u.
A^oAASVVlAMjtts V
UiUclviA'

Leto XXm., št. 134
LJubljana, četrtek 17» furifa 1943-XX1
Cena cent. 80
>i Ljubi ian» hKaslten alica 5. Teleloo 31-22. 51-23. ».24 lose ra tru oddelek i LJubljana, Pucpniiera ulica 5 — Telet oo b. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto t Ljubljanska cesta 42 Batanit ta Ltnbljanskc pokrajine pn poitno čekovnero zavoda k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizjo Cona. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase fa Kr.
Italije io inozemstva iiuf Ooteoe Pnbbliertž Italiana 1 A. MILANO
ilhtl« f nk dao
Naročnina aah mesečno lit MS-—-v m toonamrvo »ključno s »Pooedeijdrim Jw _trota« lit 36-50-
DttdoiitTOi ' Ljnbijaa. Poccmijeva alica feev. 5. Kfcfca _fcev. 31-22. 31-23. 31-24._
RotoplH n ae *!*<«<».
CONGBSSIONARLA ESCLUSIVA pa la pnb-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Onione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Napad torpednih letal
na sovražni konvoj
15.000 Umski parnik potopljen, §soo tonski pamik hudo
poškodovan
Glavni stan italijanskih Oboroženih »11
j© objavil 16. junija naslednje 1117. vojno poročilo:
Vzdolž afriške obale so naša torpedna letala napadla sovražni konvoj, v katerem so potopila 15.000 tonski parnik jn hudo poškodovala drugega 5000 tonskega
Nemški oddelki so bili ponovno v akciji v bližini Pantellerije protj sovražnim sredstvom za izkrcavanje, med katerimi so nekatera potopili, druga pa zadeli.
Cilji letalskih akcij z bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami so bili včeraj kraji v okolici Palerma in v pokrajinah Trapani in Agrigento, kjer je bilo nekaj izgub med civilnim prebivalstvom in .je nastala omejena škoda.
V zraku nad Sicilijo je bdo sestreljenih 23 letal, med njimi številna večmotorna le» tala; 5 so jih sestrelili italijanski, 7 nemški
lovci, 11 pa protiletalsko topništvo. *
Pri akcijah naših torpednih letalcev, omenjenih v današnjem poročilu, so se zlasti odlikovali naslednji letalci: poročnik Ber-tuzzi Irnerio iz Riminija in narednik Cop-pola Giuseppe in Trentole (Neapelj), ki sta potopila 15.000 tonski parnik, podporočnik Girardi Aleksander iz Volpaga (Tre-viso) in višji narednik Rumpienesi Giuseppe iz Bologne, ki sta zadela 5000 tonsko trgovsko ladjo.
eni sovje
Topniško obstreljevanje vojaških ciljev pri Petrogradu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je bilo odbitih več sovražnih sunkov na področju pri Orlu.
Težko topništvo vojske je z dobrim učinkom obstreljevalo za vojno važne naprave v Petro gradu.
Oddelki nemških brzih bojnih letal so včeraj nadaljevali napade proti ladjam, zbranim pred Pantellerijo. Potopili so dve veliki izkrcevalni ladji, poškodovali več drugih in težko zadeli en rušilec. Tudi v pristaniških napravah je nastala večja škoda. Pogrešamo eno Iftstno letalo.
Sovražnik je izgubil v Sredozemlju 23 letal.
Izmed 7 transportnih ladij, ki so bile 15. junija javi je ne kot poškodovane, so bile po končnih ugotovitvah 3 sovražne transportne ladje s skupno 9000 br. tonami potopljene.
Stražne ladje vojne mornarice so v Ro-kavskem prelivu sestrelile v napadajoči sovražni letalski skupini 5 letal.
V pretekli noči so preletela posamezna sovražna letala severno ozemlje Nemčije in metala bombe, ki so povzročile ie neznatno škodo.
Nemška brza vojna letala so bombardirala v noči na 16. jun'ja posamezne cilje v južnovzhodni Angliji.
Nemški tisk o vajnem položaju
Berln. 16. jun. s. Današnji »Zwolfuhr-blatt« piše pod naslovom »Misli o sedanjem spopadu«: Ako potnik na kaki ogroženi ladji začne kričati in jadikovati, je za napoto drugim in daje slab zgled, ki lahko postane nevaren za skupnost. Kadar divja nevihta, ni časa za kolebanje, marveč je treba s podvojeno silo pokazati pogum in energijo. Nemški narod, nadaljuje list, gotovo nima potrebe po bodritvi, kajti razen kake skupine dvomljivcev, vrši vsakdo svojo dolžnost in posveča vse svoje sile dosegi zmage. Vsi vemo, da moramo dobiti to vojno, da se izognemo splošni katastrofi.
»Frankfurter Zeitung« piše o isti zadevi in slika na kratko sedanji položaj na vzhodni fronti. Ta položaj je popolnoma normalen, tudi če ga primerjamo z vojaškim položajem v preteklem letu. Takrat so bile v maju hude bitke pri Kerču in pri Harkovu kot uvod v veliko poletno ofenzivo. Meseca junija je došlo do silovitih bojev za osvojitev trdnjave Sevasto-polja, zadnje silovite sovjetske utrdbe na Krimu. V juniju so se tudi bile bitke v severnem odseku za odstranitev zadnjih
sovjetskih prodorov zimske ofenzive. Ne sme se pozabiti, da so bile vse te operacije samo del velike taktične priprave za poletno ofenzivo, ki se je začela šele 1. julija v obsežnih odsekih fronte. Vse te primerjave pa nimajo velike vrednosti, kajti glavni stan vojske se ne poslužuje trdne in neizpremenljive sheme. Tem manj se bo take sheme posluževalo vrhovno nemško poveljništvo, ki je doslej vedno dokazalo prav posebno izvirnost in prožnost, bodisi v konceptih ali pa v izvršitvi svojih strateških načrtov.
Izseljevanje iz Londona
Stockholm, 16. jun. s. Zaradi nevarnosti letalskih napadov so v Londonu začeli odvažati starce, za vojaško službo nesposobne ljudi in otroke, že nekoliko noči se vrste v angleški prestolnici neprestani alarmi zaradi napadov nemškega letalstva, ki postajajo vedno jačji in pogostejši.
Sovjetsko ogražanje švedske
Stockholm, 15. junija, s. Rusija namerava izvajati odločen pritisk na severne države, zlasti na Skandinavijo. To dejstvo bi moralo opozoriti Švedsko, da je treba biti na straži in pričakovati kakršnega koli dogodka. Vsakomur je znano, da je Švedska močno ogrožena cd Sovjetske zveze. Ako je Rusija nasprotna zvezi severnih držav, ni nikakega dvoma, da ima izvestne namene, naperjene proti svobodi in neodvisnosti teh držav. V znani atlantski listini stoji določba, da bodo zavezniki jamčili svobodo vsem manjšim državam. Za severne države bi bilo boljše, ako bi same čuvale svojo svobodo, kajti po izkusu že lahko vedo, kako vrednost imajo slične izjave, ki so podane izključno iz propagandnih namenov. Tako, piše »Afton bladet« glede na vesti švicarskih listov, da se bo Rusija z vsemi sredstvi upirala usta= novitvi zveze severnih držav.
Premestitev poljskih čet iz Irana v Anglijo
Ankara, 15. junija, s. Po semkaj došlih vesteh sta se general Wilson in general Sikorski v Bagdadu domenila, da se bodo poljske čete postopno premestile z Bližnjega vzhoda v Anglijo. Kakor znano, je med poljskimi četami no razkritju katinskega pokola prišlo do velikih nemirov ter celo do spopadov med po'j-skimi četami in sovjetskimi silami, ki so zasedle Iran. Britanske vojaške oblasti sodijo, da je razpoloženje med poljskimi vojaki sedaj tako, da je težko misliti, da bi se Poljaki podredili interesom združenih narodov. V Angliji bo vsekakor laže nadzorovati poljske vojake in ukreniti vse potrebno, da se nemir med njimi poleže.
Novi m$ri med Glrandein in Be Gaullom
Tekma za prvo mesto se nadaljuje
Stockholm, 15. jun. s. Londonski dop's-nik »Dagens Nycheter« poroča: V angleški prestolnici naraščata nepotrpežljivost in vznemirjenost zaradi razvoja dogodkov v Alžiru. Tu ne prikrivajo, da je treba vzrok za vse prepire in spopade, ki so se pokazali pri organizaciji svobodnih francoskih sil, pripisati generalu De Gaullu. Ta v resnici izgublja vse simpatije, ki si jih je bil pridobil v Angliji in v Zedinjenih državah. Ugled de Gaulla je silno padel v očeh anglosaškega javnega mnenja. Glavno vprašanje jo sedaj ureditev in preureditev francoske vojske, pri kateri hočeta De Gauiic in Giraud imeti oba zadnjo besedo. Zadnja poročila iz severne Afrike govore, da bo postal De Gaulle vojni minister novega odbora Giraud pa bo obdržal mesto vrhovnega' poveljnika francoskih sil. Tako rešitev smatrajo politični krogi v Londonu z?, malo posrečeno, ker slutijo, da bo dala povod za nadaljnja nesporazumi jen j a. Tudi glede čiščenja v vrstah častnikov in visokih uradnikov so nazori Grrauda m De Gaulla močno različni. De Gaulle baje zahteva odstranitev vsakogar, kdor ni njegovih političnih misli, dočim Giraud bolj upošteva osebno, upravno in vojaško sposobnost vsakega posameznika. Britanski tisk napada Ds «aulla in mu preti, da bodo zavezmiki posegli v pogajanja, ako ne bo spustil svoje trmoglave politike. »Ob-server« izjavlja odkrito, da se De GauLe vede neumno in da je šel preko meje potrpljenja angleškega naroda, »Daily Ex-
press« pravi ironično, da se De Gaulle čuti poklicanega za vlogo druge Ivane D'Arc in da si hoče zagotoviti tako mesto, da bo nekoč lahko stopil v Francijo kot njen absoluten gospodar.
Tanger, 15. jun. s. S položajem v francoski Afriki po anglosaški zasedbi tudi komunisti niso zadovoljni. Prav te dni je 27 komunističnih poslancev iz Alžira objavilo neko poslanico, v kateri ostro obtožujejo sedanjo vlado v Alžiru. Komunistična izjava pravi, da je položaj neznosen in nevaren za državo. Francozi iz metropole nočejo prenašati gladu in preganjanja, da bi nekoč videli na čelu svoje vojske in mornarice one generale in admirale, ki so streljali na zaveznike ter služili izdajalcu Pe-tainu. Francozi hočejo videti na čelu države poštene, sposobne, iskrene in navdušene može, ki so vedno pripravljeni za najtežje žrtve. Ne glede na slovesna zagotovila v Alžiru še ni svobode tiska, zboro vanja in združevanja. Komunistični poslanci, ki so izdali to poslanico, so bili nedavno izpuščeni iz zapora.
Zagonetne eksplozije
v ameriški tvornici
Buenos Aires, 15. jun. s. Neka velika tovarna kemičnjh proizvodov v Charlestonu v državi Virginiji je po celem nizu zagonetnih eksplozij pogorela do tal. Ameriška cenzura je prepovedala objavo podrobnosti o tem požan'
Vladar v Livormi
Livorno, }5. jun. s. Davi je nenadoma prispel semkaj Nj. VeL Kralj in Cesar. Vzvišeni vladar je ob spremstvu župana obiskal kraje, ki so bili prizadeti ob letalskih napadih.
Sestanek komisije za zunanje zadeve
R£m, 15. jun. s. Pod predsedništvom senatorja Salate in ob navzočnosti državnih podtajnikov zunanjega in finančnega ministrstva se je sestala komisija za zunanje zadeve, za trgovinsko Izmenjavo in za carinsko zakonodajo. Senator Salata se je zahvalil predsedniku senata za imenovanje in je prisrčno pozdravil člane komisije. Nato je naslovil udan pozdrav Duceju, šefu vlade in zunanjemu ministru, proseč državnega tajnika Bastianinija, ki tako vredno pomaga Duceju v vodstvu ministrstva, naj bo tolmač čustev vse komisije. Nato je dvignil misel k Nj. Vel. Kralju in Cesarju, simbolu in jamstvu edinstva. in bodočnosti Italije, (živahno odobravanje.) Komisija je nato razpravljala in odobrila dva zakonska osnutka, tičoča se izvedbe gospodarskih učinkov preselitve tujerodcev in nemških državljanov iz Italije v Nemčijo, in porazdelitve bremen iz odškodnin tujerodcem in nemškim državljanom, ki se izselijo v Nemčijo. Razprave so se udeležili predsednik, državni tajnik zunanjega ministrstva ter poročevalca Giuseppe Gen-tile in Pittacco.
Carlo Sforza, član velikega fašističnega sveta
Rim, 15. junija, s. S Kraljevim ukazom je bil fašist Aldo Vidussoni razrešen članstva velikega fašističnega sveta. Obenem je bil fašistu Carlu Scorzi priznan značaj člana velikega fašističnega sveta kot Tajniku stranke, ministru državnemu pedtajniku za dobo njegovih funkcij.
Novi podpredsednik poljedelske konfederacije
Rim, 15. jim. s. S Kraljevim dekretom je nacionalni svetnik dr. Pietro Giunti imenovan za podpredsednika fašistične konfederacije poljedelcev.
Seja upravnega odbora AASS
Rim, 15. jun. s. Pod predsedstvom ministra za javna dela se je sestal upravni svet AASS, ki je proučil in odobril številne načrte za zboljšanje in vzdrževanje državnega cestnega omrežja.
85* rojstni dan švedskega kralja
Stockholm, 16. jun. s. švedski narod praznuje danes rojstni dan svojega vladarja, ki je dopolnil svoje 85. leto. V teku dneva so bile v prestolnici velike ljudske prireditve. Po mestu je šla velika povor-ka, v kateri so korakala zastopstva raznih pokrajin, ki so kralju Gustavu izrazila vdanost vsega naroda. Časopisje posveča dolge članke vladarju in slavi njegovo nesebično delo v službi naroda.
Norveška sodba o angleški politiki
Oslo, 16. jim. s. Norveški tisk z velikim poudarkom poroča o knjigi, ki jo je spisal bivši predsednik norveškega državnega zbora Hambre, živeč sedaj kot izgnanec v Angliji. Knjiga ima naslov »Kako se lahko doseže mir«. Hambrovo delo je poino ostrih kritik in napadov na sleparsko igro, ki jo igra Anglija z malimi narodi. Hambre pravi, da so se mali narodi žrtvovali za velesile, ter zatrjuje, da se nikjer na svetu ne zagrešijo toliki zločini kakor v britanskem zunanjem ministrstvu. Vsi norveški listi posvečajo omenjeni knjigi največjo pozornost in ugotavljajo, da je Hambre naposled razkril resnico o prevari, s katero sta Roosevelt in Churchill obdala male narode. Hambre pravi, da je edini način za dosego miru ta, da se doseže v tej vojni zmaga, ki bo dala malim narodom pravičen mir in prostor na soncu.
Morrisonov poraz v angleški delavski stranki
Stockholm, 16. jun, s. Po vesteh, došlih iz Londona, notranji minister Herbert Mor-rison ni prostovoljno zapustil svojega : le-sta v izvršilnem odboru delavske stranke, kakor se je glasila prvotna vest. Morrison se je moral umakniti iz izvršilnega odbora zaradi poraza, ki ga je doživel o priliki volitve blagajnika. Izvoljen je bil namreč njegov protikandidat Artur Greenwood. Blagajnik delavske stranke je imel vedno važno mesto v vodstvu stranke. S tem porazom je Morrison popolnoma izločen iz direktorija stranke, ki mu je pripadal dolga leta kot eden izmed najvplivnejših članov.
čudna pota canterburyjskega nadškofa
Lizbona, 14. jun. s. Eden izmed najbolj čudnih Stalinovih zaveznikov je nedvomno
anglikanski nadškof v Canterburyju. Ta cerkveni knez služi bolj politiki nego veri in cerkvi, ter je že često omalovaževal pokole duhovnikov in vernikov, ki jih je izvršil komunistični režim. Nadškof smatra ta grozodejstva za brezpomembna in prav rad predstavlja Stalina britanski javnosti kot borca za človečanstvo. Sedaj se je zvedelo, da se je tudi sovjetski režim izkazal hvaležnega poglavarju anglikanske cerkve ter ga je odlikoval z Leninovim redom.
Priznanja nove argentinske vlade
Buenos Aires, 16. jim. s. Turčija, Finska, Danska, Kostarika im Salvador so priznale novo argentinsko vlado, ki s! je na ta način utrdila svoj mednarodni položaj ter stike z vsemi državami.
Ukrepi za povečanje varnosti države
Kraljevi dekret o obvezni prijavi dejstev, tSčočDi se
varnosti države
Rim, 15. jim. s. Uradni list objavlja Kraljevi zakonski dekret od 12. aprila 1943 št. <5 39, ki stopi v veljavo z jutrišnjim dnem in ki določa obvezo prijave dejstev, tičočih se varnosti države.
člen 1. Kdor ve o navzočnosti na ozemlju države ene ali več oseb, ki pripada jo sovražnim oboroženim silam ali so agenti sovražnika, ali pa vedoč o izvršitvi ali pripravljanju sabotažnih dejanj na ladjah, le-tliščih, vlakih, cestah, podjetjih, skladiščih ali drugih vojaških napravah in napravah, ki se na splošno tičejo vojaške obrambe in učinkovitosti naroda v vojni, pa tega takoj ne prijavi vojaškim oblastem sli oblastem javne varnosti, se kaznuje, če primer ne tvori hujšega zločina, z ječo do 5 let.
člen 2. Izven primerov predvidenih v členu 62 vojnega vojaškega kazenskega zakonika, se kaznuje z ječo oi enega do 10 let, kdor utemeljeno sumi glede na okoliščine časa in kraja ali glede na druge okoliščine, da ena ali več oseb pripada sovražnim oboroženim silam, ali da so te osebe agenti sovražnika, pa jim da ali preskrbi zatočišče, pomoč ali obvestila.
Člen S. Izven primera, predvidenega v prejšnjem členu, se kaznuje z zaporom do treh let, kdor utemeljeno lahko sumi glede na okoliščine časa in kraja ali glede na druge okoliščine, da ena ali več oseb na državnem ozemlju pripada sovražnim oboroženim silam ali na splošno agentom sovražnika, pa tega takoj ne prijavi vojaškim oblastem ali oblastem javne varnosti.
Težave Anglosasov se šele pričenjajo
Niti letalski teror niti slepila sovražne lažne propagande ne morejo omajati evropske trdnjave
Berlin, 15. junija. Britansko letalstvo je po skoraj dveh tednih odmora zopet začelo letalsko ofenzivo proti mestom v Porenju in Porurju. Londonska propaganda govori po svoji stari navadi o novih prvenstvih in trdi na primer, da so britanska letala v noči na soboto odvrgla na Diisseldorf nad dva milijona kilogramov bomb in da ae je tega napada udeležilo nad 1000 letal. £e več, sedaj celo zatrjuje, da pomen; ta obnova napadov začetek naraščajoče množične akcije in da bo višek dosežen s pravim oglušujočim nastopom tako, da ne bo naposled prav nič ostalo od teh industrijskih področij.
Mogoče je, pravijo v Berlinu, da je britanski letalski terorizem že dosegel ali bo kmalu dosegel višek. Onkraj Rokavakega preliva si še vedno ustvarjajo, da bodo s tem zadeli, kar je bilo v prejšnji vojni nemška Ahilova peta, moralo nemškega naroda. Utvarjajo si tudi, da bodo lahko zadeli nekatere vojaške cilje; razen tega skušajo s tem prehiteti napovedane in neizogibne represalije.
Dejansko pa so vse to samo utvare. Nemška notranja fronta ni bila še nikdar tako trdna in močna, kakor je danes. Letalski terorizem je ne more niti od daleč zadeti, temveč jo nasprotno celo dokončno preizkuša.
Glede vojaških uspehov teh napadov pa je dovolj, ako opozorimo na besede ministra Speera, da je namreč nemška proizvodnja prav v mesecu maju, ko se je sovražnik bahal, da je odvrgel na Porurje 12 milijonov kilogramov bomb, zabeležila številke, ki nimajo primere.
Glede namere, da bi s tem prehiteli represalije. kakor da bi nemško letalstvo ne bilo več zmožno maščevati se, bi bilo odveč ponavljati, da bo poravnalo račune do poslednje stotinke, čim ne bo več zaposleno na vzhodu in bo razpolagalo s sredstvi, ki se že pripravljajo.
Ni morda brez pomena, da se ista propaganda v pričakovanju tega, kar je bil napovedal dr. Gobbels, trudi dopovedati da je letalska premoč združenih narodov tako očitna, da Nemčija ne bo več doprinesla izgubljenega, čeprav bi se še tako potrudila. V ta namen meče ta propaganda v svet iluzorne podatke statističnih uradov Beie hiše, ki imajo za vsak primer vselej v zalogi nekaj takih številk. Najnovejša >z-med teh številk se kakor nalašč seveda nanaša prav na letalsko proizvodnjo; 3amo Zedinjene države naj bi bile po teh podatkih zgradile v mesecu maju 7000 letal, dočim bo to število v tem mesecu doseglo baje 8000, med njimi 1000 tako zvanih »letečih trdnjav«.
še bolj značilna je navidezna informacija, ki jo beleži neki monavkovski list ln po kateri naj bi bila trenutna izredna aktivnost sovjetskega letalstva v zvezi z namero, da bi se večji del nemškega letalstva zaposlil na vzhodu. Anglosaški čitatelj naj bd iz te podmene zaključil, da Nemci za sedaj ne bodo mogli vreči pretežnega dela svojega letalstva protj Angliji in proti točkam, kjer naj bi se verjetno izvršili wa-shingtonski načrti.
Iz tega vidimo, da so Angleži vse prej kakor mirni in da morajo resno jemati, kar je pred nekaj dnevi napovedal dr. Gobbels v svojem govoru.
Glede sovražne ofenzive so prav zanimivi binkeštni uvodniki nemških listov. Prevladuje tale vodiina misel: Težave Anglosasov se sedaj šele pričenjajo. Zasedba tu-niškega mosfšča jn njegovih priveskov Pantellerije in Lamr/eduse ni niti najmanj spremenila strateškega položaja. Evropska trdnjava je z vse.ni svojimi utrdbamj 'n obrambnimi pasovi povsem nedotaknjena. Sleherni poskus, da bi si sovražnik v njej odprl vrzel, je usojen v neuspeh, pa tudi izgledi, da bi se posrečil kak krajevno omejen udar, so od dne do dne manjši, čim bolj prihaja na najbolj izpostavljena mesta novo močno orožje.
Sicer pa, piše »Volkisdher Beobachter«, naj vedo, da sme mi, namreč Nemci in vsi naši zavezniki z Italijani na čelu, ljudje, ki znamo vzdržati udarce. Ne prevzema nas pri tem jadiko vanje, niti ne potrtost alj kaka druga slabost. Nesreče samo dra-mijo našo voljo do borbe in zmage, ki je čim dalje bolj fanatična. Prav dobro vemo, da nas čakajo zelo trde preizkušnje, morda celo najtrše, toda prepričani smo, da jih bomo lahko premagali. Ta naša gotovost sloni na neizčrpnih virih materijalnih in moralnih sil, s katerimi razpolaga celina.
Zanimiv je tudi nvodnik Usta »Frankfurter Zeitung«. Kakor je znano, se sovražna propaganda poslužuje zgodovine, da bi
prikazala, da se skoro dobesedno ponavlja, kar se je zgod'lo 1. 1918. Gre pa le za navidezne podobnosti, kj jih vsiljujejo nekatere okoliščine, ki niti od daleč ne zadevajo bistva dejstev poetičnega in vojaškega položaja pred 25 leti in danes. Med obojim je predvsem bistvena politična ra^Jika. Danes je v Nemčiji trdna notranja fronta, dočim je bUa notranja fronta L 1918 pod-minirana jn celo tik pred tem, da razpade.
Prav na nenavadne podobnosti pa naletimo, ako primerjamo današnji položaj s položajem Prusije v dobi Friderika Velikega. protj koncu sedemletne vojne. Znameniti nemški zgodovinar von Ranke je zapisal: »Zavarovanje zasedenih predelov, ki so politično, gospodarsko in tudi zemljepisno pripadali Prusiji, je v vsem svetu zbudilo veliko spoštovanje do velikega kralja. S tem, da je zmagovito branil te predele, je postal največji mož stoletja.«
Tudi danes gre v bistvu le za to, da se bran^ kar je bilo osvojeno na ozemljih, kj tvorijo sestavni del nemškega in evropskega življenjskega prostora. Seveda pa to ni pasivna, temveč aktivna obramba v pomenu, ki mu ga je dal Friderik Veliki. Ne gre le za obrambo posameznih materijalnih postojank, temveč tudi za zavarovanje idejnega, premoženja, zaradi česar sta dva velika naroda in dve veliki gibanji, narodni socializem in fašizem, zaposlena v borbi na življenje in smrt. Ta borba pa se ne more drugače končati kakor z njuno zmago (U Popolo di Trieste.)
Rojstni dan maršala Antonesca
BuKare&ta, 15 jun. s. Maršal Antoneseu je danes izpolnil 61. leto starosti. Kot tolmač čustev vsega rumunskega naroda, ki vidj v kondukatorju simbol in voljo po uresničenju vseh narodnih stremljenj, izraža tisk v Bukarešti najlepša voščila za maršala in za zmagovit zaključek borbe, ki jo vodi. V komentarjih omenjajo list« velike in globoke spremembe, ki jih je maršal izvedel v življenju naroda, katerega vodstvo je prevzel v trenutku, ko je bil narod pred polomom. V kratkem času je maršalu uspelo z mečem v roki ukloniti notranjega in zunanjega sovražnika, življenje maršala se istoveti z življenjem naroda in njegovega stremljenja.
Bukarešta, 15. jun. s. Nadaljujoč inšpekcijo rumunskih čet na vzhodni fronti, je maršal Antoneseu prebil tudi svoj rojstni dan med planinskimi lovci, ki se borijo, kakor znano, v protiboljševiški vojni in ki so se izkazali za najboljše med junaškimi rumunskimi vojaku Današnji dan je kondukator prebil na inšpekciji hrabrih edinic pod poveljništvom polkovnika Carlana, edinic, ki so bile zmagovite pri Daksanu, Narčiku in Alagirju, Po izročitvi odlikovanj oficirjem in vojakom te edinice je maršal Antoneseu vsem izročil pozdrav naroda.
Spominska svečanost
za letonske mučence
Berlin, 15. jim. s. V vseh baltskih državah so se včeraj spomnili neštevilnih mu-čencev. ki so bili v dobi boljševiške oblasti umorjeni ali deportirani Na Letonskem, kjer znaša število žrtev 36.000, med njimi 1.297 otrok in 2.297 žensk, ki — bile deportirane v Sibirijo, so se teh žrtev spomnili s prireditvijo v Rigi ob navzočnosti generalnega komisarja za Letonsko in z govorom generalnega direktoja notranjega ministrstva. V vseh cekvah v Revalu so darovali maše. Odkrita je bila tudi spominska plošča, ki spominja na žrtve tisočev estonskih državljanov, o katerih usodi ni doslej ničesar znanega.
Izgredi v Kaliforniji
Buenos Aires, 15. jun. s. V vsej Kaliforniji se neprestano ponavljajo spopadi s tolpami tako zvanih »Slootszuits«. Ime so te tolpe dobile po neki čudni plesni obleki, ki je običajna med črnej in ki so jo privzele tudi omenjene tolpe. Oblasti so prepovedale to nošo. Slični spopadi so se primerili tudi v Detroitu, kjer so se tolpe spopadle z dijak;. PoPcija je zaprla mnogo oseb, vendar pa so vse vesti o teh tolpah tako nejasne, da niti ameriška javnost natančno ne ve, kaj hočejo in lz katerih vrst izhajajo povzročitelji neredpv.
Spominjajte se slegihJ
Tri leta bojev na kopnem
Ob tretji obletnici italijanskega vstopa v vojno je milanski list »II Popolo dTtalia« objavil zanimive preglede triletnega vojevanja na vseh bojiščih, na kopnem, na morju in v zraku. Posnemamo za naše či-tatelje pregled triletnih operacij na kopnem:
»Ko je Italija dne 10. junija 1940 stopila v vojno, je bil njen vojaški položaj na vseh treh področjih (na suhem, na morju in v zraku) zelo težaven. Zlasti kočljiva je bila nevarnost na kopnem, ki je grozila matični zemlji in kolonijam.
Na zapadti je Francija cgražala severno Italijo, ki jo je na vzhodu ogražala tudi nezanesljiva politika Jugoslavije, zajeta tedaj že v politično igro Edena in Do-novana. Od domovine zelo oddaljeno abe-sinsko cesarstvo, obdano od angleškega ozemlja, in Libija, zaklinjena med angleško in francosko posest, ti bili lahko napadeni, ne da bi jima bilo mogoče uspešno pomagati, kajti na morju so gospodarile močnejše angleške in francoske letalske ;.n nomorske sile.
Od obeh velesil Osi v vojni je Italija predstavljala šibkejšo vojujočo se maso, ki jo je bilo lažje napasti, zlasti na kolonijal-Mm ozemlju. Nemčija pa je nasprotno mejila na šibkejšo sovražno silo (Francijo) in •je po kopnem močnejša sovražnica (Anglija) ni mogla napasti.
Naravno je bilo, da so se vse kopne angleške sile, ki niso mogle nastopiti proti Nemčiji, vrgle proti Italiji, obenem z letalskimi in pomorskimi silami.
Operacije proti Franciji, ki so se začele 10. junija* so se zmagovito zaključile 24. junija 1940 s premirjem, sklenjenim v vili Incisa v Olgiati.
Na Balkanskem polotoku ie bilo treba rešiti uganko politične usmeritve posameznih držav. Italijanska vlada je zahtevala od Grčije nekaj koncesij, podobnih onim, ki jih je bila dosegla od Anglije. Ko je prejela na to odklonilen odgovor, so italijanske čete 28. oktobra 1940 stopile na grška tla. Italijanska akcija je vplivala na usmeritev balkanskih in drugih z njimi sosednih držav. Jugoslavija je najprej pristopila k trojnemu paktu, potem pa ie to preklicala.
Italijani so se borili v Grčiji vso zimo, dne 6. aprila 1941 pa so Nemci vkorakali v Jugoslavijo. Jugoslavija je kapitulirala 18. aprila, Grčija pa 22. aprila. Angleži so bili vrženi z grške kopnme, 1. junija 1941 pa tudi s Krete, ki so jo zasedle nemške m italijanske čete.
V	Abes;niji je bilo cesarstvo 10. junija 1940 osamljeno; italijanske čete so izvršile nekaj ofenzivnih pokretov v smeri proti Cassali, Keniji in britanski Somaliji, toda v začetku novembra 1940 se je začel osredotočen angleški naskok z daleč močnejšimi oboroženimi silami, zlasti v tar.kii in letalih. Dne 28. februarja 1941 so Angleži zasedli Mogadiscio in dne 6. aprila istega leta Ad-s Abebo; dne 27. marca Keren, 2. aprila Asmaro, 9. aprila pa Massauo. Dna IS. maja je pri Ambi Aiagiju po hrabrem odporu kapituliral vojvoda Aosta, podkralj Abesinije. Upirale so se še čete pri Gimmi in v Amhari, ki pa so ostale brez streliva jn kapitulirale 5. julija 1941 pri Gimmi m 27. novembra pri Gondarju.
V	Libiji so se operacije začele z italijanskim " ofenzivnim premikanjem proti Egiptu, ki se je zaključilo 16. septembra z zasedbo Sidi Baranja.
Prišlo je nato do prve angleške ofenzive. čim je general Wavell zbral znatne sile. ki jih je vzel tudi iz Maiaje in Indije, je 2. decembra prešel v nn.n^rl. Njegovi tanki, številno tcpništvo in močnejše letalstvo so premagali italijanske oborožene =»i-le, ki so se umaknile do El Aghsile, kjer je' b;l Wavell zaustavljen 7. januarja 1941. Pri El Agheili se je 26. marca 1941 začela zopetna ital;jarska akcija ob tovariški podpori nemških oklepnih divizij. Poraženi An-
gleži so bili pognani v nagel beg in 13. aprila so italijanske in nemške čete že dosegle Sollum, kjer so se dolgo zadržale.
Italijanski odpor v Afriki je zahteval velike napore od Anglije, ki je morala zbrati v Abesiniji in Egiptu številne čete, odvzete iz Indije in Malajskega področja, kjer je bilo potem angleških čet premalo, ko so Japonci stopili v vojno.
Položaj v Evropi je bil tedaj zelo napet. Dne 10. junija je Mussolini v svojem znamenitem govoru izjavil, da »Anglija ne more zmagati, čeprav bi nastopili novi za-pletljaji«. Dne 12. junija se je vrnila s Si-eili;'e v Nemčijo letalska armada.
Dne 22. junija 1941 je izbruhnila vojna med Nemčijo in SSSR. Udeležil se ie je tudi italijanski ekspedicijski zbor (CŠIR), ki je sodeloval pri operacijah v Ukrajini in jeseni 1941 dosegel Stalino. Pri Stalinu je ta zbor vzdržal vel'ko bolševiško zimsko ofenzivo jn se nato udeleži tudi spomladanskih operacij 1. 1942, ki so zaveznike privedle "do Dona. Poleti je bil CSIR ojačen z dvema novima armiisk'ma zboroma in se je spremenil v ARMIR.
V	Libiji je prišlo tedaj do druge angleške ofenzive, ki jo je najprej vodil Auchin-lek, petem pa general Ritch'"e. Angleži so napadli dne 18. novembra in Ohiurchill je napovedal, da bo Libija v enem tednu zasedena v celoti/V začetku januarja je bila Ritchiejeva vojska že pred El Agheilo, kjer se je ustavila, že 21. januarja pa se je sprožila italijarsko-nemška ofenziva, ki 'e zopst pregazila Angleže; dne 6. februarja so se že umaknili na črto Ain el Gazala-el Mechili. Dne 26. maja so Italijani in Nemci nadaljevali napredovanje in 11. junija so zasedli postojanko Bir Acheim, 15. junija pa Ain el Gazalo.
Japonska je stopila v vojno 7. decembra 1941 in je lahko izkoristila pomanjkanje angleški čet na Malajskem polotoku, dočim so njene pomorske zmage zadale strahoten udarec anglosaškemu brodovju, kar je zelo ugodno vplivalo na atlantsko-evrop-sko bojišče.
V	Afriki so Italijani in Nemci nadaljevan svoje zasledovanje Ritchiejeve angleške armade in so 30. jun'ja dospeli do SI Alameina, 100 km pred Aleksandrijo, toda naprej niso več mogli, ker so se tam zbirale številne čete 9. pi 10. angleške armade.
Poleti 1942 so Angleži, Američani in boljševiki osredotočili istočasni napad proti Os; z ogromnimi sredstvi in silami ji sicer v treh smereh: 1. Dne 20. oktobra 1942 so začeli v Afriki tretjo ofenzivo z daleč močnejšimi oklopnimi in motoriziranimi silami, katerim so se Italijani }n Nemci živahno upirali, umikajoč se proti Tunisu, kamor so dospeli 6. februarja 1943; 2. dne 8. novembra 1942 so se angleške in ameriške čete izkrcale v Maroku in Alžirju in dve armadi (1. angleška in 5. ameriška) sta začeli korakati proti Tunisu; Os ce ie hotela obrambno zavarovati z zasedbo še ne zasedenega francoskega ozemlja, Kor-z'ke in Tunisa.
V	Tunisu se je od 6. februarja dalje razvijal dvojni napad Angležev in Američanov od zapada in juga in se zaključil 13. maja 1943, ko so slavni ostanki italijan-sko-nemškiih čet s 1. italijansko armado prejeli ukaz, naj prenehajo borbo, šele po 35 mesecih srditih bojev so se Angleži polastili sredozemske obale Afrike, da bi stisnili blokado Evrope.
3. Dne 18. novembra 1942 pa so se ogromne boljševške sile kot plaz pognale proti četam Osi, ki so dosegle Voronež, Stalin-grad in reko Terek. Osne čete so se začele umikati. Dne 14. marca 1943 so bili boljševiki zaustvaljeni ob Doncu in Musiu, od Orla do Tagan-oga, in na področju spodnjega Kuhana. In cd tega dne dalje se pripravlja nov velik spopad,'ki bo zaključil vojevanje 1. 1943. Vojna se bo zaključila z našo zmago. (Orlando Freri.)
Letalska vojna lit terorizem
Pod tem naslovom je objavil Maurizio Claremoris v listu »II Ptegime Fascista« članek, ki ga posnemamo v celoti:
»Te dni je britanski notranji minister Morrison dejal, da ne nosi Anglija, temveč Nemčija odgovornost za začetek letalske vojne proti civilnemu prebivalstvu. Da bi svojo trditev podprl, je navedel vojno v Abesiniji in Španiji in bombardiranja Varšave in Rotterdama.
Ze minister Attlee se je nesramno zlagal. ko je trdil, da britansko letalstvo napada samo vojaške cilje, lord Halifax pa je isto laž ponovil v Ameriki. Sedaj po Morrisonovih izjavah, ki jih je potrdil tudi Eden, si ne prizadevajo več, da bi zanikali dejstvo, temveč skušajo samo zvrniti odgovornost na druge.
Oglejmo si v zgodovinski luči te hinavske trditve! Glede Abesinije ni na primer noben Anglež trdil kaj takšnega tedaj. Nikdar niso Angleži — navzlic svojemu razpoloženju — postavljali v ospredje vprašanja o nečloveškem vodstvu vojne na .italijanski strani. V španski državljanski vojni sta italijansko letalstvo in nemška legija »Condor« uporabljala svoja sredstva po navodilih generala Franca, ki mu je seveda vedno bilo na tem, da varuje civilno prebivalstvo. Tako so se na primer velika španska mesta, kakor Madrid, predala. ne da bi utrpela znatno škodo zaradi letalskih bombardiranj. Morrisonova trditev, da so teroristični letalski napadi na Nemčijo in Italijo samo represalija na akcije Osi v Španiji, izgubi potemtakem vso svojo veljavo. Sicer pa kampanja španskega tiska proti takšnim sistemom jasno dokazuje, kaj mislijo v tem pogledu v Španiji.
Na Poljskem so bili letalski napadi izvršeni le v zvezi z vojaškimi operacijami vojske in so bili naperjeni izključno proti vojaškim ciljem. Ako je Varšava trpela zaradi bombardiranj, je treba pripisati samo dejstvu, da je na angleško hujskanje ponovno odklonila zahteve po predaji. Bila je razen tega oblegana trdnjava, ne pa odptfo mesto.
Humanitarne vidike vojne na Poljskem je obrazložil Hitler v svojem govoru dne 6. oktobra 1939, ko je p0 končanem voje-vanju izrazil celo željo po sklenitvi mednarodnega dogovora, da bi se vojna bolj pohumanila, zapadni velesili pa na te pozive nista odgovorili. Navzlic temu je nemško vojevanje ostalo zvesto humanitarnim načelom tudi med vojevanjem na Norveškem Nizozemskem, v Belgiji in Franciji.. Tudi Rotterdam je bil bombardiran šele potem ko je odbil predlog o predaji in po-t«m ko je oroglasil obrambno stanje. Tudi tu torej ni šlo za odprto mesto.
Letalsko vojno med Nemčijo in Veliko Britanijo so začeli Angleži. Dne 5. septembra 1939 je nemško vojno poročilo objavilo prvi britanski letalski napad na Wilhelms-haven in na kopališče Cuxhaven. Dne 26. aprila so bile odvržene bombe na Sylt in na nekatere v Schleswig-Holsteinu. Sledili so še drugi napadi na odprta mesta, dokler ni nemško vrhovno poveljništvo dne 10. maja 1. 1940 opozorilo.^ da je nemško letalstvo začelo represaliJe proti Veliki Britaniji. Dne 26. avgusta so angleška letala napadla Berlin, toda šele po osmem napadu in no ponovnih opozorilih, ki jih nihče ni poslušal, je nemško letalstvo izvršilo prvi napad na London v noči od 6. na 7. septembra.
Kako je nemška vlada razumela letalsko vojno, kažejo izjave Hitlerja v govoru pred drž. zborom dne 4. maja 1941, ko Je pojasnil nujnost, v kateri se je Nemčija znašla, da je odgovorila na angleške letalske napade, in to tem bolj, ker je njeno začetno pasivnost tolmačil sovražnik kot slabost.
To so zgodovinska dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da ni Nemčija, temveč Velika Britanija začela letalsko vojno proti civilnemu prebivalstvu, cerkvam, bolnišnicam. šolam in stanovanjskim hišam.
Ta dejstva dokazujejo, da moramo predvsem nočne letalske napade, pri katerih ie težko zadeti cilje, pripisati Angležem. Ista dejstva nam nadalje dokazujejo, da So Nemci stalno opozarjali in svarili pred uporabo takšnih metod. Dejstvo je, da angleška vlada ni le hotela letalske vojne v sedanji obliki, temveč jo je že dolgo pred izbruhom konflikta tudi pripravljala. Znano je in dokazano, da je britansko poveljništvo že takoj ob izbruhu vojne predlagalo francoskemu poveljništvu, naj napade mestna središča v Nemčiji, ne le zato. da bi zadeli industrijo, temveč predvsem civilno prebivalstvo, češ. da bi to povzročilo upor proti nemški vladi. Francoska vlada se je temu uprla samo iz strahu pred represalijami nad francoskimi mesti. Angleško letalstvo je imelo v tem pogledu proste roke šele po 10. maju 1. 1940, ko so se angleška letala z znano britansko divjostjo vrgla na mesto Freiburg, kjer so poklala nedolžne otroke, ko so se popoldne vračali iz šole.
Sicer pa je razvidno tudi z pisma, ki ga je lord Winster pisal »Timezu« 18. maja t. 1., v katerem demantira, da bi bili Zidje svetovali napad na vodne pregrade v Fo-rurju. da je bil v Angliji že pred vojno osnovan Doseben odbor za proučevanje ci-vlnih objektov letalskih napadov. Tolo-vajska oblika, ki jo sedaj kaže anglosaška letalska vojna proti Evropi, nima torej no-
Večja poraba vode
Ljubljana, 17. junija Po pravilniku za občinsko voiarino Ima vsako stanovanje z nad 380 L cenjeno letno najemnino na razpolago 600 litrov vode na dan, ki je že plačana z davščino — vo-darino. Ta množina ustreza 150 litrov vode na dan na osebo, kar je popolnoma dosti za normalne potrebe, če pa prebivalci hiše porabijo več vode, jo morajo plačati posebej. To deleča tudi § 7 pravilnika za voda-ririo, ki se glasi: »Povračilo plačane voda-rine kakor tudi pristojbine za dejansko potrošeno vodo more vsak posestnik zahtevati od svojih najemnikov, če ni med njimi drugega dogovora.«
Pri večini primerov je ugotovljeno, da je nastala večja poraba vode le zaradi malomarnosti tistih gospodarjev ali najemnikov, ki puste pri pokvarjenih pipah vodo odtekati cele mesece, predvsem pa pri straniščih. Znano je, da hišni gospodarji pozimi zaradi mraza regulirajo straniščne odtoke, potem pa jih kaj radi pozabijo zapreti o pravem času. Sploh se pri večini primerov opaža večja poraba vode zaradi odtekanja vode v straniščih.
Za/to svetujemo vsem gospodarjem, naj vsaj trikrat na leto sami ali po koncesioni-ranem instalaterju pri strankah v hišah pregledajo vse vodovodne naprave, pipe ln stranišča, to pa posebno pred zimo, po končani zimi in vsaj še enkrat mei letom, da se izognejo neprijetnostim plačila za večjo porabo vode. Pri pipah je treba izmenjati tesnila, pri straniščnih rezervoarjih pa je tudi važno, da so tako imenovani sedeži pod tesnilom gladki, da se voda popolnoma zapira.
Prav tako svetujemo najemnikom stanovanj, naj se v lastnem interesu ravnajo po teh navodilih in naj tudi oni sodelujejo s hišnim gospodarjem.
če se bol o stranke in hišni posestniki ravnali po teh navodilih, gotovo po navadnih stanovanjskih hišah ne bo večje porabe vode. Sicer pač ni drugega zdravila kakor — plačilo.
Po hišah, kjer so obrtni prostori kakor gostilne, fotografski ateljeji, brivnice in podobni obrati, je razumljvo, da je vedno večja poraba vode. Samo ob sebi je umevno, da jo mora plačati tisti najemnik-obrtnik, če ni drugega dogovora. Pri večjih porabah se lahko namesti poseben vodomer, kar pri upravi mestnega volovoda oskrbi koncesionirani vodovodni instalater.
če vodomer kaže izredno veliko pore bo vode, uprava mestnega vodovola opozori lastnika hiše, naj pregleda hišne vodovodne instalcije. Za primere počenih cevi so koncesionirani instalaterji dobili natančna navodila za postopek, da lahko potem hišni posestnik prosi za delni odpis vode, ki je stekla brez njegove krivde.
Vsa pojasnila vodovodnih zadev lahko posestniki dobe pri upravi metsnega vodovoda na Krekovem trgu št. la, II. nadstr., vsak delavnik med uradnimi urami od 10. do 12. ure.
Ob nepričakovanih poškolbah, ko bi hiši • pretila večja škoda, pa je tudi ponoči vedno na razpolago dežurni monter v detevnici mestnega vodovoda v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljanske pokrajino od 10 aprila t. I. naprej, aoloča za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kesih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne nv-ke 3 90 lire za kg; enotna pšen'čna moka 2 70 lire; enotna koruzna meka 2 20 tire; riž navadni 2 70 lire; fižol 6 lir za kg
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za Uter surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so Ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg
3	Kis, 4% vinski 6 35 lire za liter.
4	Mleko 2.50 Ure za liter: kondenziram mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo v dozah po 385 g 7 55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg v kockah 8 35 lire.
6 Mehka drva, razžagana. franko skla 1išče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot mehki roblanci (žamanje). približno 1 rr dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot: trda razžagana drva 40 Ur za stot enotno milo, ki vsebuje 23—27% kislin* 4.10 lire za kg.
Radio Lfublfana
ČETRTEK. 17. JUNIJA 1943-XXI.
7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa. _ Poročila v italijanščini. — 12.20' Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba — 13.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Simfonična glasba. — 13.25; Prenos za Nemčijo. -14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. — Pisana glasba. — 15 00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10: Orkester vodi dirigent Ange'ini. — 19.30: Poročila v slovenščini — 19.45: Politični komentar v slovenščini. — 20 00: Napoved časa _ Poročila v italijanščini. — 20.20 Adriano Lualdi: La Granceola — 21.20 Adriano Lua'di: La nozze di Haura. — 22.05: Koncert Ljubljanskega komornega dua — Anton Trost — klavir, Jan Šlais — violina — 22.45: Poročila v italijanščini.
bene zveze s prejšnjimi nemškimi in italijanskimi napadi; vse nasprotne izjave hočejo samo prava'iti odgovornost za letalski terorizem na druge.
Teroristično delovanje proti civilnemu prebivalstvu ne more odločiti vojne, ki bo odločena samo na bojiščih, ne pa z obstreljevanjem starčkov, žensk in otrok. Nemški minister za proizvodnjo Speer je v svojem govoru dne 5. junija v Športni palači v Berlinu potrdil, kar je že bilo zna no. da je namreč učinek angleških bombardiranj nemške industrije nepomemben, kajti ta industrija je primerno razvrščena in zavarovana.
Glede italijanskega naroda pa lahko rečemo, da so letalska bombardiranja in zločinska dejanja gangsterjev zraka samo oja-čila trdnost in strnjenost kakor tudi narodno vzajemnost ter povečale sovraštvo "»roti takšnemu sovražnemu svetu; posledice tega. pa bodo že še vidne.
Sospoi
Nemška gospodarska politika
Ob priliki lOOletnice obstoja Inclu-t.ijske in trgovinske zbornice v Monakovem, ki je bila letos spremenjena v Pokrajinsko gospodarsko zbornico je govoril nemški gospodarski minister Funk o nemški gospodarski politiki. Ustenovitev pokrajinskih gospodarskih zbornic v Nemčiji ima pre 1 vsem namen, zajamčiti enotnost nemške gospodarske politike. Tej nalogi siuži vsa nova ureditev gospodarskih organizacij. Predsedniki pokrajinskih gospodarskih zbornic so istočasno zaupniki gaulajter-jev, tako da delovanje samoupravnih organov ne more priti v nasprotje s političnimi naziranji stranke in z državno političnimi potrebami V novi organizaciji gospodarstva prihaja še bolj do izraza nacionalno socialistična sinteza stranke, države in gospodarstva Nove pokrajinske zbornice dobivajo stvarna navodila od državnega gospodarskega ministrstva, ki pa se bo v svojih navodilih omejevalo na dajanje direktiv, medtem ko je izvajanje preneseno na gospodarske samoupravne organe.
Naloga pokrajinskih gospodarskih zbornic so v primeri z nalogami prejšnjih zbornic še povečane, ker se bo država še bolj kakor doslej posluževala zbornic v vseh primerih, kjer je za izvajanje gospodarskih odredb potrebno strokovno znanje, kjer so potrebne obratno-gospodarske in tehnične izkušnje. Tudi je zbornicam laže kakor upravnemu aparatu prilagoditi dobljena navodila potrebam samih podjetij. Ukrepi dirigiranja gospodarstva posegajo danes že tako daleč v obratovanje vsakega poljetja, da bi bil za izvajanje teh ukrepov preko same državne uprave potreben nov velik upravni aparat. Kaj se da s pravilnim dirigiranjem gospodarstva doseči, je pokazal državni minister Speer v svojem poročilu o povečanju nemško-oboroževalne proizvodnje. Obsežna racionalizacija, ki je bila iz-vedna v nemški oboroževalni proizvodnji ni bila izvršena s stališča prefita po ameriškem vzorcu, niti s popolno mehanizacijo dela po beljševiških metodah. Brezprimerni U3peh je bil dosežen predvsem s tem, da so podjetja združena v produkcijsko skupnost, v kateri si med seboj izmenjajo izkušnje, tako da so tehnični in organizato-rični uspehi skupna last vseh.
Minister Funk se je v nadaljnjih izvajanjih pečal z nesoglasji med Anglijo in Ameriko glede povojne ureditve valute. Ti spori se Nemčije ne tičejo. Nemška marka je obdržala svojo stabilnost in ima polno veljavo v vsej Evropi ter bo nekega dne dobila, veljavo in ugled v vsem svetu. Valutni načrti, ki ne slone na delu, stabilnih cenah in mezdah in na zaupanju ter disciplini naroda so prazne konstrukcije.
Gojitev ksz
V dobi prve svetovne vojne se je tudi v naših krajih razvila v večjem obsegu gojitev koz. Ko pa so po vojni prenehale težkoče s prehrano in je bilo na razpolago dovolj mleka in mlečnih proizvodov, je gojitev koz zopet nazadovala. V današnjih dneh je prišla koza znova do veljave. Zlasti manjši posestniki, ki nimajo dovolj krme, da bi hranili kravo, drže kozo. če imajo le na razpolago primerne prostore. Danes vidimo koze tudi na periferiji mesta in mnogi trdijo, da se izplača držati kozo, tudi če je treba krmo dokupiti. Gojitev koze pa ie koristna le tedaj, če zna goji-telj pravilno hraniti žival in ji nuditi primeren hlev. Na leto je potrebno za kozo približno 400 do 500 kg sena, 600 do 700 kg krmne pese poleg zelene krme in kuhinjskih odpadkov. Lahko računamo, da nam da koza na leto okrog 800 1 mleka, od katerega je odbiti 100 1 za mladiče. Ker je koza nekdaj kot divja žival živela v planinah, mora tudi kot domača žival imeti možnost, da se giblje na svežem zraku. Zato mora imeti dovolj zračen hlev. Če se koza drži v nezračnih in ozkih prostorih, 'ahko dobi tuberkulozo.
Po svoji hranljivosti kozje mleko nič ne zaostaja za kravjim in vsebuje vsaj toliko maščobe kakor kravje mleko. Iz 100 litrov kozjega mleka se lahko pridobi 3 do 3 in Dol kilograma surovega masla. Tudi kozje meso je zelo okusno, zlasti meso kozličkov, ki pa se ne smejo zaklati prezgodaj, ne prej kakor pred štirimi tedni. Prav izvrstno je meso eno leto starih kozličkov. Danes pa se kozlički lahko tudi dobro orodajo. zlasti je zanimanje za mlade ko-ze. po katerih je veiiko povpraševanje od -trani onih, ki žele sami gojiti kozo.
Gospodarske vesti
= Italijansko gospodarstvo z mlečnimi izdelki. Italijanski kontrolni urad za sir »Ufficio Controllo Foynaggi« je na podlag: nedavno izdanega dekreta prejel pooblastilo za poostreno kontrolo vseh mlečnih izdelkov v Italij'. Kontrola se nanaša na proizvodnjo. razdelitev in predelavo mleka, na vskladiščenje mlečnh proizvodov ;n na proizvodnjo in razdelitev teh proizvodov. Posebni kcntroln? organi bodo nadzirali izvajanje predpisov glede cen in predpfsov glede proizvodnje. Predpisi glede cen bodo v kratkem na novo urejeni in se bodo nanašali tudi na kazen. Poostreni kontrolni ukrepi niso morda znak poslabšanega položaja pri oskrbi z mlečnimi izdelki. Zato tudi ne obstoja namera, da bi se uvedlo obvezno posnemanje smetane pri mleku ki je bilo svc;'čas uvedeno samo začasno. Proizvodnja mleka in mlečn1h proizvodov se še dviga, kar omogoča Italiji izvrševanje pogodbe z Nemčijo, glede izvoza sira in kondenziranega mleka. Za kondenzirano mleko velja pogodba do konca julija t. 1. V Nemč'jo se izvaža predvsem sir parmezan, ki vsebuje po pogodb, 32% maščobe, in topljeni sir, ki vsebuje 30% maščobe.
= Iz italijanskega gospodarstva. Največja italijanska družba za veleblagovnice »La Rinascente« v Milanu, ki ima pet veli-k'h veleblagovniških obratov v Milanu, Rimu, Genovi, Neaplju in Cagliariju in vrh tega 50 manjših velcblagovniškfh prodajaln, je v preteklem letu zabeležila povečan kosmati dobiček 107.2 milijona lir (prejšnje leto 88.6). Zaradi večjih odpisov v višini 3 milijonov Ur (3.5) pa se je č:stj dobiček zmanjšal na 5.1 milijona Ur (6.9). Družba bo na glavnico 54 milijonov lir plačala 8% iividende. — Poldržavna družba »Azien-ia Tabacchi Italianl« v Rimu je lan« zabeležila 4-6 milijona lir čistega dobička '4.5). Od glavnice 400 milijonov l'r prpa-ia državi 25 milijonov.
farstvo
= Zaključk; italijanskih telefonskih družb. Finančno podjetje za italijanske telefonske družbe Societa Torinese Esercizi Telefonici (STET) v Turinu, ki kontroUra tri od petih koncesicniranih telefonskih družb v Italiji, je lani pri glavnici, ki je bila povišana od 400 na 440 milijonov lir, zabeležila 33.1 milijona lir istega dobička (prejšnje leto 31.2).
= Zmanjšanje števila veleblagovnic v Nemčiji. V Nemčiji je sedaj 740 veleblagovnic in podobnih trgovinskih obratov. V zvezi z ukrepi za ustavitev obratov, ki niso nujno potrebni za oskrbo prebivalstva v vojni, bedo zaprli pribTžno 20% teh vele-blagovn*c. pri drugih pa bodo ukinjeni določeni cddelki. Od celotnega prometa detajlnih. trgovin odpade v Nemčiji približno 3 do 4% na veleblagovnice. V nekaterih velikih mestih pa gre ta delež do 20%.
= Nemško-japonski plačilni sporazum. Na podlagi nernško-japonske gospodarske pogodbe, ld je bila sklenjena 20. januarja t. 1.. je bil 8. junija v Tokiju podpisan nemško-japonski sporazum o plačilnem in klirinškem prometu. Ta sporazum je sklenila Nemška banka za Vzhodno Azijo z japonskim zavodom Yokohama-Specie Bank. Namestnik japonskega finančnega ministra je ob tej priliki izjavil, da predstavlja novi sporazum tehnično osnovo za gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Japonsko. Sporazum bo prišel prav do veijave šele po končani vojni, ko je predvidena znatna blagovna izmenjava med Vzhodno Azijo in Evropo. Nemška banka za Vzhodno Azijo je pričela poslovati v Tokiu 1. junija.
= Ustanovitev nemškega trgovinskega registra v Nikolaje vu. Za registracijo tvrdk, ki poslujejo po nemškem pravu v generalnem okraju Nikolajev, je bil pri
nemškem sodišču v Nikolajevu ustanovljen nemški trgovinski register.
= Oskrbovalni predpisi na Gorenjskem. O tržnem redu, ki je bil p stopno uveden na Gorenjskem, je podal inž. Graeffe poročilo iz katerega sledi, da je šef civilne uprave za Gorenjsko že 1. maja 1941 ustanovil oddelek za prehrano in kmetijstvo, z nalogo, da postopno uvele oskrbovalne predpise. Dne 9. junija, dva meseca po zasedbi, so bile uvedene enotne živilske nakaznice, kakor v Nemčiji, dne 30. junija pa je bil uveden nemški klavni red z ostalimi tržnimi predpisi za živino. Ob'as Iva so posvetila posebno pozornost o ureditvi mlekarstva. Manjše mlekarne so bile združene aH pa poslujejo le kot zbiralnice mleka za veliko zadružno mlekarno v Kranju, ki je pričela poslovati 1. septembra 1941. Kmalu so bili uvedeni tuli seznami gojiteljev perutnine in uvedeni predpisi za oddajo jajc, po katerih je treba od vsake kure na leto oddati 30 jajc. V Kranju je bil ustanovljen obrat za znamkovanje jajc. Uvedeni so bili Itmalu tudi predpisi glede odlaje žitnega pridelka. Mlini na Gorenjskem sami meljejo moko skoro za vse potrebe Gorenjske. V pogledu oskrbe z žitom je Gorenjska pasivna. Oddelek za prehrano in kmetijstvo je posvetil posebno pozornost pridelovanju krompirja, za kar sa ia Gorenjskem najboljši naravni pogoji in je Gorenjska že prej izvažala kr . upir v druge pokrajine. Pridelovalci krompirja so dolžni na leto o 1 dati določena količine in je pričakovati, da se bo pridelovanje krompirja na Gorenjskem še povečalo Sedaj veljajo na Gorenjskem skoraj v celoti nemški oskrbovalni predpisi.
= Modri trak za dunavsko plovbo. Podobno. kakor obstoja v prometu preko Atlantika modri trak za najhitrejši potniški parnik. se uvede tudi za dunavsko plovbo modri trak, ki ga bo prejel kapitan ladje z dokazano največjo storitvijo. Vrhu tega so razpisane nagrade, in sicer 12.000 mark za prejemnika modrega traku in 9000 ter 6000 mark. k jih dobista kapitana naslednjih dveh ladij z najboljšim uspehom. Nagrade bo deležno tudi moštvo ladij.
= Znatno povečanje posevkov sladkorne pese v Srbiji, s splošnim obdelovalnim načrtom ie bilo v Srbiji določeno, da se mora letos s sladkorno peso posejati površina 16.000 hektarjev, Sedaj poročajo iz Beograda, da je bilo dejansko posejano s sladkorno peso 20.000 hektarjev. Ker je bila že prvotno določena površina večja od lanske, bo povečano pridelovanje sladkorne pese omogočilo povečanje proizvodnje sladkorja in bo tudi olajšalo gospodarstvo
z živinsko krmo.
= Španija si bo ustvarila močno trgovinsko mornarico, že lani je bil v Španiji
izdan zakon o pospeševanju gradnje trgovinskih ladij in je bil izdelan načrt, po katerem bodo v španskih ladjedelnicah zgradili za en milijon brutoregistrstih ton ladij. Prvotno je bilo zamišljeno, da bo gradbeni program izvršen v osmih letih. Sedaj pa se je pojavil predlog, da se izvršitev programa pospeši in obenem gradbeni program poveča na dva milijona brutoregistr-skih ton.
— Pomanjkanje premoga v ArgentinL
Zaradi težkoč z ladijsko tonažo za prevoz premoga je nastalo v Argentini pomanjkanje premoga, ker argentinska proizvodnja premoga ne krije potrebe. Le tej okol-nosti je pripisati, da so v Buenos Airesu prišli na nenavadno misel. V premogovni luki, kjer so desetletja dovažali premog, so pri raztovarjanju ladij kosi premoga padli tudi v morje. Iznajdljivi podjetniki so pričeli ta premog zbirati. Na dnu morja so se v luki v teku desetletij nabrale znatne količine premoga. Premog zbirajo s potapljači. Kakor ugotavljajo argentinski listi, nabere en potapljač na uro povprečno 528 kg premoga. Doslej so na ta način dvignili iz morja 634 ton premoga, ki zaradi dolgega Iežanja v vodi sicer nI poraben za kurjavo lokomotiv, pač pa se dš, pomešan z drugim gorivom porabiti za pogon v tvornicah. Seveda so stroški takega zbiranja premoga razmeroma znatni, vendar se zbiranje izplača spričo visoke oene premogu.
= Nadaljnje prodiranje ameriškega kapitala v gospodarstvo Iraka. Nedavno smo poročali, da je ameriški kapital prišel v posest več'ne delnic Iraške petrolejske družbe, kjer je prej prevladoval angleški kapital. Sedaj poročajo, da bo v kratkem dobila nek?, ameriška družba tudi koncesijo za ves rečni promet na Eufratu in H-grisu. Vodna pot po obeh rekah je pomembna ne samo za prevoz mineralnega olja, temveč tudi zaradi tega, ker je spričo vojnega stanja v Sredozemskem morju Turčija prisiljena znaten del svojega izvoza v prekomorske države usmeriti preko Iraka v Perzijski zaliv.

Ing. Francč Urbas:
Naša rodbinska
fn hišna imena
Pod rž a j pravijo vsaki leseni opori, sto]-ki, ki kaj op;ra in podržava = drži. če kaka lesena stvar regne in poči ali pa ne držijo svorniki dovolj dobro, da je potreba zabiti nove žeblje ali zavitj nove svornik?. pa pravimo tem pomcžnim žebljem in svor-nikom, da so podržaji.
Nekod vozar'jo seno z vozovi po slabih senožetnih kolovozih, da se voz rad zvrne Zato držijo vozove in jih opirajo na nevarnih mestih. Takemu opiraču prav jo podr-žaj. Vsekakor so naši Podržaji, dobili svoje ime od kakšnega takšnega opravka ali predmeta.
Ržen je rženjak, ržen kruh. Rež in Rsš imata ime po rži; toda Režek je smejavec, kj se vedno smej-: in je po tei veseli lastnosti dobil svoje ime. Pa pravimo režek tudi linjci ali okencu v dverih in vratih, skozi katero pogledamo in opazujemo kdo žel k nam v stanovanje. Ta izraz je zelo lep, ker pove, da imajo tam vrata svojo režo, luknjo, linico.
Nekje sem čital, za takšen režek ali lini co novo skrpucalo po tuji osnovi in deblu: lukrJLn'k. Res imamo glagol lukati — prežaU gledati, opazovati po starovisoko-nemškem glagolu luogen. Vendar kdo '.a boga še pri nas luka = preži. Niti nemški glagol lugen ni pri samih Nemcih tako običajen kot je lauern. Pa gredo na tak pe-trafakt cepiti slovensko končnico in tvoriti nov izraz za naše lepe izraze režek ad linica. če bi že morali vsekakor vzeti tujo osnovo, zakaj vendar ne kak drug glagol, tudi iz tujega pomešan, ki je vsaj bolj v navadi, n. pr. kukati, špegati. Pa bi dobUi kukalnik ali špegalnik, špegalce, kar bi bilo ljudem vsaj bolj razumljivo, če že ne bi hoteli uporabiti lastno deblo in tvoriti nov izraz prežalnik ali prežalce.
Res je in žalostna resnica, da pri nas precej lukajo in se ga včasih pošteno in ve-lipo preveč nalukajo. če pa bomo sedaj dobili še lukalnike, pa je vesoljni potop tu, da se ga bodo še bolj nalukali.
Dr. Breznik je opozoril po pravici v letošnjem Slove.nčevem koledarju na žalostno dejstvo, kako po nepotrebnem zametavamo in "opuščamo klene, lepe domače besede in izraze ter uporabljamo spačke in skrpucala, velikokrat po tujih osnovah.
Vendar se že oglašajo ostri kritiki, ve-jalci in rešetalci besedja med raznimi našimi stanovi in poklici. Krepko že pometajo smeti in nesnago s svojih stanovskih pragov. In to je prav! Kdo drugi naj bi opravil to ogromno in zamudno delo? Pač naši jezikoslovci, mi odgovarjate! Nemogoče. Saj bi moral imeti skoro vsak stan in poklic svojega jezikovnega veščaka. Malo preveč bi bilo zahtevano, da bi bil jezikoslovec. še zdravnik, inženir, rudar in bog ve kaj še vse v eni osebi. Jezikoslovec je le vrhovni, apelacijski sodnik, ločnik da kritično in'dokončno loči in razloči, kaj je zrno in kaj so pleve. Začeti pa mora vsak stan in poklic sam in zbrati svoje gradivo, ker le vsak sam ve in zna za svoje potrebe.
Jezik raste in odmira z nami vred. Nove razmere in nove potrebe silijo k tvorbam novih izrazov in novega besedja. Nasprotno pa se prej splošno znane besede in izrazi pozabijo in odmrjejo v živi narodovi govorici.
Koliko dobrih, zdravih in novih besedi in izrazov je pognalo iz lastnih korenin našega jezika. Prešeren je še pel pesem »Od železne ceste«, pa je narod mimo njega stvorjl i.železnico«. Kraitko »kolo« za nekdanji bi cikel in »kolesar« za biciklista sta tako jedrnata in lepa izraza, da smo jih kar lahko veseli.
Zato pa se nikar ne bojmo vzgojiti iz naših jezikovnih korenin in debel marsikak nov izraz, novo besedo. Ce je le pravilno tvorjena in smo jo cepili na zdravo osnovo in deblo, pa bo pognala čvrsta mladika. Kaj morda' mislite, da rastejo drugod in pri tujih narodih z novimi pojavi in pridobitvami, s tehničnim ter ostalim napredkom tudi novi pojmi kar sami od sebe? — Prav tako j'h nekdo tvori iz že davnih osnov svojega jezika, splošna raba pa jih potrdi in uveljavi.
V naših obrtnih, rokodelskih in tehničnih strokah kar mrgoli spak in spakcdrank. še veliko nam je treba nadomestiti, ker smo veliko zamudili ter vzeli tuje pleve, naše zrno pa zavrgli.
Vendar pa mora vsak kovač novih izrazov odslej bolje paziti, da pravo p-godi. ker mu cdslej preti nevarnost po oni znani žalosfnki:
Tu oglej se grešna duša, kadar tebe ždca skuša da kovariš pojme nove,
brez soli lu brez osnove; hrabro se ji v bran postavi, aa te kritik ne zadavi!
Kajti vejali in ločevali bomo zrno od plev, pa se radostili, kadar nas kdo same
prerešeta; ker lep, čist in sladkodoneč naš jezik nam bodi — suprema lex.
Kaj lepo in zanimivo ime je Razvoda. Dr. Breznik -'e opozoril na lep in krepek domač izraz navad in razved, ki pomenita isto kot naša sedanja, vendar tuja komisija. Razvoda pa je bil člen in udeleženec navodov in razvouov. Prav in lepo pa spodobno bi b !o, da ss poprimemc svojih* tako klenih izrazov. Oblastva in gosposke naj odslej razpisujejo navode in razvode,
pa bo Slo delo menda bolj spetoo Izpod
rok kot pri kakšnih komisijah. Saj sta 1»-raza tako domača in lahko umljiva! Veliko »komisij« že imam za seboj, da bi že izdavnaj lahko praznoval večstotl jubilej; pa povsod so nas lepo razvodfli in nam razkazali, pa navodili in povedali vse podrobnosti o predmet^ ki je bil pri razvodu in navodu v razpravi.
Ker sem že pri razvodu jn navodu, pa bi omenil že kmečko rečenico za velike stroške in miatke, ko pravijo: to žere kot komisija.
Raztočnik je bil nekoč zapravljivec, ki je razmetal, raztoč'1 na vse kraje svoje imetje.
Rataj, Ratej je bil orač, poljedelec.
oda zaradi dežja
Prav zdaj, ko bi najbolj potrebovali lepih sončnih dni, nam nagaja vreme s pogostimi nalivi. Binkcštna praznika sta res bila sončna in topla, toda v teh dveh dneh kmetovalci niso dosti opravili, zlasti niso utegnili spraviti dosti sena. V torek pa se je nebo spet pooblačilo in je ves dan obetalo dež. ki je zvečer res tudi sledil. Ozračje je bilo v torek ves dan soparno, termometer je beležil 23n C. barometer pa je padel na 760 mm.
Ko so se v torek zvečer odprle zatvor-nice, je deževalo neprekinjeno vso noč. Kljub tolikšnemu dežju se ozračje ni kaj dosti ohladilo, v sredo zjutraj smo zabeležili 11.8° C. Po kratkem presledku i e tudi včeraj vztrajno deževalo. Ljubljanica je s Dritoki narasla in se močno skalila, prepolni pa so tudi vsi jarki na Barju. 2e pred tednom so začeli kmetje pridno kositi, toda niso dobili ugodne prilike, da bi seno tudi spravili. Trava je bila letos izredno bujna in je do sv. Vida že kar pre-zorela. Toda kosci, ki so jo podrli, so zaman čakali izdatnega sončnega vremena — in zdaj ležijo po Barju in drugod dolge
! redi sena, ki bi bilo letos tako izdatno, namesto tega pa je prepuščeno gnitju in pogubi. Kar pa še ni pokošene trave, je čez noč polegla. Prav tako žita. Tako lepo so nam obetala, zrasla so gosto in visoko, da že 20 let ne tako, a zdaj. ko bi morala v sončni pripeki zoreti, so položena k tlom in jim je marsikod zapisana ista usoda kakor senu. Tudi otava se nam ob takem vremenu ne obeta toliko izdatna, da bi nadomestila izgubo pri mrvi. Trpi pa tudi vsa ostala letina. Njive so zalite, skrbno obdelani vrtovi so popolnoma zamaščeni zaradi preobilne moče, prizadeto je sadje. Prav močno utegnejo biti oškodovani tudi vinogradi, ki so letos zelo zgodaj odeveteli in pokazali obilne nastavke grozdja.
Z vremenom, kakršnega nam je letos prinesel sv. Vid, torej nikakor ne moreta biti zadovoljna ne kmet ne meščan. Včasih smo s poetično naslado uživali bajno poletno noč, o kateri pravi kmetski rek: O svetem Vidi — se skozi noč vidi. Tako dolg in luči bogat je namreč Vidov dan. Letos pa smo zaskrbljeni poslušali ne-ugnano šumečo pesem dežja
Alojz Drmeij f
Iz Zagreba je prišlo žalostno poročilo, da je v eni tamkajšnjih bolnišnic 5. t. m. podlegel dolgotrajni hudi bolezni bivši narodni poslanec gosp. Lojze Drmelj. Slučaj usode je nanesel, da je odšel v večnost isti dan kakor v Ljubljani njegov ožji rojak ter osebni in politični prijatelj dr. Janko Rajar. Kakor ta je tudi Drmelj pripadal starejši generaciji javnih delavcev in borcev za kmetske koristi na našem podeželju.
Pokojni Lojze Drmelj je bil med najpopularnejšimi osebami na Dolenjskem. Izhajal je iz stare ln daleč naokrog znane Drmeljeve rodbine v Boštanju, ki je slovela po svojem vzornem gospodarstvu. Ko je končal ljudsko šolo, ga je njegov oče, ki ga je bil namenil za svojega naslednika na posestvu, poslal najprej na dvoletno kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu, nato pa še na kmetijsko šolo v št. Mihaelu na Tirolskem in na vinarsko šolo Klo-sterneuburg pri Dunaju. Poleg splošne kmetijske naobrazbe si je s svojim šolanjem pridobil zlasti dragocenega znanja iz sadjarstva in vinogradništva, ki ga je potem z najboljšim uspehom uporabljal na svojem posestvu in v vsej okolici. Ko je stare vinograde uničila trtna uš, je bil med prvimi pionirji novega vinogradništva, s katerim so bili obnovljeni naši dolenjski vinogradniki. Prav tako so bili splošno znani Drmeljevi sadovnjaki, njihov vpliv je pripomogel, da.s° je tudi sadjarstvo močno razširilo in dvignilo v vsej okolici.
Pri takem njegovem udejstvovanju ni čudno, da so Drmelja že v mladih letih
začeli klicati v razna zastopstva, v katerih je šlo za kmečke koristi. Skoraj vse življenje je bil član domačega občinskega odbora in dolga leta župan. Vodilno je sodeloval pri vseh pomembnejših zadrugah svojega okoliša. Večkrat je bil izvoljen tudi za narodnega poslanca. Gostoljubnost njegove hiše, kremenitost njegovega značaja, njegova dovtipnost in predvsem^ njegovo dobro srce so povzročili, da so ga imeli radi vsi, ki so ga poznali.
Zadnja leta je g. Alojz Drmelj preživel v Zagrebu, kjer ga je sedaj dohitela smrt. Res je dočakal skoraj 67 let vendar bodo vsi znanci občutili njegovo smrt kot mnogo prezgodnjo. Pokopan je bil 7. t. m. na zagrebškem Mirogoju. Naj mu bo ohranjen trajen hvaležen spomin!
Maturanti klasične gimnazije v »Kralju Ojdipu"
Po lepi .tradiciji so se maturanti klasične gimnazije tudi letos poslovili z gledališko predstavo. Izbrali so si krasno klasično delo. v katerem so lahko močno izrazili in pokazali svoje igralske in govorne sposobnosti. Sofoklejev »Kralj Oidipus« je v skromnem, toda posrečeno prirejenem okviru frančiškanskega odra pa v melo-dioznem in sočnem Sovretovem prevodu dvakrat navdušil občinstvo, ki je bilo pri obeh predstavah združeno v prijetni harmoniji, v stari ljubezni do klasične gimnazije in do vseh lepot, ki jih ta zavod zajema iz davnine in jih leto za letom prenaša v mlada pokolenja.
O umetnini sami seveda ne bomo razpravljali, saj nas ie pri predstavi predvsem zanimalo, kako bodo mladi igralci kos svojim nalogam in še prav posebno, v kolikšni meri se jim bo posrečilo v govoru razodevati lepoto Sovretove slovenščine. V obojnem pogledu so dali časten sad talenta in truda. V težavni vlogi Oj-dipa je po postavi, igri in govoru zelo prepričljivo nastopil L i p a r. Gdčna. T r -d a n o v a v vlogi Jokaste je bila prikupna. umerjena v igri in govoru. Tumpej v vlogi Kreona je glasovno nekoliko šibkejši od drugih, toda v igri prav močno uravnovešen in zrel. Slokar, vodja zbora, ki mu je dano mani priložnosti za igro. pa se je uveljavil vprav s svojim zvočnim glasom in razločnim govorom. Zbor je bil zadosti številen in lepo vigran. Rehberger kot Teiresias. Bračko kot sel iz Korinta in Vrhovec v vlogi pastirja so predstavili tri zanimive like. ki so telesno nekoliko šibkejši od ostalih, toda so v besedi in igri izpričevali z ostalimi tisto prikupno in resno vnemo, ki jo je vse občinstvo toplo občutilo in je prav po njej predstavo v
Ponovne sovražne letalske akcije na Italijanskem ozemlju odbija vrlo protiletalsko topništvo, ki zadaja sovražniku vsak dan občutne izgube
Spodnja štajerska
Odlikovanja. Prostovoljec prti oddelku SS Hermann Schauer z Rečice v Gornji Savinjski dolini je bil odlikovan z železnim križcem 2. stopnje, višji živinozdrav-nik Edvard Rezač pa z vojnim zaslužnim križcem 1. stopnje z meči.
901etnlco je praznoval v Gornji Radgoni posestnik Anton Trummer. Tudi v visoki starosti je še navdušen lovec.
Poroka. V soboto sta se v Celju poročila Karel Skcberae in gdč. Elza Frings. Poroka je bila svečana, ženin je lastnik znanega hotela »Pri Zamorcu«, nevesta pa je iz stare celjske družine Fanninger-jeve, iz katere je izšlo še več častnikov.
V	Ška'skem rudnika pri Velenju se je proizvodnja, kakor poroča mariborski dnevnik, postopno zvišala. Da bi se prepričal o napredku v zadnjih dveh letih, se je celjski okrožni načelnik Dorfmeister pripeljal v Skale na obisk. Zahvalil se je obr^tovodji, ki se trudi, da bi rudnik spravil na sodobno stopnjo tehnike. Predvsem se briga za vajence, ki jih poučuje izkušen strokovnjak.
škofja vas pri Celju — pravi mariborski dnevnik — se je najbolj izkazala v vsem celjskem okrožju pri zbirki starih čevljev in ostankov blaga. Ni še mogoče podrobneje poročati o uspehih v posameznih krajih, ker zbirka še ni zaključena, vendar je škof ja vas doslej dosegla največji uspeh.
Gledališki prostovoljci v Ptuju so uprizorili kmečko burko »Sedmi deček«. Gledališče je bilo razprodano.
V	Žalcu so nedavno uprizorili gledališki prostovoljci opereto »Grof Georgij«. Predstava je bila v kinu. Režiral je Riudolf Hrovat, glasbo pa je vodil Jožef Schaban. Pevci so se dobro obnesli.
Tudi v St. Lovrencu na Pohorju so ustanovili družino gledaliških prostovoljcev. V soboto, 12. t. m., bo prva predstava, prizorili bodo Denglovo kmečko burko »Smrkavec«, ki jo bodo v ponedeljek ponovili. — V Svečini pri Mariboru je pa v soboto gostoval ljudski oder iz Gradca z Bauerjevo burko »Tolažnik vdov«.
ljudski koncert v Celju, prirejen v soboto zvečer, je bil dobro obiskan. Vodil ga je ravnatelj Glasbene šole Gustav Miiller. ki ga cenijo kot glasbenega dediča pokojnega dr. Fritza Zanggerja. Sodelovali so: mestni simfonični orkester, pevka Hedi Hinkerjeva in moški pevski zbor. ki je bil posebno burno pozdravljen. Darovanega je bilo mnogo cvetja.
V	Šmartnem v Rožni do'ini so priredili Vaško popoldne. Prišli so tudi gostje iz Celja. Vaščani so darovali jedi in pijače, domači šramel pa je skrbel za zabavo. Za Rdeči križ so nabrali 1700 mark.
Pomorsko predavanje v Mariboru. V soboto je v Gotzovi dvorani predaval pomorski kapitan Reichardt o sedanjem strateškem stanju na morju. Predvajal ie zanimive slike in sk ce o tem. kako ograža-jo nemške podmornice angleške življenjske žile. Večer je bil zaključen s f'lmom »Z nemško pomožno križarko na borbeni vožnji«.
Smrtna nesreča dveh otrok. V petek se ie primerila v Št Ilju v Slovenskih gori-
celoti sprejelo z zadovoljstvom in priznanjem. Vsi nastopajoči so znali vloge na pamet. Združilo se je lepo s koristnim: čisti dobiček obeh predstav je bil poklonjen Dijaškemu Dodpornemu društvu.
cah nesreča, ki je ugonobila življenje dveh poldoraslih deklet Enajstletni šolarki Marija Danko in Roza Fleischerjeva sta hoteli čez progo. V smeri od Gradca proti Mariboru je tisti čas hitel tovorni vlak. Dekletci sta čakali za pregrajo. Ko je bil poslednji vagon mimo, sta skočili na progo. Pri tem pa siroti nista vedeli, da po drugem tiru hiti od nasprotne strani lokomotiva, ki je obe dekletci podrla. Obe sta ob udarcu na tla dobili tako hude poškodbe na glavi, da sta kmalu nato izdihnili. Huda nesreča je zbudila daleč naokrog globoko obžalovanje.
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na *Jutrov" oglasni oddelek!
Iz Hrvatske
Pregnanci se vračajo na svoje domove. Iz Banja Luke poročajo, da je v začetku tedna zapustila mesto spet večja skupina pregnancev, ki se vračajo na svoje domove. Povratniki so preskrbljeni s hrano in so jih po železnici pripeljadi do Bosanske Krupe, od tam naprej pa s tovornimi avtomobili do domačih vasi. V krajih okoli Grmeča je spet zavladal red in državni uradi redno poslujejo.
Hrvatski letalci so sestrelili 29 ruskih letal. Hrvatski dopisni urad poroča, da so v ogorčenih zračnih bitkah na vzhodnem bojišču letalci hrvatskega lovskega krdela sestrelili 29 sovražnih letal.
Nove dobave živil Nemčije. HDU poroča iz Zagreba, da bo Nemčija v najkrajšem času poslala na Hrvatsko 18.350 ton žita, oziroma odgovarjajočo količino krušne moke. Razen tega bo Nemčija uvozila na Hrvatsko še 5.000 ton krompirja in 2.500 ton slalkorja.
Italijanski zgodovinar v Zagrebu. Pred dnevi je prispel v Zagreb zgodovinar in akademik Gioacchino Volpe. Imel je na Zavodu za italijansko kulturo zaključno predavanje v tem šolskem letu, in sicer o Savojski hiši, ki je ena najstarejših dinastij v Evropi.
V borbi z odmetniki je padel ustaški nad-poročnik Pero Konjicia. Pokopali so ga 11. t. m. na pokopališču na Mirogoju. — Nadalje je umrl letalski vodnik in diplomirani pilot Djuro Pristarič.
Mestno zagrebško kopališče na Savi je bilo odprto na binkoštno soboto, kopalci pa so začeli zahajati vanj že v začetku maja. Mestna občina je določila za vstopnino iste cene kakor lani, in sicer 10 kun za rodbinsko kabino in 5 kun za 3 ure kopanja in shrambo obleke v skupni slaeilnici. Hrvatski listi pa opozarjajo obiskovalce kopališča na možnost povišanja vstopnine.
Povratek papeževega legata. Pred bin-koštnimi prazniki se je vrnil iz Rima v Zagreb papežev legat G-useppe Ramiro Marccni, ki se je ti i tedne mudil v svoji opatiji Montevergine.
Nov predmet na katedri mednarodnega prava. Hrvatski listi poročajo, da je bil nedavno uveden v okviru katedre mednarodnega javnega prava na zagrebškem vseučilišču nov predmet »Nezavisna država Hrvatska v mednarolnem pravu«. Predavanja so poverili dr. Tihomilu Drezgi, načelniku pravnega oddelka ministrstva zunanjih poslov.
KULTURNI PREGLED
Gradnikova ..Moderna španska lirika"
99
Bibl'ofilska založba (»Umetnost«) v Ljubljani je pravkar izdala lepo opremljeno knjigo »Modema španska lirika«, novo pesniško delo enega izmed vodilnih slovenskih poetov Alojza Gradnika (128 str. 15 ilustracij Mihe Maleša, uvod B. Borka). Po Gradnikovih prevodih kitajskih pesnikov, Rabindranata Tagoreja in sonetov Elizabete Barret-Bro\vningove. po njegovi obsežni in v naši prevodni književnosti kar edinstveni »Italijanski liriki«, da ne omenjamo drugih proznih in dramat-skih prevodov, pomeni ta izbor španske poezije razširjenje pesnikovih pogledov v malo znani svet španske duhovne kulture, hkrati pa tudi razširjenje »geografskega obzorja« slovenske poezije.
Španski pesniki so bili pri nas malo znani in Gradnikova knjiga bi celo v večjem kulturnem krogu nego je naš, pomenila odkritje. Nekako pred desetimi leti je mogel dr. Anton Debeljak v »Jutrovih« stolpcih našteti tistih nekaj prevodov in člankov, kar jih je pri nas posredovalo duhovne slike s starim in častitljivim svetom španske slovstvene kulture. Pozneje se je bilanca nekoliko povečala; tako smo dobili v celotnem prevodu Stanka Lebna »špansko narodno sv. pismo«, Cervantesove&a »Bistroumnega plemiča Don Kihota iz Manče«, zadnja leta so nam prinesla z južnoameriške veje španskega slovstva Huga Wasta »Zlato večnega juda« v prevodu Mirka Javornika, v revialni izdaji (»Dam in svet«) pa J. Modra prevod Calderono-vega »Velikega odra sveta«. Bilanca nikakor ni popolna, zakaj treba jo je izpopolniti še s članki in prevodi po listih in revijah, vendar bi tudi izpopolnjena izkazovala dokaj skromno zanimanje aa španski du-
hovni svet, ki mu moramo pridružiti J a -vornikovo. pri nas edinstveno pozornost nasproti Kataloncem in dr. Antona D e b e 1 j a k a razgledanost po portugalski kulturi.
Dr. Gradnika stik s špansko poezijo ni ;sicer nov (že pred leti je objavil v LZ nekatere prevode iz španske lirike), toda največji dei gradiva, ki je dalo zdaj prvo slovensko antologijo španske lirike, mu je dozorel prejšnjo zimo. v mesecih, ko je pilil starejši prevod D'Annunzieve dramat-
Dr. Alojz Gradnik
ske pesnitve »Jorijeva hči« in prevedel vse pomembnejše Leopardijeve pesmi. — Pesem za pesmijo je dobivala slovensko podobo; iskal jih je po raznih španskih antologijah in po samostojnih zbirkah, kolikor so dostopne v Ljubljani. Izbor pesnikov in njihovih pesmi seveda ni mogel biti tak, kakor bi bil, če bi prevajalcu stala na razpolago knjižnica z najboljšimi zbirkami sodobne španske poezije. Vzlic temu je mogel ugotoviti pisec uvoda, da šteje reprezentativna antologija moderne španske lirike, Gerarda Diega »Poesia espanola«, samo šest imen več in da nudi Gradnikova zbirka vzlic omejitvi izbora »zadosten prerez sodobne španske lirične tvornosti«. V naših razmerah, kjer je španska literatura še vedno neke vrste »španska vas«, je tako obširen izbor najsubtil-nejših sadov slovstvenega stvarjanja dejanje, ki bi v normalnih razmerah vzbudilo pozornost in odmeve v sami Španiji.
V knjigi so zastopani: Miguel De Una-muno. znan tudi kot filozof in pripovednik, dva največja pesnika sodobne Španije. Antonio Machado in Juan Ramon , Jimenez, prvi s 25. in drugi z 22. pesmimi, dalje Pedro Salinas, Gerardo Diego. Fe-derico Garcia Lorka. Luis Cermuda. Jorge Guilleu, te slednjič Fernando Villalon, Rafael Villanova in Josefina De la Torre. Enajst raznih pesniških individualnosti, ki se razločujejo med seboj po generacijskih in stilnih razlikah: od simbolističnega novoromantika Machade ali refleksivnega, nekoliko patetičnega Miguela de Unamu-na vodi pot k španskim oblikovalcem tiste magične poezije, ki ima svoje mojstre v Mallarmeju Rimtfeudu in Apolinairu in odtod k pesnikom, ki bi jih označili po italijanskem vzorcu za hermetike in ki predstavljajo najmodernejši in v jedru le malo španski pesniški izraz
Dobro je, da je težišče izbora v poeziji Antonia Machada in Juana Ramona Jime-
neza. v ajuni simbolistični, čustveno topli in špansko svojstveni drobni liriki, medtem ko so pesniki zadnjega desetletja zastopani z bolj pičlimi, čeprav značilnimi primeri. V tem pogledu moramo pritrditi razločevanju Enrica Thoveza med »pqpsia di sostanza« in »poesia di forma«, izmed katerih izgublja s^nja pri prevajanju v druge iezike skoraj sleherno učinkovitost. In prav najnovejša hermetično zaprta poezija je zmanjšala substancionalno vsebino na najmanjše, večidel na neizrazljivo občutje, zato pa je dosegla rahle odtenke forme ki je ni moči nikdar polnovredno prenesti v drug jezik. Španska sodobna poezija se je razvijala pod močnimi vplivi pariških oesniških šol in delno italijanske poezije 20. stoletja, zato kaže v velikem delu tisto prevladovanje forme nad vsebino in tisto težnjo Po čisti poeziji, ki je bila v slovenski liriki vedno osamljen in nezakoreninjen pesniški eksperiment.
Pesnik Alojz Gradnik se je polotil slo-venitve španskih pesmi z veliko prevajalsko izkušenostjo in s tistim svojim tankim pesniškim čutom ki bi brez nj^ga noben prevajalec ne mogel obvladati krhkih, sub-tilnih in metaforično zelo subjektivnih primerov sodobnega španskega liričnega čutenja Če ie bilo z ene strani delo nekoliko olajšano s tem. da so mnoge pesmi v izvirniku nerimane, so na drugi strani isti stihi utesnjeni in težko dostopni zbog svoje tanko občutene simbolike, pojmovnih in čustveno-izraznih okrajšav in jezi-kovno-muzikalnega ritma, zgrajenega ponekod na barvnem poudarku posameznih vokalov. Prevajanje take lirike v jezik, ki je s svojimi poetičnimi izrazi ostal v tesnejši bližini substancionalnosti, je močno težavna naloga, in primerjava z izvirnikom nam lahko pokaže, koliko srečnih rešitev je obrodil trud pesnika Gradnika. Med posebno značilne primeje Gradniko-ve slovenitve španskih pesmi štejemo prvo
De Unamunovo pesem (O rad bi jaz umrl z odprtimi očmi). Machadovo poslanico Jo-sčju Mariji Palacio, Velikonočno vstajenje in Sorijska polja, dalje iz Jimenezove poezije. ki je zastopana pretežno z drobno liriko, Ljubezen in Poslednje potovanje, potem Lorcovo toliko prevajano in v svoji zeleni lepoti tako skrivnostno »Mesečno romanco«, njegovo »Nezvesto ženo« in no-stalgično pesem o Cordobi »Vitezova pesem«. Ta in še nekatere druge pesmi so nam bližje zaradi svoje španske barve ali neposredno učinkujoče pesniške vsebine; mnogo krasnih pesniških izrazov pa srečujemo v tisti drobni liriki, ki je vtisnila prevladujoči značaj vsemu izboru, tistim »petits rien«. ki pa vendar izzvenevajo v dojemljivem duhu z akordom prave poezije.
Miha M a 1 e š , ki se je kot ilustrator uveljavil že v vrsti knjig, je opremil »Moderno špansko liriko« z risbami, reprodu-ciranimi na posebnih straneh med pesmimi. Ce je bilo na pr. pri njegovih znanih ilustracijah »Maja« mogoče misliti na stilno nesorazmerje med romantično poezijo in nadrealistično risbo, se v tem primeru prilega Maleševa slikarska koncepcija samemu stilu te poezije, njeni nadrealni, mistični in sanjski duhovni atmosferi, njenim simbolom in prividom. Tako so Maleševe risbe zrasle iz istega inspiracijskega sveta kakor same pesmi in prav kakor le-te samo naznačujejo doživljajske in čustveno-vizionarne podobe, umikajoč se jasnini stvarnega življenja. Risbe dosezajo s svojimi izrazno preprostimi naznačitvami bolj ali mani poetičen učinek in lepo uravnovešajo splošno estetsko neto te knjige. — Uvod B. Borka označuje v prvem delu razvoj in značaj španskega pesniškega razvoja po 1. 1898., v drugem pa predstavlja na kratko posamezne pesnike, ki so zastopani v izboru. Knjigo je okusno natisnila Narodna tiskarna, platnice so po

Kronika
•	Letošnji Binkošti v Postumijski jami.
Že od leta 1819. je v veljavi navada, da ljudje na. binkoštno nedeljo obiščejo Po-stumijo in njeno podzemsko jamo. Tudi letos je prišlo na ta dan v Postumijo mnogo obiskovalcev od blizu in daleč. Med njimi je bilo posebno mnogo vojakov.
♦	AJda Borelli se je vrnila na gleJališki oder. V gledališču Odeon v Milanu se je te dni po večletni odsotnosti pojavila pred občinstvom gledališka igralka Alda Borelli in sicer je nastopi.'a v komediji pisatelja Marca Praga »Zaprta vrata«. Občinstvo je umetnico ob njenem povratku na gledališke deske živahno pozdravljalo.
♦	Jezikovni tečaji za tujce v Rimu. V torek 16. junija so otvorili v Rimu običajni vsakoletni jezikovni tečaj za tujce. V teh tečajih poučujejo italijanski jezik, književnost, zgodovino in umetnostno zgodovino. Slušatelji tečajev uživajo razne ugodnosti, med drugim ugodnost polovične vožnje na poti iz domačega kraja v Rim ter pii povratku iz Rima v domači kraj.
*	Junaška smrt vojaškega kaplana, italijanski listi poročajo o junaškem koncu vojaškega kaplana Dona Feliceja Strop-piana iz Piemonta. Tega dušnega pastirja so vojaki divizije »Torino« imenovali svetnika. Don Stroppiana se je prostovoljno javil za vojaško službo, ker je imel samo eno oko. S 158 vojaškim oddelkom in njegovim lazaretom je odrinil v Rusijo, kjer je bil podrejen poveljstvu generala Messe-ja. Od 6. decembra 1941 je vztrajal Don Stroppiana na vzhodnem bojišču, kjer je preživel med vojaki tudi strašno bitko o božiču leta 1941. ko je znašala temperatu-na 43 stopinj pod ničlo. V oktobru 1. 1942, ko je prišlo iz Italije povelje, naj se veterani z ruske fronte vrnejo v domovino, je Don Stroppiana izjavil, da se mu prav nič ne mudi domov. Dne 16. decembra 1942. je padel zadet od sovražne krogle v trenutku, ko je podeljeval zakramente za umirajoče nekemu vojaku svojega oddelka.
*	Tragična smrt geometr®. Geometer Cesare Gallo je prišel te dni na postajo v Vercelli, da bi se z vlakom odpeljal v Milan. V tistem trenutku je pridirjal na postajo vlak in Gallo je v strahu, da ga ne bi zamudil, stekel k tiru ter hotel skočiti v vagon. Vlak ga je odbil in mož je prišel pod kolesje, ki ga je razmesarilo do smrti.
*	Obuvala brez točk. Korporacijsko ministrstvo v Rimu je izdalo piojasnilo k svojemu odloku o prodaji tipizirane in netipi-zirane obutve. Pojasnilo prav. da se obuvalo, ki se prodaja izpod 45 lir za moške ter izpod 30 lir za ženske in otroke, smatra za copate ter je zaradi tega naprodaj brez odrezkov ob"ačilnih nakaznic.
*	Smrt gledališke igralke Yvonne Hautin. Iz Berna poročajo, da je v nekem samostanu sklenila življenje nekdanja slavna igralka francoske Comedie Yvonne Hau-
GLEDALIŠČE
DRAMA
četrtek, 17. jun., ob 18.30: Skupno življenje. Red Četrtek. Petek, 18. jun.: Zaprto. Sobota, 19. junija, ob 18.30: Jesen. Red B. Nedelja, 20. junija, ob 18.30: Veliki mož. Izven. Zadnjikrat v sezoni, Znižane cene od 15 li-
#
C. G. Viola: »Skupno življenje«. Igra v treh dejanjih. Slika modernega zakona. Konflikt med možem, ženo in ljubimcem. Osebe: Lorenzo Massari, advokat — P. Kovič, Magda, njegova žena — Saričeva, Guido Fiore — Nakrst. gospa Ferrante, Magdina mati — Nablocka, Antonio — Ko-šič. Režiser: prof. O. Šest
OPERA
Četrtek, 17. jun., ob 18.: Travi^ta. Izven.
Cene od 28 lir navzdol. Petek, 18. junija: Zaprto. Sobota, 19. junija, ob 18.; Prodana nevesta.
Izven. Cene od 28 lir nazdol. Nedelja, 20. junija, ob 17.: Madame But-
terfly. Izven. Cene ol 24 lir navzdol.
*
G. Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Napisal Piave F. M., prevedel Niko Stritof. Osebe: Violetta — Vidalijeva. Flora — Poličeva, Anina — Ramšakova. Alfred — Čuden, Germont — Janko. Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obig-ny — Dolničar, dr. Grenvil — Lupša. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoniti. koreograf: ing. P. Golovin.
tin. V svojem 30. letu, potem ko je dosegla velikanske uspehe na odru, je dala gledališču slovo ter šla med nune, kjer jo je posvetil kardinal Verdier, znani pariški nadškof. Hautinova je nastopila uspešno tudi v vlogah nekaterih DAnnunzijevih dram, ki so jih uprizorili v Franciji.
*	Smrt priljubljenega neapeljskega igralca. Prošli teden je umrl nenadne smrti v svojem stanovanju znani neapeljski komik Mimi Maggio, oče znanih komikov Benjamina in Enza Maggia. Komika je z: del a kap.
*	Smrt Ulderika Robbe. V Triertu je umrl bivši ravnatelj parcplovne družbe istria—Trieste, Ulder;k Robba. Pokojni K jč bil nekaj časa član mestnega sveta tudi član borznega sodišča.
*	Začetek mlačve v Milanu. Milanski listi poročajo, da se je začela mlačev v mestu in okolici v ponedeljek 14. t. m. Za simbol so postavili inlatilnico tu li na nekem mestnem trgu in ta prizor je privabil mnogo gledalcev.
*	Vino za mlatiče in vejavce žita. v italijanskih pokrajinah, kjer se sedaj vrši mlatev in čiščenje žita, so dale pristojne oblasti na razpelago za mlatiče in vejavce poseben obrok vina za pokrepčanjc pri napornem delu mlačve. Potrebne količine vina dobe na razpolago župani pri svojih občinah.
*	žrtev hude nesreče. V Milanu je postal žrtev hude nesreče ustanovitelj in ravnatelj milanskih nočnih gasilcev. Ponesrečil se je s svojim vozilom v trenutku, ko je vzel v roke fotografijo nekega člana svoje družine.
IZ LJUBLJANE
u—- Novi grob°vi Po kratki in mučni bolezni je preminil podnadzornik policijsk h agentov v pokoju g. Avgust Jeranče. Zapušča soprogo, hčerko in drugo sorodstvo. K večnemu poč tku ga bodo spremili v C3-trtek ob pol 17. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce vdova po zasebnem uradniku ga. Rozalija Tomčeva, rojena Rovensky. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek ob 17. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po hudi bolezni je 14. t. m. umrla ga. Marija Mihelčeva. Rajnko so pokopali včeraj popoldne pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Literarni večer Mare Tavčarjeve bo drevi 17. t. m. ob 19. uri v frančiškanski dvorani. Uvodno besedo bo izpregovoril Vaclav Držaj, nakar bo nastopila Meta Pugljeva. ki je pred dnevi z odličnim uspehom prestala avdicijo v Drami. Recitirala bo čuvstvene pesmi, posvečene predvsem materam. Vaclav Držaj bo bral »V sveti noči«, Tavčarjeva sama pa »Štiri letne čase«, v katerih opisuje Belo Krajino. kjer je najdlje službovala. Braini večer bo obogatila gospa prof. Bizjakova s tremi koncertnimi točkami: Cui »Improm-ptu«, Grieg »Erotika« in Borodin »Noktur-no«. Večer bo torej prav pester in zasluži lep obisk.
u— Glasbena akademija. Na prvi sk'epni produkciji bodo nastopili učenci prof. Da-riana, Launa, Ravnika A., Šedlbauerja, Šlaisa in Škerjanca. Na sporedu so skladatelji: Alfano. Borodin. Bortkiew:cz. Co-relli. Debussy, Čajkovski, Weber. La'.o, Skrjabin, od slovenskih pa S. Premrl (Kvartet v d-duru) in L. M. Škerjanc. Nastop bo 18. t. m. ob 19.15 v veliki filharmonični dvorani. Sporedi po 3 Lire, za dijake 1 Liro so na razpolago občinstvu v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Nedeljska produkcija šole Glasbene Matice, ki je obenem zadnja produkcija v letošnjem letu, bo imela naslednji spored: najprej bo zapel mladinski zbor tri narodne pesmi v Tomčevi priredbi, in sicer: Vrabčeva, Tri tičice, Prišla je miška; za tem pa tri mladinske zbore s spremljeva-njem klavirja, ki jih je zložil P. H. Sattner, in sicer: Sveti Matija, Mica Butica in Kralj Matjaž. Sledita dva nastopa solopevcev. Basist Korošec Ladko iz šole ravnatelja Betetta bo zapel Premrlov »Memento mori« in Lortzingovo arijo iz opere »Vorm-ski orožsr«. Pri klavirju Silva Hrašovec. Iz šole prof. VVistinghausnove bo nastopila Vidmar Draga ter zapela Lajovčevo pesem o Tkalcu in Puccinijevo arijo Mimi iz opere »La Boheme«; pri klavirju Marta Bizjak. Sledil bo nastop šolskega zbora, in sicer najprej kot ženski zbor s spremljevanjem I klavirja ter bo zapel šantlovega Ribiča in Malo predico, nato pa kot mešan' zbor
I
Sattnerjevo Pozimi te šote, Aljaževo Siroto, Ferjančičev Tone sonce, tone in Lajov-čeve Pastirce. Mladinski in šolski zbor bo spremljala na klavirju Mirca Sancinuva, vodil pa ravnatelj Mirko Polič. XI. javna produkcija bo v nedeljo 20. t. m. ob *U 10. v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Ma/tice.
u— Diplomski koncert. V veliki filharmonični dvorani bo v ponedeljek 21. junija ob 7. klavirski koncert, ki ga priredi absolventka Glasbene akademije gospodična Ogrin Ksenija. Zelo nadarjena pianistka. ki je svoje znanje pokazala že na neštetih javnih nastopih zavoda, je učenka priznanega klavirskega pedagoga in skladatelja J. Ravnika. Sporedi po 3 Lire, za dijake 1 Liro bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
u— V zvezi z »Umetniškim zbornikom« in »Umetnostjo« opozarja B hliofilska zi-ložba v Ljubljani, da odklanja sleherno odgovornost za morebitno škodo, ki bi nastala komu z naročanjem ali plačevanjem njenih publikacij v roke nepooblaščerim in nezadostno legitimiranj osebam. Ugotovilo se je namreč, da se v poslednjem času neka oseba, ki je založba v to nj pcoblast-la. zglaša in predstavlja zasebnikom kot inkasant te založbe. Na ta način skuša * zvezi z njenimi publikacijami sklepati razne pogodbe in sprejemati na plačila. Kdorkoli bi prišel na «led ponovnemu podebno-mu poskusu, jc vljudno naprošen. da zadevo takoj naznani založbi, ki mu stroške za to rade volje poravna. Za naplačil3 na račun te založbe je edino uprav čena stalna nameščenka, ki ima v ta namen od založbe izdano pravilno podp:sano pooblastilo in legitimacijo.
u— Neobvezno za nakup bodo knjige v knjigarni ZU2EK JOŽE že od jutri (v petek) naprej vsakomur na ogled.
u— Pouk modernih jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Italijanščine, nemščine, francoščine se hitro in praktično naučite po naši metodi. Združen pouk slovnice in konverzaciie. Dcpo'danski, popoldanski in večerni trimesečni tečaj. Prijavite se v naše poletne jezikovne tečaje, ki se začno z julijem. Prijave vsak dan od 8.—12. in od 14.—16. ure: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije.
u— Tečaj za sprejemne izpite. Starši! Vabimo Vas. da svoje otroke, ki ste jih prijavili za sprejemni izpit na gimnazijo, vpišete v naš pripravljalni tečaj, ki se začne v ponedeljek 21. junija. V tečaju poučujejo profesorji. Priprava vestna. Honorar nizek. Prijavljanje vsak dan od 8. do 12. in od 14.—16. ure: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico Je bilo spre jt tih v torek spet več ponesrečencev, med nj;m5 po večini mladina. Tramvaj je podrl 4 letno hčerko natakarja Janjo Povšetovo iz Ljubljane in ji prizadejal poškodbe po vsem telesu. Pri nogometni igri si 'e zlomil lev co 15 letni dijak M'ro Po-točn k iz Ljubljane. 16 letni sin kurjača Izidor šobenik iz Ljubljane je padel z vrtiljaka in se poškodoval ra glav'. Franc Adamič. 8 letni s'n posestnika, je padel in si zlomil levico. S koso se je vrezal v levo nogo 13 letni posestnikov sin Anton Jarc iz Črre vas'". 47 letnega delavca Albina Lesja-ka pa je nekdo po nesreči udaril tako hudo poglavi, da je moral poiskati zdravniško pomoč v boinišnici.
Z Gsreisfskega
pokrajinski načelnik dr. Rainer je 1. in
2. junija obiskal javne ustanove na Gorenjskem. Pripeljal se je preko Ljubelja na Golnik ter si je ogledal bolnišnico, nato pa je bil sprejet na Bledu, kjer mu je obširneje poročal skupinski vodja SS Rosse-ner. Drugi dan se je dr. Ra'ner peljal najprej v Begunje, nato pa k ribogojnici v Bohinjski Bistrici. Preko Bleda se je odpeljal na Jesenice, kjer je obiskal železni-čarsko šolsko taborišče in je bodril tečajnike k požrtvovalnosti. Ogledal si je tudi gradnjo neve jeseniške bolnišnice ter šolski tabor in otroški dom v Gozdu-Martulj-ku. Od tod se je čez Korensko sedlo vrnil v Celovec.
Gospodarski razvoj na Gorenjskem. Koroški deželni gospodarski svetovalec inž. Winkler se je zadnje čase posvetoval z okrožnimi načelniki, deželnimi svetniki in štabi gorenjskega gospodarstva v Radovljici, Kranju in Kamniku o važnih sedanjih gospodarskih vprašanjih. Sporočene so bile želje posameznih obratov. Pred Kratkim je bilo tudi gospodarsko zborovanje v Volšperku, kjer so obširneje obravnavali gospodarske naloge in potreb» ca Koroškem in Gorenjskem.
Skupno zborovanje Celovca in Kranja Celovški in kranjski okraj, ki sta zvezana
načrtu ilustratorja Maleša. Z Gradnikovo »Moderno špansko liriko« smo dobili knjigo. ki se uvršča med reprezentativna dela slovenske pesniško prevodne literature.
C. S. Viole »Skupno življenje"
Igro sodobnega italijanskega dramatika Ce-sara Giulia Viole »Skupno življenje« (Vivere insieme) smo slišali v teku zadnjih treh tednov v izvirnem besedilu (gostovanje igralske družine Ricci) in v slovenskem prevodu na torkovi premieri
Dramatski je to delo ostalo v stilnem okviru kcnverzacijske igre, ki niti v redkih napetih trenutkih, ko se sproščajo konflikti, ne zapusti značaja umerjene in z očitnim poudarkom besedne kulture zgrajene zgovornosti, v ka* teri se počasi izgubljajo vsa razburjanja kakor voda v pesku. Delo je značilen primer tiste sodobne dramatike, ki brez močmh umetniških ambicij in izredne domiselnosti obnavlja že tolikokrat obdelano snov zakonskih trikotov in se zadovoljuje z živahno zgovornostjo tam. kjer naj bi gledalca zagrabdo in pretreslo do* gajanje. Zdi se, kakor da je tudi lu otopela občutljivost in morda je kar simptomatično, da se namesto zagrizenih izbruhov ljubosumnosti pojavljajo čeki in bančni računi kot zadnja življenjska problematika družbenega sloja, ki mu pripadajo tudi osebe Violove igre. Zelo preprosta dramatska zgradba »Skupnega življenja« in nje v ničemer izredno dialektično težišče ne dajeta delu kakšne večje umetnike pomembnosti.
Etično-spoznavalna vsebina te igre je taka, da gremo žejni preko vode. Kriza meščanske* ga zakona, ki se z jasnimi poudarki odraža v nji, ni niti zadosti osvetljena, kaj šele -»rešena« v tifctih problematsko-razčiščevalnih oblikah, ki se večkrat pojavljajo v dobrih dramah. Dramatik ni spisal recepta za skupno življenje, marveč je prepustil samim gledalcem nalogo, da ga iščejo na podlagi njegove skromne diagnoze o patologiji sodobnega zakona. — V čem
je kriza meščanskega zakona? V popolnem prevladovanju hedonističnega življenjskega načela nad nravnim načelom dolžnosti odpoved' in vzajemne požrtvovalnosti. Ugodje, stopnjevano v najvišji, neizrazljivi smoter osebne sreče (a brez vsake duhovne vsebine, sreče kot golega senzualnega fortssima življenjskega ugodja), je edino merilo uspešnosti zakonskega sožitja.
Odvetnik Massari in njegova žena Magda živita že sedem let v zakonu. Z odvetnikov'm denarjem lahko živi žena v luksuzu in brezdelju in celo tašča si lahko vzdržuje osem-sobno stanovanje v isti hiši. Ženi ni nikdar dovolj ugodja: hoče imeti moža zase. kar je zelo nejasna zahteva, in ker je mož močno zaposlen. če hoče vzdržati breme tega skupnega življenja, si žena izbere ljubimca — skoraj neogibna izpopolnitev luksuza, v kateri živi tako dolgočasno, živčno razdražljivo in nenasitno meščansko bitje, kakor je Magda Njeno pra* vilo, da naj se žena prilagodi možu in mož ženi. je edin praktični nauk te igre vendar ie prav Magda tista, ki je najmanj zmožna prilagoditve moževemu življenju. Njena življen-ska volja sploh ne pozna nravnega imperativa dolžnosti. — Lorenzo Massari je najzanimivejša oseba te igre. Po letih je starejši od žene, pridobil si je veliko življenjsko izkušenost, ki-mu dopušča zdrave ironijo dc vseh člove« ških zadev in izreden duševni mir. Odkritje ženine nezvestobe ga ne spravi z ravnotežja. Je značilen proizvod tistega časa, ki se je oblikoval v borbi med interesnimi skupinami kapitala in čigar mir se v nemali mtri naslanja na črkovno knjižico Zato si lahko privošči čisto »sodobno« maščevanje: da za ceno 25.000 lir poniža brez običajnih scen ljubesumnja ženinega ljubimca in ženo samo ter s tem udar» cem pretrga iluzonistične vezi medsebojnega »osrečevanja« obeh ljubimcev. Ob koncu igre je trikot razbit, toda odnos med zakoncema ostaja nerešen. Spričo Lorenzove popustljivosti je tu mogoč samo še razumski zakon, če -je Magda vendarle notranje dozorela in se otresla svoje izprijene razvajen os ti. Vsekako je
Magd na svetu veliko, Lorenzov pa vendarle malo. Lorenzov z nekakim »razsvetljenim« egoizmom, ki si ne išče zadostitve v pri* ležnicah. marveč v delu, v življenski borbi.
Violovo igro, ki obsega tri dejanja, je prevel F. K. in zrežiral prof. O. Šest Obiskovalcu Riccijeve predstave se je nudila prilika zanimive primerjave med režijo in koncepcijo posameznih vlog Kot značilno razliko bi mogel omeniti predvsem drugačen tempo vprizoritve in čustvenejšo človeški toplejšo zasnovo nnsa-mezn h vlog v naši domači vprizoritvi. Tako je predvsem stop:la v ospredje ga. S a r i č t-v a kot Magda. To izkušeno tankočutno in tako inteligentno kakor kulturno igralko vidimo le redko na odru. kar je gotovo kvalitetna izguba v umetniki bilanci sezone. Sančeva igra rMagdo z očitno subtilnostjo in jo steri proti naši razumski volji s:mpatično. Za razi ko od Eve Magni jo je dala z večjimi psihološkimi odtenki, z cčitnejš m vživetjem v njeno žensko naturo. Joška K o v i č a Lorenzo je bil v nekaterih tonih drugačen od Riccijevega — Medtem ko je italijanski umetnik dosegel skoraj nestvarno polnost v prikazovanju mirnega. do kraja uravnovešenega človeka, ki mu ne more do živega noben konflikt z okoljem, je Kovičev odvetnik bližji našemu pojmovanju: človek, ki vsaj z nekaterimi gestami naznačuje notranji konflikt m čigar navidezna ravnoduš-nost in stvarnost dobiva v interpretaciji našega umetnika'večjo verjetnost in naravnejšo podobo. Kov čeva igra se s svojimi psihološko poglobljenimi kontrasti dobro prilega igri Sa» ričeve. Tretji kot predstavlja Nakrst s svojim Guidom Fiore — učinkovito odigranim značajem »ljubimca v zadregi«, človeka, ki 6 primernim uporom sprejema ponižanje in se skuša brž dvign ti kvišku, ne da bi mogel več spremeniti posledice, ki so nastopile za njegovo ljubezen z dejanjem, katerega ie storil. Vprav odlična je Nablocka kot gospa Ferranto-va, diskretnemu značaju sluge pa ustreza K o-s i č kot Antonio. Izmed sodelujočih je bila zlasti ga. Šaričeva obdarjena s šopki, vsi pa so bili deležni toplega priznanja občinstva
po Karavankah, sta. nedavno poslala svoje
okrožne in krajevne vcditelje k zboru v Kranj. V medsebojnih razgovorih so eni in drugi spoznavali razmere v obeh okrožjih. Za sprejem in nastanitev gostov Je poskrbel kranjski okrežni vodja Kuss. Okrožni vodja dr. Pototschnigg iz Celovca je obravnaval sodobno stanje z geslom: Glavo pokcncu, oči odprte, pogled v Fiihrerja. Pokrajinski governik Kenda je pojasnjeval sedanje stališče Nemčije, orožni-ški stotnik je govoril o židovstvu, dr. Ko-schier pa o zgodovini Kranja in Gorenjskega. Naposled je dr. Potctschn gg predaval o potovanju po nemškem naseljcni-škem ozemlju na vzhodu okoli Lublina.. Zborovalci so si ogledali zaninvvosti Kranja in obiskali tudi pokopaUšče.
Okrožni zbor mladinskih skupin v Kamniku jc bil nedavno na športnem prostoru, izostale so samo zastopnice mladine iz litijskega okraja. Po jutranjem slavju so bile športne vaje in pevska tekma. Popoldne so razdelili nagrade. Vsaka udeležnlca je dobila spominski list s Hitlerjevo sliko. Dan je bil zaključen s pestrim večerom, na katerem je nastopila mladinska skupina iz Celovca.
Socialni skrbniki kamniškega okraja so
b ii sklicani v Kamnik. Okrožni uradni vodja Kmetitsch je dal navodila za razš rje-no zimsko pomoč v vojni. Sledili so razni referati o stanju v kamniškem in kranjskem okrožju.
Na Jesonicah se je poslovil ž®lezn:ški nadzornik Ferdinand Bescotta, ki je pre-
meščen ▼ KnlttelfeJd. PostajenačetoOc ▼ Lescah, Franc Seltzmann, je povišan v železniškega višjega tajnika, enako postaje-načelnik v Škof ji Loki, Jožef Windholz.
Smrt bivšega Tržičana. V 72. letu je umrl v Koflachu upokojeni tovarniški ravnatelj Karel Siegeleidler. Svoj čas je bil ravnatelj Malijeve tovarne za čevlje v Tržiču, kamor je hil prišel pred 47 leti in se povzpel do obratovodje. Svoj prosti čas je posvečal nemškim društvom, že 701etmK se je pred dvema letoma kot član oddelka SA udeležil zasedbe Spodnjega štajerskega. Zapustil je vdovo iz Roosove družine v Kranju, hčerko in sina.
Mestno kopališče v Radovljici je bilo letošnjo pomlad delno popravljeno, nakar so ga odprli letošnjo sezono. Okrožna hranilnica, lastnica kopališča, je vodstvo in ■upravo izročila za letos hotelirju Hubertu Kleevveinu.
Državni uradni vodja Steinvvarz, šef urada za poklicno vžgejo v Berlinu, je rvrdavno obiskal Koroško. Posvetoval se je z obratovodji o vprašanjih naraščaja v raznih pokbcih. V spremstvu nadomestnega pokrajinskega vodje Thieme'a je obiskal neki koroški rudnik, nato pa se je pripeljal tudi na Gorenjsko, kjer si je ogledal nekatere obrate.
Smrtna neteča. Iz št. Vida ob Savi poročajo: Delavec France Japelj iz Poljane, star 54 let, je tako nesrečno padel po kletnih stopnicah, da si je zlonrl tilnik. Bil je na mestu mrtev in so ga pokopali dne 5. t. m.
ŠPORT
Novo življenje na atletskih terenih
V	nedeljo dopoldne prvenstveni miting za moške po društvih, bodisi na igrišču
v š:ški ali pa na stadionu
V	nedeljo se bo začelo nevo življenje na lahkoatletskih terenih, in sicer najprej s tekmovanjem za prvenstvo moških pc društvih.
Prired'tev je zamišljena tako, da bodo iz
posameznih tekmovanj v tekih, skekih in metih izšli klubski prvaki, mimo tega pa bodo vse tečke privlačne tudi zaradi tega, ker bodo v vsakem finalu nastopili najboljši predstavniki vseh sodelujočih društev, med katerimi se bo gotovo razvla ogorčena borba za mesta. V teh zaključnih nastopih bo vjdeti vse, kar je trenutno vrednega in pomembnega v naših lahkoatletskih vrstah.
Tekmovanje bo po že objavljenem razpisu na stadionu Hermesa v šiški, če bodo do tedaj končana obnovitvena dela na teka-ršču ki so zdaj v teku, sicer pa bodo pri-red tel j; preselili svoj glavni stan s tekmovalci vred na stadion ob Vodovodni cesti. Organizacijo bo imela v rokah afetska sekcija Hermesa s pomočjo predstavnikov ostal'h dhveh klubov, Ilirije in Planine. Vsi, ki mislijo nastopiti, se pri tej priliki opozarjajo še enkrat, da Je zadnji rok za prijave prihodnji petek in da mora vsak nastopajoči imeti predpisano športno dovolilnico.
Enako atletsko tekmovanje za dekleta bo v nedeljo dne 4. julija t. 1. skupno z iz-b;rnim tekmovanjem v teku na 100 m, o katerem objavljamo podrobni razp's kar v nadaljevanju.
Razpis
izbirnega teka na loo m
Dnevnik »Gazzetta dello Šport« razpisuje pokrajinsko izloč lno tekmovanje za državno tekmovanje na 100 m. ki ga organizira lahkoatletska zveza v Ljubljani dne 4. julija t. 1.
Tekmovanje bo na športnem igrišču Hermesa. Poziv tekmovalcev in razdelitev šte-
vilk bo ob 9. Tekmovalci. k! se poz vu r.e odzovejo, ne bodo pripuščeni k tekmovanju. Ce se bo prijavilo večje število tekmovalcev. bodo razdeljeni v posamezne skupine (semifinali za prve ;n f nalj za druge*.
Prva dva plasirana v pokrajinskem izločilnem tekmovanju 9e bosta udelež la narodnega polfinala. ki bo dne 13. julija. Ki a j bo kasneje objavljen.
Prijave sprejema tajn"'štvo zveze do 2. julija do 18 na Bleivveisovi 1 a. Prijavnica znaša 1 liro. Pri prijavi mora tekmovalec razen osebnih podatkov izjaviti še za kateri klub, ustanovot šolo. oddelek. Dopolavoro bo tekmoval. Imeti mora izkaznico Fidala ali športno izkazn co Ljubljanske zveze ali začasno izkaznico.
Tekmovanja ra »100 m« se lahko udeleže tekmovalci III, razreda Fidala in vsi. ki so vpisani v zvezo v Ljubljani, oni, k; nimajo nobene izkaznice, si lahko nabavijo začasno izkazn eo zveze v L.ubljani. k' jih izdaja proti vplačilu 1 lire.
Vsak tekmovalec mora zastaviti za številko 3 lire, ki se mu povrnejo, ko vrne številko.
»Gazzetta dello Šport« je razpisala sl edeče nagrade: prvemu darilo v vrednost 50 lir, drugim enajstim plasiran'm v finalu kolajno iz pozlačenega brona, posrc-brenega brona ln bronaste. CONI bo podaril posebno ragrado klubu, ki bo imel v finalu največ točk, po ocen; da gre prvemu 12 točk, drugemu 11 točk itd.
Za primere, k; n so predvideni v tem razpisu, veljajo tehnična pravila lahkoatletske zveze.
Morebitne pritožbe je treba oddati vrhovnemu sodniku 15 miEut po končanem tekmovanju, ob prilož tvj pristojbine 25 lir, ki se vrne, ako bi bilo pritožbi ugodeno.
Lahkoatletska tveza ne odgovarja zi poškodbe, ki bi jih mogli dobiti tekmovalci ali ostali pred tekmovanjem ali med njim ali pozneje.
de pripisi k
Se je bilo športnih dogodkov ob zadnjih prazn kih, samo bolj z zamudami in v odlomkih nam prihajajo viri in vesti, po katerih ponatiskujemo vsaj najvidnejše, da bodo tudi naši čitatelji v tekočem.
Predvsem še n'smu nič zapisali o lahki atletiki, ki je zdaj ca vseh kcncih in krajih v velikem zagonu (Pri nas je bilo treba vriniti kratek odmor, ker tekališča žal še n'so v zadovoljivem stanju.) Tu mislimo najbolj na zivvhno delavnost po ostalih pokrajinah, kjer so v nedeljo že spravili pod streho drugi del sporeda za vse klube iz nacionalne divizije, kar pomeni, da je bilo v zadnj'h 14 dnevih na startu vse kar kaj pomeni na atletskih terenih. To nedeljo 90 biie velike atletske prireditve v Milanu. Bologm. Rimu in Vcenzi. Med pomembnejšimi uspehi teh mitingov bi bilo omeniti na-£'edn;e:
V teku na 100 m se je izkazal znani sprnter Mariani, ki ;e slednj č le prišei pod 11 sekund, in sicer na 10.8. V teku m> 1500 m se je v Bologni izkazal naš oijl rojak Koš r, ki je zasedel prvo mesto s časom 4:01.2 pred nevarnim nasprotnikom D'Ercolem (s 4:02.2). Na enaki progi v^ou-ja najboljše nade komaj 18 letni Ross;t k je v Milanu tekel 4:03. »Stari« Lan7.1 je nastopil v Vicerzi in je na 400 m zabeležil čas 49.3. Dolgoprogaš Beviacqua je šel na prego v Torinu in je zmagal na 10 km v prav dobrem času 32:03.8. Znani metaiec kladiva Taddia je bil na stadionu v R'mu in je prvič letos vrgel preko 50 m — a,! natančno do 50.87 m.
M nulo nedeljo je bila po Italiji organizirana tudi dolga vrsta izbrnih tekmovanj na najkrajši pregi — podobna prireditev bo prvo nedeljo julija tudi pri nas — v kateri je nastopilo mnego novih in mnogo obetajoč h atletov, več-nema- v prvih poskusih. Doseženi časi so v splešr.em prav zadovoljivi, saj se gibljejo znamke zmagovalcev skoraj izključno na višinah do
praznikom
11.2 ali 11.3. Koliko jih ima Ljubljana takih?
*
Z nogometnih terenov moramo dodatno zabeležiti dva velika dogodka v Nemčiji, na katerih je bilo vsega skoraj 60.000 gledalcev. To sta bili obe polfinalni tekmi za remški pokal, ki sta se v Stuttgartu in Hannovru končali s precej nepričakovanima izidoma. Dunajska Vienna se je dala poraziti od komaj nevarnega tekmeca iz Saarbriickena, medtem ko je Dresdner SC uveljavil svojo premoč nad Holstein-Kie-lom, ono enajstorico, ki je v prejšnjih krogih ' izločila samega nemškega prvaka Schalke 04. V številkah sta se obe zmarri glasili takole: Saarbriickner SC — Vienna 2 : 1, Dresdner SC — Holstein Kiel 3 : 1. Finale bo 27. junija v berlinskem olimpijskem stadionu.
Na plavalnih tekmah v Torinu, ki so veljale za prvenstvo Piemonta, je na 100 m prosto startala Draguša Fine in zmagali s časom 1:15.8.
*
V nedeljo je bila izvedena dirka za cestno državno prvenstvo profesionalov, na
kateri je zmagal Mario Ricci, ki je prevozil 245 km dolgo progo v 7 urah in 32 min., s povprečno hitrostjo 32.450 km na uro. Udeležba je bila kljub odsotnosti mnogih znanih dirkačev, med njimi tudi zadnjega prvaka Coppija, prav številna.
Dirkači so nekoliko trpeli zaradi vročine. *
Neka gospa Blankers-Hoen je bila pred dnevi že omenjena v tej rubriki, in sictr zaradi svojega novega svetovnega rekorda v skoku v višino. Zdaj jo poročila iz Hoiandske omenjajo ponovno, in sicer zaradi izredno dobrega časa. Ki ga je dosegla v teku na 80 m z zaprekami s časom 11.6. čeprav sta ji pri tem nagajala voda in veter. Na 100 m je ta gospa zabeležila čas 12.1, v skoku v višino pa 1.60 m.
Po kratki ln mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni očka, sin, brat, stric in svak, gospod
JERANČE AVGUST
podnadzornik policijskih agentov v pokoja
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 17. junija 1943 ob uri popoldne z žal — kapelice sv. Petra — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. junija 1943.
Globoko žalujoč!: LUCIJA, soproga; STAŠA, hčerkica in ostalo sorodstvo
MODA IN DOM
Modeme dvodelne cblefse
O nobeni drugi obleki ne moremo trditi, da vlada neomejeno že nekaj let v modi — z dvodelno obleko pa je tako, da se je nismo naveličale niti ženske niti moda, čeprav bo menda že pet let tega, ko se je prvič pojavila na modni »pozornici«. Kajpada se dvodelna obleka spreminja, kakor se spreminja moda. Včasih je njen kazak kratek in ozek, potem spet dolg in širok, zvončast ali naguban. Le nad vse praktično bistvo dvodelne obleke se ne spreminja, kajti v dejstvu, da je to obleka s posebej izdelanim krilom in posebej izdelanim životom, tiči skrivnost njene priljubljenosti in njenega uspeha. Pri dvodelni obleki bomo ostale torej tudi to po. let je! Kako si zamišlja moda moderno dvodelno obleko, je videti na naši skici.
Po jutranjih opravkih .
Na trg ali če gremo po raznih opravkih v me§to, si oblečemo najpreprostejšo pral-
Prva dvodelna obleka, ki jo prinašamo, je iz naravnobarvnega platna ali naravno-barvne svile ter ima poševno prišite žepe. S svojim preprostim krojem se posebno lepo poda nekoliko debelušnim postavam, ker jih napravi vitke. O drugi vam lahko izdamo, da je narisana po zamisli slavnega pariškega ustvarjalca mode Luciena Lelonga. Je to nova dvodelna obleka z zvončastim krilom — doslej pa smo bile vajene le dvodelnih oblek z ozkim ali nagubanim krilom. Tudi kazak živeta je zvon_ často nabran in učinkuje kakor graciozen volan za pasom. V život je pripet cvetli-čnobel vložek, novi pa so kratki rokavi z belimi manšeti.
no obleko iz živobarvnega ali vzorčastega tvoriva. Docela novi so šivi na krilu, ki jih razmestimo v obliki žarkov in ki dajejo krilu pravo zvončasto širino.
Nasveti
Raztrgane komolce na deški obleki prav lepo zakrpamo tako, da izrežemo izpod žepov suknjiča ustrezajoči kos tvoriva, kl ga nadomestimo s kakršnokoli podlogo. Ta kos potem všijemo v raztrgane komolce. Da je zakrpani del tem manj opazen, ga zakrpajmo z nitkami istega blaga, ki jih lahko izvlečemo iz širokih robov na šivih.
Gumijaste galoše čistimo najbolje z vlažno krpo, potem pa jih obrišemo do suhega z mehko krpo. Prav je, če v peto vložimo nekoliko slojev svilenega papirja, ki prepreči, da se ne bi prehitro obrabil tisti del galoše, ob katerega se drgne peta čevlja.
Kuhinjski predpasnik lahko izdelamo lz 80X80 cm velikega štirikotnika tkanine. Spodnji ogel tega štirikotnika odrežemo za žep, zgornji pa zavihnemo in tam izdelamo gumbnico, skozi katero pripnemo predpasnik na obleko. Na obeh straneh priši-jemo trakove, s katerimi predpasnik za-vežemo. Ta praktični vojni predpasnik z lahkoto peremo in likamo — glavno pa je, da zanj ne potrebujemo mnogo tvoriva.
Kazni zaradi prestopkov prati pmkmmhenim predpisom v Ljubljani
Ljubljana, 16. junija, Kraljeva kvestura v Ljubljani je od 1. do 31. maja t. 1. izrekla zaradi prekrškov proti prehranbenim predpisom in zaradi nelojalne špekulacije naslednje kazni:
zaradi povišanja cen: Maks Sever, trgovec, Ariella Rea 5, 2000 lir globe; Angela Kastelic, gospodinja, Sušica 10, 500 lir giobe; Franc Šuštar, trgovec, Dolenjska cesta 12. 20CK) lir globe; Alojz Dolničar, gostilničar, Gradišče 13, 500 lir globe; Ciril Kregar, trgovec, Medvedova 8, 2000 lir globe; Marija Kahne, gostilničarka, Medvedova 8, 1000 lir globe in 10 dni zapore obrata; Vincenc Zalaznik, poslovodja »Kon-zumne zadruge«. Janševa 7, 1000 lir globe; Ivan Božič, trgovec, Grubarjevo nabrežje 18, 1000 lir globe in 10 dni zapore obrata; Terezija Velkavrh. gostilničarka. Židovska steza 4. 1500 lir globe in 15 dni zapore obrata; Alojzija Junker. prodajalka, Mala čolnarska 3. 500 lir globe; Anton Kovačič, lastnik mlekarne. Celovška 69, 500 lir globe; Marija Hotko. prodajalka. Mandeljčeva 7, 500 lir globe in 10 dni zapore obrata; Helena Pečovnik, prodajalka, Mandeljčeva 7, 500 lir globe; Terezija Orel. trgovka. Galjevica 174. 500 lir globe; Marija Kramar, prodajalka. Nove Jarše 9. 309 lir giobe; Ivana Planinšek. gospodinja, Mandeljčeva 15, 500 lir globe; Agneza Ziidaršič, služkinja. Kopališka 8, 500 lir globe; Marija Sorgo. gostilničarka, Društvena 34. 1500 lir globe: Marjan Glavnik, trgovec, Pogačarjev trg 1, 1000 lir globe: Frančiška Kern, gospodinja, Samova 4* 500 lir globe in 8 dni zapore obrata; Jurij Culiberk. trgovec. Kolodvorska 34, 1500 lir globe; Ana Zaje, prodajalka, Krakovska 3. 500 lir globe in 10 dni zapore obrata; Marija Cemažar. gospodinja, Mandeljčeva 4. 500 lir globe; Ivana Breskvar, gospodinja, Mandeljčeva 3. 500 lir globe; Alojzija Čižman, gospodinja, Veliki Stra-don 12, 500 lir globe; Uršula Goli. gospodinja. Trnovska 1, 500 lir globe; Marija Goršič gospodinja Mivka 2, 300 lir globe; Marija Klaužar, gospodinja, Zbašni-kova 12, 500 lir globe; Marija Stresen, trgovka. Trnovska 8, 500 lir globe; Marija Gros. gospodinja, Milčinskega 69, 500 lir globe: Ivana Vehar. gospodinja, Gradaška 12, 500 lir globe: Ivana Novak, gospodinja. Zaloška 175. 500 lir globe.
Zaradi zlorab pri prevozu suhe svinjine. moke. klobas in slanine;
Ivana Nadrah. gospodinja. Mali Gaber, 500 lir globe; Frančiška Stooar, kmetica, Male Dole 2 500 lir globe; Frančiška Kastelic, kmetica. Male Dole 4. 500 lir globe; Ana Vidic. gospodinja, Kompolje 5, 100 lir globe; Frančiška Bregar, gospodinja. Male Konoplje 4. 500 lir globe; Peter Šimnic, trgovski zastopnik Zeleznikarjeva 6, 500 lir globe; Lucija Jeločnik, gospodinja, Do-lenjska 13, 500 lir globe; Agneza Novak, gospodinja Frankopanska 11, 500 lir globe;* Marija Stepec, šivilja. Celovška 37, 500 lir globe:	_ . L
zaradi nakupa mesa na črni borzi m priprave mesa na prepovedan dan:
Anton Novak, gostilničar. Litijska 1» 2000 lir globe in 20 dni zapore obrata;
zaradi nakupa in prodaje govedine^ in svinjine prepovedanega izvora po povišanih cenah:
Marija Habjan, gostilničarka. Celovška 41, 3000 lir globe in 30 dni zapore obrata;
zaradi zlorabe prevoza svinjine: Anton Ceglar, železničar. Gabrje 15, 500 lir globe; Anton Ziberna. železničar. Vodnikova i0. 500 lir globe;
zaradi prepovedanega nakupa mesa in mleka: Leopold Polajnar, zasebnik, Sv. Petra cesta 2, je bil ovaden vojaškemu sodišču;
zaradi zlorabe prevoza govedine; Kari
Krušič, delavec, Vicolo Castagneto 69. 500 lir globe;
zaradi opustitve prijave nakupa prašiča;
Albina Pirš, gospodinja. Šišenska 20, 500
lir globe;
zaradi opustitve prijave nakupa prašiča in zaradi skrivnega zakola: Josipina Ska-
le, gospodinja, Pohlinova 13. 1000 lir globe; Josip Zorko, mesar. Trnovska 13, 1000 lir globe;
zaradi kopičenja jabolk; Agneza Stular. trgovka. Ciril-Metodova 37a. je bila ovadena vojaškemu sodišču;
zaradi kopičenja živil, dr. Kari Zaje. nameščenec, Tržna 7, 2000 lir globe;
zaradi zaračunanja kruha, ki so ga postregli strankam v količini živilske nakaznice. med obedom po določenih cenah: Julij Guštin, poslovodja restavracije »Slamič« Ariella Rea 6. 1000 lir globe;
zaradi izročitve odrezkov živilske nakaznice za dobavo določene količne kruha vnaprej: Franc Kranjc, pek, Na Peči 32, 1000 lir globe in 10 dni zapore obrata; Vera Murgelj, uradnica, Janežičeva 12. 300 lir globe;
zaradi nakupa racioniranih živil brez
živilske nakaznice: Milan Paravanja. učenec ljudske šole. Nemška 28 je bil ovaden okrajnemu civilnemu komisariatu v Kočevju;
zaradi prodaje racioniranih živil brez odvzema odrezkov živilske nakaznice: Frančiška Kušar, trgovka, Vodnikova 238 je bila prijavljena vojaškemu sodišču;
zaradi prodaje racioniranih živil z odvzemom odrezkov živilskih nakaznic> ki jih je izdala druga občina: Franc Ažman, trgovec. Tržaška 146, 500 lir globe;
zaradi neprijave žitne moke: Filip Sibe-nik, tovarnar. Rožna dolina X/2. 1000 lir globe;
zaradi prodaje vina po povišanih cenah in brez predpisane fakture: Anton Puntar, trgovec, Logatec, je bil prijavljen okrajnemu civilnemu komisariatu v Ljubljani;
zaradi razprodaje oblačilnih predmetov: Ferdinand Ambrožič, poslovodja trgovine, Verstovškova 22. 500 lir globe in 60 dni zapore obrata; Drago Mavko, natakar, Kolodvorska 18, 2000 lir globe in 30 dni zapora;
zaradi opustitve prijave čevljev in prodaje čevljev brez osebne izkaznice; Edvin Pauer, trgovec, Zaloška 48, 2000 lir globe;
zaradi prodaje lesnih izdelkov po neodobrenih cenah: Klotilda Strle. trgovka, Koblarjeva 11. 500 lir globe;
zaradi izdelovanja in prodaje dežnikov po neodobrenih cenah; Adolf Mikuš. trgovec, Groharjeva 8. 500 lir globe;
zaradi prodaje otroških vozičkov in tri-ciklov po neodobrenih cenah: Lavoslav Kovač, poslovodja, Medvedova 3, 1000 lir globe; Leopold Ambrož, mehanik, Pod-milščakova 38. 500 lir globe;
zaradi nerednega vodstva registra; Mihael Majcen, gostilničar, Ižanska 3, 1500 lir globe in 15 dni zapore obrata; Amalija Kale, gostilničarka, Vošnjakova 4. 1500 lir globe in 15 dni zapore obrata;
zaradi prepovedanega nakupa mila: Valentin Jadran, upokojenec, Arielle Rea 14, 500 lir globe;
zaradi prodaje krtač in čevljev po neodobrenih cenah; Alojz Armič, obrtnik, Campova 12, 1000 lir globe; Anton Šimenc, obrtnik, Breg 2. 1000 lir globe; Oskar Ebenspanger. trgovec, Puccinijeva 18, 1000 lir globe;
zaradi trgovske špekulacije In prodaje r»znega blaga po neodobrenih cenah: Mirko Tršan, poslovodja. Mirje 6, 1000 lir
globe;
zaradi uporabe živilskih nakaznic oseb, ki niso živele v družinski skupnosti: Marija Jeran, gospodinja, Arielle Rea 8. 1000 lir globe in 10 dni zapora;
zaradi nepravilne uporabe živilske nakaznice: Alojzija Gornik, gospodinja, Pred-jamska 14, 1000 lir globe in 10 dni zapora, Ana Nazor, gostilničarka, Sv. Petra 7, 500 lir globe;
zaradi prepovedanega trgovanja z živilskimi nakaznicami: Antonika Kredar, pre-kupčevalka. Križevniška 7, 1000 lir globe in 30 dni zapora:
(Nadaljevanje prihodnjič.)
E. L A. R. - Radio Ljubljana
Parliatno 1'Itafiano
Schenia della XIX lezione che verrš. te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben merco-ledi, il 26 giugno, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po
radiu. Italijanske ure so na sporedu Ob ponedeljkih in sredah aa začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že Imajo gotovo predznanje, vedno ob 19. url
LEZIONE DICIANNOVESIMA
Comparazione
(tanto) alto quanto.. 4
alto (cosi) alto come; piti alto di (che) meno alto di (che)
alta (cosi) alta come; (tanto) alta quant». . piti alta di (che) meno aita di (che)
alti (cosi) alti come; (tanto) alti quanto.,,
piti alti di (che) meno alti di (che)
alte (cosi) alte come; (tanto) alte quanto..g piti alte di (che) meno alte di (che)
NB! —- fi il pa alto di tutti i ironti. — fi fl r.ionte piti alta
buono	piti buono, migliore	H piti buono, bonissimo, ottimo
cattivo piu cattivo, paggiore	il piii cattivo, cattivissjimo, pestimo
grande	piti grande, maggiore	il piti grande, grandissimo, massdmo
piccolo	piti piccolo, minore	il piti piccolo, piccolissimo, minimo
il piti alto dl; eltisslmo
la piti alta di; altisslma
1 piti alti dl; altissimd
le pifl alte di; fliH^rne
Ho aspettato invano piti di mezz'ora_ _
La carne mi piace piti del pešce. — fi tanto sciocco quanto sgarbaito. — Il Belgio e piti popolato che la Francia. — Era il meno sciocco tra gli altri. — fi il piti buono di tutti noi. — Roma b piti vatsta di Fi-renze. — fi piti facile dire che fare. — Era un uomo piti vicino ai cinquanta che ai quaranta» — II diamante e piti duro del-1'acciaio e del ferro. — Quanto piti alti sono i monti, tanto piti profanda sono le valli (Piti alti sono i monti, e piti profonde sono le valli). — Il maggiore dei suoi figliuoli aveva quattro anni piti del minore. — La lotta economica fra le nazioni b piu spietata della lotta militare fra le nazioni stesse. — In questa guerra 1'avLazianje ha
dato il masshno aiuto aflle forze di terra.
—	Piti studio questa lingua, e piu mi piace.
—	La chiesa b generalmente meno alta del caimpanile. — Ieri il tempo era belissimo.
—	L'esempio b piti efficace che la parola.
—	Qual e H pih alto monte d'Europa? fi il Monte Biajico. — Aspettavano tempi migliorl — Tutti aspettavano 11 suo arrivo con la masabna impazienza. — I mobili erano piti belli che solili. — Addio, caris-sima cittA, čara per le tue massime bellez-ze, čara per gli altisstmi prezzi pagati nei tuoi alberghi. — Val piil la praitica che la grammatica. — Nessun maggior dolore che ricordarai del tempo felice nella miseria (Dante).
Eserclzi
1) Formate intere proposMomi dl grado comparativo: Questo vino b ... Chianti. — Non ho mai veduto una cotmmedia ... noiosa. — L'autunno b ... ca! do ... 1'estate. — In questo bicchiere c 'b ... acqua ... vino. — H platino b . •. prezioso ... 1'oro. — La bicicletta b ... veloce ... Pautamobile. — I fiarl sono ... belili utilL — fi facile distruggere ... fabbri-care. — Ho ... sonno ... farne. — L'olio b ... leggero ... l'acqua. — H leaae d.., feroce ... la tigre. — D'inverno i glorni somo ... brevi ... le notti. _ Io sono di
dnque anni ... mio frateHo. — H vtaggio era ... faiticoso ... divertente.
2)	Formate 11 superlativo relativo: Prezioso (platino, metalli). — Forte (bove, animali damestici). — Caltda (estaite, sta-giani). — Bella (sua moglie, quattro so-relk). — Doice (limone, agnimi). Lungo (febbralo, mesl). —
3)	Formate 11 superlativo assoluto: II mare era tranquillo. — H risehio era piccolo. — Era una grande proprietA. — Questa b una stafCa fine. — Dietno il vil-lagglo c'era una selva dl alti aibeti. — La aalute i preztosa.
"erenc Konnendl:
ZMOTA
Ko m an
Komaj opazno je zardel; malo je manjkalo, da ni vprašal, ali ni stalo to mnogo denarja. Težko in ravno v zadnji sekundi je požrl te besede.
»Pokaži, prosim te.« Andrej je vzel po eno posetnico in po en dopis. »Da. Črke niso slabe, a ta barva mi ne ugaja, gladka belina je skoraj resnejša, ta slonokoščena barva, to je Aničin pastelni okus, ona je vse to urejevala... S temle imaš tudi nekaj dela; mislim, naj uredi to tvoja tajnica, da ne boš predolgo odlašal.«
Ob zadnji besedi se je zresnil in bežno, kakor slučajno, pogledal v Jankov obraz. »Dodelil sem ti Uono Szabovo. Doslej je delala v tajništvu, v pravnem odseku. Stara, grda, zanesljiva, odlična delavka je in se dobro razume na svoj posel.«
»Stara in grda? Lep svak si mi!«
Janko se je zasmejal, a čutil je, da zveni v njegovem smehu nekak mučni, ostri ton.
Tudi Andrej se je zasmejal. »Da, fant, ženske, ki delajo, se hitro postarajo in postanejo grde. Kratko malo, Agica je tudi sestavila seznam vseh, ki so ti ča-stitali... tukajle sem ga vzel seboj. Pošljem ti ga. V njem sta dve rubriki, važnejše znance bosta morala obiskati..., da, to je mučna formalnost, a morata se ji podvreči, že v vajinem lastnem interesu. Ostali dobijo dopise. Seveda si morata z Ano še pregledati seznam, Agica je sestavljala obe skupini kar tako po svoji glavi, ali recimo — strogo z rodbinskega stališča. Ako pa bi hotel v njem kaj izpremeniti...«
Utihnil je. Oba sta čutila, da se je glasil ta nedokončani stavek jako slabo, kakor da izkazuje milost, tako kot nekako milostno dovoljenje.
Andrej je pohitel, da bi popravil slab vtis:
»No, to je pač v vsakem oziru vajina stvar... Zdaj pa bi morda začela s predstavljanjem.« Stopil je k drugim vratom sobe in zaklical: »»Hona, prosim vas, ako so že zbrani, naj pridejo noter.«
Skozi nizka, obložena vrata je stopilo nekaj moških in žensk, z obrazi napetimi od slovesnega pričakovanja, z radovednimi pogledi.
»Dobro jutro, gospe in gospodje,« je dejal Andrej in se napol okrenil k Janku: »Gospod doktor Janko Fiilop, novi pravni zastopnik našega podjetja.«
Kratek premolk, nato važno: »Moj svak, kakor gospoda že ve, bo vaš predpostavljeni na pravnem oddelku, ki bo znova organiziran. Dovoli, Jeni, da ti predstavim osobje tvojega oddelka .. gospodična Hona Szabova, tvoja tajnica..., gospodična Telkesova..., gospodična Vaczyjeva..., gospodična Entzlerjeva..., gospodična Zollhubrova. .. Vse dame dobro stenografirajo in pišejo na stroj, vse govorijo po več jezikov... ako se prav spominjam, je italijanščina materinski jezik gospodične Entzlerjeve.«
»Rojena sem v Trstu,« je dejalo črno-laso, bledično dekle z očali, polaskano, da so ga posebej omenili
»Da... res, hvala... Tu je dr. Ladislav Lazar, doslej se je bavil z domačo pripravo pravnih sporov... Doktor Štefan Szegedy... izvršuje privilegirane zadeve. Gospod Gyorgy..., gospod dr. Le-vay..., gospod Bognar in gospod Vinc-ze... izvršujejo administrativne posle. Prosim, gospe in gospodje, kolegice in kolegi, kakor že veste, boste sodelavci doktorja Fiilopa. Svoje dolžnosti na oddelku že poznate, natančneje pa vam bo razdelil delo dr. Fiilop sam. Živelo delo!«
Janko je podal roko svojim podrejenim, ki so nato odšli iz sobe. Ko sta bila spet sama, ga je Andrej prijel za roko.
»Preden odideva, se bova malce Se po-razgovorila, potem pa se ti pomeniš S svojimi ljudmi. Zdaj pa pojdiva, fant, hotel bi ,da se seznaniš z vsemi nameščenci. To formalnost morava opraviti. Sicer pa ti ne bo škodovalo, ako spoznaš ljudi, s katerimi boš v bodoče imel opraviti, kajti do neke mere boš morda moral imeti opravka z vsakim. V ostalem so v podjetju sami odlični uradniki, katerih nivo je spoštovanja vreden. Večinoma delajo pri nas že dolga leta. Oče je vedno vedel znamenito izbirati svoje nameščence, pa tudi danes ne vzame v službo navadnega praktikanta, ne da bi ga bil prej osebno preizkusil. Prosim —.« Odprl je velika oblazinjena vrata, da bi pustil Janka naprej, nato pa je na Jankov namig, ki je dajal njemu prednost, naglo stopil na hodnik.
»Oprosti, pač...«
Hodnik se je tu razširil v neke vrste čakalnico. Zlate črke na majhni, črni stekleni ploščici so naznanjale, da je tu pisarna pravnega zastopnika dr. Janka Fiilopa.
»Niso je dali na pravo mesto,« je dejal Andrej in pokazal na ploščico. »Rekel sem že slugi, naj jo pribije na vrata tvoje tajnice. Stranke bodo prihajale k tebi skozi njeno sobo. Sicer bi hotel vsakdo prodreti naravnost k tebi, ako tu na hodniku slučajno ne bi sedel nameščenec. No, pojdiva.«
Ob steni je stala miza in nekaj stolov. Čim sta Janko in Andrej stopila na hodnik, se je sluga postavil v pozor. Istočasno sta izza mize vstala neki fant in mlado dekle.
Andrej je pomignil slugi, naj pride k njemu.
»Kaj je? Kakšni ljudje so to?«
»Stranka, prosim. Išče gospoda pravnega zastopnika.«
Janko se je začudeno ozrl na obe tuji, nekam prestrašeni osebi, Andrej pa je stopil k njima.
»ačkate gospoda doktorja Fiilopa?«
»Da, prosim« je naglo dejalo dekle s ponižnim glasom, »iščeva gospoda pravnega zastopnika.«
»Prosim ...,« vprašujoče se je ozrl na Janka in spet na dekle, »počakati morate, gospodična. Gospod pravni zastopnik je pravkar zaposlen in mislim, da bi bilo bolje, ako bi prišli raje po dvanajsti, ker bo gospod pravni zastopnik nekaj časa drugje zaposlen.«
Janko je čutil, da zdaj velja Andrejev glas tej prestrašeni, slabo oblečeni mladi dvojici, ki je očitno prišla nečesa prosit. Stopil je bliže k obema mladima človekoma.
»Za kaj gre, prosim ? Je kaj važnega ?«
Dekle se je v zadregi ozrlo nanj, nato je s prošnjo za oproščenje v očeh pogledala Andreja.
»Prosim, ne bi rada po nepotrebnem nadlegovala gospoda pravnega zastopnika... midva sva radi tiste..., prišla sva v neki osebni zadevi... saj se ne mudi tako... počakala bova tu na gospoda pravnega zastopnika...«
»No, prav... Sedita,« je rekel Andrej in že je šel dalje. »Kdo pa sta?« se je okrenil k Janku. »Tvoja prejšnja klien-ta?«
»Ne poznam ju,« je nekam suho odvrnil Janko.
»No, prav. Naj počakata ali prideta druič. Saj se ne jeziš, kaj ne, moj čas je pač strgo odmerjen. To sem ti hotel še reči, da ... O organizaciji tvojega oddelka se bova še pomenila, mislim, da ti je dovolj teh enajst ljudi, ki sem ti jih dodelil. Ako se izkaže, da jih potrebuješ več... Tule, prosim, je tajništvo. Morda bi šel jaz naprej, da ti pokažem pot.«
Kaj vem, kaj znam?
277.	Kaj je kenotaf?
278.	Kateri admiral je padel pri Trafal-garju?
279.	Kaj pomeni izraz »posthumen«?
280.	Se nekaj za računarje:
Se enkrat števila 1, 2, 3, 4, 5. 6, 7, 8. 9! S temi števili je podobno kakor v nalogi 272. sestaviti ulomke ki bodo imeli vrednost V«, Vt, Vb in V«!
Rešitev nalog 12. t. m.;
273.	Grofovska krona ima sedem rogljev.
274.	Človek ne more dihati samo s pljuči. Če ustavimo kožno dihanje, umremo.
275.	Gilda je junakinja opere »Rigo-letto«.
276.	Križanka.
Vodoravno: 1. petelin, 7. ti. Ti(tan), 8. on, 10. ho, 11. tok, 13. po, 14. red, 16. kol. 17. arena, 18. mir. 19. jod, 21. Ba(rij), 22. Pat. 24. na, Na(trij), 25. ne, 26. re, 27. puščica.
Navpično: 2. et. 3. Tit, 4. lok, 5. in, 6. shramba. 9. koledar, 12. obeta, 13. po, 15. dar, 16. kaj. 20. on, 22. peš, 23, tri, 25. nu.	_
Največja stavba v Španiji
Madrid bo prva metropola na svetu, v kateri bodo nastanjena vsa strokovna in upravna ministrstva v enem samem poslopju. Palačo so začeli graditi že pred državljansko vojno na severu največje madridske avenije Castellana. Po vojni se je delo pospešilo in je zdaj zaposlenih okoli 2000 delavcev. Palača je med vojno mnogo trpela zaradi topovskega ognja. V njej so bile tudi vojaške delavnice, skladišča municije in zaklonišča za Čete. V novozgrajenem poslopju bodo nastanjena vsa ministrstva razen zunanjega in voj-
Lev napadel živinozdravnika
Na Kurfurstendamu v Berlinu se je primeril v ondotnem živalskem vrtu nenavaden slučaj. Lev Nero iz Sudana, težak 400 kg, je že nekaj dni kazal znake bolezni. Postal je tako nemiren, da se ni hotel zaupati niti strežaju, ki je imel opraviti z njim zadnjih deset let. Poklicali so živinozdravnika, ki je ugotovil, da leva draži neki abces. Zato je bilo treba izvršiti operacijo. Leva so najprej omamili z opojno pijačo, nato so ga zvezali, živinozdrav-nik pa je začel delo. Toda po dobrih desetih minutah narkoze se je lev zdramil in je razdražen planil na živinozdravnika, ki je bil zaposlen z Izrezovanjem bolečega mesta. Zver je planila veterinarju v obraz ter ga tako razmesarila, da je zaradi tega izkrvavel in umrl.
POEZIJA LN PROZA
»Francka, na vsem pohištvu je praha prst na debelo.« > Gospa, tako sem zaljubljena ,da v prah njegova iim&s
ačjl strup proti iioiečfnan?
V Berlinu imajo v službi znanosti veliko kačjo farmo
Sredi Berlina dela mož, ki spada njegov delokrog gotovo med najbolj čudne na svetu. To je upravitelj kačje farme instituta Asidserum. Piše se Krause. čez dan se mudi večinoma med svojimi kačami, čudni so občutki človeka, ki ga zanese pot v kačjo farmo, kjer lahko vidi, kako se suče Krause med svojimi varovankami brez kake varnostne naprave, a na farmi redi najnevarnejše, najbolj strupene in bojevite kače.
Nekdo, ki je posetil upravitelja kačje farme, pripoveduje, kako ga je našel v trenutku, ko se je ukvarjal z meter dolgo kačo naočarko. Jemal ji je strup, ki se uporablja za izdelovanje seruma. Nevarno sti-upeno kačo je držal za vrat. Kača je srdito opletala z repom okorg sebe. Spretno ji je odprl gobec, da so se pokazali ostri strup vsebujoči zobje. Kača samo spusti kapljico strupa v stekleno posodico, čim se njen rob dotakne strupenih zob.
V steklenih kletkah so zbrane kače vseh evropskih in prekomorskih vrst. Kletke stoje v dolgih vrstah ob stenah. Tu je na-cčarka, krasen črno belo progast eksem-plar. č;m se odpro vratca njene kletke, dvigne glavo, napne svoj tilniški ščit, tako
da se jasno pokaže oris naočnikov, po katerih je dobila kača ime. Ob pogledu na kače spreleti človeka mraz. že od nekdaj so zdravniki uporabljali živalski strup za lajšanje bolečin. Posebno važno vlogo pa igra v novejšem času v tem pogledu kačji strup. Berlinski Asid.Serum zavod je na tem polju vodilni. Blagodejni učinek kačjega strupa so preizkusili plasti na ljudeh, ki jih muči naduha, ali razjeda rak in pri vseh se je pokazalo, da jim serum iz kačjega strupa znatno olajša bolečine.
Drugo tako bolečine lajšajoče sredstvo je viprasid, ki so ga izdelali učenjaki iz strupa kače vipera ammodytes. Poskusi so pokazali, da je strup te kače učinkovito sredstvo proti bolečinam, celo učln-ko^tejše od morfija. Posebno pri hudin bolečinah, ki jih povzroča večinoma rak, dela viprasid naravnost čudeže. Nekaj ur namreč zadostuje, da odstrani vse pojave otrpnjenja, povzročene po hudih bolečinah.
Na kačji farmi v Berlinu pridobivajo vse kačje strupe, potrebne za lajšanje bolečin. Tu delajo učenjaki pogosto v nevarnosti za lastno življenje, da pripravljajo učinkovita sredstva proti bolečinam bolnih ljudi.
Japonski proSesor odlikovan z Goethejevo nagrado
Bivši profesor na cesarski univerzi v Tokiju dr. Fumitaro Adachi je bil odlikovan z Goethejevo nagrado, ki mu jo je podelilo Goethejevo društvo na Japonskem kot prvemu Japoncu, ki se je lotil proučevanja velikega nemškega pesnika in njegovih del. Na Japonskem je cela vrsta učenjakov, ki se pečajo z Goethejevo filo-1 ogi jo. Adachi je bil izbran izmed njih kot najzaslužnejši.
M ©s slonovega rilca
Slon ima v rilcu izredno moč. V njem je osredotočeno največ mišic, kar jih premore katero koli živo bitje v enem organu. V slonovem rilcu je okrog 40.000 mišic ali približno 60krat toliko, kakor v vsem človeškem telesu. Sion uporablja rilec vsestransko. Z njim podira debela drevesa ali pa pobira s tal drobne predmete. Služi mu za delo, pa tudi za obrambo.
Evropske rezerve
Pod vodstvom dr. Iignerja so prispeti te dn-j v Budimpešto zastopniki nemške Industrije na pogajanja ln posvetovanja z
zastopniki madžarske industrije. Na prvem zasedanju je predaval predsednik gospodarske zbornice v Aachenu Hans Croon o evropskih rezervah. V procvitajočem narodnem gospodarstvu v industrijo preusmerjenih držav je našla srednjeevropska industrija nova dodatna tržišča za svoje proizvode. Najboljši dokaz tega je že močno industrijalizirana Madžarska.
Prve mine
Tedaj pa zabuče trobente in zaropotajo bobni: kraljevič prihaja! Na desni dlani nosi svojega belega golobčka. Kakor bi trenil, so glasovi utihnili, zavladala je globoka, grobna tišina. Kraljevič stopi na zvišeno mesto, ki je bilo pripravljeno zanj, in še enkrat ponovi svoje oznanilo. Potem nežno poboža drobnega golobčka in dvigne roko... Bela ptica razpne peroti in se požene v zrak...
Ko se je leta 1848. šlezwig Hohlstein dvignil proti Danski in ko so nameravali Danci bombardirati Kiel se je ponudil mladi pruski topniški častnik Ernst Wemer Siemens začasni vladi šlezvvig Hohlstedna, da bi zaprl kielsko pristanišče z minami na električne zažigalnike in ga tako zavaroval pred sovražnikom. šhlezwig Hohlstein je vprašal Prusijo, ki je to dovolila. Po Siemensu konstruirane in izdelane mine so bili navadni, dobro zabiti in zama-šeni sodčki, ki je bilo v vsakem pet stotov smodnika. Zasidrali so jih pred kielskim pristaniščem tako, da so plavale dobrih 20 čevljev pod vodno gladino. Električni vodi so bili napeljani na dva dobro prikrita in zavarovana kraja na obali. Pozneje so priključili sodčkom še velike vreče iz posebno močnega s kavčukom pokritega platna.
Poročnik Siemens je najprej naskočil s 150 možmi kieliske meščanske garde in 50 rezervisti trdnjavico Fiedrichsort, kjer se je danska posadka, obstoječa iz šestih starih topničarjev in seržanta, kmalu predala, potem je pa počakal na prihod treh velikih danskih ladij, ki so nameravale napasti trdnjavo. Za obrambo vhoda v pristanišče so nastavili mino, ki je pa prezgodaj eksplodirala. Popokale so vse šipe in vrata trdnjave. Posadke na danskih ladjah so slišale silno eksplozijo in opustile misel na napad. Ko so dve leti po sklenitvi miru potegnili prve mine iz vode, je bil smodnik v njih še povsem suh in uporaben.
Zdravilišče za nemške otroke v Tatrah
Da bi mogli nuditi na pljučih bolnim otrokom nemške narodnostne skupine na Slovaškem potrebno nego in pomoč, je sklenil vodja skupine zgraditi v Tatrah zdravilišče, kamor bodo predvsem pošiljali tuberkulozne nemške otroke. Zdravilišče začno graditi takoj. Na Nemce, živeče na Slovaškem, je bil izdan poziv, naj zbero v ta namen v enem mesecu 500.000 kron, da bodo na razpolago za začetna dela zadostna denarna sredstva. Med Nemce bo razdeljenih 5.000 deležev po 100 kron.
Zanimivosti
Zijodovina Milana v 18. zvezkih. Ustanova Treccani v Milanu namerava izdati zgodovino milanskega mesta v 18. zvezkih Frvi rvezek tega obsežnega deli bo obravnaval predzge aovrnfko dobo, dobo Ro manov, in gotsK<;-b"'zantinske čase Bogato ilustriran bo prikaza i vso geološko in paleontologe preteklost milanskega mesta in njegc-Tf. okoJce.
Zračni vrtinec v Indij«. V pokrajini Oris-si je nedavno zračni vrtinec razdejal 3500 hiš, pri čemer je prišlo ob življenje 436 ljudi.
Dal 7 al 21 giugno vengono emesse dne serie di
Buoni del Tesoro aumauennali 5% s premi
di L. S miliardi ciascuna
Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto.
Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna serie di L 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a a 10 premi per un ammontare complessivo di iL. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia:
Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazionl — Istituto Nazionale F as cista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolarl — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — S°cieta Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assieurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma;
Banca Vonvviiler — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. G ras so e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Banche, Banchieri, e Banche Popolari, nonchč tutti gli Agenti di Cambio rappresentati nella firma dell'atto eonsortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionatL
«l ta
Od 7« do 21. junija bosta emitirani dve seriji
5% Setnih zakladnih bonov s premv
vsaka po 5 milijard lir
Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje In bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija.
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dTtalia.
Banca d'Italia _ Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-
denza Sociale _ Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia
_ Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana —
Credito Italiano_ Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di
Risparmio Italiane_Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale
delle Banche Popolarl_Banca d'Američana e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-
r Agricoltura_Banca Popolare dl Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-
zaghi, Milano _ Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca
Toscana _ Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo. Brescia — Societš Italiana
per ia Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua
Assicurazioni Torino _ Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di
Cambio del Regno, Roma;
Banca Vonvriller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero —
Banca di Legnano_Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano —
Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella
& C Biella_Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare
Piemontese _ Banca del Sad_Banca Piccolo Credtto Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano
Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola
Popolare, Ragusa _ Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare
Aretina _ Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola
Mantovana _ Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti
per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, Id so člani zgoraj omenjenih zavodov in dražbe »Compagnia Flnanrfariac.
Madžarski kavarnarji bodo imelj svojo kravjo farmo. Da bi lažje premagali težave s preskrbo mleka, so madžarski kavarnarji sklenili v bližini Budimpešte ustanoviti kravjo farmo, s katere b; deločen odstotek mleka porabili v prestolniških kavarnah.
Huda nesreča na vzpenjač*. Na zapad-nem pobočju 5000 m visokih Kordiljer se je utrgal kabel žične železnice, tako da sta dva voza padla več sto metrov globoko na tla. 19 oseb je bilo ubitih.
Newtonova zasebna knjižnica je bila prodana v Ameriko. lz ženeve poročajo, da je po sporočilu neke londonske knjigarne kupil večji del zasebne knjižnice Sira Izaka Nevvtona ameriški »Pilgrim - kura torij«. Gre za 858 del iz te knjižnice, ki so bila po tedanjem okusu vezana v telečje usnje. Med knjigami je tudi primerek sv. pisma stare zaveze v grščini z mnogimi Newto-novimi opombami ob robu.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni, ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti.
A. AL£XANDER:
65
POZABLJENI
NflPEV
ROMAN
Huntington je sprožil, ne da bi se obotavljal; nato se je po bliskovo obrnil, planil na redarja, ki je stal pred vrati, in ga s silovitim udarcem v želodec podrl na tla. Obrnil se je še enkrat in spet ustrelil, to pot pa ne več po redarjih, ampak po radijskem oddajnem aparatu. Zatem je skočil preko redarja, ki se še ni bil pobral, ter kakor strela zletel na postajni hodnik in obupno zdirjal za vlakom. Več potnikov, ki so gledali skozi okna, se je škodoželjno smejalo pogledu na dostojanstvenega pastorja, ki je vkljub svojim letom razvijal tako nenavadno spretnost in hitrico, da je res dohitel zadnji voz in skočil nanj.
Sprevodnik, ki je stal še na stopnicah, je iztegnil roko, da bi mu pomagal in ga obvaroval spodrsljaja. Nato je odprl vrata:
»Hudimana!« je vzkliknil. »Ali se vam mora muditi, da takole tvegate življenje!«
»Menda se mi mudi! je s težavo hlipnil »vele-častiti«, ki mu je zmanjkovalo sape.
Sam pri sebi pa je bil vesel, da nikoli tega. Nihče iz vlaka ni bil mogel videti dogodka na policijski stražnici. Radijski oddajnik je bil pokvarjen, brzojavka pa ni mogla dohiteti vlaka prej kakor na prihodnji postaji, ko bo že onkraj meje. Še dve
minuti in vse nevarnosti bo konec. Edini, ki bi mu bil še utegnil postati nevaren, je bil sprevodnik, zato mu je bilo treba že naprej ovreči sum.
»Udeležiti se moram konference za vzhodne misi-jone,« je pojasnil Huntington, ko je stopil v voz. »To je družba, veste, ki si je zadala težko nalogo širjenja krščanstva med pogani na Daljnem vzhodu.«
»Aha! Razumem!« je poln občudovanja zamrmral sprevodnik in sam pri sebi pomisli, kako silno važna pač mora biti ta konferenca, ko je velečastiti izpostavil svoje življenje nevarnosti, samo da je ne bi zamudil.
Tedajci pa je Huntington opazil, da vlak zmanjšuje hitrost.
»Kaj pomeni to?« je prestrašeno vprašal med rezkim cviljenjem zavor.
Sprevodnik je osuplo pogledal venkaj.
»Sam ne vem!... To je pa res čudno!«
Vlak je z nenadnim sunkom obstal. Spet nova nevarnost!
Huntington ni tratil časa z ugibanjem, ampak je odprl vrata in skočil iz voza. Na nasipu ob progi je zagledal gručo redarjev v uniformah. Sključil je hrbet, da bi se skril za živo mejo, nato pa z dvema skokoma planil na cesto.
»Do onegale gozda ni več kakor dve sto metrov!« mu je blisnilo po glavi, in že se je spustil v obupen dir.
Toda redarji so ga bili opazili. Več motorjev mu je zaropotalo za hrbtom.
Napel je vse moči, da bi tekel še hitreje, toda vsi upi so mu splahneli, ko je zagledal obakraj sebe |
po enega redarja na motornem kolesu.
»Roke kvišku, Mackenzie!« je kriknil eden izmed dvojice in pomeril nanj s samokresom.
Huntington je ubogal, ne da bi zinil, »Čudno,« je pomislil, »tudi ta me kliče Mackenzieja.«
»Pozdravljen, gospod ... ahm!... velečastiti Mackenzie!« je rekel zoprn glas za njegovim hrbtom.
Zasebni detektiv se je sunkoma obrnil, kakor bi ga bil pičil gad.
Miren in veder kakor zmerom, z rokami v žepih starega, ogoljenega površnika in z ogorkom smotke v kotičku ust, je stal pred njim kapetan Hearn.
»Res smolo ste imeli, ubogi prijatelj Huntington,« je z nasmeškom rekel mali mož, ko je sedel detektivu nasproti v posebnem oddelku ekspresnega vlaka, ki ju je s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro vozil nazaj v New York.
Huntington ni odgovoril. Čeprav je bilo minilo od njegove aretacije že štiri in dvajset ur, je bil še vedno našemljen za »velečastitega« Mackenzieja, le s to razliko, da je imel lisice na zapestjih in verige na nogah. Mimo tega se je Hearn venomei; poigraval z browningom, kakor da ne bi vedel kaj početi. Vse to je bilo več ko dovolj, da se osramočenemu zločincu ni moglo kramljati. Kar predobro je čutil, da je njegova igra dokončno izgubljena.
»Od sile hudo smolo ste imeli,« je zadovoljno ponovil uradnik. »Vaš načrt za beg je bil tako vele-umen in tako natančno izdelan, da sem vam skoraj privoščil uspeh. A kaj hočete? Dolžnost je prva... Razen tega pa je bila vsa stvar zame prava otroška igra. Zamislite si: pet minut po tem, ko sem
prijel vašega dvojnika, sem odkril pomoto in čez nadaljnih pet minut sem sedel v letalu, v družbi treh čvrstih redarjev in frčal za vami, da je bilo
veselje!«
»Na žalost imate prav: jaz sem imel smolo, vi pa toliko sreče, da skoraj verjeti ne morem!« se je nazadnje oglasil aretiranec. »Samo nekaj mi je nerazumljivo: kako ste si mogli v tako kratkem času priskrbeti letalo in zvedeti, pod kakšno krinko in pod katerim imenom se skrivam.«
Huntington je ves zasijal.
»Pismo sem dobil, veste,« je pojasnil. »Ga hočete prečitati?« Izvlekel je s strojem popisan, drobno zložen list papirja, ga skrbno razgrnil in ga podržal ujetniku pred oči.
Huntington je čital:
»Kapetanu Hearnu na policijskem ravnateljstvu New York
Huntington se je odpeljal v Mehiko, preoblečen v pastorja in oskrbljen s ponarejenimi listinami. Ob 4h 26 minut bo pri Cotulli prestopil mejo. Obmejni policijski postaji sem že poslal pismo z glavo, žigom in podpisom ravnateljstva kriminalnega oddelka v New Yorku, naj begunca začasno pridrži, preden uide čez mejo. Priporočam vam, da se kar najbolj podvizate, kajti zločinec je silno prevejan in ni izključeno, da mu na kak način uspe doseči izpustitev. Vzemite si avto in se neutegoma odpeljite na letališče. Tam najdete letalo s pilotom, ki vas že čaka.«
»Ovadba?« je Huntington zamrmral. Prvič po aretaciji mu je glas nekam razburjeno zvenel.
Jirejuje: gasorin BasJjen — izdaja, za konzorcij »Jutra*: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Lgubomir Volčič — Vsi s Ljubljani