Leto I.	Na Dunaji 15. septembra 187«.	List 18.
K ii c z o v sin.
Leži' otrok mertev in merzel,
Edini, preljubi knezov sin; Solzna se topita oča in mati, V trepetu od groznih bolečin.
,0 žena, o mati, umeri je tvoj Mirko!"
„„Moj dragi! tvoj sin priserčni umeri — Naprežen je voz, od tod pobegniva,
Kjer njemu pogled se je rajski zaperl!""
„»Poročno moje zlato ogrinjalo Demte v čemo jamo z njim; Denite k njemu vse moje veselje,
Recite, brez njega da mertva živim!""
„Počivaj mirno, dete presladko!"
„„0h, mojega serca edini sad!"" „Počivaj mirno, solzni biser očetov! — Poženi! — Ostani samoten, moj grad!"
„nO mož! ne ostane grad samoten,
Dokler še hranjuje v sebi moj cvet, Ne dolgo dišečo, uvelo rožo,
Vse moje življenje, edini moj svet!""
Zderče vozovi glasno po cesti,
A še sta glasnejša brezup in jok: , O Mirko, moj Mirko, z bogom, z bogom! Iztergala nama te smert je iz rok!
Dirjala sta presunena k strijou Brez pitja in spanja, brez jedi:
Solze so pijače, vzdihi so hrana, Brezup za tovariša z njima sedi.
Merlič je v gradu ležal očetnem, Iz verta na rakev cvetic mu dade,
Mladeniči štirje neso ga k pogrebu, Duhovni pojo in zvonovi zvone.
Že jama globoka je izkopana, Progrezajo varijo cvetoče telo,
Duhovnik verze persti z lopato, Odmoli ter beseduje tako:
»Položili smo te k slavnim dedom, Ki so pred taboj zapustili svet;
Imeli so mnogo dnij veselih, Imeli še več sovražnih let.
Nektera nesreča nij tebe zadela, Kateri ne bil bi med nami odšel,
Premnoga te bridka nij rana bolela, Ki tebi pripravljeno svet je imel.
Neznana je tebi strast in ljubezen, Za ktero toliko sere kervav/,
Neznane grenkosti praznega upa, Ki dušo v obetih ležnjivih slepi.
Okusil nijsi zaničevanja,
Krivic in izdajstva nij vbadal t« gad;
Nij žgaio žarečim te ognjem kesarije, Zadajal nij sol/, rojeni ti brat!
Preblagi materi iz naročja
Nedolžen si hitel čez temni most;
Iz mirnega zgodaj vzet življenja,
Uživaj tu v grobu mirno sladkost!"
Triglava« iz Posavja. n.
Bil je Baltazar, kakor srno že dejali, najstarejši sin Triglavanov. Vsi so ga čislali in spoštovali, ker je bil pošten in umen mož. Oče ga je najrajši imel izmed vseli svojih sinov, in mnogokrat ga je po šiljal namesto sebe po posebnih imenitnih opravkih. Povsod se je moški in umno všdol, in po pravici je stavil Triglavan veliko upanje vanj. Tudi sosedje so ga spoštovali, in celo sovražniki, ki so ostro pazili nanj, nijso mu mogli ničesa očitati. Bratje so ga čislali in ljubili, in sploh svojega očeta imenovali, ker zares je skerbel po očetovski zanje, ko so bili še manjši, in tudi potem, ko so bili že odrasli, ko nij bilo že več potreba, včdel se je rad, kakor oče z njimi.
Ko je zvedel, kakor smo videli, skrivno očetovo željo, bil je ves tih in molčeč, ves dan nij bilo besedice iz njega, in videlo se mu je, da nekaj imenitnega premišlja.
Vse dobro pretehtavši in premislivši pokliče zvečer, ko je bil Triglavan za pečjo zadremal, svoje brate v stransko izbo. Videč vse zbrane, stopi na klop, ter jame tako govoriti:
Bratje! Ljubezen do našega miliga očeta (bog jih še dolgo zdravega in veselega ohrani!) ljubezen do našega milega očeta je močna vez, ki druži in edini naša serca!
Ta ljubezen vodi vse naše dejanje. Ta ljubezen, bratje; vodi tudi mene zdaj v tem, kar bodem govoril. (Dobro!)
Ljubezen, govori sv. Pavelj, je poterpežljiva; a bratje, ta poter-pežljivost ima svoje meje. (Dobro, tako je!) Bratje! mi ljubimo svojega očeta, in vemo zakaj; on ljubi nas, in ve zakaj. Njegova ljubezen nam je nad vse, ne smemo torej in ne moremo terpeti,niti ne bodemo terpeli, da se našemu očetu bližajo nevredni, malopridni potepuhi, da nas, medene besede v uho mu šepetslje, s časom čisto izpodrinejo in pahnejo iz njegovega serca. Kedo nam more reči, da si nij smo v potu svojega obraza prislužili njegove ljubezni? (Dobro, dobro!) Zatorej, bratje! taka je moja misel, in gotovo tudi vaša, saj vi vedno in povsod mislite, kakor jaz; a kaj pravim, mislite, kakor jaz ? Saj še misliti vam nij treba, jaz mislim za vse. A kedor hoče kaj misliti tu, ta naj se pobere iz tega če-stitega zbora, on je izdajalec.
Pri teh besedah, ki jih je Baltazar bolj kričal nego govoril, vstane velik hrup po zboru, vse vprek kričijo: dobro, dobro! Tako je! Istina! Tu se nič ne misli; Baltazar misli za nas, 011 je naSa glava. Bog živi Baltazaija! Slava!
Ko hrup potihne, prične zopet Baltazar:
Bratje! znano vam je, kako radi bero naš oče; mika jih vse, kar je znanja vredno, radi se podučujejo, radi se tudi pošteno razveseljujejo.
Kar so pa imeli knjig, prebrali so jih že vse po večkrat, kakor veste, in zdaj so čisto brez dušne hrane. Zdaj veste, zakaj so delj časa že tako otožni, da se jim nič ne ljubi. Moja ljubezen do očeta mi nij dala miru, premišljeval sem ter si belil glavo, in nijsem miroval, da sem prišel stv&ri do korena. In kar sem našel sam, to so mi oče poterdili.
Bratje! vadno smo si prizadejali ustreči vsaki želji našega ljubljenega očeta; ustreči hočemo tudi tej. Mi hočemo spisati očetu knjig toliko in tacih, kakor si jih žele; mi, pravim, in drug nikdo. Kaj jih ne moremo, kaj jih ne znamo, kaj jih nečemo? Mi vse znamo, vse moremo in hočemo, kadar in kjer je treba očetovi želji ustreči! (Dobro! dobro! Vse znamo!) In veste, bratje! kaj bode. iz tega? — Oče nas bodo tem bolj čislali in ljubili, nas in druzega nikogar!
Da pa bolje dosežemo ta svoj blagi namen, naznanim vam ob kratkem svoje misli, kako bi se ta stvar najbolje začela; a vi poslušajte, ter sklenite soglasno, kar vam nasvetujem.
Mi vsi, ki smo nocoj tukaj zbrani, združimo se, kakor sem dejal, v ta namen, da očeta ljubimo, da jim strežemo, a posebno da jim knjige spišemo. (Dobro! dobro!)
Bratje! podajmo si roke, stopimo ter napravimo živo sčč okolo našega očeta, da se mu nikdo ne more približati, nikdo z njim govoriti, nikdo mu knjige prinesti! Oče bi se razvadili, in ne čislali bi več naših knjig, kakor so vredne. (Dobro! dobro! Istina!) A kedor še pozneje želi stopiti v našo bratovščino, mora prinesti meni, ki me izvolite za sta-rejšino (volimo, vsi soglasno!) Dobro, tako je tudi vaša dolžnost! Meni torej prinese pisano prošnjo, a priložiti ji mora rojen list ter spričalo uboštva, in da so mu po postavi koze cepljene. Jaz mu pretipljem potem serce in obisti, in če ga spoznam v tej preiskavi, predložim ga vam, da ga sprejmete v našo bratovščino. (Dobro! dobro!) Kadar pa je sprejet, mora v naši druščini očitno priseči to prisego, katero sem, da se laže pomni, jaz sam v lepe všrze spravil. S16ve pa tako:
Po suhem vedno in po blati Za vami zvesto čem stopati, Po vaše misliti, pisati, ,	Ter govoriti in molčati;
Napenjati se pri debati, KedAr se prazna slama mlati, Po vaše kašljati, pljuvati, Lep<5 se in gerdo deržati, Sedeti, jesti, piti, spati, Na strani ali vznak ležati, Jokati se in se smijati, Skakati z vami in plesati; Repenčiti se in se bati, Poditi in pete kazati;
Hvaliti, grajati, psoviti, Ter: slava, živijo! kričiti; Po glavi, rebrih mu dajiti, /	Kedor nam našo slavo kriti!
Roke, noge si dam zveziti, Ter z mlinskim kamenom na vrati Na dno morji se pokopiti, Ko vas bi botel kdaj izditi!
Tako se mora zavezati. (Dobro! dobro!) Med sabo smo si prijatelji in bratje, pomagamo si ter podpiramo se v besedi in v dejanji. A kedor nij z nami, on je soper nas, in gorje mu, kedor je naš sovražnik. Kakor konji proti volku, obernemo se vsi proti njemu in ne bodemo mirovali prej, daje po polnem uničen, in kader že nič več ne dihne,potem mu damo še vsak eno od zadaj. (Dobro! dobro!)
Pisati sme pri nas vsak, kedor zna čerke delati. Ne gleda se na slovnico in pravopis, nego na serce.
Spisi morajo biti taki, da jih sme človek brati na veliki petek ali tudi pred obhajilom tist večer. (Dobro!)
Kedor iz med nas kaj spiše in tiskati di, imenuje se „pisatelj«, in sicer, dokler nij napisal tiskane p61e ali pet drobnejših pesmij, imenuje se „nadepolni", a če več, pravi se mu »slavni". Pesniku pa je največja čast, če se imenuje „mojster pevcev". (Dobro!) To sem naredil tako, da ne bode kake zamere, ker po izkušniji vem, da pisatelj je silno občutljiva božja stvar. (Istina!)
Spisi se bodo naznanjali in pretresovali v »Drobnicah"; samo po sebi pak se umeje, da se bode samo hvalilo, vse hvalilo, saj pri tako umnih in poštenih možčh se niti misliti ne more, da bi kedo kaj napačnega spisal. (Pravo! pravo!)
Da se pa naše pretresovanje sv^tu ne bode zdelo poveršno, pristransko, sm6 se tu pa tam omeniti kak tiskaren pogrešek, in pa, to da malokrat, kaka nedolžna „oblika."
Na priliko tako le:
„Naš neutrudni, slavni pisatelj, gosp. Slamorezec, dal je zopet na svitlo knjigo, katera se gotovo vsakemu močno prikupi." Po tem se sme ob kratkem povedati, o čem knjiga govori. Na zadnje se pristavi: rjezik je čist in gladek ter tudi prostemu človeku lehko umen (če tudi nij res). Tisk in papir g. Prelaznika sta, kakor zmirom, vse hvale vredna, in cena je tako nizka, da si more lepo knjigo vsak omisliti."
To nam bodi izgled kritike, po katerem se bodemo vladali, da ne bode zmešnjave in prepira.
Pa ne samo v pisanji, bratje si bodemo v vsem dejanji; hvalili se bodemo, kjer in karkoli bode mogoče. Vse, karkoli stori kedo izmed nas, bode lepo, dobro, vso hvale vredno. Vse drugo pa ne bode za nič.
Hvalili pa se boderao zato tako, da nas bodo nas oče bolj veseli, ker imajo take sinove.
Če kedo kje kaj očitno govori ali poje, karkoli si bodi, dejalo se mu bode v „Drobnicah": »slavo- in živioklicev in ploskanja nij bilo ne konca ne kraja"; — ali če je kaj šaljivega govoril: »od smeha je hotelo vse popokati." — To so vam krepki a lepi izrazi, ne? (Da, da! Izverstno!) Vse sem sam naredil! Če se pa hoče komu najvišja čast izkazati, reče se mu: daje nzvonec nosil." Kako lepo na pr. bode se bralo v „Drobnicah": gospodičina Milica Zapenčeva je tudi ta večer, kakor po navadi, zvonec nosila." (Dobro! dobro! Še boljši bi pa bil »b6rovž!")
Sploh gledimo, da pišemo po domače, prav na debelo, po kmetski, tiste olikanosti in politure nij nam nič treba, niti našemu očetu.
Kar tako spišemo, bode se imenovalo slovstvo ali literatur* (Zivio, Slava!)
Bratje, veste, kaj je manjkalo našemu očetu? Slovstva jim je manjkalo, če tudi nijso znali imenovati svoje potrebe. Zdaj jim je po-rnagano!
To naše slovstvo se res ne bode moglo meriti z druzimi, ni po velikosti ni po notranji vrednosti; bode pa, in to je največ vredno, bode pa čisto, nedolžno, otročje! In če bodo tudi naše knjige potem dolgočasne, da nekateri bralec pri njih zaspi, nič ne dd, to spanje bode spanje pravičnega! (Dobro, dobro! Izverstno!) Toliko o naši bratovščini sploh.
Ko je Baltazar končal ta govor s povzdignenim glasom, obriše si , pot z obraza, in globoko zdahne, ker jelo mu je bilo sape izmanjkovati. Bratje ga navdušeni obsujejo ter mu zapored roke stiskajo.
Čez nekoliko časa Baltazar zopret povzame besedo, ter tako govori:
Zdaj vam hočem pa še nekoliko bolj natanko razložiti, kako in kaj naj se piše, da bode našemu očetu po volji in nam na korist.
Bratje, podloga vsej izobraženosti, pervo in glavno delo vsake poštene literature je — pratika! (čujte, čujte!)
Jurij Kopriva.
Obrazi iz narave.
VIII. Na razhodu.
Kaj pa je vam, ptice preljube, da zdaj tako na naglem vse mol čite? Ti slavljeni slavec, ki si tako sladko prepevdje v pomladi navduševal mladeniča ter narekal mu gorko, zaljubljeno pesem, kako merklo posedaš zdaj med berstjem! Ti veseli skerjanec, ki si za zgodnjega
jutra in za poznega večera visoko krožeč v obzorji mladim in starim povzdigoval serca, kako sanjivo čepiš zdaj ob grudi zemlje! Ti ljuba prepelica, ki si za večernega hlada tako glasno klicala kmetiču v vas, kako poterto se vtikaš v razor! Ti naglokrila lastovka, ki si bila ponižni kmetski hišici pod nastrešek nanosila gnjezdice, — kako nemirno in hlastno sukaš se svojo mlado zarčjo okolo bele, vaške cerkvice! In ve prijazne tovarišice vse, od živahne p^nice, ki je drobno žgolela v germu, pa do plenolovne postovke, ki se je vozila po zraku, ve, ki ste bile iz tujih krajev priromale k nam, gnjezdit pri nas ter sč svojim prijetnim, neutrujenim prepevanjem oživljat naše polje, gozde, ledine in podnebje, ter vedrit in razveseljevat nam serce, kako tožno in medlo zdaj pomolkujete vse!
Vem, merzel veter povleka po rujaveči ravnini; gosta jesenska megla niže in globje lčga v doline, da solnce rudi samo verhove go ram; žetev je s polja, žito v predalih; po njivah moli samo bodoče ster-nišče; povsod je tako prazno!
To je: ptice se nadejo, da se bliža čas, ko bi morale hudo prezebali in stradati. In hipoma začno sanjati o milejši domovini, kjer je z živežem miza bogateje pokrita. In zbiraje se v čete vzdigavajo se tudi že v ozračje, pa se zopet pospuščajo nazaj doli, kakor bi jim vendar pretežko bilo, da bi se ločile od prijaznih, priljubljenih jim krajev, kjer so skozi jasno poletje tako mirno prebivale in gnjezdile.
Ali mahom se jim iz srede začuje glasen klič za znamenje na odhod. In krilati pevci se z lahka poženo više in više v zrake. Kmalu leteč proti jugu potegnejo se v tanki in dolgi čerti dalje, da se pozor nemil očesu vidi, kakor kak-pomenljiv pomišljaj na prostrani, nebeški pdli. In dalje ter dalje letč čez potoke in reke, čez gore in dole, da, čez široke dežele, čez sinje morje!
Tačas se stoži tudi človeku nekateremu ; duša mu skopem! od sladko-otožnih, hrepenečih željž. Povzdignil bi se rad, kakor ptiči v zračne višave, in plaval za njimi, za njimi — bog vi kam tja v tuje, neznane, vzorne daljave, da tamkaj pozabi bridkih prevar, katere je bil tukaj doživel, da si tam ohladi rane, ki ga tukaj peko a ne minejo; d* onda morda najde tisto, kar mu tu skromna domovina prikriva.
To se v^, da tik, oziraje se za ptičjim vlakom, ne misli na težave in nevarnosti, kakoršne prete popotnim. Malo je namreč ptic, ki potujejo samo po dnevi; večina jih tudi po noči dalje vesli brez spanja, brez počivanja! In koliko je to potovanje, kako čudovito! Kaj je, ki tem pozračnim bivalcem kaže tir, po katerem gotovo prispevajo do za želenega smotra? Kaj jih uči reda, katerega se potoma tako pravilno deržč?
Tu nahaja ubogi človek, ki ima pamet in um, samo reven izraz, da odevije ž njim svojo nevednost more samo reči: to je nagnotje! O, ta nagib pak je tik, da lehko pogreša vsak kompas in vse preračunje-vanje. Tu je meja, preko katere tudi najbistroumnejši naravoslovec ne nahaja nobene bervi.
Brez ptičjega žvergolenja ostra zima poteka. Samo malo pri nas ostalih ptičev si išče živeža po samotnih tirih in gazčh; ali časi, ko zlasti hudo zmerzuje, priletujejo k našim stanovališčem in prijazno po-kljuvavajo na okna: „ljubi človečki, odprite nam; zel6 nas zebe in lakota muči!"
Ali kmalu se zopet ljuba pomlad povračuje, in ž njo tudi preljube ptice. Juhe! zopet je veselje v vasi, ko se nenadoma perva lastovka čivljaje ovija okolo pohištva. Otroška pobožna vera jo blagoslavlja in varuje; saj treščilo bi jim v sleme, kjer bi lastovko gonili od hiše ali jej razmetavali gnjezdo. — Kmetic, pokladaje si žuljavo dlan pred oči, gleda kvišku, ako bi mogel po ptičjem prilitu posneti: ali bode letina slaba ali dobra? Nesrečnik, bolnik, tudi ta čuti, da s povračujo-čimi se pticami prihaja tudi pomlad, ki milo tolaži in se sladkim upanjem blaži, ki tudi največjemu ubožcu lajša težave.
Vendar ptica m na gerških, na laskih, na španskih in cel6 na afrikanskih obalih — kedo jim naznanjuje, da pri nas se iz nova po-mlaja? Neka temna slutnja, neki notranji čut, ta je, ki jim tačas veleva: kvišku, odpravite se na daljni pot!
In koliko pripovedovati bi nam mogel vsak teh malih popotnikov! Pripovedovati, daje prepeval pač preko prelepih in vonjdvih travnikov, ki se dozdevajo pravi pozemski raj, v katerem bi samo ljubezen imela svoje svetišče — a tudi tam človek sovraži človeka, brat brata preganja, povračuje se prijateljstvo z izdajalstvom, ljubezen z nezvestobo; po tihih bregovih in verhu stermih gor&, kjer se zdi, da se edino noč bori z dnevom — tudi po njih seje razlegal že morilčev hrup; tudi tam je mnog skriven grob; ob samotnih vodah in bistrih potokih ki so tako čisti — tudi tisti so bili že rudeči, rudeči od človeške kervi!
Pripovedoval bi lehko, kako je komaj ubežavši neprestanemu človeškemu zalozovanjn v tistih krajih, koder kraljuje tudi samo strast, zavist in sebičnost, potem potoval morda preko širnega morja. Morje je bilo burno in viharno: drevili so ga grozni valovi. In že pešajoč bi se bil skoraj ščinil v peneče vodovje, kakor toliko obnemoglih sopotnih tovarišev, — kar je v najizkrajnjejši sili zagledal ladijo ter na nje drevcu je varno počival A pod njim so brodniki v smert-nem strahu molili in na vso moč si prizadevali, kako bi topččo se ladijo oteli pegube. Kar v tistem trenotji se navskriž razkrehne in grozni valovi sojo požerli njo in vse.On sam je zletel dalje in srečno prispel do kopnega.
In tu zopet prepeva vesel: a človek tukaj in tam svojemu bližnjemu in sebi življenje greni sfe svojo pregreho; vč to — vendar nij nikjer boljši f	j. Ogrinec.
E
m i.
Osoda te je sem zanesla Iz domovine v tuji kraj;
Pustila si deželo drago, Mladosti si pustila raj.
Jaz nijsem te pozn&l otroka, Igrila nijsi ti z men6;
A vendar tujee v tujem svetu Našel si v tebi sem sestr6.
Oe ljubiš ali me sovražiš, Odpuščam ti oboje rad;
Saj nijsem ti sam<5 prijatelj, Po sercu sem ti zvesti brat.
Premisli to in ne zameri,
Da k tebi zdaj ves hrepenim, Ko doba se ločitve bliža, Da tebe in ta kraj pustim.
A kaj se menim o slovesu?
Kaj vabim ti v ok<5 solze? Ne plakaj, v mojem si naročji Uteši žalostno serce!
OdžAli se na mojih persih,
Sladkdst iz mojih ustnic pij; Saj malo hipov še imiva. In čas nevsmiljeno hiti.
Nebeški angelj naj poverne
Plačilo ti za blagi čut, Mogočno nad teb<5j razgerne Miru naj rajskega periit!
S o I
Odkrivaj zdaj, ok<5 ti moje!
Vso nepozabljeno sladkost, Odkrivaj vse grenkobe svoje,
Nekdanjo radost in bridkost! Se živi tvoji so spomini
Vseh srečnih in nesrečnih dnij, Torej se združi s sercem ti, In v slavno pesen jih zedini!
O blagor tebi, ki si zerlo
Zveste ljubezni sveti vzor, Ki si mladeniču odperlo
Nje vdanosti nebeški dvor! Razširilo si persi vroče, Da je kipelo mi serce, Rodilo sladke si solze In upe, dušo dvigajoče.
O sladke solze so veselja
Iz preobilnosti serci, Zaziblje ga neskončna želja,
Ki je sam<5 še prav ne zna! A to veselje sercu mine,
Nikdar se mu ne verne več, Osode ga ognjeni meč Iz raja ven v terpljenje zrine.
Mladeniča en p6gled zmami, Od nezvestobe mu posldn, In že leži v peklenski jami, Z nestanovitnostjo užgin; Ne sijejo več sladke nade, Da bi ogrevale serce, Ok(5 mu zre samč gorje, Ki žar ognjenosti mu krade.
A tužnih angelj se ga vsmili,
Rešilno rtfko mu podi, Ubrani ga osode sili,
V terpljenja dol ga pripelji, Ter s61zo mu v ok<5 privabi, In z njo izpira mu brezup, Nesrečni ugasi mu strup, Ki ga moriti ne pozabi.
O blagor ti, ok<5 skaljeno!
Ki dar je rebi tak podan; Ne straši te gorje nobeno,
Z njim vedno se mu staviš v bran. Ter njemu, kterega sovraži Slepotna sreča vekomaj, Odgrinjaš ti prihodnji raj, Ker tvoja solza ga tolaži. __Proatin.
Popotna pisma. II.
Popoludn^ sem si dal mizico in stol prinesti na vert poleg jezer«. Kako prijetno se tu sedi! Tiho in mirno je vse okrog, in pokojno leži zeleno jezero pred mano. O da se ne more človek niti za trenotje mislij iznebit.il Kakor senca gredo za njim, kamor se oberne, spremljajo ga z domu čez hribe in doline, ne odtegne se jim v najskriviiejšem kotu zemlje!
Baš to solnce, katero sije tako mirno na jasnem nebu, gleda ob tem času v drugi deželi polje z mertvimi krito, s človeSko kervjo pojeno, gleda poderta mesta, razrušene vasi, terpljenje, gorjč okrog in okrog! —
O proč se strašno podobo !
Kurja družina se pase okrog mene po vertu. Pa tudi tu nij mirti. Dva letošnja petelinčka se kljujeta silno serdito. bog vč kaj jima je vnelo boj? Enako sta močna, enako serčna in boja željna, nobeden ne odneha. Treba bode iti branit in mirit. A zdaj ja je zagledala stara, modra kokoš, morda njijna mati; na bojišče teče, useka vsacega enkrat s terdim kljunom po glavi, in mir je ustanovljen; osramočena se umakneta boriica vsak na svojo stran; a videti nij, da ju je serd minil. Res nij lerpčlo dolgo časa, in zopet sta skupaj; še serditejši je boj. Zopet pride stara kokoš mirit, a zdaj useka vsacega po dvakrat; konec je boja za zdaj, bog vedi. koliko časa bode terpel mir. Tudi v drobnem kurjem .serčeci prebiva strast.
Zdaj se Vam pa moram malo izpovedovati, gospd: skesdn sem, upam torej, da mi ne odrečete odveze.
Sinoči je malo manjkalo, da nijsem zopet padel v staro bolezen. Ko je bilo solnce zašlo, odpel sem čolnič. ter veslal na sredo jezera. Tu položim veslo iz rok, naslonim so čolnu na rob ter prepustim se svojim mislim; miren je bil zrak, mirno jezero, po nebu so se plazili beli oblaki, med katerimi se je zdaj ter zdaj mesec prikazoval. Iz globočin so me neme pozdravljale temne podobe velikanskih gorft, ki se ob bregu itojei' ogledujej o v bistrem jezeru. In iz globočin mi zaono vstajati spomini, podobe nekedanjJi dnij; v dolgi ver.sti mi plavajo molče pred očmi, in globoka otožnost jame osvajati moje serce. In budč se ini misli, čuti, hrepenenje brez imena, brez konca, brez prave podobe ! Stara romantika mi je vstajala iz jezera globočin, in jaz sem mislil, da mi je na veke pokopana.
Poletna noč, jezero med visokimi gorami, mesec po nebu plavajoč med belimi oblaki, to so mi še .vedno nevarne moči, katerih se mi je skerbuo ogibati, in vendar jih imam tako rad! Tu je moja izpoved,
bodite mi milostna, gospA! A za pokoro hočem pametno govoriti, kakor sem sinoči sanjaril. Kaj je vsa poezija, vsa lepota? Domišljdnje, videz, sanje, pene, nič realnega! Nobena stvar nij sama na sebi lepa, poetična; take si jih dela samo človek. Učiti se moramo, da gledamo stvari same na sebi brez vse subjektivnosti. Naravoznanec, naravoslovec, kemik, geolog ti so možje, ki gledajo stvari, kolikor je sploh človeku mogoče, v pravi podobi! Medicejska Venera pa stare heračice, kije za plotom poginila, truplo — anatom ne dela razločka med njima, enoliko udov, kostij, kit, vezig i. t. d. Modrujmo tedaj! Noč, kaj je noč? Noč ima svojo moč, svari skrivnostni prigovor. Kako moč hoče imeti? Pomiš-ljujmo. Noč je čas, v katerem na naši strani zemlje solnce ne sveti, in čas nij nič pozitivnega, realnega. Kaj more torej imeti noč tako po sebnega, poetičnega poetom, zaljubljenim in drugim takim blaznom ?
„Weil' auf mir, du dunkles Auge.
Uebe deine gan/.e Manht!"
in kakor še dalje tako lepo nagovarja noč Vaš ljubljenec Lenau. To je sama domišljava!
Dalje/, mesec! Kaj ima pač ta dolgočasni, zaspani ponočnjak tako posebnega, skrivnostnega, poetičnega v sebi, da mu od nekedaj že pesniki mirti ne dad^ ?
„Bliedi mjesec tebi tužim Svoj na avietu tužan stan!"
Take in enake tožbe mu dohajajo vsako noč iz te žalostne solzne doline. Kaj je mesec, da se mu taka moč pripisuje, taka čast izkazuje? Ne posebno velika krogla, petdesetkrat manjša naše zemlje, kakor vč zdaj že vsak kmetsk otrok, brez zraka, brez vode, brez življenja: mertvo nebeško telo brez posebne vrednosti; kajti njegova svečava nam nij bog v4 kaj. Koliko moramo poleg njega požgati tresak. olja, sveč, gaza, da kaj vidimo po noči!
In dalje: gora! Res nij, da bi dejal — ne stoji vsega napačno tako le pred mojimi očmi; podlogo ima jako široko in krepko, nij da bi jo človek, vihar ali tudi celo potres kar tako omajal in prevernil; tudi nje višava nij kar si bodi, človek mora res malo vrat kvišku stegniti, da vidi njen ver h. Prav imposantna prikazen je gora, mora se reči.
In vendar, kaj je vse to veličastvo? Kaj so gore? Naša mati zemlja je že stara, in ima že jako zgerbančeno lice. Ti gerbanci so gore. Kamenje, samo kamenje, više ali niže nakopičeno, po verhu malo persti, iz katere poganja drevje, germovje, ter životari, kakor more. Kje je tu lepota ?
A naposled: jezero! Sama voda, kaplja do kaplje, dva atoma vo-denca kemično združena z enim atomom kisleca, vmes nekoliko ogljene kisline in nekoliko različnih solij. Voila tout
Tako tedaj moramo gledati noč, mesec, goro, jezero, in kar je dru-zih tacih sentimentalnih ingredijencij, potem nam bodo čisto brez vse nevarnosti. Kemija je gospd; ona izpodrine s časom po polnem poezijo in sanjarstvo iz sveta. Do zdaj smo gledali, mislili in govorili, kakor otroci. Kemija nas uči gledati, misliti in govoriti! Naši otroci in naših otrok otroci bodo vse drugače govorili, v samih kemičnih formulah; namesto vode porek6! H, H, O; za sol: Cl, Na; za solitar KNOj — O itd. To bode učenost! Vse bode pometno, vse srečno in veselo! Zdaj krije še mrak zemljo, in v mraku jo poezija domd; a že se svitli bolj od dne do dne; kmalu prisije solnce resnice, ki nam prežene vse teme in megle, vse zmote in dvome: vse bode očito in jasno, vse bode strašno dolgočasno!	J. Odurni.
Pasji pogovori. ii.
Zopet hočem odpreti svojo usta, ter s tabo govoriti, moj pinč! — Ti pa nastavi ušesa, poslušaj zvesto, ter stori, kar ti velim.
Veleti pa ti hočem reči, katerih sam storiti ne morem.
Ko se bodeš izprehajal po „Ringu", moj pinč! prišumi ti naproti ženska prikazen.
Nosi se po konci in šopiri se, kakor p&v, ter sč svilenim repom ulice pometa.
Kar pa ima na sebi, vredno je mnogo več, nego je vredna sama-
Bliščečega zlata in drazega kamenja je na njej za deset monštranec.
Na glavi zadaj ima nakopičenih visoko gor6 las, ki so krili neke-daj glave desetim poštenim kmetskim dekletom.
In ko bi imel kmetič, kar je dala zanje, bil bi vesel ter plačal bi vsega leta davke od svojega zemljišča.
In za njeno krilo bi prignal kravo iz sejma, kjer je pil dva poliča dobrega vina.
In za kravo bi tekalo tele, z višnjavo ruto čez trebuh prepasano.
Glej je, moj pinč! kako zaničljivo viha nos, kakor bi ji vse smerdelo.
In za njo stopa po konci v dolgi suknji moška podoba, ter bije s petami ob tlak, da daleč doni.
In okrog klobuka ima zlato porto, s kakoršno je mašni plašč.
In sreberni gumbi se mu svetijo v dveh verstah po persih.
In štirje mu blišči na zadnji strani, kakor rimska kola na nebu.
Zato stopa ponosen za njo, in pod pazulio nosi, kar je nakupila.
Njen oče pa bodi se zeleno eulico na rami od hiše do hiše ter kriči po dvoriščih: „liandlen! Niks ce handlen?"
Zato pojdi k njej, moj pinč! privzdigni zadnjo nogo ter reci ji po svoje: sram te bodi!
In ko storiš to, ustavi se tudi pred njim, ki hodi za njo, vzdigni drugo nogo, in spusti nanj svoje zaničevanje, kar ti gaje ostalo.
Ko bi to storil jaz, kričali bi: zagornik je, križajte ga!
In izprehajal se bodeš, moj pinč! poleten večer po Dunajščice cvetočim obrežji, in prideš do hiše, deseti muzi, Gallmeierici, posvečene.
In predno odbije sedma ura, videl bodeš valiti se veliko množico pred hišo.
In stiskajo se in sujejo ter šume, kakor čebele pred panjem, predno roj^.
Prišli so od vseh štireh stranij sveta: iz Gumpendorfa in Lerclien-felda, iz Lichtenthala in Hunglbrunna.
In položila je kuharica kuhalnico, in pustila je mati dete v povoji.
In hromdk vzame kljuko iz kota, in slepec reče svojemu deč&ku: pelji me k njej!
In mož reče svoji ženi, in žena svojim hčeram: pojdimo jo gledat!
In mati si razčeše lase, sede na stol, in zdajci pride ženska z razbeljenimi kleščami v rokah.
In začne ji zvijati in sv^drati lase, da so, kakor strugotine pred kerčmo, kjer točijo 61.
Potem vstane in stopi pred ogledalo, in začne si mazati obledela lica, da se žar6, kakor jabolko o božiči.
In černi si obervi, in lepotici si ustnice, vele, kakor jesenski list, da so rudeče in žive, kakor češnje obinkoštih!
In vidi svojo podobo v ogledalu, ter govori zadovoljna: dobro je.
In jame si zavijati ostarele ude v belo pajčevino, da se vidi skozi njo, kar in kolikor se more.
Potem gre k svoji hčeri, ki se opravlja, ter jo ogleduje od spredaj in od zadaj.
In ko jo je ogledala, potisne ji na persih niže obleko, da bi se videlo več.
In reče svoji hčeri: oblačiš se, kakor nuna!
In ko so opravljeni vsi, oče in mati, sinovi in hčere, od največjega do najmanjšega — gred6.
In tolpa jih je velika, kakor Izraelcev, ko so šli iz Egipta.
A ko pridejo pred vrata, moj pinč! pojdi ter pokropi jih vse po versti.
Vsacega enkrat, a njo dvakrat, če ti je mogoče.
A ko odbije sedma ura, tedaj je hiša natlačena nališpanega sveta.
In šopirijo se in muzajo, kažejo se ter gledajo — moški in ženske vse vprek.
Če si bil kedaj na sejmu, moj pinč! videl si krave na prodaj razpostavljene.
Lepo so rejene, skerbno očejene in poglajene s polnimi omili mi vimeni.
In kupec hodi od perve do druge, in katera mu je po volji, stopi k njej.
In meri jo se sežnjem od glave do repa in čez kulk okolo trebuha.
In tipi jo ji vime rekoč: dobra bode za mleko, dobra za pleme.
Gledaš me, kaj hočem s tem reči, moj pinč! Ali me ne uraeješ?
Jasneje govoriti ne morem, serce me boli.
In zdajci se dvigne zagrinjalo, a sramežljiva muza povesi oči, zakrije obraz, gre iz hiše, ter milo se zajoka.
Jezik njih, ki govorč na odru, zdi se mi, kakor cunja, ki jo je pa glavec s palico izlekel iz mlake.
In černe, smerdeče kaplje padajo na tla od nje.
A ko se prikaže Ona, strašan hrup zagermi po hiši!
In kar govori Ona, nij da bi poslušale device uiti poštene zakonske ženč.
A zvesto jo poslušajo in poželjivo možje in žene in otroci vsi vprek.
In kader jim s katero posebno kožo posegače, zarezgetdjo, kakor sviti i žebec, kader kobilo zagleda.
Razgetanja pak nij konca niti kraja!
A tisti, ki sede v pervi klopi pri tleh od spredaj, vsi so čestitljivi starčki, in glave se jim svetijo od zgoraj, kakor preroku Elizeju.
A ko Ona plesati začne ter kvišku noge metati, kakor hči Herodova,
Takrat napno oči, da bi jim jih, kakor raku, lehko s palico odbil.
Iu stezajo vratove iz klopi, kakor mladi srakoperji iz gnjezda, ko začujejo starko s červičem v kljunu.
In na bolščeče oči nastavljajo čudna, velikanska orodja, da bi videli bolje.
A ko je končana služba božja, vale se iz hiše rekoč: videli smo jo! In veselje se jim sveti na obrazih.
A ti, moj pinč! ustavi se tedaj pred vrati, ter reci jim po pasje: sram vas bodi!
A ko bi.to storil jaz, kričali bi: »kapucin je, ki pridiguje: postite s©! a pod rujavo halo nosi kos dišeče pečenke in zlatega vina bokal!"
Literarni pogovori.
XVII.
Ta napis morebiti nij prav primeren temu, kar mislim denes tu govoriti. Vendar naj ostane po stari navadi. Zadnjič namreč se pogovarjam danes na tem tnestu s eestitimi bralci. Bolje bi bilo morebiti, da bi bil prej prenehal, ali celo nikedar ne začel.
Spodobno je, da se na tem mestu z nekoliko besedami poslovim od svojih poterpežljivih bralcev.
Malo sem vendar upal, ko sem začel pisati „literarne pogovore", pa pade morebiti vendar tu ter tam kako zerno na rodovitno zemljo. Ali je bilo to upanje po polnem prazno"? Mogoče. Obile izkušnje v življenji so me učile, ne preveč upati, ne previsoko sezati sč svojimi željami. A da se bodo moje besede krivo obračale, da se mi bodo podtikali kedaj neblagi nameni, tega se nijsem nadejal. Zgodilo se mi je. Naj bode! Tudi to se preterpi, kakor toliko druzega. A da take izkušnje nijso ravno pripravne, človeku posebno veselje do pisanja buditi, to je lehko umeti. Zatorej hočem molčati zanaprej. Moja navada nij. drugim svoje misli, svoje prepričanje vrivati; naj se vsak zveliča po svoje, a da bi koga pohujševal se svojim pisanjem, bog me varuj! Posameznik ne more nič, naj ima še toliko dobre volje. Gorje mu, kedor hoče pri nas resnico govoriti. Vse gre nanj, v tem so vsi zložni. To sem izkusil sam, to je izkusil posebno žalostno moj prijatelj, katerega mi pač nij treba imenovati. Kako se ravna z najboljšim rodoljubom, z možem, ki je toliko stori! za razvoj slovenskega jezika, slovenske literature! In koliko bi mo gel še storiti? Kaj hočemo reči stranki, katera tako preganja, tako zatira najboljšo moč!
„Zvon" si šteje v častno dolžnost, preganjenemu biti zadnje pribežališče.
»Zvon" se jo ogibal do zdaj, kolikor mogoče, vseh osobnostij.
Da tu nezvest postane svoji nameri, za to se mu bode še enkrat, ko pravica premaga, hvala vedela, če nas vse ne moti.
Na mesto literarnih pogovorov torej, katerih pač ne bode uikdo preveč pogrešal, bode zanaprej g, Levstik, ki je predolgo molčal, nam pripovedoval nekoliko dogodkov iz svojega življenja, sebi v pojasnilo in opravičenje a drugim v koristen poduk. G. Levstik ima besedo.
S.
Slovenski glasnik.
*	V Belem gradu je v 3 zvezkih na svitio prišla naslednja zanimljiva knjiga, katero je spisal ruski učenjak Nil Popov, namreč: »Srbija i Rusija od Kocine krajina do sv. andrejevske skupštine."
*	V Zagrebu je društvo sv. Jerolima izdalo knjigo: „Povjestnica hr-vatskoga naroda, nopisao Šimun Balenovic'. 1870. Str. VII, 1—320." To je že ljudske knjižnice četerta knjiga, katero je na svitio dalo društvo sv. Jeronima. Po „Viencu" je pisatelj povest tako razdelil: najpervo govori o svetu, o Hervatih, narodu slovanskega plemena, sploh, in o hervatskih sosedih, s katerimi je hervatski narod v starih dobah bil v daticajih, kakor so: Franki, Jtalijani, Obri, Gerci, ter slovanski sorodniki Serbi in Bolgari, potem pripoveduje dogodbe hervatskega naroda, dokler je imel sam svojo deržavo (Hrvat sam za sebe), za tem preide na dobo njegove združbe z Ogersko (Hrvat s Magjarom), naposled o Hervatih Bpod domom Habsburgom."
*	V Parizu izhajajoče novine: „PoIybiblion, revue bibliogra-phique universelle" prinaša v zvezku meseca avgusta letos iz peresa znanega prijatelja slavistiki, dr. L. Legera, pregled najnovejše slovanske književnosti z naslovom: „revue publications slaves (p. 63—74). Ob kratkem se pretresajo posebno književni proizvodi „jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti."
v
Cč, naročnikom „Zvonovim."
S tem listom sem prevzel zopet sam vredništvo „Zvonovo," katero sem moral po zakonu, preselivŠi se iz mesta, kjer list izhaja, izročiti drugim rokam.
Ob enem naznanjam svetu, da zadnji spis v 17. listu „Zvona" bil je sprejet čisto brez vednosti in torej brez volje tistega gospoda, kije bil do tega časa na mojem mestu podpisan za odgovorno vredništvo. Omenjeni gospod ne more torej nobene odgovornosti imeti pred slov. svetom za spis, s katerim se po svojem mišljenji nikakor ne zlaga. Vsa odgovornost torej pada na podpisanega pisatelja in lastnika.
Končno se vabijo uljudno tisti gospodje, kateri so bili naročeni samo za 9 mesecev, naj blagovolijo skoraj ponoviti naročilo.
Stritar.
Tiskarna oo. Mehitaristov.
Založnik in vrednik: J. Stritar, I. Jokannesgasse 16.