★ E3 PHIHDHSKI DHEVH1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DARUJ za no jelk Leto V - Štev. 297 (1387) PoStnina pla£ana v 20t0Vlni Spedizione in abbor.. post. I. gr. TRST, torek 27. decembra 1949 Državni proračun FLRJ za leto 1950 znaša 173 milijard in 746 milijonov din 8. rednu zasedanje Zi/e/.ne ljudske skupščine v Beogradu - Izvršitev državnih pru-računov iz prejšnjih let dokazuje, da je FLRJ sposobna sama zgraditi socializem ' BEOGRAD, 26. (Tanjug) — Ob navzočnosti predsednika vlade maršala Tita se je vršila danes prva seja 8. rednega zasedanje Zvezne ljudske skupščine FLRJ. Na tem zasedanju bodo razpravljali o splošnem državnem proračunu za leto 1950, o zakonskem načrtu glede ikvidacije računov za leto 1948 it o načrtu, s katerim se odobravajo zakonski ukrepi vlade, ki so bili izdani med 7. in 8. lednim zasedanjem Zvezne skupščine. Na skupni seji obeh Zbornic sta ljudska poslanca ANKA BERUS in TOMA VOJ-KOVIC predložila v imenu komisij za gospodarski in finančni plan poročila. Nato je minister za zunanjo trgovino in namestnik finančnega ministra MlLENTIJE POPOVIČ poročal o splošem državnem proračunu ta leto 1950. Popovič je najprej podal bilanco o izvršenem proračunu 2a leto 1948 in rezultate bilance za leto 1949 in izjavil, da številke dokazujejo, da je Jugoslavija v stanju sama uresničiti gospodarske in vse druge načrte kljub nasprotnim željam ZSSR in Informacijskega urada. Popovič je poudaril, da so bili v letu 1948 dohodki višji od izdatkov za 6 MILIJARD IN 700 MILIJONOV DINARJEV v Primeri s prejšnjimi leti pa za H do 16 milijard «Te številke — je poudaril Popovič — dokazujejo, da je Jugoslavija sposobna izvršiti v svojih mejah akumulacijo, ki ie dovolj visoka da lahko zajamči hitro izdelavo dobrin in orodja v cilju hitre industrializacije ter s tem doprinesti k hitremu ritmu izgradnjo socializma. To pomeni, da je FLRJ 5Posobna sama zgraditi socia-kzem ne samo brez pomoči &SR temveč kljub njenim nasprotnim naporom in v nasprotju z njenimi željami« Popovič je dodal, da je bilo Ičto 1949 odločilno in je pred- stav]jalo glavno preizkušnjo če Upoštevamo, da se je polo-Žaj v Jugoslaviji kljub prehodu Sovjetske zveze na sovražne pozicije proti njej, popravil, kar dokazuje, da je politična linija KPJ glede graditve socia-lizma z lastnimi silami na podlagi načela o enakopravnosti socialističnih držav bila pravilna realna in uresničljiva tudi v primeru če takšno borbo Vodi majhna država. Popovič je poudaril, da je Vrednost dinarja porasla. Obtok blaga na drobno, če ne upoštevamo gostinski sektor in sektor svobodnega trga, se je Povečal leta 1949 od 14 odstotkov v primeri z letom 1948, biedtem ko je obtok v istem razdobju v primeri z obtokom Pa kraju novembra pokazal povišanje samo za 12 odst. Obtok blaga, ki je v decembru 1946 Znašat 42,611.000.000 din. se je dvignil v decembru 1949 na 99,549.000.000 din. Prihranki so se dvignili od 761,000.000 din. V letu 1946 na 1,956.000.000 din. V letu 1949. Na rt proračuna za leto 1950 znaša 173,74;-.009.0:0 dinarjev. Ta proračun je skoro za 12 mi-Ujard višji od proračuna za leto 1949. Dohodki Glavni dohodki bodo izvirali tri gospodarstva V znesku od I29,7u7.u00.000 mn. Skupi.o povečanje proračuna nc dosega 3 odst. medtem ko se dohodki °d gospodarskega sektorja P°* Višajo za 28 odst. v Primeriz 1849 To dokazuje, da s<- bodo h drugi struni zmanjšali dohodki ki jih doprinaša prebivalstvo (kakor tudi dohodki iz črugin virov), ki so sc zm nj-žaii za 81,7 of.st. v primeri s btetekllm letom, kar ie Pf1-Bisati porusiu kmetijskih obdelovalnih zadrug. Danes je v Jugoslaviji Članica obdelova nih zadrug vsaka osma družl-Ig letu 1948 pa je bilo samo 'Zla obdelovalnih zadrug s ?0.OOO rodbinami, 30. novem-Jza 1949 pa je bilo *e 6300 P»* 4rup te vrste s 300.000 rodbi tzmi in s 1,700.000 ha zemlje. „ Glede davčne obremenitve Privatnih kmetij je poudaiil. ^ se vlada drži nad tla .Y„^ ^remenitve kapitalističnih ?'emintov na vasi. Medtem ko f 47 odst. kmečkih družin u Stleženo pri nacionalnem do-Jodku s 17 odst. bo..o plačale ?.odit. davkov, bo 6 odst, rod-jjn prispevalo 24 odst., a pln* 'ZU bodo 54,9 odst. celokupne-Stt zneska davkov, ki ga plaču-kmečka gospodarstvi. h Proračun predvideva ra.pis S^cga ljudskega posojila v f^esku treh milijard dinarjev B ukinitev plačanjn socialne-55 zavarovanju s strani dejav-,VB. kar bo povečalo njihov Jj^lužek za 2 milijardi i:i pol Jjtiarjev v primeri s sedanjim ^bpnim zneskom. Med dohodke spada tudi poki"'0, ki je bilo z- kij. čeno in (i|.b0 ie zaključeno s strani ijjjjh držav; ta posojila pa ne ijMn mogla v nobenem prime-Vplivati na notranji in zu-chji politični položaj, ker so » zgolj poslovna posojila. «Na-Viivj*Qa — je poudaril Bopo- * r- 'je od vsega začetka vzpostavila in vzpostavlja tudi danes gospodarske odnose z vsemi državami izključno na podlagi izmenjave blaga, a posojila imajo izključno gospodarski značaj«. Popovič ie dodal, da je vlada FLRT nasprotovala od vsega začetka takšnim gospodarskim odnosom, ki bi sloneli na podlagi izvoza kapitalov. To je vzrok, da bi odnosi, ki slonijo na zamenjavi blaga, prešli na drugo vrsto odnosov, in zaradi tega ni vlada FLRJ odobrila takšnega sistema. Povprečni porast produkcije bo dosegel letos 13 odst. v primeri z letom 1949, a skupne investicije se bodo povišale za 9,7 odst, in bodo znašale 89.300.000.000 din. Investicije V letu 1950 se bodo zvišale za 27,1 odst. skupnih dohodkov po načrtu za leto 1949. Povečana bo finančna pomoč za presveto in ljudsko kulturo, da bi se popolnoma odpravil analfabetizem, popravljene bodo pomanjkljivosti starih proračunov, ojačena bo državna o-bramba. Izdatki Investicije, modernizacije itd. na gospodarskem sektorju znašajo 55,486.000.000 din; investicije za zvišanje socialne ravni 21.72.1.000.000 din, prosveta in kultura 13,769.000.000; socialna in zdravstvena zaščita 23.391.000.000 din; državna obramba 28 milijard v primeri s 25 odst. v letu 1949; dr- žavna uprava, sodišča itd. 15.422.000.000. Rezervni fond vlade, obveznosti izvirajoče iz državnih pogodb 15,951.000.000 dinarjev. 150 milijonov bo znašal izdatek za otroške jasli, 133 milijonov za prehrano teh otrok, 920,3 milijonov za povišanje družinskih doklad za otroke delavcev. Za upravni državni aparat ni predvideno nobeno povišanje izdatkov, ker v letu 1950 bo borba proti birokraciji povečana. Proračuni posameznih republik bodo povečani še v Večji meri kot pa zveznj proračun. Proračun predvideva za osvobojeno ozemlje 500 milijonov dinarjev kot posebno pomoč. Nato je govoril predsednik Zvezne planske komisije in predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič, katerega govor bomo v izvlečku objavili v jutrišnji številki našega dnevnika. Trgovinska pogodba med TIRI in Anglijo LONDON, 26. — Med Veliko Britanijo in FLRJ je bila v Beogradu podpisana trgovinska pogodba za sporazum o odškodnini za britansko imovino v Jugoslaviji. Pogodba velja 5 let in predvideva vzajemno izmenjavo v vrednosti 110 milijonov funtov šterlingov. Velika Britanija bo uvažala gradbeni les, nezaželene kovine in koruzo. Izvažala pa volno, volneno in bombažno prejo, kemične izdelke, Kavčuk in izdelke. FLRJ dobi tudi kredit 8 milijonov funtov šterlingov za dobo 6 let. Izraelski parlament zaseda v leruzaiemn JERUZALEM, 26. — Po pre-kinitvi 13. decembra v Tel A-vivu je izraelski parlament danes popoldne zepet začel z delom v Jeruzalemu v prostorih bivše Židovske agencije. Razpravljali so o običajnih upravnih vprašanjih. Navzoča je bila velika množica. Ni bilo pa opaziti nobenega člana diplomatskega zbora. IH Tito dopisniku II. KONGRESA JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIKOV SL# Ml Letos je izšlo v FLRJ 3432 knjig v nakladi nad 30 milijonov izvodov list «France Soir» je danes objavil razgovor, ki ga je imel maršal Tito z njegovim dopisnikom v Beogradu. Tito je izjavil, da sovjetska komunistična stranka zelo greši, ker hoče vsiliti mednarodnemu delavskemu gibanju tri napačne ideje in sicer: 1) da je sovjetska komunistična stranka nezmotljiva v svojih sklepih do drugih strank; 2) da lahko samo Rdeča armada s svojo zasedbo uvede novi socialistični red; 3) da je nemogoče uresničiti socializem brez pomoči Sovjetske zveze. BEOGRAD, 26. — Vrhovni poveljnik JA maršal Tito je prejel ob priliki proslave dneva JA 22. decembra veliko število čestitk Uradniki in jugoslovanski državljani v Švici so poslali čestitke vsem članom Jugoslovanske armade. V svoji brzojavki sc nameščenci jugoslovanskega poslaništva v Varšavi spominjajo svojega poveljni-ka maršala Tita v narodnoosvobodilni borbi in njegovega dela za obnovo države. medtem ko je n. pr. 1938 izšlo samo 1000 knjig in brošur - Književniki so prejeli v zadnjih štirih letih od ljudske oblasti 2 milijona in pol ainurjev nagrad ZAGREB. 26. — Danes se je v Zagrebu začel II. kongres ju. goslovanskih književnikov ob navzočnosti 190 delegatov, članov in kandidatov združenj književnikov vseh ljudskih republik. Otvoritveni govor je imel predsednik zveze književnikov Jugcsilavije Ivo Andric, z enominutnim molkom je kongres počastil spomin književnikov, ki so umrli v dobi med dvema kongresoma. V imenu CK KPJ je kongres pozdravil predsednik vlade LR Hrvatske Vladimir Bakarič. Glavni tajnik zveze književnikov Cedomir Minderovič je podal poročilo o kulturnem in književnem razvoju v zadnjih treh letih in o nalogah jugoslovanske književnosti. Omenil je, da so preteklo leto izdali v Jugoslaviji 3432 knjig s skup. Preveč se je lagalo o FLRJ je izjavil Jean Marie Domenach, glavni urednik revije ,,Esprit", veliki romanopisec Henri (Jueffellec pa je bil navdušen predvsem nad kulturno decentralizacijo, Jeana Baboulina pa je navdušila jugoslovanska mladina in njeno delo no nsklado nad 30 milijonov izvodov, dočim so leta 1938 izdali v Jugoslaviji malo nad 1000 knjig in bročur. Samo na področju književnosti in umetnosti so objavili nad' 1700 del jugoslovanskih in inozemskih avtorjev s skupno naklado okoli 10 milijonov izvodov. Minderovič je nato govoril o življenjskih in delovnih pogojih pisateljev in je poudaril, da so ti pogoji v novi Jugoslaviji neizmerno boljši kakor v stari Jugoslaviji. Avtorska pravica ie zajamčena. Zveza književnikov ie do danes inkasirala- za račun svojih članov za avtorske pravice nad 10 milijonov in pol dinarjev, ljudske oblasti Pa so od osvoboditve do danes nakazale za dva in pol milijona dinarjev nagrad. Kampanja Informacijskega urada proti Jugoslaviji je še boli utrdila enotnost Komunistične partije in narodov Jugoslavije. V svoji dnevni borbi so jugoslovanski pisatelji z izjemo dveh ali treh obsodili kampanjo Informbiroja in izrazdi svoio enotnost in soglasnost s svojimi narodi in s svojo partijo. Minderovič je poudaril borbo jugoslovanskih književnikov za močno in realistično BEOGRAD, 26. — V Jugosla-1 prit« Jean Maria Dcmenach je viji je že več časa skup na fran. coskih naprednih knj.Zevnikov in publicistov, ki so gostje Zveze književnikov Jugoslavije. Skupina’ je obiskala številne kulturne ustanove in gradbišča v Beogradu. Novem Sadu, Titogradu, Sarajevu in drugih krajih Jugoslavije. Na beograjskem radiu so francoski gostje govorili o svojih vtisih s potovanja po Jugoslaviji in izjavili, da so zadovoljni na tem, kar so videli v državi. Glavni urednik revije »Es- Bidaultove težave pri debati o proračunu ftluraščajo nasprutstva v pusanwznih strankuh PARIZ, 26. — Francoska narodna skupščina je nadaljevala razpravljanje o zakonskem o-snutku, o katerem je g.asovala v soboto in dala zaupnico vladi s skromno večino 6 glasov. Zanimivo je, da že to prvo glasovanje zanikibe napovedi Da-ladiera, ki je ob pričetku razpravljanj dejal, da ne bo nihče od rad kalnih poslancev glasoval za nove davke. Zdaj se ie zvedelo, da je glasovalo za vlado 26 radikalnih poslancev. Nasp.otstva pa so v vseh vladnih strankah velika, saj so se celo trije poshnci Bidaultove katoliške stranke vzdržali glasovanja. Predsednik skupščine je danes objavil vladino zahtevo, naj glasujejo o posameznih vpraša, njih zaupnice (razpravlja se rd člena do člena), ki bi bila iznesena, ob koncu razpravljanja. Naslednji spor je izbruhnil med komunističnim poslancem Du-closom in predsedn kom parlamentarnega finančnega odbora. Duclos je zahteval, naj se o zakonskem finančnem načrtu razpravlja najprej v tej konvsiji, medtem ko je njen predsednik dejal, da bi lak prenos ne bil koristen, češ da bodo poslanci, člani finančnega odbora točneje poučili skupščino, ko bodo obravnavali posamezne člene. Z glasovanjem 352 glasov proti 182 (534 prisotnih) je bil nato Duclosov predlog zavrnjen. Zdi se, da bodo tudi socialisti, ki sicer spadajo k vladi, nasprotni vladnemu predlogu glede razdelitve investicijskih kreditov. Vlada namreč zahteva, da se 30 milijard frankov, namenjenih nacionaliz.rani industriji ne podeli, marveč blokira. Na to ne more pristati niti Blum. ker je pritisk od spodaj preko sindikatov prevelik. Vlada je tedaj v vedno hujši zadregi in po enomesečnem razpravljanju je njena večina še vedno neenotna glede bistvenih členov načrta. Petschejevo tipanje, da bi spravili proračun pod streho pred koncem leta. vse bolj gine, in ker bo tudi Svet republike zadrževal s svojimi nasveti, se bo treba zateči k proračunskim dvanajstinam. Popoldne se je debata nadaljevala in se bo nadaljevala tudi ponoči. izjavil med drugim; Ne čutim se, da bi jrodal dokončno sodbo o jugoslovanskem režimu i. jugoslovanskih narodih, toda laako rečem, da je to, kar danes zatrjuje kominform.stični tisk, laž. Laž je zatrjevati, da se Kap.talisiiuni elementi utrjujejo na vasi m v mestih, o-biskali smo zadruge, kjer so nas kmetje vprašali: «Čemu iran-coski komunisti širijo laii na naš račun«. Preveč se je lagalo. Toliko je bilo laži, da je laž že borna in ne mere preživeli. Jugoslovanska revolucija je sedaj vezana na resnico. Ne do se mogla več ločiti od ies-niec. V tem je bodočnost in bla ginja sveta. Podravnatelj francoskega tednika «Temoignage Ehretien« Jean Baboulin je poudaril v svoji izjavi, da je vsa Jugoslavija ogromna delavnica, delavnica industrijskih gradenj in tudi delavnica, kjer se gradijo ljudje. Razni narodi, je dejal Baboulin, ki danes sestavljajo Jugoslavijo in ki so bili še v bližnji preteklosti vsaj nekateri — že nasprotni, so na tem, da se amalgamirajo v enotno ljudstvo. Mladina, ki prihaja u vseh krajev države in ki deli na avtomobilski cesti bratstva, na novih železniških yrogah. ali pa ki gradi poslopja ustanov svoje Jugoslavije, f.n mladina ge zaveda važnosti te e-notnosti. In prav ta graditev bodočnosti s skupnimi napori je najbolj značilna poteza in najbolj simpatična priča, ki nam jo je to potovanje nudilo. Način, kako danes Jugoslovani rešu jejo vprašanje kmetov, se nam zdi rešitev velike bodočnosti. Nikjer nismo opazili prisilnosti, pač pa skoraj povsod postopno dozorevanje svobodnega socializma. To je za nas izredno poučno. Na ta nač.n morda bolj kakor je to možno pri katerem koli drugem narodu, ima Jugoslavija možnost, da se reši neizbežnosti avtarhičnega gospodarstva, na katero bi jo bila lahko prisilila prekinitev odnosov z državami ljudske demokracije. Nismo opazili nobenega čuta gospodarskega nacionalizma, pač pa veliko voljo do I neodvisnosti, ki je privedla to pogumno ljudstvo, da je odklonilo gospodarski kolonializem, kar mu umugeča, da predvideva bodočnost mednarodnega sodelovanja v svobodi. Mislim, da nam Jugoslavija nudi velik vzgled, ko skuši opreti svojo politično neodvisnost na realno gospod-rsko neodvisnost. Veliki romanopisec Henri Quef.ellec je v svoji izjavi dejal, da so nanj posebno napravili vtis napori ljudstva pri graditvi socializma, ljudstva, ki se hoče rešiti vsakega tujega pritiska, naj ta prihaja od koder koli. Kulturna decentralizacija, ki je uspela uveljaviti se, je za nas Francoze zelo zanimiva za. deva, ker smo večkrat v Franciji mislili dati velikim pode-želskim messem neke vrste umetniške avtonomije. Za nas je ganljivo ugotoviti, da prestolnice vseh ljudskih republik Jugoslavije, da vsa važnejša mesta imajo svoja založništva, svoje gledališče, svoje igralce in svoj repertoar, in ne kako 1 plesnivo gledališče pač pa ži- ' veče gledališče .čigar predstavam sledijo velike množice. Imeli smo priliko ogledati si razstave slik in kipov. Dobili smo vtis rasti talentov med umetniki ter velikega zanimanja, navdušenja za književnost, za gledališče, za koncerte med ljudstvom. Čutim do jugoslo-vanskega ljudstva prisrčno pri. jateljstvo in mu želim, da bi rastlo v ozračju socialne pravičnosti in svobode. publike, Argentinije, Egipta, Paraguaja itd. Danes je Francovega ministra za zunanje zadeve sprejel tudi papež v svoji privatni knjižnici. moM uuyaaiij mi Vzhodno Mijo in Kitajsko BERLIN, 26. — List «Dic Welt» poroča po vesti, za kate-ro trdi, da jo je prejel od mi-nistrstva zunanje trgovine vzhodno-nemške republike, da SC pogaja zunauji minister nemške demokratične- republike Georg Dertinger za sklenitev trgovinske pogodbe med Vzhodno Nemčijo in Kitajsko. Izmenjava naj bi dosegla vrednost 30 milijonov dolarjev. Aretacije talnih članov odporniškega gibanja PARIZ, 20. — Francoska policija je aretirala okoli 20 laž nih članov odporn škega gibanja, ki so neupravičeno nosUi odlikovanja. Policija je vodila preiskavo 20 mesecev. Številni od njih so ,si preskrbeli pričanja vidnih osebnosti in so prejeli odi kovanja na pros avah. ki so jim predsedovali resnični člani odporniškega gibanja. Arlaio pri papeiu RIM, 26. — V občinskem uradu v Rimu je rimski župan Re-becchini priredil sprejem na čast številnih osebnosti, ki so prišle v Rim ob otvoritvi »svetega leta« Med drugimi so bili Francov minister z& zunanje zadeve Artajo in njegovi spremljevalci, dalje irski minister za zunanje zadeve, predstavnik republike San Salvador ter predstavniki Filipinov, Poljske, kuomintangove Kitajske, Venezuele, Equadorja, Bolivije, Kolumbije, Dominikanske re- Sirijski predsednik pedal ostavke DAiuABK, 26. Nazem Koutsi, ki je prejel pooblastilo za sestavo sirijske vlade, je sporočil predsedniku, da odklanja mandat. V nedeljo je mi-mstrsiki svet sklenil, da ostane v veljavi formula za prisego, ki jo je sprejela skupščina l1!. decembra, in da se pozove državni predsednik, naj izvede to fonnelnost. Obveščeni krogi javljajo, da so predstavniki vojske zahtevali, naj se formula prisege ukine, ali P« naj vladna izjava vsebuje posebno izjavo glede obrambe republike. Predsednik države Atassi je poslal predsedniku ustavodajne skupščine pismo, v katerem pravi, da je prisiljen podati ostavko, ker da mu je bilo onemogočeno sestaviti vlado v skladu z njegovo vestjo in z javnim mnenjem. Parlament • je soglasno sklenil, da ne sprejme ostavke. Imenoval je posebno komisijo, ki naj predsednika prepriča, da umakne ostavko. izražanje ter borbo proti načelu estetike Za estetiko. Jugoslovanske revije se vedno bolj spreminjajo. Nočejo biti vec zbirke spisov jugoslovanske in inozemske literature, pač pa sredstvo za vzgajanje čiteteijev in za izpopolnjevanje njihovega kritičnega duha. Govore- o stvarnosti sedanje Jugoslavije, ki kipi iz socialne zavesti in iz moralne in umetniške sile njenih pisateljev, je Minderovič omeni) izjave, ki so jih svoičas podal; sovjetski pisatelji, ki so poveličevali narode Jugoslavije, njihovo na-rodno-osvobodilno borbo in na. pore za zgraditev socializma, dočim sodelujejo danes ti pisatelji pri sovražni revizionistični kampanji Informbiroja. Življenje je pokazalo, ie Pripomnil govornik, da postaja moralna propast Egentov Informbiroja vedn0 boli globoka in dr. postaja duševnost borcev proti modernemu revizionizmu v mednarodnem delavskem gibanju vedno veličastnejša in d» se ti borci vedn0 bolj uveljavljajo, ker se borijo za uresničenje najbolj plemenitih teženj in najbolj plemenitih želja človeštva j V februarju ho zasedal OosjoJarsKo-soGialm svet OZN NEW YORK, 26. — Dopisnik Tanjuga poroča: 7. februarja 1950. leta se bo pričelo X. zasedanje Gospodarsko-socialnega sveta OZN v New Yorku. Na začasnem dnevnem redu, ki ima 41 točk, so med drugim tale vprašanja; analiza gospodarskega položaja na svetu, vprašanje brezposelnosti in gospodarski razvoj slabo razvitih držav, dalje poročilo komisij OZN za Azijo in Daljni vzhod ter za človečanske pravice, vprašanje prisilnega dela, sindikalnih pravic in svobode obveščanja. Na dnevnem redu so tudi poročila Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter Mednarodnega valutnega fonda, vprašanje odprave diskriminacijskih ukrepov gospodarskega in socialnega značaja proti delavcem raznih ras in narodnosti ter mnoga druga vprašanja. NOVO GLEDALIŠČE V BEOGRADU BEOGRAD, 26. — Konec januarja bodo v Beogradu odprli gledališče, y katerem bodo predvajali samo humoristične predstave. To bo prvo gledališče te vrste v Srbiji in drugo v vsej Jugoslaviji, ker je bilo podobno gledališče, in sicer Ke-rempuhovo gledališče, že od-prtoi v Zagrebu. Gledališče bo vodil poseben odbor, sestavljen iz gledaliških igralcev in humorističnih pisateljev Cengtu osvobojen HONGKONG, 26. — Nacionalistični glavni štab na For-mozi javlja, da je Cengtu padel v roke osvobodilne vojske. Dalje javljajo, da je osvobodilna vojska presekala velike poti, fci vežejo pokrajino Sečuan z Burmo in Indijo. Rojstvo ZD Indonezije LONDON 26. - Bri- tanski visoki komisar za jugovzhodno Azijo bo jutri zastopal kralja Jurija VI. pri slovesnem prenosu oblasti v Bataviji, ko bodo Holandci predali vso oblast zastopnikom nove indonezijske republike. Britanski visoki komisar je prispel danes v Batavijo, ki bo postala prestolnica indonezijske republike. Se poprej pa bodo prestolnici spremenili ime (n se bo od jutri dalje imenovala Jakarta. Angleška vlada ima namen uradno priznati novo republiko Združenih držav Indonezijo takoj po prenosu oblasti. Medtem je dominion Ceylon že priznal Združene države Indonezije. MOSKVA, 26. — Včeraj sc je začel v Kabarovsku proces proti' 12 japonskim vojnim zločincem, ki so obtoženi, da so vodili priprt ve za bakteriološko vojno. Agencija Tass javlja, da s0 obtoženci priznali vse točke obtožnice Ta govori o dveh oddelkih bakteriološke sekcije, ki so jih postavili v Mandžuriji, jn o dveh, ki so jih postavili v Srednji in Južni Kitajski. Ti oddelki so zgradili la- poizkusu, ki so ga napravili po- PR1 PRAVU ALI SO BAHIERIOLOSHO VOJNO NA UKAZ CESARJA HIROHITA so morili matere z novorojenčki U japonskih vojnih zločincev je na sodni razpravi krivdo priznalo popolnoma, dvanajsti pa te delno boratorije zg gojenje velikega števila bakterij tifusa ter za gojenje velikega števila uši, ki naj bi širile tifus. Zraven teh laboratorijev pa so zgradili po. sebne zapore, v katerih so bili kitajski, mandžurski in ruski ujetniki na katerih so delali poizkuse. Prvi dan procesa so zaslišali obtoženca generala Kavasiina Kiosi, ki je bil šef sekcije bakteriološkega centra od leta 1941 do 1943. Kavasima je izjavil, da je bil ta center ustanovljen leta 1936 na podlagi tajnega ukaza cesarja Hirohita. Obtoženec je priznal, da so poizkuse cepljenja nadaljevali, dokler niso ujetniki, ki so bili zaprti v posebnem poslopju, u.mrli Ujetniki so bili po večini kitajski ali ruski patrioti, bile pa so tudi ženske in tudi matere z novorojenčki. Trupla mučencev so sežigali v posebni peči in noben ujetnik ni uiel tej usodi. Obtoženec je dalje govoril o leti 1941; 15 ujetnikov so pritrdili k železnim drogom. Neko letalo je nato odvrglo porcelanaste bombe in z njimi raztrosilo klice kuge. Ob tej priliki je bil polkovnik, ki je vodil cpeiacijo, posvarjen, ker ujetniki, ki so bili podvrženi poizkusom, niso takoj umrli. Obtoženec je tudi dejal, da so bakteriološko orožje dejansko uporabili v vojni v Srednji in Južni Kitajski. Posebno poleti 1941 so povzročili v Cangteku epidemijo kuge, ko so japonska letala odvrgla veliko količino uši ki so bile okužene s to boleznijo. Isto metodo so uporabili Pri japonski ofenzivi junija 1942. Takrat je japonska vojska pošiljala v zaledje sovražnika posebne skupine, da okužijo vodovode, vodnjake in reke z bacil; kolere in drugih bo-lezni. Obtoženec je končno dejal, da so se priprave za bakteriološko vojno še pospešile Preteklo poletje in jesen so sc izprehajale trume ameriških senatorjev in poslancev po Evropi in drugod. Vsak od njih je šel s svojimi nameni, toda vsak sc je hotel pripraviti tudi na nastope v ameriškem parlamentu in senatu po novem letu. Zadnje čase dežujejo v svetovnem tisku njih vsakovrstne izjave o a-meriški in evropski gospodarski politiki. 'Zdi se, da prihajajo najbolj polemične od republikanskih senatorjev, ki si kot opozicionalni lahko marsikaj dovolijo. Amerikanci o Marshallovem plenu Homer Fergusson je n. pr. močno grajal Marshallov plan, češ da pospešuje «socializacijo Evrope* in dejal, da bo predložil Kongresu .woj predlog, kako naj bi tak plan izvrševali ameriški in evropski poslovni ljudje neposredno med seboj, brez varuštva evropskih vlad. «Vie Finan-ciere« pripominja k temu, da taka iZjava ni bila odveč, češ, da ustvarja Marshallov plan nekakšen «izrojeni totalitarizem)), ki ne daje materialnih rezultatov totalitarizma, kakor nekako grenko zaključuje glasilo francoskih kapftalt-stoii. Republikanski poslanec Jacob Javits pa je izjavil na svoji tiskovni konfcretici v New Yorku, po povratku iz Evrope, da niti najmanj ne dvomi, da bodo kredit', namenjeni za Marshallov plan, v prihodnjem letu znižani ker funkcionarji ERP že računajo g nižjimi postavkami. Protislovja v ameriških «atomskih kabinetih« Problematična politika eameriške dobe» Iz teh izjav odseva zakulisni boj ki postaja v ZDA vse ostrejši. Videli smo, da je pred časom odstopil predsednik Trumanovega odbora gospodarskih svetovalcev dr. Nour-e, fci se kot predstavnik klasičnega kapitalizma ni strinjal več s sedanjo politiko, ki jo v gospodarstvu obeležujeta imeni Hoffman in Kayserling. To je politika «ameriške dobe«, največjega gospodarskega in političnega ekspanzioniz-zrna. NAene gospodarske os nore postajajo zadnje čase, in že očitno, precej problematične. Na eni strani erpozarja Hoffman (govor 14. dec.) na aneke skupine določenih interesov« v ZDA, ki da se izogibajo konkurence in vsled tega delajo vse večje ovire iz-vozu evropskega blaga v A-meriko. Po drugi strani se v praksi evropski izvoz le z največjo težavo uveljavi na /amožnjem trgu, kajti, v ko'i-ker s cenami konkurira ameriški industriji, ja spravlja zaradi že vztrajnega nazadovanja prodaj na domačem trgu v še težji položaj. Evropska industrija «lukst'znih» izdelkov pa bo ime!« prav tako iz dneva v dan manj izgledov, ker s padanjem kupne moči ameriških množic padalo predvsem nakupi manj nujnih prcdnvetov in blaga. Povrhu je še Hoffmanov apel na a- meriške poljedelce, naj podpre evropski izvoz s svojimi nakupi, majav vsaj tako kot je majava prosperiteta ameriških farmarjev, ki stoji in pade z vladno, popolnoma v-metno, politiko visokih cen poljedelskih pridelkov ZDA. „Uniscar>" To je nekaj potez, osnovnih protislovij Truman - Marshall-Kayr.crling - Hoffmanovih gospodarskih pogledov. 'Ze vsled tega ima glasilo francoskega kapitala prav, ako trdi, da je totalitarizem, ki izvira od tod »izrojen«. Ameriški načrti so preveč umetni, glave v «atomskih# kabinetih hočejo izsiliti že preveč. Zalo zadevajo vsepovsod na odpor. Vesti o ustvarjanju novega sistema med• evropskih plačil, ki naj bi pomenil zmago ameriškega pritiska nad zapadno Evropo, zlasti nad Vel. Britanijo in obnovil nekak gospodarski h-berizem v evropskem obsegu, ie dobivajo manjšo težo. Ze čujemo pripombe Švicarjev, da pomeni britanski pristanek na konferenco s skandinavskimi državami, ki jo je mednarodni tisk prenaglo krstil za mater nove zveze »Uniscan« (Vel. Britanija, Danska, Norveška, Švedska), zgolj vljudnostno koncesijo Hoffmannn in nič več. Rezultat Ifonfercn-ce v resnici ne daj'e večjih ' nad. Toda o tem drugič. Zaostalost ZDA v socialnem skrbstvu Načrti vladnih krogov ZDA zadevajo na odpor tudi doma. Ta odpor ni umetno izzvan s strani republikancev, marveč temelji na izgledih za razvoj ameriškega gospodarstva. Njegovi glasniki so organizacije ameriških indastrlj-cev, a tudi znanstveniki in publicisti ekonomske vede. Sredi tega meseca je zasedal v Nem Yorku kongres ameriškega industrijskega združenja. Na njem je imel referat tudi predsednik aBrooking Instituta« t) Washingtonu, dr. Harold G. Moulton, znan a-meriški ekonomist, ki je jedrnato formuliral vsebino tega odpora: ameriško gospodar- stvo danes ni dovolj močno, cia bi zdržalo vse večjo obremenitev, ki jo povzroča vladna politika. Moulton je pri tem govoril bolj o ((državnem podpornem načrtu«, kakor o stroških a-meriške ekspanzije v tujini. Ta načrt je Trumanova vlada servirala ameriškemu delavstvu, da bi.se izognila pritiskom velikih stavk in torej pomeni le nekako «prilagoditev» zapadno - evropskemu sistemu socialnega skrbstva. ZDA so namreč v tem pogledu neverjetno zaostale in Trumanov načrt bi lahko primerjali z načrti in reformami, ki so jih na prigovarjanje «državnih socialistov» sprejeli n. pr. v Nemčiji ie v Bismarckovi dobi! ,,Deficit planning" To^a Moalion je nitrati kritizirat tudi visok davčni Pritisk in ((deficit planning«. t. j. zdržema naraščajoči pro.ačun-sfci primanjkljaj. Po njegovem bo vse večji davčni pritisk — če 0a obdrže — izpod jedel sistem privatnega gospodarstva, ker duši pripravljenost tvegati iniciativo rizika. Ugotavlja. da faktorji povojne pro-speritete ZDA bolj in bolj ugašajo-. ]) Potrebe potrošnikov so skoraj povsem zadovoljene; l) kopitarne investicije in-dustr.je zaradi razširjenja obratov so že dosegle višek. Po podatkih trg. ministrstva so bile takšne investicije v prvi polovici 1949 za 14 odstotkov nižje kakor v istem času lanskega leta, v prvi četrtini 19.10 pa bodo zopet za 14 odst. nižje kakor v prvi četrtini 1949. pozneje pa celo za IS odst' In pri transportnih družbah celo za 40 odst. nižje; 3) nazadovanje ameriškega izuoza bo šlo v koraku z izboljšanjem položaja v Evropi. Moulton meni, da se bodo i>slcd unifikacije treh ameriških rodov vojske nekaj znižali tudi oboroževalni stroški to je seveda manj verjetno. Prosperiteta ZDA je torej ^ odvisna od kupne moči ame- riškega ljudstva. Ta naj bi se povečala z intenziviranjem tehnoloških procesov (ki bi, teoretično, znižalo proizvodne stroške in povečalo storilnost na uro) in z izboljšanjem razmerja med cenami in mezdami. Drugače se mora zadovoljiti gospodarsko vodstvo s statičnim gospodarstvom. Prodaja imovitim slojem ni rešitev. prav tako ne izvoz ne prebitki, ki jih bo vse manj z večjim uvozom in znižanjem izvoznih subvencij. Vsled močnega davčnega pritiska ni ni kake evamostne cone« pri razmerju med državnimi dohodki in gospodarsko aktivnostjo. 'Ze majhno konjunkturno nazaaovanje na pr za 20 odstotkov, ki povzročilo 16-18 milijard dolarjev dr. žavnih dohodkov manj. M ni-malni izdatki za socialno skrbstvo bodo obremenili proračun Za okrug 20-28 milijard letno. Slabi znaki v Wall Slreelu Taka analiza je zelo zgovorna. Pomisliti je treba še na ogromne izdatke za oboroževanje, za Marshallov plan itd., pa se nam prikaže pomen naraščanja primanjkljaja držav, nega proračuna v pravi luči. Zato je bil zakladni minister Snyder zelo previden v svojih napovedih 1950. Meni, da bo šele januarja mogoče napovedati razvoj ameriškega gospodarstva. Tudi predsednika «e-deral Reserve Board-a« W. Rieffierja vznemirja vlaana politika ki se bolj in bolj za-telca Po sredstva k državnemu zanladu da bi lahko vzdrževala cene poljedelskih proizvodov (vlada jamči farmarjem 90 odst. ((paritetne« cene, t. J. cene ki jim jamči kupno moč izpred prve svetovne vojne!!) in podpirala izvoz s premijami‘Taka politika pomeni nevarnost neprestane inflacije, ki izvira iz proračunskega deficita ali pa terja držati dav-ke tako visoko da ovirajo zasebno iniciativo. «Vie Rinan-cičre« meni, da se ta inflacijska tendenca še stopnjuje vsled sedanjega položaja Wall Streeta; njujoršfca borza beleži zadnje čase veliko, že dolgo česa neznano število transakcij (slab znak je v pretežno špekulativni naravi teh po. slov, ki je po vojni še ni bilo). Tako bosta znova prišli v ospredje vprašanji razvrednotenja dolarja in revizije cene za zlato List meni, da bodo ZDA kljub sedanji premoči že v bližnji bodočnosti nujno zašle v nestabilnost. Tako si razlagamo zahtevo nekaterih A-meričanov. fcj nasprotujejo izvozu ameriških kapitalov v inozemstvo pod pretvezo da je povojni položaj ((negotov«. V resnici so ameriške zasebne investicije razen na petrolejskih področjih in za proizvodnjo posebnih izdelkov, v inozemstvu neznatne. Izjemo tvori zapndnj Nemčija kjer imajo ameriški krogi drugačne namene. po nemškem napadu na Sovjet, sko zvezo. Moskovski radio javlja, da je 11 obtožencev priznalo svojo krivdo, dvanajsti p& je krivdo 'e delno priznal. ^Cinike tiMii WASHINGTON, 26. — Pred-stavnik državnega departmana je danes izjavil, da ima vlada ZDA namen poslati Sovjetski zvezi noto, v kateri jo bo naprosila za pojasnila o 376.000 japonskih vojnih ujetnikih, o katerih zatrjujejo, da so še vedno v sovjetskih koncentracijskih taboriščih. Glede teh zatrjuje Sovjetska zveza, da je bila njihova repatriacija končana poleti in da je sedaj v ZSSR samo 10.000 Japoncev, ki spadajo med vojne zločince in ki jih torej ne morejo repa-triirati. O LINZ, 26. — Avstrijska policija je sinoči napravila preiskavo v stanovanju nekega mladeniča, ki je težko ranil svojo mater. Pri tem so odkrili številne nacistične letake. Na podlagi tega so aretirali še tri druge mladoletnike, pri katerih so našli orožje in strelivo. Policijske oblasti smatrajo, da pripadajo ti mladeniči skupini teroristov, ki je včlanjena v tajno organizacijo, ki jo vodi neki bivši SSovski oficir. O KALKUTA, 26. — Na nekem sindikalnem zborovanju, na katerem so razpravljali o 250 za-prtih komunis ih je policija napadla zborovalce In prišlo je do spopadov, pri čemet je policija uporabila orožje in solzilne bombe. O NEW YOKK, 26. — Mer božičnimi prazniki je prišlo v ZDA do številnih nesreč Vsakih osem minut se je di g dila smrtna nesreča Od 6 ure zvečer v petek do nedelje opolnoči je bilo v vsej državi 1089 mrtvih, od katerih 990 zaradi prometnih nesrež, 52 zaradi po-žarov, 47 pa iz drugih vzrokov. O VERONA, 26. — Vsi člani no-gometnega moštva iz isola del* la Scaia ki so potovali v Ze-vio na neko n' g metno tekmo, so bili ranjeni, ker se je tovorni avtomobil, v katerem so se peljali, zaletel y neko hišo za« radi megle. TRŽAŠKI DNEVNIK IHad 4 tisoč otrok bo obdaril Dedek Mraz moj Odbor za novoletno jellto sporoča, da se bo vršila obdaritev otrok v sledečem vrstnem redu: 29. t. m. v Nabrežini ob 14. uri; v Sempolaju ob 14. Uri; v Dolini ob 17. uri; v Ricmanjih ob 14. uri; na Proseku ob 1*. url; v Bazovici ob 20. uri; v Sv. Križu ob 1*. uri; v Borštu ob 15. uri; v Plavjah ob 19. uri. Dne 30.XII.1949: Skedenj ob 14. uri; Stadion «1. maja ob 14. uri za II. rajon (Sv. Vid ob 20. uri pri Sv. Vidu); Barkovlje ob 14. uri; Magdalena ob 17. uri; Stadion «1. maja ob 17. uri za I. rajon; Opčine ob 1*. uri; Devin ob 14. uri; Vižovlje ob 17. uri. 31. t. m. Veliki Repen ob 14. uri; Trebče ob 17. uri; Salež ob 14. uri; Gabrovec ob 17. uri; Padriče ob 20. uri. Nastopa Dedek Mraz, ponekod tudi lutkovno gledališče. ZA NOVOLETNO JELKO V V Kulfurne prireditve PD „S. Jenko", „Vojka Smuč", „0lon Zupančič ‘ in „Pinko Tomažič" Dedek Mraz ima te dni polne roke dela. Sani Dedek ne zmore vsega. Priskočile »o mu na pomoč nase mamice. V prostih urah, ko ni treba več skrbeti za kosilo in večerjo in malčki že spijo, tedaj na tiho pohitijo naje mamice pomagat Dedku Mrazu. Dedek Mraz dobiva vsak dan več daril, denarja, igračk, volnenih obleke, zvezkov, knjig itd. Iz vseh krajev mu jih prinašajo. Vsak da, kar more. Ves nasmejan je sivi Dedek, ko gleda kape daril, ki jih bo razdelil te dni našim mjmlajlim. Tudi drugi so nekaj razdeljevali. Za praznike se hočejo pokazati dobre tudi taki, ki bi reveža najraje pahnili v morji. Toda darila od takih ljudi so grenka, ker ni ljubezni v njih, čeprav razne ustanove dajejo na razpolago visoke vsote denarja. Dedku Mrazu ni poslala za novoletno jelko nikakih milijonov ne cona ne občina in nobena oblast. Za novoletno jelko je prispevalo naše delovno ljudstvo iz mesta in dežele. Naše marljive žene, članice AS1ZZ pa lepo nabirajo, šiva- zdaj pomagajo napravljati za- 30, pletejo in Dedku Mrazu voje. Se nekaj dni pa bo Dedek Mraz odpotoval v mesto in o naše vasi. Ob določeni uri se bo zglasil v raznih krajih in razdeljeval darila. Osem tisoč radovednih oči bo zrlo vanj in se zaiskrilo od radosti kot osem tisoč biserov. Za vsakega bo imel Dedek Mraz darilo, za vsakega lepo besedo. To bo veselje za Dedka Mraza! Sc bolj pa za naše malčket In za naše pridne žene In vse, ki so dali svoj prispevek za novoletno jelko! V začasnih društvenih prostorih v ul, R. Manna 29 sta priredili druitvj »Vojka Smuc« in «Simon Jenko« dne 20. decembra lep kulturni večer v korist novoletne jelke. Večer je bil združen S proslavo Cankarjevega spomina. Tov. prof. Kosovci je v uvodu govoril o umetnosti In o pomenu Ivana Cankarja za življenje slovenskega naroda. Obrazložil je literarne struje ob obratu stoletja, obrazložil, kakšna pota je hodil Cankar in je razčleni] njegove misli in poglede na svet in življenje. Obrazložil je, kaj je novega povedal Ivan Cankar slovenskemu narodu in človeštvu. Tov. Štefka Drolčeva in Ernest Zega sta prebuala Cankarjevi črtici ((Skodelica kave« in «Gospod stotnik«. Kvartet komornega zbora le zapel občuteno in ubrano šest narodnih pesmi. Prav ljubek in posrečen je bil nastop malih pionirjev Maria, Laure, Igorja, Maje, Anice in male Ljubice, ki ?o z otroško srčkanostjo brez običajne šolske formaliati-ke in brez strahu deklamirali pesmi: ((Pionirček Jože«, Ašker. čev «Mejnik», »Na svoji zemlji« Lili Novyjeve in Gregorčičevo ((Znamenje«. Tov. Anica. Sčukova je ob spremljevanju tcv. Ubalcia Vrabca pri klavirju z občutkom zapela dva samospeva. Mali pianist Ivan Sancin je zaigral korajžno in z dobro NAROČNIKI in ČITATELJI Ljudskega tednika POZOR! Božične in novoletna številke Ljudskega tednika bo obsegala 32 strani v novem dvobarvnem tisku Izšle bo v četrtek 29.XII. 1949 S TISKOVNE KONFERENCE NA PREDSEDSTVU CONE Zakaj je polrelina kmečka zveza? Tudi mnenja kmetov je treba upoštevati pri ustanovitvi osrednje mlekarne in novega zeienjadnega trga ltoparttki napad na Jtie6ki cesti V nedeljo zvečer — bilo je okrog 6. ure — je 41-letni Anton Zugna iz ulice Severi 1, napravil nekaj korakov po Reški cesti. Kompj je prišel na Mon-tebello ga je obkolilo 7 neznancev, od katerih so bili trije oboroženi. Nekdo od teh treh oboroženccv je pristopil k Zugnl, mu naperil samokres na prsa in ga postavil pred alternativo «vita o bori«. Zugni je strah segel ne samo v kosti, pač pa tudi v mozeg. Delo roparjev je bilo zato kaj lahko. Brez najmanjšega odpora so iz Zugnevih žepov potegnili 3.500 lir. Iz usmiljenja pa so mu pustili drobiž in osebne dokumente. Preden so se tolovaji umaknili, so z zapovedujočim glasom zagrozili nesrečniku, naj ne črhne besede o vsej zadevi. V petek Je bila pri predsedstvu cone tiskovna konferenca, na kateri so razni tržaški časopisi postavili bolj ali manj važna vprašanja in dobili nanje odgovore. Na vprašanje nekega novinarja, kaj je z graditvijo osrednje mlekarne v Trstu, je šef tiskovnega urada odgovoril, da še proučujejo ta načrt in da so mnenja ((zainteresiranih« krogov v tej zadevi različna. Prav tako proučujejo še načrt za zgraditev pokritega zeienjadnega trga pred železniško postajo Sv. Andreja. Ustanovitev osrednje mlekarne, kjer bi se zbiralo vse mleko, namenjeno Trstu, pasteriziralo in razdeljevalo občinstvu, brezdvomno zanima nais kmete. Zanima jih ne samo zaradi tega, ker je to problem, ki tiče bolj ali manj vse pre-bivalstvo, ampak predvsem naše kmetijstvo in mlekarstvo. Za naše kmete ni vseeno, kdaj in kako bo ta osrednja mlekarna ustanovljena, na kakšni podlagi bo delovala in kdo jo bo vodil. Od načina, kako bo vsa zadeva postavljena in koliko bodo upoštevali upra-vičene zahteve in potrebe naših kmetov, ki če leta in leta dobavljajo mleko našemu mestu, od vsega tega odvisj uspeh bodoče mlekarne in razvoj naše živinoreje in mlekarstva. 2e več časa se oblasti v Trstu bavijo s temi vprašanji. Zdaj pravijo, «da vso zadevo še preučujejo, ker da so mnenja zainteresiranih krogov različna«, Radi bi vedeh, kdo so ti «vari enti interessati«, ki proučujejo in imajo o tem različna mnenja? Verjetno razna podjutja, ki bi rada napeljala vodo na svoj mlin in imela pri vsem tem mastne zaslužke, razni uradniki,, poklicni in nepoklicni strokovnjaki, ki bi vtaknili vmes svoje prste in sami odločali o stvareh, ki tičejo predvsem tržaško prebivalstvo in naje kmete. Za tržaško prebivalstvo bo Že dal tržaški župan svojo odločilno besedo, ki bo ((tehtna in pametna«, če bo o tem vprašal mnenje strokovnjakov in občinskega sveta. Kdo pa zastopa naše kmete-Kdo jih je o tem že kdaj vprašal za mnenje? Nobeden! Proučujejo in «mnenja interesentov so različna«. Za mnenje naših kmetov in mlekaric, ki vsak dan oskrbujejo mesto z mlekom, zanje se nihče ne zmeni. O naših kmetih odločajo, za kmeta pa se sploh ne zmenijo in ga ne pogledajo. Bridke izkušnje imamo, da se za takim preziranjem in mahinacijami delajo načrti na škodo našega kmeta. Zato zahtevamo, da se pri ustanovitvi mlekarne in zgraditvi novega pokritega zeienjadnega trga upošteva tudi mnenje naših kmetov. Da bodo naši kmetje ta svoj cilj laže dosegli, da se bodo u veljavili in dali svojo odločil- k )e poškodovala oko, igro dva Pczzolijeva Scherza. Spored je bil dober in primeren za tuh večer. Člani in prijatelji obeh društev so bili s tem kulturnim večerom zelo zadovoljni in so z velikim zanimanjem in užitkom poslušali predavanje in ostali del sporeda. J. Sinoči ob 6. zvečer je Priredilo društvo ((Oton Zupančič« skupno ■/. društvom «Pinko Tomažič« kulturni večer, katerega čistj dobitek 8150 lir, nabran s prostovoljnimi prispevki, ie namenjen novoletni jelki. Ne. pričetku sporeda je tov. Stane Raztresen najprej pre-čital govor tov. dr. Budala o novoletni jelki, nato pa se je pričel kulturni program. Kot prva sta nastopila pionirček in pionirka Veletič Meri in Colja Majda z recitacijo »Kje je naš striček«, ki sta jo podala občuteno in doživeto. Tov. Slavica Batistu ta je v spremstvu dr. Vojmirja Demšarja zapela tri solospeve, in sicer ((Uralski deček«, ((Uspavanko« in Rubinsteinove melodije. za svoj poln, zmočen glas je žela od občinstva, ki je napolnilo dvorano Prav do zadnjega kotička, mnogo priznanja. Presenetil je ženski tercet, v katerem so nastopale tov. Grozdama, Fedora In Ana s partizanskimi in narodnimi pesmimi. Občinstvo je tudi temu tercetu aplavdiralo in izrazilo željo, cU bi večkrat Jiastopal na kulturnih večerih. Tercet Je spremljal s harmoniko tov. Silvan. ki je zaigral tud; dve solo-tečki; ((Partizansko« in Inter-rnezzo iz »Vitcštva na kmetih«. Med posameznimi pevskimi nastopi je tov. Stane Raztresen recitir«! nekaj Aškerčevih in Kettejevih pesmi, tov. Jožko Lukež Borovo «2rtve», tov. Ana pa ((Poslednje pismo«. Občinstvo se je le nerado razšlo, kar priča, da je bil program vsestransko begat in dobro izbran. ga občnega zbora do danes. Prvo obdobje je bilo uspešno, delavnost društva je bila velika. Pruštvo je priredilo mnogo lepih kulturnih prireditev, ki so bile na dostojni umetniški višini. V drugem obdobju pa je društvo le od čgsa do časa moglo zbrati svoje članstvo, ker ni imelo več na razpolago prostorov. Po resoluciji Inform-biroja je moralo društvo namreč zapustiti svoje prostore v Domu pristaniških delavcev. Pogledi v bodočnost pa so nekoliko boljši. Društvo se je znova znašlo in novi odbor bo imel odslej vendarle lažje delo. Nato so bili izvoljeni novi odborniki. Odbor je tako sestavljen: predsednik dr. Josip Kosovel; odborniki Andrej Mi-lovnik, Drago Fumis, dr. Milan Geržina, Alojz Koblar, Milica Sancinova, Drago Curk, Evelina Pahorjeva, Petkošev Albert, Egon Kravs, Lojze Rebula. J. .Lauocedilrieste Nov demokratični tednik v italijanščini Včeraj je izšla v Trstu prva številka novega demokratičnega tednika »LA VOCE Dl TRIE-j STE«. V uvodni besedi uredništva | je poudarjeno, da bo list obrav- j naval vse probleme na podlagi objektivne resnice in se boril i za ljudsko demokracijo proti reakcionarni, šovinistični, imperialistični politiki in s tem branil Interese širokih ljudskih množic; hkrati pa bo pojasnjeval bistvo spora, ki ga je vnesel v mednarodno demokratično gibanje Informacijski urad komunističnih partij ter s tem pomagal italijanskemu delovnemu ljudstvu našega ozemlja do pra. vilne orientacije. Ze vsebina prve številke na čelu s člankom, ki obravnava tržaško vprašanje v luči sedanjega mednarodnega položaja, pa nam dokazuje, da je uredništvo z uspehom začelo izpolnjevati svojo plemenito nalogo v težki borbi vseh resničnih demokratov za pravico in resnico. List bo izhajal vsak ponedeljek na šestih straneh, od katerih bosta dve posvečeni športu pod naslovom eTRIESTE ŠPORT«. (Cena posamezne številke novega lista je 24 lir). KOLEDAR L^hdotiice - ^Cina-lfladlo- Torek 27. decembra Janez, Pelislav Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.26. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 12,01, zatone ob 12.00. Jutri sreda 28. decembra Nedolžni otročiči, Zorica SPOMINSKI DNEVI 1942 je bil 1, kongres antifašistične mladine Jugoslavije v Bihaču. se je rodil Louis Pasteur, utemeljitelj moderne kteriologije. \1822 ba- Pričetek pouka na obrtni ženski šoli Vodstvo obrtne šole v Kopru javlja, da se prične pouk 2. januarja 1950 v Kopru v ulici Mario Brati št. 328, II. Daruj za novoletno jelko! Boljunec: Filipčič Franc 300, Kofol Danila 100, Kozina Stana 200, Sancin Ivan 200, Alberti Katica 100, Maver Antonija 100, Slavec Rado 200. Nočna služba lekarn Alabarda, Istrska ulica 7; Ci-polla, ulica Belpoggio 4; Crevato, ulica'Roma 15; Godina Enea, ulica Ginnastica 6; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. IH zbor Prosveta društva ..Simon Jenko'' V torek dne 13. decembra je imelo društvo svoj redni občni zbor. Poročila so poudarila dve obdobji v delovanju od zadnje- Tržaški delavci zahtevajo sklicanje pravega kongresa ES PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Ivan Cankar« vabi vse odbornike na redno sejo, ki bo v četrtek ob 20.30. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaški dom daruje družina Rijavec 300 lir. KINO Hossetti. 16.00: »Karmen in njene ljubezni«, Rita Hayworth, G. Ford. Excelsior. 15.00: «Psiček», Grcgo-ry Pečk, Jane Wyrr.an. Fenice. 16.30: «Kovboj puščave«, bratje Marx. Filcdrammatico. 16.00: «Noč in dan«, Gary Grant. Adua. 15.00: «Teksas Columbia«, vozel«. Alabarda. 15.00: ((Cesarski valček« B. Crosby. Armonia. 14.00: «Aloma Južnega morja«, D. Lamour. Azzurro. 15.30: «Prehod na seve-rozapad«, Spencer Tracy. Belvedere. 16.00: ((Pustolovščina v Wyomingu», W. Beery. Garibaldi. 15.00: ((Cilj Tokio«, G, Grant. Ideale. 15.30: «Zaseda na dnu«, i. Power, A. Baxter. Impero. 16.00: ((Dediščina strica Bonanima«. Italia. 15.00: »Cesarski valček«, Bing Crosby. Kino ob morju. 15.30: «DOgodilo se je v Evropi«. Marconi. 15.00: »Casbah« Vvone de Carlo. Massimo. 15.00: «Fra Diavolo«. Stan Laurel in Olio. Novo Cine. 15.30: «Koračil je Y noč«. Odecn. 15.00: »Prehod na severe-zapad«, Spencer Tracy. Radio. 15.00: «Bambi;>. Venezia. 15.00: »Nevarna vdova«. Vittoria. 16.00: »Pustolovci«, Er' rol Flynn. Kino v Nabrežini, v sredo I® četrtek: «Sportna’ parada v Mo; skvi«, ruski barvni film. Viale. 14.00: «Meksikanske bikoborbe«, Gianni in Pinotto. * Vittorio Veneto. »Povratek P*1, nikov« John Hall. Savona. 15.00: »Dvoboj na soncu«, G. Peck. »Kongres« Enotnih sindika-lcatov, ki ga napoveduje Vida-iijevo ((sindikalno« vodstvo, je tako rekoč pred vrati in treba je ustvariti videz velike delavnosti, če se hoče nanj pritegniti že nekaj tržaških delavcev, ki bodo pripravljeni slepo slediti avanturistični politiki sindikalne organzadije. Članek, ki ga je objavila ne-dcFrka »Unita« pod naslovom «Primi risultati aj San Maro del tesseramento per ! 1950», ima pravi namen in h.hko bi rekli tudi nalogo s številkami prikazati to «'oslednost«, katere rezultati naj bi bili vidni v- zelo «uspeli» akciji za vpis«-vame v ES v ladjedelnici Sv. Maika. V prvi polovici članka so objavljeni podatki, ki kažejo, da se je število vpisanih v ES povečalo, druga polovica članka pa nam šele pove, da je vpisanih komaj 66 odst. delavcev, to se pravi, da jih 34 odst. nove izkaznice še ni sprejelo. Radi verjamemo voditeljem ES, da je njegov položaj skrajno kočljiv ter da je treba izrabiti vsako priliko, če se hoče rešiti položaj, ki je postal zelo kritičen. Toda prepričani naj bodo, da so njihovi somišljeniki ter čitatelji «Unita» vendarle vsaj toliko pametni, da se bodo ob koncu tega članka vendarle vprašali: no, ali smo pridobili ali izgubili. Ce bodo hoteli iz zgoraj navedenega Članka izluščiti odgovor na to vprašanje, se bodo seveda zaman mučili. Nam in tudi premnogim .tržaškim delavcem, ki poznamo položaj v tovarnah in razpoloženje, ki vlada med delavstvom do oportunističnega stališča sedanjih sindikalnih voditeljev pri reševanju vseh perečih vprašanj, je odgovor na to vprašanje kaj lahek. Zastonj je govoriti o povišanju števila vpisanih, dokler se lahko vsakdo na svoje cči prepriča, koliko teh članov se aktivno udeležu- Božične dogodivščine Tatvinice, nesreče in samomori Na okulistični oddelek glavne bolnišnice so V nedeljo sprejeli hišno gospodinjo 41-letno riških vojakov, ki so jih hranili pri njemu. Na kirurški oddelek so vče- 7. Omenjena ima požgane trepalnice in poškodbe okrog desnega očesa. Ko je bila namreč doma na balkonu, so ji otroci, ki so se igrali na dvorišču, vrgli pasjo bombico, ki no besedo o vseh zadevah, ki tičejo naše kmetijstvo, pa je potrebno, da se vsi združijo v močno kmečko organizacijo. Naš kmet občuti vsak dan, kako ga v mestu, na raznih u-radih in celo na vaseh zapostavljajo, kako oblast prezira njegove interese. Dostikrat je temu krivo, ker naš kmet nastopa sam kot zapuščena ovca in si večkrat ne zna in ne more pomagati. Laže se bo uvelja-vil, ko bo imel svojo organizacijo, ki ga bo zastopala in branila na vsakem mestu. V prihodnjih številkah bomo navedli že mnogo takih primerov, ko se odloča o naiem kmetijstvu, toda brez vednosti in brez sodelovanja naših kmetov. Pierino Lugli iz ulice Caccia j raj sprejeli 50-letnega Andreja Mavra iz Boljunca 176. Omenjeni ima potolčeno glavo, tako da b0 moral ostati v bolnišnici 16 dni. PoVedal je, da ga je pri čistilnici Aquila povozil jeep civilne policije iz Milj. Na opazovalni oddelek so pripeljali 48-letnega Uga Riva-nija iz ulice Pieta 37. Poleg živčnega pretresa ima že poškodbe na glavi. Med delom v skladišču 75 v prosti luki je zaradi omotice padel in se poškodoval. Na okulistični oddelek so pripeljali 12-letnegn dijaka Sergija Vatto iz ulice Paci-notti 11. Fant ima močno poškodovano levo oko. Njegova mati je povedala, da mu je v oko priletel kos lesa, katerega so izstrelili otročaji s fračami. Skoraj 90-letna Marija Mi-kac iz Rojana je včeraj zjutraj tako nerodno padla s stolice, da si je zlomila levo steg-nico. Z rešilnim avtom so starko peljali v bolnišnico. Na opazovalni oddelek glavne bolnišnice so sprejeli 29-lctnega Antona Savarcse z Martovega polja 4. Omenjeni je imel vražjo smolo. Komaj je stopil ;z veže v hiši, kjer stanuje, mu je priletela na glavo steklenica, ki jo je brezdvomno kdo vrgel iz hiše. Na glavni policijski postaji sc je V nedeljo oglasil 54-let-ni Salvatore Pinavaia iz ulice Gozzi 3. Povedal je, da so v njegovo čevljarsko delavnico udrl; neznanci. Ti so razbili šipo na vratih v delavnico, nato pa seveda odprli vrata. Iz delavne mizice so uzmoviči odnesli 4 zapestno ure, katerih vrednost je znašala 100.000 lir. Okradeni čevljar je dodal, da so bile vse te ure last ame- Božično ozračje je 60-letno Marijo Pierettijevo s Pendice Seoglietto 28 speljalo v cerkev Sv. Petra in Pavla v ulici Co-logna. Jaslice so žensko tako omamile, da je pozabila na vse, kar jo obdaja. V takem razpoloženju je postala kaj lahek plen cerkvenih miši. In ena od teh dvonožnih miš j ji je odnesla ročno torbo iz najlona, v kateri je imela dokumente in nekaj lir. Ob 9. zvečer je bilo, ko je z materjo šel v bolnišnico 61-letni Robert Osvald iz ulice Ceretto 7. Na ambulanti so fanta pregledali in ugotovili, da ima kostne poškodbe, zaradi katerih so ga takoj sprejeli v bolnišnico. Mati je povedala, da je fanta popoldne povozil nek kolesar, ki je vozil mimo hišnikove hiše. Ponoči so v bolnišnico pripeljal; 22-letnega Sergija Bem-ba. Fant je bil ponoči tako nervozen, da si je hotel z žile-tko prerezati žile na roki. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, od koder pa so ga poslali kmalu domov. je še raznih zborovanj in skupščin. Vzemimo, da bi bila trditev o povišanju števila vpisanih tudi resnična: kakšne koristi bi imelo to povišanje števila članov, če vodstvu ES s tako velikim številom ne uspe izvesti nobene uspešne borbe proti o-fenzivi delodajalcev? Kot že rečeno, poznamo le predobro položaj v naših tovarnah in pa razpoloženje našega delavstva; zato tudi vemo, da je akcija za vpisovanje v ES vse prej kot «uspešna». Ce morda nekateri neverni Tomaži ne bi hoteli verjeti tej naši trditvi, jim lahko povemo, da se je pred kratkim neki Vida-lijev funkcionar v Es izrazil, da je število članov v zadnjem času zelo padlo. In tudi takrat, ko je omenjeni funkcionar dal to neprevidno izjavo, so drugi Vidalijevi ((sindikalisti« kričali na vse strani o uspelih akcijah za vpisovanje novih članov v ES, Vidalijevemu funkcionarju je bilo seveda zelo žal zaradi v neprevidnosti izgovorjene izjave — a tudi, če bi on te izjave ne bil podal, bi bil položaj v sindikalni organizaciji prav tako jasen. Morda bo sindikalnim voditeljem ES uspelo mobilizirati za njihov kongres nekaj stotin delavcev, s katerimi bodo hotel' dokazati svojo pravilno lin;jo v sindikalni borbi. Toda kje bodo vse ostale delovne množice Tržaškega ozemlja, ki so bile do objave resolucije vključene v naši sindikalni organizaciji in ki so vodile odločno borbo za svoje pravice? Poziv akcijskega odbora za obnovitev razrednih sindikatov smatrajo ti »sindikalisti« za razbijanje n uničevanje enotnosti delavskega razreda. Drugače so ta -oziv razumel-vs' postenj delavci Tržaškega ozemlja, k! zahtevajo sklicanje kongresa, toda takšnega, na katerem bodo delegati vseh delavcev Tržaškega ozemlja, tudi delavcev cone B. In takšen poziv ni mogoče razunvt: kot ((razbijanje« in »uničevane« delavske enotnosti. Bvba proti ofenzivi aelod i julcev postaja iz dneva v da.i bol’ ostra. Da se ji delavci lahno u-uejo je nujno potr-bna žira vrija enotnost vsega d-lav-skegn i-"zred3. Z.< cosego te e-nc nesti, ki je glavni p ir-k za nadaljuje uspe*r.o borbo vsega delavstva, se bodo tržaiki d An vel še v naprej borili z ne/m: njšano odločnosti’. V petek 23 t. m. je bila v Kulturnem domu v Skednju tretja premiera v letošnji sezoni. SNG je uprizorilo Branislava Nužiča «Sumljivo osebo», jedko in žgočo satiro, smešenje majhnih, obupnih političnih in žfbljsnjslcih prilik predvojne Srbije, »atfro nizkotnosti, omejenosti, nadutosti, sebičnosti, podkupljivosti, strahopetstva, samodrštva državnih upravnih uradnikov in gnilobe politične ga življenja. Ce se slučajno zgodi, da kak treski načelnik ali uradnik izgubi mesto zaradi svojega samovoljnega nastopanja proti ljudem, zato da dobi podkupnino, in ga pri tem prav nič ne briga, če so ti ljudje krivi ali ne, in ga prav tako ne briga državna korist in korist skupnosti državljanov, ali pa zaradi tega, ker je z raznimi pretvezami uporabil državni denar zase, počaka pač tak uradnik, da pade vlada, in pod novo vlado dobi zopet drugo boljše mesto. Tako se le zgodilo tudi Jerotiji Pantiču. Nulič biča tudi strah pred novimi naprednejšimi idejami. Dejanje v »Sumljivi osebi« se godi sicer v času stare Obre-novlleve Srbije ,toda razmere se tudi pozneje niso spremenile. Nevednost ljudi se pri Nuši-ču med drugim odraža tudi v netočnem definiran ju pojmov in pomenov besed ali pa v nerazumevanju teh besed, saj tem ljudem itak ne gre za bistvo stvari, temcvtletanjihovo last- Tretja premiera SNG v letošnji sezoni Branislav Nušič ,,SUMLJIVA OSEBA" no korist. Kdo je sumljiv, je tudi vseeno, ni vredno razmišljati o tem, nekoga je treba pač prijeti ,zato da pride načelnik v višjo položajno skupino in da se bo Vičl dobro godilo. MILAN KOSIČ je zagrabil dejanje v tej igri po pisateljevi zamisli. Treba je bilo ustvariti odrske like z zavestnim pretiravanjem njihovih smešnih potez. Treba jih je bilo osmešiti v smislu ljudske komične grotesknosti. Bilo je Pa tudi potrebno obvarovati se Preti- ravanja v tem pretiravanju. Figure so morale biti kljub temu izrazite in realnim podobne, ne Pa neresne harlektnade, kar bi jim odvzelo vsak videz osebnosti. Pred seboj mamo po zamisli pravilne Košičeve režije vrsto posrečenih figur s krepkimi obrisi. Vsaka figura zase je bila svojevrstna, po svoje smešna, različna od drugih, vsaka je predstavljala na svoj. način svoja lastne napake, toda kljub temu je vsaka figura prikazala splošne napake tedanje srbske malomeščan. duševno omejene drutbe. Vse te posameznosti je režiser povezal v smotrno, skladno enoto. Jerotijo Pantiča, sreskega načelnika, je igral MODEST SANCIN. Modest Sancin je mojster v oblikovanju takih figur, kjer je Potrebno s skopimi, a izrazitimi potezami prikazati bistvene značilnosti lika. Vsaki taki figuri dd njej primerne oznake, ki so samo za to figuro značilne. Modest se ne ponavlja. V tej figuri je bil le nevedni, omejeni, sebični domišljavi, strahopetni Jerotfje Pantič. Po dolgem času smo zopet videli v večji vlogi VALERIJO SILOVO, našo staro znanko in priljubljeno igralko. Podala nam je živ lik matere, ki je popolnoma p>odrejena svoji razvajeni hčerki. Drugih možnosti izdelanja kakih izrazitejših značajnih potez ji komedija ne nudi. Odnosi do moža niso sfcoro nit t naznačeni do drugih ljudi pa sploh ne. Kljub temu je bila v vsem res prava povprečna ženska, ki se drli le nekega tradicionalnega brezdušnega formalizma. ZLATA RODOŠKOV A *e je to pot v svoji igri Marice po-polnoma sprostila. Doslej sem za nekatere njene prejšnje vloge napisal, da je bila v kretanju zaradi svoje odrske nerulinlra-nosti še nekam toga. Videli pa je bilo, da se razvija, kar sem vedno z veseljem beležil. V tej vlogi je ustvarila skrajno razvajeno in sila impulzivno hčerko. RAZTRESENOV Viča je bil svojevrstna lokava in sebična figura. Bil je dovolj gromovit, dovolj karikiran. Ta figura ne prenese večjega popačevanja grotesknih potez. Viča hoče imeti od svoje službe več kot pa Zika, ki se zadovolji le s pijačo za svoje usluge. Zato je vedno v neki pijani omotici, pri tem pa le ne pozabi samega sebe in svoje lastne življenjske praktičnosti. V vrsti mnogovrstnih KO-SICEVIH hkou, ki jih do sedaj poznamo, je bila ta njegova figura živa in resnično komična ter vsestransko popolnoma življenjska. SREČKO KOŠIR je izoblikoval nekoliko medlejšo figuro Milisava, saj mu tekst ne polaga v usta nobenih ]X>sebnih izjav, ki bi ga izraziteje prikazale. Lahko pa domnevamo, da ta figura pač ne more biti različna po svojih hotenjih in ix>iezah od drugih figur njegove družbe. Kljub temu pa je Košir to figuro verjetno in prepričljivo izoblikoval. V svojih kretnjah je še negotov, zlasti v prizorih, ko mora mirovati. Njegova mimika pa je vedno dobra in primerna trenutnemu stanju. JOŽKO LUKE6 je kot praktikant Tasa dokazal, da je bogat z modulacijskimi sposobnostmi svojega odrskega izra-levanja in da je zato v svojih kreacijah lahko zelo mnogovrsten, Poznamo ga kot karakternega igralca, igralcu čustvenih nastrojenj, mladostnega zanešenjaštva in navdušenja, romantičnega junaka, skratka kot igralca vlog, kjer je treba kakor koli oblikovati neki značaj ali pa neke tipične značajne poteze. Tud i tu je prišlo to do veljave. Za bogove je bil prizor, ko so se prvič v igri pojavili na odru skupaj Viča, Zika, Milisav in Tasa, štiri nenavadne, smešne figure, ki so si po svoji zunanjosti nasprotja in ki so ustvarili te figure ne da bi jzri lem ponižali svojo igro na stopnjo klovnov. Djoka je le zaljubljenec, ki izvrši samo to,kar mu izvoljenka ukaže. GUŠTIN ga je prikazal seveda le kot takega z nekoliko okorno provincialno polizanostjo mladeniča, kot se za tako figuro spodobi. Več kot to ni Guštin tej figuri mogel dat i, ker nekaj več od tega ta vloga nima. Zaradi njegove naravne in neprisiljene igre je nastala v Guštinovl obdelavi iz te vloge verjetna figura. I1ELI2AR SANCIN je bil dober domišljav, dolgovezen in omejen pravi «špicelj». Le včasih je pozabil govorili skozi nos. ANTON POZ AR in BOZO PODKRAJŠEK sta igrala gaz-do Spasa in gazdo Miladina. Požar je postavil na oder takega gazdo, da se nam je zdel verjeten. Njegova izgovarjava pa daje njegovemu govorjenju ton, ki v'zbuja vtis hladnosti. Božo Podkrajšek je bil prav tako dober v vlogi gazde Miladina. V govorjenju se mu ni bilo treba preveč spakovati, zato da bi postala figura smešna, ker sili njegovo pripovedovanje že samo po sebi k smehu. Nekoliko preveč pa je le izpačil svojo telesno držo. Človek ne ve ali ima pred seboj pohabljenca ali ne. Njegovo kretanje namreč ne kaže pohabljenca. Vseskozi posrečen in naravno smešen je bil Josip Fišer kot pandur Joso. Prevod Josipa Vidmarja je zelo dober in skuša posnemati sočnost srbske ljudska govorice ter dati tako tekstu srbski kolorit. V slovenščini seveda la sočnost ne more priti do prave veljave. Režiser, kostumerka in scenograf so dobro oziuičili srbsko podeželsko okolje z nošami in odrsko opremo. Inscenacija Jožeta Cesarja je bila primerna in je ustrezala duhu tega okolja. Prav je bilo, da je gledališče poskrbelo tudi za zdravo zabavo z igro, ki ima v sebi sicer mnogo pristnega ljudskega humorja, ki pa vendarle ni bila napisana kot burka in iz katere lahko izluščimo kritiko na nevzdržne razmere in nezdrava načela in pojmovanja o družbi in državi. Občinstvo je napolnilo dvorano in sc je ves čas zelo zabavalo. Nagradilo je igralce z navdušenim aplavzom. J. K. Ut Teden matere in otroka je manifestacija socialne zavesti vsega delovnega ljudstva. fttC Utoka od 24. do 31. decembra 49 ZABLISKAL SE JE NOŽ ll pretepu so bile e osebe ranjene osem pa jih je aretirala policija Metanje pasjih bombic se je začelo že v soboto zvečer, končalo pa se je v nedeljo zjutraj. Ta novi šport, ki so ga uvedli uniformiranj ljudje, je bil v nedeljo ob 6 zjutraj vzrok pretepa. Neka skupina eseb ie ob tisti uri stala nc' vogalu ulice Carducci in ulice Coroneo. Bržkone so možje imeli kaj vina v glavi. Nekdo od skupine je vrgel pasjo bombico proti nekemu mimoidočemu. Tu je °b polcu začel zmerjati člana skupine. Začelo se ie kajpada z besedami in kanalu nato so začele mahati roke v zraku. Med pretepom je nekdo od druščine potegnil iz žepa nož in začel z njim besno mahati po sosedih. Sreča je bila, da je mimo šel nekdo, ki je o tej zadevi takoj obvestil policijo. In res se je na*° pokazal policijski oddelek z «emergenco». Cim je ta prišla, je nekaj pretepačev zbežalo. Ostali pa so še vedno štirje, in sicer 21-letni Josip Ligott; iz ulice Solitro 5. ki je imel precej veliko rano na- čelu, 17-letni Luciane- Turi-no iz ulice Udine 81 prav tako z veliko rano na levem licu, dalje 23-letni Nerone Pečarič iz ulice Solitro 5 z rano r.a glavi in 48-letni Salvatore Mu-chitelli iz ulice Milan0 13. Na tleh pa so policisti našli še okrvavljen nož. Vse štirj so z »emergenco« odpeljali takoj v bolnišnico, kjer so jim obvezali rane. Razen Turina. Vate-resja so zaradi mladoletnoJti takoj izpustili, so vse tri obdržali v policijskem priporu Pa prviji izpraševanjih Je policija pridržala j- nekatei, range osebe, ki so se udeležile Pretepa, Te so 39-letna Arta Le-giša, vd. Kovačič ki živi skupaj z Machitellijem. 19-letni Raffaele Gesu iz ulice Giaein-ti 5 in 20-letni Klavdij Otta-viano iz ulice Solitro 7. Po prvih izjavah, ki so jih zgoraj imenovanj dali na policiji, je mahal z nožem Salvatore M»-chitelli. lastnik noža. Policija je z zasliševanjem že prišla do jedro vse zadeve Taka so aretirali še 48-letnega Pricovaza Luko iz ul. Molino a Va-pore 6. Na nožu pa so našli dobro vidne prstne odtise, tako du ne bo težko ugotoviti, kdo je z nji"1 mahal. Napil se je in sanjal da ie dobil na ..Sisai” V nedeljo zvečer s0 policijski agenti iz ulice Caprin aretirali 29-letnega Karla Klančarja iz ulice Fontanonc 27, ker je ukradel osebni avto Fiat 500 z evidenčno tablico TS 1501 last Ivana Afeea iz ulice Porta 13. Dogodek, zaradi katerega bo Klančar verjetno prišel pred sodišče, se je odigral takole Afee je pustil avto nezaklenjen v ulici pred hišo, kjer stanuje. V bližini pa je namreč gostilna in prav v tej gostilni s, jo v tistih urah močil grl’ Klančar. Kozarčki alkohola so tako pogosto romalj v njegova usta, da je naposled Klančar precej okajen zapustil lokal. Bog ve kaj se mu je sanjalo, ko je zagledal avto. B:žkone je mislil, da je dobil Sisal, najti brez obotavljanja Jr pritisnil na kljuko od avtomobilu, odprl lepo vrata in sedel za volan, Ker jr. bil motor zaklenjen je Klančar priti.-nll tin zavoro in avto je neslrino zdrknil navzdol po ulici Gani-bini. Klančar pa si je zažel®* družbe in glej, pritisnil je zavoro pri št. 20 v ul. Gambi-ni. Tam je namreč gostilna, pijani šofer je stopil vanjo te*, začel v.abiti pivske bratce, val gredo z njim z avtom na izlef-Najbrže se je mož vedel na >■' dez precej trezno. Tako je namreč posrečilo, da sta ss ujela dva kalina. Ta dva sta sprejela vabilo, misleč 'hi i«»* ta pred sabo resničnega Jasin*' ka avtomobila. Ker pa se vsi trije niso mogli skobacati Y avto zaradi omejenega prosto* ra, je Klančar enostavno rs-' paral platneno streho in se je tretji prijatelj zrinil .. .avto. Spet je Klančar priti5®1 na zavore in avto je nesh^®0 spet šel dalje. V ulici Ran1' neria pa se je avto končno ustavil kajti zmanjkalo mu 1e. sape. Vsi trije tiči so se tako) vrgli na delo, da bi odkleni'1 motor. Prav pri tem delu Pa je bratce zajela policijska Pa" troh s postaje v ulici Capri11' ki je bila že obveščena o vse) zadevi. Klančar je kajpada romal s policijo za zamrežen® okna. Ostala dva tiča pa je P0" hcija po zaslišanju spustila, ker je bilo očitno, da sta v dobri veri nasedla pijaner®1* Klančarju. Zli li»lh& l Burna družinska komedija Frančišek Slama se je v boto ob 21 zvečer vrnil d ornoY v ul. Chiadino in monte Najbrže pa ?e ga je mož ka) nesrkal, kajti vrnil se je z ®e preveč prijetnimi pogledi, kaJ pa še namerami. In prav te Je ooazha njegova soproga Al®* zija Slama v mlajših letih z družinskim imenom Mar®' 2enin strah je bi] res uPrf* vičen. Njen življenjski drug r namreč začel rjoveti j-, ka)P#' dq je hotel preizkusiti svoje Pc' sti na ženinih rebrih. AloJma ie skušalo zbežati, toda '■’r\a so bila zaprta. Brez nomNff sr ie /ato žena zakadila k cK® ’ da odprli, in skočil« na cf*J Prizor le hi] zel« buren, ' raj tragičen Vendar je ,,sri kapitcj- listi poklanjajo za tisto delo, ki ga je delavec itak napravil preveč, oziroma za tisto delo, ki ga morda nekdo ni napravil, skratka za trinajsti mesec, ki ne obstaja. Mogoče Pa naši kapitalisti na »očetovski« način odbijejo od dvanajstih mesečnih plač mesečno toliko, kolikor znaša potem trinajsta mesečna plača, kar bj predstavljajo neke vrste prihranek. Vsekakor ne pomeni to za delavca nobeno Pridobitev. Celotno vprašanje je treba motriti iz naslednjega stališča: Res je, da odtrgujejo kapitalisti vsakemu delavcu od njegovega zaslužka mesečno gotov del, toda če seštejemo vse te odtegljaje, ne tvorijo ti ene same mesečne plače, temveč kdo ve koliko trinajstih mesečnih plač, od katerih vrača ka- pitalist delavcu samo eno, medtem ko z ostalimi kopiči svoj kapital. Vse to pomeni samo drobtinico v Icnec delavcu iz pogače, ki jo je kapitalist delavcu ukradel. Zato ni potreba delavcu trinajste plače, ki naj vsaj deloma povrne tisto, kar mu je kapitalist vzel, temveč delavec zahteva plačo primerno svojemu delu, ki naj odgovarja njegovemu mesečnemu zaslužku. Dalje je treba dati delo brezposelnim! To in nič drugega zahtevajo delavci od svojih delodajalcev. V tem obstaja tudi vsa stvarnost in teža tega problema. Zato je nepotrebna trinajsta plača, ki naj pomeni za delavca samo opij utvaro. Iz tega vidika so neosnovana vsa tarnanja tistih, ki bi hoteli, da se prizna trinajsta plača tudi pri nas. Značaj ljudske oblasti in našega gospodarstva je tak, da bi bilo nesmiselno, da bi si nekdo grmadil in zbiral denarna sredstva ln da bi ob koncu leta dajali nagrade tistim, ki so jih zaslužili kot tudi tistim, ki jih niso zaslužili. Naša dolžnost je, da povečamo in izboljšamo proizvodnjo ,da na ta način dvignemo življenjsko raven našega ljudstva. Pri tem pa damo pro-ducentom toliko, kolikor so zaslužili in kolikor nam dovoljuje gospodarski položaj v danem trenutku, pri čemer upoštevamo cilj ljudske oblasti: zagotoviti vsemu delovnemu ljudstvu življenjske pogoje, ki so vredne človeka. Ce pogledamo tiste, ki zahtevajo trinajsto plačo, bomo spoznali, da so to ravno ljudje, ki so za povečanje proizvodnje doprinesli od vseh najmanj in ki ne zaslužijo niti svoje običajne plače, kaj šele posebne nagrade poleg normalne plače. Iz tega je razvidno ,da imajo tj ljudje malo socialne vesti in da jih prevladuje gol egoizem. Ce bi jim dali še trinajsto plačo, bi napravili s tem krivico zavednim delavcem, katere bi na ta način stavili v isto vrsto lenuhov. Tako imamo številne udarnike, racionalizatorje, no-vatorje, ki so prejeli za svoje zavestno delo nagrade, ki so ne samo enake trinajsti plači, temveč v nekaterih primerih še za večkrat večje. To dokazuje, da je ljudski oblasti na tem, da stalno izboljšuje življenjske pogoje vsega delovnega ljudstva. Ce primerjamo trinajsto plačo, ki je bila izplačna lani z vsem tem, kar je bilo storjenega v korist delavcev letos, bomo videli, da so prejeli veiiko več, kakor pa samo trinajsto plačo. Vse to zopet dokazuje trajno in občutno izboljšanje življenjske ravni, po drugi strani pa uveljavljanje načela, da je treba vsakogar plačati po doprineše-nem delu. Vsi pa vemo, da je dovolj dela za vse, tako da lahko vsakdo dela toliko, kolikor je njegova dolžnost in tudi nekaj za skupnost. S tem dobi vsakdo pravico, da nekaj zahteva in možnost, da nekaj prejme. Po drugi strani pa vzame lenuhom moralno pravico, da bi zahtevali plačilo za tisto delo, ki so ga storili drugi. V tem oziru bo dobro, če navedemo nekaj številčnih podatkov: Lani je bilo izplačanih za trinajsto plačo 109 milijonov ju-golir, kar odgovarja 32.700.000 dinarjem. Letos pa je bilo razdeljenega delavcem do 15. novembra raznega blaga v skup. ni vrednosti 66.188.867 din, računano Po nabavni ceni. To blago je bilo prodano za 26,355.848 din, kar pomeni, da so prejeli delavci priboljšek ali bonifikacijo v vrednosti 44,309.675 din. Ce primerjamo to vsoto z zneskom, ki je bil izplačan lani za trinajsto pla-1 čo, potem vidimo, da je bil prekoračen za 11.609.675 din. Ce bi dodali k vsemu temu še plačilo za norme, nagrade in če bi upoštevali dopuste, ki jih uživajo delavci v letoviščih, hribih in podobno ,tedaj bi bila navedena razlika še mnogo večja. Poleg tega je treba upoštevati še dobo od 15. novembra do 31. decembra. To so številčni podatki, ki ne potrebujejo nobenega pojasnila. To je pot po kateri hodijo naši delavci in nameščenci v boljšo prihodnjost. To je nekaj vse drugega, kakor pa navidezne debrote kapitalistov, ki s svojo trinajsto plačo samo slepijo delovnega človeka. Marezige Požar v skladišču V noči od 21. na 22. december je nastal velik požar v poslopju, kjer je bilo skladišče krajevne nabavno-prodaj-ne zadruge in sedež krajevnega ljudskega odbora. Ogenj je uničil vso opravo in blago, ki je bilo shranjeno v skladišču zadruge. Zgorel je tudi šofer tamk. krajevne obnovitvene zadruge, tovariš Dulio Biro-slav iz Buj, ki je spal y eni izmed sob zgorelega poslopja. Požar je nastal zaradi neprevidnosti in deloma po naključju. Povzročena škoda znaša okoli tri milijone dinarjev. Spored „Tedna malere in otroka” v Istrskem okrožju »Teden matere in otroka« v Istrskem okrožju, ki bo zaključen s praznovanjem novoletne jelke, ima bogat, spored kulturnih prireditev za naše najmlajše in tudi drugih manifestacij. V naslednjem prinašamo spored v celoti, da bodo lahko vsi videli, kako se danes skrbi za otroke. I. Včeraj v ponedeljek je bila otvoritev razstave slik v mali dvorani gledališča, zvečer pa kinopredstava v »Novo Cine«. II. Danes v torek bodo delegacije pionirjev iz vseh vasi pozdravile vojake JA, zvečer pa bo nastop harmonikarjev iz Izole v obnovljenem gledališču. III. V sredo 28. decembra bo otvoritev pionirske restavracije v Pionirskem domu v Kopru, zvečer pa bo v obnovljenem gledališču kulturna prireditev slovenskega prosvetnega društva «Oton Župančiča. IV. V četrtek 29. decembra dopoldne bo pregled otrok v otroških posvetovalnicah, zvečer predavanje v mali dvorani obnovljenega gledališča. Predaval bo tov. dr. Ferfoglia. V. V petek 30. decembra zjutraj obisk šol delegacij AFZ. Zvečer bo predvajal dramo »Razvalina življenja« v obnovljenem gledališču, mladinski aktiv slovenskega učiteljišča iz Portoroža. VI. V soboto 31. decembra ob 9. uri otroški sejem z naslednjim sporedom: otvoritev, nastop palčkov, zajčkov, Rdeča kapica, partizanski kotiček, lutkovno gledališče, igra ((Začarani grad« v italijanščini. Med predstavami prodaja slaščic in igračk. Deloval bo tudi »Ugankarski kotiček«. i VII. V nedeljo 1. januarja obdaritev otrok po tovarnah in podjetjih s pogostitvijo in praznovanje novoletne jelke. Zvečer predstava v obnovljenem gledališču v Kopru. Umetniški nastop društva „Tone Tomšič" v Portorožu Koncertni studio kulturno u-metniškega društva «Toae Tomšič« iz ljubljanske univerze je nudil 19. t. m. Portoro-žanom izreden užitek z bogatim in pestrim sporedom. Vršil se je V dvorani hotela ((Palače«, ki je bila prenapolnjena. Delegacija srednješolske mladinske organizacije je toplo pozdravila geste in jim poklonila šop vrtnic. Brezhibno in z velikim občutkom so mladi pevci zapeli številne pesmi, med temi narodne, partizanske in težke klasične skladbe naših komponistov. Dirigiral je tov. Radovan Gobec. Veliko priznanja je žela poleg zbora tudi plesno folkloristična skupina. Zaplesali so prelepe stare gorenjske in koroške plese v narodnih nošah. Tudi tu so pokazali veliko tehniko in elastičnost. Več točk so morali na žeijo gledalcev ponavljati. Na sporedu je bilo tudi več lepo podanih recitacij. Koncert je zaključil «komični trio«. Študentje so bili v Portorožu gostje raznih domov in gostinskih podjetij. Ves čas njihovega bivanja je bilo krasno vreme, topli, skoraj pomladanski dnevi, kar jim bo brez dvoma olepšalo spomin in prijetne vtise na Istro in sinji Jadran. IhiimVild dneimik l mm 0 BKZIRM UMU borovega prelca 1. člen Zaradi preprečitve nadaljnjega širjenja borovega prelca morajo vsi imetniki (lastniki, uživalci, zakupniki) borovih nasadov ali posameznih dreves odstraniti z dreves in uničiti vsa gnezda tega škodljivca. 2. člen Gnezda je treba odstraniti in jih na kraju samem sežgati vsako leto najkasneje do 31. januarja. Pristojni krajevni (mestni) ljudski odbori morajo poskrbeti, da bodo s to odredbo predpisani zatiralni ukrepi izvršeni pravočasno in pravilno, v to svrho izdajajo vsa potrebna navodila in naloge. 3. člen Tistemu, ki ne izvrši zatiral-nih ukrepov, predpisanih v 1. in 2. členu te odredbe, določi krajevni (mestni) ljudski odbor naknadni rok, v katerem mora to opraviti in ga obenem naznani izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, Ce tudi naknadni rok preteče brezuspešno, mora krajevni (mestni) ljudski odbor odrediti, da se opuščeni zatiralni u* krepi opravijo na stroške kršilca. 4. člen Kolikor prekršitve predpisov te odredbe ne prehajajo v sodno kazniva dejanja, se kršilci kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din ali s poboljševalnim delom do 2 mesecev. Kazni izreka pristojni izvr- šilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. 5. člen Oddelek za kmetijstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora se poooblašča, da izda podrobnejša navodila za izvajanje te odredbe. 6. člen Ta odredba stopi takoj v veljavo. Koper dne 7. decembra 1949'. Portorož Slavnostna akademija JA Ne predvečer dne 22. t. m. je JA priredila slavnostno akademijo v proslavo ustanovitve Jugoslovanske armade v lepo in ckusno okrašeni dvorani Palače hotela. Tov. polk. M. Lenac, šef Vojne uprave, je v. obširnem govoru orisal vso Zgodovino JA od njenega po-četka do danes. Govoril je o zmagah in delu. Omenil je med drugim tudi pomoč, ki jo je doslej nudila civilnemu prebivalstvu portoroška bolnišnica, Po govoru je vojaški orkester izzvajal razne skladbe, nato so sledile recitacije in več pevskih točk. Med temi je bil tudi solospev dijakinje Stane v spremstvu orkestra. Nastopil je tudi pevski mešani zbor mladine učiteljišča in pevo-vodskega tečaja. V -3 0 0 R ] [ s: k: i [ 3 D ] N f: E V 1 IN 1 [ K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II. ; TEL. 11-32 Čudno poročanje II Gorriere di Trieste“ Cital sem v listu «II Cor-riere di Triestev z dne 25. decembra kratko »poročilo« pod naslovom: Silovit požar v Marezigah, cona B. Omenjeno «poročilo» me je zelo presenetilo, ker govori o požaru sedeža našega zadružnega doma in še dveh drugih poslopij. Tako aporeianje* je lažnivo in tendenciozno, ker so dejstva in vzroki požara vse drugačni, in sicer naslednji: Kot vaščan lahko povem, da je požar nastal zaradi neprevidnosti in da ni zgorel sedež našega zadružnega doma, pač pa -do stora hiša, ki je služila za začasni sedež krajevnega LO, Kmetnaproze in gostilne. Naravno je, da je zaradi suhega vremena in vetra, ki je ogenj razpihal, zgorelo tudi precej blaga v skladišču zadruge. Tudi ne odgovarja resnici, da je jugoslovanska policija aretirala 20 oseb, osumljenih kot kominformisti. Moram poudariti, da tu v coni B STO-ja ni nikake jugoslovanske policije, pač pa obstaja narodna zaščita po vseh določbah mirovne pogodbe. Tu- di glede aretacij je vest popolnoma iz trte izvita, ker ni bil nihče aretiran. Kot rečeno, je ogenj nastal zaradi neprevidnosti in nesrečnega naključja, katerega pa ni mogoče aretirati. Čudno se mi zdi tudi v ((poročilu« mesto, ki pravi, da so pred dnevi nekateri neznanci trosili letake, ki poveličujem SZ in tov. Stalina, ter pozivajo ljudstvo, naj 'se... uupre Titovemu režimu«. Pri nas namreč nihče ne ve nič o takih letakih. Se kot mlad fant se spominjam. kako smo že leta 1922 pokazali fašistom, da tu pri nas ni mesta zanje. Prav tako smo za časa NOB dali veliko žrtev in naporov, da smo izvojevali svobodo. To svobodo nosimo danes v naših srcih. Ta svoboda je danes naša ljudska oblast, ki nas vodi in nam povsod pomaga. Gotov sem, da nam bo pomagala tudi v tem nesrečnem primeru. Z moje strani najodločneje ob "o jam tako hevošten0 in krivično poročanje, ki ima namen vzbuditi najrazličnejše govorice in politične špekulacije na račun našega poštenega in delovnega ljudstva. Marezige 25. dec. 1949. Sabadin Jože Slovenska šola 11 nravi luči Naša šola je državna, v njej se učijo po državnem učnem načrtu tudi italijanščine - Starši morajo imeti za šolo svojih otrok prosto izbiro TEČAJ ZA KMETIJSKE REFERENTE PRI KEO l\lovi pobomihi na terenu za preusmeritev gospodarstva na vasi Plansko delo v kmetijstvu Zahteva vse večji kader sposobnosti in strokovno podkovanih *)Udi. Žakaj? Pri nenačrtnem gospodarstvu v unarhični-kapi-balistični produkciji vsak dela. ho svoje. Ne preučujejo se tal-he, podnebne in niti ne tržne razmere. Produkcija se usmerja kvalitativno in kvantitativno na podlagi zahtev tržišč. Kmet nikdar ne ve koliko pridelkov in po kakšni ceni bo oddal. Je vedno v neizvest-hosti in nevednosti. Le določena manjšina poedincev špekulira in sc bogati na račun kmečkih žuljev. Kapitalist' nikdar ne pove in nima intere-s« povedati kaj, koliko in po kakšni ceni bo odkupil. Izplaka sc mu prijeti kmeta za vrat V poslednjem trenutku, ko on pride na trg s pridelki. V načrtno preusmerjenem kmetijstvu v deželah, kjer se kradi socializem, je produkcija osnova, na kateri se gradi in Jloni blagostanje delovnega 'iudstva. Nadprodukcije, krize hi bedo socializem ne pozno. ^iie so vprežene v to, da 8e produkcija čimbolj zviša, produkcijo pa dvigamo tako, dg predvsem preučimo podneb-?*. talne in tržne razmere dojenega okoliša. Potrebno je j^znaniti se s temeljnimi na-"•li sodobne agro-tehnike. Spo-žh«U moramo, kje najbolj u-Jbevajo posamezne vrste kul-hjr ln kateri kmetijski panogi ^ramo podati več važnosti 'rajnnizacija). Preučevati mo-na podlagi določenih fakirjev, ki vplivajo na produkcij®, kako bomo organizirali nove kmetijske tehnike, da nam r ferente in predstavnike obde- n . *~1 I rttrr, 1 rt h'.. /J—: i — bo Kmetija postala dobra in bogata mati, ki nas ne bo kot do sedaj kot slaba mačeha preganjala iz naših domov. Velike politične in socialne spremembe v našem okrožju zahtevajo od vsakega poedin-ca, da sodeluje v izgradnji novega gospodarstva. Blagostanje ljudstva je odvisno predvsem od visoke proizvodnje in pravilne distribucije dobrin. Do tega pa ni mogoče priti brez plana v delu in brez borbe za realizacijo tega plana. Ce hočemo povečati proizvodnjo pa moramo predvsem dobro poznati naše sedanje razmere. Dobili motamo jasno sliko o našem poljedelstvu (statistika). Vedeti moramo kaj in koliko lahko proizvajamo in kaj rabimo za dosego zadanih nalog (plan in realizacija plana). Za vse to pa je potreben študij. Stoletja je naše kmečko ljudstvo živelo v temi. Vladajoča kasta in tuji režimi so imeli vse interese, da se deloven človek kulturno ne dvigne. O strokovni izobrazbi ni bilo ni go. vora — saj nismo smeli niti govorili v svojem materinem jeziku! Tudi danes nimamo še dovolj kmetijskih strokovnjakov in tudj jih ne moremo v nekaj letih vzgojiti. Zato pa so potrebni drugi ukrepi. Potrebna so nam kmetijska predavanja, strokovne knjige in posebno pa kmetijski tečaji. Moderne pridobitve na znanstvenem polju morajo zajeti čim širše kmečke množice. V ja namen so začeli, pod okriljem okrožnega kmetijskega oddelka, na kmetijski šoli v Škocjanu pri in uporabili pridobitve i Kopru, tečaji za kmetijske rc* lovalnih zadrug. Tc dni se je zaključil tak tečaj y slovenščini. Po novem letu bo začel novi tečaj v italijanskem jeziku. Lahko rečemo, da smo zadovoljni z uspehi, ki smo jih dosegli na prvem tečaju. Ugotovili smo, da je naša mladina željna pouka. Izvajanja predavateljev so prisotni zasledovali z velikim zanimanjem. Diskusija je bila živa, konstruktivna in zelo obširna. Ni bilo bolj važnega problema naše vasi, da ne bi bil prišel na dnevni red. Ko smo pri poslovilnem kosilu vprašali zrele in resne mlade fante, naj nam odkrito povedo, če se imajo na kaj pri-težiti za časa svojega bivanja na šoli (mislili smo na hrano, prenočišče, napornost večurnih predavanj itd), so odgovorili, da jih boli le kratko trajanje tečaja in da bi si želeli čim več enakih. Prepričani smo, da bodo po teh kratkih tečajih naši referenti KLO in predstavniki obdelovalnih zadrug prenašali na teren nujnost preusmeritve našega gospodarstva — našo socialistično miselnost in da se bodo borili proti stari individualni metodi, t. j. misli, da vsak poodinec lahko dela in živi sam ločen od drugih in da lahko proizvaja, kar se le njemu z.d: pravilno. Prepričani smo da bodo naši mladi referenti in člani obdelovalnih zadrug vnašali v kmečke komisije na vasi novi način dela in novi duh miselnosti, ki pelje delovnega človeka k boljši in lepši bodočnosti. Dr. J. Delegaciji, ki je pred dvema tednoma odšla v Rim branit pravice slovenskih staršev in njihovih otrok do svojega šolstva, sta prosvetno ministrstvo kakor tudi predsedstvo vlade postavljala razne birokratske ovire, da bi ne mogla doseči svojega cilja. Ko pa je končno le Prišla do več ali manj odgovornih činiteljev, katerim je razložila položaj našega šolstva, so jo odpravili z obljubami, ka. kor že junija pri predložitvi prve spomenice. Obljubili so odgovor v kratkem častil,. tako n& sedanjo, kakor na prvo spomenico. V koliko bodo držali besedo, bomo lahko kmalu videli. V zvezi s tem potovanjem je zadnje čase italijansko časopisje objavilo več člankov, v katerih očitajo Slovencem, da se po’krivici pritožujejo in da ni tako hudo z nečim šolstvom. Med temi je tudi Rcdolfo Man. zin, ki objavlja v listu «Mes-saggero Veneto« od preteklega petka članek o ((Nepotrebnih mistifikacijah glede žol na Goriškem«. V tem svojem sestavku člankar hote ali nehote noče videti bistva vprašanja kakor tudi ne osnovnega bistva demokracije, ki prepušča pri vzgoji otrok odločitev staršem, da izbirajo med državnimi šolami za svoje otroke tiste, ki so po njihovem naziranju in njihovih potrebah najprimer-nejše. Slovenske šole n& Goriškem so obstajaie tam, kjer so še sedaj, še Pred povratkom Italije v te kraje in nima zanje niti država niti sedanja vlada prav nobene zasluge, ker jih je usta-novll0 jn organiziralo slovensko ljudstvo samo. Italija te šole če vedno tolerira, vendar jih noče uzakoniti, ker bi jih rada najprej omejila z odkritim ali prikritim pritiskom na učence sli starše, da bi jih pozneje enkrat lahko popolnoma uničila. To je dejstvo. Glede opcij naj pripomnimo, da- so tisti Goričani, ki so svo-ječasno izgubili italijansko državljanstvo, čeprav so doma ob Soči, morali zaradi obstoječih predpisov izjaviti, da je njihov občevalni jezik italijanski, ker bi v nasprotnem primeru izgubili pravico do bivanja na svojem domu. S tem pa ti ljudje še niso dali nobene napačne izjave niti se niso odpovedali materinščini, ki je slovenščini. Poleg tega pa imamo po sili razmer Slovenci na Goriškem dva občevalna jezika. S sodržavljani italijanske narodnosti občujemo y italijanščini, med seboj pa v slovenščini. To bi mort-io biti omenjenemu člankarju dobr0 znano in mislimo, da ne bo ugovarjal, da to ni resnica. Zato se s prevzemom Italijan-sitega državljanstvi- Goričani še niso odpovedali svoji slovenski narodnosti, pa čeprav se to zdi g. Manzinu morda «smešno» ali ((nesmiselno«. Po fašistični logiki, ki so jo uvajal; pri nas oreko dvajset let, bi moral biti vsak italijanski državljan že tudi po narodnosti Italijani. Da bi to dosegli so nam zaprli, oziroma poitalijančili vsa nese šole Tega recepta bi se radi držali tudi sedanji šolski oblastniki. Toda če je pri njih običaj, da obvladajo samo svojo materinščino, pa je pr| «bar. barskih« in »neomikanih« Slovencih navada, da obvladajo poleg svojega še vsaj en tuj jezik, ne da bj se seveda s tem odpoveoali svoji materinščini in svoji narodnosti, ker mi ta-Ke logike, ki ni logika, ampak samo falsificiranje — ne priznavamo. Sicer pa so slovenske šole ne glede na to, enakovredne drugim državnim šolam, četudi jih do sedaj vlada če ni uzakonila. Na njih se poučuje po obstoječem državnem programu m se učenci poleg slovenščine naučijo tuai italijanje*. ne. Zato imajo te ’ šole' celo prednost pred onimi, kjer se učenci naučijo samo enega« jezika. Ker torej tukaj ne gre za kakšne inozemske ali eks-teritorialne -Je, ampak za italijanske šole s slovenskim učnim jezikom, bi po najosnovnejših demokratskih in tudi krščanskih načelih morali ime-ti edino starši pravico odločati, če se bodio njihovi otroci šolali na teh »olah ali ne. Pri tem Pa niti ni važno, ali so ti starši Slovenci ali Italijani, ker bi morali imeti oboji pravico do svobodne izbire šol za svoje otroke. Seveda se g. Manzin in drugi člahkarji te vrste ne vprašujejo Pri tem. kako je s šol. stvom v Slovenski Benečiji, kjer ao otroci priznano slovenskih staršev prisiljeni hoditi v italijanske šole, ker jim vlada slovenskih noče odpreti. Ce že otroci optantov ali mešanih zakonov ne smejo v slovenske šo. le, zakaj potem silite 1007« Slovence v italijansko šolo, namesto da bi jim dali šole, ki jim po manjšinskem pravu pri-tičejo. Ah naj bi bila to tudi demokracija? Ti ljudje se tudi spodtikajo nad šolstvom v Istri in na Reki. Ker menda če niso bili tam in kaže, “da šo tudi slabo informirani, jim povemo, da imajo tem'Marti- svobodno izbiro, na katero čelo bodo poslali svoje otroke in Poleg tega Je v teh dveh deželah z zakonom uvedena dvojezičnost tudi v vsem uradnem poslovanju in v aktih. Omenimo naj tudi, da je mi tamkajšnjih italijanskih šolali mnogo otrok slovanskega-izvora, pa se nad tem nihče ne spodtika. Ce člankar misli, da je prvi pogoj za mirno sožitje in sporazum med obema narodoma ta, da se Slovenci odpovedo svojim najosnovnejšim pravicam do lastne šole in kulture, potem moramo z obžalovanjem ugotoviti, da do takega sožitja sploh ne more priti, ker ‘se našim pravičnim zahtevam Slovenci ne bomo odpovedali, kakor se jim nismo odpovedali pod fašizmom, ki nam je tudi ponujal ((sporazum!) na takšni podlagi. Avtobus v Podgoro Ker je od strani mnogih delavec in delavk, ki so zaposleni v podgorski predilnici, bila izražena želja, da bi se na tej progi povečalo število avtobusnih voženj, je avtobusno podjetje Ribi & Co. sklenilo ustreči tej upravičeni želji, od katere ima samo korist. Na progi, ki gre od južne postaje, po ulicah Roosevelt, Verdi, S. Chiara, XX. septembra, mimo Pevme v Podgoro bo ob danes 9. t. m. odhajal avtobus z južne postaje ob 5.20; 7.00; 7.20; 13.15 in ob 21.45. Odhod iz Podgorc je ob: 14.10: 17.45 4n ob 22.15. Izplačilo oddanega žita Pokrajinski kmetijski konzorcij sporoča vsem poljedelcem, ki so prostovoljno oddali žito, sviloprejkine bube in seme sončnic, da bo v drugi polovici januarja prih. 1. izplačeval oddano blago. V kratkem bo konzorcij sporočil pogoje izplačevanja. Gradnja strokovne šole Pred kratkim so pričeli v Gorici z gradnjo nove italijanske strokovne šole na občinskem zemljišču med ulicama Zoru tli in Boschetto, Stroški za gradnjo te šole, v kateri bo zajet poleg številnih laboratorijev, kuhinje in velikih kleti, moški in ženski oddelek, so polovica v breme občine in polo-vica pa v breme državne blagajne. To šolo bodo sestavljala tri poslopja razporejena v obliki črke E, in bo dvonadstropna. V osrednjem poslopju bo profesorska dvorana, čitalnica, tajništvo in drugi uradi, V le- vem krilu bo oddelek za električarje, v desnem krilu pa dekliški oddelek. Za vsa tri poslopja bodo napeljali centralno kurjavo. Deia za gradnjo te šole je prevzelo podjetje Marras iz Sacile, ki je najelo potrebne delavce v naši pokrajini. Jutri nadaljevanje seje občinskega sveta Jutri 28. decembra ob 18. uri bo goriški občinski svet nadaljeval s svojim delom. Na dnevnem redu bo razprava o poročilu dr. Poterzia, ki ga je imel na zadnjem in predzadnjem zasedanju občinskega sveta, na katerem je govoril o dosedanjem delovanju proste cone in o njenih bodočih nalogah. Pri tem ko ugotavljamo, kako se občinski svet zanima za življenjska vprašanja svojih občanov, se nam neprisiljeno vsiljuje vprašanje, zakaj odlagajo z dnevnega reda razpravljanje o vprašanju dvojezičnosti, ki so ga svetniki Demokratične fronte Slovencev že pred približno dvema mesecema stavili na dnevni red. Tako ravnanje demokrščanskih občinskih svetnikov, ki vedrijo in oblačijo v goriškem občinskem svetu, po pravici vzbuja med slovenskim prebivalstvom val ogorčenja, ker vidi, da se s takim ravnanjem kratijo slovenski manjšini najosnovnejše pravice, ki so jim poleg vsega zajamčene tudi v ustavi. Pričakujemo, da bo g. župan in z njim ostali odborniki sprevideli, da tako ravnanje ne služi pomirjenju nasprotij med tukaj živečima narodoma, ampak da nujno vodi k zapostavljanju pravic slovenske manjšine, IZ SVOBODNE DOMOVINE Idrijski rudarji z lastnimi sredstui dvignili produkcijo Rudnik živega srebra v Idriji še danes obratuje s stroji, ki so v veliki meri zapuščina razpadle Avstrije. Njena naslednica Italija se ni zanimala, da bi rudnik opremila z modernimi stroji, ampak ga je samo izkoriščala in ga na to prepustila družbi »Monte Amiata« v nadaljnje izkoriščanje. Tudi tej družbi je bilo prav malo mar, če se morajo delavci truditi z za ostarelimi stroji, ker jo je v njenem izkoriščanju gnal edin: cilj, da bogato rudo s čim cenejšimi izdatki izkoplje in jo proda s čim večjim dobičkom. V drugi svetovni vojni je bila Idrija devetkrat bombardirana, pri čemer je bila močno poškodovana topilnica, v kateri so bilQ porušene skoraj vse hladilne naprave, porušena je bila tudi proizvodna peč Spl-rek št. 1 in upravno nadstropje. Pri poznejšem bombardiranju so bili možno poiušeni še nadaljni objekti, kar je pozvro-čilo, da je celotna topilnica prenehala februarja 1945 z obratovanjem, meseca aprila pa del jamskega obrata. Tudi število zaposelnih delavcev in uradnikov je bilo spričo takšnih razmer zelo majhno. Pri rudniku je bilo zaposlenih 227 delavcev in 26 nameščencev, medtem ko je bilo ogromno število prebivalstva, predvsem mladine, v partizanih, koncentracijskih taboriščih itd.. Prav tako stanje je bilo v rudniku tudi ob prihodu jugoslovanske vojske Z istim partizanskim naletom, kot so osvobajali svoje ljudstvo pred fašistično okupacijo, prav tako se je svobodno ljudstvo lotilo dela v rudniku, kajti vsakdo izmed delavcev se je dobro zavedal dolžnosti do nove Jugoslavije. Pričeli so z intenzivnim delom pri obnovi porušenih naprav. Delo je bilo težko, toda kmalu je bilo kronano s prvo zmago: 9. julija istega leta sp tcpilniške peči že pričele obratovati. Delovni kolektiv je pristopil k reševanju drugih važnih nalog, in sicer k reševanju mehanizacije rudnika in stanovanjskega vprašanja Ko je bil leta 1947 v Jugoslaviji sprejet petletni plan. je bila predvidena tudi rekonstrukcija in mehanizacija rudnika. Razni strokovnjaki, ki so imeli nalogo pripraviti vse načrte in ugotoviti nova na- hajališča rude. so že pred ob-lavo resolucije informbirojo pokazali, da jim ni za razvoj idrijskega rudnika. Od teh strokovnjakov so se idrijski rudarji naučili predvsem lo, da morajo biti budni proti vsem prikritim sovražnikom socialistične izgradnje. Ker niso ti strokovnjaki pokazali interesa za razvoj rudnika, so se morali zateči po pomoč k domačim strokovnjakom. Rudniško vodstvo je od osvoboditve dalje popravilo 57 porušenih stanovanj, na novo je zgradilo 49 delavskih stanovanj, veliko pa jih je še v gradnji. Ker pa je dotok delavcev s podeželja vedno večji, se odgovorni ljudje že danes resno bavijo z izgradnjo no« vih stanovanj za delavce. Z ozirom na predvideno mehanizacijo in modernizacijo raznih naprav v živosrebmein rudniku, je bila pred podjetje postavljena težka naloga; izpolniti proizvodni plan, ki se je znatno dvignil. Ker pa z odpovedjo trgovinskih pogodb stroji za modernizacijo niso prišli, so se delavci toliko bolj zagrizli v delo in obljudili, da bodo plan vseeno dosegli. Velika peč Spirek št. 3, ki bi morala biti izgotovljena že lan sko leto, je pričela obratovati šele v začetku julija t. 1. Jasno je, da so bile te pomanjkljivosti močna ovira pri izvrševanju plana. Ker pa so hoteli idrijski rudarji tudi t« pot ostati mož beseda, so s tekmovalnim načmom dela izbojevali najtežjo borbo, kai jih pozna zgodovina rudnika. V topilnici oo izboljšali hlajenje kondenzatorjev. Ta obral je bil prvi, ki je uvedel bri-gaden sistem dela in s lem pokazal njegove velike pred nosti. Julija meseca je pričela obratovat; proizvodna peč Spirek št. 3. ki je znatno dvignila storilnost topilnice. Z obratovanjem te velike peči pa je bila obenem postavljena možnost, da so idrijski rudarji svojo obljubo izpolnili do 29. novembra. Prj delu za uresničenje pia-r.a so se zlasti odlikovali brigadirji brigade kapetana Jožeta Mihavca in brigadniki brigade Janka Premrla - Vojka. Omejitve brzlne še v veljavi Goriški avtomobilski klub opozarja vse avtomobiliste, da se morajo na cestah, ki spadajo pod občine Foljan, Marjan in Zagraj še vedno držati omejene brzine. Vozni red na goriškem kolodvoru Odhodi: Za TRST: 5.57, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.30 (delavski, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15, 23.29. Za VIDEM: 5.14, 5.59, 8.29, 13.25, 14.10, 17.21, 20.14, 22.16. Prihodi: Iz TRSTA: 5.51, ,6.55, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 20.12, 22.14. Iz VIDMA: 5.06, 5.54, 9.51, 10.46, 14.09, 15.41, 22.11, 22.37. 6.57, 18.42, 8.11, 18.36. 7.31, 19.16, Uvoz blaga ali druge vrste inozemsko trgovino. Prošnji je treba poleg tega priložiti: a) potrdilo o vplačilu odgovarjajoče pristojbine za državno dovoljenje, ki se vplača pri registrskem uradu; b) dokaz, da gre za konkretno kupčijo; to potrdilo je potrebno po nedavnem ministrskem odloku; c) novo «potrdilo« za trgovino z inozemstvom, ki ga izdaje Trgovska zbornica. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo intereselni lahko na trgovski zbornici pri uradu za inozemsko trgovino. Globe novembru mesecu V mesecu novembru so prometna policija in mestne straže naložili skupno 208 glob, in sicer 20 kršiteljem prometnega pravilnika, 18 kršiteljem pravilnika mestnega prometa in 1 kršitelju pravilnika za promet kmečkih vozil. Lastnikom psov; so skupno naložili 8 glob, kršiteljem tržnega reda pa 2. V istem mesecu je psoderec polovil 23 psov, ki so se brez varstva potepali po mestu. V .bilo t. 1. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE goriški mestni občini je od 18. do 24. decembra 10 rojstev, 11 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 6 porok, Rojstva: Ozbat Lilijana, Gu-lin Ornella, Brigadini Gabrijela, Pagiaro Sergej, Crascilla Ivan (rojen mrtev), Marini Marijanka, Rijavec Ivan, Hes-sek Marise, Vetter Cezar, Seb-beni Ferruccio. Smrti: 86-letna Federicis vd. Loeser Marija, 52-letna gospodinja Skoda por. Vižintin Francka, 9-letni dijak Milost Lucijan, 77-letni zasebnik Maniacco Mihael, 75-letna gospodinja Pellegrini vd. Redicon Ozval-da, 44-letni knjigar Belussi Ati-lij, 62-letna gospodinja Tomma-si Libex-a, 59-letni delavec Go-deas Egidij, 78-letni upokojenec Draman Andrej, 67-letna gospodinja Kristančič vd. Vermi-glio Milka, 77-letni delavec De Marco Alojz. Vbnjižene poroke: agent javne varnosti Lenarduzzi Rino in gospodinja Lenarduzzi Lojzka, železničar Radinja Stanislav in gospodinja Sfdieoj Mavra, krojač Ragnetti Arnald in gospo-dinia Calisti Benita, orožnik za prosto cono iz inozemstva Padovan Bruno in gospodinja Na podlagi sporazuma Trgov-1 Kol:ial Ivanka, cestar Mauri ske zbornice iz Gorice in ministrstva za trgovino z inozemstvom, z ozirom na postopek Pri uvozu blaga, ki je za-popadeno v kontingente v smi slu člena 11. zakona za prosto cono v Gorici je bilo sklenjeno naslednje: Vse zadevne prošnje je treba predložiti preko Trgovske zbornice, ki bo pred njihovo pošiljko potrdila, da je blago, ki je v prošnji navedeno, zapopade-no v kontingent proste cone. Pri glavnem ravnateljstvu za uvoz in izvoz pri ministrstvu za trgovino z inozemstvom je bil ustanovljen poseben odsek, ki bo preučeval dospele prošnje in glede katerih je pričakovati ugodne rešitve. Prošnje morajo biti napravljene v treh izvodih, od teh ena na kolkovanem papirju za 32 lir in sestavljene po vzorcu, kakor je yeljaven za kliring Franc in tkalka Susič Eufe-mi'a. Porove: pek Nerini Giordano in bolničarka Fabbri Lojzka, agent javne varnosti Bumbara Anton in učiteljica Tubaro Marija, mizar Selva EriuleVel «e (i„e bomM, ki sta 1r'. j našim težkim, k< so s» r07» „ stari Jugoslaviji v Krn-0f 1*PVCU. Tovariš Stievka si \e « ornamziral svvo driav- borišču ni.cn in kmalu so rm bor'”' bili oVo-n-mu z do rimi takimi bombami. V začetim septembralM-je hib, nat rola treh par izanov, bil tudi Stjenka med njimi je bil tudi v vasi Dolga Poljana nosom. Bili so pr« aktimrtu Janezu starejšem možaku, ki bil silno ponosen na _________________ nipnoili mu zaupamo, in njegova h sa je bila noč m dan odnrta partizanom Od ni ega smo prejemali tudi notreb*" informac?ie o sovražniku v bUžvtih vos o-jankah. In Janez je tudi te« pa-troli naročal o stan m na terenu Povedal ie da se fašista st-cer boje kretali izven ka-arn da se pa v kasarna h čutijo precej vame. Stjenka se ie ob tem naročilu malo zamislil, nato pa * ^ i? treti rtaenkrat predlagal, da v napadejo kasarno v Ajdovščini in pokažejo fašistom da tudi Zn zidovi niso uarni nred nar-! zani. Janez je mi "M da se Stjenka samo šali. Ostala dm partizana pa sta kar pristc a na nredlog in okoli desetih zvečer se je natrola poslovila od Janeza Oh slovesu se mu je Stjenka nasmejal rekoč: nCez pol ure nas boš zonet slišal«. Bila je lepa poletna noč. Na nebu je sijala polna luna. Petrola se je iz Dolge Poljane pomikala proti Ajdovščini. Ko so se približati kosami so opazili pred vhodom stražarja, poleg njega pa je sedelo na klopi še kakih deset vojakov. Načrt j.c bil takoi napravljen. Vsak je obesil puško tako. da jo je dizal Z zobmi za jermen, v vako roko pa vzel ročno bombo iz Stjenkove delavnice. Kakšnih stopetdeset metrov pred vhodom v kasarno so se začeli plaziti po trebuhu proti stražarju. Tako se jim je posrečilo, da so se neopaženo približali na trideset metrov. Tedaj se ’e St'etika prvi dvignil in zagnal bombe pri‘i Italijanom za njim pa takoj ostala dva. Nato so pričeli streljati s puškami. Stražar je bil na mestu mrtev med ostalimi pa je nastal silen preplah Zaradi svoje hrabrosti in sposobnosti je hitro napredoval in kmalu postal komandir čete Vendar je še tudi nadalje ostal zvest svojim bombam, samo da si je ie vzgojil pomočnike, ki so mm v delu pomagali UH je silno proljubljen v bataljonu posebno zaradi svojih organizacijskih sposobnosti Niemu je u-snela vsaka akcUa. ker jo je znal dobro pripraviti. Posebno pačnio jo polagal na čistočo m red pr< orožju. Nikdar se mu ni dogodilo da bi ire”oya četa imela neurejeno orožje Pr t sooiih borrih ie mnl vzbudit’ Ib,bežen do puške znal te prikazati kai pomeni dobra in ure jena puška v rokah dnbreaa bO"ra Stremil ie za tem da bi b«7 naš bafalion čim holie Oporočen Ko smo v bataljonu povedali da so partizani „ Sl n. penlj’ izdelali v»ni minomet je tvdj on poskušal da na napra-Vi za naš bataljon Vendar mn rt u*nefn ker je imel premalo pr* *'tvp/i*čbnv. Spomladi leta 1943 ie Stjenka odšel iz / bataliona «S. G'e-norčičatt v Južni primorski odred, ki je operiral ro Krasu Tam ie tudi dočakal kanituln. ciio Italije. Ob kamtnlnriii Ha IHe se mu ie izpolnila dolao nričaknvana želja da je lahko Ohnro*ll svata borce z vsem •potrebnim orožjem. S s»oio e. ■neto ie branil anrif-n fronto pred Stemni K so silili i’ Trsta za hrbet našim enotam To mo jo nalono je uspešno pršil Ta-ie ob nolr. priliki ko s n Nemci prodirali s tanki usta vil njihovo prodiranje na ta način, da je sam z minometom streljal direktno na tank in ga uničil. Po kapitulaciji Italije je bil dodeljen štabu, kjer je prevzel odgovornost za celokupno oborožitev IX. korpusa. Sodeloval je v vseh akcijah in ofenzivah IX. korpusa in je prejel zaradi svojih sposobnosti čin majorja. Stjenka si je vedno želel, da bi po osvoboditvi šel v Trst in tamkaj zopet de’a! kot kovinar v novi svobodni Jugoslaviji. Toda ni dočakal dneva osvoboditve. Nekaj dni prej Preden so enote IV. armade in IX kcrrvusa osvobodi’e Trst. je dal svo’o mlado življenje za svobodo delovnega ljudstva. Nemci so tik Pred svojo rrrn-nar r‘o Poskušali, da bi uničili naše rmrti-e-ske enote v S’o~ venskem Primorju, ker so se bali maščevanja, za vse zločine ki so .jih počeli po naši zemlji. Vršili so silovito ofenzivo na naše enote. Ob tej priliki je bil tudi Stjenka obkoljen s svojo enoto in ni mu Preosta-jalo drugega, kot da se prebije skozi sovražni obroč. Kakor vedno je tudi to Pot jurišal na čelu svojih borcev. Pri tem je bil smrtno zadet Stjenka je pa^el, borci so se pa še z večjim besom zaril’ v sovražni obroč, ga prebili in potem skupno z vsemi ostalimi enotami IX. korpusa šli na zadnji juriš, za Trst. To je bilo 1 aprila 1945. Borci, ki jih je vzgajal Stjenka. so sknrmo z druaimč eno-žnmi JA osvobodili i maja 1.945 Trs*, toda Stjenki se pa ni izpolnilo želia. da bi z n n ml skupno vkorakal med svoie fo-narno i.n stroje. Niennvo r”na. xko telo počiva tam nad Gačnikom v Tr"'"'-’-”' MARTIN CRRIF NAŠIM KMETOVALCEM Za stenami ječ v tržaških za- je poleg tople hrane, ki jo or-porih Coroneo se življenje tudi ganizacija oskrbuje pripornikom po zmagoviti vojni nad nacita- v dneh, ki so za to določeni. Ta-šizmom ni umirilo. Se vedno ko ostanejo oni nadalje pove- zapirajo vanje tiste, ki jim je svoboda najdražja stvar na svetu in ki so zagrešili samo to, da so svobodo preveč ljubili. Naši ljudje jim pravijo politični priporniki. S tem je povedano vse; tudi to, da je treba za borca, ki se je moral začasno umakniti z bojišča skrbeti, da se telesno krepak in duševno čil povrne nazaj. Ne sme imeti tistega trpkega občutka, da je zdaj osamljen in prepuščen sam sebi, čutiti mora trdnost antifašistične organizacije, ka.ere moč sega tudi preko jet-niških zidov. Skrb za politične pripornike je zato stvar tržaškega demokratičnega gibanja v celoti. Pomoč, ki jim jo nudi; pa jim daje neposredno organizacija žena. Vsak teden je na vrsti sektor za sektorjem in večinoma se dogaja, da žene iz posameznih sektorjev naravnost tekmujejo med seboj, kateri sektor se bo bolje izkazal. To zani z organizacijo in čutijo, kako tvorijo njen neločljivi del. Utripu ži>ljenja zunaj prisluškujejo v dnevnem časopisju. Iz njega so tudi zvedeli, da se bo vršila letos ob novoletni jelki velika obdaritev otrok. Ne bodo ji mogli prisostvovati, ne zbirati darov zanjo, vendar se čutijo dolžne, da tudi oni nekaj napravijo za to, da bi bil prihod dedka Mraza čimbolj prazničen. In glej, tako je skoraj, kakor da bi sem dedek Mraz pokukal za stene ječ in jim vdahnil posrečeno misel. Brž so se je oklenili in pričeti izdelovati igrače. Vsakdo, ki ima kakšnega svojca, mu je sporočil, kaj potrebuje in s skupnimi močmi se je nabavil potrebni materjal. Praznik je bil zanje, ko je prišel v celico in roke so jim same segle po delu, s katerim bodo pripravile otrokom toliko veselja ob prihodu dedka Mraza. Pričele so oblikovati lične konjičke, zrakoplove, motorje, ladjice. In ker dedek Mraz v ječo ne more, ker je pač prestar in vajen svežega gorskega zraka, ter bi ga v tesnobni ječi zadušilo, je samo pokukal pri zamreženem oknu vanjo. Darove, ki naj jih on izroči otrokom, pa so priporniki poslali iz zapora po svojcih, ki so jim prinesli kosilo. Tako so zdaj prišli darovi političnih pripornikov k ostalim darovom, ki čakajo prihoda dedka Mraza. Najdražji so nam ker se jih drži ljubezen ljudi, ki trpijo in so zaradi svojega trpljenja zdaj najbolj naši. Tudi tisti otrok, ki bo dobil tak dar, mora vedeti, kdo mu ga poklanja za novoletno jelko, in ga mora toliko bolj ceniti. Matere moramo vse to lepo in umljivo povedati našim otrokom. Razložiti jim moramo kako družita novoletna jelka in dedek Mraz vse dobre ljudi, ki se borijo kjer koli in na kakršen koni način, tudi tam v ječah za zmago resnice nad lažjo, za zmago pravice nad krivico. Neštetokrat smo že slišali besedo aselekcijan v naših stro-Icovnih knjigah in časopisju. Kmet sam opravlja že od pradavnih časov selekcijo v živinoreji in poljedelstvu, prepričan, da s tem dviga donosnost pri živini in hektarski donos pri poljedelskih kulturah. Na kaj jR treba paziti pri selekciji? Selekcija ima namen, najti med različnimi živalmi ali rastlinami posamezne rastline ali živali, o katerih mislimo, da bodo dale najboljše potomstvo. Tukaj gre za naravosloven zakon, da morajo imet i le starši z dobrimi lastnostmi dobro in zdravo potomstvo. Na več Posebnosti moramo paziti pri odbiranju posameznih rastlin ali živali za razplod. Oglejmo si nekaj primerov: V živinoreji nam še vedno primanjkuje dobrih plemenjakov (bikov, merjascev, petelinov itd.) Dosti kmetovalcev je prepričano, da moramo bike ali druge plemenjake uvažati iz tujih krajev. Dejstvo je, da plemenjaki dosti doprinesejo za učvrstitev neke določene pasme, vendar to ni vse. Zgodi se, da ravno z uvoženimi plemenjaki večkrat ne dosežemo zaželenih rezultatov. Plemenjaki prihajajo navadno v naše kraje iz dežel, ki imajo drugačne talne in podnebne razmere od naših. Ce pride plemenjak iz boljših krajev, se večkrat zgodi, da začne pri nas hirati in da na ta način zgubi precej svojih dobrih lastnosti V kmetijstvu imenujejo ta pojav — degeneracija. Ce preučujemo zgodovino, kako so nastale razne pasme, pridemo do ugotovitev, da so nastale slučajno ali hote na, podlagi selekcije. Ko ugotovimo med različnimi kravami mlekarica- P,A, Ogarev M Po zlomu fašistične Italije je primorsko ljudstvo začutilo tako sproščenje in navdušenje, da ga ni mogoče popisati. Ce še tako vrtaš po spominih na tiste dni in jih poskušaš prenesti na papir, so to le bledi odtenki tistega, kar se je takrat dogajalo. Bilo je sproščenje po tisoč letih pričakovane in zaželene svobode. Nikoli ne bom pozabil mlade tovarišice s Krasa, ki sva jo srečala s tovarišem Stankom, ko sva hitela kar preko gmajn in pašnikov po sedmih mesecih zapora v Coroneu proti domu. Bila je na kamicnu z nekaj partizani. Na strehi motorja je držala naslonjeno strojnico, ob teh je vihrala zastava z rdečo zvezdo. Kamion je brzel proti položajem, ki so jih že bilj zavzeli Nemci. V kamionu sta sedela tudi moški in ženska. Od časa do časa je mlada komandirka pogledala. kaj delata. Ko je opazila. da nekako vprašujoče opazujem vedenje omenjenih, se je nagnila do ušesa in pojasni la: »Izdajalca sta oba. Vohunila z grožnjami vplivala na partizane. Spoznal sem, kako globo-o v izdajstvo je bila padla. Toda partizani so vedeli, kaj je svoboda, ker so občutili vso veliko moč, ki jo je izžarevala prav tiste dneve čez vso Primorsko. Tudi prej so gorele vasi, padali talci m borci po gozdovih. Toda v srcih primorskih partizanov, aktivistov in vsega judstva je gorelo ie nekaj večjega in močnejšega. — Vera v zmago nad vsemi okupa-orji in izdajalci! Kamion je privozil v Volčjo drago. Mlada komandirka nama je stisnila roki z voščilom srečnega odhoda v partizane ir irenila po neki stranski poti Se sva bila prvič deležna partizanskega gostoljubja. Po-udili so nama velike kose sira, kruha in vina. Po sedmih mesecih stradanja in mučenj? z Coroneu in ulici Bellosguar-do v Trstu sva znova občutila — kaj se pravi jesti! Se bolj oa sva se čudila velikim ku-ocm orožja, ki so ga bili kra-ški partizani že odvzeli bežeči .talijanski vojski. Lucije in dalje po Baški grapi do Podbrda. Bataljon je ostal skozi štirinajst dni in vsak večer v sršenovo gnezdo. Partizani so hoteli dokazati, da tudi Nemcem ne bo tu prostora. Konec oktobra je bila vsa brigada znova zbrana v Jaznah pri Otaležu. Vršila se je reformacija komandnega kadra. Tudi jaz sem moral zamenjati kurirja za četnega' politkomisarja. Moj tovariš Zdravko je bil zato žalosten, pa sem mu dopovedal, da je potrebno biti tam, kjer je že bolj potrebno. Tudi meni je bilo nekako nerodno, ker sem se bil ravno privadil in imel priložnost opazovati ljudstvo, kako sprejema borbo. Na večer pred sedmim novembrom 1943 je bil drugi bataljcm v Gorcpekah nad C;rmi. Pripravljal se ie na praznovanje Velike oktobrske revolucije. Nikoli ne bom pozab'!, s kakšnim navdušenjem so borci sprejeli nalogo pripraviti velik kres. V enj uri je bilo pripravljenega dračja za veliko grmado. Kljub ostremu mrazu, bi je napovedoval drugih življenj. Le nekaj se je v moji notranjosti vedno bolj oglašalo. Čutil sem, kako polagoma leze nekaj ledeno mrzlega po nogah in rokah proti srcu. Vedno močnejši pa je bil tisti notranji glas in je zahteval — čaja, čaja. Sonce je med tem zatonilo za Cerkljanskimi hribi. Nemci so tedaj pričeli naiigati na nas še z minami in svetlečimi izstrelki. Ti so kot pošastne strupene kače sikali iz grap pod nami. Sovražnik je vedel, da je noč naš najboljši zaveznik in da izgublja bitko, zato je besnel! Nekako ob deveti uri je prišel ukaz za zbor in premik. Zapustili smo položaje natiho-ma in naglo. Zginila je hipoma vsa trudnost in mraz. Pozabili smo na čaj in jed sko-ro prepevajoč odšli eden za drugim v primerni razdalji drug od drugega skozi visoki sneg — jutrišnjim borbam za svobodo nasproti. «Caja se bomo napili v svobodi)), smo se pogovarjali na-tihoma, čeravno bj ga bil vsak PmtimmM Spornim demo sta in izdajala aktiviste in partizan«'. Zdaj ju peljemo na sodbo. Plačala bosta z glava-vami» Na to pojasnilo sem oba malo pozorneje pogledal. 2e izraz na obrazu je bil oduren. V očeh jima ie gorelo neizprosno sovraštvo do tistih, ki so bili okoli njiju. Prvič sem globoko občutil veliko borbo primorskega ljudstva. Spomnil sem se besed aktivista, ki jih je govoril na prvem ilegalnem sestanku v samotni hiši pod Se-brel iškim vrhom. »Tovariši, borba bo trda in tudi dolga. To pa zato, ker bo potrebno zdraviti tudi naše lastno narodno telo, ki je polno ran, tvorov in nesnage. Potrebno bo rezati v globino, operirati m nato zdraviti. Sele ko bomo tudi tak° ozdravljeni, bo zmaga gotova in naš a ». Moški, ki je sedel poleg ženske, je očitno vedel, kaj ga čaka. Bil je nekako skrušen in oogreznjen v premišljevanje. Zenska pa je nenadoma dvig-nila glavo in z prezirom do nas vseh dejala- «Videli boste, kako bodo še gorele vasi po Primorskem. En sam požar bo. Nič vam ne more pomagati, tudi če naju ustrelite. Zmagali bodo Nemci in fašisti* Mislila je izdajalka, da bo '.o sva polna občudovanj? do teh ljudi in okrepčana nadaljevala pot, je nekaj ostrih strelov odjeknilo po Vipavski dolini. Vedela sva, da sta oba :zdajalca prejela zasluženo plačilo. Dve veliki boleči rakavi •ani na narodnem telesu sta bili manj. * * * Le nekaj dni sva počivala doma, nakar sva se javila v Cerknem na partizanski komandi. ki je bila nastanjena pri Toškanu. Sprejel sem z ve-seliem posel kurirja. Moja prva pot je bila na Vojsko, kamor ie bilo treba prinesti v štirih urah neko važno pošto. Ker nisem bil vajen bližnjic, sem porabil nekaj več, a izročil pošto še pravočasno. Prav tisti večer so že silili Nemci iz Idrije. Nekaj dni nato je bila v Cerknem ustanovljena Vojska brigada. Ker se mi je bil posel kurirja zelo priljubil, sem izrazi! žel:o, da bi to še nadalje ostal. Tovariš Perun je bil kot namestnik bataljonske-ka komandanta zadovoljen in mi je dodelil še mladega Zdravka v pomoč. Drugi bataljon, kateremu sva bila dodeljena. je napravil premik na Bukovo. Dobil je nalogo ((nagajati« Nemcem kar se da, ker so se bili že razvlekli iz Gorice ob železniški progi do Sv. sneg, je vsem tekel pot s čela. Visoko so zaplapolali plameni tega kresa, ki so ga na čast Veliki revoluciji napravili sinovi Idrijske doline, Cerkljanske in Baške grape, Sebreljske m Sentviškogorske planote. Pr-vič smo vsi občutili v naši notranjosti nekaj novega, lepega, daljnega, ki nam bo dosegljivo le, če se bomo trdo borili. To daljno in novo pa je bila do tedaj nepoznana — svoboda!!! Nekaj dni pred božičem je Vojkova brigada vodila trdo borbo nad Staro Oslico v več kot meter visokem snegu. Smreke so bile vsled megle tako polne ivja, da so se zdele kot dolgi in pošastni, visoko v npbo štrleči stebri. Prvič sem takrat občutil mraz in smrt. Ležal sem na levem krilu položaja in čuval, da se ne bi bil sovražnik poskušal približati s te strani in nam priti za hrbet. Najbrže je sovražnik videl, da sem tam, ker je pričel nažigati z dum-dumkami name. Bil pa sem skrit globoko v snegu, tako da so se krogle raztreskale nad mano. Sneg me je zelo dobro ščitil. Nisem pa tedaj občutil prav nobene navezanosti na življenje. Zavedal sem se, da s svo jim čuvam dvajset in še več rad popil veliko skledo. Premik je trajal več ur in je bil zelo naporen. Dospeli smo končno do nekih samotnih poslopij v gozdu. Odpočitek in spanje, je bilo povelje. Tako smo se vsi razveselili, kot otrok, lepe igrače, ko smo otipali z mrzlimi rokami praprot v kozolcu. Napulili smo jo iz kupa na tla, polegli in se še pogrnili z njo in pospali. Zunaj pa je snežilo, snežilo in metlo, metlo, da je bilo veselje. Dan pred božičem je bila brigada na višinah Zirovskega vrha. Vedeli smo, da bomo praznike imeli v dolini in je bila zato morala na višku. Res smo napravili premile prav na božični večer v Žiri. V veliki dvorani Sokolskega doma je brigadna igralska skupina priredila enega svojih najbolj uspelih mitingov. Nad 200 ljudi je bilo na mitingu in se čudilo — novim ljudem in novi umetnosti, ki je rasla vzporedno z našo borbo. Dvorana je grmela odobravanja in pritrjevanja, ko je govornik omenjal, kako se partizani borijo za rojstvo nečesa novega, kar do sedaj še nismo imeli — za svobodo. Tudi partizanom sveti na pot v tej borbi — rdeča zvezda, ki je znak bratstva in miru med vsemi narodi na svetu. Organizacija AF2 v 2ireh je takrat zbrala toliko daril med ljudstvom, da je vsak borec Vojkove brigade dobil svoj zavoj. Poleg drugega je vsak zavoj vseboval še listek z voščili: 2irovske žene voščijo borcem za svobodo srečen božič in kmalu zmago«. V mojem zavoju je bila poleg tega lističa še razglednica, katero je žirnvska mladinka r.episala: «M1 idemu nepozna- nemu borcu srčna božična voščila in pozdrav ljubezni«. Tudi danes še priznam, da sta me ti dve voščili zelo ganili. In ne samo mene. Občutili smo, keko ž‘vo nas spremlja vse ljudstvo v naših naporih. Dekleta so svoja skrivnostna hrepenenja nekako prikrivala. Višji jim je bil cilj borbe. Vedela pa so, kako borcem v gozdovih pomaga včasih tudi le beseda, zato so jo pošiljala tudi nepoznanim. 2e dalj časa so borci brigade imeli neki sum na dva tovariša, ker jih ie njihovo vedenje izdajalo, da nimata dobrih namenov. Tisti, ki jim je bila poverjena naloga čuvanja pred vrivanjem raznih izdajalcev med vrste borcev, so postali pozorni. Brigada ie imela še polno važnih spopadov s sovražnikom prav v božičnih dnevih. Prve dni januarja je bila znova v 2ireh. Stab se je nastanil v praznem župnišču, vsi trije bataljoni pa so bili razmeščeni po položajih v hribih nad trgom. Vsi borej so verjeli, da bo sedaj nekaj dni vladalo zatišje in počitek, katerega so bili tako zelo potrebni. Izdajalca pa sta bila na delu in sta napravila svoje- 2e ob sedmih drugo jutro so nas napadli Nemci in belogardisti, katere je izdajalčeva roka usmerila mimo položajev naših bataljonov. Nenadoma so zaregljale strojnice, da so se šipe po oknih drobile. Pravkar smo propagandisti pripravliali gradivo za brigadno glasilo «Za Vojkom«. V nekaj minutah je bilo vse pospravljeno in pri-pravljeno — za borbeni umik Za to pa je bil že zadnji čas. ker so Nemci že drveli po glavni cesti proti nam- Prav z nasprotnega hriba so z dvema strojnicama sipali krogle na edini izhod iz žuonišča, da je ves prostor kar živel. Vendar je nria partizanska odločnost in jeklena hladnost zmagala. Padel je komandir štabne pa-trole prav pred mano, ko sva prečkala cesto, na glavnem mostu so belogardisti zaklali ranjenega kurirja Borisa iz Cerkna, ki me je nasledil v drugem bataljonu, ustrelili so brigadnega sodnika in še dva druga tovariša, ki so jih dob? li za neko hišo skrite. Padel je tudi mlad poročnik in če trije drugi tovariši, ko so bili že v kritju gozda nad trgom. Več nas je bilo teže in laže ranjenih. Bilj smo zvečer odpeljani v Cerkno in od tam v bolnico »Franja«. Tu smo potem tudi zvedeli, da sta bila oba izdajalca razkrinkana in da sta že prejela zasluženo kazen. Kq sem za to novico zvedel, je prenehalo kljuvati v kolenu. Rana, ki jo je povzročila krogla iz strojnice, se je bila ognojila, kar je povzročalo neznosne bolečine. Znova dve nagnusni rakavi rani manj na načem narodnem telesu, sem si mislil. Jasno mi je postalo vedenje posebno enega izmed izdajalcev, ki je neko noč napravil vzbuno z rafalom iz brzostrelke. Hotel je tako zakrinkati svoje ogabno izdajalsko delovanje, ko je trdil, da skrbi zato, da ne bomo presenečeni. V resnici pa je s tem rafalom dal znak sovražniku, ki je bil v utrjeni in razsvetljeni postojanki pri Sv. Treh Kraljih. Jasno je tudi postalo, zakaj so prav na položaje naših borcev pričele padati mine, ko so se pripravljali, da to postojanko napadejo. Jasno nadalje, zakaj so se belogardisti približali v neposredno bližino naših položajev zakrinkani s titovkami z rdečo zvezdo. Ko sem se po ozdravljenju vrnil nazaj na štab brigade, je bila prva novica ta, da sta bila že sojena dva izdajalca, ki sta povzročila tudi mojo rano. «Bila sta izdajalca«, so mi hiteli praviti vsi tovariši na štabu. Tako so borci Vojkove brigade praznovali božične dneve leta 1943. Sli so vsi skozi težke preizkušnje, toda spomin nanje je lep in živ. Lep je zaradi tega, ker so občutili živo povezavo z ljudstvom, katero je kljub tolikim nevarnostim in izdajstvu pomagalo in podpiralo svojo vojsko. Lep pa še Dosebnc zaradi tega, ker so s takratnim trpljenjem in od"'-vedjo vsem lagodnostim božičnega življenja pcmagali do rojstva y veliko svobodo tešečemu narodu in do rojstva novih ljudi z veliko socialistično prihodnostjo. m mi, da se katera odlikuje ne samo v izredni produkciji mleka, temveč tudi po kvaliteti mleka (odstotek maščobe), jo pustimo za razplod. Od iste krave pustimo tud i bikce. Ko-rislonosnost (rentabilnost) živali pa ne smemo soditi le pa nje produkciji (količina mleka, maščobe, mesa, jajc itd.), temveč tudi po količini krme, ki jo žival izkorišča, da nam da neko količino produktov-Poznamo na pr. zelo donosne goveje pasme, ki pa niso ta naše kraje ,ker jim ne odgovarja naš bolj revni način krmljenja in obenem podnebje. Odbirajmo plemensko živino vedno le, ko dobro pretehtamo vse njene dobre in slabe lastnosti ter vodimo o njej natanl-no evidenco v tako imenovanih «rodovnih knjigahn. Iz rodovnih knjig mora biti razvidno za vsakega posameznega bikca ali junico, koliko mleka je dala v enem letu njegova mati, podatke o nje rodovitnosti, zdravstvenem stanju, kako izkorišča krmo, ime nje matere in očeta in karakteristiko staršev in prastaršev, V rastlinstvu, posebno pri nas v obalnem pasu, kjer intenzivno vzgajajo povrtnine in se kulture večkrat na leto menjavajo, je selekcija posebno važna. Naši kmetje so navajeni uvažati semena iz drugih držav. To dni ali le do neke mere. Večkrat se je s semeni zgodilo enako kot z uvoženimi plemenjaki. Dobro zdravo, či-stovrstno in koristno seme sl lahko sami doma vzgojimo — seveda moramo biti precej pazljivi, potrpežljivi in imeti moramo veselje do dela. Rastline moramo zasledovati ves čas njihovega razvoja. Točno moramo vedeti, kdaj smo seme posejali, kdaj je skalilo. Zelo važno je, da ugotovimo, kako se posamezne rastline obnašajo proti boleznim in proti škodljivemu vplivu suše in v kolikem času rastlina dozori. Krajši ali daljši čas, ki poteče od setve posamezne rastline do obiranja sadov, je odločujoč za kraje, kjer stremijo za tem, da se ta čas čim bolj skrajša. Naše ozemlje je ozemlje zgodnjih pridelkov. Zgodnji sadeži so na tržiščih dražji in prav zato moramo gojiti le zgodnje vrste (krompir grahj kapusnice in ostala zelenjava in sadje). Pri krompirju, ki je tako važna in donosna kultura za naše razmere, bi moral vsak kmet že na njivi zaznamovati popolnoma zdrava stebla (revno krompir je zelo podvrifn boleznim degeneracije, ki povzročajo tako imenovani ,lVi-rusi»). Predvsem moramo žiti, da so rastline, katere nl> meravamo obdržati za se me, zdrave in odporne proti sušu Vse neodgovarjajoče sadikč moramo takoj odstraniti z njiv-Ko smo izvršili to glavno nalogo, vzemimo za seme najbolj rodovitne rastline. Pri koruži moramo že na njivi izbrati vse one rastline, ki imajo vsaj dva dobro razvita storža in jih spraviti posebej. Od storžev pa moramo pustiti za seme le one, ki so dobro razviti, zgoraj *n spodaj enako debeli ter imajo zrnje v ravnih vrstah. Pri stročnicah določimo ta seme najbolj razvito stročje in tisto, ki prej dozori. Pri repi in pesi si ohranimo za seme korenje ,ki se je P0<* enakmi pogoji najbolj in najprej razvilo. To, kar velja za omenjene rastline, velja obenem tudi td nekatere, ki jih nismo navedi* (žitarice, krmilne rastline itd■)• Naši kmetje sl morajo dobr0 zapomniti, da količina pridelka ni odvisna samo od način® obdelava in od gnojenja, Prl živim od krmljenja, temveč da je dober pridelek in donosnost živali odvisna predvsem od semena in od pasme. IZ PARTIZANSKIH DNI. PATRULJA NAPREDUJE V SNEGU .................................................................................................................................................. n.................... iiiiiimiimiiiinii"11* damo Kristu, in Krist, ki je dober, nas nagradili) ((Večer je, Teofil! Poglej ljudstva! Ne utegneš nocoj!« «Da govori tako sužnja! Ni te na dahnila sveta Sotija! Ni- 1 II. DEL SPISAL 5~s 130 aJasno dvorjanico iz svetega i la se je po dvornih šegah, ka-Bizanca imate! O Toper, raduj I kor bi stala pred samo carico, se časti neizmerne! Povej, sužnja, prejasni gospodarici, da se Ji klanja trgovec Teofil iz Soluna in prosi, če bi smel pred njeno, od sijaja presvete des-pojne ožarjeno lice. Nevredni hlapec je srečen, če sme no-Pubiti novo tisti, ki je hodila z največjo despojno vesoljne zemlje!« Gospe in deklice so se ob trgovčevih besedah priklanjale, kadar koli je izrekel Spiri-dion - Teolil ime de^pojne. Ci rila je bila zbegana Priklanja- pa beseda ni mogla prek ust nic. Zato je izpregovoril vno-.ič Spiridion. nSužnja, govori, kje biva jasna dvorjanica? Ali more pred njeno lice hlapec?« ((Gospodarica sedi na vrtu pod platano in razmišlja«. «Sužnja, poplača te Krist, ki Je dober, ako me vedeš prednjo. Glej, zapestnico ji podarim, če me vedeš do nje. Zakaj Teofil se boji Boga in če podarim koli! Kdo poreče pod soncem: ne utegnem, če ga kliče prilika, da pade na obraz pred carico zemlje in morja? In kdai so pognale črvu peruti, da bi sedel na kupolo carske palače? Vesel je, če prileze na travnato bilko in se ogreje v soncu. Jaz grem s teboj!« Trgovec je takoj položil zapestnico v baržunasto škatlico, pospravil zlatnino ročno v za-bol, postavil k njej krepkega sužnja za varuha in odšel skozi gnečo izpred bazilike za Cirilo. Množica ga je pozdravljala, on pa je s povešeno glavo mrmral: «Blavor tebi, Toper' Blagor, blagor!« Ko sta dospela po ozkih ulicah do prefektovega dvora, se ’e ozrl Spiridion z vajeno pre-vidnosrio preko ramen na desno in levo. Nilrie jima ni sle- njej, podarim v duhu despojni. In kar damo svetemu domu, dil. Pospešil je korak za beže- čo Cirilo, ki je šepetala molitev k apostolu narodov, naj otme Ireno, kakor je njega Bog otel iz morske globine. Zakaj prepričana je bila še vedno da je evnuh poslan od dvora. Spiridion Jo Je prijel za roko. «Cfrila! Ne boj se me! Saj me poznaš?« «Spiridion!» je dahnila. Evnuh je posegel z levico na njene ustnice. «Molči! Ne govori niti v mislih mojega imena! Umoriš me!« Cirila ga Je nejeverno pogledala in s studom odklonila njegovo roko. «Ako si izdajalec moje gospodarice, naj bo tvoj delež na vrbi kakor Judežev!« «Cirila, tl ne veš, da sem utekel z Epafroditom? Ne veš, da sem v njegovi službi in da nosim na srcu pismo Ireni? O, nebo se odpre nocoj nad njo! In Iztoka sem rešil jaz, laz, Cirila. Bog me ne pogubi. Mogočno bo pritisnilo to dobro de- lo na sodbi skodelo v zveličanje«. Sužnja se je pomirila; svetilka na hodniku je razsvetlila evnuhovo lice in Cirili se je zdelo, da ni prevare v njegovih očeh. Mignila Je, naj počaka, da gre na vrt k Ireni. Naglo se je vrnila in povedala, da je ni več pod platano. Sla sta pred spalnico. Cirila je odprla vrata in se tiho bližala Ireni, ki je klečala pred ikono v grozni žalosti, V roki Je še držala zmečkan pergament, Azbadovo pismo, katero Ji je izročil tekač, vtem ko je odšla Cirila na trg. Ko se je je Cirila dotaknila in pokleknila ob njej, se je razblinila za trenutek pusta megla ki jo je objela in jo stisnila,-kakor bi se omotale krog nje vrvi in jo držale v tesni ječi. Ko pa se je ozrla proti vratom, kjer se ji je klan