Leto XXI.. št. 176 Ljubljana, sreda 31» julija I940 Cena 2 Din UpravniStvo; i_juDljana, K.nalijeva 5 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. fnseratni oddelek: LJubljana, Selen-ourgova tO. — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. i. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telelon 5L 190. Računi pri pošt. ček za vodili: Ljubil ana št. 17.749. nam Balkan in velesile Balkanski polotok je ostal doslej miren, dasi so mu že od vsega početka napovedovali, da ga bo vojni požar najprej zasegel. Zgodilo se je povsem drugače. Resnica je, da je bil položaj Balkana po sebi izredno delikaten. Zakaj edino o njem je bilo treba reči, da meji na interesne sfere ali celo deloma na teritorije vseh taborov evropskih velesil. Evropske velesile so gledale nanj z različno zainteresiranimi vidiki. Nemčija kot vojujoča soseda, ni imela nikakega interesa na tem, da se vojna razširi na balkansko področje. Njeni glavni udarci so po likvidaciji poljskega odpora veljali zapadu. Izkazalo se je. da je bila pravilna napoved onih, ki so bili prepričani, da se bo Nemčija z Balkana zalagala z živili, s surovinami in nekaterimi rudami in gorivom ter v ta namen želela tu ohraniti normalno mirovno stanje. Morebitne spremembe bi mogle nastopiti šele po njeni končni zmagi, v kolikor bi jih smatrala za potrebne. Doslej se ji je posrečila celinska zmaga, toda borba zoper pomorske pozicije Velike Britanije se prav za prav še ni pričela, a zanjo bo vsekakor potrebno razpolaganje z zanesljivimi dobavami s podunavsko-balkanskih držav. Ako bi se akcija zoper Anglijo zelo naglo in zelo uspešno zaključila, potem bi se v teh pogledih nujnost potrebe nekoliko spremenila, toda še vedno bodo agrarne balkanske dežele za industrijsko usmerjeno srednjo Evropo zelo potrebna in smiselna kombinacija. Iz teh osnov je nemška politika napram balkansko podunavskem prostoru zelo preprosta in iako razumljiva. Tudi najnovejše pobude, ki so našle zunanjega izraza v .seriji diplomatskih obiskov in razgovorov, ne da bi bile v svojih bistvenih delih že pojasnjene, se morejo logično izvajati iz njih. Sedaj, ko prehajamo v dvanajsti mesec vojne in se je tudi srprvo nekoliko zagonetno zadržanje Italije pokazalo z vseh vidikov kot dobro pretehtano, je le še bolj potrjeno, kako se je rimsko stališče glede Balkana ujemalo z berlinskim in se izkazalo takorekoč kot n jegova opora. Seveda pa more biti tu rimska politika v nekaterih pogledih tudi samosvoja, zlasti v pomorskem pogledu. Medtem ko Italija in Nemčija tudi mejita na balkanske dežele, zapadno-evropski vojni tabor z njimi ni imel neposrednega teritorialnega stika. Ker je sam razpolagal v svojih ogromnih kolonijah in drugih ozemljih z neizčrp-n mi viri bodisi glede živil kot glede surovin, kuriva itd., po balkanskih dobrinah ni imel potrebe. Kupoval pa jih je vendarle, da bi s tem vršil svojo blokado. Imel bi nadalje največji interes, da bi mu balkanske divizije priskočile na pomoč, ako ne v zares učinkovito podporo, pa vsaj v tem smislu, da bi vezale čim več nasprotnih sil. V lcgiki stvari same je tedaj utemeljeno, da bi zapadnemu vojnemu taboru pri-jalo razširjenje vojne na balkansko področje. Sedaj je vse to prevrženo, odkar je Francija izločena iz borbe, medtem ko se za samo angleško politiko položaj ni v bistvu spremenil, dasi je vsekakor zelo premaknjen. V primeru da bi se vojna trdovratno nadaljevala, pa da bi Anglija ohranila svoj primat nt* morju, bi balkanski prostor prihajal v poštev kot ona pot, po kateri bi bilo mogoče v smislu napoleonske velikopotez-nosti, ogražati celinsko britansko pozicijo ob Suezu in v Afriki ter Prednji Aziji. Toda take perspektive sedaj še niso aktualne; danes je britanska pozicija na Balkanu že skoro povsem okr-niena in neposredna nevarnost ji preti drugod. Nemara že dolgo v zgodovini ni bilo položaja, v katerem bi bil britanski vpliv na Balkanu tako omajan, kakor danes, bržkone niti v najbolj čr-n h dneh svetovne vojne ne. Preostane samo še Sovjetska zveza. Toda z njo smo tudi ob najbolj kočljivem udeležencu. Sedanja vojna je prinesla serijo dogodkov, ki so pomenili obnovo ruskega političnega vpliva in razširjenje ruske oblasti v smereh nekdanje carske Rusije. Balkanski polotok pa je bil takorekoč v osrčju ruskih predvojnih pretenzij, bodisi splošno politično, kakor še posebej spričo povsem konkretnih aspiracij na Carigrad in Dardanele. V letošnjih pomladnih mesecih, najbolj kritičnih za evropsko vojno, je Moskva po svojih organih ponovno izjavila, da je tudi v njenem interesu. naj se vojna ne razširi na Balkan. Sovjetska akcija se je v diplomatskem pogledu ojačila zlasti v Bolgariji, uvedba diplomatskih odnošajev med nami in Rusijo spada v podobno poglavje. Moskva političnih nagibov ni postavljala v ospredje, jih sploh kazala ni, vsai ne prijemljivo. Pač pa je ponovno naglašala, da budno pazi na varnost svojih postojank na Črnem morju, zlasti pa je v najvišji meri zainteresirana na tem, da prepreči vsako možnost, da bi sovražnik udri skozi ožine do njenih obal. Sfera sovjetske občutljivosti ostane potemtakem črnomorska Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo ZAČASNA UPRAVA EVROPSKIH KOLONIJ V AMERIKI Sklepi vseameriške konference v Havani - Za upravo evropskih kolonij bo sestavljen poseben odbor, v katerem bo imela vsaka ameriška država po enega zastopnika Havana, 30. jul. j. (DNB). Danes je zasedal v okviru panameriške konference plenum zunanjih ministrov ameriških republik ter sprejel vrsto sklepov, med katerimi so bili nekateri takoj nato objavljeni v originalnem besedilu. V prvi vrsti je bila objavljena naslednja deklaracija, tičoča se začasne uprave evropskih posestev in kolonij v Ameriki. Na svojem drugem zasedanju so zunanji ministri ameriških držav dognali naslednja dejstva: 1) Vprašanje posestev evropskih držav, v kolikor leže na ameriškem kontinentu, je predmet globoke skrbi vseh ameriških vlad. 2) Obstoji možnost, da bi glede na vojno v Evropi hotela katera izmed držav zavojevati katero izmed teh posesti, postopek, ki ga v mednarodnih odnošajih ameriške republike odklanjajo in ki pomeni nevarnost za bistvo in vzore ameriškega državnega življenja. 3) Obstoja dejstvo, da zahteva na konferencah v Limi in Panami osvojena doktrina o vseameriški solidarnosti politiko čuječnosti. Potrebna je čuječnost, da bi politični sistemi oziroma vladavine, ki so v konfliktu z ameriškimi običaji, ki ne morejo v miru živeti in ki onemogočajo normalno delo ter motijo zakon o pravici in redu, ne mogli motiti ameriških republik. 4) Obstoja možnost, da bi nastala v toku vojaških dogodkov v Evropi in iz njih sledečih posledic velika nevarnost, da bi mogle evropske posesti v Ameriki služiti za strategična središča, iz katerih bi bil možen na,pad na ameriške narode. Zunanji ministri ameriških republik zaradi tega izjavljajo: V primeru, da bi prišli otoki oziroma dežele v Ameriki, ki se trenotno nahajajo v posesti neameriških narodov v nevarnost, da bi lahko postali predmet zamenjave teritorijev ali suverenitete, potem bo- do ameriški narodi glede na nujno zahtevo svoje kontinentalne varnosti uredili nad temi posestvi začasno upravo, vpoštevajoč pri tem želje prebivalstva dotičnih posesti. Ta začasna uprava se bo uredila pod naslednjimi pogoji: 1) Kakor hitro prenehajo vzroki, zaradi katerih je bila urejena začasna uprava in ako to ni v nasprotju z interesi ameriških republik, upravljana področja v skladu s pričujočo deklaracijo lahko svobodno odločajo o svoji nadaljnji usodi. Odločijo lahko, ali hočejo biti nadalje organizirane kot samostojne avtonomne države — ako so v stanju izvesti tako organizacijo — ali pa se priključijo nazaj svojim bivšim matičnim državam. Ukrenjeno bo, kar bo v danem primeru praktičnejše in pravičnejše. 2) Ako se bodo te posesti postavile pod začasno upravo ameriških republik, bo uprava postavljena z namenom, da se s tem poveča varnost ln obrambna sposobnost ameriškega kontinenta z istočasnim pospeševanjem življenja teh posesti na gospodarskem, političnem in socialnem področju. Glede na zgoraj imenovane pogoje, pod katerimi se lahko izvede začasna uprava evropskih posesti, sklenejo zunanji ministri ameriških republik, da se ustanovi poseben komite, v katerem bodo po en zastopnik vsake ameriške republike. Komite se bo smatral za ustanovljen, čim bo imenovanih dve tretjini njegovih članov. Imenovanja naj izvrše ameriške republike v čim krajšem času. Komite se bo sestajal, čim bo to zahtevala katera izmed držav podpisnic te deklaracije. Ako bi se izkazala potreba praktično uporabiti določila tega sklepa še preden bo ta dogovor stopil v veljavo — v primeru, da bi šlo za zagotovitev miru v Ameriki — potem lahko komite takoj prevza- Tajna sija angleške spodnje zbornice Govorila sta o zunanji politiki Churchill in lord Halif ax London, 30. julija, br. (Reuter) Za današnjo sejo spodnje zbornice je vladalo v javnosti veliko zanimanje. Galerije za publiko so bile zaradi tega zasedene že davno pred peričetkom seje. Splošno so namreč pričakovali važno izjavo ministrskega predsednika Churchilla in zatrjevalo se je celo, da bo pri tej priliki definitivno odgovoril na zadnji apel nemškega kancelarja. Ko je vstopil Churchill v dvorano, kjer so bili zbrani tudi že vsi ministri, je bil sprejet z burnimi ovacijami. Po otvoritvi seje se je takoj pričela razprava o tem, ali naj bo seja javna ali tajna. Nekateri govorniki so se zavzemali za to, da bi bila javna, ker smatrajo, da mora biti angleška javnost o vsem poučena in da lahko prenese tudi bridko resnico. Drugi zopet so zastopali mnenje, da je v interesu narodne obrambe potrebno, da se važne zadeve obravnavajo v tajni seji, da ne bi mogla teh razprav izkoriščati sovražna propaganda. Ministrski predsednik Churchill je v imenu vlade izjavil, da prepušča v tem pogledu zbornici popolno svobodo in da noče v nobenem pogledu vplivati na odločitve zbornice. Zato tudi člani vlade ne bodo sodelovali v razpravi o tem vprašanju, da bi mogla zbornica v popolni svobodi izraziti svoje mnenje. Napovedal je tudi, da bo zunanji minister lord Halifax podal poročilo o zunanje-političnem položaju. Po daljši razpravi je naposled zbornica sklenila, da se proglasi seja za tajno. Za tajno sejo je glasovalo 200 poslancev, proti pa 180. Po objavi tega sklepa je moralo občinstvo zapustiti dvorano, nakar je sledila tajna seja, ki je trajala do pozno zvečer. Stockholm, 30. jul j. (DNB). Kakor poroča dopisnik lista »Stockholm Tidningen« iz Londona, se kaže tako v angleških političnih krogih kakor tudi v sami vladi naraščajoče nerazpoloženie do zunanjega ministra Halifaxa. V poučenih londonskih krogih trdijo, da ni izključeno, da bo postal naslednik lorda Halifaxa sedanji vojni minister Anthony Eden. Eden ne uživa samo v Ameriki doka i velik ugled, marveč ie oo mnenju londonskega dooisnika nedvomno tudi edina osebnost, ki bi našla zaupanje v Kremlju. Preosnova angleškega vojnega ministrstva London, 30. jul. j. (Reuter). Vojni minister Eden ie imenoval posebno komisijo. ki bo proučila reorganizacijo angleškega vojnega ministrstva. Zaradi izredno razsežnih vojnih operacijskih področij, s katerimi mora biti voino ministrstvo v trajnih stikih, se je izkazala potreba, da se posamezne kompetence vojnega ministrstva se nahajajo razen štirih članov voj-velistva v svrho hitrejšega poslovanja. V komisiji za reorganizacijo volnesa ministrstva se nahajalo razen štirh članov vojnega sveta še državni tajnik vojnega ministrstva sir James Grigg ter več zastopnikov podjetij vojne industrije, parobro-darskih podjetij itd. obala, ne le na lastnem ozemlju, marveč nedvomno tudi na balkanskem področju, nadalje ožine z ozemlji, ki bi mogle sovražniku, prodirajočemu po kopnem, odpreti vhod v Črno morje. Ni treba, da sovjetska vlada uradno potrdi takšno pojmovanje, v logiki stvari samih je zahteva po naznačeni politiki, ki spričo tega ne moremo kar nič dvomiti o njej. Preostane nam kočljivo vprašanje, kako gleda Moskva na sedanje diplomatske razgovore. Dejansko je ona sama sprožila balkansko problematiko, in sicer s tem, da je zavzela Besarabijo in Bukovino, dasi je hkratu res, da je pravna stran te zasedbe povsem brez zveze z balkanskimi zadevami. Svet se danes čudi, kako da imata besedo samo Berlin ter Rim, ko je Moskva ponovno naglašala, da je na Balkanu temeljito zainteresirana. Povsem naravno se zdi, da se dan za dnem ponavljajo ugibanja, kakšno je ob tem sovjetsko zadržanje. V zadnjem velikem Hitlerjevem govoru je bilo povsem določno rečeno, da obstoja natančen dogovor med sovjetsko in nemško vlado o interesnih področjih, pa da se iz tega vprašanja ne bodo rodili konflikti. Iz tega izvira domneva nekaterih, da se Moskva desin-teresira tudi na vzhodnobalkanskih vprašanjih, prepuščajoč tu vodilno vlo- go totalitarnim silam. Takšna predpostavka pa se ne more resno vzeti v poštev, nemara niti ne v varijanti, da bi se sovjetski interes začel šele v območju ožin, v razmerju do Turčije, ki je v sedanjih diplomatskih razgovorih potisnjena vstran. Druga možnost bi bila, da vršita Berlin in Rim svojo posredovalno vlogo brez soglasja z Moskvo, ali celo v nasprotju z njo. Takšno tolmačenje se zdi zelo slabo utemeljeno, saj sta oba tik pred glavno borbo z Anglijo, pa gotovo ne bosta tako nespametna, da bi si brez potrebe odtujevala Rusijo, tem bolj ko balkanski problemi trenutno nikakor niso tako aktualni, da bi se nujno vsiljevali Zdela bi se potemtakem najbolj verjetna tretja možnost, da se diplomatske akcije vodijo z vednostjo Sovjetske zveze, pa da bo pravo stanje pojasnil šele kasnejši razvoj. Ako bi ne bilo tako, bi se moralo pričakovati, da bi sovjetski prestiž v balkanskih državah zelo trpel. Dosedanja moskovska politika pa ne dopušča domneve o soglašanju s takim omalovaževanjem, zato smemo pričakovati, da se nam bo njeno stališče učinkovito razjasnilo že v bližnji bodočnosti. Pripravljeni moramo biti še na akcije, ki bo v njih tudi interesno stališče Sovjetsike zveze prišlo primerno do veljave. me napadena oziroma ogrožena posestva v svojo upravo po določilih tega dogovora in sporazumno s prizadetim prebivalstvom, čim pa bo tak dogovor postal pravomočen, preidejo avtoriteta m funkcije komiteja na posebno »Interameriško komisijo za teritorialno upravo«. Najvažnejša točka dogovora je naslednja: V primeru, da bi bila uprava prizadetih posestev tako nujna, da bi jo bilo treba izvesti, še preden bi se mogel sestati komite, potem ima vsaka ameriška republika pravico, da sama ali pa v skupnosti z drugimi ameriškimi republikami ravna tako, kakor se ji zdi primerno za lastno obrambo oziroma za obrambo celokupnega ameriškega kontinenta. Ako bi se take akcije izkazale za potrebne, potem mora dotična ameriška republika, oziroma morajo dotične ameriške republike naknadno predložiti vso zadevo komiteju, da bo dodatno razpravljal o storjenih ukrepih in sklenil nadaljnje potrebne ukrepe. Besedilu tega dogovora je dodana posebna izjava argentinskega delegata, da se ta deklaracna ne nanaša na Malvine, ki so bili že na zadnji panameriški konferenci v Panami priznani kot svojina argentinske republike. Prav tako se dogovor ne nanaša tudi na druge južne teritorije Argentine, ki so posebej navedeni. Kot drugi dodatni protokol k zgornjemu dogovoru je bila sklenjena še posebna »konvencija« kot interameriški dogovor, ki celotno zgornje vprašanje obravnava s princi-pielnega stališča. Resolucija o delovanju diplomatskih uradnikov Havana, 30. julija. AA. (DNB) Vseame-riška konferenca je sprejela tudi resolucijo o delovanju diplomatskih in konzularnih uradnikov. Sklicuje se na konven- cijo, ki je bila sklenjena v Havani leta 1920 in pravi, da se tuji diplomati v Ameriki ne smejo vmešavati v notranjo ali zunanjo politiko države, v kateri uživajo gostoljubje in smejo izvrševati le svoje službene funkcije ter se držati strogo zakonov države, v kateri so akreditirani. Resolucija priporoča vsem ameriškim državam. naj preprečijo delovanje tujih diplomatskih in konzularnih predstavnikov, v kolikor bi pomenilo nevarnost za mir in demokratske tradicije Zedinjenih držav. Posebna resolucija razpravlja o peti koloni. Ta resolucija dokazuje, da ukrepi proti peti koloni niso v nasprotju z demokratičnim duhom. Resolucija celo poudarja nujnost takih ukrepov, da bi se zaščitila nevtralnost in obranile demokratske svoboščine in mir. Vsaka od 21 ameriških držav lahko zahteva sklicanje kongresa ameriških republik, če bi se čutila ogroženo. Mobilizacija nacionalne garde v Zedinjenih državah \YTashington, 30. jul. o. Prezident Roose-velt je poslal kongresu spomenico, v kateri zahteva pooblastila za takojšnjo mobilizacijo nacionalne garde, vse rezervne vojske, vseh rezervnih in bivših oficirjev. V spomenici utemeljuje zahtevo z razvojem mednarodnega položaja, ki gre svojo pot z veliko naglico, tako da Zedinjene države nikakor ne morejo več odlašati z vojaškimi ukrepi zaradi svoje lastne varnosti. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da bodo gardisti in oficirji, ki bodo vpoklicani na osnovi pooblastil, ki jih je Roosevelt zahteval od kongresa, v jeseni že vežbali nabornike, vpoklicane v vojaško službo že na osnovi obče vojaške obveznosti. Po solnograških sestankih V pričakovanju neposrednih pogajanj med prizadetimi državami za ureditev vseh spornih vprašanj Budimpešta, 30. julija, o. V zvezi s solnograjskimi razgovori se madžarski politični krogi še vedno intenzivno bavijo z mednarodnim položajem v jugovzhodni Evropi. Pri tem prihajajo do naslednjih zaključkov: 1. Madžarska in osni sili pričakujejo, da se bo Rumunija takoj pričela z Madžarsko pogajati za določitev novih mej med obema državama. 2. Nova meja bo morala biti določena tako, da bo teritorialni in politični odnos med Madžarsko popolnoma urejen, tako da bo omogočeno sodelovanje obeh držav in bo podano trajno poroštvo za mir. 3. Madžarska in osni sili žele, da se nove meje določijo v okviru mirnega sporazuma. 4. Madžarska bo budno pazila, da se mir v jugovzhodni Evropi v bodoče ne bo na-rušil z nikakimi vojnimi akcijami. 5. Madžarska in osni sili žele čimprejšnjo ureditev vseh teh problemov. Rok Rumuniji do IS* septembra? Bukarešta, 30. jul. o. (United Press.) Tu zatrjujejo, da je Nemčija dala Rumuniji rok do 15. septembra za ureditev teritorialnih sporov z Madžarsko in Bolgarijo. Ce dotlej sporazum ne bo dosežen, bo treba računati z arbitražo Nemčije in Italije. V vladnih krogih se je izvedelo, da je rumunska vlada sedaj spoznala neizbežno potrebo, da Rumunija odstopi nekaj svojega ozemlja Bolgariji in Madžarski. Pri tem naglaša j o, da bo le na ta način mogoče preprečiti razširjenje komunizma na Balkanu in ohraniti mir v jugovzhodni Evropi. Osni sili bosta podprli sodelovanje vseh podunavskih in balkanskih držav, da bi se tako ustvaril obrambni blok proti slehernemu eventualnemu sunku z vzhoda. Rumunija je pripravljena v interesu takega miru odstopiti Madžarski Arad in Temešvar s področjem. Takoj po teh teritorialnih izpremembah naj bi se vse ostalo madžarsko prebivalstvo odselilo iz Rumunije, rumunsko prebivalstvo na Madžarskem in na področju bivše Češkoslovaške pa naj bi se vrnilo v Rumunijo. Bukarešta, 30. juliia. AA. (Štefani). Vladni list »Romania« takole resumira izid razgovorov romunskih državnikov s kancelar jem Hitlerjem in zunanjim ministrom v. Ribbentropom: 1. Razgovori so bili nujna potreba, da se Rumunija orientira po politiki obeh velesil osi. 2. Pri razgovorih so bila temeljito proučena vsa politična in gospodarska vprašanja držav evropskega jugovzhoda. 3. Obiski so potekali v ozračju iskrenega prijateljstva in razumevanja za rumunske koristi. Po določitvi splošnih načel z voditeljem Nemčije in Italije, se bo Rumunija v bodoče prizadevala poiskati pogoje, s pomočjo katerih bi bilo možno priti do končnega sporazuma na balkanskem področju. »Timpul« poudarja kot nujno potrebo, da pridejo narodi jugovzhodne Evrope do sporazuma in da se posvete delu, da bi lahko stopili v okvir nove Evrope. Pričakovanje Nemčije Berlin, 30. julija. AA. (DNB) V Berlinu prevladuje mnenje, da je teren v jugovzhodni Evropi zdaj toliko pripravljen, da države južne Evrope lahko začno med seboj urejevati neurejena vprašanja in je možno računati z neposrednimi pogajanji med Madžarsko, Bolgarijo in Rumunijo. Upravičeno se lahko pričakuje, da se bodo pogajanja med balkanskimi državami razvijala v ozračju medsebojnega razumevanja. Jugovzhodne države same, kakor tudi države osi so se prepričale, da mora biti nova ureditev takšna, da bo pomenila trajen pogoj ne samo za mir, temveč tudi za ureditev gospodarskih in kulturnih razmer med balkanskimi narodi. Zaradi tega se lahko pričakuje, da bodo jugovzhodne evropske države v zaupanju do držav osi izdelale v medsebojnem sporazumu vse potrebno za obnovo tega dela Evrope. Pri razgovorih z državniki jugovzhodnih držav je prišla do izraza tudi volja Nemčije in Italije, da se izogneta vsakemu diktatu. Italija in Nemčija se omejujeta na prijateljske nasvete in na to, da se prepreči vpliv tujih držav na tem prostoru, ki bi mogle biti zainteresirane na tem, da bi med balkanskimi državami obstojale razlike. Povečan nemški vpliv na Slovaškem Basel, 30. jul. z. Po informacijah »Basler Nachrichten« se razgovori med nemškimi in slovaškimi državniki niso nanašali samo na splcšne odnošaje Slovaške v okviru nove ureditve v Podunavju na jugovzhodu Evrope, marveč tudi na notranjepolitične razmere in na preureditev odnošajev Slovaške do Nemčije. V bodoče bo imel nemški poslanik v Bratislavi pravico soodločanja v vseh važnejših notranje in zunanjepolitičnih zadevah in bo tvoril zvezo med nemško in slovaško vlado. Imenovanje novega nemškega poslanika Killinger-ja, ki je bil do sedaj uradnik zunanjega ministrstva, je prvi korak v okviru te nove organizacije odnošajev Slovaške do Nemčije. Zahvala dr. Tisa kancelarju Hitlerju Bratislava, 30. julija. AA. (DNB) Predsednik slovaške republike dr. Tiso je po svoji vrnitvi v Bratislavo poslal voditelju rajha brzojavko, v kateri izraža svojo za- . hvalo za sprejem v Nemčiji. Ministrski predsednik Tuka je poslal brzojavko nemškemu zunanjemu ministru in v njej tudi izraža zahvalo za sprejem, ki je bil slovaškim državnikom prirejen v Nemčiji. Nov nemški poslanik na Slovaškem Berlin, 30. julija. AA. (DNB). Za novega nemškega poslanika na Slovaškem ie imenovan Killinger. Dosedanji poslanik Berner je bil dodeljen ministrstvu za zunanje zadeve. Priprave Anglije Popolna zapora londonskega pristanišča za sleherni ladijski promet New Tork, 30. jul. j. (DNB) Najbolj razširjeni newyorški list »Daily News« poroča — kakor pravi iz privatnih londonskih krogov —, da je angleška admiraliteta zaradi neprestanih nemških letalskih napadov odredila popolno zaporo londonskega pristanišča za sleherni ladijski promet. Prav tako je plovba že skoraj docela prenehala v lukah New Castle, Hull in Southampton. Pristaniške naprave so bile zlasti v zadnji luki hudo poškodovane. »Daily News« naglaša, da se bo z zaporo londonske luke ter luk na vzhodni angleški obali zelo podražil uvoz živil in tistih surovin, ki jih britansko otočje mora uvažati, bodisi iz drugih dežel imperija, bodisi iz Zedinjenih držav. Za Anglijo nastaja s tem še druga težka naloga, kako spraviti uvoženo blago iz zapadnih luk v južne in osrednje angleške province. Zavarovalna premija se je v lokalnem prometu zadnji čas povečala za celih 20%. Nekatere vrste blaga, ki se uvažajo iz Zedinjenih držav, so v ceni poskočile že za 150 odstotkov. Sanghaj, 30. julija, j. (Reuter) Po današnjih vesteh iz Japonske sta bila naknadno aretirana še dva angleška državljana iz osebja nekega angleško-japonskega tekstilnega podjetja, ki sta prav tako osumljena špionažnih dejanj. London, 30. jul. j. (Reuter) Po nesluž-benih podatkih je zahtevala včerajšnja zračna bitka nad vzhodno angleško obalo ter nad Rokavskim prelivom na nemški strani 25 sestreljenih letal. Zbiranje nemške vojske London, 30. iul. i. (Reuter). Kakor oo-roča list »Daily Ex press« — oo lastni izjavi iz verodostojnega vira na francosko španski meji — ie Nemčiia ob španski meji pri Biskajskem zalivu koncentrirala 600.000 mož broječo armado. Ta ugotovitev ie v popolnem nasprotstvu z vestmi iz nemških virov. češ. da ima Nemčija med Bordeauxom in špansko mejo samo 300.000 mož v garniziiah. Paleti nad Nemčijo London. 30. iul. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je nocoi objavilo komunike, v katerem pravi, da so angleški bombniki v preteklih 24 urah izvršili znova celo vr- sto napadov na vojaške objekte v Nemčiji in na Nizozemskem Bombardirana in poškodovana je bila neka večja ladja v bližini Vlisingena na Nizozemskem. Pri Hamburgu. Emdenu in otoku Terschellin-gu ie bilo bombardiranih več maniših la-| dij. V Forurju ie bila poškodovana rafine-: rija mineralnega olja. Nadalje ie bilo na-j padenih več letališč v Nemčiji in na Ni-i zozemskem. Sestreljeno je bilo eno angle-| ško letalo. j V pretekli noči se je 24 angleških letal | odpravilo nad Nemčijo, vendar zaradi ; oblakov niso mogla najti svojih tiliev in ! so se zato vsa vrnila z bombami vred. ' V teku današnjega dne sta bili nad | Anglijo in Škotsko sestreljeni dve nemški i letali. Prvo je bilo sestreljeno že v pcpol-: danskih urah nad jugovzhodno Anglijo, ko ie napadlo neko mesto, kier so nemške bcmbe povzročile nekoliko škode in zahtevale več človeških žrtev. Drugo nemško letalo ie bilo sestreljeno vzdolž severno-vz.hodne škotske obale. Angleški letalski napadi na Kodanj Stockholm, 30. jul. z. Kodanjsko letališče je bilo v pretekli noči že četrtič v tem mesecu strahovito bombardirano. Napad je izvršilo 6 angleških bombnikov, ki so vrgli številne bombe. Eksplozije so bile tako hude. da so se tresle celo hiše na švedski strani Oresunda. Bombardiranje je trajalo nad eno uro. Amerika dobavila Angliji že 3*coo letal Ženeva, 30. iul. j. Kakor poroča list »Pe-tit Dauphinois« je v enem izmed newycr-ških morskih letališč absolviralo poslednje poizkusne polete veliko letalo tipa Grunbach, kakršnih ie trenotno 80 v delu na račun Velike Britanije. Letalo ie bilo po poskusnih poletih nemudoma odpremlieno v Anglijo. List poroča nadalje, da ie bilo doslej odposlanih iz Zedinjenih držav v Anglijo že skoraj 3000 bombnih in izvid-niških letal, ki pa pomenijo šele prvo serijo izmed nadaljnjih tisočev. ki jih bo ameriška industrija v naslednjih mescih poslala Veliki Britaniji. nem delu seje spodnje zbornice izjavil, da namerava poslati več funkcionarjev svojega ministrstva v Španijo, da bi dognali, ali petrolej, ki ga je Španija letos uvozila iz Amerike in od drugod, v resnici ni bil poslan v Nemčijo in Italijo. Na vsak način je Španija letos uvozila mnogo več petroleja kakor lani. Zaradi tega je tudi že odredil, da angleške kontrolne oblasti španskim ladjam ne bodo več izstavljale navicertov, da bi lahko še nadalje neovi-! rano uvažale petrolej v Španijo. Dalton je j sploh napovedal popolno reorganizacijo si-, stema navicertov ter končno izjavil, da bo j smatrala Velika Britanija v zadevi blokade ozemlje Francije in njenih kolonij za sovražno ozemlje. Meja proti Švici zaprta j Basel, 30. jul. z. »Basler National Zei-• tung« poroča, da je bila danes z nemške | strani hermetično zaprta vsa meja proti ! Švici. Edino prost je še prehod pri Marga-I retenu. Tudi diplomatski potni listi niso veljavni. Vsi vlaki iz Nemčije so prišli danes popolnoma prazni. 1 Racioniranje živil v nezasedeni Franciji S 1. avgustom bodo uvedene krušne karte — Kontrola proizvodnje m prodaje mlečnih izdelkov Vsjsie akcije so še vedias omejene na večje in manjše letalske operacije Nekje v Italiji, 30. julija AA. Uradno poročilo št. 51 pravi: Včeraj so mnogoštevilni letalski oddelki bombardirali večkrat v vzhodnem dellu Sredozemskega morja sovražne konvoje, vojne ladje, ter neko nosilko letal. Več vojnih ladij je bilo resno poškodovanih in je bilo opaziti na njih požare. Pri spopadu v zraku je biio sestreljeno eno britansko lovsko letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo. V vzhodni Afriki sc nadaljuje naše prodiranje po zavzetju Kuruna. Zajeli smo celo sovražno kolono ter zaplenili preccj rau-nicijc in živil. Naša letala so bombardirala A den. Pri tem jc bila zadeta ena ladja. Berlin, 30. julija. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Eskadrile nemških letal vrste Stucka so izvedle napad na pristanišče Dover. Štiri ladje, katerih skupna to-naža znaša 32.000 ton, so bille tako zelo poškodovane, da jih je treba smatrati za izgubljene. Med napadom je prišlo do srditih bojev v zraku z eskadrilami sovražnih letal vrste Spitfirc kakor tudi s tremi aparati tipa Hurican. Pri ogledniških poletih nad Rokavskim prelivom in vzhodno angleško obalo sc je nemškim letalcem posrečilo potopiti neko približno 10.000 tonsko križarko. eno tisočtonsko ladjo ter težko poškodovati še eno trgovsko ladjo. Britanski letalski oddelki so leteli v noči od 29. na 30. julij nad severno in zapadno Nemčijo. Njihove bombe so zadele samo nevojaške cilje. Tako je bilo v Diisseldor-fu močno poškodovanih pet hiš. Požare so hitro pogasili oddelki za obrambo pred napadi iz zraka. Pri Offenbachu ob Meni sta bili dve hiši močno poškodovani, dve pa lažje poškodovani. London, 30. julija, j. (Reuter) Nemška letala so danes ponovno v večji skupini priletela nad jugovzhodno angleško obalo. Na več krajih so vrgla bombe, ki pa so padle večinoma na polje, tako da povzročena škoda ni velika. Nadalje so nemška letala izvedla tudi bombni napad na nekatere cilje v VValesu, kjer prav tako ni bilo večje škode, niti človeških žrtev. Eno izmed nemških vojnih letal je bombardiralo neko naselje v jugovzhodni Angliji. Bombe so tu poleg gmotne škode zahtevale tudi nekaj človeških žrtev. Nekaj oseb je bilo ubitih, več pa je bilo ranjenih. Berlin, 30. jul. o. V dobro informiranih krogih se je izvedelo, da je Hitler po zaključku razgovorov v Solnogradu znova krenil na zapad, da bi sam prevzel vodstvo napada na Anglijo. Letalski napadi na angleške ladje Rim, 30. jul. br. (Štefani) V zvezi z današnjim službenim vojnim poročilom o napadih italijanskega letalstva na angleško brodovje v vzhodnem delu Sredozemskega morja je agencija Štefani objavila dopoldne naslednje podrobnosti: Italijanska letalska izvidniška akcija se že ves čas vojne razširja z italijanskih egejskih oporišč na ves vzhodni del Sredozemskega morja in zlasti na področje .okrog Krete in Cipra, že včeraj so opazila italijanska izvidniška letala, ki so se pojavila nad Aleksandrijo, da se pripravlja tamkajšnje angleško brodovje na odhod. Izvidniška akcija se je zaradi tega ojačila in so v resnici včeraj dopoldne italijanska letala izsledila na Sredozemskem morju sovražne ladje, ki jih je kmalu nato napadlo več italijanskih bombnikov. Ena ladja je bila precej poškodovana. V popoldanskih urah so italijanski izvidniki opazili celo angleški brodovje, sesto-ječe iz več oklopnic, matične ladje za letala, več rušilcev in drugih vojnih ladij ter nekaj trgovinskih parnikov. Na bro- dovje sta bila Izvedena dva letalska napada. Pri prvem napadu je angleško protiletalsko topništvo z vso silo obstreljevalo italijanska letala, ki pa so kljub temu odvrgla svoje bombe in prizadejala ladjam veliko škodo. Več ladij je bilo zadetih. Na eni izmed njih je nastal požar. Z matične ladje za letala se je takoj pognalo v zrak več angleških lovcev. Eno izmed letal je bilo v spopadu sestreljeno, eno italijansko letalo se ni vrnilo v svoja oporišča. Malo kasneje sta bili napadeni dve angleški bojni ladji. Protiletalsko topništvo je streljalo sicer še huje kakor prej, kljub temu pa je bil napad uspešno potekel. Več italijanskih letal je bilo sicer zadetih, vendar ne tako hudo, da bi se ne mogla vrniti v svoja oporišča. Na obeh ladjah je bila povzročena prav velika škoda. Kakor so pozneje dognala italijanska izvidniška letala, je nastal požar tudi še na eni trgovinski ladji. Posebno hudo je bila poškodovana angleška matična ladja za letala. Potopljene ladje London, 30. julija, j. (Reuter) Angleška admiraliteta objavlja, da je bilo v tednu, ki se je končal 21. julija potopljenih v celoti 11 angleških trgovinskih parnikov s skupno tonažo 37.588 ton, 1 zavezniški parnik z 2088 tonami in 6 nevtralnih parnikov s skupno tonažo 10.182. Celotna potopljena tonaža je bila celo nekoliko nižja od tedenskega povprečja izza začetka vojne. Nemške izgutbe so znašale od začetka vojne do 28. julija skupaj 908,000 ton, italijanske pa 254.000 ton. London, 30. julija. AA. (Reuter). Mornariško ministrstvo poroča: Admiraliteta z obžalovanjem naznanja, da se ie pomožna patrolna jahta Vulzer potopila včeraj o priliki sovražnega letalskega napada. Človeških žrtev ni bilo. Huda eksplozija v Gibraltarju Gibraltar, 30. julija. AA. (Reuter) Vojne oblasti so objavile davi naslednje poročilo: Včeraj ob 11. dopoldne je prišlo do eksplozije v bližini mornariške radiotelegrafske postaje. O priliki te nesreče so izgubili življenje trije vojaki. Vzroki niso znani. Načrt za nemški napad Berlin, 30. jul. p. Nemški tisk se danes spat intenzivno bavi z nemškim napadom na Anglijo. Nobenega dvoma ni. ugotavljajo listi, da ie po začasni ureditvi južno-vzhodnih problemov sedaj ta napad največjega pomena za nadaljnji razvoi dogodkov na kontinentu in okrog njega. Iz dosedanjih podatkov, ki so bili objavljeni v zvezi s tem napadom se da sklepati. da se ie velika ofenziva prav za prav že pričela s 15. t. m., ko so se pričeli letalski napadi na razne vojaške in pomorske objekte v Kanalu in na angleški strani. Velika borba proti Veliki Britaniji bo obsegala več etap. V prvo spadajo omenjeni letalski napadi, v drugi nai bi se dosegla popolna nemška letalska premoč, v tretji naj bi se razširila in utrdila blokada okrog Velike Britanije ter pričel prvi napad na njeno ozemlie. v poslednji etapi i pa nai bi prišel na vrsto gigantski napad nad desettisoč letal in več sto ladii. ki nai bi stri sleherni angleški odpor, nakar bi sledila dokončna zasedba Anglije. Kontrola nad uvozom petroleja San Sebastian, 30. julija, br. (Štefani) Iz Londona poročajo, da je minister za gospodarsko vojno Dalton danes na jav- Nova ruska nota Rumuniji Bukarešta, 30. jul. p. Po referatu, ki sta ga podala rumunska državnika Gigurtu ln Manoilescu o svojih razgovorih v Solnogradu in Rimu kralju Karolu, se je včeraj popoldne sestal ministrski svet pod kraljevim vodstvom. Kolikor je bilo mogoče izvedeti v tukajšnjih diplomatskih krogih, se seja ni našala le na madžarske in bolgarske teritorialne zahteve, marveč tudi na novo rusko noto, ki je bila poslana v Bukarešto baš v času, ko sta se oba rumunska državnika mudila v tujini. Ruska vlada je v tej noti zahtevala od Rumunije, da ji izroči ves železniški materijal, ki pripada Besarabiji in severni Bukovini in ki so ga Rumuni ob priliki svojega umika iz teh dveh pokrajin odvedli s seboj. Nota je sestavljena v zelo energičnem tonu in naglaša, da pomeni postopanje rumunskih oblasti prekršitev pogodbe, ki je bila 27. junija v zadevi Bukovine in Besarabije sklenjena med Rusijo in Rumunijo. Sovjetska propaganda v Rumuniji London, 30. julija z. Balkanski dopisnik »Timesa« poroča, da razvija Moskva v Rumuniji silno propagando in skuša na vse mogoče načine izpodkf>pat' ugled in prestiž sedanjega rumunskega režima. Zaradi tega postajajo odnošaji med Rumunijo in sovjetsko Rusijo vse bolj napeti in nadaljnja presenečenja niso izključena. Notranjepolitična napetost v Rumuniji Curih, 30. julija, z. »Neue Ziircher Zeitung« piše, da v Rumuniji vedno bolj narašča odpor proti vsaki nadaljnji okrnitvi rumunskega ozemlja Obmejno prebivalstvo je tudi odlločno proti nameravani preselitvi, ki bi predstavljala skrajni izhod za primer, da bi na drug načm ne prišlo do sporazuma med Rumunijo in Madžarsko, kakor ga želi Nemčija Sovjetska propaganda to nerazpoloženje prebivalstva spretno izkorišča in notranjepolitična napetost v Rumuniji z vsakim dnem vse bolj narašča. Odpor proti politiki vlade se pojavlja celo v onih krogih, ki jih smatrajo sicer za glavno zaslombo sedanjega režima Angleški protesti v Bukarešti London, 30. julija, z. »Daily Heralld« poroča, da je angleška vlada v posebni noti, ki je bila izročena rumunski vladi, ne samo protestirala proti raznim ukrepom, ki so bili izdani proti angleškim interesom, marveč je zagrozila tudi z represalijami, ki jih bo Rumunija občutila ne le sedaj, marveč tudi še po končani vojni London, 30. jul. z. Londonski krogi z velikim zanimanjem zasledujejo razgovore balkanskih držav z Nemčijo. »Times« pišejo po informacijah iz dobro obveščenih krogov, da na Balkanu ni treba pričakovati nikakih večjih teritorialnih iz-prememb. Pri vseh razgovorih ie najvažnejša samo nova ureditev položaja Slovaške, ker gre vsa akcija Nemčije za tem. da dobi neposredno zvezo z Madžarsko, zlasti v pogledu železniškega prometa. Nemčija si hoče zagotoviti najkrajše zveze z Rumunijo. London, 30. jul. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih domnevajo, da bo Sovjetska Rusija skušala do skrajnosti izkoristiti nemško težnjo o ohranitvi miru na jugovzhodu Evrope za vsako ceno. To domnevo potrjuje tudi nota sovietske vlade rumunski vladi, v kateri zahteva vrnitev vsega železniškega materiala, ki ie bil prej v Besarabiji. Prav tako govori za to domnevo tudi nova koncentracija sovjetskih čet ob besarabski meji. Izjave predsednika bolgarske vlade Sofija, 30. julija. AA. (DNB) Predsednik bolgarske vlade Filov je dal po vrnitvi v Sofijo predstavnikom tiska tole izjavo: Sporočilo, ki je bilo izdano o priliki razgovorov, ki smo jih imeli z vodjo Nemčije, dokazuje, v kakem duhu so se ti razgovori vodili. To je bil duh prisrčnosti in prijateljstva ter duh medsebojnega razumevanja. Stojimo pod globokim vtisom realizma vodje Nemčije in njegovega globokega čuta za pravičnost. Zato smatramo, da so razgovori v Solnogradu v največji meri koristni za mir in red v Podunavju. Bolgarski narod z zaupanjem pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov. Vprašanje bolgarskega izhoda na Egejsko morje Basel, 30. jul z. Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da so nevtralni diplomatski krogi v Berlinu mnenja, da se razgovori bolgarskih državnikov s predstavniki Nemčije v pogledu ureditve odnošajev z Rumunijo. niso nanašali zgolj na Dobrudžo. marveč tudi na izhod Bolgarije na Egejsko morje. Potres Beograd, 30. julija. AA Davi ob 1.15 so aparati potresomerskega zavoda na Taš-majdanu zabeležili začetek močnega potresa v daljavi 2.400 km od Beograda. Nai- j hujši sunek v Beogradu ie bil ob 1.19. Ko- ! nec potresa so aparati zaznamovali ob 2.6. ! Vichy, 30. julija. AA (Havas). Uradni list objavlja zakon o organizaciji proizvodnje mlečnih izdelkov. V vsakem depart-maju bo organizirana poklicna družba, ki bo pod nadzorstvom državne uprave skrbela za proizvodnjo, razdelitev in prodajo mlečnih izdelkov. Sklepi, ki jih bodo izdajale te organizacije bodo obvezni za proizvajalce Proizvodnja in prodaja mleka bo prepovedana vsakomur kdor ne bo član organizacije in ne bo imel posebne legitimacije. V primeru, da bi se kdo pregrešil proti določbam teh odredb, mu bodo na podlagi zakona legitimacijo lahko vzeli za tri mesce ali pa za eno leto v primeru ponovnega prestopka. Končno bo ustanovljen v ministrstvu poseben urad. ki bo pregledoval delovanje teh organizacij po depart-majih. Te organizacije bodo predlagale cene, ki jih bo odobraval minister. Vichy, 30. iul. br. Francoska vlada ie na svoji včerajšnji seji sklenila, da se s 1. avgustom uvedejo v vsem nezasedenem ozemlju krušne karte Osebe v starosti od 12. do 70. leta bodo dobivale dnevno 300 do 500 gramov kruha, otroci od 3 do 11. leta po 200 gramov, otroci do 2. leta starosti pa po 100 gramov kruha dnevno. Sodišče za ugotovitev vojne krivde Ženeva, 30. jul. j. (DNB) Včeraj popoldne je imel francoski ministrski svet sejo, ki je trajala do 21. ure. Na seji je mini- strski svet sprejel osnutek zakona, ki določa osnovanje posebnega vrhovnega sodišča, pred katerega bodo postavljeni krivci za početek ter vodstvo vojne z Nemčijo. V poučenih krogih govore v tej zvezi, da bo to izredno sodišče sestojalo iz 7 sodnikov, ki bodo šele imenovani. Službeno tudi doslej še ni bil objavljen niti imenski seznam niti število tistih oseb, ki naj bi se morale pred tem sodiščem zagovarjati. Bern. 30. jul j. (DNB). Kakor poroča dopisnik »United Press« iz Vichyja. vlada tamkaj še zmerom nejasnost glede oseb. ki bodo zaradi vojne krivde postavljene pred izredno sodišče. Dopisnik sodi. da bo po zatrjevanju v poučenih francoskih krogih med njimi tudi bivši letalski minister v Daladierovi vladi Guv Lachambre. Po mnenju istih krosov ie mogoče samo v primeru bivšega ministra Man dela računati na smrtno obsodbo, ker ie poskušal zaroto proti varnosti francoske države. Zakaj blokada Martin!quea New York 30. jul. br. »New York Times« poroča, da so Angleži blokirali francoski otok Martinique predvsem zaradi tega. ker je tam za 250 milijonov dolarjev zlata francoske Narodne banke. Letala. ki so na krovu nekega francoskega parnika in ki jih reklamira Anglija zase, so samo zunanji povod angleške akcije. Skupna akcija Nemčije, Italije in Japonske ? Pripravlja se skupna vojaška akcija v zaključni fazi vojne Stockholm. 30. julija. Londonski dopisnik švedskega lista »Dagens Nvheter«, ki običajne objavlja vesti 1z zelo verodostojnih londonskih virov, poroča da smatrajo v londonskih poučenih krogih za možno zelo široko zasnovano skupno vojaško akcijo Nemčije, Italije in Japonske. Glede naslednje faze vojne, ki jo je pričakovati, vlada v Londonu dokajŠnja negotovost. V Londonu sicer razpolagajo z informacijami o nemških pripravah za napad na britansko otočje, sodijo pa, da doslej na posameznih mestih izvedene koncentracije sem-ških čet za tak napad nikakor še ne zadoščajo. Glede zunanjepolitičnega položaja Anglije trdi isti švedski dopisnik, da je v Londonu mogoče opažati precejšnjo nesi-gurnost v prvi vrsti zaradi absolutno nejasnega stališča sevjetske Rusije do tre-notnega evropskega položaja, ter zaradi popolne neinformiranosti o nadaljnjih načrtih Sovjetske un-.je Vsi znaki kažejo, da se angleškemu poslaniku v Moskvi Staffor-du Crippsu ni posrečijo doseči vidnih uspehov v prilog Angliji. Pesimisti v Londonu celo računajo z možnostmi rusko-nem-škega dogovora glede Finske in severne Skandinavije^ Angleško-japonski odnosi London, 30. jul. j. (Reuter) Angleški veleposlanik v Tokiu sir Robert Craigie je včeraj posetil japonskega zunanjega ministra Matsuoka, pri katerem je interveniral v zadevi angleških državljanov, ki jih je aretirala japonska policija v Ko-beju. Kakor zatrjujejo v angleških diplo- matskih krogih, je Craigie izkoristil obisk pri japonskem zunanjem ministru tudi za to, da je načel razgovor o nekaterih važnih problemih Daljnega vzhoda, ki se tičejo hkrati obeh držav in katerih rešitev bi ugodno vplivala na odnošaje med Anglijo in Japonsko. Craigie je hkrati opozoril japonskega zunanjega ministra tudi na razne pojave tuje propagande ter na delovanje gotovih političnih krogov, ki bi hoteli zanesti nerazpoloženje v odnosih med obema državama. Japonski predlog kitajski vladi Hongkong. 30. julija z Po informacijah v tukajšnjih krogih namerava Japonska ! staviti Kitajski naslednje mirovne pogoje. 1. Severne kitajske pokrajine Hopej. Ča-har, Šantung. Šansi in Sujiuan naj se pre- 1 puste Japonski 2. Vangčingvaj naj postane predsednik kitajske republike. 3. Ostale kitajske pokrajine skupno z angleško Birmo, francosko Indokino in Siam naj se združijo v enotni gospodarski blok pod japonskim vodstvom, kateremu sc bo pozneje pridružila tudi Mandžurija. Rus&a-madzarska trgovinska pogajanja Budimpešta, 30. jul. o. Danes je odpo-! tovala v Moskvo delegacija 15 madžarskih gospodarskih strokovnjakov pod vodstvom pooblaščenega ministra Mickla. Delegacija se bo v Moskvi pogajala za novo ureditev trgovinskega prometa med Sovjet-: sko Rusijo in Madžarsko. Aretacije v Litvi Stockholm, 30. jul. z. »Dagens Nicheter« sporoča, da je bilo v Litvi izvršenih že več tisoč aretacij. Zaprti so vsi bivši ministri, vsi uglednejši politični voditelji in mnogo novinarjev in raznih drugih javnih delavcev. Posebno številne so tudi aretacije oficirjev. Usoda bivšega zunanjega ministra Urbsisa, ki je bil nedavno pozvan v Moskvo, je docela neznana. Sovjetski protest v Londonu London, 30. julija AA. (Havas) Sovjetski veleposlanik Majski je protestiral v Londonu, ker je bil kapital baltiških držav v Londonu blokiran. Znano je, da so storile Zedinjene ameriške države isto s kapitalom baltiških držav v trenutku, ko so se priključile Sovjetski Rusiji. špansko-portugalska pogodba o nenapadanju Madrid, 30. julija. AA. (DNB). Uradno sporočajo, da so bili v Lizboni podpisani dopolnilni protokoli k špansko-portugai-skemu paktu o nenapadanju, ki se nanašajo na način sodelovanja v primeru, da bi bila ogrožena neodvisnost ene izmed podpisnic. Vročinski val v Ameriki New Tork, 30. julija. AA. (Reuter). Vročinski val traja že 12 dni ter je zajel skoraj vse ameriške pokrajine. Od sončarice je doslej umrlo 176 oseb. Nafta v Albaniji Tirana, 30. julija. AA. (Štefani) V več krajih Albanije teko živahne priprave za črpanje nafte, kjerkoli so zasledili na ena ležišča. Največja sondiranja so v bližini Berata, Elbasana, Dumrea in Potosa. Po drugi strani mislijo, da bodo mogla albanska petrolejska ležišča, ki jih sedaj izrabljajo, dati 10 do 11 milijonov ton surovega petroleja. Nova sovjetska generala MOgKva, 29. jul. AA. (Tass) Svet ljudskih komisarjev je povišal v čin maršalov brigadnih generalov polkovnika Viktorja Boškova in Nikola Spiridona. Prebivalstva Zediffijenih držav Wa«hingtOn, 30. jul. e. (Štefani). Po prvih poročilih o ljudskem štetju v Ameriških Zedinjenih državah imajo države skupaj 132 milijonov prebivalstva. Glede na število prebivalstva v prejšnjih letih je videti, da ameriško prebivalstva številčno ne napreduje. Problesst si?ad«?!c v prometnem reseru Beograd, 29. julija, p. Glede na razprave v javnosti o tem. da bi bilo treba v re-soru prometnega ministrstva odpustiti vse uradnice, o čemer se je govorilo tudi na kongresu železničarjev v Novem Sadu, objavlja prometno ministrstvo, da so vesti o predstoječem odpustu uradnic netočne. Ministrstvo tega ne namerava, pač pa bo gledalo na to, da se delo uradnic dovede v sklad z zakonskimi predpisu Srbska reprezentanca Beograd, 30. jul. p. Srbska šahovska zveza je določila za svoje igralce na velikem amaterskem šahovskem turnirju, ki bo v kratkem v Celju, Medana, Udov-čiča in Arhiposa. Zločin iz krvne ©svete Beograd, 30. jul. p. Danes opoldne je bil izvršen na Kotežu Nejmaru krvav zločin. Kmet Sava Mijuškovič je s štirimi streli iz revolverja nevarno ranil upokojenca Kaladiča. Pozneje je policijskim organom izjavil, da je to storil zaradi tega, ker je Kaladič pred 16 leti odvedel dva njegova brata in nekega njegovega ujca, ki jih potem nikoli več ni bilo nazaj. Našli so jih mrtve. Mijuškovič je Kaladiča proglasil za odgovornega za njihovo smrt. Oba sta Črnogorca. Mijuškovič je izvršil svoj zločin iz krvne osvete. Vremenska napoved Zemunska: V severni polovici države 00 večini jasno. Zjasnitev se bo razširila tudi na južno polovico, kjer pa bo nekaj časa ponekod še oblačno. V Bosni in Sloveniji utegne biti zjutraj megla. V popoldanskih urah so možne manjše nevihte. Temperatura bo narasla, ponoči pa bo nekoliko hladneje. Naši kraji in ljudie Zvezda se z vnemo pripravlja na odkritje spomenika Viteškemu kralju, ki ko na kraljev rojstni dan 6. septembra Ljubljana, 30. julija Deia na spomeniku kralja Aleksandra so že toliko napredovala, da so kamnoseki že završili svoje delo Oba velika reliefa sta že vzidana v podstavek, nastopili so livarji, ki so včeraj pričeli na vrhu podstavka sestavljati posamezne bronaste dele, od katerih tehta vsak 200 do 300 kg. Na vrhu betonskega, oziroma kamenitega podstavka so položili močne tramove in na teh se- ! nič manj ko za 4.80 m nižja kakor ob ur-! šulinskem samostanu m preureditev v vo-| doravno lego bi veljala neka] težkih milijonov. Zaradi rednega posipanja poti se je na križišču sredi parka polagoma nabral nekakšen griček, kjer je bila peščena plast čez meter debela. S tolikšno količino materiala so zdaj lahko utrdili ves Novi trg okrog spomenika in še vse poti. Ker je bil na prostoru Zvezde nekoč kapucinski sa- Na levi je videti, kako nameščajo nogo konja s podaljškom na kopitu v bronasto ploščo z odgovarjajočim izrezom; na desni pa že stojita zadnji nogi, ki ju je glede velikosti zanimivo primerjati s poleg stoječimi kovinarji f ta vili bronasto ploščo. Ta plošča ima tri izseke za kopita. (Eno nogo ima konj dvignjeno). Ta kopita imajo prizmatične podaljške, ki so točno primer j eni odprtinam v bronasti plošči, s katero jih pritrdijo skupaj z močnimi železnimi vijaki. Ker pa je vsa gmota bronastega jezdeca težka mnogo tisoč kilogramov in stoji konj le na treh nogah, so skozi votle noge namestili debele železne drogove, ki segajo globoko v kameniti podstavek, v katerem bodo za-betonirani. Pa tudi votle noge z železnimi ojačilci bodo zalili z betonom. Na ta način bo konj v nogah dovelj trden, da ga ne bo nič omajalo. Z napredujočimi deli na spomeniku postaja zanimanje zanj iz dneva v dan večje. Xa trgu okrog ograjenega spomenika je vsak čas dovolj gledalcev, ki opazujejo, kako vlačijo s škripci težke bronaste kose na vrh podstavka Včeraj so bile že postavljene tri noge in del srednjega trupa. Če bodo šla ta dela tako hi^ro od rok, bo jczdec sestavljen v par dneh Seveda pa bo potem na njem še dovoli dela. posebno ko bodo zatekli presledke med posameznimi kosi, kar bodo opravili kar mehanično na mrzii kovini. Ker na dovršenem bronastem jezdecu teh presledkov ne sme biti nikjer videti in mM b»ti kakor iz enega kosa, bo to izglajevanje površine precej zamudno. Udarce po bronu pa ho slišati daleč naokrog, saj bo konjsk1 trup povzročal pod kladivom mogočno rezonanco Odkritje spomenika je določeno za 6. september. ★ Zvezda se živahno pripravlja na praznik, ko bo — po vsej priliki na kraljev rojstni dan, dne 6. septembra odkrit spomenik bla-gopokojnemu Viteškemu kralju Park je zdaj samo začasno urejen, ker ga bodo šele jeseni lahko začeli obnavljati. Stari kostanji se bodo morali počasi umakniti mladim platanam, lipam ali drugemu drevju. Ker Kongresni trg nekoliko visi, so nekateri ljubitelji parka takrat, ko so ga pričeli pripravljati za kraljev spomenik, izrazili željo, naj bi dobil povsem vodoravno lego, tako da bi bilo na zgornji strani nekaj stopnic navzdol, na spodnji pa navzgor do njega. Zvezda je ob Slovenski Matici mostan z dobro obdelanim vrtom, so pod peskom naleteli na debelo plast lepe, vrtne zemlje. S to prstjo so uredili nove gredice, ki merijo nekaj nad 5000 m2. Precej prsti pa je ostalo, da so jo lahko zvozili na Hribarjevo nabrežje in z njo nasuli dolge grede na opornem zidovju Ljubljanice. Za posetev trat so potrošili 240 kg semena in zrasla je v resnici prav lepa ruša, ki so jo te dni že prvikrat kosili in jo bodo kosili vsakih 14 dni, da se krepkeje obrase. Hkratu je Zvezda dobila tudi kanalizacijo, dolgo 725 m. za razsvetljavo parka pa so položili 281 m betonskih cevi za električni kabel. Zdaj razsvetljuje park 6 -visokih kandelabrov z obločnicami. Javnost bo zanimalo, da moister Plečnik še zmerom vztraja pri svojem načrtu propilej, ki naj bi zdaj ko se spomenik izdeluje izven njegove prvotne zasnove, tvorile kraljevemu liku nekakšno arhitektonsko ozadje in naj bi Kongresni trg vezale z bodočim Južnim trgom, o katerem pa zadnji čas že skoraj ni več govora Smrt vzornega Sokola Brezovica, 30. julija Spet nam je kruta smrt iz naše srede iztrgala enega najboljših sokolskih delavcev, brata Angela Grudna, žandarmerijskega narednika v pokoju Bil je ustanovni član in statističar sokolskega društva in bil je vsaik trenutek pripravljen, da ves svoj čas žrtvuje za sokolsko delo in napredek. Ni se branil niti najbolj sitnih opravkov, s katerimi je združeno podrobno propagandno delo. Kadar smo potrebovali nekoga, da bi nabiral prispevke v denarju, ali darila v materialu, je bil br. Angel tisti, ki je zmerom z veseljem prevzel nehvaležno nalogo, pa jo tudi zmerom z uspehom izvršil. Nikoli ni zamudil seje. sestanka ali prireditve, bil je za zgled vsem bratom im sestram. Kakor je bil sam strogo naprednega in nacionalnega duha tako je s svojo soprogo vzgojil sina Janka, ki je eden naših najboljših telovadcev in igralcev, in hčerko Marijo, ki je bila več let načelnica našega društva. Jutri, v sredo ob 15. bomo dragega brata spremili na njegovi posled- nji poti. Vzornega Sokola ohranimo v častnem spominu, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje! Dolenjske Toplice imajo precej gestov Dol Toplice, 30. julija Letos so se Ddl. Toplice spet zelo napolnile. Med starimi kopaHškimi gosti je tudi mnogo novih, ki doslej še niso posetili Dol. Toplic. Vsi so z izrednim zdravilnim vrelcem zelo zadovoljni Povsod se opaža dobra volja kopališke uprave, nuditi gostom čimveč udobnosti in prijetnosti To se vidi že takoj pri vstopu v vežo, kjer visi na steni lep zemljevid topliške okolice, ki je res zelo slikovita in jo gostje zelo radi obiskujejo. Vsepovsod vlada vzoren red in snaga, kar priča, da je kopališka uprava v dobrih rokah. Zato se piscu teh vrst zelo čudno zdi, kako je mjgel neki slovenski časopis objaviti, da se zlasti v jamskem bazenu premalo paz' na snago Resnici na ljubo je treba poudariti, da že dolgo nismo bili stalni gostje s kopališko upravo tako zadovoljni, kakor smo prav letos, ko kopališka uprava vsestransko ustreza željam in potrebam kopaliških gostov. Eno pa je treba grajati: vsa leta. kar pri- N]. Vis. kneginja Olga v Tuhinju Obiskala je počitniško kolonijo kamniških otrok Zgornji Tuhinj, 30. julija Tuhinjska dolina je bila včeraj deležna visokega obiska. Povod zanj je dala počitniška kolonija kamniških otrok, ki je nastanjena v šolskem poslopju v Zg. Tuhinju. Včeraj ob 13.45 se je pred šolo ustavil avto, iz katerega jc 'z>topiIa Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne dame. Domačini in otroci iz kolonije so visokemu gostu priredili prisrčen sprejem Otroci, ki so napravil-, špah.r. so kneginji v pozdrav zapeli državno himno, pred vhodom v šolo pa so jo pozdravili predstavniki oblasti, med katerimi je bila tudi gdč. Milena Ata-nackovičeva. višja svctnica in šefinja odseka za zaščito dcce pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Prav tako so kneginjo pozdravili predsednik Jugoslovenske unije za zaščito otrok dr. Fet-tich s tajnikom Jagodičem in šefinja šol- hajam v Dol Toplice je bil na zdraviliškem poslopiu poštni nabiralnik kamor so mogli gostje oddajati svoje korespondenco, ne da bi jim bilo treba hodi*i na pošto, ie letos ga ni. Prosil5 bi v mteresu kopaliških gostov, da peštno ravnateljstvo odpravi ta nedostatek. ki pomeni omalovaževanje zdraviliškega kraja. Kopališki gost. 12 ur in 43 minut z jadralnim letalom v zraku Jadralec Marjan Križman je postavil nov jugoslovenski rekord Ljubljana, 30. julija Našim jadralskim letalcem, ki imajo svojo glavno postojanko s šolo na Blokah, ie v ponedeljek uspelo postaviti nov jadralni rekord, za več ko poldrugo uro boljši od dosedanjega. Zadnje dni je bilo na Blokah za letalce prav ugodno vreme. Že v nedeljo o priliki izleta avtomobilskega kluba je pihal tako ugoden veter, da je uspelo jadralnemu učitelju Ernestu Završniku obstati v zraku 8 ur, Rudolfu Japlju pa 6 ur. Istega dne zvečer pa so spoznali, da se jim za prihodnje jutro obeta še boljše vreme, ki utegne prinesti novih uspehov. Upali so, da jim tega dne uspe potolči dosedanji' jugoslovenski rekord v jadralnem letenju, ki ga je lani postavil Aca Stanojevič v Vr-šcu s časom 11 ur in 5 minut Naši jadralni letalci so za novi rekordni poizkus izbrali učitelja jadralnega učenja Marjana Križmana. Zjutraj ob 6.45 je sedel v letalo, opremljen s trdno voljo v uspeh in založen s štruco kruha. Takoj ga je veter dvignil v zrak in vsi šolarji, ki so bili priče tega tveganega poizkusa, so opazovali kako je letalo kakor sokol plavalo po zračnih valovih, lagodno se dvigajoč vedno višje. Pilot je "prav odlično izrabljal zračne struje in je krmaril nad pobočji, krožeč ves čas nad osrednjo bloško pilanoto. Ko je letalcu uspelo deseči skoraj 2000 m višine, to je, preko 1100 m nad Blokami, je bilo že gotovo, da bo dosegel nov rekord, posebno še, ker so bile vetrovne razmere ves čas primerne. Ure so minevale, že je bil pozno popoldne prekošen stari Stanoje-vičev uspeh in v jadralni šoli so vse pripravili, da bi mogel jadralec ostati v zraku tudi preko noči, ko je veter nenadoma pojenjal in se je jadralno letalo polagoma pričelo spuščati nizdol. Nekaj po 19. je spet pristalo. Seveda je bilo Križmanu izrečenih mnogo čestitk — v zraku je ostal 12 ur in 43 minut. Kakor je pripovedoval, je bilo prvih sedem ur prav prijetno, ta čas ga je tešila štruca kruha, edina hrana, ki jo je vzel s seboi Kasneje pa je moral zbrati vso voljo, da ie premagal napor in se obdržal v zraku. V šoli za jadralno letanie na Blokah je zdaj 25 učencev S poukom so pričeli pred tednom dni in bo trajal do pozne jeseni. Učenci plačujejo za hrano in stanovanje po 120 dinarjev tedensko in enkratno kavcijo 50 dinarjev. Vse ostalo, pouk 'n učne pripomočke imajo zastonj. V hangarju Marijan Križman imajo ta čas 7 jadralnih letal, tako da se more vršiti pouk neovirano tudi za večje število učencev. Nedvomno je jadralno letenje najlepši in najplemenitejši šport, kar si ga more naša mladina želeti Zavojevati zračne višine, premagati daljave, kosati se z vetrovi in liki sokol plavati na zračnih blazinah v nepojmljivi tišini neskončnega ozračja — to so užitki, ki jih pozna edinole jadralni letalec. Znano je, da je za bodočega pilota motornega letala najboljša priprava šo la v jadralnem letenju. Izkazalo se je, da so se v težkih slučajih vselej najbolj izka- ske poliklinike dr. Lunačkova, mala Majda pa je v imeuu koi»nistk pozdravila visoko gospo s posrečeno dcklamacijo in ji izročila šopek nageijn.iv m rožmarina. Globoko se je kneg nje dujmil pozdrav, ki ga je izrekla kolenistka Marjetka v imenu svojih vvestfallskih tovarišic Kneginja si je 7 živ m zanimanjem ogledala kolonijo, ki ie \ rtsnici vzorno urejena. V spomin na obisk je Nj. Vis prejelo lep album slik k- predstavljajo ra?ne počitniške kolon i i? v r.a.š> banovini. Po prisrčnem razgovoru z vsem prisotnimi se je Nj. Vis knegmi? 0'ga posloviia še prej pa so otroci zapel nekaj slovenskih narodnih pesnv in visokega gosta ob vzkli-kanju Ni Vel kralj-: Petru 11.. kraljevemu domu. ;n Ji'goslavij; spremili do voza. Visoki obisk )e na u vo napravil globok vtis in ji bo ostal v spominu kot redko lepo doživetje zali tisti piloti, ki so imeli za seboj šolo v jadralnem letenju. Saj v resnici nihče bolje ne pozna ternvčnih struj kakor brezrno-torni jadra'n', letalec n hčr ne zna neenakosti zemeljske površine, ki ima vselej vpliv za zračne struje — bo'je izkoristiti kakor on. Zato b- bil. želeti, da temu naj-plemenitejšcmu športu pridruži čimveč naše mladine. V jadralni letalski šoli na Blokah bodo vsakega novega učenca prav radi sprejeli. Preskrba je kakor rečeno, prav cenena, nadzorstvo nad učenci odlično, tako da so starši, ki pošljejo svoje sinove na Bloke v vsakem pogledu brez skrbi. Bloškim letalcem pa k uspehu čestitamo in pričakujemo, da br-do k doseženemu pridružili še nove uspehe, s katerimi bodo nedvomno dokazali, da so najboljši jadralni letalci v državi. Poslanstvo škropilnega tramvaja Nič ne rečemo — tramvajskemu škropilnemu vozu zahvala in čast! V teb časih, kc manjka bencina, je za mestno občino, ki mora skopariti pri svojem avtomobilskem parku, takle elektriiieiran tank v resnici dobrota brez primere. Steče po ulicah, po katerih drže tramvajske tračnice, obračuna s prahom na levo in desno —>-kolikor ga sam sv. Elija sproti ne izpira — in se vrne v remizo, tako rekoč s stoodstotnim dobičkom. En sam takle sprehod tramvajskega škropilnega voza skozi mesto prihrani več bencina, kakor bi ga v 24 urah gospodje z magistrata lahko potrošili za razne reprezentančne vožnje. Razumemo, da je tramvajski škropilni voz na magistratu zato v velikih časteh. Nedavno smo čitali celo nekakšno napol uradno objavo, s katero je bil škropilnemu tramvaju javno proglašen privilegij, da sme s primerno količino plohe poškropiti vsakega pešca, pa tudi kolesarja, če ga zasači na cestišču. Takšnale prha iz škropilnega voza se je zdela gospodorr. na magistratu najboljše vzgojno sredstvo, da ljubljanski narod, ki kaže za današnje čase reda in avtoritete nekam bolestno nagnjenje do svobode in odpor proti vsaki disciplini. V dobrih 14 dnevih, odkar smo čitali to uradno sporočilo, pa so si gospodje premislili in so nam poslali nov, takratni objavi načelno nasproten dopis, iz katerega povzemamo: »Pri škropljenju cest in ulic se je res že tudi pripetilo, da je tega ali onega zadel curek in ga zmočil. Namenoma se to seveda zgodi le izjemoma, vendar naj pa v takem primeru oškropljenj takoj javi uslužbenca mestnemu cestnemu nadzorstvu hkrati s številko voza in s podatki, kdaj in kje se je zgodilo. V splošnem se take stvari seveda ne dogajajo, pač se pa večkrat primeri, da je kdo oškropljen na cestišču, če se škropilnemu avtomobilu ali tramvaju ne ogne. Škropilci imajo strogo naročilo, da morajo paziti na hodnike in škropiti predvsem cestišče, toda ljudje se s cestišč ne umikajo, a voz mora hiteti ter škropilec lahko koga pregleda.« Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve časi naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Rekorder Marijan Križman iz Ljubljane ob svojem jadralnem letalu Naša gledališka avantgarda Iz razgovora z režiserjem Fr. žižkom V povojni dobi je v slovenskem gledališkem ustvarjanju vzniklo več novih pobud in vse so hotele slovensko gledališko umetnost in dramatiko sploh postaviti na nove temelje. Poizkusi reformacije pa so .zastajali že ob prvih početkih, ker so se omejevali na kompromise z različnimi gledanji na odrsko umetnost. Izjemen pojav je žižkova avantgardistična skupina v Ptuju, ki je letos uspešno zaključila že svojo drugo sezono. Zanimanje slovenskih kulturnih krogov bi vse javnosti za delovanje te gledališke skupine in za njenega idejnega ustanovitelja in vodjo Franja Z i ž k a je vse večje. Kdor si je ogledal njegovo gledališče, mora mirno priznati edinstvenost in sodobnost* njegovega ustvarjanja, ki bi že davno sodilo v večje kulturno središče, kakor je provincialni Ptuj. Sicer ps ''ujmo, kako odgovarja Fran žižek na stavljena vprašanja o avantgardi, njenem delu in uspehih. To je za širšo kulturno javnost tem zanimivejše, ker se bo mladi režiser in dramaturg v novi sezoni predstavil tudi ljubljanskemu občinstvu. Odgovarjajoč na vprašanje o avantgardnem značaju svojih prizadevanj, je dejal g. žižek, da se z imenom avantgarde kitijo premnogi modernisti, kmalu pa se izkaže da so bili le posnemovalci mode, eklekti'; v polnem pomenu besede. Vsaka prava avantgarda ima svoje dolžnosti do kulture in dobe; rekel bi, kompas, ki ji določno kaže, kam in zakaj mora tja dospeti. V čem je ta kompas ? smo vprašali dalje. _ V zgodovini gledališča, v zgodovini umetnosti sploh. Pravijo, da je danes svet na prelomnici med staro zmedo in novim redom. Isto bi lahko rekli o umetnosti. Tudi ona je na prelomnici stare subjektivnosti in nove objektivnosti. Z drugimi besedami, v umetnosti se zaključuje slikarsko-muzikalna doba in odpirajo se vrata nove, mašinelno-arhitektonske dobe. Arhitektura pomeni vedno red, sicer abstrakten, toda red vendarle: Pomeni gradnjo, ne zgolj gradnjo poslopij, temveč sploh gradnjo mišljenja, gradnjo nove družbe. Slikarstvo in muzika pa sta nasprotno vedno upor proti redu, proti stvarnosti in za svobodo. To pa seveda ne pomeni, da bi novo gledilšče, kakor ga imam v mislih, izključevalo muzika in slikarja. Novo gledališče ostane sinteza vseh umetnosti. Toda v raznih do-bah se je vrstila v gledališču nadvlada arhitekta, slikarja, muzika, pesnika in dramatika, pa tudi igralca samega. V gledališču pridobiva na ugledu predvsem tisti umetnik, ki je že po svoji stroki edin sposoben potegniti gledališče za korak naprej. V novem gledališču je to — arhitekt. Zanima vas razlog? Znano je pač, da si je doslej skoraj že vsaka doba izoblikovala svoie gledališče kot sistem odnosno zgradbo. Edino naia ne. Ml še igramo v starih, renesančno-baročnih stavbah, katerih pomanjkljivosti in zastarelosti smo, vsaj kar se odra tiče, skušali zakrpati z novimi izumi in stroji. Kijub temu pa je oder sedanjih oficielnih gledališč ostal star, izrazito slikarski. Portal odra in rampa sta kakor okvir sliki in scenerija skuša vzbujati vtis resničnosti^ kar je bistvo slike. Zoper to sem se v svojem dveletnem delu v Ptuju fanatično boril. Ra-bijal sem odrski iluzionizem in stremel k ailuzionizmu, kakor sem nazval svoj gledališki nazor. Razbijal sem rampo; preko nje je prehajal moj igralec iz sveta videza v svet resničnosti, med publiko. Bil je to težak boj za idejo. In ko sem letos z zadnjo predstavo, »Martinom Krpanom«, izoblikoval čisti ailuzionizem. se mi je nenadno odorla perspektiva: kljub vsem svojim izrazito arhitektonskim mecen?* ci jam sem še vedno ustvarjal donne, videze nrostora. Arhitektura pa ustvarja resnične prostore. Po vsem tem se menda ne bo slišalo prefantas-tično, če razkrijem, da se redni v počitnicah bavim z načrti zgradbe gledališča bodočnosti Rezultat dveletnega trde ! tudi vodstvo zunanjega ministrstva BELEŽKE Ministri na Bledu Na Bledu biva sedaj nekaj članov kr. vlade, med njimi finančni minister dr. Su-tej ter minister dr. Konstantinovič. Nekaj dni je bil na Bledu tudi predsednik kr. vlade g. Cvetkovič. V zvezi s tem so se razširjale govorice, da so na Bledu važna JRZ in KDK. Podpisniki pisma zahtevajo podpredsednik kr. vlade g. dr. Maček. Ravno tako je bila javnost obveščena, da bo minister dr. Sutej prišel v Ljubljano ter dal tam novinarjem izjavo o finančni politiki, na radiu pa da bo govoril o novih proračunskih dvanajstinah. Te vesti se do sedaj niso izkazale za točne. Predsednik kr. vlade se je včeraj z letalom vrnil v Beograd. Dr. Mačka ni bilo na Bled. Do sedaj še tudi ni objavljeno, ali pride minister dr. Sutej v Ljubljano in kdaj bo govoril po radiu. V primeru, da se minister za to odloči, bo verjetno govoril na radiu nocoj. Minister Cincar-Markovis zopet prevzel posle Zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič je po daljši bolezni okreval. V ponedeljek je zopet prevzel redne posle in sprejel v zunanjem ministrstvu nekatere na našem dvoru akreditirane diplomate. Disidentsko gibanje v SDS Pred nekaj dnevi je sprejela cela vrsta uglednih pristašev Samostojne demokratske stranke pismo 10 sedanjih in bivših pristašev SDS. V pismu pravijo, da je narod polagal velike nade v akcijo Kmetsko-ciemokratske koalicije. Po ureditvi hrvatskega vprašanja je vse pričakovalo postopno uvedbo demokratskih svoboščin in izboljšanje življenjskih prilik namesto tega pa je narod dočakal vlado koalicije JR Zin KDK. Podpisniki pisma zahtevajo od vodstva SDS, naj se vrne k svojemu naprednemu, demokratskemu in socialnemu programu. Sporazum ne bo mogel dati končnih pozitivnih rezultatov, ker se je Kmetsko-demokratska koalicija po vstopu v vlado odrekla svojemu političnemu in socialnemu programu, zaradi katerega si ie ravno pridobila zaupanje naroda. Pismo je med drugimi podpisal tudi Rade Pribičevič. Vodstvo SDS je v zvezi s tem pismom objavilo v zagrebških listih daljšo izjavo, v kateri pravi, »da je za politiko SDS me-rodajen izvršni in glavni odbor stranke, ki daje smer politiki stranke v skladu z razpoloženjem njenih pristašev in političnih prilik. Od podpisnikov pisma je nekaj takih, ki so že bili preje izključeni iz stranke, ostali pa jim bodo sledili, ker so pokazali, da jim ne leži na srcu napredek ji interes stranke. Sicer pa ne poklanja vcdstvo SDS akciji te desetorice posebne važnosti, ker so jo diktirali sebični razlogi. V glavnem so to ljudje, ki so že dolgo sem delali zmedo v stranki in ovirali izvajanje linije politike Kmetsko-demokratske koalicije in Samostojne demokratske stranke. Vojvodinska konferenca SBS V ponedeljek je bila v Novem Sadu konten., a vojvodinskih pristašev Samostojne demokratske stranke. Konference so se udeležili za vodstvo stranke predsednik Iz'.osnega odbora Večeslav Vilder, Adam Pribičevič in dr. Rajko Djermanovič. Na konferenci je poročal o političnem položaju senator Večeslav Vilder. Posebno obširno se je za:ržal na vsebini svojih raz-gc. oiov, ki jih je imel v Beogradu s prvaki opozicije. Ks-vatsM hmet in politika »Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodnik vlogi hrvatskih seijakov v hrvatskem političnem življenju. Uvodnik opozarja na to, da se jako motijo vsi tisti, ki mislijo, da je mogoče okrniti vpliv hrvatskega kmeta na politiko in javno življenje v banovini Hrvatski. »Hrvatski kmet bo odločno odklonil vse, kar mu ne ugaja. Kdor misli, da naš kmet ni sposoben voditi usode svoje domovine, ta se grdo vara. Hrvatski kmet stoji že od leta 1918. na braniku narodne svobode in socialne pravičnosti. Hrvatski seljački pokret je danes povsem konsoliairan. Ni si mogoče sploh predstavljati bodočih oblik našega gospodarskega in političnega življenja brez uporabe izkušenj, ki jih je nabral tekom svojega razvoja naš kmetski pokret. Naš krnet ie postavil temelje bodoče oblike naše domovine in je mogoče zidati nove gradbe samo na teh temeljih. Ti temelji so premočni, da bi jih bilo mogoče porušiti. Sicer pa bi se lahko lotil takega posla samo sovražnik našega ljudstva. Dobri in pošteni Hrvati ne bodo nikdar kaj takega poskušali. V ostalem so se naši kmetje organizrali v svoji Seljački zaščiti baš za to, da že v kali zatro vsak poskus ogražati temelje seljačke Hrvatske. Hrvatska, navdahnjena duha svobode, pravičnosti in seljaštva, pozna svoja pota in cilje, proti katerim se bliža počasi, toda s kmetsko vztrajnostjo.« K vprašasiju posS slavljenja Narodne banke »Slovenec« objavlja v nedeljski številki članek v katerem se postavlja proti načrtu za podržavljenje Narodne banke in brani upravni odbor Nartdne banke, češ da on ne vod- devizne po';+rke ampak jo vodi finančni minister preko svojega deviznega odbora in ie Narodna banka le izvršilni o;r«an te politike Glede kreditne politike priznava «;ceT da mia upravni odbor nekaj več be?cde. vendar njegov vpliv na to po'!itikr, nikol: »ne more iti tako daleč, da bi mogel v pogledu na to politiko skle-n;ti nekaj takega kar ne bi našlo blagoslova ministra financ« kot glavni argument prot; podržavljenju pa iznaša nevarnost inflacije ter šteje upravnemu odboru v zlo. »da še ni zinil v javnosti niti ene besede o tem.« V obrambo sedanjega ustroja N?rodne banke skuša »Slovenec« plašiti našo javnost s tem, da bi moraia podržav!jena novčanica banka slepo tiskati svež denar, s čimer bi se uničila njegova stalna vrednost. Če pa se podržavljena Narodna banka ne more uspešneje boriti proti inflacijski politiki, potem podržavljenje po »Slovenčevem« mnenju ni potrebne, temveč škodljivo. V tej zvezi opozarja na dobo kontinentalnih inflacij v Hetih 1917 do 1925, kakor da bi v teh letih izvajale inflacijo podržavljene novčanične banke. Stališče »Slovenca« je seveda razumljivo glede na njegove zveze z vodilnimi člani uprave Narodne banke. Že prejšnji teden smo poudarili v zvezi s polemiko o podržavljenju Narodne banke, da za reformo Narodne banke ni potrebno popolno podržavljenje. V nobenem primeru pa ne sme Narodna banka ostati pridobitno podjetje za izkoriščanje denarnega prometa. Če se naj Narodna banka podržavi, tedaj mora biti organizirana tako, da bo od vsakokratne vlade neodvisna avtonomna državna ustanova. Taka ureditev bi v večji meri nudila zaščito pred nevarnostjo inflacije, kakor jo nudi sedanji ustroj Narodne banke. Na drugem mestu poroča »Slovenec«, da se debata o podržavljenju Narodne banke bliža svojemu koncu :n da bo prevladala očitno zahteva, da se naš osrednji denarni zavod, ki mu bo pri vzpostavitvi novega reda v državi pripadala še večja naloga, spravi iz rok zasebnikov, ki so lastniki Narodne banke, v last države in se postavi pod njeno vsestransko nadzorstvo. Jugoras je za „novi red" V nedeljo in ponedeljek se je vršila v Beogradu plenarna seja glavnega odbora Jugorasa. Na seji je bila sprejeta daljša resolucija, ki med drugim ugotavlja, »da je kapitalistični sistem starega liberalnega gospodarstva, ki temelji izključno na osebnem dobičku, za?el v oster spor z razvojem živih narodnih sil in s tem tudi z najvišjimi narodnimi in državnimi interesi. Svobodno kapitalistično gospodarstvo, ki ga je politično podpiralo masonstvo, je mogočalo brzo obogatevanje ničvredne skupine domačih in tujih kapitalistov. Na drugi strani je povzročalo naglo osiromašenje širokih narodnih slojev, proletariziranje naše vasi in spravilo v težak položaj delovne množice. Zaneslo je splošno anarhijo v naše narodno gospodarstvo in zmedo v našo prosveto. Prav tako je tudi omajalo državno avtoriteto. Delovni narod je kljub svojemu nacionalnemu in rodoljubnemu • razpoloženju prepuščen samovolji nosilcev sedanjega gospodarskega reda. Socialno in duhovno upropaščen, postaja plen vseh nasprotnikov našega naroda ln naše državne samostojnosti. Zaradi tega pozdravlja glavni odbor Jugorasa vse napore svojega predsednika g. Dragiše Cvetkoviča o potrebi naglih in odločnih reform v političnem, gospodarskem, socialnem in prosvetnem izživljanju našega naroda. Jugoras še enkrat svečano zahteva, da se izvede nov politični, gospodarski, socialni in kulturni red. In sicer čim preje.« „Pod žarki božjega solnca" Med ideologi hrvatskega kmečkega gibanja je tudi Milica Devčič - Radič, ki je napisala članek »Temelji nove Evrope in zlato tele«. Članek so objavili skoraj vsi hrvatski listi. V članku pravi gospa Milica med drugim: »Na zapadu našega planeta je zažarelo sonce kapitalizma. Tam se je tekom časa zbralo toliko te zlate sončne energije, da so pričeli zavoljo nje propadati ljudje. Na zapadu ginejo ljudje zavoljo zlata. Kapitalisti potrebujejo zlato, da z njim varajo ves božji svet. Zato so zlato proglasili za mero vseh vrednosti. Zato so kapitalisti slabši od poganov, ki jih je dal Mojzes, čeravno je bil Zid, se-sekati. Zaradi kapitalistov je prišlo tudi do sedanje vojne. Nemški narod noče vojne. Tudi Hrvati ne maramo vojne. Nemškemu narodu je bila vojna vsiljena. Nam Hrvatom ni bila, ker je nemški narod velik. Sicer pa pomagajo Hrvati tako še bolj, ker orjejo in molijo pri Bogu pameti in razuma. Molijo za zmago, ki bo uničila kraljestvo Zlatega teleta v Evropi in na celem svetu. Zlato tele se topi pod žarki pravega božjega sonca v znamnju sel jaške misli...« Pomagati ali ne pozabiti »Volkischer Beobachter« objavlja članek »Pomagati ali ne pozabiti.« V članku opisuje, kako pomagajo nemški vojaki francoskim beguncem in kmetom. Lis* hvali dobrosrčnost nemških vojakov, ki opravičujejo svoje postopanje z besedami, kakor »saj so ljudje, kakor smo mi in sigurno niso želeli vojne.« Glavni nemški list opozarja nemške vojake, da se v tej sodbi hudo motijo. Kajti »sleherni Francoz je sokrivec vojne. Prav tako je sokriv svoje in svojega naroda nesreče. Mi smo lahko ši-rokogrudni in velikodušni napram Francozom, vendar pa jim ne smemo zamolča-ti, da so s svojo lahkomiselnostjo vsak za svojo osebo napovedali vojno tretjemu Rajhu. Kot državljani demokratskega naroda so imeli dovolj prilike izvoliti viado poštenih mož, ne pa vojnih hujskačev. Ne pozabimo nikoli, d*, je imel vsak Francoz priliko izvoliti drugo vlado, kakor jo je imela Francija ob napovedi vojne. Ne pozabimo, da je vladalo v Franciji niz vlad, ki so se otepavale z rekami in nogami vsakega sporazuma z nemškim narodom. Vedno se zavedaimo, da je vsak Francoz tudi za svojo osebo soodgovoren za zločinsko vojno napoved proti Nemčiji.« Trenja med muslimani v Bosni V Sarajevu se vrši že nekaj tednov ostra polemika med listoma »Narodna pravda« in »Pravda« o tem, kdo je pravi predstavnik bosanskih muslimanov, minister dr. Kulenovič, ali bivši minister dr. šefkija Behmen. »Narodna pravda« dokazuje, da je edini legitimirani predstavnik bosanskih muslimanov dr. Kulenovič kot izvoljeni naslednik pokojnega dr. Spahe. »Pravda« zopet trdi, da predstavlja dr. Kulenovič samo ožjo skupino in da je pravi predstavnik mišljenja muslimanov dr. Behmen. V razpravo živo posegajo tudi pristaši enega in drugega politika. Sedaj poroča »Nova pravda«, da so pristaši dr. Kulenoviča v Bosanskem Novem priredili protestni zbor proti dr. Behmenu in njegovemu listu. Na zboru so prečitali napade »Pravde« na ministra dr. Kulenoviča, nakar so v znak protesta svečano zažgali izvod »Pravde« z omenjenimi napadi. V zvezi s tem je bila sprejeta še posebna resolucija, ki ostro obsoja postopanje in delo dr. Behmena in , tovarišev. | Nemčija in ruska ekspanzija Pod tem naslovom je švicajski list »Neue Zurcher Zeitung« objavil dopis iz Berlina, v katerem čitamo med drugim: »Revolucionarno novo ureditev v Baltiku nemško časopisje komaj beleži. Največji dogodki so objavljeni le v obliki poročil, ne da bi listi zavzeli kakršnokoli stališče. Popolna rezerviranost Berilina v tem pogledu je prav gotovo v zvezi s političnimi sporazumi, ki so bili sklenjeni lansko jesen med Berlinom in Moskvo glede nove teritorialne ureditve vzhodne Evrope ter medsebojnih interesnih področij. Zato smatrajo v Berlinu baltiške dogodke za notranjo zadevo Sovjetske unije m treh baltiških državic, četudi gre za vključitev 172.818 kv. km ozemlja s 5.6 milijona prebivalcev. Položaj bt. inske diplomacije pa spričo teh dogodkov vendarle ni ostal povsem nedotaknjen. Berlinski poslaniki Estonske, Letonske in Litve so namreč z novimi vladami v teh državicah prekinili stike ter s protestom poudarili, da nove ureditve ne priznavajo. Doznava se. da se je temu protestu pridružilo tud' vse osebje navedenih poslaništev. Ni še znano, kakšna bo nadaljnja usoda teh treh diplomatov v Nem čiji. Verjetno pa je, da bo Moskva zahte val izročitev vseh treh poslaništev. Razume se samo po sebi. da bo nemška vlada izrekla tudi pravno priznanje dejanskega stanja v Baltiku.« Nobenega diktata na jugovzhodu Pod tem naslovom objavlja graška »Ta-gespost« poročilo svoje berlinske redakcije, v katerem ugotavlja, da je po razgovorih v Solnogradu upoštevati glede evrop skega jugovzhoda le naslednja tri dejstva: 1. Na prostora evropskega jugovzhoda sta kot merodajni velesili priznani samo vele sili osi Rim-Berlin. Njima pripada v vseh primerih sporov razsodiščna naloga. 2. Inozemske vesti o takojšnjih teritorialnih spremembah so netočne, ker nismo kaj takega nikjer slišali. 3. Vse sile, ki bi mogle kršiti mir na evropskem jugovzhodu, so izločene. S stikom nemške vlade z ru-munskimi, bolgarskimi in slovaškimi državniki so razčiščena vsa še odprta vprašanja na tem področju. Vse prizadete države, piše nadalje list, so glede vsebine solnograškin razgovorov ohranile diskretno molčečnost. Inozemska ugibanja o tem, da hoče sedaj Nemčija izkoristiti položaj za vsiljenje kakega svojega diktata evropskemu jugovzhodu, so seveda brez podlage. Veseli nas, da na evropskem jugovzhodu nikjer ne prihaja do izraza takšno mnenje Gotovo je samo to, da bodo po proučitvi položaja v Solnogra du vsa odprta vprašanja našla svojo samostojno rešitev. Rusija In novo ravnovesje na Balkanu Italijanski katoliški dnevnik »Avveni-re«, ki ima najboljše zveze s poučenimi italijanskimi krogi in ki že nekai mescev posveča posebno pozornost balkanskim vprašanjem z vidika razmeria zapada do Rusije, je v zvezi s solnograškimi razgovori napisal te dni na-vidnem mestu med drugim: »Rim in Berlin si trenutno prizadevata. da bi izoblikovala na Balkanu nov ravnovesni položaj. To ravnovesje je spričo boljševlzacije Baltika in prodora sovje-tov v Besarabijo in Bukovino še tem boli nujno.« Pariški listi in vlada v Vichyju Kakor posnemamo po švicarskih listih, kažejo francoski listi, ki še nadalie izhajajo na zasedenem ozemlju, zlasti oni v Parizu, največje nezaupanje nasproti vladi maršala Petaina v Vichvju. Kakor po dogovoru pišejo vsi brez razlike, da se v Vichyju skušajo stari parlamentarci in politiki preobleči, da bi zakrili svoja stara mišljenja. Pariški listi zlasti kritizirajo imenovanje mnogih državnih tajnikov. Tako je na primer list »Pariš Soir« na posebno vidnem mestu napisal: »Danes je brezmesni dan in dan. ki ie potekel brez imenovanja novega državnega tajnika.« 2e naslednjega dne pa ie list poročal o imenovanju sedem novih državnih tainikov. List »La France au Travail« (Francija na delu) pa zamerja »ljudem v Vichyju«. da so »opoziciji nadeli nagobčnik na usta«. Vsi pariški listi brez izjeme izražajo končno mnenje, da bi se morala vlada čimorei preseliti v Pariz, ki da ie presto'nica vs2 Francije, pa bi zato državni šef moral stanovati v njej. Ljudje okoli Petaina Posneli smo že po švicarskih listih, ki imajo svoje poročevalce v Vichyju. nekaj označb novih mož, ki si jih ie izbral maršal Petain za svoje sodelavce. Po lista »Neue Zurcher Zeitung« posnemamo danes še nekaj zanimivih osebnih podrobnosti o novem režimu v Franciji. List piše med drugim: Medtem ko se maršal Petain v svojih javnih nastopih izogiblie nošeniu vojaške uniforme, se nasprotno pri svojem delu najraje poslužuje vojakov. Šef njegovega kabineta ie general Brecart. za generalnega tajnika pri predsedstvu vlade pa ie bil te dni imenovan viceadmiral Fernet. ki je poveljeval francoskemu brodoviu na Bližnjem vzhodu. Osebno nadzorstvo ie Petain poveril komisarju Wurstlinu. ki je opravljal to funkcijo že pod Lebrunom, ter majorju Minardu in stotniku Bonhom-meu. Sef protokola ie ostal Lože. Sicer pa Petain ni rad sam in se svobodno giblje v hotelu Du Pare. kjer so ministrstva. Le ob obedih ga španska stena loči od pogledov radovednežev. Za guvernerja Alžira je Petain imenoval admirala Abriala. ki se je izkazal pri obrambi Dunkerquea in vkrcavaniu angle-ško-francoskih čet. Med osebnostmi, ki jim ie bila poverjena kaka posebna misija, moramo omeniti znanega teniškega mojstra Borotro. ki ie vrhovni komisar za šport. Po rodu je Borotra Bask. On si je nadel za nalogo fizično vzgojo francoskega naroda zaradi okrepitve rase. Osnova nove telesne vzgoje bo telovadba. Športna vzgoja bo v šoli (tudi na vseučiliščih) zavzemala isto mesto kakor intelektualni pouk. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ŠPORT Pred prvenstvom naših atletov Tekmovanje v soboto in nedeljo bo pokazalo, ali lafiko tudi letos računamo na zmago v troboju V soboto in nedeljo bo v Ljubljani prvenstvo Slovenske atletske zveze, ki bo največja letošnja lahkoatletska prireditev pri nas. Prvenstvo se bo vršilo v znamenju priprav naših atletov za bližnji troboj med Ljubljano, Beogradom in Zagrebom, ki bo letos v Beogradu. Baš velikim uspehom slovenskih atletov, začenši z letom 1933., ko so Primorjaši otvorili serijo zmag na državnih prvenstvih in zadnjima zmagama na obeh tro-bojih, se moramo zahvaliti, da si je slovenska atletika tudi na sportno-političnem polju slednjič priborila enakopravnost ob reorganizaciji jugoslovenske lahke atletike. S sedanjo reorganizacijo je končana prva faza borbe, ki se je vršila zlasti med Ljubljano in Zagrebom in v kateri je voditeljem naše atletike »na podlagi« velikih uspehov naših atletov na »terenu«, uspelo, odpraviti dolgoletno nadvlado iz Zagreba. Po reorganizaciji so bile namesto prejšnjih podzvez, ustanovljene popolnoma samostojne zveze, ki imajo enake pravice in enake dolžnosti, tako da o nadvladi enega dela ne more biti govora. To je doseženo zlasti z dogovorom, da se sedež vrhovnega saveza kraljevine Jugoslavije premešča vsaki dve leti, in sicer po turnusu Beograd, Ljubljana, Zagreb, s čimer je poleg ostalih določil, ki se tičejo razdelitve dohodkov, sestave državne reprezentance in ostalih perečih vprašanj, ki so sedaj rešena po načelu enakopravnosti vseh treh zvez, navsezadnje doseženo ono stanje, ki smo si ga pri nas že dolgo želeli in ki je tudi edino pravilno. Toliko o športno političnem položaju SAZ. Sedaj pa še o čisto športnem! Glavna naloga SAZ je, da obdrži primat v jugoslovenski atletiki, ki so ji ga po lanski ponovni zmagi na troboju v Zagrebu, morali priznati tudi najzagrizenejši naši nasprotniki. Pokazalo pa se bo, ali smo še zmerom najmočnejši, na letošnjem troboju. Zato je tudi SAZ sklenila, da bo zastavila vse moči. da na troboju tudi letos zmagamo. Načrtov za priprave je bilo precej, od katerih pa se glavni, to je skupni trening atletov v Ljubljani ni mogel vršiti, ker — po tradiciji — do nazna-čenega termina ni bilo mogoče dobiti dovolj denarja. Druga važna stran priprav obstoji poleg treninga v tem, da atleti, posebno oni mlajši, dobe v važnejših nastopih potrebno rutino, da ne bodo prišli na troboju na start s strahom ampak z zaupanjem vase, ki se pridobi posebno pri večjih prireditvah. Zlasti temu namenu bo služilo sobotno in nedeljsko prvenstvo v Ljubljani, ki bi bilo sicer letos dosti pozneje, ker je tudi letošnja atletska sezona začela zelo pozno. Obenem pa bo prvenstvo j generalni pregled naših moči. kakor tu v V V. Državna razredna loterija Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 40. kola srečk bo po loterijskem načrtu v času od 9. avgusta do vključno 7. septembra t. 1., in to: v Beogradu: 9., 10., 12., 13., 14., 16., 17., 19., 20. in 21. avgusta in v Nišu: 26., 27., 29., 30. in 31. avgusta ter 2., 3., 4., 5. in 7. septembra t. 1. Pri tem žrebanju bodo 7. septembra t. 1. izvlečene tri premije, in to: po 500.000.—; 1,000.000.— in 2,000.000.— din. Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000.—, 100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000.— 40.000.—, 35.000.—, 30.000.—, 25.000.—, 20.000.—, 15.000.—, 12.000.—, 10.000 — din in drugih manjših dobitkov. Skupna vsota dobitkov pri tem žrebanju znaša: din 56,946.000.- ki se izplačajo brez kakršnihkoli odbitkov. V najsrečnejšem primeru se pri tem žrebanju lahko dobi na eno srečko z možnim spajanjem premij in dobitkov din 3,200.000.- Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki že sodelujejo v igri 40. kola, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda najdalje do 4. avgusta t. 1. Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati v igri v V. glavnem razredu, jo lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so v vsakem večjem mestu, za doplačilno ceno, in to: za eno celo srečko • • • din 1.000.-% „ „ polovico „ • • • din 500.—„ četrtino „ • • • din 250.—. Natančnejša pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk zastonj. Radijska postaja v Beogradu bo vsak dan, ko bo žrebanje, med dnevnimi vestmi objavljala rezultat žrebanja za dobitke od 5000.— din navzgor. S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak poedinec poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem podpira narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in invalide, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v zgoraj navedene svrhe. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno t^ d. kot nskarnarja Fran Jeraa. — Z* del je odgovoren Alojs Novak. — V* *