Nastopi v Avstriji in Nemčiji so povezani z dolgimi vožnjami; tako smo na poti v Holbach ali Frankfurt tudi po enajst ur v avtomobilu. Vendar pa je to zanemarljivo v primerjavi z vsemi radostmi, ki nam jih nudijo nastopi in glasba nasploh!« Šola je na prvem mestu! V šoli imata dekleti status kulturnika. Pa vendar, dvakrat na teden vaje. dolge poti, nastopi, kako vse to usklajujeta s šolskimi obveznostmi? »Če imaš šolo in glasbo rad ter jasne cilje pred seboj, potem se da vse uskladiti,« me s svojo odločnostjo preseneti Darinka, ki je kljub vsem obveznostim končala drugi letnik s prav dobrim uspehom, Jožici pa je zanj le malo »zmanjkalo«. Sicer pa pravita, da so profesorji razumevajoči, sami pa vesta, da snov morata znati. Šola mora biti na prvem mestu, povesta skorajda enoglasno. Glasba ju res osrečuje sedaj, ne vesta pa, kaj bo prineslo življenje. Delavnost v šoli dolgujeta tudi staršema, saj se zavedata, de se njuna glasbena dejavnost globoko dotakne družine, predvsem družinskega proračuna. Če ne bi imeli tako razumevajočih staršev, najbrž nikoli ne bi »pristali« pri Polka puncah. In ko pomislita na vse ogromne stroške, od instrumentov, popravil in uglasitev le-teh. učiteljev, oblek v stilu oberkrainer. pa do voženj, ki ponavadi pritičejo očetu, je ta hvaležnost še večja. Darinka in Jožica ves svoj čas posvečata glasbi. Darinka mi zaupa, da piše tudi besedila za ansamble, v katerih zajema predvsem dogodke iz resničnega življenja. Pri štirinajstih je že napisala svoje prve verze, letos pa je bila sprejeta v Društvo pes nikov slovenske glasbe. Zato pravi, tudi veliko bere; njena najljubša knjiga je Tolstojeva Ana Karenina. Če pa se morata odločati o zvrsti, so Darinkini valčki (Življenje z muzikantom), Jožica pa prisega na polke (Gizdalin), kjer s pedali kitare daje dinamiko in volumen skladbi. In kadar si le vzameta trenutek časa za svoje mladostniške sanje, so to sprehodi v naravo. »Vedno si imava veliko povedati, vse si zaupava, druga brez druge res ne moreva.« vre iz njiju prava sestrska ljubezen. Vedno uglašeni, kot strune Jožiči-ne kitare! 1. julija so se udeležile zamejskega festivala v Italiji »Števerjan«, poleg tega jih čaka še nekaj festivalov, posneti morajo še zadnje skladbe za svoj novi projekt prav tako pa še dva čisto nova videospota, poleg tega pa jih čaka še veliko nastopov doma in v tujini. Veliko načrtov imajo za prihodnost In veliko trdega dela jih še čaka. Kaj so to »počitnice«, Darinka in Jožica?! Srečno. Polka punce! Alenka Adamič Polka punce - druga z leve s kitaro je Jožica, tretja s harmoniko pa Darinka. V tretji skupni je s skladbo ansambla Vrisk Sanjam med brezami odnesel prvo mesto Marjan Skubic, drugo pa Viktor Pacek z narodno Ena ptička priletela v Slakovi priredbi. Viktor in Marjan bosta prav tako nastopila na tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne. Kot vsako leto je tudi letos občinstvo lahko glasovalo za svojega favorita. Z nakupom oddanih glasovalnih lističev se je izkazalo, da je imel Kristjan Kepa največ navijačev, zato je na koncu prejel tudi pokal občinstva, prav tako pa so pokale prireditelja prejeli tudi vsi najboljši do tretjega mesta v posameznih skupinah, ki jih je ocenila komisija. Po obeh tekmovanjih so krški gasilci pripravili tudi vrtno veselico, na kateri je igral ansambel Rubin. Razpoloženje med gasilci pa je bilo po obeh tekmovanjih prav pnsrčno in moram priznati, da so mi Žalci dali poizkusiti celo, kako sladko je vince iz osvojenega pokala. In kje je tukaj »atomik harmonik«? Čisto preprosto: Brizgalne, harmonike, veselice, pa fantje in punce vendarle »pasejo« skupaj! Jože Miklič t! 1500 SELCEV VSELIH PRI ŠMARJU Pravijo, da je živeti lepo. In je res. Vstajati s soncem in zaspati v popoldanski senci dreves; pogledati proti vaški cerkvi in natanko vedeti, kdaj bo zapela; stopiti do vogala svoje hiše in zaslišati drug glas, imeti prijatelje, biti prijatelj dnjgjm. In potem priti nazaj domov, biti zadovoljen. Zaradi petja ptic spomladi, vetra, ki v poletnih večerih prinaša otroški smeh, zaradi mmenega jesenskega listja in zimske idile - zaradi tega mi govorimo drugače. Pravimo, da je najlepše živeti na Selih. In je res! Petinosemdeset slovenskih krajev je poimenovanih po starodobni besedi selo. Topografske oznake krajev Sela, Selo, Sele ali Selce dopolnjujejo naselja znotraj in onstran državne meje z besedico sela v sestavljenem imenu. Skupek vseh naselbinskih poimenovanj tako preseže število sto. Pred devetimi leti so prebivalci slovenskih Sel začeli tradicijo vsakoletnih srečanj Selcev s te in onstran državne meje. Pobuda za srečanje krajanov istoimenskih krajev, naselij, vasi in zaselkov se je leta 1996 povila na Goričkem, ko so selski gasilci organizirali krstno srečanje vseh varuhov rdečega petelina iz Sel. V prvem letu se je srečanja udeležilo okoli štiristo Selcev iz 14 vasi. V naslednjih letih seje tekmovalno in družabno srečanje razvilo v vseslovensko druženje Selcev iz 35 krajev. Število pa je naraslo na okoli 1500 udeležencev. Zadnjo soboto letošnjega rožnika so se slovenski Selci in Selci iz zamejstva družili na Selih pri Šmarju-Sapu. Že v zgodnjem prazničnem dopoldnevu, občina Grosuplje je slavila državni, občinski in selski praznik, seje proti Selim pri Šmarju vila kača več deset avtobusov s Selci, nekateri so v nedrje gručaste vasi priromali peš ali si pot skrajšali s poganjanjem pedal na kolesih. Sto šestin petdeset prebivalcev v 32 gospodinjstvih, ki domujejo na terasasti površini nad planjavo z mokrotnimi travniki in močvirnatim svetom, se je več mesecev pripravljalo na veliki dogodek. Nekaj po deseti uri, ko so na prizorišče dospeli še zadnji Selci, je padel prvi kader domoljubja. »Selce odlikuje velika složnost in pripravljenost za delo v korist skupnosti. Z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom so si uredili infrastrukturo, obnovili nekaj kulturnih in sakralnih objektov ter zgradili športno igrišče. Leta 1998 pa so Sela prejela priznanje občinske turistične zveze za najbolj urejen kraj v kategoriji manjših naselij,« je pred množico drobil predstavnik Turističnega društva Sela pri Šmarju in predsednik Turistične zveze Grosuplje Andrej Struna, tudi glavni organizator prireditve. »Lahko rečem, da smo Selci eni redkih, ki zaenkrat še nismo pozabili, da je človek socialno bitje, ki potrebuje bližino drugega in pristne medsebojne človeške odnose v pravem smislu besede brez poslad-kanih fraz, kakršnih smo vajeni na svojih delovnih mestih, v šoli, na ulici in tako naprej,« je v bilten srečanja zapisal predsednik organizacijskega odbora Andrej Struna. »Svet je takšen, kot je, in Selci, Seuci, Selani ali kakor koli se že kličemo, ga ne moremo spremeniti, lahko pa se trudimo, da bi bil boljši, prijaznejši do mnogih, ker nasmeh nič ne stane in včasih mogoče le obogati tistega, ki mu je namenjen ali je celo sončni žarek in upanje žalostnemu. Zato, Selci, smejte se iz srca, družite se s prijatelji in pozabite na tiste in tisto, ki vam kakor koli greni življenje.« Slovenski Selci so dan resnično izkoristili za tkanje prijateljskih vezi, se povezali v igri, petju in kramljanju. Srečanje pa je dobilo tudi humanitarni podton s prihodom karavane grosupeljskih in hrvaških kolesarjev, živečih v Sloveniji, iz Vukovarja. Grosupeljski kolesarji že peto leto negujejo tradicijo dobrodelnih športnih akcij skupaj z Zvezo hrvaških društev v Sloveniji. Tridnevno kolesarjenje po 500 kilometrov dolgi poti iz Vukovarja do Ljubljane je prevozilo nekaj deset kolesarjev iz obeh sosednjih držav, kar ima simbolični pomen povezovanja narodov in skupnega odzivanja na človekovo stisko. Kolesarji so letošnjo turo posvetili zbiranju sredstev za nakup športnega invalidskega vozička za nadarjenega športnika. 28-letnega Tonija Zakrajška. Zbrana sredstva so kolesarji doslej namenili organizaciji letovanja otrok, pomagali šestčlanski družini iz nepremostljive gmotne stiske, 14Jetnemu dečku, ki si je na pleča naložil breme preživetja družine, materi samohranilki s tremi osnovnošolci. Prireditve se je udeležil tudi generalni sekretar srečanj krajanov Sel Janez Škallč s Sel v Prekmurju. Kaj je krajane slovenskih Sel povezalo v vsakoletno druženje? »Ideja se je pred devetimi leti rodila v vasi Selo v Prekmurju, ko so se tamkajšnji gasilci namenili organizirati srečanje sorodnih društev rdečega petelina z istim imenom. Ugotovili so, da vse vasi nimajo organizirane gasilske dejavnosti, torej so stopili korak naprej in srečanje namenili zgolj zbliževanju istoimenskih naselij. Organizirali smo srečanje vasi Sela, Sele, Selo in pripravili tekmovanje gasilcev. Srečanja se je JUBILEJNI KONCERT MPZ CORONA OB 15 LETNEM DELOVANJU Grosuplje, 17. junija 2005 - Drugačen pristop do organizacije koncerta, pa tudi samo vabilo je že kazalo, da bo šlo za nekoliko drugačen in svež koncert. Avla Osnovne šole Louisa Adamiča je bila polna, kot že nekaj časa ne. Poleg odra, ki ga običajno uporabljajo na raznih prireditvah, je bil postavljen še en oder desno od njega. Dekoracija je bila domišljena. Tudi stoli v »parterju« so bili drugače postavljeni kot običajno. Ob kabini z mešalno mizo za tonske mojstre je bilo več mladih fantov, ki so prek prenosnikov krmili projekcijo na steno, Jo popestrili z barvnimi poplesavajočimi dekorativnimi lučmi ter ustvarjali tudi druge sodobne odrske efekte. S temi besedami bi na kratko lahko označili zunanjost samega koncerta, ki so ga pripravili fantje (in možje!) iz Moškega pevskega zbora Corona, ki deluje v okviru Kulturnega društva Pesem iz Grosupljega. Škoda je le, da vam v časopisu ne moremo predstaviti glasbe, ki smo jo slišali tega večera v dobri dve uri trajajoči prireditvi. Zato naštejmo vsaj nastopajoče. Poleg jubilanta so nastopili še Big Band Grosuplje pod vodstvom Igorja Lundra in z gostjo pevke jazz glasbe Ireno Vidic ter Vokalna skupina Koronke iz Boštanja pri Sevnici, v kateri prepevajo same vzgojiteljice, učiteljice in profesorice. No, pravzaprav je Corona petnajsto leto delovanja napolnila že lansko leto. Začeli so z imenom Mladika, ki ga je vodil Tomaž Fortuna. »Mladika je simbolizirala nekaj novega, svežega, zanosnega,« pravijo, a so ime opustili. Kojih je leta 1999 zapustil Tomaž, so našli novega zborovodjo - Jerneja Kralja in še bolj zagnano nadaljevali z delom. V zboru se je zamenjalo kar nekaj pevcev, ki je iz klasičnega okteta pridobil nove pevce. Zbrani so z vseh vetrov, od Škofljice, Šmarja-Sapa, Male vasi, Spodnjega Blata, Čušperka, Dednega dola, Šentvida pri Stični do Grosupljega. Tako so razširili tudi krog poslušalstva in nastopov. V zboru prepevajo: 1. tenor/ Janez Erčulj, Andrej Iskra, Brane Medved, Borut Use-nik; 2. tenor/ Gregor Hribar, Tomaž Jeršin, Tomaž Mohar, Roman Škulj; 1. bas/ Andrej Mohar, Primož Strgar; 2. bas/ Franci Kraškovic, Boštjan Mehle, Bojan Škufca, zborovodja pa je že omenjeni Jernej Kralj. Repertoar Moškega pevskega zbora Corona zajema pretežno ljudske, umetne in zabavne pesmi ter žaslotinke. Med skladbami imajo naštudiranih kar precej zahtevnejših, s katerimi so nastopili že na različnih revijah in tekmovanjih in z njimi poželi kar nekaj visokih priznaj, nedvomno pa sodijo med najboljše zbore v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Praznovanje 15-letnice Corone je popestril .grosupeljski Big Band ansambel pod vodstvom Igorja Lundra, Povezovalka programa Jana Božič in Koronke iz Boštranja. Kaj pomeni njihovo ime? Z imenom Corona je poimenovanih kar nekaj objektov in celo dogajanj v vesolju, sami pa trdijo, da v tem imenu prepoznavajo latinski izvor pomena besede, ki označuje venec. Tako že ime Corona simbolično povezuje pesmi, druženja, nastope in vsa ostala prizadevanja v venec prijateljstva in ljubezni do petja. Fantje skušajo v občinski in medobčinski kulturni prostor vnesti tudi novosti. Leta 2001 so med poletnim mrtvilom organizirali koncerte po grosupeljskih ulicah in okoliških krajih. Prepevajo tudi v Domu starejših občanov Grosuplje. Tako vračajo med ljudi nekoč tako živo petje na vasi, ki se ga spominjajo le še nekateri najstarejši občani. V Višnji Gori in na Škofljici so organizirali pravo podoknico in kar nekaj deklet so v večernih urah prijetno presenetili. Radi se odločajo tudi za sodelovanje z različnimi kulturnimi in drugimi društvi. Njihove »stalnice« so poleg že omenjenih še letni koncert v mesecu maju v Grosupljem, božični koncert v župnijski cerkvi v Grosupljem, poletni večeri pesmi in poezije, priložnostni programi, pogrebne svečanosti, praznovanje materinskega dne, rojstnih dni in obletnic ter svečanosti v podjetjih. Program koncerta v petek, 17. junija, je bil skrbno in široko izbran, v katerem je lahko vsak obiskovalec našel nekaj za svojo dušo. Z veznim besedilom ga je povezovala Jana Božič, nekaj napovedi pa so opravili tudi nekateri pevci sami. Tistim, ki pa smo malo »nagnjeni« k satiri, sta bila izredno všeč hudomušna (virtualna) starčka »na balkonu«, ki sta dogajanje na odru spremljala na svoj način z ugotovitvami in komentarji. Prepričan sem, da se je med obiskovalci tega koncerta še veliko časa govorilo: »To je bil en lep večer...« Da bi bilo v Grosupljem še več takih in podobnih! Jože Miklič že tedaj udeležilo 14 od približno 105 vasi. Gasilci so sodelovali samo prvič, saj je prevladal interes po samostojnem zbliževanju vasi. Stvar je postajala vedno bolj zanimiva in širše privlačna. Kar dobro smo se namučili, preden smo po telefonskem imeniku in enciklopediji našli vse vasi in kraje z imenom Sela ter seveda, tudi izpeljanke, s pomanjševalnicami in besednimi zvezami. Bilo je zelo naporno.« Kaj je bistvo srečanj? »Bistvo srečanj je iskati v enotnem duhu in geslu, ki kliče po novih poznanstvih. Postopamo po širnih cestah velikih tujih mest, domovino pa prečešemo z zaprtimi očmi. Z negovanjem tradicije srečanj skušamo Selci spoznavati deželo z vsemi njenimi specifičnostmi. Odkrivamo kulinariko posameznih krajev, narečja, kulturo in zgodovino.« Ima vaše vsakoletno druženje tudi višji cilj? »Slovenci radi potujemo po svetu, odkrivamo neznane kraje, Slovenijo pa bolj malo poznamo. S srečanji počasi odkrivamo in prepoznavamo našo domovino. Ideja druženja Selcev je ravno zaradi domoljubnega značaja nekaj posebnega, je ne-konvencialna in izvirna. Zamisel o srečanjih vasi je bila ena redkih, ki seje popolnoma prijela in s katero ljudje živijo.« Pred devetimi leti se Je srečanja udeležilo nekaj sto udeležencev. Ali njihovo število z leti narašča? »Zadnja leta beležimo rekordne obiske. Srečanj se udeležuje že koli 1500 Selcev, vsako leto pa se nam pridruži še kakšna vas. Trenutno se srečuje okoli 35 vasi, do- bra tretjina vseh slovenskih krajev z besedico sela v topografskem imenu. Lani so se nam priključili tudi Italijani in Avstrijci, kar pomeni, da ne pozabljamo naših ozemelj in ljudi onkraj državne meje.« Barbara Pance Pisatelji s svetovnega kongresa PEN kluba v Grosupljem V okviru 71. svetovnega kongresa mednarodnega PEN kluba na Bledu je Grosuplje obiskala skupina pesnikov in pisateljev Iz različnih koncev sveta. V Grosuplje jih je pripeljal gospod Ivo Frbežar, ki je podpredsednik slovenskega PEN kluba. Naprej so si ogledali prenovljeno razstavo o Louisu Adamiču v muzejski sobi praproškega gradu. Ob šestih zvečer smo jih v Prapročah pričakali predstavnika občine in Knjižnice Grosuplje ter Adamičevi sorodniki. Gospod Uroš Perme jih je v angleščini pozdravil v imenu občinskih služb za turizem in kulturo, prisotna pa je bila tudi gospa Jelka Kogovšek. Obiskovalcem je bilo všeč okolje in sam grajski stolp. Življenje in delo Louisa Adamiča jih je zelo zanimalo, saj je bilo med njimi kar nekaj takih, ki prisilno živijo in delajo v tujini, kjer doživljajo usodo tujca v tuji deželi, v drugačnem jezikovnem in kulturnem okolju, kar je doživljal in opisoval v svojih delih tudi naš rojak v prejšnjem stoletju. Vsi so se podpisali v spominsko knjigo. V angleščino je spretno in prijetno prevajal gospod Jean Frbežar. Srečanje z gosti se je nadaljevalo v Knjižnici Grosuplje. Tu jih je sprejel župan naše občine gospod Janez Lesjak. Seznanil jih je s krajem in občino in povedal, da bo naslednje leto knjižnica že v novih prostorih. Francoski pesnik je takoj pripomnil, da upa, da bomo ohranili to lepo poročno sobo v Koščakovi hiši. Gospod Frbežar je v nekaj stavkih predstavil delo PEN kluba na Bledu, nato pa je pozval pesnike in pisatelje, da so se predstavili. Angležinja Sarah Lavvson je bila rojena v Ameriki, šla študirat v London, se zaljubila in ostala v Angliji. Predstavila se nam je s poezijo, ki ji pomaga, da se lahko seli iz Anglije v rodno Ameriko, se spominja ljudi in predmetov, ki soji ljubi. Francoz Svlvestre Clancler je povedal, da je rojen na podeželju v Limogesu, zdaj pa je postal meščan Pariza. Prebral je dve pesmi, v katerih je sporočil poslušalcem, da je lepo živeti, da mora človek le poiskati otroka v sebi v vseh starost- nih obdobjih. Kitajec VVang Yi prihaja iz Pekinga. Je edini pisatelj na kongresu PEN-a, ki ga ni poslala vlada, ampak neodvisna organizacija književnikov na prošnjo svetovnega PEN-a. Kitajec ni imel pripravljenega besedila, zato je prosil prijatelja in prevajalca, da je v angleščini razložil znak na njegovi vizitki, ki pomeni: soba, ki je tisoč let v temi, pa bi jo lahko razsvetlili že z eno samo svečo. Ta podoba simbolizira nesvobodo kitajskih umetnikov. Veseli naj bomo, da lahko povemo, kar mislimo in čutimo, ne da bi se morali bati, da nas bodo zaprli. Gledališki teoretik Chen Maiping, tudi Kitajec, je po rodu iz Šanghaja, poročen je s Švedinjo, živi v Stokholmu in se ukvarja z dramatiko Henrika Ibsna. Zaradi študija je zapustil Peking, ker pa je podprl demonstracije na trgu Nebeškega miru in ker sodeluje s kitajskimi pisatelji disidenti, ki so v zaporih, ne dobi dovoljenja za vrnitev v rodno deželo. Rad bi obiskal 80-letno mater, ki je še živa v Šang-haju, je odgovoril na naše vprašanje, kaj ga še vleče v domovino. Kurd Mustafa Rechid dobro govori srbohrvaško, tudi on je zapustil svojo domovino in živi v Nemčiji. Najprej je prebral staro kurdsko pesem, da bi pokazal, kako so stari avtorji sledili tradiciji, da mora biti pesem tudi glasba. Tudi njegova lastna pesem, prebrana v kurdskem jeziku, je 'pela', v njej je bilo toliko glasbe, da so bili poslušalci navdušeni, zato nam nato še ena njegova pesem, prebrana v nemščini, ni več tako lepo zvenela. Pesnik ni potreboval prevajalca, razumeli smo njegovo srbohrvaščino. Kubanec Luis Ignaclo Larcado tudi ne živi v svoji rodni domovini, ampak v Ameriki, kjer lahko svobodno ustvarja. Prebral je odlomek o krhki jadrnici, ki jo je dobil v dar. Vsi so se bali, dajo bo razbil, da to darilo ni primerno za otroka. On pa je ob njej sanjal, kakor da z njo jadra. Dimitar Baševski. pisatelj in predsednik makedonskega pisateljskega združenja, in Ivan Đeparovski, pesnik, filozof in univerzitetni profesor, sta prišla iz Makedonije. Dimitar Baševski seje pošalil, da sicer piše prozo, vendar tudi nekaj poezije, dajo lahko prebere na literarnih večerih, ker je proza za take nastope predolga. Ivan Đeparovski pa se v svoji poeziji odziva na neprijetne dogodke zadnjih let v svetu. Nazadnje je svojo, v Makedoniji nagrajeno pesem, Govoril bom tiho v slovenščini prebral njen avtor Ivo Frbežar, angleški prevod pa njegov sin Jean. Iz angleščine v slovenščino in obratno je prevajal Jean Frbežar, iz makedonšči-ne pa Ivo Frbežar. Zanimivo je bilo poslušati umetniško besedo v različnih jezikih. Skoraj dve uri dolg literarni večer seje nadaljeval v pogovorih po skupinicah. Dobro razpoloženi gostje so se zanimali, koliko imamo v naši knjižnici knjig v njihovem jeziku. Oba kitajska umetnika sta takoj opazila kitajsko sliko na steni. Povedali smo jima, da nam jo je v dar prinesla naša bralka s poti po Kitajski. Razložila sta, da je to slika iz papirja, nalepljena na temno podlago. Predstavlja dve živali, ki imata v tradicionalni kitajski umetnosti simbolni pomen: pav - bogastvo, metulj - ljubezen. Tudi v kitajski literaturi poznajo podoben primer neuslišane ljubezni tipa Romeo in Julija in ta slika je ilustracija te zgodbe. Prijetni sogovorniki se kar niso mogli posloviti in so še naslednji dan na Bledu razglašali, kako lepo smo jih sprejeli in koliko zanimivega so videli in doživeli v naših krajih. Marija Samec Zupanova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje Spoznavajmo svoj domači kraj in okolico jO Mednarodni folklorni festival SL0F0LK tudi v Račni Na pobudo In v organizaciji slovenskih folklornih skupin FS Kres Novo mesto, FS Račna, FS Šentvid pri Stični in FS Artiče se je od 27. aprila do 2. maja 2005 v omenjenih krajih odvijal mednarodni folklorni festival SLOFOLK. Festival je letos potekal prvič, organizatorji so združili svoje izkušnje iz sodelovanj na podobnih prireditvah doma in po svetu ter pripravili Intenzivno kulturno dogajanje z bogatim kulturnim programom za gledalce in s prijateljskim druženjem gostujočih skupin. pertoar so značilni plesi ob spremljavi orkestralne glasbe s tipičnimi inštrumenti in ob spremljavi večglasnega ljudskega petja. Folklorna skupina Tirana je bila visoko ocenjena na različnih nacionalnih folklornih prireditvah, kot sta Nacionalni folklorni festival v Gjirokastru in festival v Beratu. Poleg domačih folklornih skupin so na festivalu sodelovale štiri folklorne skupine iz Albanije, Italije, Makedonije ter Srbije in Črne gore skupaj več kot s 130 tujimi folkloristi: Folklorno društvo Minturno je bilo ustanovljeno leta 1989 v majhni italijanski srednjeveški vasici na obali Tirenskega morja z namenom ohraniti in v svet ponesti aurunško glasbo, folkloro in običaje. Prenašanje svojih običajev iz roda v rod je glavni cilj tega društva, saj je to edini način, da danes še zelo živi aurunški običaji z leti ne bodo prešli v pozabo. Folklorno društvo Minturno redno nastopa po Italiji in Evropi, občasno tudi v Aziji in Afriki. Je tudi organizator festivala Južnega Ponti-na, ki velja za enega izmed najpomembnejših mednarodnih folklornih festivalov v Italiji. Naslednje leto bo imela na tem festivalu priložnost sodelovati tudi naša Folklorna skupina Račna. Folklorna skupina Tirana je prišla iz Albanije in deluje že 30 let. Sestavljajo jo Plesalci, pevci in godci, ki ohranjajo ljudsko izročilo vseh albanskih regij. Za njen re- Makedonska folklorna skupina llinden Krivogaštani obstaja od leta 19-79. V svojem programu poudarjajo svoje preučevanje, promocijo in ohranitev makedonske folklore. Skupino sestavlja okoli 70 članov, ki so se že večkrat predstavili širšemu občinstvu tako doma, kot v tujini. Na festivalu SLOFOLK je skupina prikazala več različnih koreografij: plese in pesmi iz Egejske Makedonije, plese iz vzhodne Makedonije, plese neveste ter plese: staro tikveško, vodarki, kalajgisko in kom-itsko oro. Folklorna skupina DJido je prišla iz Bogatičev iz centralnega dela Srbije. Društvo sestavlja preko 300 članov, ki delujejo v različnih sekcijah (folklorni, pevski i Gtj voSMS LtD C® pzMlfffl Adamičevo cesto, hiše zgodovinskega Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje je v okviru svojih dejavnosti oblikovalo oddelek za pohodništvo in kolesarstvo. Skupina delovnih članov društva si je zadala nalogo, da za vse, ki kraja ne poznajo najbolje, in za vse, tudi domačine, ki bi radi spoznali kraje in celotno občino Grosuplje pobliže, organizira pohode in kolesarske izlete po Grosupljem in okolici. Prvi, poskusni pohod po Adamičevi ulici od Knjižnice Grosuplje do Praproč smo izpeljali v nedeljo, 10. julija. Nekateri udeleženci so šli peš, drugi s kolesi. Do Kovinastroja smo se ustavljali in spoznavali zgodovino hiš ob Adamičevi ulici, poslušali o ljudeh, ki so živeli v teh hišah, in o njihovih usodah, saj so mnogi ostali zapisani v spominu Grosupeljčanov po veselih in žalostnih prigodah. V jeseni bomo ta pohod ponovili in organizirali še nove smeri ogledov, peš in s kolesi. V medijih (Grosupeljski odmevi, Radio Zeleni val) bomo objavili zbirno mesto in čas odhoda. Veseli bomo vsakega, ki se nam bo pridružil, še posebej pa tistih, ki bi znali tudi sami dodati nova vedenja o naših krajih in ljudeh. Za Županovo jamo - turistično in okoljsko društvo Grosuplje Marija Samec JURČIČEV DOMEN NA MULJAVI V Letnem gledališču na Muljavi so v petek, 24. Junija 2005, zvečer po več letih spet uprizorili Jurčičevega Domna, ki so ga nato ponovili še naslednja dva vikenda ob petkih in sobotah. Predstave v tem idiličnem naravnem amfiteatru pa Kulturno društvo Josipa Jurčiča z Muljave vsako leto pripravlja že triindvajset let zapored. Zgodba je postavljena v 18. stoletje. Domen je nezakonski sin kmečke Mete in graščka Sove. Domna v rejo vzame bogat kmet Jurec, kjer odraste in postane priden in delaven hlapec, a se zaljubi v Jurčevo hčer Anko. Tako si nakoplje gospodarjevo sovraštvo, saj so bile nekoč poroke med revnimi in bogatimi zabranjene. Domen po drobtinicah izve tudi, kdo je njegov oče, zato si nakoplje tudi sovraštvo nezakonskega očeta Sove. Oba, Sova in Jurec, se ga hočeta znebiti in ga pošljeta v vojsko, kjer bi ga slej ali prej ubili. Domen se upira. Na koncu se njegova zgodba vseeno tragično konča, a iz njega kljub vsemu zašije svetal lik. Dramatizacijo je tudi letos pripravila gospa Danica Kastelic. Poleg solidne igre glavnih likov (Domna, Anke, Jurca, Sove, Mete) so bili v igri za moj okus še posebej dobri berač Urh s Kostela ter učitelj Krševan in njegova žena. Za popolno vzdušje in izvrstno predstavo na prostem pa je poskrbelo vseh šestdeset igralcev, ki so igro ob dobri sceni, kostumih, izbrani glasbi in celo ljudskemu petju predic, ozvočenju in lučeh po več kot dveh urah tekoče in uspešno pripeljali do konca. Z vmesnimi dodatnimi efekti streljanja, požiga gradu in nošenja bakel pa so na trenutke igro spravili v hiter in dinamičen ritem. Jože Miklič in orkestrski). Skupino sestavljajo šolani glasbeniki in zelo dobri plesalci, ki gojijo pristno folklorno dejavnost. Program, ki ga je na festivalu SLOFOLK predstavila folklorna skupina Djido, je bil izredno pisan in bogat: plesi iz Šumadije, vlaški plesi, plesi iz okolice Negotina, banatski motivi, crmničko oro, dalmatinski plesi lindžo, staro bosansko nemo kolo in vranjanska svita. Festival SLOFOLK je v petih dneh obiskal več slovenskih krajev, nastopi so potekali vse od Krškega in Artič, Novega mesta, Dolenjskih in Šmarjeških toplic, Šentvida pri Stični in Muljave do Račne in Ljubljane. Poleg dnevnih nastopov in turističnih ogledov vseh omenjenih krajev je vsaka od domačih folklornih skupin organizirala celovečerni nastop in družabni večer v svojem kraju. Poleg predstavitve kulturnega izročila svojih narodov so tako gostje spoznali tudi slovensko kulturno in naravno dediščino. Folklorna skupina Račna je najprej organizirala nastop vseh gostujočih v Ljubljani in ogled ljubljanskih mestnih znamenitosti, zvečer pa smo skupaj z njimi nastopili v kulturnem domu v Račni in jih pogostili v novem gasilskem domu. Prireditev v Račni so podprli: Krajevna skupnost Račna, Pekarna Grosuplje, Javno komunalno podjetje Grosuplje, Pekarna Blatnik, Občina Grosuplje, ZKD Grosuplje, Turistično-inf-ormativni center Ljubljana, Mercator center Ljubljana, Bistro Limberk, Avtotranspor-ti Kastelec in Radio Zeleni val. Zadovoljni gledalci v polnih dvoranah so bili vsem sodelujočim potrditev in priznanje za napore pri ohranjanju plesnega in pevskega izročila. Tovrstno kulturno sodelovanje lahko pripomore k prijateljstvu med narodi, k spoznavanju različnih kultur ter k strpnosti do drugih nacionalnosti in verstev. Organizatorje je uspeh prireditve utrdil v njihovi odločitvi, da mednarodni folklorni festival SLOFOLK organizirajo tudi naslednje leto. Marija Zaviršek MOJE POPOTOVANJE IZ GROSUPLJEGA V TRST ^bousi človekov da ČLOVEK NE POSTANE mviuTvrviviniui. «'»vww. ubvin iiwi st|r|n0zn, prijatelj Na občnem zboru KK Grosuplje, v okviru katerega deluje tudi Trubarjeva konjenica, smo določili letošnji pohod, in sicer iz Grosupljega v Trst. Vsako leto namreč prepotujemo eno od poti, ki jih je veliki Slovenec, Primož Trubar, opravil v času svojega življenja. Celo šolsko leto sem se še kar pridno učila, kajti letos meje čakala matura. Ves prosti čas pa sem preživela konji smo se ohladili v potoku in imeli krajši počitek pri Marjanu Pristavcu, kjer nas je pričakala tudi članica našega kluba Maja Faganel. Skupaj sta nas vodila na 732 m visoko Pokojišče. Med potjo nas je osvežila manjša ploha. Na Pokojišču sta nas pričakala prekaljena popotnika na konjskem hrbtu Davorin Matičič in Janez iz Logatca. Po gozdnih poteh sta nas vodila do Planine, kamor smo prispeli ob 22. uri. Na kmetiji Mila-vec so nas prijazno sprejeli in zelo lepo znajo našo občino in za nas prelepo zeleno dolenjsko pokrajino. Gospa županja je povedala, da je bila občina Dolina pri Trstu prvi pobudnik, da se občine v Sloveniji in zamejstvu bolje povežejo. Tudi gospa županja je poudarila, da je bil Primož Trubar velik mož in velik Slovenec. Sklenili smo, da to ni naše zadnje srečanje ter da je potrebno stike in prijateljstva negovati in dograjevati. Na koncu smo se obdarili z darili, ki smo jih prinesli s seboj od župana ob- Pred občino Dolina pri Trstu. Pred konjeniki stojijo tajnica občine, Davorin Matičič in županja občine gospa Fulvia Premulin. s svojo kobilico SAMI. Obe sva nabirali kondicijo za naporno pot. Bližali so se maturitetni izpiti, bližal se je čas odhoda. Mojo nervozo je čutila tudi kobila, ki je nervozno tolkla s kopiti ob tla. Takoj po maturitetnih izpitih je prišel dan odhoda. Na železniški postaji Grosuplje smo se 28. junija ob 8. uri zbrali konjeniki s konji, in sicer: Alojz Potočnik, Alojz Žužek, Andrej Jelen, Jože Rupar, Živa Pav-šič, Aleš Bahor kot voznik spremljevalnega vozila in še nekaj drugih konjenikov. Predsednik KK Grosuplje g. Alojz Potočnik je pojasnil potek poti. Po pozdravu župana Občine Grosuplje g Les-jaka in predsednika Krajevne skupnosti Grosuplje g. Kastelica smo si nadeli vezene brezrokavnike, izdelane ravno za to popotovanje in z zastavami ter prapori ob spremstvu prijateljev zapustili Grosuplje. Svoj prapor je nosil tudi Andrej Jelen, stotnik Snežniške konjenice. Iz Grosuplje do Pijave gorice nas je vodil Alojz Potočnik. Na ranču Dušana Jeršina smo imeli krajši postanek. Nato sta nas Dušan Jeršin in Jože Gar-bas vodila po prostranem Ljubljanskem barju do vasi Lipe. Prek Podpeči smo v hudi vročini prijezdili do Borovnice. S poskrbeli za nas in naše konje. Bili smo pošteno utrujeni in lačni, saj smo bili v hudi vročini v sedlu polnih 12 ur. Drugi dan nas je pojamborni poti (po tej poti so v Trst nekoč vozili jambore za ladje) vodil Davorin Matičič. Pot nas je vodila mimo Pivke jame, Hrušev-ja, Senožeč do Dolnjih Ležeč, kjer smo se v Gostilni Čotnik okrepčali in drugič nočili. Tretji dan je vodenje prevzel konjeniški stotnik Jadran Dekleva in nas preko Lokev pripeljal do Kozine in Krvavega potoka, kjer smo ob 11. uri prestopili slovensko-italijansko mejo. Prek meje smo odjezdili brez težav. Na italijanski strani so nas pričakali trije jezdeci iz KK Dolga Krona - Dolina pri Trstu. Po čudoviti trasi nekdanje železnice ob izjemnem razgledu smo pripotovali pred občino Dolina pri Trstu. Tam nas je ob 13. uri sprejela županja občine Dolina pri Trstu gospa Fulvia Premulin s svojimi sodelavci. Izmenjali smo si pozdrave. Alojz Žužek je opisal delovanje Trubarjeve konjenice, naštel poti, ki smo jih že prejezdili in predstavil naše začtrane cilje za naprej. Predstavnike občine in županjo smo povabili k nam na obisk, z željo, da tudi oni spo- Živa Pavšič, avtorica članka, na začetku poti v Grosupljem. čine Grosuplje in našega kluba. Žal se omenjenega sprejema zaradi starosti in neznosne vročine, saj je termometer kazal kar 34'C, ni mogel udeležiti profesor Boris Pahor. Iz pred občine smo odjezdili do KK Dolga Krona na sam rob Trsta. Konje smo namestili v izpraznjene bokse, sami pa v senci pojedli pašto in se osvežili s pijačo, ki sojo pripravili naši gostitelji iz KK Dolga Krona. V pripeki popoldneva smo se prek Sabotina vračali v Krvavi potok, kjer je Jadran Dekleva pripravil konjeniški piknik z žarom in pijačo. Piknika seje udeležilo veliko naših prijateljev s slovenske in italijanske strani. Ob mraku smo se odpravili do Dolnjih Ležeč. Kljub temi, številnih gozdnih in poljskih poteh smo ob spremstvu Jadrana Dekleve ob 23. uri varno prispeli do Gostilne Čotnik, kjer nas je čakala tudi večerja. Po večerji smo še dolgo v noč klepetali in utrujenost nam ni prišla do živega. Četrti dan smo se zopet prek vznožja Vremščice približali Senožečam. V hudem nalivu smo se poslovili od Jadrana Dekleve. Krajši čas smo stali pod drevjem, nato pa v nevihti med točo in strelami nadaljevali pot. Izgledalo je, da se je preklalo nebo. Kmalu za vasjo Laže smo ponovno vedrili. Naliv je bil tako močan, da smo bili premočeni do kože. Premočeni so bili tudi naši konji in vsa oprema, ki smo jo imeli s seboj na konjih. Da bi se vsaj malo ogreli, smo v nemogočih razmerah nadaljevali pot. Priznati moram, da me je bilo najbolj strah strel, ki so švigale po grebenu. Ko smo jezdili proti Hudičevcu, sem velikokrat za trenutek pozabila, da mi voda teče po prsih in hrbtu. Na turistično kmetijo v Hudičevec smo prijezdili, ko se je začelo jasniti. Ker se je z morja ravno vračal naš prijatelj Jeršin, smo ga z avtoceste preusmerili in mu pobrali vsa njegova suha oblačila. Nato je nekaj oblačil prinesel tudi Davorin Mati- ni stol - ampak pes! V dnevnem časopisju smo že nekajkrat zasledili novice o ugrizih psov. Žrtve so največkrat otroci, če odmislimo drobnico, ki se je lotijo tropi potepu-ških psov. Ne glede.na to, da so poškodbe, ki jih povzročijo psi v primerjavi z drugimi nesrečami, zelo redke in da gre le izjemoma za resnejše fizične poškodbe, pa predvsem zaradi sen-zacionalističnega poročanja medijev vsak tak dogodek vnovič sproži dvome o varnem sobivanju človeka in psa v urbanem okolju. Če smo si natančneje prebrali prispevek o nagonih psa v prejšnji številki »Grosupeljskih odmevov«, se lahko strinjamo, da največkrat z neustreznim vedenjem, odzivanjem ali komunikacijo s psom človek sam izzove agresivno vedenje. Pasjo govorico si žal mnogo ljudi razlaga napačno, zato ne bo odveč, če enega od »nesporazumov« natančneje opišemo: Francoski psihiater Boris Cvrulnik je preučeval sporazumevanje med otroki in živalmi in ugotovil, da se psi slabše odzivajo na normalne otroke in pri tem pokažejo več strahu kot takrat, kadar imajo isti psi opravka s psihično motenimi otroci. Z raziskavami in poizkusi je potrdil, da normalni in prizadeti otroci pošiljajo živali popolnoma različne znake. Zdrav in živahen otrok se približuje živali naravnost in jo običajno gleda strmo v oči. To v pasjem jeziku pomeni sovražen nastop in bližnji spopad. Pes to razume kot grožnjo. Poleg tega so se otroci v poizkusu živalim na široko smejali. Psi so tak izraz na obrazu prevedli kot »kazanje zob«, to pa je ustni signal v pasjem jeziku in napoveduje napad. Otrok pred psom običajno tudi dviguje roke in krili z njimi, to pa v jeziku psa pomeni, da se otrok dviguje, da bi bil vse večji in bolj prevladujoč, iz česar spet sledi grožnja z napadom. V večini primerov so otroci, ko so stegnili roko prosti psu, odprli dlan in jo približali psu. Če razprto dlan pogledamo od strani, je najbolj podobna odprtemu gobcu z grozečimi zobmi. Na- PLEN SVOJEGA NAJBOUŠEGA PRIJATELJA! tančnotakojo vidi tudi pes. To je navsezadnje od vsega naštetega najbolj jasna grožnja. Otrok, ki si želi stika s psom, seveda po vsem tem zaporedju znakov, ki jih je oddal psu, nazadnje še steče proti njemu, pes pa prevede to kot začetek napada. Če se pes odzove s svarilnim renča-njem, se otrok nagonsko umakne in začne bežati. To pa je tako rekoč »pika na i«: psu s tem vzbudi nagon po plenu, prične se zasledovanje, lov in do ugriza ni več daleč. Popolnoma drugače so se v študiji B.Cvrulnika približevali psu otroci s posebnimi potrebami. S pogledom so se ogibali živali in tako do neposredne grožnje uvodoma sploh ni prišlo. Premikali so se bolj počasi, običajno bolj od strani, včasih so se celo prestopali postrani, roke, ki sojo ponudili psu, niso dvignili visoko, največkrat so prste stisnili v dlan, da bi jih zaščitili. Tak pristop k tujemu psu jim je prihranil napad, ki so ga zdravi otroci sami nehote izzvali. Isti avtor opisuje tudi dogodek, ko sta dva psa jedla iz sklede, približevali pa sta se jima dve deklici, ena normalna in druga psihično prikrajšana. Prva je prišla do psov in stegnila roko, kar sta psa razumela kot grožnjo in sta se nanjo odzvala z grozečim ren-čanjem. Deklica seje seveda umaknila. Druga, prikrajšana deklica pa psov ni gledala naravnost, pač pa se je privlekla po štirih do njunih zadnjih tac, in z glavico odrivala njuna zadnja dela tako, kot to počnejo mladički, ki se želijo približati odraslim psom in otopiti njihovo napadalnost. Povsem se jima je približala in jima leže izmaknila skledo. Psa sta dopustila tak izid, saj deklica ni kazala grožnje. POMEMBNO JE PREPOZNATI SVARILNE ZNAKE PRESTRAŠENEGA PSA, KI UTEGNE NAPASTI: - pes se umika ritensko, - dlaka na hrbtu je nasršena, -teloje rahlo pri-huljeno k tlom - rep je spodvihan, - pes renči z nazaj položenimi uhlji, dviguje ustnice, - ustni koti so potegnjeni nazaj. POMEMBNO JE PREPOZNATI SVARILNE ZNAKE DOMINANTNEGA PSA, KI BO NA GROŽNJO ODGOVORIL Z NAPADOM: - uhlja sta postavljena naprej, - smrček je naguban, - drža telesa je toga, pokončna, rahlo nagnjena naprej, - dlaka je nasršena, - rep je dvignjen, pokončen in nasršen, - vidni so zobje, ustni kotički so pomaknjeni naprej. KAJ LAHKO NAREDI OTROK: - psa naj nikdar ne gleda v oči - obrne se na pol stran od psa - stoji naj mirno, z rokami ob telesu in nogami trdno skupaj (»drevo«) - če pade po tleh, naj se zvije v klobčič s spodvitimi nogami (»želva«), z rokami naj si pokrije ušesa - naj bo miren in čisto tiho ČESA NE SME NAREDITI: - nikdar ne sme bežati pred psom (nagon plena!) - ne sme kriliti z rokami - ne sme vpiti in kričati -ne sme izzivati psa z očmi, uprtimi neposredno v oči psa Iz Švice poročajo o uveljavljenih delavnicah, ki se odvijajo v osnovnih šolah in kjer vodniki s svojimi psi poučujejo otroke o pravilnem komuniciranju s psi. Še tako lepo vzgojen in dobro izšolan pes ne more prezreti znakov, ki že od pradavnine pomenijo isto - znak za ogroženost. Pes se lahko nauči pomena le nekaj besed človeškega jezika, na srečo pa se človek veliko lažje nauči pasjega jezika in ga z malo znanja in naklonjenosti do naših štirinožnih prijateljev tudi uspešno uporablja. S Mo/ca Sajovic Vir: Stanley Coren: Govorite po pasje? čič. Ne veste, kakšno udobje je po šestih urah moče, ko te stresa mraz, spet sedeti v suhih oblačilih in piti topel čaj. Vendar smo morali zopet na pot. V poznih večernih urah smo prispeli do Planine na kmetijo Milavec. V soboto, 2. julija, to je bil peti dan našega popotovanja, smo ležali skoraj do 8. ure zjutraj. Dež in dolga pot sta opravila svoje. Po zajtrku smo se poslovili. Z Jožefom Ruparjem sva se dogovorila, da bova kljub utrujenosti prejezdi-la celo načrtovano pot. Zato sva krenila preko Planinskega polja do Dolenje vasi do kmetije Kontrabantar, kjer sva se okrepčala in kjer so poskrbeli tudi za najina konja. Preko Velikih Blok, Nove vasi in Lužarjev sva nato odjezdila do domačega hleva na Karlovico pri Velikih Laščah, kamor sva prispela ob 21. uri. Prišla sem domov, v svoje domače okolje. Oddahnila sem se, saj ta pot ni bila mačji kašelj in sem kljub mladosti že nekaj prepotovala na konjskem hrbtu. Na poti seje dogajalo marsikaj, saj smo prečkali številne potoke, ceste, reke, visoke planine, bežali smo pred bikom, ki je tekel za nami. Z dolgim galopom smo se reševali roja čebel, ki je napadel naše prepotene konje. Vtise s poti sem si že uredila, napori so pozabljeni, ostajajo le lepi spomini na prijetno družbo, gostoljubje, ki so nam ga nudili vsi brez izjem in nesebič- no pomoč vodičev, ki so nas usmerjali, sicer bi zadani cilj veliko težje dosegli. Na koncu naj se v svojem imenu in v imenu vseh jezdecev, ki smo na konjskih hrbtih prepotovali zastavljeni cilj, pot Grosuplje - Trst, v času od 28. junija do 2. julija 2005, še enkrat zahvalim vsem gostiteljem in vodičem, ki so poskrbeli za nas in naše konje, ter so nas srečno in brez nezgod pripeljali do cilja in nazaj. Posebna zahvala tudi vozniku spremljevalnega vozila Alešu Bahor-ju, ki je ves čas vozil naše osebne stvari in konjsko opremo in družini Bahor, ki je posodila za ta namen tudi predelan kombi. Živa Pavšič, Borovec pri Karlovlci DA BIBi W MU ZGORAJ: Čast rezanja traku so v društvu zaupali ljubljanski županji Danici Slmšičevl, predsedniku Zveze parapleglkov Slovenije Ivanu Peršaku In predsedniku Društva parapleglkov ljubljanske pokrajine Gregorju Gračnerju. SPODAJ: Društvo se Je posebej prizadevnim zahvalilo z manjšimi darili. PARAPLEGIKI IMAJO NOVE DRUŠTVENE PROSTORE LJubljana, 29. Junija 2005 - Društvo parapleglkov ljubljanske pokrajine Je odprlo nove društvene prostore na Dunajski cesti 188 v LJubljani. Čast rezanja traku so v društvu zaupali ljubljanski županji Danici Simšič, predsedniku Zveze parapleglkov Slovenije Ivanu Peršaku In predsedniku Društva parapleglkov ljubljanske pokrajine Gregorju Gračnerju. Prireditve so se udeležili med drugimi še podpredsednik Zveze parapleglkov Slovenije Dane Kastelic, dosedanja predsednica Društva parapleglkov ljubljanske pokrajine Mirjam Kana-lec, predsednik Sveta FIHO Janko Kušar ter predstavnik do-natorskega podjetja Robotina d.o.o. Boris Ostrovršnik. Kulturni program so oblikovali Kamniški kolednlki ter pesnik In gledališki igralec Tone Kuntner. Društvo je vse doslej svoje delo opravljalo v sožitju v prostorih Zveze parapleglkov Slovenije, a je prostorska stiska naredila svoje. Zato so se odločili, da si uredijo svoje prostore v pritličju stanovanjsko-po-slovnega bloka na Dunajski cesti 188. V sredo, 29. junija, so se sredi dneva zbrali člani društva s svojimi domačimi in prijatelji, da bi proslavili pomemben korak pri nadaljnjem delu društva. Predsednik Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Gregor Gračner je ob pozdravu povedal, da je bila v letu 20-03 končno podpisana pogodba, ko so lahko začeli z dograditvijo prostorov od 3. gradbene faze do odprtja. S pridobitvijo delovno-bivalnih prostorov bodo lahko omogočili več stikov s svojimi člani in kvalitetno izvajanje programov. 0 sami zasnovi objekta je spregovoril predstavnik Robotine Boris Ostrovršnik. Oprema prostorov je zamišljena kot pametna hiša s sodobnim računalniškim upravljanjem, ki se bo lahko v bodoče tudi vsebinsko dopolnjevala in razvijala z uporabo novih tehničnih idej. Ostrovršnik pa se je zahvalil tudi arhitektu Matjažu Planincu, ki jim je s poglobljenim znanjem poleg tehničnih zahtev veliko svetoval tudi glede socialno primernega opremljanja prostorov za paraplegike in tetra-plegike. V nadaljevanju je pred rezanjem traku županja Danica Simšič obljubila, da bodo poskrbeli čim prej tudi za arhivske prostore. Društvo deluje že 26 let in pokriva s svojimi dejavnostmi območje 37 občin v ljubljanski pokrajini, v katerega so vključene tudi občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Pri izgradnji prostorov se je še posebej potrudila Mestna občina Ljubljana. Ob tej priložnosti je društvo izdalo tudi priložnostni zbornik. Jože Miklič PROGRAM PREVENTIVNIH DELAVNIC V ZDRAVSTVENEM DOMU GROSUPUE Predavanja in delavnice bodo potekale v prostorih sejne sobe ZD Grosuplje. Na delavnice, za katere Je zaradi omejenega števila udeležencev potrebna prijava, se lahko prijavite po 20. 8. 2005 na tel 781 84 00. Anica Kozinc, dipl.m.s. NOVOSTI IZ DOMOZNANSKE ZBIRKE KNJIŽNICE GROSUPUE - 5 Snežana Tecco Hvala: Železnodobne gomile na Magdalenski gori, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2004. V maju 2005 (v knjigi je natisnjena letnica 2004) je izšla knjiga o že-leznodobnih gomilah na Magdalenski gori. Poleg Sneže Tecco Hvala sta kot avtorja podpisana tudi Janez Dular in Eva Kocuvan. Knjiga velikega formata (34 cm) prinaša 194 strani besedila, 174 strani ilustracij, 13 prilog. V poglavju Geografski oris se knjiga dotakne tistih naravnih danosti, ki so pomembna za razumevanje lege arheološkega najdišča na Magdalenski gori. Pokrajina, za katero sta značilni dve glavni reliefni prvini - vzpetina in dno doline, se ni dosti spremenila od časa obstoja na- 5.9. 2005 ob 17,30 url DELAVNICA ODVAJANJA OD KAJENJA (sledi 7 tedenskih srečanj, potrebna predhodna prijava), 8. 9. 2005 ob 17 url ŠOLA HUJŠANJA (tedenska srečanja do 22. 12. 2005, potrebna predhodna prijava) 26. 9. 2005 ob 17 url PREDAVANJE 0 DEJAVNIKIH TVEGANJA 8.10. 2005 ob 9 uri TEST HITRE HOJE NA 2 KM (start pri pokopališču v Grosupljem) 10.10. 2005 ob 17 uri PREDAVANJE 0 DEJAVNIKIH TVEGANJA 7.11. 2005 ob 17 uri PREDAVANJE 0 DEJAVNIKIH TVEGANJA 5.12. 2005 ob 17 uri PREDAVANJE 0 ZDRAVEM ŽIVLJENJSKEM SLOGU TOREK DOPOLDAN SVETOVANJA 0 PREHRANI SLADKORNEGA BOLNIKA selbine, ki je bila postavljena na naravno varovano, 504 m visoko vzpetino. Poglavje Najdišča našteje vsa najdišča: naselje na Magdalenski gori, Laščik in Preloge pri Zgornji Slivnici, Voselca pri Hrastju. Poglavje Magdalenska gora v železni dobi prinaša opise naselij, grobišč, lego in strukturo gomil, grobne pridatke, grobove z žarnim in skeletom pokopom, družbena in kulturno-historična vprašanja. Magdalenska gora pri Šmarju sodi med najpomembnejša železno-dobna najdišča, kar jih poznamo na območju jugovzhodnih Alp. V knji-Si so prikazani izkopani zakladi, kijih hranita Narodni muzej Slovenije in Naravoslovni muzej na Dunaju. Antoine de Saint-Exupery: Mali princ, prevedel Goran Gluvic Ljubljana, Karantanija, 2004. Založba Karantanija je sicer z napisano letnico 2004, vendar v resnici maja 2005, izdala nov prevod Malega princa. To zanimivo delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja je leta 1964 prvič v slovenskem prostoru predstavil pesnik Ivan Minatti. Med prevajalce tega dela so se zapisali le še Boris Grabnar in Jaša Jamnik za Primorsko dramsko gledališče. Novega prevoda se je lotil tudi pisatelj Goran Gluvić. Poetično besedilo, ki ga lahko beremo kot pravljico za vse v otroški dobi kot poučno branje z lepimi nasveti za življenje, je velik izziv za vsakega prevajalca. Kdo ne pozna skrivnostnega nasveta lisice Malemu princu: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." Levstikovo nagrado za Izvirne Ilustracije je prejela v Šmarju-Sa-pu rojena Suzana Bricelj. Založba Mladinska knjiga letos praznuje 60 let. Leta 1945 jo je ustanovil odsek za mladinski tisk pri Agitpropu glavnega odbora Zveze slovenske mladine. Že v prvem letu so izdali 6 knjig, v vseh 60 letih pa 20 tisoč naslovov oziroma 100 milijonov izvodov knjig. Ta jubilej je založba proslavila v Cankarjevem domu s podelitvijo Levstiko- A n r B i u c it iiint - ixiitry MALI PRINC ZJ ZAHVALA ob boleči izgubi očeta, moža, sina, brata In strica MARKA VOVKA, Iz Spodnje Slivnice, rojen leta 1963. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja Konjeniškemu klubu Grosuplje in grosupeljskemu kaplanu ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni boleči Izgubi najine mami MARIJE KUNEC, se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčeri Beti in Jani z družino Prav tiho si zapusti! nas, dom, družino in prijatelje. Za vedno zdaj odšel si tja, kjer ni ne solz in ne gorja. Ostala nam le tvoja je dobrina in v srcu našem bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata MARJANA CVETKOVIČA iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše.: Zahvaljujemo se dr. Darku Taseskemu, sestri Heleni in patronažni sestri Romani za vse obiske na domu v času bolezni. Hvala predsedniku Društva upokojencev Grosuplje za poslovilni govor, g. župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne za lepo zapete žalostinke. Hvala tudi g. Adamiču za nemoten potek pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. VSI NJEGOVI Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja. Ostala nam le tvoja je dobrina in v srcem našem bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tašče, babice in prababice MARIJE KOZLEVČAR iz Dolenje vasi pri Polici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter hvala vsem, ki ste se pridružili molitvi. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Pahuljetu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, osebju Kliničnega centra - oddelek za abdominalno kirurgijo, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem iz Police ter gostišču Krpan. Hvala vsem, ki ste nam in nam še stojite ob strani. Žalujoči otroci: Marinka, Zvonka, Stane In Bogdan z družinami ter ostalo sorodstvo. vih nagrad. Levstikovo nagrado za izvirne ilustracije v knjigi Toona Tel-legna Mala nočna torta je prejela naša rojakinja Suzana Bricelj. V obrazložitvi nagrade preberemo, da je s Suzano Bricelj v slovenski ilustraciji zavel svež veter. Izjemna lahkotnost, uveljavljena kot avtoričin najpre-poznavnejši adut, je podkrepljena z enako prepričljivo tehnično veščino. Ilustratorko in njeno delo najdemo tudi med 34 slovenskimi ilustratorji, predstavljenimi v Albumu slovenskih ilustratorjev, ki je izšel ob tej priložnosti. Čestitamo! Marija Samec Id t SHOD SLOVENSKIH KRVODAJALCEV Krvodajalci iz vse Slovenije smo se 18. junija spet dobili na skrajnem severovzhodnem koncu naše domovine, v slikovitem Veržeju ob Muri. Srečanje, bilo je že šestnajsto po vrsti, je pripravil Rdeči križ Slovenije ob pomoči vseh območnih skupnosti te človekoljubne organizacije. Med dva tisoč udeleženci shoda smo bili tudi krvodajalci iz predelov občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Namen vsakoletnega snidenja je prijetno druženje in izmenjava izkušenj pri delu. Shod so pozdravili župani tamkajšnjih občin in ugledni zastopniki zdravstvenih ustanov iz vse države. Ponovno smo ugotovili, da je kri, kljub velikemu napredku znanosti, še vedno nenadomestljiva pri ohranjanju zdravja in življenja ljudi. Še več, potrebe po krvi se ob večanju zdravstvenih standardov in s splošnim staranjem prebivalstva še povečujejo. Zato je srečanje spet izzvenelo kot povabilo vsem, še posebej pa mladim, naj še v večjem številu vstopajo v vrste darovalcev krvi. To velja tudi za našo območno skupnost, ki je po številu krvodajalcev rahlo pod slovenskim povprečjem. Kot vzpodbuda naj bo podatek, da je v naši državi lepo število ljudi, ki so kri darovali že stokrat, dvestokrat in celo več kot tristokrat. Tem gre še posebna zahvala in občudovanje. Za sproščenost so na srečanju tudi tokrat poskrbeli nadvse gostoljubni in šega-vi Pomurci. Udeleženci srečanja pa smo se ob zvokih domačih in malo manj domačih viž divje zavrteli v parih in dokazali, da nam zaradi darovane krvi ni pošla moč in radoživost. Posebna zahvala vsem aktivistkam območne skupnosti Rdečega križa Grosuplje, ne samo za pripravo tega srečanja, temveč za nesebično delo skozi vse leto. Med njimi jih je nekaj, ki že vrsto let zavzeto delajo v tej humanitarni organizaciji. Leopold Sever INFO TELEFONI LAS GROSUPUE IN POLICIJSKE POSTAJE GROSUPUE Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje in Policijska postaja Grosuplje obveščata prebivalce iz svojega lokalnega območja, da lahko odslej sporočajo informacije in sumljive zaznave, ki se nanašajo na področje prepovedanih drog, kot tudi druge varnostno pomembne informacije, neposredno na mobilno številko ŠPORTNI DOSEŽKI UČENCEV OŠ L0UISA ADAMIČA V ŠOLSKEM LETU 2004/05 (051) 423-500 Če klicatelj želi ostati anonimen, se mu ob klicu ni potrebno predstaviti. Telefonske klice bodo sprejemali 24 ur dnevno in vse dni v tednu. Namen sprejemanja teh informacij je zagotavljanje hitrega in neposrednega obveščanja brez posrednikov na telefonski številki 113. Projekt je že prinesel prve uspehe! Najlepša hvala! Tudi vnaprej hvala vsem za vse koristne informacije! Le skupaj lahko uspemo zmanjšati prisotnost prepovedanih drog v našem lokalnem okolju! Donator info telefona je družba Debitel d.d. Za vse ostale informacije glede dovoljenih in prepovedanih drog, programov informiranja, svetovanja in pomoči za starše, mladostnike, uporabnike drog, odvisnike idr. pa je na voljo splošna kontaktna Številka LAS Grosuplje, na katero se lahko obrnete predvsem v popoldanskih in zgodnjih večernih urah (031) 880-520 Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih ffl prepovedanih drog v občin/ Grosuplje Ravnokar končano šolsko leto 2004/05 je bilo za učenke in učence OS Louisa Adamiča ter njihove športne pedagoge in pedagoginje zelo bogato z vidnimi športnimi dosežki. Na številnih športnih tekmovanjih, ki so se jih udeleževali preko celega šolskega leta, so prejeli lepo število medalj. Vodja športnih pedagogov ga. Mateja Gjerkeš meje povabila na pogovor, kajti celoten aktiv športnih pedagogov želi predstaviti športne dosežke osnovnošolk in osnovnošolcev bralkam in bralcem Grosupeljskih odmevov. Ga. Mateja Gjerkeš in g. Marko Strojan sta mi prijazno razložila potek športnih tekmovanj preko celega šolskega leta. Predstavila sta mi vse športne panoge. ATLETIKA. Sedmega oktobra 2004 je potekalo finale državnega ekipnega atletskega prvenstva. Fantje so dosegli drugo mesto in domov odnesli srebrno medaljo. Posamična atletska tekmovanja so se nadaljevala v začetku maja 2005. Tudi tu so bili učenci zelo uspešni. Tekmovanja seje udeležilo dvanajst fantov in deklet. Fantje so v mnogoboju ekipno osvojili prvo mesto in postali državni prvaki. Miha Černič, Aleksander Nič in Žiga Anžič so domov prinesli zlate medalje. Dekleta so bila v finalu mnogoboja tretja. Bronaste medalje so si prislužile Ana Bahovec, Špela Zorko in Maša Žugelj. Miha Bučar, Rok Kuplenk, Klemen Pahulje in Andraž Corel so bili uspešni pri štafetnem tekmovanju (štirikrat sto metrov). Pritekli so si bronaste medalje. Zgoraj: Državni prvaki v mnogoboju: Aleksander llic, Žiga Anžič in Miha Černič (z leve). Spodaj: Ana Bahovec, Špela Zorko in Maša Žugelj so si v mnogoboju priborile tretje mesto (z leve). Lepši del športnega aktiva OS Louisa Adamiča. "To je glede na razmere, kijih imamo, izreden uspeh. Nimamo ne stadiona, ne atletske steze," je povedala ga. Mateja. Kako jim je kljub temu uspel tako dober izkupiček? G. Marko Strojan je razložil: 'Vsebino športnega dne pripravimo tako, da se udeleženci preizkusijo v atletskih tekmovanjih. Pri tem naredimo selekcijo in izberemo ekipo, s katero se posebej pripravljamo na tekmovanja. Sam atletski del športne vzgoje je tudi usmerjen v to tekmovanje." Oba sta dodala: "Imamo veliko učencev. Na tekmovanjih sodelujejo tudi učenci podružnične šole Šmarje Sap, tako da lažje oblikujemo dobro ekipo. Vendar letošnji uspeh naših tekmovalcev je bil res izreden." Poleg vsega omenjenega se udeležujejo medobčinskih in področnih tekmovanj v štafetnih tekih, krosu. LJUBLJANSKI MARATON. Štiriindvajsetega oktobra 2004 so se udeležili Ljubljanskega maratona. Kar sto-šestintrideset učencev in učenk v vseh kategorijah, od najmlajših do najstarejših, je sodelovalo na maratonu. Ekipno so dosegli tretje mesto. ROKOMET. Rokometna ekipa je prišla v polfinale državnega prvenstva. Dosegli so 2. mesto. NOGOMET. Tudi nogometna ekipa je prišla v polfinale državnega prvenstva, katerega organizatorka je bila OŠ Louisa Adamiča. Nogometna ekipa si je priborila tretje mesto. KOŠARKA IN FESTIVAL SONČEK, Sodelovali so na dveh tekmovanjih. ŠKL - Šolski košarkarski ligi, na kateri ni bilo vidnejših uspehov in na pionirskem festivalu. Tekmovale so štiri selekcije. Starejši dečki, letnik 1990, so prišli do državnega četrtfinala. Osvojili so tretje mesto. Tudi mlajši dečki, letnik 1992, so v državnem četrtfinalu osvojili tretje mesto. V košarki so tekmovale tudi deklice. Starejše deklice, letnik 1990, so tudi osvojile tretje mesto v četrtfinalu državnega tekmovanja. Najbolje so se odrezale mlajše deklice, letnik 1992, ki so prišle do polfinala državnega tekmovanja. Polfinalno tekmovanje je bilo organizirano v OŠ Louisa Adamiča. Deklice so dosegle drugo mesto in končno peto mesto v državi. V okviru košarkaških tekmovanj so sodelovali na festivalu Sonček, ki je potekal v Novi Gorici, v decembru 2004. Sam festival ni bil tekmovalnega značaja. Sodelovali so predvsem mlajši košarkaši, predvsem zaradi tega, ker prav mlajši nimajo večjih tekmovanj. Vsi košarkaši so tudi člani Košarkaškega kluba Grosuplje. V letošnjem letu so članice kluba tudi dekleta, ki do sedaj niso imela klubskih tekem. Trenerje g Teo Hojč, ki je tudi sam igralec prve članske ekipe Košarkaškega kluba Grosuplje. G. Teo Hojč vodi v šoli interesno dejavnost košarke. ODBOJKA NA MIVKI. Udeležili so se tekmovanja v odbojki na mivki, ki je potekalo v sosednji šoli Brinje. "Zelo dobro sodelujemo s športnimi klubi v Grosupljem, kar tudi doprinese svoj delež k uspehu," je za konec povedal g Marko Strojan. Med pogovorom se nam je pridružila športna pedagoginja, ki poučuje učence v OŠ Šmarje-Sap, ga. Barbara Tacer Miklavčič. Poudarila je: "Naš ravnatelj, g. Božidar Gabrijel, nas pri delu zelo podpira. Kajti tudi sam je športnik po duši in nas povsem razume. Ima velik posluh za naše potrebe in želje, kar doprinese k lažjemu delu in večjemu zagonu." Naj vam na koncu predstavim celoten aktiv športnih pedagogov OŠ Louisa Adamiča, ki so bili v letošnjem šolskem letu zaslužni za tako dobre rezultate na športnem področju. Vodja aktiva ga. Mateja vodi namizni tenis, g. Marko Strojan rokomet, ga. Zvonka Štrlekar trenira mlajše deklice (2. - 4. razred) košarko, ga. Sonja Žitnik deluje na preventivnem področju in vodi zdravstveno vzgojo, ga. Barbara Tacer Miklavčič poučuje športno vzgojo v podružnični šoli Šmarje-Sap. G. Dejan Tomšič vodi oddelek podaljšanega bivanja v podružnični šoli Žalna, hkrati pa sodeluje pri izvedbi šol v naravi ter pri organizaciji in izvedbi športnih dni, občasno vodi učence na tekme kot trener. G. Igor Thaler tudi vodi oddelek podaljšanega bivanja, hkrati pa je trener prve članske ekipe Košarkaškega kluba Grosuplje in trenira tudi mlajše dečke. Besedilo: mag Branka Škufca - Fotografije: Mateja Gjerkeš ODPRTO PRVENSTVO V KEGLJANJU V organizaciji ZŠO Grosuplje In sodelovanju ŠD Št. Jurij je bilo izvedeno odprto prvenstvo občine Grosuplje v rekreativnem kegljanju. REZULTATI ODPRTEGA PRVENSTVA OBČINE GROSUPUE V REKREATIVNEM KEGUANJU BORBENE IGRE ZA LETO 2005. Tekmovanje seje odvijalo v dveh delih 6. in 13. aprila na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Nastopilo je 12 ekip. Po prvem nastopu je vodila ekipa TRIO LORENZ pred ekipo KREMENKA in ekipo NEUNIČLJIVIH. Favoriziran TRGOUP pa je pristal na 4. mestu. V drugem delu Je KREMENKO stopil na plin in prepričljivo osvojil naslov občinskega prvaka. Končni vrstni red: mesto ekipa 1. nastop 2. nastop skupaj 1. KREMENKO 313 341 654 2. TRIO LORENZ 328 304 632 3. NEUNIČLJIVI 310 316 626 4. TRGOUP 302 264 566 5. LOKOMOTIVA 285 274 559 6. ELEKTROMEHANIKA KAŠTELI 299 252 551 7. DJAZ 278 261 539 8. DELO 256 274 530 9. ODPISANI (Poštar) 282 242 524 10. SOMBRERO BAR 235 256 491 11. UPOKOJENCI (ŠtJurij) 242 221 463 12. POŠTAR 187 229 416 Takoj po končanem tekmovanju je prišlo do razglasitve rezultatov s podelitvijo priznanj ter medalj in v nadaljevanju športno-družabnim srečanjem. Tekmovalci zmagovalne ekipe KREMENKO v sestavi: Mojškerc, Eržen, Ma-rovič, Miloševič so prejeli prehodni pokal Občine Grosuplje v kegljanju-borbe-ne igre v last za eno leto, tekmovalci prvih treh uvrščenih ekip pa medalje. Predsednik ŠD ŠtJurij Vinko Škrjanc Od kod njihova podmena, bolje rečeno gotovost, da imata pojma "dobro" in "slabo" absoluten, obče veljaven pomen? Odgovor, ugotavlja nemški filozof Robert Spaemann, je preprost: vsi ljudje, danes ali v preteklosti imajo nekatera ravnanja za absolutno, nesporno dobra ali slaba. Nikoli v nobeni kulturi na primer nI veljalo, da je pomoč revnim dobra zanje In slaba za tistega, ki pomaga ali odvisna od okoliščin, pač pa je bilo tako ravnanje vedno in samo moralno dobro. Prav tako nikomur ne pride na misel, da je skrb za otroke slaba navada. Če tako razmišljamo, pridemo hitro do zaključka, da imajo moralne predstave v različnih obdobjih in kulturah več skupnega, kot si običajno mislimo, dr. Hubert Požarnik -ETIKA BREZ RELIGIJE? mm ČLANI AK SPELA NA PRVEM DRŽAVNEM PRVENSTVU ZA MLAJŠE PIONIRJE IN PIONIRKE Atletski klub ŠPELA se je več let boril, da bi prepričal Atletsko zvezo Slovenije, da organizirajo državno prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke in to nam je uspelo. V nedeljo, 19. Junija 2005, smo se odpravili v zgodnjih Jutranjih urah v Maribor, kjer Je Športna šola Gazele organizirala 1. DRŽAVNO PRVENSTVO za mlajše pionirje in pionirke. Prvenstva se je udeležilo 150 otrok iz 22-ih klubov. Barve Atletskega kluba Špela so zastopali: Timotej Mrzelj, Timotej Bregar, Gregor Mišmaš, David Savli, Matevž Fakin, Maruša Mišmaš, Tamara Dizdarevič, Špela Zorko In Ines Tekavec in prav vsi so dokazali, da so v odlični formi, saj so osvojili 2 medalji In bili uvrščeni prav vsi v prvo polovico nastopajočih. Ker je bilo to prvo uradno državno prvenstvo Slovenije, so organizirali prvenstvo v mnogoboju, kjer pa Je vsaka disciplina pomenila naslov državnega prvaka. Starostne kategorije so bile razdeljene po letnikih, In sicer letnik 1994 in 1995 skupaj In 1993 in 1992 skupaj. Člani AK ŠPELA so dosegli naslednje rezultate: LETNIK 1994 IN 1995 PIONIRKE MATEVŽ Fakin - 4. mesto na 800 m 9. mesto skok v daljino 4. mesto 60 m SKUPNO 7. mesto TAMARA Dizdarevič- 3. mesto v metu žogice med 43 tekmovalkami GREGOR Mišmaš: - 7. mesto na 800 m 5. mesto met žogice 13. mesto skok v daljino 14. mesto 60 m SKUPNO 6. mesto V tej starostni kategoriji je bilo prijavljenih 40 tekmovalcev LETNIK 1993 IN 1992 TIMOTEJ Bregar -10. mesto na 800 m 6. mesto met žogice 13. mesto skok v daljino 21. mesto 60 m ovire SKUPNO 20. mesto (Na sliki start teka na 60 m - Timotej je na 6 progi,) V tej starostni kategoriji Je bilo prijavljenih 25 tekmovalcev. Oba člana AK ŠPELA sta letnik 1993. LETNIK 1993 IN 1992 MARUŠA Mišmaš - 11. mesto na 800 m (na sliki - skok v daljino) V tej starostni kategoriji je bilo prijavljenih 43 tekmovalk. LETNIK 1994 IN 1995 ; DAVID Savli i mesto met ^rjjIiEfiiiEDO^Lul * m>m^(^v(M8li® *KrjjW TIMOTEJ Mrzeij - 5. mesto na 800 m ODLIČEN ČAS: 2:30,54 10. mesto met žogice 13. mesto skok v daljino 4. mesto 60 m 12. mesto 60 m ovire SKUPNO 7. mesto SPELA Zorko -11. mesto na 800 m 20. mesto skok v daljino SKUPNO 18. mesto INES Tekavec -18. mesto na 800 m V tej starostni kategoriji je bilo prijavljenih 42 tekmovalk. Čestitke vsem članom, ki so branili čast AK Špela in zelo uspešno nastopili na državnem prvenstvu. Športni pozdrav! - Za AK ŠPELA, Špela D. LETNI OBČNI ZBOR KOŠARKARSKEGA KLUBA GROSUPUE Mesec maj je ravno pravšnji čas za podrobnejše analize preteklega dela in načrtovanje prihodnjega. To je bil tudi razlog da so se 19. maja 2005 zbrali vsi člani in članice Košarkarskega kluba Grosuplje na občnem zboru. Udeležba na zboruje bila presenetljiva in hkrati zelo vzpodbudna za nadaljnje delo. Temeljni razlog za sklic zbora pa je bil potek mandatov vsem članom v upravnem odboru, disciplinski komisiji ter nadzornem odboru. Kot novoizvoljeni sekretar kluba bi se na tem mestu zahvalil bivšim članom UO ter zlasti predsedniku g. Leonu Zupančiču in sekretarju Božidarju Gabrijelu, ki so kljub vsakdanjim obveznostim našli čas tudi za delo v društvu, katerega temeljni namen je športno delo z otroki in mladimi. Novo vodstvo KK Grosuplje bilo izvoljeno soglasno. Predsednik je postal Božidar Gabrijel, sekretar Aleš Medved, člani UO pa so: Leon Zupančič, Jože Ulčar, Milan Hojč, Andrej Gabrijel, Aleksander Čeferin, Boris Legan, Ro- bert Skulj, Stane Kastelic in Janez Ahlin. Izvoljena je bila tudi nova disciplinska komisija v sestavi: Mateja Gjerkeš, Zvonka Štrlekar, Janez Erčulj in nadomestna člana Barbara Tacer-Miklavčič in Marko Po-držaj. V Nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Nataša Perko, Tatjana Jeršin in Slavko Jamnik. Sezona 2004/2005 je bila za KK Grosuplje še posebej zahtevna, saj je v tekmovalnem sistemu Košarkarske zveze Slovenije sodelovalo kar pet ekip; članska, mladinska, kadetska In dve pionirski. Z uspehi pa smo lahko zadovoljni. ČLANI Tekmovali so v 2. SKL v skupini VZHOD in zasedli 3. mesto (12 zmag/ 6 porazov). 1. Celjski KK 2. Pivovarna Laško mladi 3. Grosuplje 4. ŽKK Maribor 5. Jurij Jezica 6. Nazarje 7. Ruše 8. Ptuj 9. Prebold 10. Superga Končna uvrstitev v II. SKL je 6. mesto. Trener: Igor THALER, Dare GRADIN (pomočnik trenerja) MLADINCI (rojeni 1986 in mlajši) Malce seje zalomilo mladinski ekipi, ki je tekmovala v 1. SKL. V rednem delu sezone je v skupini CENTER zasedla šesto mesto. V drugem delu pa so tekmovali v skupini A3 SKL za uvrstitev od 13. -18. mesta v državnem prvenstvu in zasedli 3. mesto. Končna uvrstitev je 16. mesto med 60. ekipami (I. in II liga). Državni prvak je postala Union Olimpija. Za obstanek v najvišji ligi pa so morali po koncu sezone odigrati kvalifikacije, vendar jim ni uspelo in bodo prihodnjo sezono tekmovali v drugi ligi. Vsekakor je igral- cem to dalo le še dodatno vzpodbudo, da se v naslednji sezoni uvrstijo v ligo višje. Trener: Viki JUREČIČ KADETI (rojeni 1988 in mlajši) Kadetska ekipa je tekmovala v 1. SKL. V rednem delu sezone so tekmovali v skupini - ZAHOD 1 in zasedli peto mesto. V drugem delu so tekmovali v skupini A2 SKL - Zahod in zasedli 3. mesto. Končna uvrstitev kadetov je 18. mesto med 67. ekipami (I. in II liga). Državni prvak je Union Olimpija A. Tudi kadeti se bodo prihodnjo sezono kalili v 2. SKL. Trener: Viki JUREČIČ PIONIRJI (roj. 1990,1992 in mlajši) Ekipa A je tekmovala v 2. SKL in zasedla 9. mesto med 32. ekipami. Ekipa B pa je nastopala v B SKL in se uvrstila na 9. mesto med 24. ekipami. Kljub temu moramo priznati, da se zelo dobro kosajo z leto dni starejšimi klubskimi kolegi, s katerimi se borijo za prestop v višjo ligo. Državni prvak je postala ekipa Union Olimpija A. Udeležili so se tudi mednarodnega Sončkovega turnirja v Novi Gorici, turnirja male košarke v Slivnici pri Mariboru, McDonald's Cup v Ostravi na Češkem, spominskega turnirja v Vipavi, odigrali pa so tudi številne prijateljske tekme. Trener: Teo HOJČ V letošnji pionirski sezoni, ki seje začela aprila, smo še posebej ponosni na sekcijo pionirk. KK Grosuplje do sedaj v svojih tekmovalnih vrstah ni imel deklet, zato nas njihovi uspehi še toliko bolj navdušujejo. Dekleta so pod vodstvom trenerja Tea Hojča zabeležila že tri zaporedne zmage in nasprotnice povsem nadigrale. Nova uprava KK Grosuplje je na svoji prvi seji sprejela smernice, ki na- rekujejo delo z mladimi in predvsem domačimi igralci v starejših sekcijah. Prepričani smo, da lahko s tem načinom dela mladim zagotovimo kakovostno preživljanje prostega časa in jih, poleg druženja z vrstniki, pripravimo tudi na samostojno pot, kjer je tekmovalnost in predvsem zmagovalni čut zelo dobrodošel. 17. septembra 2005 bomo organizirali Dan Košarke v Grosupljem. Že sedaj vabljeni vsi ljubitelji košarke, starši in otroci, na igrišče pred OŠ Lo-ufs Adamič, kjer boste lahko spoznali delo Košarkarskega kluba Grosuplje, hkrati pa bo dogajanje popestril tudi turnir trojk. Začetek in sam potek akcije bomo oglaševali v mesecu septembru v vseh lokalnih časopisih, na plakatnih mestih, kot tudi na Radiu Zeleni val. Aleš Medved, sekretar KK Grosuplje Glasilo prebivalcev občine Grosuplje III. TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR U-10 IN U-12 GROSUPLJE 2005 Že tretje leto zapored ob koncu rednega dela tekmovalne sezone v NK BRINJE organiziramo nogometni turnir za mlajše selekcije otrok iz U-10 in U-12. Letos ga v organizacijskem smislu lahko pohvalimo kot najboljšega v vseh treh letih. Od vseh sodelujočih smo prejeli pohvale tako za organizacijo kot za samo izvedbo tekmovanja. Poskrbeti je bilo treba, da so bili otroci in njihovi spremljevalci kar najbolj zadovoljni kljub hudi vročini. Kljub temu, da je prireditev trajala cel dan, smo se potrudili, da tudi v tekmovalnem delu ni bilo zamud in da je vse potekalo tako, kot je treba. Tekmovalo je dvanajst ekip iz različnih krajev Slovenije, ki so prikazale lepo in kvalitetno igro. tako da so na koncu vsi prejeli zaslužen aplavz. Tudi obisk prireditve je bil večji, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Vse sodelujoče ekipe so prejele pokale, vsi sodelujoči igralci pa medalje. Škoda je le, da kljub večjemu interesu klubov (tudi prvoligaških) zaradi prostorske stiske in omejenosti igralnih površin nismo mogli sprejeti več ekip. Vendar ostajamo optimisti in upamo, da bo kmalu bolje. Za naslednjo sezono načrtujemo še boljšo izvedbo turnirja, saj nam izkušnje vsako leto prinesejo kaj novega. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v pripravah na turnir (še posebej staršem iz U-10), ter seveda vsem sponzorjem, saj brez njih izvedba ne bi bila mogoča. Za NK Brinje Sašo Šehovič DRUGI ŠMARSKI POHOD V okviru projekta "TU SMO DOMA" je Turistično društvo ŠmarjeSap letos organiziralo 2. del pohoda po vaseh Krajevne skupnosti in mu nadelo ime "DRUGI ŠMARSKI POHOD". Smer pohoda je bila naslednja: Šmarje - Sap - Cikava - Pa-radišče - Magdalenska gora - Zgornja Slivnica V nedeljo, 5. junija 2005, smo se ob 10. uri zbrali pred Družbenim domom in se po naši glavni cesti (Ljubljanska) odpravili proti Sapu. Ustavili smo se pri sedanji številki 66 (preje Sap št. 1), kjer se je leta 1924 rodil jezikoslovec Franc Vr-binc. Svoja mlada leta je preživel in se šolal pri nas, po koncu vojne pa se je umaknil na Koroško. Preživljal seje sam kot stavec in lektor. Dosegel je visoko izobrazbo evropskih meril. Študije je nadaljeval in leta 1960 promoviral za dr. filozofije. Za svoje izredne prispevke h kulturnemu življenju koroških Slovencev je dobil več priznanj. Svojega slovenstva in mišljenja ni nikoli tajil. Tudi med Neslo-venci uživa veliko spoštovanje. Lani je praznoval svojo 804etnico. V okviru 500-letnice šolstva v Šmarju seje kot častni povabljenec udeležil tudi šmarskega simpozija. Na Sapu smo se ustavili na kmetiji pri Šumaštrovih, kjer so nas toplo sprejeli in pogostili. Zapela je tudi harmonika in zavrteli smo se v ritmu glasbe. Tu seje 12. septembra 1773 (na št. 8 na Sapu) rodil Matevž Kračman, učitelj, pesnik in skladatelj. Malega Matevža je vzel k sebi šmarski župnik. Poučeval gaje v branju in pisanju. Poslal ga je v ljubljanske šole. da bi ga vzgojili za učitelja in organista. Službo organista in cerkovnika je nastopil že leta 1790, koje imel 17 let službo učitelja pa tri leta kasneje. Čeravno šolske oblasti s Kračmanom niso bile najbolj zadovoljne, je učil kar 54 let. Službi učitelja se je odpovedal leta 1847 v starosti 74 let. Pomembna stran Kračmano-vega dela je tudi ljudsko pesništvo. Imel je celo kopico svojih skladb. Bil pa je tudi humorist Ni pisal v knjižni slovenščini, uporabljal je govorico svojega časa z germanizmi vred. Pred 30 leti so se otroci v šmarski šoli še učili njegove pesmi. Še danes je poznana pesem 0 ljubem Fran-celjnu (1807-1830), njegovem sinu, kije mlad umrl za jetiko. Kračman je bil osebnost ki je razgibala življenje po šmarski kotlini in še čez. Bilje izjemen človek, ki je svoje darove znal prenesti tudi na mlajši rod. Vas Sap leži na 345 m nadmorske višine ob državni cesti Škofljica - Cikava - Grosuplje. To je obcestna vas, ki ima gručasto oblikovano vaško jedro. Do leta 1961 je bila samostojna vas. Tega leta pa so združili Šmarje in Sap v skupno vas Šmarje-Sap. Po ustnem izročilu so pozidavo vasi primerjali z Rimom. Ta je nastal na sedmih gričih. Podobno je imela vas Sap nekdaj bolj oblikovane gričke, saj je bila skoraj vsaka hiša v osrednjem jedru na svoji "vzpetini". Vsaka domačija pa je imela tudi svojo "lužo", to je kotanjo, v kateri se je ob deževju zbirala voda za napajanje živine. Pred vojno in po njej so se Sapljani večinoma preživljali s kmetijstvom, nekaj je bilo tudi obrtnikov in storitvene dejavnosti. Od nekdanjih domačij se jih s kmetijstvom ukvarja le nekaj, ostali prebivalci hodijo v službo. Po poljski poti "Na ul'cah" imenovani, smo odšli proti vasi Sela. Ul'ce so bile poti za gonjo živine. Da žival ne bi zašla na njive, je bila" ul'ca" zaraščena z grmovjem na obeh straneh. Ljudje pa so imeli svojo pot na levi in desni strani "ul'ce". Vas Sela letos organizira 9. srečanje slovenskih vasi Sela. Tu nas je pričakal in sprejel predsednik Turističnega društva gospod Andrej Struna. Razkazal nam je cerkvico, ki je bila najbrž zgrajena že okoli leta 1150. Posvečena je svetnikoma Mohorju in Fortunatu. Cerkvico so povsem uredili in obnovili. Prav tako okolico. Ogledali smo si tudi stare temelje cerkve, ki so jih za ogled zasteklili. Približno 100 metrov od cerkvice v gozdu so našli utrjeno križpotje. Steptano (utrjeno) je dva metra v globino. Zato domnevajo, da se tu križajo rimske poti. Ena pot naj bi peljala iz Gradišča mimo Cika-ve na Magdalensko goro, druga pa z Bič-ja preko vasi Sap v Ljubljano. Selani so nas popeljali po vasi, ki je izredno lepo urejena in čista, na ogled lipovega drevoreda, ki ga je pred dvema letoma zasadilo domače društvo. Po prijetnem sprehodu so nas še pogostili, nato smo se poslovili in odšli proti Cikavi. Vas Cikava je bila prvotno sestavni del vasi Sela, na kar kažejo prvotne hišne številke. Leta 1951 pa je postala samostojna. Vas je na zelo nizkem terenu, ki je precej močviren. Menijo, da od tod izvira tudi ime - voda "cika" ven. NAJBOLJŠA SEZONA DOSLEJ Tekmovalna sezona 2004/05 je končana in čas je, da se ozremo nazaj in nekako potegnemo črto pod še eno končano nalogo. V NK BRINJE smo ocenili, da je bila to najboljša sezona doslej. Za same rezultate smo vedeli, da ob tako dobrem sodelovanju vseh, ki delamo v klubu, morajo priti. In to se je letos tudi zgodilo. Mogoče še bolj kot sami rezultati nas veselijo napredek in povečanje števila igralcev v mlajših selekcijah in prostovoljna pomoč staršev pri raznih nalogah. Tudi v domačem okolju smo deležni večje podpore kot prejšnja leta, saj krajani vidijo, da delamo dobro in pošteno. To se pozna tudi pri povečanem obisku tekem pri vseh selekcijah. Skratka, lahko mirno zatrdimo, da seje v Grosuplje vrnil nogomet. Seveda pa imamo načrte tudi za prihodnost. Kot prvo bi želeli, da nam zaradi prostorske stiske ne bi bilo treba omejevati vpisa otrok v najmlajših selekcijah. Pomanjkanje trenerjev že uspešno rešujemo z izobraževanjem kadrov, večinoma iz lastnih vrst. Zanimanje za tovrstno delo je dokaj veliko in domačim trenerji so hkrati tudi odličen obet za prihodnost in razvoj NK BRINJE. Vse informacije o klubu lahko preberete na naši spletni strani wvwv.nogo-mgtnlKlufrftrinie,si, od koder imate na voljo tudi različne povezave do drugih zanimivih strani. Pišete pa nam lahko na e-mail naslov nk-4jrinie@volla.net. V prihodnji sezoni si ne želimo samo obdržati priborjenih pozicij, ampak jih še izboljšati, saj menimo, da rezerve, kljub odlični sezoni, še vedno obstajajo. Želimo si seveda še večje podpore matičnega okolja, saj brez te ne bo še boljšega nogometa v Grosupljem. Obenem se najiskreneje zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem in ljudem, ki nam stojijo ob strani in jim sporočamo v stilu znanega slovenskega TV voditelja: HVALA IN OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI! Za UO NK BRINJE Sašo Šehovič MAME »IMAJO JAJCA « Še nekaj malega za popestritev že tako bogatega dogajanja v NK BRINJE. V mesecu juniju smo se odločili, da na pobudo mater otrok iz ekipe U-10 priredimo zgodovinsko tekmo, kot je v Grosupljem še ni bilo. Ekipa »MAME« proti svojim sinovom iz U-10! In v soboto, 11. junija, se je res zgodilo! Na spektakel smo se pripravljali vsi. Očetje smo bili to pot namesto soprog v organizirani navijaški skupini BRINJEVCI opremljeni s pon-poni in hupami. Za plesno koreografijo pa nam je žal zmanjkalo časa. Prišli so tudi prijatelji, ki so vedeli za tekmo. Bilo je zabavno in smeh se je razlegal še dolgo po njej. Igra je bila v začetku malo nervozna, kasneje pa so se razigrale tudi mame in tudi zatresle mrežo nasprotnika. Rezultat je na taki tekmi drugotnega pomena, pripomnimo naj le to, da so se sinovi suvereno oddolžili za celoletno mukotrpno odnašanje smeti, brisanje prahu, pisanje domačih nalog itd. Kljub strokovnemu vodenju in pritiskom na sodnika selektorja ekipe »MAME«, legendarnega Jožeta Kuhlja, ni uspelo »nabrisati vražjih fantičev« z Brinja. Ker tudi navijačem ni uspelo podkupiti sodnika, smo si obljubili, da bomo tekmo drugo leto ponovili v podobni zasedbi ter poskušali mamam pomagati do zmage, čeprav smo zmagovalci takih dogodkov vsi, ki v njih sodelujemo! Za NK Brinje Sašo Šehovič Na naš pohod smo povabili tudi predstavnike turističnega društva Županova jama iz Grosupljega, ki so se nam pridružili na Cikavi. Kmalu smo prišli v Paradlšče, kjer nas je pričakala družina Pavla Štrublja in nas pogostila. Vas leži ob vznožju Magdalenske gore. Svoje ime je verjetno dobila iz tega, ker je ležala pred gradiščem. Tu so pri gradnji našli marsikatere izkopnanine. Pridružil se nam je tudi predsednik Turističnega društva Magdalenska gora g. Marko Janežič, kije prišel naravnost z otvoritve razstave situl na Ljubljanskem gradu. Na razstavi je največ situl z Magdalenske gore, ki so tudi najlepše. Razstava bo odprta do 24. avgusta. Čas nas je priganjal in zato smo se odpravili proti Magdalenski gori, kjer nas je zopet pričakal predsednik tega društva. Odpeljal nas je na griček do cerkve, od koder je lep razgled na okoliško pokrajino. Še danes je cerkev obdana z obzidjem, kar priča, daje bila tudi utrdba pred Turki. Danes je priljubljena izletniška točka. Pri arheološkem odkopavanju so nedaleč od cerkve našli več vrst grobov, kajti to področje je bilo naseljeno že v železni dobi. Cerkev je posvečena sv. Magdaleni. Po končanem ogledu so nas tudi pogostili. Mudilo se nam je na zadnjo postajo, to je na Zgornjo Slivnico na kmetijo "Pri Gašperju", kjer lahko kupite domače šparglje, paradižnik in druge poljske pridelke. Tu nas je že čakala gospodinja z golažem, pijačo in drugimi dobrotami. Za dobro voljo in ples je poskrbel tudi mladi harmonikar. Naše druženje smo prijetno utrujeni in zadovoljni končali ob 18. uri. Na tem mestu se zahvaljujemo predstavnikom turističnega društva Sela in Magdalenska gora, da so nas tako gostoljubno sprejeli in jih tudi mi vabimo v goste. Lojzka Zajec ŠPORTNICE IN ŠPORTNIKI GROSUPELJSKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV šmarskega pohoda pri obzidju cerkvice na Magdalenski gori. Rekreativno in športno-tekmovalno udejstvovanje članic in članov DU Grosuplje je kot vrsta druženja za krepitev telesa in duha - to je skrb za lastno zdravje in dobro počutje - ena od zelo pomembnih aktivnosti. Rekreativno in tekmovalno vzdušje upokojencev zaznamujejo vedrina, druženje, pozitiven odnos do skupnosti, pripadnost, premagovanje lastnih oviranosti, izboljševanje samopodo-be, premagovanje socialne osame in še več drugih dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na vsakega posameznika in tudi na vso starejšo populacijo. V Društvu delujejo manjše skupine pohodnikov, rednih sprehajalcev, rednih obiskovalcev in obiskovalk telovadnic. Gospod Martin Jesih je koordinator športno tekmovalnih aktivnosti v našem društvu. V odgovorih na nekaj vprašanj bo opisal delo športnic in športnikov, njihova tekmovanja ter rezultate v tem letu in načrte za naprej. V katerih športnih panogah delujejo in tekmujejo člani društva? Člani DU Grosuplje redno vadijo in tekmujejo v naslednjih panogah: streljanje z zračno puško, kjer imamo žensko in moško ekipo: balinanje, kjer sta ravno tako ženska in moška ekipa: pikado, moška in ženska ekipa; šah, kjer imamo le moško ekipo. Vadbišča za navedene aktivnosti so v bližini, zato je možna redna tedenska vadba. Tekmovanja prirejamo najprej v domačem krogu, kasneje pa izbrane ekipe in posamezniki tekmujejo na regijskih in tudi državnih tekmovanjih. Društvo je umeščeno najprej v koordinacijo društev bivše občine Grosuplje, skupaj z DU ŠmarjeSap, Višnja gora, Ivančna Gorica, Do-brepolje, Stična in Šentvid pri Stični: vsi pa spadamo v Osrednjo slovensko regijo, kjer je skupaj 84 DU. naši člani in članice letos tekmovali in kako so se uvrstili? Naši člani so na regijskem tekmovanju zasedli vidne rezultate: v streljanju sta moška in ženska ekipa dosegli 3. mesto, med posamezniki je Jože Kolenc dosegel 4. mesto; Marija Jesih pa prav tako 4. mesto; v balinanju je naša ženska ekipa dosegla 3. mesto; tekmovanje v pikadu je ženska ekipa osvojila odlično 1. mesto, moška pa 3. mesto; naši šahisti so osvojili 4. mesto. Koliko članov našega društva upokojencev se udejstvuje rekreativno in tekmovalno? Celotno število športnikov, ki aktivno vadijo, je v društvu trenutno 59, od teh je tekmovalo v omenjenih skupinah 31 članic in članov. Kakšni problemi tarejo športnice in športnike in kako jih rešujete? Če bi imeli ustreznejše prostore za vadbo, bi verjetno imeli še kakšno športno disciplino, pa tudi večje število zainteresiranih članov. Zanimanje obstaja, npr. za kolesarjenje in ribolov, vendar so potrebni anima-torji in kasneje mentorji; morda bodo mlajši upokojenci prinesli nov zalet in nove panoge? Kakšne načrte imate za naprej? Želeli bi ponovno aktivirati ekipo kegljačev, kije bila v našem društvu vrsto let. Težave pa so, ker ni v bližini ustreznega vadbišča. Drugače pa bi radi videli čim več naših članov, da se nam priključijo kot rekreativci ali tekmovalci. Naj se pohvalimo, da imamo kot državni prvaki iz prejšnjih let pravico nastopati tudi na državnem prvenstvu; letos oktobra bo v Ljubljani. V katerih športnih panogah so KNJIŽNICA GnOSUPLiB Adamičeva 15 Pogovor pripravil Borut Hrovatin, predsednik Društva upokojencev Grosuplje OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9.1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne dimenzi|e oglasa v cm površina v cm? korekcijski faktor točko (točka j« 0,511292 eura) 50x100 90 1549 77 60x100 60 1468 88 8 0x100 80 1306 104 10 0« 10 0 100 1152 115 150«100 190 1066 160 10 0x 200 200 1017 703 150x 200 300 961 288 200x 200 400 930 372 25 0 x 20 0 500 919 460 pol strani jm 912 909 300x 200 600 907 944 40 0 x 20 0 801) 878 702 cela 1108 864 m Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne) tečaj EURA neto končni dimenzije, 17 1 2004 oglašavan vrednost oglasa znesek z DDV 5.0x100 237.03 9387 11264 60x100 237.03 10675 12810 80x100 237 03 12662 15195 10 0/100 237 03 13962 16794 150« 100 237.03 19379 23299 100 x 200 237.03 24651 29581 150 x 20 0 237 03 34941 41929 200 x 200 237 03 45065 94102 25.0x200 237 03 :,'j,n:i mj:;v 20 0x 27.7 237 03 61234 73481 300x200 237.« 65955 79145 40 0 x 20 O' ?37 03 85128 102153 400 x 27?) 237 03 116022 139226 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 73 oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Će se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, seji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslo-jitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov iozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom IV/5), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Mlklič, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (plar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. USPEH ČLANSKE VRSTE NOGOMETNE Članska vrsta pod vodstvom trenerja Janeza Škerjanca je po zmagi v derbiju zadnjega kroga z do tedaj vodilno ekipo DD Dren dosegla zmago z 2:1 ter končala sezono na vrhu lestvice. Zato bo v naslednji sezoni nastopala v I. MNZ ligi, kar je za novoustanovljeno ekipo neverjeten uspeh. Uspeh je toliko večji, ker je moštvo sestavljeno iz samih domačih fantov, kar do sedaj ni bila praksa. Vsi igrajo brez kakršnegakoli plačila in trenirajo ob rednih službah, kar ni vedno lahko. Ob bučni podpori dobrih 400 domačih navijačev je ekipa v zadnjih minutah dramatične tekme dosegla zmagoviti gol. Videli pa smo tudi pravi evrogol Daliborja Dukiča v prvem polčasu za vodstvo 1:0. Veselje na igrišču po zadnjem sodnikovem pisku in kasneje v garderobi je bilo neizmerno. Fantje, čestitamo! EKIPA STAREJŠIH DEČKOV (U-14) NE ZAOSTAJA Tudi starejši dečki so pod odličnim vodstvom trenerja Matjaža Rusa dosegli fantastičen rezultat. Kljub odhodu nekaterih igralcev v ljubljanske klube so strnili vrste in uspeli prvenstvo pripeljati do konca na najboljši možni način. Tudi oni so se po ogorčeni borbi zavihteli na prvo mesto na lestvici v zadnjem krogu. Popularni »Šved« je znal motivirati svoje igralce, ki so gladko zmagali tudi zadnjo tekmo. Domači dečki so suvereno vladali na igrišču do zadnjega sodnikovega žvižga. Ob rezultatu 5:0 za NK BRINJE komentar niti ni potreben. Strelec vseh petih golov ob pomoči soigralcev pa je bil to tekmo odlični Davor Dolenc, ki se kali v odličnega nogometaša. In prvo mesto je bilo rezervirano za NK BRINJE. Tudi starejši dečki so si s tem rezultatom prigarali tekmovanje v I. MNZ ligi v naslednji sezoni. Tudi ekipi U-14 iskrene čestitke za uspeh, njihov celoletni trud in borbenost! TUDI OSTALI NISO RAZOČARALI Tudi ostale selekcije NK BRINJE so se borile po svojih močeh. Ekipa U-10 se je pod trdo roko trenerja Boruta Antončiča uvrstila na visoko 3-4 mesto v A skupini tekmovanja v tej sezoni. Z nekaj športne sreče bi se lahko uvrstili tudi na zaključni turnir najbol ših osmih ekip MNZ Ljubljana. Kljub temu smo s celotnim potekom tekmovanja zelo zadovoljni, saj smo prvotno zastavljene cilje celo presegli, otrokom pa smo v prvo vrsto postavili razvoj igre in ne samo končni rezultat. Medtem ko smo se v prejšnjih sezonah borili na začelju lestvice, smo letos krojili ožji vrh razpredelnice do samega konca prvenstva. Otrokom in trenerju čestitamo za prizadevnost na treningih in prikazano igro v prvenstvu! Še tako naprej! Ostale selekcije se letos niso uvrstile na prva mesta svojih tekmovanj, kar smo glede prestopov v višje selekcije lansko leto tudi pričakovali. Vendar pa so s svojim pristopom dokazali, da borbenost in nepopustljivost postajata pravi odliki NK BRINJE nasploh. V svojih vrstah imamo nekaj zelo perspektivnih nogometašev, kar dokazuje, da delamo dobro tudi v ni mlajših selekcijah in kar nas hkrati obvezuje, da bomo delali še bolje. Za UO NK BRINJE Sašo Šehovič Požlrek šampanjca iz pokala sc po taki zmagi vedno prileze. JMrJsGfc M&tim(Sdgsjjj^ www.thalgo-slo.com www.lepa.si NIKO MIHIĆINAC K.D. PREMIČNI K0t0W0RSdA3, 1290 GROSUPLJE tel: P1-786 56 60, FAX: 01-7SŠ 56 ( gsm: 041-405 258 sms: 40525B@UNUiM0BITU.SI e-m^Nm^lHICINAC-NEPREjm^E. Si url wmmmictm{HimSmNiNE.si VARNO prodati, odariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! //c & ć a Ć7 a & & d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax. 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE ■ Elektroinstalacije od protekla do izvedbe za vse vrale otJiBMov. po konkurenčnih cenah, zahtevajte nase ponudbe: ■ meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice jnoreazradnedBate: ■ vzdrževanje instalacij in naprav na ctitektfi. opravdamo redne ttm pogodbene servise; ■ izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodotaramp z vodilnimi podjetji: ■ naša ključavničarska delavnica vam izdala vse vrste harftMMh dedov, potrebnih pri montažah, razno komskoo(xemo.eleMmcmmmpt*epo naročilu TRGOVINA ■ Mata nma pomOca \n m bMHM rkaUSto*** jKKMtti)* zmatmltii r^ *'Rtar, m> mm ■rmmmf, ■ ........ ZELENI VAL 93.1 & 97.0 MHz RADIO ZELENI VAL PRAZNUJE 1 O LET VABLJENI NA Tradicionalni ZELENI VIKEND 18.-21. avgust 2005 Letališče Šentvid pri Stični ŠTIRI DNI NEPOZABNE ZABAVE Z DESETLETNIM JUBILANTOM - RADIEM ZELENI VAL Radio Zeleni val praznuje 10 let! Za vse zveste poslušalke in poslušalce naj bo jubilejno leto nepozabno. Zato pripravljamo —""l najbolj odštekan, spektakularan, neverjeten in glasbeno začinjen vikend ^^-^""^---- % \ od 18. do 21. avgusta. V štirih dneh se bo na prazničnem odru i ^ \ v Šentvidu pri Stični zvrstila vrsta slovenskih \ glasbenikov, tistih, ki ste jim med letom ^ jr^f ".4 \ \ najraje prisluhnili. j * "i, J \ NEKAJ GLASBENIH DROBTINIC: \ ČETRTEK: 18. 8. 2005 \ 1. ZADARSKA KLAPA \ 2. BRENDI \ 3. Tamburaši Sodražica \ PETEK: 19. 8. 2005 \ 1. SPRUCEPINE \ 2. POP DESIGN v originalni izvedbi z Vilijem BesifikoH SOBOTA: 20. 8. 2005 \/ 1. Jasmin STAVROS / 2. BIG BAND GROSUPLJE / 3. SPRUCE PINE / 4. Tamburaši Sodražica / —• 5. Damjan PERNE - TV Dober dan / «p 6. Stane VIDMAR / / 7. Danijel GREG0RC - Imitator (E.Presley- F.Sfnatra) 8. VVERNER & Brigita SULER / Vabljen) na tradicionalni prireditveni prostor """"^"^ na letališču v Šentvidu pri Stični, od 18. do 21. avgusta. NEDELJA: 21. 8. 2005 / 1. BOBRI / , 2. POPNDEKL / / 3. SLAPOVI / 4. KRJAVELJ / 5. ZASAVCI / Vmes pa obilo prešernega smeha in radoživega razp MOŽNA SO TUDI DRUGA "GLASBENA" PRESENEČENJ Gril Del. čas: pon-pet. 7-18h, sob. 7-12' PRODAJNI PROGRAM • keramične ploščice • granitogres • masažne kadi • tuš kabine • sanitarna keramika • kopalniško pohištvo • laminati • talne obloge • gradbeni material in orodja • barve, laki, lepila - MAVČNE PLOŠČE POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 T? 01 786-33-66,786-33-63 10 LET ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13,041 723 731 Petrovič Goran dr.dent.med 7n FRIZERSKI STUDUO Adamičev center prvo nadstropje Taborska 4 1290 Grosuplje Tel.: 01/786-37-55 MLADOSTNO UREJENI TUDI V PRIHAJAJOČIH POLETNIH DNEH! Pokličite nas in se naročite, da bi na izgubljali dragocenega časa TO MORATE NAREDITI VI, VSE OSTALO PREPUSTITE NAM! ZDRUŽILI BOMO NAŠE ZNANJE, IZKUŠNJE IN VAŠE ŽELJEI ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p.. Kolodvorska cesta 1,1290 Grosuplje m 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK s. @ VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH NAROČNIKINMT, P0SKRBITEZA PREHODNA GSM! APARATOV NAVTIKA napihljivi čolni izvenkrmni motorji IT TOHATSU outboards HRANILNICA L ON d.d., Kranj NOVOST - LON KREDIT -STANOVANJSKI KREDITI DO 25 LET BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVORSKI CESTI VAM JE NA VOLJO 24 UR PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN (plačilne kartice, limiti, trajniki) POTROŠNIŠKI KREDITI v enem dnevu- tudi do 6 let VARČEVANJA Z ODLIČNO OBRESTNO MERO ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, PLAČILNI PROMET, KREDITI, LIMITI ZA PRAVNE OSEBE MENJALNICA IN PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNEJŠI TARIFI! Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovali! f POSLOVNA/; K * ^Grosuplje Kolodvorska 3 ~~ Telefon: ^01/78 62,925-^ ■Ml Faks: ^ '01/78'61'719 '