Leto LXVII
Poštnina plačana ▼ gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 23. decembra 1939
4tev. 293
Cona 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
telefoni aredništva hi aprave: 40-01, 40-01, 40-08, 40-04, «0-05 — Izhaja vsak dan sjntra) razen ponedeljka in dneva po praznike
Čekovni račan Ljubljana številk* 10.650 in 10.549 u inserate.
0 prava: Kopitarjeva ulica itevilka b.
Skrbi
in upi Japonske
Odkar je izbruhnila vojna med Nemčijo in največjima demokratskima velesilama v Evropi, je Japonska, ki je na azijski celini z večjimi ali manjšimi presledki dobrih sedem let zapletena v vojno s Kitajsko, zašla v zelo kočljiv položaj. Njena izjava, da se je oboroženi spopad v Evropi nič ne tiče in da zato ostane strogo nevtralna, je po svojem dejanskem pomenu podobna stališču Italije, to je, da ostane pri strani, ne da bi si vezala , rok za bodočnost, ko bi utegnil nastopiti prej ali slej trenutek, ki bi ga mogla izrabiti v svoj prid. Je pa stališče Japonske v toliko drugačno od onega Italije, da je Japonska z vsemi svojimi silami angažirana na Kitajskem, kjer so zaradi tega močno prizadete gospodarske koristi in politični vpliv evropskih velesil, zaradi česar so odnošaji med njimi in Japonsko dokaj različni od onih, ki vladajo od izbruha sedanje vojne med njimi in Italijo.
Ta položaj je bil od začetka tako zelo zapleten, nepregleden in neodgonetljiv, da se japonska diplomacija sama v njem ni mogla znajti, kar je privedlo do demisije vlade, da bi bilo mogoče z ljudmi, ki so bili več ali manj neobremenjeni po pretekli politiki, ki je privedla do nenapovedane vojne s Kitajsko, opredeliti določeno smernico za bodoče. Odnošaji z Anglijo so bili skrajno napeti, kakor da bi bili ti nekdaj tako prijateljski velesili postali naravnost sovražnici. Kakor hitro se je Anglija zapletla v vojno, so nekateri krogi na Japonskem mislili, da je prišel trenutek, ko bi se moglo to dejstvo izrabiti na Kitajskem v to, da se angleški vpliv iz Daljnega vzhoda sploh izrine. To pa je diplomacija Združenih držav Severne Amerike preprečila s tem, da je že pred napovedjo vojne v Evropi odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko, ki je za le-to življenjske važnosti. To je v teku zadnjih mesecev privedlo do tega. da je Amerika nekako avtomatično nadomestila na Kitajskem Anglijo kot varuh interesov in interesov vseh zapadnih velesil sploh.
Nič manj ni bilo zamotano razmerje Japonske do Sovjetske unije, ki se je naenkrat izkazala kot zaveznica Nemčije, kar je ustvarilo čisto svojevrsten položaj namesto prejšnjega čisto enoumnega odnosa med teina dvema najhujšima rivaloma na Daljnem vzhodu. Tudi tukaj so se odpirale Japonski najrazličnejše možnosti, ne da bi bilo mogoče zaenkrat izbirati eno ali drugo. Sicer se je posrečilo nemški diplomaciji, da sta se začeli Rusija in Japonska približevati, da je nastopilo med njima malodane prijateljsko razmerje in da je dobila s tem Japonska bolj svobodne roke na Kitajskem. Vendar pa ji s tem dvomljivim prijateljstvom ni bilo veliko pomagano ne samo zaradi dvolične Stalinove politike, ki svojih prijateljskih zvez s Kitajsko nikakor ni pretrgal, marveč tudi zaradi tega, ker je nastalo vprašanje, ali je bolje v nekakem tihem sporazumu z avtoritarnima državama voditi na Kitajskem oziroma na azijski celini sploh protiangleško politiko, ali pa narobe, pomiriti se zopet z Anglijo in igrati tihega partnerja demokratskih velesil, kar bi seveda zopet vnovič poostrilo odnošaje z nevarnim ruskim sosedom. Definitivno zavzetje kakšnega stališča pa mora slejkoprej računati tudi s tem, kako se bodo nasproti temu orijentirale Združene države Severne Amerike, ki so izredno pomnožile svojo stražo na Tihem oceanu, in pa seveda tudi s skoro nezlomljivim odporom ogromne kitajske države, ki je še za vsakega bila trd oreh, kdor si je hotel kaj od njenega teritorija iztrgati. Saj japonska že skoro eno desetletje izrablja svoje najboljše sile za zadevo, o kateri je marsikateri Japonec na tihem sam prepričan, da je brez izgleda in da bi bilo najpametneje zaključiti vojni pohod in skušati, da pride Japonska do zaželjenega gospodarskega in političnega sodelovanja s Kitajsko po kakšni drugi poti.
Ta situacija se do danes še ni razčistila. Časopisje zapadnih demokracij beleži dosedanji rezultat razgovorov, ki so bili te dni med japonskim zunanjim ministrom Nomuro ter angleškim poslanikom Craighijem in z ameriškim poslanikom Grewom. Sklenili so sledeče: t. da Japonska pravice in koristi drugih velesil na Kitajskem izrecno priznava in bo razveljavila vse naredbe, ki so temu nasprotovale. 2. Načelo Amerike, da mora imeti na Kitajskem vsaka velesila popolno svobodo na gospodarskem področju, je bilo od Japonske izrecno sprejeto. 3. Japonska upa, da bo radi tega Amerika sklenila z njo novo ugodno trgovinsko pogodbo. 4. Vprašanje priznanja novega stanja na Daljnem Vzhodu od strani Anglije in Amerike se ne smatra več kot aktualno, ker ta sporazum itak vključuje te dve državi v delo zgruditve novega reda na Daljnem vzhodu.
Na prvi pogled je razvidno, da ima ta sporazum velik pomen, ki gotovo ustreza vsaj v neki meri japonskim interesom. Vprašanje pa je, ali se bodo izpolnile nade, ki jih izraža P! časopisje zapadnih velesil, da se bo Japonska postavila v sedanjem svetovnem sporu docela
Stališče Amerike do vojne v Evropi - vedno bolj jasno
Amerika le prepovedala izvoz letal v Sovietiio Amerika postala eden slavnih kupcev na Balkanu
Washingfon, 22. decembra, t. (Radio Est.) V soglasju z vojnim, mornariškim in letalskim ministrstvom je državni tajnik Združenih držav Severne Amerike odredil, da Združene države odslej ne bodo smele več prodajati »gotovim državam« nobenih načrtov in nobenega materiala, ki bi služil za izdelovanje letal — tem manj seveda cela letala ali dele letal. Ameriška vlada noče imeti nobenih stikov z državami, katerih letala bombardirajo civilno ljudstvo. Isti ukrep bo v kratkem izdan tudi glede petroleja.
Gornji ukrep je v prvi vrsti naperjen proti Sovjetski Rusiji in proti Nemčiji. Amerika želi istočasno poudariti tudi svojo voljo, da pomaga Fincem.
Izredno daljnosežni so tudi nekateri ukrepi Združenih držav Severne Amerike, ki se tičejo južnovzhodnih držav v Evropi. Sicer vlada sama
po
amerški trgovci postopajo brez dvoma po vladnih tajnih navodilih, tako so na primer v mesecu oktobru nakupili ogromne količine blaga po vseh južnovzhodnih evropskih državah. Tako so ameriški trgovci v oktobru izvozili iz Jugoslavije za 67 milijonov din blaga (medtem ko znaša normalni izvoz mesečno povprečno 19 milijonov), kar predstavlja 13% vsega jugoslovanskega izvoza v oktobru. Isto v Bolgariji, kjer je Amerika v oktobru izvozila za 57 milijonov levov (povprečni mesečni ameriški nakup znaša komaj 3 milij. levov), ali 9% bolgarskega izvoza. Pri Grčiji najdemo, da so Združene države v oktobru izvozile za 150 milijonov drahem (povprečni mesečni nakup Amerike je znašal 79 milijonov drahem), kar predstavlja 5.9% vsega grškega izvoza. Te številke dokazujejo, da postajajo Združene države Severne
Amerike eden glavnih kupcev na jugovzhodnem trgu.
V mednarodnih krogih trdijo, da ni verjetno, da bi Združene države zares zase potrebovale vse to blago, ampak mislijo, da nastopajo ameriški nevtralni kupci kot zastopniki gotovih drugih držav, ki so v vojni. Nevtralnim ameriškim kupcem se na Balkanu ne more odreči prodaja blaga, medtem ko so znane težave, ki jih imajo te države glede postrežbe obeh vojskujočih se taborov. Združene države Severne Amerike so očividno na ta način pripravljene, da pomagajo Angliji in Franciji, za katere nakupujejo po Balkanu blago in ga potem oddajajo naprej angleškim in francoskim kupcem.
Združene države Severne Amerike vse bolj odkrito kažejo, da so njihove simpatije na strani Anglije in Francije.
Turčija zanika nevarnost od Sovjetske Rusije
V Parizu pa spet namigavajo, da nevarnost le obstoja in da imajo zavezniške armade v Siriji nalogo, da jo preprečijo
Bern, 22. dec. AA. »NeueZfircher Z e 1 -tung« objavlja intervju 6vojega posebnega dopisnika v Ankari s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Saradzoglu je med drugim de-jal;
Prekinitev pogajanj v Moskvi ni niti najmanj skalila davnega prijateljstva med Sovjet. sko Rusijo in Turčijo. V sedanjem trenutku ne obstoji želja, da se ta pogajanja nadaljujejo, toda vrata za ta pogajanja so široko odprta. Podpis ankarskega pakta ni v protislovju s turško tradicionalno politiko, kajti smisel tega pakta ni naperjen proti nobeni tretji državL Turčija je odločena, da korektno in lojalno izpolni vse svoje obveznosti, ki jih je prevzela na osnovi sporazuma v Montreuxu glede morskih ožin. V tem trenutku Turčija nima namena izčrpati vseh kreditov, ki ji jih je dovolila Anglija. Za Turčijo ne preti nobena nevarnost od Sovjetske Rusije. Nedavno so se začela gospodarska pogajanja z Nemčijo. Kar se tiče politike balkanskih držav, to je Turčije, Grčije, Romunije in Jugoslavije, se te države popolnoma strinjajo,
Pariz, 22. dec. t. Havas: Tukajšnje časopisje navzlic številnim zanikanjem od turške in od sovjetske 6trani, da ni nobenega razloga za zaskrbljenost glede njunih medsebojnih odnošajev, še nadalje pišejo o napetem položaju v Prednji Aziij.
Tako javlja vojaško glasilo »Jour-Echo de Pariš«,
da zahodni velesili nikakor ne izključujeta možnosti, da bi Sovjetska Rusija le napadla Turčijo odnosno katero drugo državo v Aziji (Perzijo ali Afganistan), ki ji mora Turčija z oboroženo silo na pomoč.
» O r d re « objavlja članek Pertinaxa, kjer JJravi, da morata zahodni velesili
zaradi tega vzdrževali tako močne sile na meji Sirije in Turčije, ker je to edino sredstvo, s katerim izvajata pritisk na Sovjetsko Rusijo in s katerim sta preprečili, da ni že zdavnaj pustila pasti krinko navidezne nevtralnosti ter se odkrito priključila Nemčiji.
»Intraslgeant« pa trdi, da ima iz dl-plomatičnih virov zagotovila, da bosta Anglija in Francija sklepe Zveze narodov proti Sovjetski Ru-. siji spoštovali ter na vsem evropskem vzhodu pustili čutiti vso težo svojega moralnega in materialnega vpliva.
Zanimiva poročila italijanskega lista
»Pol milijona vojakov že pripravljenih na napad Sovjetije«
Rim, 22. dec. t. » P o p o 1 o dl Roma« objavlja poročilo, da sta Anglija in Francija vse pri-ravili za primer, če bi Sovjetska Rusija po za-ljučku vojne na Finskem hotela udariti na Bal-
kan. Italijanski list trdi, da stoji pod poveljstvom francoskega generala Weyganda v Siriji velika armada, ki dosega skoraj f>ol milijona mož. Polovico te armade bi general Weygand poslal na pomoč Turčiji na kavkaško fronto, polovica pa je namenjena za obrambo Balkana. Italijanski list zaključuje, da je naloga te armade tudi ta, da zavaruje petrolejske vrelce v Iraku in da, če mogoče, dobi pod svoje nadzorstvo tudi petrolejske vrelce v sovjetskem Kavkazu, od koder Nemčija še vedno more dobivati zalogo petroleja.
Splošna mobilizacija
v Afganistanu
Rim, 22 dec. b .Turška vlada zanika poročila, da Turčija vojaško sodeluje s Francijo in Anglijo in njunimi silami, ki so zbrane v Siriji in Libanu.
Ta vojska je pod poveljstvom francoskega generala Weyganda.
»Gazetadel Popolo« poroča iz Kaira, da je bil v Afganistanu sprejet sklep o splošni mobilizaciji zaradi napetega mednarodnega položaja. Afganistanska vlada je storila vse potrebne vojaške ukrepe, da zavaruje meje Afganistana proti Sovjetski Rusiji. Afganistanska vlada pa se bo pričela pogajati tudi s Turčijo, Irakom in Iranom v svrho izvedbe določb pakta o medsebojni pomoči v primeru sovjetske nevarnosti. Tudi Irak je storil potrebne obrambne ukrepe, medtem ko se je Saudova Arabija pričela pogajati z drugimi arabskimi državami za skupno obrambo.
Petroleiska pogodba Nemčija-Romunija
Bukarešta, 23. dec. dl. Pogajanja med romunsko in nemško vlado glede dobave romunskega petroleja Nemčiji 60 bila ugodno zaključena. Določena je veljava le-ja v razmerju do marke in sicer 49,50 leja za eno nemško marko. Mesečno bo Romunija dobavila Nemčiji 130.000 ton nafte. V prvih dveh mesecih pa bo dobavila 190.000 ton zaradi zaostankov v tekočem letu. Nemčija pa kot poroštvo položi 40 milijonov mark v Romuniji, s katero vsoto jamči, da bodo dobavke v redu plačane.
Južni Tirolci so se že začeli seliti iz Italije v Nemčijo
Innsbruck, 22. decembra. (Posebno poročilo »Slovencu«), Prva skupina južnih Tirolcev, ki so sklenili preseliti se iz Italije v Nemčijo, je prispela v Innsbruck, kjer je bila pozdravljena od gauleiterja Hoferja. Južni Tirolci so prišli vsi oblečeni v narodne noše. Gauleiter Holer jih je povabil na obisk Stubajske doline, kjer so bili na tirolski način pozdravljeni s streljanjem topičev in vriskanjem ter tirolskimi plesi. Ti prvi priseljenci bodo verjetno ostali na severnem Tirolskem, toda oblasti ne prikrivajo namena, da bodo nadaljnje skupine južnih Tirolcev naseljene po »upov polnih pokrajinah velike Nemčije«, s čemer so mišljene poljske pokrajine, kjer bodo naseljeni. ,
Kako ie bilo, da so mogli glasovati tudi
Slovenci v Kanalski dolin1
K preseljevanju Nemcev iz Italije smo prejeli še naslednji dopis:
Tudi neitalijansko prebivalstvo Kanalske doline je bilo pozvano, da se izjavi, če hoče še nadalje ostati v Italiji, ali če se želi preseliti v Nemčijo. V Kanalski dolini živi le malo Nemcev, pač pa tvorijo Slovenci, ki jih je 8000, glavni del prebivalstva te lepe doline. Glasovanje je bilo odrejeno tudi med Slovenci, ki so, kakor slišimo, v veliki meri glasovali za izselitev iz Italije v Nemčijo. Samo nekaj znanih družin je izjavilo, da se
na njuno stran. Položaj je slejkoprej preveč negotov in spremenljiv, da bi Japonska riski-rala prehod v eden ali drugi vojskujoči se tabor. Zato je razumljivo, da se Daljni vzhod zdaj izredno zanima za finsko bojišče, kjer Sovjeti vadljajo za bodočo usodo ruske vele-države. Zaenkrat pa bo Japonska morala ostati nevtralna s puško ob nogi kakor Italija in se skrbno ogibati najmanjše napake, ki bi mogla pokvariti ves njen račun.
Zemun, 22. decembra. A A. Vremenska napoved za 23. december: Po večini jasno in ponoči hud mraz. Na severovzhodnem delu države bo nastopilo nekoliko obiačno vreme.
Zagrebška vremenska napoved: vedro, hladno.
70 mrtvih - 100 ranjenih
Strašna železniška nesreča v Nemčiji
nočejo izseliti v Nemčijo, marveč da ostanejo pod Italijo.
Postavlja se sedaj vprašanje, čemu so oblasti dovolile ta plebiscit — kajti tako so to dejanje imenovali po Kanalski dolini — ko pa je bilo od prvega začetka jasno, da ne velja za Slovence, ampak samo za Nemce, ki jih pa v Kanalski dolini sploh ni. In čemu so oblasti dovolile, da so se »plebiscita« udeležili tudi ljudje slovenske narodnosti? Ali pa se je zgodilo, kar neki tudi namigavajo, da je slovenski živelj stal pod pritiskom napačne propagande, ki je pravi pomen glasovanja izmaličila in glasovanje, ki je veljalo za Nemce, kar posplošila? Zakaj pa slovenskim prebivalcem ni nihče povedal, da naj ne nasedajo takšni propagandi? Pogodba, ki je bila podpisana med Italijo in Nemčijo, velja samo za manjšine nemške narodnosti. Potemtakem je treba smatrati izjave, ki so jih dali slovenski ljudje Kanalske doline, za neveljavne, kar bo, tako pričakujejo, oblast tudi storila v skladu z duhom in z besedami pogodbe.
Vsi Nemci na Poljskem dobijo orožje
Kopenhagcn, 23. dec. b. Vsi Nemci med 17 in 45 letom, ki žive v Poljski, se morajo javiti pri posebni organizaciji za samozaščito. Oboroženi bodo s puškami in strojnimi puškami. Na ta način si želijo Nemci olajšati položaj, da se ukoneninijo v Poljski.
Nemci iz Bolivije
bodo naseljeni na Poljskem
Lodž, 22. dec. AA. Davi se je 7. vlakom pripeljala prva skupina nemških izseljencev iz Bolivije. Izseljenci so stopili iz vlaka na postaji Pabea-nice, kjer so se nastanili v taboriščih.
Berlin, 22. dec. AA. DNB. Nocoj okoli ene je trčil na železniški postaji G enih in g brzovlak Berlin — Neukirchen z vso brzino v brzovlak Berlin—Koln, ki se je pripravljal z-a odhod s postaje. Iztirila je lokomotiva in 6 vagonov prvega vlaka in 4 vagoni drugega vlaka. Ker sta bila
oba vlaka polna potnikov, se boje, da je število mrtvih in ranjenih veliko. Do/.daj mislijo, da je ta nesreča zahtevala okoli 70 mrtvih in okoli 100 ranjen ih. Predsednik železniškega ravnateljstva v Berlinu je odpotoval na kraj nesreče.
Snežni viharji v Romuniji
Bukarešta, 22. decembra. AA. DNB: Strahoviti snežni viharji so vladali včeraj nad Črnim morjem in na področju ob sjiodnji Donavi. Angleška petrolejska ladja »Thomis« se je potopila v bližini pristanišča Giurgiu. Veliko število parnikov in vlačilcev ie poškodovanih. Temperatur« je padla na 15 stopinj pod ničlo. V Bukarešto prihajajo vlaki z veliko zamudo. V romunski prestolnici so snežni viharji naredili precej škode.
Slavka rudarjev v Trbovljah in Hrastniku
Premoženje Jugoslovanskega odbora izročeno Jugoslovanski akademiji v Zagrebu
.Hrvatski listi prinašajo sporočilo Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu, ki sporoča, da je premoženj« nekdanjega Jugoslovanskega odbora, ki )• deloval pod predsedstvom rajnega dr.
Trumbiča med svetovno vojno v inozemstvu po oporoki dr. Trumbiča pripadlo Jugoslovanski akademiji znanosti v Zagrebu. Velike denarje so takrat zbrali jugoslovanski izseljenci po vsem svetu, zlasti v Ameriki za namene tega odbora. Takoj po vojni je Jugoslovanski odbor skleml prepustiti upravo preostalega premoženje dr. Tmmbiču. la je v svoji oporoki leta 1938 to premoženje dal Jugoslovanski akademiji. Knjižnica, arhiv in pohištvo je akademija lahko takoj prevzela, glede denarja pa so bile še težave. Zdaj pa je zadeva raiena m Jugoslovanska akademija dobi v raznih papirjih 1,284.686 dinarjev. S tem premoženjem bo akademija ustanovila ustanovo, iz katere se bodo daja-le nagrade za najboljša dela o svetovni vojni v zvezi z osvobojenjem ter o hrvatski zgodovini.
Dr. Mačkovo božično sporočilo
»Seljački dom« prinaša Mačkovo božično sporočilo hrvatskemu narodu* kjer predsednik ttt>b med drugim takole pravi: »Tudi ob rojstvu mile nam domovine Hrvatske so zatrepetali razni Herodi ali — kakor jim ponekod v hrvatskih krajih hrvatski narod tudi pravi — Herodeži, ki si prizadevajo z vsemi silami udušiti mlado bilko hrvatske svobode. Ni se posrečilo staremu Herodu ubiti otročička Jezusa, pa se tudi novim Herodežem ne bo posrečilo uničiti mamico Hrvatsko. Otročička Jezuščka je varoval Bog, našo mamico Hrvatsko pa bo varoval Bog in hrvatski narod...«
Kako naj bo urejena srbska banovina
V Nikšiču v Črni gori Izhaja list »Slobodna ndsao«, kjer je upokojeni vrhovni državni pravo-branitelj g. Nikola Dragovič napisal članek, kako naj bi bila urejena srbska banovina. Takole pravi: »Vsi kraji, ki leže vzhodno od hrvatske banovine, naj takoj preidejo v srbsko enoto. Sedež (rezidenca) srbskega bana je odločena po zgodovini in moški sili: Cetinje, Belgrad pa naj bo presto niča kralja in kraljevine. Zagreb je sedež hrvatskega bana ter rezidenca kralja. Cetinje je sedež srbskega bana ter rezidenca kralja. Ljubljanaje sedež slovenskega bana ter rezidenca kralja. Srbska banovina ne sme biti urejena centralistično, ker bi to pomenilo iti iz centralizma v centralizem. Današnje srbske banovine s sedeži v Cetinju, bkop-1 ju, Nišu in Sarajevu, Banjaluki in Novem t)adu naj se urede kakor so bile urejene oblasti z oblastno samoupravo in najmanj tolikšnim delokrogom, kolikor so ga imele oblastne samouprave iz časa vidovdanske ustave. To pomeni, da bi oblast srbske banovine bila razdeljena med srbskega bana in oblastne samouprave.« — Omeniti je treba, da je list »Slobodna misao«, ki )e prinesel ta članek, nasprotna črnogorskim federalistom, katere je prav v isti številki precej hudomušno napadla.
Ali je srbstvo v nevarnosti?
O tem vprašanju piše v uvodnem članku Mač-kovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« z ozirom na članek belgrajskega »Napredaco centralizmu. Med drugim veli »Hrvatski Dnevnike »Znan nam je način agitacije zunaj na terenu ter kako se ljudem tolmači geslo, češ da je srbstvo v nevarnosti. Neukim ljudem razlagajo, češ da je Bosna srbska in da je Srbija zaradi nje prelila potoke krvi, za-molče pa, da je v Bosni tudi mnogo Hrvatov m da Hrvati niso prelili nič manj krvi za Bosno. Pripovedujejo jim, kako je Vojvodina srbska, za-molče pa, da so tudi v Vojvodini Hrvati ter da so prav ti s svojo navzočnostjo omogočili, da je velik del Vojvodine prešel v sestav te države. Pripovedujejo jim, kako je srbski tudi Dubrovnik, ker so se tako učili v šoli, nimajo pa toliko poštenosti in poguma, da bi tako učenje razglasili za napačno, ker Dubrovnik niti zdaj ni, niti nikdar ni bil srbski. Po tej agitaciji je nevarnost za srbstvo v tem ker bi po novi ureditvi države bila onemogočena srbska hegemonija ter postavljeno pravično ravnotežje med hrvatstvom in srbstvom. Zakaj pa bi po neki ureditvi države bilo ogroženo srbstvo, tega ne povedo. Kakor v sedanji banovini Hrvatski nihče ne bo prenehal biti Srb vkljub njenemu novemu položaju, prav tako tisti, ki je zares Srbin, ne bo postal Hrvat, ko se bo državna skupnost končno uredila. Srbske vrednote bodo se naprej ostale žive in nihče jih ne bo mogel uničiti, kjer dejansko žive. Narobe pa bi mogel boj zoper pravičnejšo ureditev države biti srbstvu škodljiv, ker bi srbstvo dobilo v hrvatstvu močnega nasprotnika, če bi se povrnili k staremu centralizmu. Srbstvo naj izbira med prijateljstvom in neprija-teljstvoni s Hrvati. Bistrim ljudem se ni težko odločiti. Ti namreč vedo, da Srbi pomenijo v tej flržavi le močno relativno večino. Nemogoče si je tudi zamisliti, da bi oni mogli trajno gospodovati nad drugimi narodi, zlasti zato ne, ker to ne bi bilo v dobro umevanem interesu Srbov samih. V resnici so ogrožene le pozicije nekaterih politikov, toda srbski narod bi se ne smel istovetiti z osebnimi nezadovoljneži, ki ugovarjajo zgolj zato, lcer so se morali umakniti z oblasti. »Napredc je zelo pametno opozoril Srbe, naj ne nasedejo kakim agitatorjem, ki bi v svoji neodgovornosti do časti rbskega naroda in do zunanjega političnega položaja morali opustiti tako delovanje ter se povrniti na druga, boljša in lepša pota.«
»Deutsche Ortsgruppe« HSS v Zemunu
Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Zemuna, a so začeli Madžari, Nemci in Slovaki v tamkaj-njih krajih ustanavljati organizacije HSS. »Ze-nunska organizacija HSS se je začela pečati s tem prašanjem ter začela sodelovati z Nemci v Ze-•nunu. Danes tamkaj že deluje »Deutsche Orts-iruppet HSS, ki obeta dobre sadove svojega dela. Po tej organizaciji stopa HSS v zvezo tudi z drugimi Nemci zemunskega okraja. Zdaj so se začeli v HSS organizirati tudi Slovaki v Boljevcih in drugih krajih zemunskega okraja. Dosedanji uspehi so lepi.«
Kordun hoče k Bosni
V nedeljo, 31. t. m. bo v Glini v Kordunu na Hrvatskem veliko zborovanje društva »Srbska Kra-ina«. Kakor znano, to društvo vodi akcijo med amkajšnjimi Srbi, da bi se hrvatski okraji Glina, Vrginmost, Petrinja, Kostajnica itd. izločili iz banovine Hrvatske ter bili priključeni k Bosni. — To novico posnemamo po sarajevskem »Jugosla-venskem listu«.
Ko se je kolektivna pogodba rudarjev Trboveljske premogokopne družbe iz leta 1938 v mesecu inaju tekočega leta obnovila, je
TPD na lastno pobudo povišala mezde za 5%, čeprav so bile cene življenjskim potrebščinam takrat normalne. Novi sporazum je vseboval tudi določilo, ki omogoča ponovno poboljšunje delovnih pogojev, če bi nastopila draginja. Tak primer je nastal v novembru tekočega leta, ko so se v zvezi z znanimi dogodki v inozemstvu v vsej državi dvignile cene življenjskim potrebščinam. Dne 12. decembra leta so se rudarji po svojih zastopnikih sporazumeli z družbo, da se mezde dvignejo za 8 do 10%. Družba je privolila v to povišanje vzlic temu, da je 70% njene produkcije za daljšo dobo vezanih na fiksne stare cene, ki se ne morejo spremeniti.
Nekaj dni potem, ko so zastopniki rudarjev
v rudniških revirjih objavili novo povišanje mezd, se je v Hrastniku pričelo stavkovno gibanje, ki pa je prenehalo že v soboto, dne 16. decembra t. 1. Prav ta dan je nato pričela stavka v Trbovljah, kjer se je 18. decembra t. 1. konstituiral samozvan stavkovni odbor, ki je objavil tudi svoje zahteve. Hkrati se je ponovno začela stavka v Hrastniku.
V ostalih revirjih TPD delo ni bilo prekinjeno razen v Laškem, kjer so rudarji po kratkem presledku dne 21. decembra t. 1. delo zopet obnovili v polnem obsegu.
Vse kaže, da stavka ni mezdnega značaja, temveč da so jo izzvali neodgovorni elementi z namenom, da v kritičnih časih narušijo red in ogrozijo javno varnost. S pretiranimi obljubami so zapeljali nekaj nerazsodnih delavcev, ki jim je uspelo, da z brezobzirnim ustrahovanjem poženo v štrajk večino delovolj-nega delavstva.
Stavka je nezakonita ker rudarji niso poprej pokrenili poravnalnega postopka, ki ga zahteva uredba o minimalnih mezdah, nezakonita pa je tudi zato, ker se rudarji ne poslužujejo svojih zakonitih zastopnikov, temveč se dajo voditi po neodgovornih osebah.
Oblastva so ukrenila vse, kar je potrebno, da se že v kali zatre vsak eventualni poizkus ogražanja varnosti osebe in imetja.
Preskrba železnic in industrij S premogom je zagotovljena vkljub stavkL
Posvetovanje Jugorasa
Belgrad« 22. decembra, m. Včeraj popoldne j« bila v Belgradu seja izvršilnega odbora Jugorasa, danes pa seja upravnega odbora, ki se bo nadaljevala jutri. Na dnevnem redu so pereča vprašanja, ki so nastala za delavstvo zaradi podražitve cen življenjskim potrebščinam. Na seji upravnega odbora so bila podana tudi poročila o dosedanjem delu Jugorasa, nadalje pa tudi poročilo o stanju Jugorasa po posameznih banovinah. Iz poročil je razvidno, da narodni pokret Jugorasa stalno pridobiva na ugledu in članstvu med delavstvom. Zvezo združenih delavcev zastopata oblastni odbornik Jugorasa France Prežalj in Albin Gaisar.
Tz pisarne kraljevske banske Ljubljani dne 22. decembra 1959.
uprave v
Zahteve državnih nameščencev in upokojencev
Belgrad, 22. decembra, m. Predstavniki raznih organizacij državnih uslužbencev in upokojencev so predsedniku vlade Cvetkoviču in podpredsedniku vlade dr. Mačku izročili pismo, v katerem ju opozarjajo na svojo vlogo, ki so jo predsedniku vlade izročili 28. marca let06. V tej vlogi prosijo kr. vlado, da se zaradi sedanje draginje: 1. vsem državnim uslužbencem in upokojencem da trinajsta plača oziroma pokojnina kot prva nujna pod-j>ora; 2. da se čimprej spremeni sedanja uredba o draginjskih dokladah in določijo take doklade, ki bodo omogočile življenje državnim uslužbencem ter bodo izenačile vse državne uslužbence v pravicah, ne glede na spol in zakonsko stanje; 3. da se ustanovi posebna stalna komisija, v kateri bi bili predstavniki, ki bi jih dirigirale uslužbenske or-
ganizacije vsak tretji mesec, in ki bi predlagala vladi predlog spremembe uredbe o graginjskih dokladah po indeksu Narodne banke.
V nadaljnih točkah se posamezne organizacije zavzemajo za ukinitev S 76 uradniškega zakona ter I 78 državnem prometnem osebju, ki prepoveduje uredništvu svobodna stanovi-ska združevanja. Nadalje naj se spremeni sedanji uradniški zakon, in to zakon za prometno osebje, zagotovi avtomatično napredovanje za vse kategorije državnih uslužbencev in da se nazadnje v novi volivni zakon vnese odredba, ki bo določala izgubo službe in pokojnine kakor tudi kazensko odgovornost za vse šefe, ki bi zlorabljali svoj uradni položaj pri državno-zborskih volitvah.
Povečane državne takse
Belgrad, 22. dec. AA. Na podlagi čl. 1 uredbe o spremembah obstoječih določb in izdanju novih, je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o spremembah in dopolnilih zakona o taksah. Izdanje te uredbe je zalite-valo več važnih momentov Upravne in fiskalne narave. Predvsem je dosedanji zakon o taksah vseboval v svojem splošnem delu kakor tudi v taksni tarifi tudi takšne določbe, ki so bile nepopolne ali nejasno obrazložene. Posamezne določbe so bile preveč ostre. Reforme, ki so izvedene z novo uredbo, so bile izdane tako zaradi enakomernejše, pravičnejše in pravilnejše obremenitve kakor tudi zaradi tega, da se sprosti uprava ter zaradi upravičenih zahtev gospodarstva. Med najvažnejše spremembe spadajo naslednje:
Vprašanje zastaranja taks je v dosedanjem besedilu čl. 33 zelo nepopolno pojasnjeno. Ta člen namreč ni ločeno rešil vprašanje zastaranja odmere in zastaranja plačila, kar je neobhodno potrebno, kakor je to storjeno v zakonu o neposrednih davkih in kakor je to s sedanjimi spremfim-bamt določeno. Z namenom, da se razbremeni uprava in da se ublaže določbe, je spremenjen rok 24 let za zastaranje pri taksah, odmerjenih z razsodbo. Po dosedanjih določbah absolutnega zastaranja ni bilo niti glede redne takse, niti glede kazenske takse za zasebne listine. To je posebno važno za gospodarstvo, ker lahko pride v nevarnost tudi sam obstoj kakega podjetja, če se morebiti po več letih najdejo kaki netaksirani taksni predmeti. Na drugi strani je bilo s sedanjimi spremembami rešeno tudi vprašanje odgovornosti za takse, ki bi jih država izgubila zaradi nemarnosti uradnikov.
Zaradi izrednih razmer na svetu tudi pri nas investirajo kapital v nepremičnine in r neki meri tudi v premičnine. Zaradi teh razmer je opravičeno zvišanje prenosnih taks iz tar. št. 12 zakonk o taksah, in to pri premičninah od 1 na 2%, pri nepremičninah pa od 4 na 6%. Te višje mere so veljale že v letih 1922 do 1927. V tar. št. 14 so iz fiskalnih razlogov povečani dosedanji zneski na dvakratne. Tar. št. 20 zakona o taksah, ki se nanaša na službene pogodbe, do sedaj ni bila izenačena. Zaradi tega je bilo to zdaj storjeno, ohranjena pa je oprostitev plačevanja te takse za vsfe državne in banovinske usluibence, določena pa je tudi oprostitev te takse za duhovnike vseh priznanih veroizpovedi.
Zapuščinske takse ln takse ca podarjene stvari so bile v mnogih državah tudi že do sedaj precej večje kot pri nas. Ze zaradi tega so bile za neko-
Osebne novice
Belgrad, 22. decembra, m. S kr. ukazom je bil postavljen za pomočnika vojaškega, pomorskega in letalskega atašeja v Italiji major Gavra Škri-vanjč.
liko povišane, oprostitve plačila teh taks za cneske do 10.000 oziroma do 2000 din v skupini 1. in 2. so ukinjene. Uredba je ohranila samo še oprostitev za kmete iz čl. 6 točka 5 zakona o taksah (od 50 tisoč dinarjev čiste vrednosti zapuščine). Posebnega pomena je sprememba tar. št. 52 zakona o taksah. Do sedaj je bila ta taksa določena z enim in istim zneskom za tožbo (pritožbo) in za razsodbo (sklep). Zdaj se določa — analogno zakonu o sodnih taksah — posebna taksa za toibo (pritožbo), in posebna taksa za razsodbo (sklep), kakor tudi posebna taksa ca morebitne capisnike. Taksa se tudi po tej uredbi plača vnaprej, toda taksa za razsodbo (sklep) se vrne, če državni svet ali upravno sodišče tožbo oz. pritožbo sprejme.
S tem je bilo v veliki meri zadoščeno upravičenim zahtevam predvsem gospodarskih krogov. Ko je bil leta 1902 izdan obrtni zakon, so bile uvedene od 1. aprila 1932 v tar. št 91. 92 iin 94 takse sa dovoljenja za izvajanja posameznih obrti, bile pa so — kakor je praksa pokazala — tudi prenizke. Zaradi tega so tudi te takse, izvzemši nekaterih, v sporazumu nekoliko zvišane.
Važno za uvoznike prediva
Belgrad, 22. dec. AA. Po dosedanji praksi je odbor za uvoz odobril uvoz prediva na podlagi prejšnjega uvoza iz nekliriaških držav. Z ozirom na nastale težave pri uvozu prediva iz klirinških držav in preskrbe s tem predivom, je odbor za izvoz sprejel 6ldep, da se določijo kontingenti za uvoz na podlagi skupnega uvoza iz V6eh držav. Da bi odbor za uvoz mogel določiti kontingente za uvoz prediva v letu 1940, morajo tekstilne industrije in ostali uvozniki prediva pri vlaganju prošnje za uvoz navesti podatke o njihovem uvozu posameznih vrst prediva, razporejenih po tar. številkah uvozne carinske tarife z označemjem količine in vrednosti uvoza prediva za preteklo leto 1938 in za leto 1939. Te podatke je treba navesti na posebnih rujavih obrazcih, izdanih od strani odbora za uvoz, ki se dobe pri vseh sedežih Narodne banke. Treba je navesti točne podatke o stanju vsega uvoza iz neklirinških in klirinških držav in to posamič za bombažno, volneno, laneno in jutno ter ostale vrste prediva, ločeno po državah, iz katerih se Uvažajo in sicer posebej za leto 1938 in za 1939.
Počastitev italijanskega tiskovnega atašeja
ga
Belgrad, 22. decembra. AA. Šef osrednje-tiskovnega urada pri predsedništvu ministrskega sveta Boško Bogdanovič je priredil sinoči v hotelu Srbski kralj večerjo na čast dosedanjemu tiskovnemu atašeju pri italijanskem kr. poslaništvu v Belgradu, dr. Rafaelu Patuelliju, ki je prestavljen za tiskovnega atašeja na italijansko veleposlaništvo v Madrid. Razen šefa osrednjega tiskovnega urada in dr. Patuellija, je bilo na večerji gotovo število italijanskih časnikarjev, šef publicističnega odseka osrednjega tiskovnega urada dr. Dimic ter nekaj drugih uradnikov tega urada. — Šef osrednjega tiskovnega urada Bogdanovič je pozdravil Patuelija ter mu v toplih besedah izkazal priznanje za njegovo delo v korist italijansko-jugoslovanskemu prijateljstvu. Ob koncu govora je Bogdanovič nazdravil kralju in cesarju Viktorju Emanuelu III.
Šef osrednjega tiskovnega urada je pri tej priliki izročil Patuelliju odlikovanje red sv. Save III. stopnje. Patuelli se je s toplimi besedami zahvalil za čast, ki mu je bila izkazana ter nazdravil kralju Petru it. in italijansko-jugoslovanskemu prijateljstvu.
Dr. Patuelli te dni odhaja na novo službeno mesto v Španijo, kjer je že prej prebil dve leti kot vojni dopisnih lista »II Legio« nario«.
»Častne besede..."
Pod tem naslovom je izšla francoska »Rumena knjiga« o vzrokih vojne
Belgrajske novice
Belgrad, 22. decembra, m. Finančni minister dr. Šutej je podpisal odlok, s katerim je dovoljeno ljubljanski mestni občini iz kaldrminskega sklada posojilo 8 milijonov din za modernizacijo cest« Ljubljana-Ježica do meje ljubljanske občine.
Belgrad, 22, decembra, m. Današnja številka službenega »Vojnega lista« objavlja naredbo vojnega ministra armadnega generala Milana Nediča, s katerim čestita vsem častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in prostakom nastopajoče božične praznike: »Junaki! Kristus se je rodili Varujte Jugoslavijo!«
Belgrad, 22. decembra, m. Danes dopoldne so bila uspešno zaključena pogajanja med francosko in našo trgovinsko delegacijo. Med obema delegacijama se je dosegel sporazum glede večje izmenjave blaga in trgovskega plačevanja. Pogodba bo podpisana prihodnje dni.
Belgrad, 22. decembra, m. Zveza skavtov j« danes priredila slovesno akademijo na čast kraljevim gostom, vrstnikom kralja-sedmošolcem, kateri je prisostvoval tudi kraljevi zastopnik kapetan Franjo Dušer.
Belgrad, 22. decembra, m. Nadzorni odbor Poštne hranilnice je na svoji snočnji saji sklenil, da bo vsem svojim nameščencem zaradi podražitve cen življenjskim potrebščinam zvišal plače.
Belgrad, 22. decembra, m. Uprave belgrajskega, budimpeštanskega in dunajskega velesejma so napravile sporazum, da bodo v bodoče skupno reševale vsa vprašanja, ki se nanašajo na določitve datumov sa relesejme v teh mestih, in vsa vprašanja, ki se tičejo tujskega prometa v teh mestih.
Pariz, 21. decembra, t. (Est Radio). Za objavo nemške vlade, da bo izdala »Belo knjigo« o dogodkih, ki so dovedli do izbruha vojne, je prišla sedaj objava francoske vlade, da izide »Rumena knjiga«, kjer bo na podlagi diplomatičnih listin podan prikaz o odgovornosti za to novo svetovno vojno. O francoski »Rumeni knjigi« objavljajo že sedaj nekatere podrobnosti.
Francoska »Rumena knjiga« nosi naslov: »Častne beiede...« in našteva oslanjajoč se na uradne diplomatične listine, tri izjave, ki so jih nemški državniki dali Češkoslovaški, da bodo spo-' štovali njene meje, kakor je obljubil nemški državni kancler Hitler na dan, ko jc vkorakal v Avstrijo in si jo je priključil.	^
Prva takšna častna beseda je bila izrečena dne 11. marca od maršala Gfiringa, ki je izjavil češkoslovaškemu poslaniku v Berlinu dr. Mastnyju«, da njegovi državi ni treba biti strah od Nemčije in da daje za to svojo častno besedo. Poslanik dr. Mastny je takoj odšel in brzojavil to izjavo vladi v Pragi, ki je v odgovor dala zagotovilo, da ne bo mobilizirala.
V drugič je bila častna beseda ponovljena, ko se je dr. Mastny vrnil k maršalu Goringu, da mu sporoči sklep češkoslovaške vlade, da ne bo mobilizirala. Pri tej priložnosti je maršal ponovil svoje prejšnje izjave in pristavil, da ne govori samo v svojem lastnem imenu, ampak tudi v imenu voditelja in kanclerja Hitlerja.
Tretjič je Češkoslovaška dobila častno besedo, da se nima ničesar bati od Nemčije iz ust takratnega zunanjega ministra barona Neuratha, ki je češkoslovaškemu poslaniku izjavil v imenu kanclerja Hitlerja, da se nemška vlada še zmerom smatra obvezno po nemško-češki pogodbi o razsodiščnem postopku, sklenjeni v Lokarnu v oktobru 1925.
Po tolikih častnih izjavah je češkoslovaška vlada imela občutek, da je država varna. Toda, da bi berlinska zagotovila dobila še večjo moč, je češki poslanik v Londonu svetoval angleškemu zunanjemu ministru, naj si pusti od češkoslovaške vlade poslati uradna besedila nemških zagotovil, kajti angleška vlada bi potem te izjave lahko javno vzela na znanje in poslala v Nemčijo noto, v kateri bi izjavila, da sprejme na znanje nemška zagotovila na naslov Češkoslovaške. Angleški zunanji minister
Za praznike dva brzovlaka Ljubljana—Belgrad
Belgrad, 22. decembra. AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic poroča naslednje: Pri brzovlakih št. 10 in 9, ki bosta vozila od Belgrada do Ljubljane od 24. decembra 1939 do 10. januarja 1940 kot pomožna potniška vlaka za časa božičnih praznikov, bo redno priklopljen tudi en salonski voz. Brzovlak št. 10 odhaja iz Belgrada ob 20.58 in pride v Ljubljano ob 7.40. Brzovlak it. 9 pa odide iz Ljubljane "b 22.02 in nri*p» v Belgrad ob 8.40.
je to tudi storil, toda ne samo v Pragi, ampak tudi v Berlinu, kjer je angleški veleposlanik dosegel, da sta mu maršal Goring in baron Neurath uradno potrdila svoje izjave. Dovolila sta tudi, da te izjave angleška vlada svobodno objavi.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je naslednji dan v spodnji zbornici, ko je govoril o priključitvi Avstrije k Nemčiji, tudi naštel vsa zagotovila, ki jih je nemška vlada dala češkoslovaški vladi.
Minulo je komaj šest mesecev, pa je Nemčija pod grožnjo, da bo nastopila z vojaško silo, zahtevala od Češkoslovaške takojšen odstop sudetskih dežel.
Na to je nemški kancler slovesno izjavil v nemški športni palači, da je to bila njegova zadnja zahteva po kakšnem ozemlju v Evropi.
Šest mesecev pozneje je sledila popolna zasedba Češko-Moravske, šest nadaljnjih mesecev pozneje pa zasedba in delitev poljske države.
(Francoska »Rumena knjiga« sestoji iz 6 poglavij in objavlia vse dogodke od monakov6.ke konference koncem septembra 1939 dalje do izbruha svetovne vojne. Knjiga je bogato opremljena z vsemi diplomatičnimi listinami, ki tičejo zgodovine enega usodnega leta.)
Eksplozije v Angliji
London, 22. dec. t. Reuter. V londonskem poštnem uradu v Evershollsreet je počilo pet malih balonskih bomb, ki so napravile nekaj škode. Tudi nekaj uradnikov je dobilo lažje rane na rokah. Ena takšna bomba je eksplodirala tudi v poštnem nabiralniku v Kingswayu.
Ponoči so na glavni pošti v B i r m i n g h a -m u člani irske republikanske garde vrgli v poštni nabiralnik zažigalno bombo, ki je uničila čez 200 božičnih čestitk. Pozneje je eksplodiralo še pet bomb, ki so povzročile požare. Na nekem kraju je bil neki delavec ožgan po rokah. Na dveh krajih je zgorela pošta v nabiralnikih. Misli se, da je bombe položila irska republikanska garda.
Ponoči je v tovarni English Steal Corporation eksplodirala bomba v transformatorju ob visoki električni peči. Eksplozijo je bilo slišati zelo daleč. UBit je bil en delavec, šest pa jih je bilo ranjenih. Vodi se preiskava, da bi se ugotovili krivci. Bomba je poslopje tovarne precej poškodovala.
Milan, 22. decembra. A A. DNB: V občini Weidbruck v dolini zgornje Adiže je začela goreti neka kmečka hiša. Požar se je razširil z veliko hitrostjo na sosedna poslopja ter je v toku pol ure zgorelo 15 hiš.
Berlin, 22. decembra. A A. DNB: Nemški radio je imel na dan prvega decembra 13,435.000 naročnikov. Od začetka vojne se je število naročnikov povečalo še za 758.000. To je največje povečanje števila naročnikov v zgodovini radia ¥ kratkem razdobju 3 mesecev.
Sovjeti se umikajo na vseh frontah
Finci so na severu in na vzhodu sovjetsko armado porazili in ostanke podijo nazaj proti meji
Helsinki, 22. dec. t. Štefani. Vedno več podrobnosti prihaja.o katastrofi, ki je zadela sovjetsko armado. Finska pcotiofenziva na severu in na vihodni fronti je bila tako bliskovita, da so se morale sovjetske armade na, obeh frontah divje v nerednem begu umakniti. Sovjeti bežijo nazaj proti Petsamu in puščajo za.seboj po cestah tanke in druga motorna vozila. Ob straneh leti vse polno mrličev, ki so zmrznili v strašnem severnem mrazu. Finci so ponovno zasedli mesto S a 1 m i j a e r -v i. Na tem odseku so Sovjeti izgubili 500(1 mrtvih. Finei so poleg tega «ajeli veliko število nasprotnikov in dobili velik vojni plen. Finska protiofenzi-va na vzhodni fronti pri S a 11 i se je spremenila v katastrofo za Sovjete. Rdeča armada, ki je izgubila 20.000 mrtvih in ranjenih, ki pa bodo v mrazu pomrli, beži nazaj v polnem neredu. Ujetniki pripovedujejo, da sd politični "komisarji s strojnimi puškami podili rdeče vojake na naskok.
Helsinki, 22. decembra, t. (Radio Roma.) O bitki pri Salli prihajajo na dan vedno bolj strašno podrobnosti. Po porazu sovjetskih čet so Finci začeli s protiofenzivo pri Salli in Suomisaelvi. Finci so zmleli dve sovjetski diviziji, ki sta večidel mrtvi. To je okrog 20.000 vojakov. Pri današnjem napadu na bežeče sovjetske čete pri Salliju so Finci popolnoma uničili en bataljon, ki je mrtev obležal v snegu. Sovjetski prodor proti Botniškemu zalivu je s tem koučnoveljavno ustavljen.
Oslo, 22. decembra, t. Havas: V norveško prestolnico so prišla poročila, da se je sovjetski pritisk na severni finski fronti zaustavil. Ponekod Sovjeti bežijo nazaj. Tamkaj je nastopil tako strašen mraz, da je vsako bojevanje onemogočeno. Včeraj je mraz dosegel ponekod do 40 stopinj pod ničlo. Opazujejo, da sovjetske čete le z veliko težavo vzdržujejo zvezo s svojim zaledjem, ker pri prodiranju od Petsama naprej proti jugu niso na to pazili, da bi si zavarovali zvezo. Živež in strelivo prihajata neredno. Na dveh točkah so se sovjetske čete morale umakniti za 25 km, da to napako popravijo.
Prav tako poročajo, da se je poraz Sovjetov pri Salli (vzhodna fronta) spremenil v pravo Katastrofo za rdeče. Preostanek razbitih sovjetskih čet beži nazaj v največjem neredu skozi sneg in strahotni mraz. Finci nasprotnika na smučkah zasledujejo.
Oslo, 22. decembra. AA. (Havas.) Po poročilih s finske meje se sovjetske čete umikajo od Hojenjaervija v smeri proti Petsamu. Pri tem svo-jem umikanju so sovjetski oddelki že do sedaj pretrpeli težke izgube. Očividno jih je k umiku prisilila huda zima, ki je zdaj zavladala.
Koliko so Sovjeti izgubili v bitki pri Salli
Helsinki, 22. decembra. Sovjetske čete so pri rfalli doživele velik poraz, ki jih je stal 30.000 mož, 200 tankov in 60 letal. Sovjetske čete niso poznale ozemlja in so v snežnem metežu zašle ter izgubile medsebojno zvezo. Zaradi silnega mraza, ki je dosegel 40 pod ničlo, je njihovo mehanično orodje postalo nerabno. Finci so vse te okoliščine izrabili, obkolili sovjetske čete in uničili skoraj dve celi diviziji. Le ostanki so se mogli v neurejenem begu umakniti proti sovjetski meji. Na mestu pa so morali pustiti okrog 200 tankov, ki so obstali in zamrznili v visokem snegu. Nevaren sunek sovjetskih čet, ki naj bi razdelil Finsko na dva dela, je odbit. Ako bodo sedanji snežni viharji trajali dalje, potem bodo sovjetske čete morale prenehati s prodiranjem tudi na sever.
350 rdečih letal nad Finsko
Helsinki, 22. dec. t. Reuter: 350 sovjetskih letal Je včeraj letalo nad Finsko, toda uspehi, ki so jih dosegli, »o bili po poročilih finskega generalnega štaba malenkostni.
Sovjetski letalci obstreljujejo civilne vlake s strojnicami
Helsinki, 22. dec. t. Reuter: Uradno poročilo danes potrjuje, da sovjetska letala s strojnicami obstreljujejo celo potniške vlake. Tako so davi 4 sovjetska lovska letala napadla vlak na južnem Finskem ter ga obstreljevala s strojnicami. Vlak se je moral ustaviti. Dve osebi sta ubiti, dve hudo ranjeni. Na južnovzhodnem Finskem so sovjetska letala najprej metala bombe na potniški vlak, nato pa ga še obstreljevala .s strojnicami. Število žrtev od tega drugega napada še ni znano.
Glavni sovjetski napadi so včeraj ponoči veljali finskim utrdbam na vzhodni fronti pri K o n -k i j e r v i ter utrdbam pri I m o 1 a j e r v i v Karelijski ožini. Deluje pa predvsem sovjetsko težko topništvo, medtem ko pehota ni mnogo nastopala. Finskega odpora niso mogli nikjer omajati. Finci stojijo povsod v prvih vrstah in se med seboj izmenjavajo v kratkih presledkih in v malih skupinah. Vedno bolj se kaže, da se imajo Finci zahvaliti v prvi vrsti svojemu smrtonosnemu avtomatičnemu orožju, da so mogli vzdržati tako hude napade. Inozemski opazovalci to okolnost posebno poudarjajo ter dodajajo, da bodo Finci zmago-
slavno vzdržali sovjetski naval, ako bodo oskrbljeni s tem modernim učinkovitim orožjem. Iz Helsinkov so bila poslana predmetna poročila angleški in francoski vladi.
Izjava šefa finskega generalnega štaba
Sef generalnega štaba je sprejel Reuterjevega poročevalca in mu dejal, da so Finci • potekom vojne zadovoljni. Sovjeti 60 nakopičili ogromne sile, da bi podrli finsko obrambo, toda bilo je zastonj. Do sedaj so Sovjeti uporabljali okrog 1000 tankov, ki pa niso dosegli zaželjenega uspeha. Finci so od te strašne jeklene armade uničili najmanj ©no četrtino, to je 250 tankov. Finci so prišli do prepričanja, da je preveliki strah pred sovjetsko armado neupravičen. V veliko pomoč finski armadi so ženski oddelki, ki opravljajo sijajno ogledovalno in opazovalno službo. Proti rdečemu letalstvu se borijo finski letalci tako, da najprej razženejo in razdrobijo sovjetska letala v male skupine, na to pa se jih lotijo posamič. Zaradi tega 6e tudi dogaja, da sovjetski letalci mečejo bombe kar skrižem, kamor pač padejo, ker so izgubili medsebojni stik in disciplino. Sovjeti so se mogli prepričati, da je Mannerheimova črta morda najbolj utrjena črta v Evropi.
Finska poročila
Finski glavni stan, 22. decembra, b. Posebni vojni dopisnik >Daily Telegrapha« je poslal svojemu listu sledeče informacije:
V	pretekli noči je prišlo do novih borb na karelijskem bojišču, v katerih so imele sovjetske čete prednost, ker so dobile ogromne okrepitve in zlasti močne formacije tankov. Vsi znaki govorijo za to, da so Sovjeti na tej fronti popolnoma zamenjani vse divizije. Decimiranje sovjetskih čet je nujno zahtevalo, da sovjetsko vojno poveljstvo pošlje na ta del fronte štiri nove divizije. V borbah, ki so se razvile, je padlo v roke Fincev mnogo sovjetskih tankov. Finski vojaki imajo nalog, da po možnosti zaplenijo nepoškodovane tanke, s katerimi IkkIo Finci lahko pozneje napadali sovjetske oddelke.
General Valenius je na severni fronti prevzel inciativo v svoje roke in izvršil več hudih napadov. Ker Sovjeti niso pri svojem prodiranju očistili zavzetega področja, se sedaj njihove čete nahajajo v pravem križnem ognju, kajti tudi zaostali sovjetski vojaki ne prizanašajo bežečim rdečim vojakom. Dopisnik trdi, da je umik sovjetskih čet že dobil značaj paničnega bega. Sovjetski umik severno od Naucika v smeri Kaska-ma je pravi poraz in finski smučarji gonijo rdečo vojsko ter jo neprestano decimirajo.
Za Fince je bil najpomembnejši včerajšnji dan na srednjem bojišču. Tam se že dva dni vodijo ogorčene borbe pri Kemiarviju, kjer so Finci dobili močne okrepitve in izvedli protinapad. Sovjete so vrgli nazaj do Savukoskija. Ta uspeh ni iznenadil samo sovjetskega vojnega poveljstva, temveč tudi finsko vojno poveljstvo, ki ni pričakovalo, da bo protinapad končal s tako uspešnim prodorom.
Rdeča poročila
Moskva, 22. decembra. AA. Poročilo generalnega štaba leningradskega vojnega okrožja o borbah na Finskem se glasi:
V	toku 21. decembra je bilo več akcij patrol in manjših spopadov med izvidniškimi oddelki. S Karelijske ožine poročajo o intenzivnem topniškem ognju. Sovjetske letalske sile so izvršile včeraj v več pokrajinah izvidniške polete. V zračnik borbah je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal.
Kunsinen zaprt
Moskva, 22. decembra, t. (Radio Roma.) Predsednik »ljudske demokratične finske vlade« (ali komunistične vlade, ki so jo Sovjeti pripeljali s seboj na Finsko in jo proglasili kot edino veljavno finsko vlado) Kunsinen je bil poklican v Moskvo. Takoj s kolodvora se je moral podati na Kremelj k Stalinu. Razgovor je bil zelo kratek. Kunsinena so s Kremlja odpeljali v zapore Lubjanke.
Daladier:
»Fincem bomo pomagali...«
Pariz, 22. decembra, t. Havas. Predsednik vlade je v parlamentu govoril o Fincih in je dejal, da traja odpor malega finskega naroda sedaj že dalj časa, kakor je trajal odpor Poljske. Toda ni zadosti, da ploskamo Fincem, ampak jim moramo tudi pomagati. Zveza narodov je izrekla svojo obsodbo nad Sovjesko Rusijo. Francija je to obsodbo izpeljala, kolikor nje tiče. Tudi v bodočnosti se bo tako ravnala. Pri tem ne bo delala polovičnega dela. Francija bo Fincem pomagala z V90 svojo močjo.
Nemško vojno brodovje je odplulo na Skandinavsko...
Različne razlage tega tajinstvenega sklepa
Pariz, 22. decembra, t. Havas: Iz nemškega vira poročajo, da je nemško vojno brodovje v dveh delih zapustilo ustje reke Labe. En del je odplul proti Severnemu morju, drugi del pa je odplul v Baltik. Kaj naj to premikanje nemškega brodovja pomeni, ni znano. Nekateri menijo, da gre za pritisk, ki bi ga Nemčija rada izvajala na nevtralne skandinavske države, da bi se odločile za bolj trdovratni odpor proti angleški blokadi.
Značilen je namreč članek, ki je danes izšel v »Vftlkischer Beobachter«, ki opominja nevtralne države, naj pazijo, ter jim prikazuje usodo, ki je zadela Češkoslovaško in Poljsko. Nemčija Želi, da bi se skandinavske države v gospodarskem
pogledu bolj priključile k Nemčiji in z njo delile usodo blokade. V tej zvezi pripominjajo v nekaterih krogih, da je premikanje nemškega brodovja tudi v zvezi s poročili, ki so se širila, da hočeta Švedska in Norveška pomagati Fincem proti Sovjetski Rusiji in da hoče tudi Anglija pošiljati orožje Finski skozi Švedsko in Norveško. Nemčiji takšno gibanje na Švedskem ni všeč. Mogoče pa je tudi to, da želi imeti Nemčija svoje brodovje pripravljeno, ako bi se dogodilo, da Sovjeti po-derejo finski odpor in bi hoteli prodirati dalje do železnih rudnikov na Švedskem, v katerem nrimeru bi Nemčija nastopila, da si zavaruje nadzorstvo nad temi rudniki.
BCOOVAM POilEBNE ^
TE ZIME,DA OBVARUJETE ZDRAVJE IN OBUTEV
P
29731141 Otročji snežni čevlji iz bele gume, praktični in trpežni. Podstavljeni so z lopllm flanelom, zakopčajo se z patent gumbom. Od šl. 24-26 Din. 59-Od šl. 27-30 Din. 69
Ako hočele da Vam bodo otroci preko zl- j me zdravi, kupile jim naše visoke snežne čevljičke iz gume. Lahko se obuvajo, lople so in nepromočljive. Od šl. 27-30 Din. 79 • Od št. 31-34 Din 99--. Od šl. 35-38 Din. 129-
98355-661 Moderne damske galoše iz lakovane gume, zakopčajo se z gumbom. Izdelujemo jih samo za čevlji z visokimi pelamL
____28835-682
Elegantne in praktične čevlje Iz lako- , vane gume, podstavljene z toplim fla- | nelom. Varujejo noge iznad členkov. Izdelujemo jih za čevlje z polvisoko in visoko pelo.
Po zahodnih bojiščih
Francoske izgube
Pariz, 22. decembra, t. Reuter: Predsednik vlade Daladier je objavil v parlamentu številke o dosedanjih francoskih izgubah. SuhOzemska vojska ima 1136 smrtnih žrtev, vojna mornarica 256, letalstvo pa 42. Daladier je nadalje izjavil, da so bile francoske utrjene črte raztegnjene tudi v po- * krajino Jura ob švicarski meji. Vsa francoska armada pa je na delu, da za prvo Maginotovo utrjeno črto zgradi še dve drugi.
Na mhem
Božični prazniki pri angleški armadi
London, 22. decembra, t. Reuter: Dopisnik pri generalnem štabu angleške armade v Franciji poroča, da so vse priprave za praznovanje božičnih dni pri angleški vojski končane. Angleška armada je za to priložnost dobila 20.000 kg svinjskega mesa, 20.000 kg gosjega mesa, 70.000 kg božičnega pudinga ter velike količine svežega in suhega sadja. Za božična drevesca je preskrbljeno. Armadno poveljstvo je preskrbelo tudi za redno božjo službo, ki bo ločena za vsako veroizpoved. Cerkvene oblasti so vojaškemu poveljstvu šle v vsakem oziru na roko. Preskrbljeno je tako, da tako rekoč nobenemu angleškemu vojaku, naj bo ene ali druge veroizpovedi, ne bo treba ostati brez božične službe božje. Ako bi za kakšno veroizpoved ne bilo mogoče dobiti duhovnika na fronto, bodo dotične vojake poslali do kraja, kjer je lahko pri službi božji.
Posamezni bataljoni so še posebej preskrbeli za božičevanje. Tako so številni bataljoni sami redili prašiče in so sedaj splošne koline po vsem bojišču. Nekateri bataljoni so našli v Angliji posebne dobrotnike, ki so poslali puding iz Anglije in poskrbeli za cigarete in wisky, s katerim bodo delali vroče punče. Vojno ministrstvo pa je poskrbelo za osem potujočih zvočnih kinematografov, ki bodo na razpolago angleški armadi.
Pariz, 2. decembra. AA. Havas. Vojno poročilo od 22. decembra zjutraj pravi: Na bojišču nič novega.
Na morju
Potopljene ladje
Amsterdam, 22. decembra. AA. Reuter: V toku včerajšnjega dneva sta v nizozemskih vodah zadeli na mino neka italijanska in neka švedska ladja. Italijanska ladja »Comitas« (3600 ton) je bila na poti v Anvers, švedska ladja »V e g a« pa je plula v smeri proti severu.
.Stockholm, 22. decembra. AA. Reuter. Nek finski parnik, ki je prispel v neko švedsko pristanišče ob Botniškem zalivu, je bil med potjo bombardiran od sovjetskih letal, toda brez uspeha.
Oslo, 22. dec. AA. Havas. Nek švedski parnik je prispel v pristanišče Kopervik. Na krovu je bilo 10 članov posadke z neke britansko jadrnice in britanskega parnika Grenton. Prav tako so bili na švedskem parniku, ki jih je britanska jadrnica prevzela na svoj krov v nedeljo zjutraj. V torek Zjutraj sta jadrnico napadli dve nemški letali in jo potopili. Britanski mornarji trdijo, da so nemški letalci pri tej priliki uporabili strojnice, ranili pa niso nikogar.
V zraku
London, 22. decembra, t. Letalsko ministrstvo poroča, da so nad Sulfolkom opazili neko neznano
letalo. Protiletalskega alarma ni bilo. Nadalje je en nemški bombnik »lleinkel« priletel nad Firth ol Forth na Škotskem, kjer so ga napadla apglc-ška lovska letala in ga prepodila. Borbo 'je opazovalo mnogo ljudi. Boj so ovirale goste megle.
Pariz, 22. decembra, t, Havas: S francosko-nemške meje poročajo, da je v zadnjih 24 urah na vsem bojišču vladalo izredno živahno letalsko delovanje. Angleški in francoski izvidniki so letali nad nemškim ozemljem in fotografirali gotove kraje, a prav tako so nemška letala prihajala nad francosko ozemlje. Borb z nesrečnimi izidi ni bilo.
London, 22. dec. AA. Neko britansko letalo je treščilo na cerkev v bližini Morpeta v Northam-berlandu. Nastala je eksplozija in je ogenj zajel cerkev, ki je zgorela. Zgorelo je tudi letalo.
Bitka nad Severnim morjem
Oslo, 22. decembra. AA. Reuter. »Hagesunds-dagbladed« poroča, da je včeraj prišlo do večje letalske bitke nad Severnim morjem zahodno od Karmea. Najprej je bilo opaziti letala, ki so letela v smeri proti severu. Zatem se je slišalo regljanje strojnic, nakar se je pokazalo 50 letal, ki so letela s polno paro v smeri proti jugu. Bitka se je odigrala očividno zunaj norveških teritorialnih voda.
Ugoden razvoj pogajanj med Anglijo in Japonsko
Tokio, 22. decembra, t. Domei: Zastopnik zunanjega ministrstva je danes pri sprejemu tiska govoril o pogajanjih med Japonsko in Anglijo, o katerih je dejal, da zadovoljivo napredujejo. Spor ki je svoje dni nastal zaradi Tjencina, bo zadovoljivo rešen, tako da pričakuje, da se bo po vseh angleških koncesijah v Tjencinu in drugod že ob božičnih praznikih obnovilo stanje, ki j vladalo pred sporom. Japonci bodo blokado te' naselbin opustili.
Japonska—Sovjeti
Tokio, 22. dec. AA. Havas: Neka pooblaščena oseba iz japonskega zunanjega ministrstva je izjavila časnikarjem, da je nekaij upanja v uspešen konec pogajanj za rešitev tiencinskega vprašanja. V odgovoru na vprašanje nekega časnikarja, ali je res, da so Sovjeti predlagali japonski vladi razdelitev Kitajske v interesna področja, je ta osebnost izjavila: Takšni predlogi niso bili nikdar stavljeni.
Zvedelo se ie, da je sovjetski veleposlanik Smetanin obiskal danes zunanjega ministra Namu-ro. Mislijo, da sta se razgovarjala o vprašanju ribolova.
Anglija priznava češkoslovaški narodni odbor
London, 22. decembra. AA. Reuter: Bi predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš j poslal 20. decembra lordu Ha!ifaxu pismo, v kr terem mu sporoča sestavo češkoslovaškega narod nega odbora osmorice, ki je pooblaščen predstav Ijati češkoslovaški narod ter sporazumno ; angleško vlado sklepati o ustanovitvi češkoslova ške armade v Franciji. Odbor sestavljajo dr. Ed Beneš, general Ingr, dr. Osuski, Outrata. Ripka msgr. Šramek in general Vilet. Lord Halifax jr odgovoril dr. Benešu, da angleška vlada prizna odbor in da mu bodo posamezna ministrstva nudila potrebno podporo.
Rim, 22. decembra. AA. Štefani: Letalo tipa »Arpa« je odletelo včeraj, kakor je znano, iz Rima proti Sevilji, odkoder se je ob 13 podalo v Villa Susneros, kamor je prispelo ob 18.45. Letalo pilotira polkovnik Bizzeo, znani letalec, ki je potolkel več svetovnih rekordov.
Samo danes ob 16., 19. Iti 21. url
Z revolverjem v roki in pesmiio na ustih hite hrabri junaki na iskrih konjih po n«-pieglednih planjavah, se bore z razbojniki na življenje in smrt za zmago pravice 1
KINO SLOGA Telefon 2730
Dflifl7i bnuhnii v senzacijonalnem, napetem filmu izrednih pusto* rUJUII RUVUUJI lovščin iz carstva divjega zapadal
Patrulja smrti
G&Ap&cLaKitvjo
Donosnost delniških družb v Sloveniji
Od 741 industrijskih podjetij, kolikor jih je štela Slovenija na koncu leta 1936, je bilo 137 organiziranih v obliki delniških družb, 135 pa v obliki družb z omejeno zavezo. Med delniškimi družbami pa so tudi naša najvažnejša industrijska podjetja, med katerimi omenjamo samo dve največji podjetji: Trboveljska premogokopna družba in Kranjska industrijska družba.
Računski zaključki naših delniških družb, katerih je 65, kažejo naslednjo sliko (pripominjamo, da ta statistika ne obsega bank in zavarovalnic v kolikor so delniške družbe, obsega pa tudi prometne in trgovinske delniške družbe):
Leta 1937 je izkazovalo dobiček 57 družb, ki so imele glavnice 561,179.000 din, čistega dobička pa 50,696.5)62 din, izgubo pa je izkazalo 9 družb z glavnico 7,33-1.800 din in izgubo 1,542.098 din.
V letu 1938 se je položaj izboljšal. Narasli so čisti dobički družb, ki so izkazovale čisti dobiček, narasle pa so tudi izgube, vendar je skuj>-no vzeto čisti dobiček narastel. Skupno je za 1938 izkazalo 41 družb, ki so imele 523,799.000 din glavnice, čistega dobička 66,271.152 din, 16 družb z glavnico 46,050.000 din pa je izkazalo 9,009.113 din. Manjkajo še podatki 8 družb, ki so imele na koncu leta 1938 5,339.800 din glavnice in njih poslovni rezultati dosti ne bodo izprenie-nili celotne slike. Skupna delniška glavnica vseh družb je znašala leta 1937 569,013.800 din, leta 1938 pa 574,388.800 din.
Velik del čistih dobičkov so prenesle družbe na nov račun in od onega dela družb, ki so izkazovale čiste dobičke, je zopet le del izplačeval za lansko leto tudi dividendo.
Skupno je leta 1937 delilo dividendo 22 družb, ki so imele glavnice 344.874.000 din, za dividendo pa je bilo porabljenih 27.201.800 din. V primeri z vso delniško glavnico vidimo, da je brez donosa ostalo 39.2% vse delniške glavnice v Sloveniji.
V letu 1938 je delilo dividendo 27 družb, ki so imele glavnico 499,749.000 din. To je bilo 87.2% vse delniške glavnice v Sloveniji in je še vedno 12.8% vse delniške glavnice ostalo v Sloveniji brez dividende. Za dividendo so navedene družbe porabile 42,412.657 din. Izboljšanje položaja je pripisovati dejstvu, da je prvikrat po daljšem pre-stanku delila dividendo ena najvešjih družb z glavnico 90 milij. din.
Seveda nam te številke, čeprav kažejo, da se je delniška glavnica, v kolikor je imela sploh dividendo, obrestovala z nad 8%, ne kažejo še prave slike rentabilnosti naših delniških družb. Za izračunavanje rentabilnosti bi bilo potrebno izračunati vložene kapitale v podjetja, za kar pa ni na razpolago dovolj podatkov. Nadalje je treba upoštevati še dejstvo, da imajo nekatere družbe prav nizke glavnice še iz inflacijskih časov in da pri nekaterih izgleda odstotek dividende prav visok, v resnici pa je šla ta dividenda na glavnico, pri kateri so morali delničarji pretrpeti še znatne izgube.
Zanimivi so tudi podatki o poslovanju 7 največjih industrijskih delniških družb, ki kažejo v milijonih din naslednjo sliko:
(brez prenosa)
leto	glavnica	bil. vsota	(isti dob.	izguba
1929 .	. . 305.5 .	. . 891.0 .	. . 54.4 .	__.
1930 .	. . 322.5 .	. . 882.2 .	. . 45.2 .	. . _
1931 .	. . 322.5 .	. . 905.6 .	. . 30.2 .	. . 1.1
1932 .	. . 354,0 .	. . 896.9 .	. . 7.8 .	. . 0.6
1933 .	. . 354.0 .	. . 901.0 .	. . 7.8 .	. . 3.45
1934 .	. . 354.0 .	. . 890.4 .	. . 16.7 .	. . 0,7
10&5.	. . 354.0 .	. . 884.0 .	. . 23.55	. . 0.87
1936 .	. . 399.0 .	. . 886.5 .	. . 23.7 .	. . —
1937 .	. . 399.0 .	. . 950.2 .	. . 35.6 .	. . —
1938 .	. . 399.0 .	. 1000.96	. . 48.9 .	. . ——
Klirinške in devizne države
Zadnje mesece opažamo, da se je delež deviznih držav v naši trgovini znatno zmanjšal v korist deleža deviznih držav. To nam kaže naslednja tabela:
	klir. driav«		dev. države	
	uvoz	izvoz	uvoz	izvoz
1935 ____	71.4 .	. . 82.8	28.6 . .	. . 17.2
1936	73.3 .	. . 76.2	26.7 . .	, . 23.8
1937	75.7 .	. . 76.2	24.3 . ,	. . 23.8
1938	69.5 .	. . 76.0	30.5 . ,	. . 33.0
avgust 1939 77.5 .		. . 68.1	22.5 . ,	. . 31.9
september	79.5 .	. . 72.6	20.5 . ,	. . 37.4
oktober . .	84.2 .	. . 69.6	15.8 . .	, . 30.4
Te številke nam kažejo delež klirinških in deviznih držav pri skupnem našem izvozu in uvozu. Kažejo predvsem, da se je zmanjšal v zadnjih mesecih naš uvoz iz klirinških držav. Še januarja letos je tvoril uvoz iz deviznih držav 35.5% vsega uvoza, oktobra pa samo še 15.8, zato se je povečal delež klirinških držav, med katerimi je za september in oktober popolnoma izpadla Poljska, od 64.5 na 84.2%. Bolje pa se drži naš izvoz v devizne države. Januarja 1939 je znašal delež izvoza v devizne države 39.3, oktobra pa še 30.4% |)0 prehodnem padcu septembra 1939. Razen v januarju 1939 je bila letos vseskozi trgovinska bilanca z deviznimi državami aktivna za nas, septembra za 13.7 milij., oktobra pa že za 71.5 milij. din, istočasno pa je znašala vsa aktivnost naše zunanje trgovine (v oktobru 1939) 154.9 milij. din, tako da je k temu prispevala trgovina z deviznimi državami skoraj polovico, kar je ugodno znamenje za razvoj naše zunanje trgovine.
V prvih 10 mesecih je znašal uvoz najvažnejših predmetov iz deviznih držav (v milij. din, v oklepajih podatki za prvih 10 mesecev 1938): surov bombaž 185.5 (198.7), bombažno predivo
28.6	(38.3), bombažne tkanine 12.8 (26.9), volna 83.4 (87.0), kože 22.74 (102.0), riž 11.25 (6.1), izdelki iz železa 63.74 (65.14), nafta 6.9 (24.8), stroji, orodje in aparati 56.14 (145.6), prevozna sredstva
40.7	(30.7), loj 18.56 (24.0). izdelki iz gume in kavčuka 40.1 (50.8), kavčuk in gutaperka 27.5 (37.25) itd.
Lastniki avtotaksijev in omejitev avtomobilskega prometa
Ta teden je bila v Belgradu konferenca zastopnikov lastnikov avtotaksijev iz vse države, kateri so prisostvovali tudi delegati iz Slovenije. Na konierenci je bila sprejeta naslednja resolucija:
1.	Minister za trgovino in industrijo je napro-šen, da dovoli taksijem (tovornim in osebnim) ter avtoprevoznikom neomejen promet, ker je to slu-čajnosten prevoz in to ni škoda za državne železnice. Ne gre za porabo goriva, ampak za to, da bo toliko ljudi ostalo brez posla. Ljudje bodo ostali tudi brez vozil, saj so jih vzeli na obroke in so le do popolnega plačila last tvrdk in zastopstev.
2.	Finančni minister naj zmanjša lastnikom avtotaksijem in prevoznikom pridobnino za 50%, ker se je stvarno njih delavnost zmanjšala za 50%.
3.	Tovorni avtomobili z motorji na tekoče gorivo, ki so last prevoznikov, naj se ne oprede-lujejo na nacionalno gorivo, ker se taki motorji potem preveč ruinirajo in postanejo nerabni. Že v nekaj mesecih vožnje so bili motorji predelani na domače gorivo zanič. S tem ni bil dosežen za-željeni rezultat in je nastala samo škoda za lastnike, ki so morali preiti zopet nazaj k tekočemu gorivu.
Na konferenci je bilo tudi sklenjeno osnovati Zvezo vseh avtotaksijev s sedežem v Belgradu. V to zvezo naj vstopijo vsa prisilna združenja lastnikov avtotaksijev in prevoznikov iz vse države. Začasno upravo naj vodi Združenje lastnikov avtotaksijev v Belgradu s tremi člani, ta uprava je tudi akcijski odbor za ustanovitev zveze.
M Kino Kodeljevo tei. 41-64 Bm
Danes ob 20. uri naš veličasten spored:
Sadovi zemlie
Olivia de Havilland, Georg Brent. Umetnina v naravnih barvah iz dobe pionirskega dela farmarjev in *latokopov na divjem zapadu. V prelestnih naravnih barvah
Pasteur - Rešitelj človeštva
Največji igralec vseh časov, ki nadkriljuje vse ostale. Paul Munl - Paul Munl - Paul Nuni
Gibanje hranilnih vlog. Po začasnih podatkih Narodne banke so znašale vse vloge v naših denarnih zavodih na koncu meseca oktobra 10.213 milij. din, dočim so znašale na koncu septembra 10.463 milij. din. Po posameznih skupinah denarnih zavodov se vloge razdele takole (v milij. din, v oklepajih podatki za konec septembra): državni denarni zavodi 2.377 (2.497), samoupravne hranilnice 2.287 (2.337) in zasebni denarni zavodi 5.549 (5.029) milij. din. K temu je dodati še vloge na čekovnih računih pri Poštni hranilnici, ki stalno naraščajo. Dne 31. julija letos so znašale 1517.7 milij., do konca avgusta so narasle na 1586.6, do konca septembra na 1653.84 in do konca oktobra na 1840.44 milij. din. Število čekovnih računov je naraslo od 26.015 na koncu julija 1939 na 26.137 na koncu oktobra 1939. Lani dne 31. oktobra so znašale vloge na 25.975 čekovnih računih 1681.9 milij .din in so torej vloge letos znatno višje. Tudi čekovni promet je bil oktobra znatno višji kot oktobra lani.
Povišanje izplačil pri Jugoslovanski banki. — Iz Zagreba na poročajo, da bo Jugoslovanska banka d. d., Zagreb, izplačevala počenši s 1. januarjem 1940 1. obresti za drugo polovico leta 1939. 2. Vse stare vloge na knjižice, ki dne 7. februarja niso prekoračile vsote 30.000 (odslej jk> razjx>redu za drugo polovico 1939 samo vloge do 25.000 din). 3. Na stare knjižice od 30.000—35.000 din izplačuje nadaljnih 25% (doslej je banka plačala do 30.000 din 25%, od 30—40.000 din pa 15%). 4. Na stare knjižice od 35—40.000 din 20%»
5. Na stare knjižice od 40—45.000 din 15% (doslej je banka plačevala stare vloge na knjižice od 40-45.000 din 10%). 6. Na knjižice od 45—50.000 din 10%. 7. Za knjižice nad 50.000 din se bo izplačalo nadaljnjih 55% (doslej 5%). Na stare tekoče račune, ki so dne 7. februarja 1935 bili višji kot 100.000 din, niso pa dosegli 500.000 din, se izplačuje 5%.
Lvonski vel esc jem 1940. Leta 1940 bo odprt lyonski velesejein od 13. do 21. aprila. To bo že četrtič, da bo Iyonski velesejem za časa vojne.
Odprt je bil namreč ma\;a leta 1916 za časa bojev za Verdun. Namen velesejma je zlasti pokazati, da je ostala Francija na isti viišni kot |)rej in bodo razstavljeni vsi proizvodi v istem in še večjem obsegu kot prej. Francoska industrija se je namreč že prilagodila novemu j>oložaju in je tudi vlada podvzela potrebne ukrepe, da zaradi vojne francoski izvoz ne bo trpel škode. Uprava sejma se je obrnila na merodajne francoske oblasti, da olajšajo prihod inozemskih gostov, razstavijalcev in kupcev, pa tudi da bodo inozemska naročila, sklenjena na lyonskem vele-sejinu, tudi v redu in pravočasno izvršena.
Gradba ielezobelonskega mostu tez Krko. — Dne 23. januarja 1940 bo prva licitacija za prevzem in izvršitev gradbenih del pri mostu čez Krko. Most bo železobetonski, slal bo v 24.855 km banovinske ceste II. vrste št. 231. Preračunska vsota je 314.188.73 din.
Železniški leiaji. Od 15. decembra 1939 veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji: holandski goldinar 24 din, nemška marka 17.90, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85. švicarski frank 10.10, poljski zlot 8.40, italijanska lira 2.30, češka krona 1.53, belgijski frank 1.50, francoski frank 1.15, bolgarski lev 0.55, grška drahma 0.38 in romunski lej 0.35 din.
Tečaj za avtogeno varenje na Jesenicah. V drugi polovici meseca februarja priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani tečaj za avtogeno varenje na Jesenicah. Ta tečaj je namenjen obrtnikom in pomočnikom kovinarske stroke zlasti iz okoliša Jesenic, Radovljice, Bleda, Bohinja in Kranjske gore. Vabimo interesente, ki bi se želeli udeležiti tečaja, da se prijavijo z navedbo svojega naslova najkasneje do 15. januarja na naslov: Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani,
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	Radovljici, dno 15. doccmbra t. L: Voli II. 5, III. 4; telice I. 6, II. 5, III. 4; krave I. 5, II. 4, III. 2.50; teleta I. 7.50. II. 6; prašiči špeharji 11, pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 12, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 21 čisti med 20, volna neoprana 35, oprana 45, surovo kože goveje 13, telečje 14. svinjske 11 din za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 190, rž 210, oves 180, koruza 140, fižol 700—800, krompir 150, seno 70, slama 40; jabolka I. 500, II. 400, III. 200; hruške I. 600, II. 500, III. 300; moka pšenična 380, koruzna 350, a jdova 450 din za 100 kg. — Drva 90 din za kub. meter, jajca 1.50 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 42 din kg.
V	Šmarju pri Jelšah, dne 16. decembra t. I.: Voli I. do 6.50, II. do 5.50, III. do 4.50; telice I. do 5.50, II. do 4.50, III. do 3.50; krave I. do 5, II. do 4, III. do 3; teleta I. do 6.50, II. do 5.50; prašiči špeharji do 12, pršutarji do 10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 12, II. 10, III. 8, svinjina 14, slanina do 18, svinjska mast do 22; čisti med do 18; surove kože goveje do 12, telečje do 13, svinjske 6—8 din za 1 kg. — Pšenica 180—200, ječmen 180—200, rž 140—180, oves 180, koruza 170, fižol 600—800, krompir 150, lucerna 30—35, seno 5-80, slama 30; jabolka I. 350, II. 250, III. 50—100; hruške I. 250, II. 150, III. 50—100; moka pšenična 320, koruzna 250, ajdova 400 din 100 kg. Drva 70 din kub. meter, jajca 0.80 din komad, mleko 1.30 din liter, surovo maslo 36 din 1 kg. — Vino, navadno mešano pri vinogradnikih 3—5, finejše sortirano 5—7 din 1 kg.
Ameriki se bližajo volitve zveznega predsednika, ki bodo 1. 1940. Eden izmed kandidatov je tudi Mr. John _N. Garner, ki si je za svoje propagandno sredstvo izbral majhno obliko svojega posebnega klobuka,^ po katerem je znan po vsej Ameriki. Slika kaže mlado volivko, ki je že založena s temi znamenji volivne borbe. Na klobučku je pisano: Garner i. 1940.
Za božič v ..Kino Matici"
na sporedu nnjkrasnejši lilm Warner Bros. produkcije:
GOSPA JUDITA
Premiera danes
Gotovo jc še vsem številnim obiskovalcem v spominu »Juarez«, ki jc 10 dni polnil dvorano kino Matice. Še bolj bo pa ugajal vsem, tako moškemu svetu, kakor našemu nežnemu spolu najnovejši filmski umotvor »Gospa Juditac s prvo umetnico Amerike Bctte Daviš.
Bette Daviš je doprinesla visok v filmskem ustvarjanju. Dvomimo, da bi se našel med glcdalci kdo, ki ne bi bil v dno duše prevzet in ganjen, ko bo gledal film »Gospa Juditac.
'/.ena predsednika Amerike gospa Roose-veltova je čestitala posebej Bette Davisovi k temu filmu z besedami: »Gospa Daviš, ja/. Vas občudujem in sem Vam hvaležna za umetniški
užitek pri tem filmu. Prepričana sem, da bodo ta film gledale ne samo vse žene Amerike, temveč žene vsega sveta.«
ln tudi Paul Muni, ki ji je bil partner v filmu »Juarez«, je po premieri filma »Gospa Judita« čestital Davisovi: »Bctte, podala ei nam nekaj dovršenega. Dokazala si svetu, da tudi danes kljub vsem strahotam, ki jih svet
preživlja, umetnost sloji na višku.«
*
Oglejte si torej tudi vi vsi v Ljubljani na vsak način film »Gospa Judita«, katerega premiera je danes v kino Matici, pa se boste prepričali, da nismo pretiravali hvale o vrednosti tega filma.
Borze
Dne 22. decembra,
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.20—14.40
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7,538.700 din, na belgrajski pa 9.52 milij. din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 0.9 milij. din.
LJubljana — uradni tečall
London 1 funt....... 174.30— 177.50
Pariz 100 frankov ...... 98.55— 100.85
Newyork 100 dolarjev .... 4428.75—4483.75
Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold. . . , . . 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg...... , 736.50—748.50
Liubliana — svobodno	tržišče
London 1 funt....... 215.37— 218.57
Pariz 100 frankov......121.83— 124.13
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1228.52—1238.52
Amsterdam 100 gold. ...»	2901.35—2939.35 Bruselj 100 belg ...... 909.88— 921.88
Llubllana — zasebni kliring
Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem ...... 35.50 blago
Belerad —- zasebni kliring
Solun 100 drahem...... 34.75— 85.00
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.9675, London 17.59, Newyork 445.875, Bruselj 74.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Ilelsingfors 8.50 nominel., Buenos Aires 101.
Vrednostni papirji Vojna Skoda;
v Ljubljani 423—427 v Zagrebu 422—425 v Belgradu 424—425.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 96-^ 98, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 423— 427, begi. obv. 74—76, dalm. agrarji 67—68, 8% Bler. pos. 92—90, 7% Bler. pos. 86—87, 7% pos. D1IB 98—100, 7% stab. pos. 94—95. — Delnice: Narodna banka 7800—8000, Trboveljska 230—240.
■Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, jnvaošdkoaeniatx en iatx sojilo 97—98, vojna škoda promptna 422—425, begluške obveznice 77 blago, dalm. agrarji 68 bi., 6% šumske obveznice 67.50 blago, 8% Blerovo posojilo 93 denar, 7% Blerovo posojilo 86.75 den., 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900 denar, Priv. agrarna banka 192 den., Trboveljska 237.50-240, Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 145 denar. Osj. livarna 165 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, vojna škoda promptna 424—425.50, begluške obveznice 75—76 (75.50), dalm. agrarji 67 —67.50, 6% šumske obveznice 65.25—66.50, 8% Blerovo posojilo 93 denar, 7% Blerovo posojilo 87-87.50 (87.25), 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 7.950 —8.050 (8.000), Priv. agrarna banka 190-193 (drobni komadi).
Zitnl trg
Novi Sad. Koruza: bač. nova 112—114. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okol. Novi Sad, bač. okolica Sombor 190—192, gornja bač. 192—194, srem., slav. 189-91, južna ban. 190-192, gornja ban. 192-194, bač. ladja Kanal, bač ladja Begej 194-196, bač Tisa šlep Ia, Ha 194-196. — Oves: bač., srem., slav. 149—151. — Rž: bač. 150—155. — Ječmen: bač. okol. Sombor, srem. 64-65 kg 160—165, bač. spomlad. 68 kg 190—200, baranj. 69kg 195-200. - Koruza: bač. stara prompt. kasa dupl. 135—137, bač. nova kasa dupl. 110—112, bač. nova sušena 126—128. — Moka: bač. og ogg 290 -300, 270 -290, 250—260, 230— 250, 200-210. — Otrobi: bač., srem. 117.50— 122.50. — Fižol: bač. beli 2% 360—370. Tend. prijazna. Promet 34 vagonov.
Borza bo zaključno do 26. decembra zaprta!
Cene živine in kmetijskih pridelkov
, V Li"bljani (mesto), due 20. decembra t. 1.: Voli I. 6-&50, II. 5-5.50, III. 4-4.50; telice I. 6—.50, II. 5-5.50, III. 4-4.50; krave I. 4-4.50, II. 3.50-4, III. 2.50—3; teleta I. 6—7, II. 6; prašiči špeharji domači 9—9.50, sremski 10.50—11, pršutarji 8—8.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 12—14, II. 10—12, III. 8-10, svinjina 17 do 18, slanina 16—18, svinjska mast 21—22, čisti med 18—21; surove kože goveje 1215, telečje 16, svinjske 6—10 din 1 kg. — Pšenica 2.45, ječmen 1.95-2.20, rž 1.90—2.15, oves 2-2.30, koruza 1.85 do 1.95, fižol 5.25—6.50, krompir 1.75—2, seno 0.70 do 1, slama 0.30; jabolka I. 6, II. 4, III. 3.50, suhe" češplje 5—10; moka pšenična 3.50—4, ko^ ruzna 2.40—2.50, ajdova 3.70—6 za 1 kg.
V	Kamniku, dne 19. decembra t. 1.: Voli I. 5.75, II. 5, III. 4; telice I. 5.50, II. 4.75, III. 4; krave I. 5, krave II. 4, krave III. 3.50; teleta I. 7.50, II. 6.50; prašiči špeharji domači 9—10.50, pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 11-12, II. 10—12, III. 8-10, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 18—20; surove kože goveje 14—15, telečje 17, svinjske domače 17, hrvaške 7 din za 1 kg. — Pšenica 2.30, oves 1.80—1.90, koruza 1.70—1.80, fižol 4—5, krompir 1.25—1.50, jabolka I. 4—5, II. 3.50; moka pšenična 3.65, koruzna 2.25 din za 1 kg.
Živinski sejem v Ptuju dne 19. in svinjski sejem dne 20. necembra t. 1.: Dogon: 177 volov, 331 krav, 15 bikov, 20 juncev, 83 telic, 76 konj, 9 žrebet, 28 prascev in 145 svinj. — Prodanih je bilo: 45 volov, 126 krav, 11 bikov, 4 junci, 31 lelic, 19 konj, 6 žrebet in 47 prašičev. Cene naslednje: voli 3.50—5.50, krave 2—4.25, biki 3.75 do 4.50, junci 3—3.80, telice 3.75—5, pršutarji 7 ilo 8 din, svinje debele 8.25—9.75, plemenske 6 do 7 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 6—12 tednov slari 60—130, konji 300—5000, in žrebeta 600-1500 din za glavo.
Cene kmetijskim pridelkom
V	Bohinjski Bistrici, dne 15. dccembra t. L:
moka pšenična bela 3.75—4, črna št. 2 3.60—3.70, črna št. 5 3.40—3.50; svinjska mast 20—21, slanina 16-17. meso goveje 12—16, telečje 10—12, svinjsko 16—18, svinjsko meso prekajeno 20, zaseka 18, koruzna moka 2—2.50, čebulo 3. fižol 3 do 3.50 din za 1 kg. — Bukova drva 60—70 din za 1 kub. meter.
Največji tovarniški obrat v Ljubljani:
Železniški kurilnici v Ljubljani
V kurilnicah skrbijo, da dobijo vlaki dobro nakrmljeno in popolnoma urejeno »vprego". - Velika ambulanca za vse bolezni, hi napadajo železne „konje
	
~~ u>«m,ifeis.^ i ■ ^'SaBHss	""Minuli,,
	iS
.......,"' „-r-,T-'. .^»»e^j^žfo-- iB mA	m * i
jiamjiiini,. t11...... z^&v " -	S// š.
/j 4 »i	1
j t w m	1 ■ - »
» ' . .*« * < * rn.	M1" 1
	t. |
	..........~ i
Stotisočkrat se bo obrnil kolo, preden bo lokomotiva zopet v Ljubljani. Zato na najbolj občutljivih mestih nikdar ne sme manjkati maže.
Kam za Božič? To vprašanje na« je morilo tri dia pred božičem, ko smo stikali glave nad voznim redom in izbirali razne smeri, ki bi nas mogle privesti v enega izmed slovenskih smučarskih rajev. Za zlonika, na vse konce in kraje nas vodijo železniške prog$, kljub temu pa bo pred prazniki tak di-rindaj na postaji, kakor da bi se V6a Ljubljana hotela ob isti uri odpeljati na počitnice. Spet bodo morali priklapljati vlakom rezervne vagone in mesto ene lokomotive bosta dolgo kačo vagonov komaj speljali dve. Kje jih bodo le vzeli? Nas izletnikov se to ne tiče, 6aj gremo na počitnice! Če pa bodo imeli vlaki zamude, bomo pa že poskrbeli, da bodo časopisi okrcali železniško upravo, ki ni pravočasno poskrbela, da bi bili vsi zadovoljni.
Železna disciplina
Res je, kaj se nas to tiče, kako more železniška uprava urediti vse tako, da kljub velikanskemu prometu, ki nastopa okrog praznikov, teče vse po predpisih kakor treba. In vendar je že samo zato, da vsakdanji povprečni promet teče brez vseh za-pletljaijev in nezgod, potreben velikanski aparat, ki mora biti vigran na vse neštevilne stroge prometne predpise. Saj morda veste, da je železniška služba po svoji strogosti takoj za vojaško in da že majhne prestopke kaznujejo z denarnimi globami, ki jih potem odtegnejo železničarjem od plač. Je pa železna disciplina tudi edini predpogoj, da teče vse v redu. Poleg discipline pa 60 potrebne številne nadvse dolgotrajne in vestne predpriprave. Potnik, ki vstopa v vlak, s katerim se misli odpeljati na veseli božični smuk, pač ne 6luti, koliko dela je bilo treba opraviti, še preden je bila priklopljena lokomotiva pred vlak.
Nam neznani železničarji
Vsi poznamo strojevodjo in kurjača, ki kraljujeta na lokomotivi in ki jo upravljata na njeni dolgi vožnji. Tudi sprevodnika, ki nam ščiplje karte, dobro poznamo. Včasih mislimo, da celo preveč in da se zato lahko z njim spuščamo v nepotrebni prepir. Smo pa zato napram revizorju nekoliko bolj popustljivi. Vse drugo nam je na postajah španska vas. In vendar se šele za glavnimi tiri, kjer 6toje velikanske okajene stavbe, začenja najbolj zanimivo polje za gledalca.
Kurilnice
Tudi v Ljubljani, tako na glavni postaji, kakor tudi v Šiški, poznamo velike kurilnice, v katerih se pripravljajo železni konji preden 6e vprežejo pred vlak. Seveda en sam hlev za železne konje ne zadošča in zato eo urejene kurilniške izpostave še na
Leopold Stane k:
He, mi pa kolinimo • •
(Konec.)
Pa v peč nalagajte, človek dobi kar krepčne roke od mraza! Zdaj so že mati z močnikom tu: »Jejte včasi, doklč je toplo!«
Začelo se je daniti, slatinžiri grejo mimo. Ko vidijo tako razsvetljena okna, vedo: »Toti pa mesarijo!« Pes jih danes nič ne oblaja, preveč je zbegan; s kremplji praska po dverah in gleda zravnan skozi šipo, če je že kaj za njega. Za kri, ki je na gnoju stekla mimo krničke in katero sedaj mačka plaho ovohava, mu ni mnogo, on si obeta kaj več. Tudi zanj in za mačko je danes domači praznik. Toliko kosti in drugih odpadkov bo, da se jima ne bo treba prepirati ali stepsti, danes se lahko povsem izmirita. Seveda trenutno še ni kaj za ostre zobe, zato je napetost še vedno tu in mačka ne sme blizu kolarnice.
Srečno so možje slekli kožo v dveh urah tja do hrbta, da je prašič zdaj ležal v belordečkasti suknji, ki ima vse polno brazd od nožev. Zdaj ga odvežejo, potegnejo za kožo in ga obrnejo na eno stran, da lahko oderejo kožo na drugi tja do hrbtišča, potem tako še na prvi strani. Pri tem prašičku zlomijo noge v kolenih in jih odsekajo. Nato ga obrnejo na trebuh, da štulaste noge molilo skozi iate stoia in vsa mastna žival ic Zv.aj
Jesenicah, Novem meetu tn v Sevnica. Podobno službo, vendar v manjšem obsegu, kakor kurilniške izpostave, pa opravljajo na raznih progah takozva-ne strojne postaje, ki so v Borovnicah, na Rakeku, v Tržiču Kamniku Zidanem mostu in Kočevju. Še več je seveda vodnih postaj, kjer se lokomotive napajajo kar med potjo, kadar jih premaga huda žeja. Vse te postaje so deloma tudi urejene tako, da morajo opraviti mala tekoča popravila lokomotive in vagonov, ki so v prometu. Vsa večja popravila pa seveda pripadajo Ljubljani.
Na glavnem kolodvoru je kurilnica, H mora skrbeti, da so vedno pripravljene najrazličnejše potrebne lokomotive za prevoz potniških in tovornih vlakov na območju kurilnice. Kurilniške delavnice na postaji v Šiški pa morajo skrbeti za vzdrževanje lokomotiv in vagonov in popravljati okvare, ki nastajajo na njih.
Kurilnica na glavni ljubljanski postaji
mora skrbeti za »vprežno« opremo vlakov. Če pogledamo vozni red, vidimo kako veliko je število vlakov, ki odhajajo iz Ljubljane. Dodajmo temu še večje število tovornih vlakov, pa dobimo bežen vtis, kako velike so naloge, ki jih mora opravljati kurilnica. Pri tem pa je vsaka lokomotiva prav tako muhasta kakor konj. Takoj pride iz dolge vožnje nazaj, jo je treba temeljito pregledati. Kurjač mora lokomotivo najprej očistiti, izprazniti pepei iz dimniškega predprostora in lokomotivo namazati. Če gre morda lokomotiva počivat, pogasi tudi ogenj. Preden je sposobna, da zapelje nov vlak iz Ljubljane, jo morajo oskrbeti 6 premogom in vodo. Več ur pred odhodom zakurijo pod kotlom ogenj in kurjač mora skrbeti, da ima pravočasno zadosten pritisk. Drugi zopet stroj natančno pregledajo, da ugo-tove, če je stroj sposoben za vožnjo, ki ga čaka. To veliko delo zahteva dolgih ur.
Vsaka lokomotiva, ki se vrne v Ljubljano, pa m takoj sposobna nadaljevati vožnje. Kljub najbolj skrbni negi in pazljivosti se vedno zgodi, da odpove ta ali drugi strojni del in je treba železnega konja poslati v bolnišnico. Pa tudi sicer veljajo za železniški promet izredno 6troga določila, ki naj jamčijo za čim večjo varnost. Zato 60 za železne ■konje ob določenih obdobjih predpisani 6trogi bolniški pregledi, pa naj bodo zdravi ali ne. V obeh primerih romajo lokomotive v Šiško, kjer so velike železniške delavnice, nekakšna splošna ambulanta.
Kurilniška delavnica v Šiški
je urejena tako, da more popravljati lokomotive v večjem obsegu. Ker je V6aka precej velik konjiček, dobi seveda takoj ob vstopu v delavnice kar celo skupino zdravnikov in bolniških strežnikov. Navad-
t(
no dodelijo k lokomotivi, ki pride v popravilo, skupino montažnih ključavničarjev in nekaj kotlarjev. Za postajnim poslopjem v Šiški in za glavnimi tiri je veliko polkrožno poslopje Tam notri se zdravijo lokomotive Majhna premikalna lokomotiva potisne tudi najtežjo pod streho delavnice, nakar se začne delo. Če je treba popraviti le manjšo okvaro, je delo kmalu opravljeno. Če pa je treba na lokomotivi
delek, v katerem vlivajo tudi bolj dragocene kovine, kakor medenino in belo kovino, ki jo vlagajo v le-žaje. Kako veliko delo mora livarna opraviti, dokazuje najlepše en sam primer. Vsak teden morajo vliti okrog 200 zavornih klad. To so železni kosi, ki se pritiskajo ob kolesa vagonov in lokomotiv, kadar med vožnjo vlak zavirajo. Marsikdo je ponoči že lahko opazil, kako se ob zaviranju krešejo iskre izpod zavornih klad. Zaradi tega se klade hitro izrabijo in jih je treba zamenjati z novimi.. Vlivajo pa v livarni seveda še vse polno drugih predmetov, ki so potrebni pri popravilih vagonov in lokomotiv,
Druge delavnice
Velika je tudi kovačifa, v katerih gori lepo število ognjev. Pri kovanju so kovačem v pomoč tudi dve avtomatični kladivi na strojni pogon. Velika tovarna je strugama. Dolge vrste strojev se vrste drug ob drugem. Tu obdelavajo na potrebno mero vse najrazličnejše železne izdelke ,ki 60 prišli iz kovačije in livarne. Posebno velike stružnice so potrebne za struženje lokomotivskih koles. Kolesa lokomotiv, kakor tudi kolesa vagonov se na vožnji izrabijo. Zato so pa kolesa sestavljena tako, da jim
Cui>a cct in zdravje ^ . ustvarja dobro razpoložene
V
:v
TUNGSRAM
Kritem
Zadnji pregled pred odhodom.
videti prav čudna. Gospodar potrese po hrbtu blagoslovljeno sol, spet prekriža žival z nožem ter zareže slanino po dolgem od glave do repa. Prikaže se bolj ali manj debela plast špeha, že ga merijo na prste, že tudi sodijo gospodinjino marljivost, kako je žival podkrmila. Zdaj se vrata zaklenejo, da slanina ne odide... No, pa če ga je na vse štiri debele kmečke prste, ne bo ušel skozi ključavnico, niti ne bo obvisel na pajčevini v kotu kolarnice...
Snemanje špeha gre hitro izpod rok. Že se je prikazal rebrasti prsni koš, ki ga mesar načne s sekiro ob obeh straneh hrbtenice, nato prime za rep, izpuli dolgo hrbtenico in omahne z njo koga po glavi. Notranjost koša se pokaže in iz nje se toplo pokadi. Mati že čakajo s skledo na jetra in limpice, luk in česnek so si že narezali. Mudi se jim za tretji zajtrk in ta bo šele pravi.
Mesar sedaj jemlje ven drobovino in jo nalaga v pripravljene posode ali na lesene krožnike, briše koš s cunjo in pobira kri. Ko zagleda rano, z veseljem ugotovi, da je zadel danes kar »v srce«. Črevesje odneso ven na zrak. Tudi gornji del glave s kožo vred je odsekan od hrbta in leži v okroglem koritu poleg parkljev in repa. Na stolu ostane sšmo meso, ki ga mesar spretno loči z nožem ali sekiro f>o udih v posamezne kose, kakor se bodo pač sušili v dimu in na dilah: pleče, riba, rebra, zajec. Takoj se nekaj odseka za današnji obed, za juho, za pečenje in kar se dž pomagačem in sosedom. Ostalo se zmeče v leseno korito in se dobro nasoli. Tako bo obležalo in polnilo sobo z dražečim vonjem, dokler ne odroma v dim in pozneje na podstrešje. Tudi slanino s spodnjo čeljustjo so že spravili, dobro nasoljeno, v veliko korito; tako bo čakala nekaj dni, dokler je ne razprostrejo in obesijo na pbdstrešju.
Zdaj je latasti stol odveč, llmijejo ga s kro-
opraviti dveletni ali triletni generalni pregled, tedaj je dobra za cel mesec. Ključavničarji se lotijo prav tako kakor otroci pri igračah najprej tistih delov, ki jih je najlažje odstraniti. Tako pridejo na vreto lokomotivsko drogovje, krmilje, bati in parni raz-vodniki. Nato izvežejo kolesa, zatem pa začno dvigati lokomotivo z dvigalom v višino. Kolesje je ostalo na tirih, lokomotiva pa je visoko dvignjena nad tlemi, tako da jo je od vseh strani prav lahko očistiti in pregledati. Pri pregledu kmalu najdejo posamezne dele, ki so potrebni obnove. Zato gredo posamezni sestavni deli v druge pomožne delavnice. K$> 60 ve« "popravila končana zopet po istem vret-nam redu 6troj sestavljajo.
Kotel je srce železnega konja
Medtem ko je lokomotiva dvignjena v delavnici, kotlarji natančno pregledajo tudi kotel. Ta je zgrajen iz debele bakrene pločevine in ogenj, ki na vseh vožnjah gori ob njem, večkrat pločevino tako obžge, da ni več zadosti trdna. Taka od ognja načeta mesta kotla izsekajo in nato z zakovicami pritrdijo nove, trdnejše bakrene krpe.
Krpanje kotlov je hudo natančno delo in zahteva potem, ko je opravljeno, temeljitih preizkušenj. Zato zakurijo' lokomotivo in preizkusijo kotel, če v resnici dobro drži. Ko je vsa lokomotiva sestavljena, jo pošljejo najprej na tekalno poskusno vožnjo. Med vožnjo ugotavljajo, če so vsi njeni strojni deli v redu, če se ležaji nikjer ne grejejo itd. Za tem gre še na obremenilno poskusno vožnjo, kjer se mora izkazati, če je v resnici sposobna vleči določeni tovor. Šele ko je prestala vse te pre-6kušnje, gre zopet v 6lužbo,
Livarne
Da vse to delo ni mogoče opraviti z majhnim številom strokovno izurjenega delavstva in z majhnimi strojnimi napravami, bo vsakdo rad verjel. Vendar ne bi nihče mislil, da je v kurilnici in v ku-rilniških delavnicah zaposlenih kar nad tisoč delavnih moči. Ker Ljubljana nima večjih tovarniških obratov, je tedaj kurilniški obrat v Ljubljani, največja tovarna, ki jo Ljubljana sploh premore. V tej tovarni so narazličnejše delavnice, ki upravljajo samostojno 6voje posle Tako je v Šiški velika železo-livarna, ki je edina za V6e območje ljubljanske železniške direkcije. Ta livarna ima še poseben od-
nataknejo poseben tekalni obroč, ki ga potem, kadar 6e je že dovolj izrabil, izmenjajo z novim. Te obroče natikajo na jedro kolesa v železniških delavnicah v Mariboru. Ostružijo pa jih že v Ljubljani. Je to namreč nujno potrebno, saj morata obe kolesi na isti osi imeti natančno isti premer. Se boli važno pa je za kolesa lokomotiv, ki jih veže gonilno drogovje Seveda niso stružnice edina oprema 6trugar-ne. Vse polno je tam vrtalnih, skobelnih m rezkal-nih strojev, ki tudi nikdar ne počivajo. Pa ne mislite, da smo že na koncu. Precej dela ima armaturna delavnica, ki ima opravka s podrobnimi strojnimi napravami na lokomotivi. Poseben oddelek skrbi za popravila in preizkušnje zavor. Manjša delavnica pa je orodjarna, ki vzdržuje in obnavlja najrazličnejše orodje, potrebno v drugih delavnicah.
Za popravilo vagonov je
posebna vozovna delavnica
ki ima zopet več pomožnih oddelkov. Strojna mizama z raznimi obdelovanimi mizarskimi 6troji skrbi za najrazličnejše lesene izdelke, s katerimi popravlja notranjost vagonov Tapetniška delavnica skrbi za mehke 6edeže v višjih razredih, kleparji pa popravljajo 6trehe vagonov in skrbe za j>linsko razsvetljavo. Seveda ne manjka tudi pleskarjev, ki pri popravilih lepo prepleskajo tako lokomotivo kakor tudi vagone.
Ves ta ogromni aparat je nepretrgoma na delu samo zato, da je železniški promet popolnoma varen in da se nikdar ne zatakne In v resnici ali ni čudno: sedaj vidimo, kako ie obtičal nekje sredi ceste avtomobil, drugič zopet doživimo, da je začel stavkati tramvajski voz, le pridni železni konj se nikdar ne ustavi sredi proge Malenkostne motnje, ki nastajajo v prometu, pač niso posledica premajhne skrbnosti pri pripravah lokomotiv in vlakov. Zamude, čez katere tako radi zabavljamo, ne nastajajo zato, ker bi morda pokvarjena lokomotiva ne mogla vleči dovolj hitro, ampak so posledica prometnih razmer in pozimi snežnih žametov.
In sedaj, ko se vozimo na božične počitnice, kamor nas peljeta kar dve lokomotivi, ki komaj vlečeta za seboj dolgo kačo vagonov, voščimo vsem, ki imajo prav za praznike pri železniškem prometu dvakrat bolj naporno službo, vesele božične praznike.
pom in zbrišejo z njega kri, nato ga dajo ven sušit. Mogoče še pride letos kaj na vrsto, če ne, se bo prašil nad kolarnico do druge zime.
Mati kličejo k zajtrku, a ko nikogar ni, prinesejo kar v kolarnico ogromno ponvo z dišečimi jetreami, vmes pa je nekaj mehkih ledvičk. Posodo položijo na visok lesen štor, okoli se zberejo mesarji, stojijo ali posedejo in pograbijo vilice. O, kako se to prileže zgodaj zjutraj s črnim rženim kruhom! Praženi luk vzbuja kar sline! In dobro se pije na to! Zdaj se že kupica vina prileže. Glavno je opravljeno, hiteti ne bo več treba, zato pa se bo tudi vleklo delo tja do noči. Včasih morajo klobase še drugi dan nadevati, če so kaki žlčmaši poleg, ki več spijejo in pojejo kot je vse skup vredno. Več kot kakšni mlatci v štirinajstih dnen! O, Hanez že vč in pozna take mesarje!
Po zajtrku posujejo na glavo, parklje in rep smolo, zlijejo gor kropa, malo premešajo in lovijo kose ter jih z noži oharajo, to je, otrebijo dlake. To delajo zunaj na mrazu. To te zebe v nos, iz katerega venomer teče vozger, roke so pa v kropu. Delaš, a svinjska ušesa so še polna kocin, le rep in parklji se dajo lepo strugati. Na štor nasloniš glavo in gledaš ta hrlec, ki tako mirno gleda vate; oči so zaprte, zdaj jih bodo izrezali in vrgli mački na gnoj. Prav tako možgane. Glava bo pa dobra jed s hrenom, kot parklji in rep v migetajoči žolici....
Gospodarjev sinko je nesel na gnoj izpraznit svinjski mehur. Hanez" mu ga napihne, da se bo sušil in zibal nad pečjo, dokler ga kdo ne vzame za tobak.
Zoprno delo je izčistiti čreva. Oospodar jih drži, vtničar vliva vanje tople vode, tako da se zaradi teže vse blato izprazni. Sinko, ki stoji poleg, drži nož in jih reže, ko mu oče zapove.
Nato jih natikajo na okroglo kuhovnico, da jih obrnejo. Potem jih je treba žlemati, izčistiti z njih s koščkom gladkega lesa vso maščobo in nesnago. Treba jih je prati in prati v topli in mrzli vodi, če ne, imajo koline pač po hlevu duh ... Ko zapustijo s tem delom gnojišče, prilete srake, ki so že zavohale gostijo in so je komaj čakale, vreščeč in spreletavajoč se po bližnjih jablanah.
Medtem staro in mlado pridno reže meso za mesene klobase, tolče in reže dišave za krvavice, mati pa kuhajo proseno in hajdinsko kašo, kuhajo in pečejo obed. Snaha je nesla sosedovim kos mesa za juho in malo za pečenje, brat Franček je sedel na kolo in odpeljal kožo v Radgono v oddajo. Namesto da bi jo dali predelati za usnje in bi imeli vsi zadosti obutka, jo pač morajo prodati, ko so tako hudi časi. Sicer pa svinjskih boč korov nihče več rad ne nosi, posebno ženske nc, ker so pretrdi, če se navlečejo vode. Taki čevlji so trdi kakor kamen.
Da bi Franček le do večera domov prišel, on je takšen klatež, pa bo še kožo zapil.
Kakor so mesarji zjutraj hiteli, talro se striaj vedno bolj počasni. Vedno več ga imajo pod kapo. Postajajo, razlagajo eno pa drugo, Hanez laže na debelo, deca se podi okoli koče in lovi redke snežinke na jezik, zimski dan pa hiti dalje. 2e je poldne. Sonce se v teh dneh nič več ne pokaže, kavrači nenehno meljejo naprej. »Celi ščrek jih je!« vpijejo otroci.
»Jest! Hitro!« so tudi mati vedno bolj glasni. Vina je kar že zmanjkalo. Nekdo bo še moral v vrh!
Imenitno kosilo je iz teh svežih reči: juh« fz hrbtenice, nato obiranje mesa s teh vretenc s hrenom pa ob žaru pečena riba s kislim zeljem. Glavno pa je zadosti pijače! Preden se danes vse to
te novice
Koledar
Sobota, 23. decembra: Kvatre. Viktorija (Zma-goslava).
Novi grobovi
+ V LJubljani je umrl gospod Janko Jerala,
banovinski ekonom. Pogreb bo dane« ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vi-dovdanski cesti.
-J- V Novem mestu je umrla gospa Irana Agnitsch roj. Permoš. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 4 popoldne.
+ V Gornjem Logatcu je mirno v Gospodu zaspala gospodična Anica Petrovec, poštna uradnica. Pogreb bo dane6 ob pol 4 popoldne izpred hiše žalosti v Gornjem Logatcu št. 70 na župnijsko pokopališče
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
—	Novi profesorji. Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim se med drugimi postavljajo za profesorje VIII. skup. sledeči suplenti: Milan Potokar, Anton Knap, Julij Antič, Ana Kunič in Ivan Krcčif v Celju. Andrej Kalan in Polenec Anton v Kranju; Sclnveiger Jože, Kukovič Pavla, Pugelj Milan in Uršič Franc v Ljubljani; Sinolej Viktor, Zgonik Mavricij, Pergar Gabrijel in Ivan Bombek v Mariboru; Sever Anton v Pančevu; ltcdi Oskar v Beranah.
—	Poročila 6ta 6e v cerkvi sv. Frančiška v Šiški gospod Fajdiga Milan, blagajnik Higijenskega zavoda v Ljubljani, in gospodična Perdan Darinka. Mnogo sreče!
BOUVIER
li
'INO V STEKLENICAH
GORNJA RADGONA
Vojni minister slovenskim rezervnim častnikom
V četrtek zvečer je v dvorani Delavske zbornice predaval generalštabni brigadni general Ce-domir Škekič rezervnim častnikom, katerih se je zbralo okrog 500. Zanimanje za predavanje priznanega strokovnjaka je bilo izredno, hkrati pa je najlepši dokaz, da se slovenski rezervni častniki v polni meri zavedajo svojih dolžnosti. Na predavanju je bil navzoč tudi zastopnik poveljnika dravske divizijske oblasti kapetan Perovič. Po uvodnih besedah načelnika propagandne sekcije ljubljanskega pododbora dr. Vrhunca, je navdušeno pozdravljen spregovoril general Skekič. Najprej je prečital spomenico, ki jo je poslal slovenskim rezervnim častnikom vojni minister general Milan Nedič.
Vojni minister želi v spomenici slovenskim rezervnim častnikom obilo uspeha v njihovi pripravljenosti, da vedno in povsod častno in pošteno izpolnijo vzvišene dolžnosti rezervnih častnikov. V mirnem času naj bodo razširjevalci in nosilci moralne moči našega naroda, v vojni pa naj stopijo z ramo ob rami z aktivnimi častniki na branik naše lepe domovine kraljevine Jugoslavije. Vojni minister izraža svoje prepričanje, da se rezervni častniki ljubljanskega pododbora v polni meri zavedajo svoje dolžnosti do kralja, domovine in naroda in jih poziva, naj pred začetkom dela vzkliknejo v pozdrav našemu vrhovnemu poveljniku kralju Petru II. Zbranim rezervnim častnikom ljubljanskega pododbora pa pošilja vojni minister svoje pozdrave.
Na poziv vojnega ministra so navzoči rezervni častniki s trikratnim mogočnim »Živijo« pozdravili vrhovnega poveljnika naše vojske kralja Petra II. Za tem je predaval general Čedo-mir Škekič in orisal v lepem in živahnem govoru dolžnosti rezervnega častnika glede na težke dni, v katerih živimo in glede na mednarodni položaj v naši državi. Z velikim zanimanjem so poslušalci zasledovali zanimiva izvajanja, ki so jih večkrat prekinili z navdušenim aplavzom. Hvaležnost poslušalcev pa je ob koncu predavanja najlepše dokazalo navdušeno pritrjevalno ploskanje. Predavatelju se je v imenu vseh zahvalil predsednik pododbora inž. Bevc. Zastopnik divizijskega poveljnika, kapetan Perovič pa je ob zaključku sporočil, da je že urejeno vprašanje materialne odgovornosti rezervnih častnikov, ki so bili pred kratkim na vajah. Po najnovejši odredbi so oproščeni vsake materialne odgovornosti razen v redkih primerih, če so škode rezervni častniki osebno krivi. — Ves večer bo ostal vsein rezervnim častnikom v najlepšem spominu.
—	Zahvala univerze občinam. Okrog 300 slovenskih občin je čestitalo univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani ob njeni dvajsetletnici. Hvaležno so se spominjale njenih plemenitih prizadevanj in bogatih plodov, ki jih je v minulih 20 letih naklonila slovenskemu narodu in vsej državi. Ilkratu s čestitkami so združile občine tudi nujno željo, da se iz|>o|>olni še vedno nepopolna slovenska univerza. Za vse te lepe besede in enodušno izražene želje se univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani na tem mestu najprisrčnejše zahvaljuje vsem slovenskim občinam z zagotovilom, da bo svoje delovanje usmerjala vedno v korist slovenskega naroda in vse države. — Prof. Slavič, rektor ljubljanske univerze.	; .
—	Univerza kralja Aleksandra L v Ljubljani je ob svoji dvajsetletnici prejela od hrvaškega vseučilišča v Zagrebu diplomo z naslednjo vsebino: »Senat hrvatskega vseučilišča v Zagrebu izraža univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani povodom dvajsetletnice obstoja prisrčne čestitke k doseženim uspehom pri doslejšnjem delu in razvoju, a za bodočnost želi vse jačji napredek in jspeh pri izgradnji kulture slovenskega naroda.« Hkratu je bila izročena naši univerzi tudi spominska kolajna o ustanovitvi zagrebške univerze 19. oktobra 1874. leta. , ,
—	Francoski parlament ratificiral delavsko pogodbo z Jugoslavijo. 8. decembra ie francoski parlament ratificiral delavsko zaščitno pogodbo z našo državo, katero je naša država sklenila s Francijo že 1. 1932. in jo je naša skupščina ratificirala že 1. 1933. Iz neznanega vzroka je francoski parlament stalno odklanjal ratifikacijo, kar je povzročilo neizmerno trpljenja našim izseljencem v Franciji, posebno še za časa svetovne krize, in zelo mnogo 6labe volje. Saj eo naši izseljenci videli, da so delavci V6eh drugih držav zaščiteni, samo jugoslovanski ne, da6i smo bili • Francijo vsekdar v najožjem prijateljstvu. Ratifikacije se bodo razveselili vsi tisoči naših izseljencev v Franciji, kakor 6«no se je razveselili tudi mi doma.
— S. K. A. D. Zavednost v Prekmurju sporoča, da bo članski sestanek v sredo, 27. t. m. (namesto v četrtek, 28. t. m.) ob ieti uri z istim dnevnim redom. — Odbor.
—	Ormož. Za krasno uspelo božičnlco pri kateri je bilo razdeljenih za 6000 din daril, se vodstvo meščanske šole vsem dobrotnikom najprisrčnejše zahvaljuje.
—	Razstava Sarajevske tkalnice preprog pride v Ljubljano in Maribor v januarju._
Jutri bo prepozno
ako danes ne kuoite božično darilo v trgovin1
M. Tičar, Ljubljana
Selenburgova ulica in Sv. Petra cesta
_ Opozarjamo na orgelski koncert v radio
pod naslovom »V svitu božiča«, na katerem bo prof. P. Rančigaj izvajal božične in druge eklad-be znanih orgelških mojstrov. Koncert bo danes ob 18.
—	Pri caprtju. motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Jose!« grenčice.
p& cbi&cu/l
* Orožniki stražijo valko lepotico. V vasi Saj-kovac v bližini Podujeva v Srbiji patruljirajo pred hišo premožnega Arnauta Šajkoviča orožniki z nasajenimi bajoneti, da bi preprečili ugrabljenje lepe šajkovičeve svakinje Fatime. Pred 13 leti je Arnaut Ram Duza oženil svojo lepo sestro Fati-mo, ki je štela tedaj komaj 14 let, z Zečirjem Šaj-kovičem, ki mu je za nevesto plačal lepo vsoto denarja. Pri muslimanih v Južni Srbiji je namreč še v veliki veljavi običaj, da je treba nevesto kupiti. Cim lepše je dekle in čim bolj imenitni družini pripada, tem višja je cena. Fatima se je torej poročila z Zečirjem in je živela z njim v srečnem zakonu vse do pred nekaj leti, ko ji je smrt iztrgala soproga. Za lepo vdovo so se potegovali mnogi snubci, toda Fatima je vse odbila. To pa ni bilo všeč njenemu bratu Ramu Duzi, ki bi jo rad še drugič prodal za čedno vsoto denarja. Ko mu je njegov sosed Mamut Tendž ponudil za Fatimo precejšnjo mošnjo dukatov, je sklenil, da sestro odpelje iz hiše njenega svaka in jo izroči Mamutu. Neke noči je v družbi svojih prijateljev vdrl v Šajkovičevo hišo in odpeljal Fatimo kljub temu, da se je z vsem obupom branila. Njen svak je takoj alarmiral svoje sorodnike in prijatelje, nakar so vsi skupaj odšli na Duzov dom, odkoder so Fatimo odpeljali nazaj. Da bi bila Fatima v bodoče varna pred nasilnim bratom, je Šajkovič prosil orožnike, naj jo za-
pri hiši znajč in znapije, je že ob enih minilo. Koliko je tu dece! Pa še Frliga, daljna žlahta, ki hodi po občini in le redko pride, je danes tu. Kdo ji je le povedal, da mesarimo?
Kar težko je iti iz tople koče, kjer sediš v kotu za obloženo mizo, ješ, piješ in kadiš. Poleg pa lažeš, da kar sebi verjameš. Oho, poštar je tu! Sicer danes ni imel kaj prinesti, a je vse leto po malem nosil in zdaj za mesarijo ima tudi on svojo pravico. Ko je šel proti vasi, se je iz dimnika Čuježevih vse preveč kadilo, da ne bi vedel, da tu danes nekaj ni v redu. Ko je stopal tik koče, je prijetno zadišalo po mesenini in to ob delavniku — kar samo je zaneslo poštarja Treflaka notri. Pes mu je veselo pomahal z repkom, nič se ni vzdignil, kar obležal je s prednjima tacama nad kupom kosti, nagnil je le glavo s polnim gobcem kosti in levo oko mu je čudno zamežiknilo. Pred pragom se je davila mačka s kostjo in obupno gledala prišleca.
»No, no!« je brundal poštar zadovoljno predse. V hiši so ravno pojoče molili. Treflak se je spoštljivo odkril in sedel kar za peč. »Amen,« se te veselo zadri »in Bog dal dober den, pa Bog zegne!«
»Ja, glih po amen ste prišli!« je začel Hanez šaljivo zbadati in spraševati, če noče kaj kosti vzeti na pošto.
»Najrajši bi vaše kosti!« mu je hudomušnež vrnil. Smeha je bila polna koča.
»Malo zelia je tudi še za na rebra!« je spet el Hanez. A snaha je že potegnila Treflaka za rokav k mizi in mu na krožnik naložila mesa.
Ona mu je najbolj hvaležna, saj ji je nekoč nosil fantova pisma.
-v.. _ 11IJI1 . m, nJnal.nl
»/.UIAI luuin "ti uuiiviin, ,iunvM
»Ah, vode je itak zadostil Rajši pijem!« in je v dušku izpraznil veliko krožico.
Poštar se je zasedel do poznega popoldneva, ko so že začeli delati koline in klobase. Kjliko je tu dišav, česneka, kimelja, različnih kaš, kup mesa! Vse diši po tem, obleka, posoda, le«, vsa koča. Najprej je treba nadeti debelo kolino, saj je to beračovski grbi
Pri nadevanju že ni več prave resnosti in volje do dela. Vse je nekam omotično, debele roke so nerodne, ne najdejo pravih prijemov; mešanje vsebine za koline in klobase je prava packarija. Dedek špalijo koline, deca vežejo klobase. 0<roci dobijo vsak svojo kratko klobaso za v šolo. Kolin mora biti poln bajti, da bo za vse pomagače in sosede, za dom pa za ves teden, kolikor ne bo ostalo godlje.
Ze sili tema v kolarnico, že spet prižigajo luči, da se v naglici pospravi nesnažno delo, malo pomete in da se z obleke in predpasnikov očistijo madeži krvi, masti in mesa. Mati so čisto zbegani, saj so poleg vsega izrednega dela morali še upravljati pri živini, krmiti, napajati in nastiljati. Moški nič nočejo pomagati, mlada gospodinja pa se bolj mesarije drži. To je dobro, da še z deco nI nikakega dela! Zdaj mati v naglici vozijo kr6p-nice na valčku v veliko peč, v njih je repa za svinje in krop, da koline poparijo.
Ko mesarji, domači in tuji, obesijo klobase na peč, ko povečerjajo, kar je opoldne ostalo, in poskusijo koline — prej ne smejo od hiše — in ko spijejo vse do zadnje kaplje, nimajo kaj več iskati pri hramu: dovolj zmučeni od dela in pijače se spravljajo vsak na svoj dom. Mi pa tudi gremo spat, deca že spi. Vso noč nam bo oišalo s veze itiCso!
NaS prekrasni božični spored
WARNER BROS. FILM
GOSPA JUDiTA
z na]ve!]o umetnico Amerike BETTE DAVIŠ
Romantična tragedija v stilu »DAMA S KAMELI JAMI« v okviru velike ljubavne drame naših dni
Bette Daviš kot »Gospa Judita« je največji dogodek letošnje filmske sezije
Premiiera danes v KINO MATICI
Ob 16., 19. in 21. uri — Telefon 21-24 Nabavite vstopnice ▼ predprodaji
stražijo. In tako Je nekaj dni patruljirajo stalno pred Šajkovičevo hišo orožniki z nasajenimi bajoneti in varujejo lepo Fatimo.
*	Muslimani iz Bosne romajo v Meko. V četrtek je odpootvala iz Sarajeva skupina 28 bosanskih muslimanov na romanje v Meko in Medino. Zanimivo je, da med njimi ni niti enega Saraj-lije. Vsi romarji so večinoma hadžiji iz večjih mest v Bosni, največ pa jih je iz Posavine. Romarji bodo potovali čez Grčijo in Egipt ter jih do Sueza spremlja ravnatelj sarajevskega »Putnika«.
*	Akcija za zimsko pomoč v Zagrebu. Kakor smo že poročali, so zagrebške dobrodelne organizacije letos organizirale velikopotezno akcijo za zimsko pomoč zagrebškim siromakom. Te dni jp bila seja ožjega odbora za zimsko pomoč, na kateri je bilo sporočeno, da je doslej zbranih za zimsko pomoč 2,258.U00 din. Doslej so med siromake razdelili dva vagona moke, večjo množino sladkorja, precej obleke in obutve. Reveži pa prosijo zlasti še za drva in zaradi tega je odbor sklenil, da bo stopil v stik z velikimi lesnimi trgovci. Podpor v denarju odbor zelo malo raz deljuje.
*	6308 slušateljev na zagrebški univerzi. Sele zdaj so dokončno urejene statistike letošnjega vpisa v zimski semester na zagrebški univerzi Na vseh fakultetah se je v zimski semester študijskega leta 1939-40 vpisalo 6258 slušateljev. V to število pa ni vračunano še 50 slovaških štu dentov, za katere je gotovo, da pridejo v Zagreb. Vštevši še te, bo znašalo celokupno število slušateljev na zagrebški univerzi v zimskem semestru 6308.
*	*Poboina« lenska kradla iz cerkvenih nabiralnikov. V župni cerkvi v Sisku so že delj časa opažali, da izginja denar iz nabiralnikov, ki so razpostavljeni po cerkvi. Cerkovnik Pavao Vu-kelič je sklenil, da sam razkrinka tatu. Skril se je na cerkveni kor, odkoder je pozorno motril po cerkvi, v kateri sta bili v tem času samo dve ženski. Slednjič je še ena od njiju odšla in ostala je samo neka starejša ženska, ki je bila na glasu kot izredno pobožna, saj je ni manjkalo pri nobenem cerkvenem opravilu in še poleg tega je našla dovolj časa za obisk cerkve. Ženska se je nekaj časa pazljivo obračala okrog, nato pa je stopila k najbližjemu nabiralniku in pričela iz njega spravljati drobiž. Ko je končala s prvim, se je podala še k drugim nabiralnikom in jih prav tako izpraznila. Potem pa je odšla proti izhodu. Cerkovnik je brž stekel s kora in žensko presenetil, ko je ravno štela pokradeni denar. Odpeljal jo je k župniku, ki se je nad njo upravičeno razjezil. Ženska je namreč lastnica hranilne knjižice s 17.000 din, katero je dala iz strahu, da je ne bi kdo okradel, spraviti k župniku.
*	Enotne tramvajske karte v Osijeku. S 1. januarjem 1940 bodo upeljane v Osijeku enotne tramvajske karte po 1.50. Doslej so bile v prometu karte v ceni do 3 din.
STE POZABILI
da so jutri trgovine zaprte? Danes še
lahko kupite božično darilo v trgovini
M. TIČAR, LJUBLJANA
Selenburgova ulica in Sv. Petra cesta št. 26
*	Obsežna akcija za elektrifikacijo hrvatskih pokrajin. Mnogi predeli Hrvatske banovine so še brez električne luči in zato se v zadnjem času, kakor poročajo hrvatski listi, porajajo na vseh koncih Hrvatske akcije za elektrifikacijo posameznih predelov. Akcije vodijo odbori Hrvatske seljačke stranke in Gospodarske sloge Tako se pripravlja elektrifikacija 21 vasi v okilici Požege, elektrifikacija Srema, okolice Mitrovice, Preloga itd.
*	Ponesrečen tihotapec. Ob mostu med železniškima postajama Stara Ilidža in Plandište v Bosni so našli truplo nekega človeka, ki se je očitno ponesrečil. Po legitimaciji, ki so jo našli pri njem, so ugotovili, da je ponesrečenec Ivan Krezič iz okolice Mostarja. Krezič je bil znan tihotapec tobaka. Preiskava je dognala, da je Krezič splezal na streho vagona. Ko pa je vlak vozil čez most, je najbrž udarili Z g'avo železno mostno konstrukcijo. Udarec ga je verjetno onesvestil in ga vrgel z vagona na tla, kjer je obležal s polomljenimi udi. Poleg trupla so našli dve vreči uti-hotapljenega tobaka
*	Žaloigra alkoholika. Nekoč premožen kmet, 54 letni Josip Lalič iz Subolice, se je zadnje Čase močno vdal pitju in je zmerom bolj propadal. Te dni ponoči je prišel pijan domov in je po nerodnosti prevrnil petrolejsko svetilko, tako da je pričela tleti slama, na katero se je vlegel. Ne vedoč, kaj se godi okrog njega, je zaspal. Kmalu je bila soba napolnjena z gostim dimom, v katerem se je Lalič zadušil. Zjutraj so ga našli mrtvega.
Anekdota
Pesnik Henrik Seidel je bil tudi odličen inženir. Ko so Izšle njegove pesmi, ni nihče izmed njegovih tovarišev v tovarni vedel, da je on avtor teh pe smi. Tudi takrat, ko jim je nekdo pokazal Seldlove pesmi, niso verjeli, da so njegove. »To je čisto izključeno,« so dejali. »Seidel je skoz in skoz inženir in tudi sicer govori čisto pametno.«
Kran|
Kino Smartinski dom. Na sporedu Je vele-film »Robin Hood« in sicer v soboto ob 9 in 10.15 zvečer, v nedeljo ob pol 11 dopoldne, v ponedeljek ob 7 in 9 zvečer, v torek ob pol 11, 8 in 5.
Ljubljana,23. decembra
VVWWVSA/VVVVVVVVVVVNA/VVVV^
Gledališče
Drama: Sobota 23. dec.: »Velika skušnjava«. Ljudska predstava. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 24. dec. ob 15: »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. — Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene. — Torek, 26. dec. ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven Znižane cene. — Ob 20; »Tri komedije«. Izven Znižane cene.
Opera: Sobota, 23. dec.: »Nižava«. Red B. — Nedeljo: Zaprto. — Ponedeljek, 25. dec. ob 15: »Gluinač Mateže božje«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Sabska kraljica«. Gostovanje J. Gostiča. Izven. Znižane cene. — Torek, 26. dec. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Sobota, 23. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zdaj vesele izberimo, plošče v venček povežimo — I2.j0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Zdaj vesele izberimo, plošče v venček povežimo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lija, 12. branje. Bere avtor sam. -b) Nastop otrok (gdč. SI. Vencajzova) — 17.50 Pregled sporeda — 18 V svitu božiča, orgelski koncert (prof. P. Rančigaj) — 18.4A Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Slovenske božične narodne šege in navade (R. Dostal, Ljublj.) — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Zima v glasbi in besedi. Pisan večer — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 23. decembra. Belgrad: 19.40 Narodne pesmi — 20.20 Operetna glasba — 21.50 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Opera — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne — 20.20 Orkestralni koncert — Sofija: 20 Orkester in zbor — 21.15 Valčki — Beromilnsler: 19.45 Zbor —■ 20.30 Balada »Vrata v svet« — Budimpešta: 20.50 Kantata »Bet-lehemski hlev« — 22.05 Orkestralni koncert — 23.20 Ciganski orkester — Bukarešta: 20.10 Orkestralni koncert — Stockholm-Hdrby: 19.30 Vokalni koncert — 20.30 Violon-čelo — 21 Kabaret — Trst-Milan: 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21.10 Simfonični koncert — Florenca: 20.30 Opereta — Sottens: 20 Pisan spored.
Prireditve in zabave
Slovenski božič v frančiškanski dvorani. Na božični praznik, dne 25. decembra in na Štefanovo, dne 26. decembra, obakrat ob 5 popoldne uprizori Frančiškanska prosveta v frančiškanski dvorani Matija Tomca »Slovenski božič« s spevoigro v treh slikah. Vabimo na to, prazniku primerno prireditev. Cene znižane. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica.
Kino
Kino Vič predvaja drevi ob pol 9 velefilm »Bukonir«. V glavni vlogi Frančiška Gaal. Za dodatek dva zvočna tednika ,
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal: od 6obote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova 34, telefon št. 41-52. — V ponedeljek od 8 zjutraj do torka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, II nadstr., telefon št 32-84. — V torek od 8 zjutraj do srede do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. 2itko Jožica, Pleterš-nikova 13, I. nadstr., telefon 47-64,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczyja ded., Mestni trg 4; mr. Ustar,. Selenburgova ulica 7.
Slovenska krajina
Martjanci. Na tukajšnji šoli je bila prirejena boži&nica, kier so bili obdarovani s toplimi oblačili, obutvijo in perilom najrevnejši otroci. Ostali otroci so bili obdarovani z raznimi šolskimi potrebščinami, tako. da je za vsakega Božič nekaj prinesel. Upraviteljsitvo šole se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu božičnice. Predvsem gre zahvaia kr. banski upravi, občinski upravi v Mart-jancih tvornlci »Zlatorog« in Hutter v Mariboru, Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Mohorjevi tiskarni v Celju ln domačemu trgovcu g. Benku. Vsem ie enkrat najlepša hvalal
Sv. Vid pri Planini
Na Štefanovo in na Treh kraljev dan priredimo v Kat. domu Lavtiiarjevo spevoigro »Darinka«, ki nas ptovede v čas samopašnega viteštva in nam kaže osvoboditev podložnikov izpod graščinskega jarma na zahtevo krščanske pravičnosti. Tako je ta socialna igra današnjemu svetu klicar, da oboževanje snovi in telesa ne bosta rešila človeštva v svobodo. Vai lepo vabljenii
f L1UBD4N4
1 Maša za turiste in izletnike bo Jutri, v nedeljo, in v torek, na praznik ev. Štefana, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.20 zjutraj. Na sveti dan maše v kapeli ne bo.
1 Obnova notranjosti mestne župne cerkve iv. Jakoba v Ljubljani. Lansko leto se je prenovila vsa zunanjost cerkve, ki je po splošni sodbi nad vse lepo uspela. Letoe se je začela obnavljati njena notranjost. Pod spretnim vodstvom slikarskega mojstra Železnika in skrbnim nadzorstvom in svetom arh. prof. Plečnika vsa obnova krasno uspeva. Na vsakega obiskovalca napravi najboljši vtis lepote, miline in veličastja. Šubiceve freske na oboku, osvežne pod veščo roko mojstra Železnika, »e vidijo kakor nove. So kakor dragoceni medaljoni v krasnih okvirih, ki razveseljujejo oko ln dušo Vet svod (obok) s «vo.jo nežno rumenkasto barvo — žari — kakor z nebeško svetlobo na vso cerkev, Nad V6e pa ie srečno uspela obnovitev kapele sv. Frančiška Ks. V njej je bogastva in lepote baročne umetnine in štukature, kakršne nima Jugoslavija. Kamor se ozre oko, obstaneš, občuduješ in ee naslajaš na tej lepoti. Nismo vedeli, kako dragocen biser baročne umetnosti hrani naša Ljubljana v tej kapelil Tudi vsi stranski altarji s slikami in okviri so že obnovljeni in temeljito poživljeni (očiščeni). Vsak altar zase je bogastvo najlepšega marmorja z umetniškimi izdelki okraskov, sloga in kipov, iz katerih veje poduhovLjena svetniška lepota. Koliko dela, truda, liubezni in 6ile umetniškega duha je tu zbranega! — Vse delo se bo prihodnje leto nadaljevalo in z božjo pomočjo, upamo — srečno končalo. Čast tihemu in skrbnemu delu g. župnika!
1 Tramvajski promet bo v nedeljo, na sv. večer pomnožen in bodo vozili direktno k sv. Križu ves dan vsi vozovi proge 2 in proge 3 vsakih 6 minut do 22. ure. Na Silvestrov večer bo pa tramvaj vozil vsakih 6 minut do 22. ure, dalje pa vsake pol ure do 2 30 po polnoči.
I Počitnice na strokovnih šolah nadaljevalnih šolah se prično v soboto, 23. decembra in trajajo do vključenega 9. januarja.
1 Jersey obleke. Karničnik, Nebotičnik.
1 I. zborovanje društva »Družine«. V beli dvorani hotela Union bo na praznik sv. Družine, 7. ia-nuarja 1940 ob 10 dopoldne I. zborovanje društva »Družine«; na njem bo govoril prevzvišeni gospod knezoškof dr. G r e g o r i j Rožman. Odbor prosi. naj bi kongregacije, prosvetna in dobrodelna društva v Ljubliani ne priredila ob tem času sestankov, da ee bodo mogli družinski očetje in matere udeležiti zborovanja. Vabljeni so vsi družinski očetje in matere! Vabila se ne bodo razpošiljala.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA I *
Največja izbiral *
Oglejte si naše izložbe 1
A. & E. SKABERNŽ
LJUBLJANA
T Občni zbor društva »Družine« bo na osnovi spremenjenih pravil v beli dvorani hotela »Uni-ona«, dne 14. januarja 1940 ob 10 dopoldne z običajnim dnevnim redom.
1 Razstava »Lade« bo podaljšana. Z raznih strani je bila izražena želja, naj bi se razstava umetnostnega kluba »Lada« podaljšala preko božičnih praznikov Vzrok je pač ta, da razpolagajo posebno oni ljubitelji likovne umetnosti, ki pripadajo uradniškim in trgovskim krogom šele o praznikih-6 potrebnim časom za ogledovanje razstav. Klub »Lada« 6e je zatorej navzlic prvotnemu namenu, da bo razstava zaključena 23. t. m. odločil, da razstavo še za tri dni — t. j. do vštetega 26. decembra — podaljša. Razstava, ki je bila do sedaj deležna vsestranske pohvale, pa re6 zasluži, da si jo vsakdo ogleda kdor 6e zanima za razvoj slovenske lik. umetnosti. Odprta bo tudi te dni od 9 do 18. Opozarjamo posebno na to da bodo vsi prostori v Jakopičevem paviljonu toplo zakurjeni.
_"	Nikar
si ne ubijajte možganov za darila
svojim dragim! Pogodili boste pravo v drogeriji Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5
1 Zglasitev za nabor in vojaški vpis. Po razglasu mestnega poglavarstva 6e morajo januarja meseca zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, I nadstr. vsi mladeniči, rojeni 1. 1920., in starejši, ki pridejo spomladi k rednemu naboru, prav tako pa tudi mladeniči, rojeni v 1. 1922., ki se vpišejo v vojaško razvidnico. Zglasiti 6e morajo tudi starejši obvezniki ki imajo vojaški razpored, pa niso več 6po«obni za vojaško službo. Pregledani bodo ob rednem naboru.
1 Za praznike bomo postregli z izbornim vinom. Nova poiiljatev dospela. Sotelšek — Gradišče 10.
1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo med božičnimi prazniki mesarski lokali in stojnice vse tri dni zaprte. Zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom.
Vesel Božič — če je darilo
PFAFF
šivalni stroj.
IGN. VOK
Ljubljana, Taviarjeva ul. 7.
1 V Stritarjevi nlici štev. 6 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Mestnim revežem za božič je daroval industrijalec g. Adolf Mergenthaler na Sv. Petra cesti št. 72 špeh vreden 2000 din; neimenovani stalni dobrotnik je spet poslal 2000 din in prav tako je redni dobrotnik g. Franjo Novak, trgovec z manufakturo na Kongresnem trgu št. 15, spet daroval 1000 din; g. Anton Fux z Gosposvet-ske c. 16 je poslal 250 din; za obdarovanje revežev je pa gospa Inka Strojanšek, trgovka Pred škofijo 21, spet poslala 40 m flanelastega blaga, ga. Ema Tinko s Kapiteljske ulice je pa podarila otrokom za priboljšek 1 vrečo fig in 10 kg rožičev. Gdč. Gritzi Mercherjeva je darovala 100 din v počaščenje pok. ge. Jadvige Bežkove, vdove po ravnatelju, a v počaščenje pok. ge. Hed-vike Ditrichove je daroval 6 o r o d n i k 200 din namesto cvetja. Z božičnim razpoloženjem je prevzela zlasti naše gospodarske kroge posebna dobrosrčnost in nam vsak dan odkriva dobro srce 6talnih dobrotnikov, zato pa mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih s svojimi najlepšimi voščili za praznike.
1 Premiera največjega filmskega dela francoske produkcije »Edvard VII.'in njegova doba«. Danes in preko božičnih praznikov bo v kinu Union največji, najrazkošnejši in obenem tudi najaktualnejši film francoske filmske produkcije »Edvard Vil. in njegova doba«. Film je napravljen po znamenitem knjižnem delu člana francoske akademije Andresa Mauroisa. Ta film, ki je bil povsod drugod predvajan pod imenom »Entente c o r d i -a 1 e« (Prisrčni sporazum) je doživel po vsem svetu epohalen uspeh. Pri nas -v Jugoslaviji pa je imel film v Belgradu ogromen uspeh. V njem je prikazan zgodovinski potek prizadevanj francoskih in angleških suverenov in diplomatov, ki 60 dovedla do prisrčnega sporazuma med Anglijo in Francijo na političnem in vojaškem polju, kar je imelo za posledico zmago zapadnih držav v pretekli svetovni vojni. Francozi so za film sezidali v svojih ateljejih vse stavbe točno po zgodovinskih načrtih tedanje dobe, vsi igralci nastopajo v originalnih tedanjih kostumih in zato ni čudno, da je bil to eden najdražjih filmov, kar jih je ustvarila doslej francoska filmska produkcija. Film je kupila v Parizu ljubljanska filmska izposojevalnica »Emona-film« ki 6e ni ustrašila visoke cene, temveč žrtvovala ogromne vsote, samo da seznani jugoslovansko občinstvo z najlepšim in najaktualnejšim filmskim delom Francije. Za božične praznike bo torej imela Ljubljana priliko videti eno najlepših filmskih del v zgodovini kinematografije in prepričani smo, da bo tudi ljubljanska publika vesela tega lepega filma.
Javna zahvala!
Tudi tem potom se zahvaljujejo uradniki, kakor tudi nastavljenci in delavci za velikodušno obdaritev: Božič 1939, pri novih gospodih šefih Pollak in sin firme E. Zelenita & Co., meh. tkalnica, Maribor.
1 Hišni posestniki! Opozarjajo se vsi hišni posestniki, da 6e bodo meseca januarja zopet dostavljali četrtletni pavšalni dimnikarski računi. Tem potom prosimo hišni posestniki dimnikarske mojstre, naj nam dostavijo razvidne račune, na katerih bo točno razvidno njiho vo delo v preteklem četrtletju, ker dimnikarski mojstri nočejo nič slišati o tem, da bi dostavljali razvidne račune. Oni nam dostavljajo enostavno pavšalirane račune, glaseče ee na gotov znesek, ne vidi pa se, ali je ta znesek pravičen ali ne, ali ie v skladu z delom, katerega je izvršil. Zgodilo se je celo, da so mu čisto enostavno določili 3 din za ometanje dimnika, kar pa ni v skladu s pravilnikom, ki pravi, da se za tako delo plača samo 1 din, Prosili bi dimnikarske mojstre da bi se natančneje držali določil pravilnika. Obenem prosimo hišni posestniki merodajne faktorje naj tudi oni posvetijo temu važnemu vprašanju malo več pozornosti.
Najnovejša poročila
Trgovinski minister govori
o najnovejših trgovinskih pogajanjih
in o nastopu vlade zoper zviševanje cen
Belgrad, 22. decembra. A A. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je sprejel danes predstavnike tisku in jim dui sledečo izjavo:
»Od začetka tega meseca so trajala trgo-vinsa pogajanja s Francijo, Veliko Britanijo in Madžarsko v Belgradu ter z Romunijo v Bu-karešti. Pogajanja z Romunijo so se končala s podpisom trgovinskega in plačilnega sporazuma 18. t. m. z Madžarsko pa smo se sporazumeli, da se podaljša sporazum iz leta 1976 do julija 194« s tem, da se medtem časom izvrši revizija gotovih kontigentov. Z Veliko Britanijo smo 20. t. m. prišli do predhodnega sporazuma o izmenjavi surovin, ki so nuni potrebne, namreč o ruduh in drugem blagu, ki ga moremo izvažati v to državo. Temu sporazumu bodo sledili še drugi, ki bodo uredili celotno trgovinsko izmenjavo med obema državama. S Francijo smo danes parafirali trgovinski in plačilni sporazum. Rezultati so toliko bolj pomembni za naše gospodarstvo, ker nam ustvarjajo možnost, da si zagotovimo presk rbovanje s surovinami iz tujine in da zagotovimo vnov-čenje naših izvoznih produkto-' du pa obonm ne povzročimo doma pomanjkanja in novega skoka cen. Kajti upoštevali smo, da je treba doma imeti zadostne rezerve vseh keličin blaga, ki so potrebne za domačo porabo. Skok cen in draginja stu v zadnjih 2 mesecih zabeležili znaino povišanje v državi. Ta skok je delno rezultat sedanje gospodarske konjukture v svetu, deloma pa posledica posebnih razmer zlasti zaradi pomanjkanja gotovega blaga v naši državi, vendar p'i je večinoma povišanje cen prav tako posledica čiste špekulacije, ki brezobzirno izkorišča sedanji trg, razmere in psihozo potrošnikov, da bi prišla do nedovoljenega zaslužka. Tu smo že izdali ukrepe, da se pomanjkanje surovin in drugega blaga, v kolikor to obstoji, odstrani z naknadnim uvozom; z zadnjimi trgovinskimi sporazumi, katere smo sklenili, smo pa naši državi zagotovili v zadostni meri kritje za njene potrebe. Po drugi strani bomo izdali potrebne ukrepe za štednjo z živili, kar nam današnji položaj narekuje. Toda poleg teh ukrepov bomo mi te dni udarili
po brezvestni špekulaciji. Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije nam daje pooblastilo za izdajo takih ukrepov in mi jih bomo porabili za uvedbo nadzorstva nad cenami tistih živil, ki so bistvenega pomena za najširše in socialno šibke sloje našega naroda. Tako bomo nu dva načina in sicer z ekonomsko akcijo po eni struni ter z nadzorstvom nad cenami po drugi strani dosegli, da se bodo razmere na trgu normalizirale in da bo položaj potrošnikov olajšan.
Odbor ministrov za gospodarska in socialna vprašanja, kateremu imuni čast predsedo-vuti, pripravlja poleg tega tudi druge reformo iz, gospodarskega in sociulnega poprišča, ki imajo namen popraviti pogoje, pod katerimi delajo široki ljudski sloji, tako v podeželju kakor v mestih. Pripravlja se preosnova državne intervencije na živinskem in živilskem trgu. jaz sem pred nekaj dnevi v Zagrebu razložil osnovne črte te preosnove, vendar moram ugotoviti, du dnevni tisk ni povsem verodostojno repro-ducirul mojih izjav. Mi stremimo za tem, da popravimo sedanji sistem državne intervencije in vse pomanjkljivosti, ne da bi povzročili gospodarske pertubacije, ki bi v sedanjih razmerah neugodno odjeknile, ne da bi se dotaknili ustanov, ki so pokazale svojo sposobnost kot organi državne intervencije. Vsekakor pu se morajo te intervencije prilagoditi novemu stanju stvari' in novim metodam gospodarske politike. Iz togu namena smo izvršili začasno preosnovo PRiZADu ki bo sedaj mogel igrati pomembno vlogo pri zvedbi našega delovnega programa. V ta namen bomo ustanovili tudi ravnateljstvo za zunanjo trgovino, ki bo absorbiralo oddelek za trgovinske sporazume in zavod zu pospeševunje zunanje trgovine in to ravnateljstvo bo v sodelovanju z Narodno banko postalo osrednje oblustvo, po katerem bomo izpeljali svojo zunanjotrgovinsko politiko in potrebne ukrepe. Razume se, da se naš program ne omejuje na reformo intervencije na živinskem in živilskem trsu, toda te preosnove so prve na dnevnem redu in upam. dn sc nam bo kmalu posrečilo doseči obilne rezultate v korist našega narodnega gospodarstva.«
O sodnih taksah
Belgrad, 22. dec. AA. Na podlagi čl. 1 uredbe o spremembah obstoječih določb in izdanju novih je ministrski svet na predlog iinančnega ministra predpisal uredbo o spremembah in dopolnilnih zakonih o sodnih taksah.
Ze s § 19. točka 29 fin. zakona za 1938-39 so bile povišane vse stalne takse po zakonu o 6odnih taksah za 50%, z uredbo od 10. julija 1939 pa je bil uveden sodnijski prispevek, ki v resnici 6pet poTneni zvišanje sodnih taks. To je bil eden glavnih razlogov, zakaj 6 sedanjo uredbo o spremembah in dopolnilih zakona o sodnih taksah niso bile zvišane tudi 6odne takse, čeprav je za takšno povišanje obstojal isti upravičeni razlog kakor za povišanje drugih državnih dajatev. Zaradi tega ta uredba o spremembah in dopolnilih zakona o sodnih taksah upošteva eamo nekatere stvarne potrebe. Tako je e § 1 normirano, da država skoro v vsakem primeru, kadar je ena stranka pri pravdnem ali izvršnem postopku oproščena plačila taks, mora priti do svojih taks, kar dozdaj ni bil primer. § 4 te uredbe določa — ha upravičeno zahtevo prizadetih — da 6e že zdaj pri postopku pred občinskimi in krajevnimi sodišči plačujejo daleko manjše takse iz tar. št. 61 zakona o taksah, namesto razmeroma visokih taks iz zakona o taksah.
Izpremembe k neposrednim davkom
Belgrad, 22. dec. AA. Na podlagi čl. 1 uredbe o izpremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih, je ministrski 6vet na svoji Snočnji seji na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Z uredbo so zaščiteno mali davčni obvezniki na breme močnejših, za katere je predviden tudi nov enačin določanja davčne osnove in drugačna skala progresivnega obdavčenja. Kot ukrepi za zašičto gospodarsko slabših 6o predpisani:
1.	Oprostitev plačevanja davka na minimum za eksistenco revnih kmetovalcev;
2.	Pavšalno obdavčevanje malih obrtnikov in
3.	odpis davčnih in pristojbinskih zaostankov koncem leta 1937 za primere, če bi izterjavanje povzročilo gospodarsko propast dolžnika, oziroma koncem leta 1939 revnim kemtovalcem, s katerimi se oprošča obdavčbe minimum za eksistenco.
Revni kmetovalci so oproščeni plačevanja zemljarine v primeru, če njihov skupni letni katastrski čisti dohodek na ozemlju ene davčne uprave ne znaša več kakor tisoč dinarjev. Slični razlogi so vodili kr. vlado, da je predpisala tudi pavšalno odplačevanje malih obrtnikov iz vseh krajev države. Po novih predpisih pa bodo mali obrtniki plačali na ime davka siksirane letne zneske po velikosti kraja in kategorijah, v katere bodo razvrščeni.
Kot protiukrep v zvezi s temi olajšavami, ki so predvidene za gospodarsko slabše gospodarske obveznike, pa je predpisano za gospodarsko močnejše obveznike odgovarjajoče in močnejše progresivno obdavčevanje z dopolnili in minimalnim davkom (pridobninski in družbenski) davek. Poleg tega je predpisan tudi nov način odmere davčnega temelja pri nekaterih davčnih obveznikih za pri-
dobnino, kajti po dosedanjih davčnih predpisih so samo podjetja obvezana javno polagati račun ter morajo voditi poslovne knjige. Po uredbi pa se ta dolžnost razširja tudi na vse obveznike pridob-nine, na industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodno prevozna podjetja in menjalnice, kakor tudi na druge obveznike za pridobnino, katerih davčna osnova je za predhodno davčno leto znašala najmanj 100.000 din, ali pa je njihov promet v predhodnem poslovnem letu znašal enajmnaj 2 milijona din.
Obveznikom, ki ne bi vodili knjig, ali pa jih ne bi pokazali, bo izrečena denarna kazen od 10 do 100 tisoč dinarjev tolikokrat za eno davčno leto, kolikokrat jih bo davčna oblast pozvala, naj predlože in pokažejo vse svoje poslovne knjige in račune, pu bi se tem pozivom ne odzvali. Obvezniki, ki po svojih knjigah ne bi dokazali ves doseženi dohodek, bodo kaznovani od 10.000 do 200.000 din denarne kazni. Niso pa to edine kazni, ki jih v teh primerih utegnejo zadeti. Z izjavami in dopolnitvami odredb o družbenem davku pa dejansko niso bile izvršene bistvene spremembe v dosedanjih predpisih. V kolikor so predvidene, pa imajo namen, da se omogoči obdavčevanje dejanskih dobičkov, zlasti pri tujih podjetjih in pri domačih familijnrnih podjetjih.
Letalska b'tka nad Maginotovo črto
London, 22. dec. t. Reuter: Danes so štirje nemški bombniki znamke »Messerechmidt« skušali preleteti Maginotovo črto. Takoj so se proti njim dvignila tri angleška lovska letala. V bitki, ki se je vnela v zraku med njimi, sta dva nemška bombnika padla na tla, popolnoma uničena. Tudi pilota 6ta bila oba mrtva. Od angleških pa sta bili uničeni dve lovski letali. Tudi oba angleška pilota sta bila mrtva. Ostala dva nemška bombnika in preostalo angleško lovsko letalo so 6e nato vrnili v svoja oporišča.
Tržič
Vzgojni teden za starše. Od 15 do 21. januarja priredi društvo »Šola in dom« v Tržiču vzgojni teden za starše tržiškega kota. V šestih zaporednih predavanjih, ki bodo zvečer v meščanski šoli, bodo strokovnjaki obdelali vprašanje otroka od V6eh plati; zdravnik bo govoril o otrokovem telesnem razvoju, o pravilni prehrani in negi. ki jo otrokovo telo potrebuje, če naj doraste do zdravja in moči; praktik bo govoril o težavah, s katerimi se moramo boriti pri doraščajočem otroku sleherni dan; teoretik bo govoril o notranii zgradbi otrokove du-ševnosti, učil nas bo razgledati se v otrokovem svetu. — Morda bo mladi rod, ki danes dorašča, srečnejši kakor smo mi, če se bomo brigali za njegov telesni in duhovni napredek, če ga bomo negovali in mu pomagali, da bo postal zdrav, delaven in pošten. — To je namen tržiškega pedagoškega tedna.
Danes premiera I
Najprominentnejši umetniki francoskega filma: Ed<-ard VII.:	Viktor Ftukui
Kraljica Viktorija: Gab» Mortair Kraljica Aleksandra »rlett« Manlial Ktchner:	lean Gallaid
Chamberlain:	Itan d* Yd
Clemencau:	JaqMS Bamntr
Najaktualnejši nimsadaniMdud
Kino Union 22-21
Ponos francoske filmske produkcije I
Najsijajnejši film v zgodovini francoske kinematografije. — Predstave danes ob 16.. 19., in 21.15 uri. v nedeljo ob 14.45 in 17. uri (večerni predstavi na Božični večer odpadeta) nadalje na Sveti dan in na prarnik Sv. Štefana ob 10 30 (znižane cene) ter ob 14 45. 17.. 19. in 21.15 uri
Najrazkošnejši, reprezentativni milijonski film po znamenitem književnem delu člana francoske akademije Andre-a Manrois-a
I
Velefilm svetovnega triu ni Ia!
I
V tem siiainem, z vsem bleskom in razkošjem izdelanem nenadkrilj vem velefilmu so predočeni zgodovinski dogodki in cel ni« jgodovmskih prizadevanj angleških in francoskih suverenov ter diplomatov ob koncu prejšn eua in začetku tes/a stoletja, ki so dovedla do prisrčnega ppora7uma med Anglijo in Francijo na vojaškem in političnem polju, kar je imelo za posledico _zmago zapadnih držav v prpttkli svetovni vojni!_
Rezervirali« vstopnica v predpraHaj! I«;? Fmnna film. Liubljau
KULTURNI OBZORNIK
Aleša Ušeničnika Izbrani spisi I. zvezek
Za božič je izšel I. zvezek Izbranih spisov našega največjega filozofa in publicista akademika dr. Aleša Ušeničnika, čeprav je bila izdaja napovedana šele za novo leto. S toliko večjim veseljem bodo naročniki prebirali v božičnih praznikih ta premišljevanja o veri, o krščanski morali in etiki ter krščanski kulturi — teme, ki jih obravnavajo članki v tem prvem zvezku. Kakor znano, je vsa zbirka Ušeničnikovih spisov določena na šest zvezkov, ki bi govorili o našem času v razmerju do krščanstva, o misli, volji in dejanju, o umetnosti, filozofih in njihovih misli, o svetovnonazorskih sistemih in problemih, o Bogu, Kristusu, religiji in življenju, o apologiji in metafizičnih znanostih, o avtoriteti in svobodi, o narodu in narodnosti, o socialnih vprašanjih, o katoliški renesansi in nasprotnih reakcijah ter tudi o literarnih borbah. Toda vsem tem mislim in člankom, ki bodo tvorili vsebino nadaljnjih zvezkov, je U. postavil kot uvod razprave o veri, nravnosti in kulturi ter s tem poudaril tiste tri temelje, osnove, ns katerih stoji njegov in krščanski svetovni nazor ter stavba njegove idealistične filozofije.
Razprave, ki so že zdavnaj izšle v raznih revijah, je Ušeničnik sedaj razporedil in uredil, da se dopolnjujejo in izhajajo kot ena iz druge, tudi če jih je zato moral deliti in različne oddelke priobčiti v različni zaporednosti. S tem pa je ustvarjena smiselna enota, notranja zaporednost, ter se ene in iste misli ne ponavljajo. Tako je v prvem članku načeto vprašanje Boga sploh (Neznani Bog) ter današnjega poganstva, kateremu določa U. dušeslovne temelje. Takoj nato razpravlja o vzrokih nevere ter razčlenjuje moderni agnosti-cizem, obenem pa določuje osnove metafizike. V posebnem članku razbira vprašanje poganskih sestavin v krščanstvu, ki so samo simbolnega zunanjega značaja (na pr. procesije), dočim je duh nov, ne poganski. Na pomoč pride tudi tistim, ki vidijo v Cerkvi polno ovir, da se ne more razmahniti in dojeti časa ter zahtevajo reforme, toda • tem še ni dana osnova za nevero in odpad, ker te ovire niso bistvenega značaja, fz tega reformističnega duha pod vplivom protestantizma je nastal svoj čas modernizem, ki ga razlaga U. iz glavnih del te struje (Foggazzaro II Santo!) in ga obsoja z besedami papeževe okrožnice »kot herezijo herezij!« V posebnih člankih spremlja poti iz vere v nevero ter določa krivdo ter anarhizira nevero. Vera pa je tudi milost, ne samo razumska in čuvstvena zadeva, zato govori U. tudi o psihologiji milosti, preden preide k potem stare in nove apologetike, k oznaki novih poti k resnici. Z razpravami o Cerkvi in naši dobi ter o božjih in človeških elementih v Cerkvi, zaključuje U. prvi del prvega zvezka, namenjenega osnovam katoliškega verovanja, kakor se pokažejo človeku, ki iz problematike moderne proti tokovom poganskih struj spoznava večnostno bit vere in Cerkve.
Drugi oddelek je posvečen nravnosti. V prvem članku »Temne globine« se spušča U. v dno človeških strasti, podzavestnih gonov, da poudari proti naturalizmu človeških čutov veličino duha in svobode. Jasno podaja razmerje med moralo in
religijo, ki sta v tesni medsebojni zvezi, tako tesni, da logično ateizem in morala ne moreta vkup; kjer pa sta, vpliva na nosilca še krščanska tradicija. To se kaže v člankih »Morala in svobodna misel«, še posebno pa v najbolj sodobnem članku v knjigi, sicer iz 1. 1898, o brezvestni morali vladarjev, kot jo oznanja »machiavelizem«, ki si danes prisvaja drugačna imena. V nasprotju s temi izkvarjenimi moralnimi sistemi vsebuje le krščanska etika resnično naravno etiko.
Tretji oddelek pa načenja in rešuje vprašanje kulture, kulture sploh (prvi članek) ter razmerja vere in kulture, katolištva in kulture pa še posebej, pobija pomisileke zoper krščanski kulturni princip, češ da kulturo širi le naturalistični princip, dočim ji je onostranski nasproten, ter se zavzema za krščansko kulturo, v kateri bi vse avtonomne panoge kulturnega udejstvovanja izhajale iz univerzalnosti verske ideje ter pripomogle k pokristjanjenju današnjega človeka in vse njegove kulture. To še posebej poudarja v zadnjem članku »Katoličani in kultura«, s katerim se zaključuje prvi zvezek Izbranih spisov.
Ušeničnik je sam uredil in osnažil svoje spise, ter tudi na koncu vsakega članka podaja mesto prvega natisa, kakor tudi večje spremembe v tekstu, oz. delitvi članka v več oddelkov in delov. Obenem pa v opombah tudi korigira oziroma dalje razvija in kqže sodoben napredek misli, ki se je je svoj čas samo dotaknil, pa ne izpeljal do konca. Zato so ti pripisi še posebej pomembni in zanimivi, ker pomenijo današnje njegovo gledanje na problem, ki ga je obdelal v mladih letih. V svojem uvodu sam navaja načela svojega urejevanja, skrajšanja in čiščenja, ter se opro-šča takih mladostnih prehitrih sodb, kakor se mu je pripetila ob Župančiču z znako »figlio di volutta«. Obenem pa jih je urejal z zavestjo, da bodo ti članki tudi novemu rodu v prid.
In res: ko človek bere to knjigo, naleti na vsaki strani na vprašanja, ki so se stavljala tudi našemu rodu in jih je tudi mlajši rod reševal — navidez morda proti Ušeničniku, v bistvu pa je prišel do tistih zaključkov, le da jih je U. podajal sistematično in logično, mlajši rod pa dramatično osebno in polnostno. Zato bo mlajši rod ob umirjenosti temperamenta v teh knjigah našel resnično veliko vprašanj že davno razumsko in logično rešenih, katerim je on hotel dati žive življenjske vsebine. In zato bodo Ušeničnikovi spisi tudi novemu rodu gotovo prikrajšali marsikakšne ure napornega iskanja ter mu kazale smer, v kateri naj jadra skozi vihar življenja in razumskih borb, da se ne razbije ob čereh in ne nasede na plitvino naturalizna in materializma.
Knjiga je izšla v lepi obliki, v najsodobnejši opremi ter prijetnem tisku, ki ima ob robu glose, kar še celo označuje Ušeničnika kot sistematika, dočim morda to vpliva na koga preveč »učbeniško« in kanonsko. Je pa popolnoma v slogu notranje organizacije duha, ki ga predstavlja Ušeničnik v slovenski filozofiji*, »sholastike philosophiae pe-raennis«, ki se vedno prenavlja in pomlaja, po-mlaja tudi pri nas prav s temi Izbranimi spisi Ušeničnikovimi.	td.
I. Ahčin: Komunizem
Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani je založila novo delo dr. Ivana Ahčina o komunizmu, ki
nosi podnaslov »največja nevarnost naše dobe«, kakor je označil komunizem papež v svoji znani okrožnici. J)r. Ivan Ahčin je v slovenski javnosti znan kot izreden poznavalec komunizma, njega osnov, ciljev in vsakokratnih metod, ter je o njeni napisal že nešteto znanstvenih razprav, največ v reviji Leonove družbe »Čas«, katere so-urednik je, pa tudi drugam. Posebno pa se protivi temu materialističnemu nazoru kot publicist, prav v smislu papeževe okrožnice, ki poudarja vlogo katoliškega tiska v borbi proti tej največji nevarnosti krščanske kulture. Dr. Ahčin je pristopil k pisanju te svoje sintetične knjige o komunizmu s predpripravo enega desetletja, ne kot demagog in ljudski tribun, temveč kot znanstvenik, ki pa je s svbjim publicističnim delom dosegel z veliko lahkoto izražanja ter preprost slog, da zna povedati tudi najtežje stvari s preprostimi besedami. Tako se v knjigi dopolnjujeta znanstvena kritična metoda s poljudnim podajanjem, ter je tako ta knjiga prav tako namenjena preprostim fantom, kakor izobraženim, ki se hočejo s katoliškega stališča poučiti o bistvu komunizma in njega zadnjim namenom.
Pisatelj je razdelil gradivo v dvanajst poglavij, izmed katerih je prvo nekak uvod, zaključek pa je na koncu dodan še posebej. V uvodu poudarja pisec razvoj komunizma, ki ni od danes in ki so ga že večkrat obsodili papeži, ter oznafa ludi najnovejšo metodo komunistov o ponujeni roki katoličanom, s katerimi naj bi šli skupaj v Imj za zemske dobrine, svetovnonazorske pa pustili ob strani. Toda proli takemu sodelovanju je sam papež postavil načelo: »Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo sodeloval z njim, komur je mar krščanske kulture«.
Prvih devet poglavij je posvečenih idejnemu razboru miselnih osnov komunizma in sicer na podlagi komunističnih izjav samih, kakor so jih podajali najbolj znani njihovi ideologi. Iz njih ven dokaže pisec njihovo moralo, ki stoji na materialistični osnovi, ter je krščanski bistveno nasprotna. Iz njihovih spisov določa zadnji cilj komunizma: diktaturo p r o le t a r i a t a , s čimer je vsako slepomišenje z demokracijo samo
demagogija. Prav tako analizira tudi filozofske osnove v posebnem poglavju, ki bo morda za preproste bralce malo težko, za izobražence pa užitek, kajti seznanil se bo z njega dialektično liistorično materialistično filozofijo ter njeno veliko filozofsko zmoto in nasprotjem katolištvu. I/, tega izvirajo tudi vse osnovne razlike v pojmovanju življenja in življenskih zvez kakor so družina, zakon, otrok, ki jih komunizem ruši. Toda s svojo negacijo razodete vere je komunizem iz sebe samega napravil novo vero, brezbožni-štvo, ki /, nekim misticizmom sovraži in uničuje ravno versko življenje, kar je koncem koncev glavni in bistveni nasprotnik komunizma in njega edini sovražnik. Zato velja ves boj komunizma predvsem — veri, četudi ga krije s socialnimi reformami.
V zadnjih poglavjih pa podaja pisec na podlagi najvažnejših verodostojnih virov, ki jih navaja na koncu, ureditev sovjetske države ter njeno notranjo organizacijo. Nazorno pokaže z dokumenti, kako se godi v Sovjetiji delavcu, kako kmetu, kako je z obleko in socialnim zavarovanjem itd. ter sla razočarana prav tako delavec kakor kmet. Torej tudi komunistični socialni nauk ni odrešujoč, kakor ga oznanjajo njega privrženci in propagatorji pri nas, pa ga ne poznajo od blizu. Vsi pa. ki so ga šli pogledat od blizu, so se vrnili razočarani kot njega sovražniki, kar pričajo pisatelji svetovnega imena.
Tako moramo katoličani zavreči komunizem kot svetovni nazor, toda tudi kot socialni nazor ne zadovolji človeštva in ne ustvarja niti zemskega raja, kakor ga obljublja. Največji odpor proti njemu pa je katoliška skupnost, obnova katoliškega življenja in obnova dejanske krščanske ljubezni, ki jo pisec postavlja proti sovraštvu razrednega boja in materializma komunistov.
Knjižico, ki obsega 150 strani, je izdala Zveza fantovskih odsekov ter stane samo 10 din. Zato pač ne bo nobenega, ki bi se ne hotel stvarno poučiti o osnovah komunizma in njega zmotah ter si hotel preskrbeti tudi orožje v boju s tem največjim sovražnikom krščanske kulture, ki ograža danes ves svet, nam pa se ponuja od zunaj in od znotraj.	td
Ljubljanska opera: »Nižava«
Sinočnja premiera »Nižave« je bila za naše gledališče zanimiv dogodek. V njej se je prvikrat predstavil kot režiser g. E. Frelih, ki je to močno dramatično delo ob učinkoviti inscenaciji prav spretno razgibal. V glavni ženski vlogi Marte je nastopila dramatična sopranistka gdč. Bašičeva,
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato lilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova* grenka voda. zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Otfl. reg. S. br. 30474/35.
istotako prvikrat v novo naštudirani vlogi, in je mnogo prispevala k uspehu te uprizoritve poleg ostalih pevcevfgdč. Ribičeva, gg. Marčec, Janko, Orel i. dr.). — Tako je imela predstava poleg dramatične izrazitosti znake skrbne glasbene obdelave — pri čemer je treba v prvi vrsti imenovati orkester pod dirigentom g. D. Švaro — in je tako pri občinstvu dosegla lep uspeh.
Natančnejše poročilo bo sledilo ob reprizi.
W.
•
Vilko Fajdiga, Božji otroci. — Izšla je v založbi Škofijskega vodstva Marijinih družb knjiga za duhovno obnovo profesorja dr. Vilka F a j-dige: Božji otroci, (str. 128), posvečena Mariji z Brezij. Knjiga je zbirka duhovnih govorov. ki naj pokaže luč od luči«, katera naj prinese človeku pravi mir božji. Za božične praznike, ki so posvečeni božjemu miru — Mir ljudem na zemlji! — toplo priporočamo to duhovno čtivo, ki ga je spisai eden naših najizobraženejših in najboljših cerkvenih govornikov.
Pasijonske igre v Oberammergau-u
Odbor za pasijonske igre v Oberammergau-u je razglasil sklep, da prihodnje leto zaradi vojne teh uprizoritev ne bo. Teh iger sploh ne bo, dokler bo trajala vojna. Obenem je odbor tudi sprejel sklep, da se tradicionalni pasion uprizori takoj prvo leto po končani vojni.
Slovarček izumirajočega indijanskega rodu
Jorge A. Lira, župnik v mestu Cuzco, ki je bilo nekdaj glavno mesto starega indijanskega rodu Inke.', dovršuje slovarček jezika »kvehua«. To je jezik, ki je med ostanki Indijancev po Južni Ameriki še najbolj razširjen. Priletni duhovnik je v občevanju z Indijanci spoznal, kako Evropejca in sploh tujca pri delovanju med Indijanci ovira nepoznavanje njihovega jezika, zato je sklenil odpraviti ta primanjkljaj. Jezikovne m slovstvene drobce je zbiral prav za prav vsa leta, kar je med njimi in sedaj dozoreva njegovo življenjsko delo v slovarček, ki bo imel okrog 500 strani, popolno slovnico »kvehua« jezika in seznam rastlin in krajevnih imen v tem jeziku. Po podatkih antropološkega instituta v Meksiki govori »kvehua« jezik še 11 milijonov Indijancev v državah Peru, Bolivija, Ecuador in Argentina. V zadnjem času je med peruanskimi znanstveniki zelo narastlo zanimanje za »kvehua« jezik in njegov kulturni krog.
Živel od ponarejanja odlikovanj
V Bruslju so te dni prijeli in zaprli nekega odvetnika po imenu Brezet, ki je izrabil željo nekaterih krogov po z odlikovanji obloženih prsih in ]x> visokih naslovih. Imel je celo podjetje, pisarno ali trgovino ali kaj, kjer so se kar joo ceniku dobila odlikovanja skoraj vseh dežel na svetu z vsemi pripadajočimi listinami in ovitki. Zanimivo pa je, da so bila bližnja odlikovanja dražja kot oddaljenejša. Neki nemški dnevnik iz Prage poroča, da se je v tej zbirki za 50.000 frankov že dobilo odlikovanje »francoske častne legije«, manjša odlikovanja so bila pa seveda cenejša. Za nekaj' tisoč frankov se je dobil red »kondorja in And«, spremno pismo je bilo podpisano od nekega že zdavnaj umrlega predsednika Bolivije. Najcenejše, kar je bilo tu na razpolago, pa je bilo odlikovanje »Cesarski hišni red Nj. Vel. Hula Hom Kiao, vladarja Siama«. Ta se je dobil, dokler policija podjetja ni ustavila, že za 500 frankov. Najbolj zanimivo pri vsej tej obrti pa je to, da se je s podeljevanjem ponarejenih odlikovanj preživljal že stari Brezet, ki je slednjič z nekim
Letos v juniju, ko se je mednarodni položaj začel zaostrovati, so Švicarji v posebnih posodah spustili v jezeru Thuner 22 vagonov žita in vse t« potopili 40 m globoko, da bi bilo žito varno pred letalskimi napadi. V novembru, torej po petih mesecih, so ta svoj krušni zaklad dvignili, da bi videli, kako se je žito ohranilo. Žito je bilo popolnoma nepokvarjeno. Po tem posrečenem posknsn se nam obetajo nove žitne shrambe — pod vodo.
Slika kaže dviganje te shrambe.
škandalom dvignil veliko prahu po vsem kulturnem svetu in se s tem onemogočil. Iznašel je nekje neko republiko, v katere imenu je podeljeval dobička-nosna odlikovanja in naslove. Nekega dne je ves tisk zavpil, da bo predsednik republike »Cunany« odpotoval na uradni obisk v Pariz. Naslednje dni so prihajale fotografije in življenjepisi »Njegove Ekscelence«, Adolfa Brezeta, predsednika republike Cunany. Državnik Brezet se je že nastanil v Parizu in začel dajati prve intervjuje časnikarjem, prodajal je že dovoljenja za izrabljanje rudnikov in petrolejskih vrelcev na »njegovem« ozemlju, nekaj ljudi, pri katerih je naletel na »razumevanje«, je tudi odlikoval in jim podelil visoke naslove. Medtem pa je tudi guverner francoske Guajane sporočil, da je Brezet ubegli mornar in da »republika Cunany« ni nič drugega kot neka pozabljena pokrajina v brazilskem pragozdu. Za to pustolovščino so staremu Brezetu naložili nekaj mesecev zapora. Kakor je videti, sad ni padel daleč od drevesa in tudi sin, ki je v Bruslju nadaljeval ta posel, bo najbrž moral svoj delež — odsedeti.
ŠPORT
športni drobiž
Slovaški smučarji se udeležijo zimskošportnega tedna v Garmi6ch-Partenkirchenu. Sedem tekačev pojde tja.
Dvoboj med norveškimi in švedskimi boksarji
je končal neodločeno 8: 8. Borba se je vršila v Oslu.
Nogomet v Angliji. Angleška regionalna prvenstva prvenstva se končajo 3. februarja 1940. Preko božičnih praznikov bodo prav pridno igrali. Z 10, februarjem se prično ožja tekmovanja. Za skupini A in B je bilo določeno, da bodo tretjerazredna moštva imela lastna tekmovanja, medtem, ko se bodo klubi prve in druge divizije iz Londona, Southamptona in Portsmoutha med seboj bojevali.
Nogomet v zaprtem prostoru hočejo upeljati na Švedskem. Ta eksperiment bodo tvegali štirje klubi iz Goeteborga, ki bodo izvedli turnir štirih v zaprtem prostoru. Na prostem namreč sedaj na Švedskem ne morejo nikjeT več igrati. Zato hočejo poskusiti v zaprtem prostoru. Vsaka tekma bo trajala po 15 minut, polčas pa je po 7 in pol minut. Moštva bodo obstojala iz šestih igralcev (tako kot pri hokeju na ledu); vratar, dva branilca in trije napadalci. Vsako moštvo nastopi proti vsakemu, tako, da bo še6t iger. Je pa to zanimiv eksperiment, ki z nogometom takorekoč nima nič opravka.
FIFA dela naprej, kar je dokazal zadnji sestanek v Genovi. Tudi se dela na resni izvedbi svetovnega prvenstva in merodajni činitelji v mednarodni nogometni zvezi upajo, da se bo dalo to prvenstvo izvesti leta 1942. Odločitev, komu naj se izroči izvedba tega prvenstva, se bo nekoliko zavlekla, ker radi svetovno-političnega položaja tega 6edaj še ni6o mogli definitivno skleniti. V Genovi 60 namreč sklenili, da kongres FIFE ne bo v maju v Luksemburgu, temveč šele meseca septembra. Do tedaj pa bo položaj še bolj jasen kakor do spomladi.
Na 6eji eksekutive so bili z izjemo predsednika J. Rimeta, ki je moral iz družinskih vzrokov ostati doma, skoraj vsi člani navzoči. Precej so debatirali o mednarodnem nogometnem športu in 60 posamezni člani eksekutive živahno posegali v fizgovor. Predvsem 60 ugotovili, da bodo državne zveze vse ukrenile, da se podpre delovanje FIFE v mednarodnem nogometu še ni opaziti znatnejših omejitev.	i
Osnutek pravil za svetovno prvenstvo je bil po dolgem posvetovanju sprejet. Ima razne spremembe in novosti, katere mora še potrditi kongres FIFE.
Komna vabi
Okrog Bogatina po prostrani Komni je že vse belo. Letos je že četrta zima, odkar stoji v tem smuškem raju jKmosni Dom SPD na Komni, središče tega smučarskega kraljestva. Komna je pripravljena, da sprejme v svojo notranjost vse, kar je jiotrebno užitkov in razvedrila. Ze v prihodnjih dnevih l>o oživela Komna ob prihodu množice smučarjev. Posebno za božične praznike in za Novo leto je tam nad vse prijetno, vsakdo 6e jx>čuti v pisani druščini povsem domačega. Podnevi se pridno smučamo in pražimo na soncu in uživamo druge smučarske dobrote, zvečer pa se zabavamo. Kdor je vse to že enkrat doživel na Komni, ga spomini na sončne dneve in prijetne večere na Komni zopet potegnejo iz življenjske vsakdanjosti r vso silo v hribovsko zatišje. Na Komni se srečajo številni znanci, čeprav niso bili dogovorjeni. Od vseh koncev in krajev naše zemlje prihaja narod na Komno. Ze takoj po prihodu se tvorijo manjše skupine, ki se odločijo za smučarski tečaj ali za izlete ter zbirajo informacije pri onih, ki jioznajo tajnosti prostranih smučišč na Komni. Vodja stalne smiiške šole na Komni vodi smuške abecedarje na travnik učenosti na Planini na Kraju. Še važnejše je zanesljivo vodstvo na izletih; pravi užitek so izletnikom, ki se jiočutijo varne na svojih smuških potovanjih, romanjih in divjih spustih širom Konme.
Prijeten je povratek v topli Planinski doni na Komni, kjer se Čuti vsak kot doma. Tudi najbolj
razvajeni pride na svoj račun, saj je tam na razpolago garderoba, sušilnica, »mazaliiica« za smuči, prhe in mehke jx>stelje za počitek. Za prehrano je najbolje preskrbljeno in oskrbnica budno pazi, da ustreže vsakemu gostu, kolikor je le v njeni moči. Priporočljivo je, da si turisti pravočasno preskrbijo ležišča, ker je vsako leto mnogo povpraševanja po sobah v Domu na Komni, in je žalostno gledati, ko se mora včasih smučar vrniti v dolino, ker si ni pravočasno preskrbel ležišča. Za božične praznike je še nekaj prostora, zato hitite z naročili.
Lepa je Komna, ko je zavita v debelo sneženo odejo, vsa drugačna kot v poletju. Zimska priroda ji da značilne oblike. Smučar, ki drsi jx> njenih vrhovih, dolinah, globelih in kontah, ima obilo užitka v pogledu na vso to nanizano bogastvo barv, luči, senc in oblik. S prijetnimi spomini na vso to lepoto, z obžalovanjem, ker je vse prehitro minila blažena doma komenskih dni, se vračamo zdravi, zagoreli, veseli in razigrani k delu in dolžnostim v dolini.
Smučarski klub Ljubljana. Odhod tekmovalcev v tečaj na Pokljuko je 25. t. m. z vlakom ob 7. uri. Tečajniki naj bodo na Glavnem kolodvoru najpozneje do 6.40. Pri nakupu cele običajne karte zahtevajte pri blagajni obrazec: »Potvrda o bo-ravku.«
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS
22. decembra 1939
Rateče-Planica 870 m: —17, jnsno, mirno, 40 cm snega, osraiijen, skakalnica uporabna.
Planica-Slatina (Dom Ilirija) 950 m: —17, jasno, mirno. 50 cm »nega, ottrenjen.
Planica-Tamar DOS m; —17, jasn o, mimo, 60 om sneiru, osrenjen.
Pei-Petelinjek 1U0 m: —17, jasno, mirno, 70 em snega, osrenjen.
Dom na Kofcah 1500 m: — 12. jasno, 50 cm snega, »rež.
Tržič 520 m: —9, jasno, 25 cm snega, srež.
Sodraiica 550 m: —6, 17 jasuo, 17 cm enega, osrenjen
Kranjska gora Slo m: —16, barometer stoji mirno, jnM.no, mirno, 25 cm snega, osrenjen, sanka-lišče uporabno.
IIlikovnik: 35 cm snega, osre.njen.
Bled 510 m: —12, barometer se dviga, jasno, mirno, 21 cm snega, osrenjen.
Pokljuka 1300 m: —11, jasno, mirno, 80 om snega, osrenjen.
Radovljica 170 m. —16, barometer se dviga, jasno, mirno. 20 cm snega, srež.
Bohinj-Sv. Janez 530 m: —10. barometer se dviga, jasno, mirno, 40 cm snega, osrenjen.
Bohinj-Zlatorog 530 m: —8, 35 om snega, osrenjen.
Dom na Komni 1520 m: —16, jasno, 120 em snega, osrenjen.
Bohinjska Bistrica• —U, Jasno, mirno, 30 em snega, osrenjen.
Jesenice 584 m: —14, barometer it. dviga, jasno, 16 cm snega, srež.
Dom na Krvavcu 1700 m: —12, Jasno, 60 em »nega, osrenjen.
Velika Planina 1558 m: —11, jasno, 60 em »nega, osrenjen.
Orolnova koča na Črni Prsti 1SU m: —33, Jasno, 9(1 e.m snega, osrenjen.
Koča na Zelenici 1531 m: —15, jasno, mirno, SO om snega, osrenjen.
Kamniška Bistrica «01 m: —6, jasno 20 eim snega.
Jezersko 890 m: —17, jasno, mirno, 26 m snega, osrenjen.
Škofja Loka 350 m: —IS. barometer se dviga, JRsno, mirno, 17 e.m »nega, srež.
Polievo 020 m: —10, jasno, 13 cm "»nega, srež.
Bloke 900 m: —5, oblačno, 15 cm snega, osrenjen.
Pohorski dom in Mariborska kofa: —12, vetrovno. lo cm snegR, srenec.
Motirska planina II44 m: —12, lasno, SO em »nega, Brež.
Rimski vrelec 530 m: —14, jasno, IS »m sneg«, osrenjen.
Peca 1051 m: —13, jasno, mirno, 12 prSiča na 4* podloge, srenec.
Ruška koča 121) in Sokolski dom 1100 m: —13, jnsnn. mirno, 10 cm Rnog«, srenec.
Scnjorjcv dom 1522 m: —17, jasno, mirno, lfl cm snega, srenec.
Ribnica na Pohorju 711 m; —12, jssno, 11 em snega, osrenjen.
21. decembra 1939.
Lisca »17 m: jasno, mirno, lo cm pršita na S podlage.
Vsaka krogla ne zadene
Čudni slučaji v dežju krogel
Na vseh frontah sedanje vojne streljajo, tu fci tam tudi iz vseh pušk in vseh strojnic, prava toča krogel. Število izstreljenih krogel znaša milijone in milijone. S tem pa se poveča tudi možnost izrednih poti, ki jo ta ali ona krogla napravi. Ker k sreči vsaka krogla ne zadene, jih na tisoče in tisoče sfrči po zraku tjavendan in v vrsti tolikih slučajev se zgode tudi izredni, ki se le redkokdaj ponove. Tako so v vojni med leti 1914—1918 našli včasih na tleh nemške in francoske krogle, ki so v zraku trčile skupaj in se v hipu zgnetle v čudno kepo svinca in onemogle padle na tla. Ce pomislimo, kako velik je prostor, po katerem sovražne vrste streljajo druga proti drugi in v kako različnih časih sprožijo svoje puške eni in drugi, pa se dve majnih krogli na tej poti najdeta in se zaletita druga v drugo — to je pač slučaj, ki ga je vnaprej kaj težko preračunati. Dva sta morala izstreliti istočasno ali vsaj točno drug proti drugemu, ker v poševni smeri bi se krogli kvečjemu odbili v stran, ne bi se pa strnili v kovinsko kepo.
Pa tudi pri topovskem streljanju so se dogodili taki izredni primeri, čeprav mnogo redkeje, ker se topovskih krogel izstreli dosti manj. V berlinskem muzeju orožja je razstavljen top, ki mu ie prav v trenutku, ko je bil že nabit, v cev priletela granata iz sovražnikovega topa. Top je sicer raztrgalo, vojaku pa se k sreči ni zgodilo nič. Vsi se še spominjamo neke slike z avstrijsko-ruske fronte, ki je predstavljala topovsko cev, v katero je priletela granata iz sovražnikovega topa in jo tako razgnala na vse strani, da je bila videti kot široko odprt cvet.
Nimajo pa čudnih potov samo krogle, ki frče po zraku. Tudi kaka krogla, ki je prišla v telo človeka, pa je niso potegnili ven, včasih napravi čudno pot. Tako je bil pred nekaj meseci v Sid-neyju v Avstraliji operiran neki bivši vojak, ki ga je v svetovni vdjni — pred Galipolijem — zadela krogla v ramo. Ni si iz tega nič storil, ker je mislil, da ga je samo malo oplazila. V poznejših letih pa je v križu- začel čutiti »revmatične« zbodljaje. Bolelo ga je tudi v trebuhu in slednjič se je dal operirati. Iz hrbta so mu potegnili kroglo, ki je pred tolikimi leti pri rami prišla v telo. V letih je neopazno napravila precej dolgo pot in šele, ko se je jela plaziti ob hrbtenici, je z bolečinami opomnila moža, da je še v telesu.
Ko so Japonci oblegali neko kitajsko mesto, je z okna neke goreče hiše, ki pa je bila videti popolnoma prazna, padel strel in krogla je zadela japonskega častnika, ki je obležal na mestu mrtev. Jajx>nci so takoj planili v hišo in jo z vso natančnostjo preiskali, toda nikogar niso našli. Pač pa so na nekem oknu našli revolver, na katerem se je poznalo, da je bil pred kratkim izstreljen in tudi krogla, ki so jo potegnili iz častnikovega telesa, je spadala v to cev. Ko je ogenj prišel do nabitega revolverja, je ta sam od sebe izstrelil edino kroglo, ki je še bila v njem in prečtiden slučaj je hotel, da je krogla »mojstrsko« zadela.
Taki spomini so sedaj, ko se po Evropi spet strelja z vso ihto, obujajo starim vojakom in menda imajo prav, ko pravijo, da so še najboljše tiste krogle, ki se v zraku zalete druga v drugo in onemogle v eni kepi padejo na tla.
ie nekaj številk o ljubljanskem konzumu
Ljubljana, 22. decembra.
Včeraj smo objavili nekatere številke o količini raznih živil, ki so jih Ljubljančani pospravili od 1. decembra 1938 do 30. novembra 1939. Te podatke je sestavil mestni trošarinski urad. Danes poglejmo še nekaj drugih številk, predvsem onih, ki nam kažejo, kako so se udejstvovala grla vrlih ljubljanskih občanov.
Ruma, araka, likerjev, esenc in arome brez ali z alkoholom je steklo po grlih 30.724 litrov, špirita in žganja vseh vrst pa za 66.500 hektoli-trskih stopenj. Zelo visoka je številka vina iz sodov. Tega so Ljubljančani popili 3,941.172 litrov. Ako računamo, da ima Velika Ljubljana okrog 80 tisoč prebivalcev, pride na vsakega Ljubljančana povprečno 49 litrov vina. Vina v steklenicah, rebule, terana, vermuta in sličnih vin, ki so izdelana na območju mestne občine, se je popilo 20.394 litrov, izvenljubljanskega vermuta, prošeka, ma-raskina, bermeta, bakarske vodice, fruškogorskega bisera in podobnih pijač v steklenicah pa 25.010 litrov. Šampanjca in drugih inozemskih penečih vin izkazuje statistika samo 47 steklenic po 7 del. Gotovo se ga je popilo več, seveda tako, da ni bila plačana mestna trošarina. Domačih boljših penečih vin je šlo 2522 steklenic po 7 del. Močno je narastel konzum piva, k čemer je precej pripomoglo novo laško pivo, ki ga je bilo zelo mnogo uvoženega v Ljubljano. Ljubljančani so v 12 mesecih popili 1,101.265' litrov piva. Pri alkoholnih pijačah pijejo Ljubljančani radi tudi razne mineralne voae in sifon. Teh je bilo potrošenih •431.632 litrov.
Številke o potrošnji brezalkoholnih pijač so razmeroma nizke. Sadnega mošta je šlo 30.870 li-tov, vina iz jagod, malinovca in drugih sadnih sokov pa 18.882 kg. Seveda je pri tem računano samo to, kar je bilo na mestno ozemlje uvoženo. Limonove, vinske in mlečne kisline ter drugih sadnih kislin in sirupov ter izvlečkov je bilo porabljenih 19.662 kg,
Priljubljeni pijači sta kava in čaj. Surove kava vseh vrst in čaja v preprostih zavitkih je šlo skupno 75.900 kg. Ker je trošarina na obe živili ista, jih knjižijo kar skupno. Toda računajo, da odpade od te številke na čaj okrog 10.000 kg, ostalo pa na surovo kavo. Žgane kave je bilo porabljene 13.427 kg, žitne kave vseh vrst in kavi-nih dodatkov (cikorije) pa 121.406 kg. Pri zadnji številki pa niso všteti izdelki tovarn na ozemlju Ljubljane, n. pr. Kolinske.
Zelo važno hranilo je sladkor. Tega so Ljubljančani v letu dni potrošili 1,651.153 kg. Čokolade, kakava, izdelkov iz njiju, raznega kandit-nega blaga, slaščic in boljšega peciva je bilo uvoženega v Ljubljano skupno 62.038 kg, ostalega ' peciva slabše vrste pa 40.288 kg. Vanilije, žafrana, muškatnega oreha in cveta ter kapre je bilo potrošenih 778 kg, drugih dišav in začimb, kakor
opra, cimeta, paprike, nageljnovih žbic, Juhana, ggyja in podobno pa 14.529 kg. Navadnega mila za pranje in za industrijske
E
namene je prišlo v Ljubljano 369.293 kg, raznega toaletnega in medicinskega mila pa 36.560 kg. Pralne sode 35.263 kg.
Precejšnje so številke o kurivu. Mehkih drv, butar, trsk in šote so Ljubljančani v enem letu okurili 24.203 kub. metre, trdih drv pa 109.079 ub. metrov. Oglja je bilo porabljenega 666.301 kilogram. Premoga za kurjavo je zgorelo 53.899 ton, premoga za industrijske namene pa 21.310 ton. Razmeroma majhna je številka o uvoženem koksu, namreč 343 ton. Pozna se, da ga je v zadnjem času pričela v večjih množinah izdelovati ljubljanska plinarna. Bencina, bencola in raznih pogonskih plinov je bilo uvoženih v Ljubljano 1 milijon 403.541 kg, od tega odpade na nafto v surovem stanju 655.908 kg.
Zanimivi so še primerjalni podatki o potrošnji odnosno nakupovanju nekaterih življenjskih potrebščin v trimesečju september, oktober in november letošnjega leta in v istem razdobju lanskega leta. Nekatere teh številk so nesorazmerno narastle, kar je posledica kopičenja življenjskih potrebščin pri nekaterih zasebnikih. Tako je šlo letos n. pr. riža 146.640 kg, lansko leto v istem razdobju 118.348 kg, torej letos za 35.775 kg več. Pralnega mila je šlo lansko leto 85.050 kg, letos pa 129.185 kg, ali 44.138 kg več. Skoraj za 100 odstotkov je porastel konzum kave. Lansko leto je šlo kave 16.598 kg, letos pa kar 41.759 kg. Sladkorja lansko leto 370.990 kg, letos 442.258 kg, itd.
^trojki
kotiček
SLON SAMBO
(203) Drugo jutro sta pripovedovala svoje zgodbe in vprašala po Sambu. Ena od podgan je vedela, da živi Sambo nedaleč v gozdu. »Mirno in zadovoljno živi ondi, in je vesel, da ne vidi nobenega človeka,« je še dodala. »Toda on nama mora popraviti ušesa,« je rekel Filip, in podgana je obljubila: »Vprašala ga bom, ali bi vidva mogla z njim govoriti.« Nato se je napotila k slonu.
Šotori in obleka, kakršno bodo imeli člani Byrdove ekspedicije, ki je že z dvema ladjama odplula na južni tečaj.
Brat v pijanosti zaklal brata
Celje, 22. decembra.
Veliki senat okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval g. dr. Dolničar, je danes dopoldne obravnaval žalostni dogodek, ki se je odigral 12. novembra v Belem potoku pri Frankolovem. Tega dne sta bila brata Kresnik Ivan in Alojz na svojem domu v Lindeku, kjer sta pila nekaj hru-ševca. Popoldne sta se zadrževala pri Pavlečevih v Belem potoku in pila belo vino in hruševec. Lojze ni bil pijan, močno vinjen pa je bil njegov brat Ivan. Okrog 4 popoldne sta se brata pričela odpravljati proti domu. Lojze je zahteval od brata Ivana, naj mu vrne žepni nožek, katerega mu je posodil, ko je šel k vojakom. Med bratoma je nastalo prerekanje, da sta se spoprijela in začela prerivati. Ivan, ki je bil močno vinjen, je potegnil iz žepa nož in ga z vso silo zasadil v prsa svojemu bratu. Rezilo je predrlo srce in je Lojze v dveh urah izdihnil. Ivan je danes skesano priznal grozno dejanje in se zjokal pred sodniki. Sodišče ga je obsodilo na 2 leti in pol ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja in 500 din povprečnine. Ivan je kazen sprejel.
(204) »Moram paziti, da bom še pred poldnevom tam,« si je mislila podgana, »sicer bo že spal«. In zares je dobila Samba in tudi o pravem času. Prosila ga je prav lepo, naj fantoma pomaga. A Sambo je divje zatrobil: »Kaj pa še! Še na mar mi ne pride! Jaz hočem svoj mir, in da ne vidim nobenega človeka več!« Ves raz-ljučen je pograbil podgano za rep in jo silno premikastil.
Celjske novice
e Cenjene inserente opozarjamo, da sprejema podružnica »Slovenca« v Celju oglase za božično številko le do 10 dopoldne.	|
c Zglasitev mladeničev, roj. 1920, 1921 in 1922. ' Na podlagi čl. 10. in 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter določil začasnega pravilnika za rekrutovanje mladeničev za stalni kader poziva mestno poglavarstvo vse v celjski občini bivajoče mladeniče, roj. v letih 1920, 1921, 1922 neglede na njih pristojnost, da se radi vpisa v vojaško evidenco takoj zglase pri vojaškem referentu v sobi št. 19 med uradnimi urami od 9 do 12 dopoldne. S seboj morajo prinesti krstni list, domovnico, družinsko polo, zadnje šolsko in učno izpričevalo, vojaške izprave in uverenja starejših članov družine, mladeniči roj. 1. 1920, in 1921. pa tudi potrdilo o svoječasni vojaški prijavi. Odsotne in obolele mladeniče morajo prijaviti njihovi starši, bratje, sestre, stano- in delodajalci. Nevednost o razglasu ne opravičuje in se bo proti vsakemu, ki se ne bi,,pravočasno odzval temu pozivu, najstrožje postopalo. Rok prijave je do 15. januarja 1940.
c Loterija FO na Polzeli, ki je bila določena za Štefanovo, je zaradi tehničnih zaprek preložena.
c Zaključni račun o gospodarstvu celjske mestne občine, njenih podjetij in skladov za obračunsko leto 1938-39 je v smislu zakona 112 o mestnih občinah razpoložen v obči pregled pri mestnem računovodstvu od 23. do 30. decembra med navadnimi uradnimi urami. Morebitne ugovore je treba vložiti pismeno v navedenem roku pri mestnem poglavarstvu.
c Nesreče. Križ si je nalomil pri padcu v Grajski vasi pri Goinilskem 50 letni posestnik Ivan Gobec. V Celju je padel ia si hudo poškodoval obe nogi 34 letni delavec Kalist Vaga. — V Pre-korjih pri Škofji vasi je padel pri smučanju in si zlomil levo nogo v členku 11 letni posestniški sin Arnšek Anton. V Prekopih pri Vranskem si je pri delu zlomil levo roko v ramenu 79 letni Vranič Matija.
PoGesii in dobro kupite:
Damske plašče, moške suknje, obleke, pum-parice, damsko in moško toplo perilo, nogavice in rokavice pri
Kolbezen Franc, Celje_
c Zlate prstane in zapestnice je poneverila.
Pred tremi tedni smo poročali o predrzni goljufiji v trgovini Lečnik na Glavnem trgu. Od prodajalke je s ponarejenim pismom neke ugledne celjske družine izvabila 13 letna deklica 3 zlate prstane in 3 zlate zapestnice, v vrednosti 3.000 din. V pismu je bilo navedeno, da bo gospa kupila prstane, ostalo pa vrnila osebno ter plačala. Ko so opozorili gospo, naj vrne na vpogled poslane predmete, so ugotovili, da je vse prevara. Predvčerajšnjim se je pojavilo isto dekle v trgovini Salmič na Dečkovem trgu s prav takim pismom. Gospa Salmičeva je čitala časopise in je postala pozorna ter je dekletu dejala, naj se vrne čez nekaj časa, ko ji bo pripravila željeno. Med tem časom je obvestila policijo. Policijski agent g. Rupreht je deklico ustavil na Dečkovem trgu ter jo pozval, naj gre z njim v trgovino Salmič. Deklica pa je zbežala po Gosposki ulici, vendar jo je policijski agent dohitel, odpeljal v trgovino, nato na policijsko straž-
nico, kjer je dekle po dolgem oklevanju priznalo tatvino. Goljufivka ima šele 13 let in izhaja iz ugledne družine. Ukradene prstane in zapestnice je deloma prodala pri nekem celjskem urarju, drugo pa je imela skrito na stanovanju pri svoji teti.
Po nesreči ustrelil namesto kune 12 letnega dečka
Celje, 22. decembra.
Iz Solčave nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je odigral v Jankovem gozdu, last posestnika Glojeka Roka v Solčavi v gornji Savinjski dolini. I'o nesreči je ustrelil 28 letni posestniški sin Plesnik Urban ml. iz Solčave 12 letnega posestniškega sina Glojeka Roka. ki mu je pri lovu pomagal kot gonjač po gozdu na smrekah loviti, odnosno poditi kune.
Plesnik Martin je prišel okoli 2 popoldne po nekem opravku na Glojekov dom. Med jiotjo je opazil v gozdu na Smrekah kune. Kot vnet lovec je takoj tekel h Glojeku in poprosil očeta in njegovega sina Bernarda, da bi mu pomagala preganjati kune p6 gozdu* Vsi so se takoj podali proti gozdu. Na 400 m oddaljenih •smrekah so opazili kune in se tiho in skrivaj priplazili v bližino smrek. Plesnik IJrban se je postavil s svojo dvocevko 12 m od smreke, Glojek Bernad pu je bil oddaljen nekako 8 m od smreke, na katerih so sedele kune. V tem trenutku je pritekel za n jimi tudi 12 letni Glojek Rok in zlezel na smreko z gostim vejevjem in povedal ter tudi pokazal s prstom, kje se skrivata dve kuni. Plesnik je izprožil puško, a šibre niso zadele kun, temveč Roka, da se je zvalil z vej ter treščil 12 m globoko na tla. Fant je po dveh minutah izdihnil in so ga odnesli na dom Plesnik se je sam prijavil orožništvu in priznal dejanje. Seveda ga je nesreča zelo presunila, da se je razjokal nad nesrečnim fantom, katerega je imel zelo rad. Vsi obžalujejo Roka, pa tudi Plešnika Fanta so pokopali na pokopališču v Solčavi. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno so žalje!
Št. Vid pri Planini
Smrt vzornega moža. Umrl je vrl naš katoliški mož in oče g. Franc Kolman, posestnik na Vrhu št. 11, občina Planina pri Sevnici. 37 let je živel srečno v zakonu s svojo ženo Antonijo, roj. Zakošek, ter dosegel starost 76 let. Bog jima je dal 16 otrok, od katerih jih živi še deset, najstarejši med njimi je duhovnik in službuje kot kaplan v Rušah pri Mariboru. Pokojnik je bil veren naš pristaš in zvest naročnik »Slovenca«. Pogreb bo danes, v soboto, predpoldne. Naj v miru počiva, sorodnikom naše iskreno sožalje!
Topničarska baterij« na zahodni ironti v poineni »ognju«
V zaledju se zbirajo množico vedno novega vojaštva
Požar dunajske Rotunde pred sodiščem
17. septembra I. 1937 je v dunajskem Pratru pogorela slavna Rotunda, ki je bila poleg cerkve sv. Štefana ena izmed značilnosti nekdanjega Dunaja in je v zadnji dobi služila za razstavni prostor. Požar je po vsej Evropi vzbudil veliko pozornost. Ker 11 velikih tvrdk še ni odpeljalo svojega razstavljenega blaga iz prostorov, je tudi to blago vse zgorelo, s čimer so vse te razstavljajoče tvrdke skupno imele škode 160.000 šilingov. Tvrdke so tožile Dunajski velesejem, d. d., zahtevale od njega odškodnino, češ da družba ni dovolj poskrbela za varnostne naprave, da bi preprečila požar takega obsega. Rotunda je tudi že dolgo bila. navaja tožba, v razpadanju in v njej sploh ne bi smeli prirediti nobene razstave več. Zato je družba, ki je tudi take prostore še dajala v najem, za škodo odgovorna.
Dunajsko deželno sodišče je po daljšem dokazovanju razsodilo, da zahtevek tožbe ni upravičen. Tožba je nato odromala na višje inštance in je slednjič prišla ponovno pred prvo sodišče, da vnovič razsodi. Pa tudi druga sodba je razsodila prav tako. Zaradi priziva tožečih tvrdk se je s tožbo že pred kratkim pečalo vrhovno sodišče — že v drugič. Po večurnem razpravljanju je senat odločil, da se stvar vrne prvemu sodišču v ponovno razpravljanje in razsoio. Zaslišane bodo še nove priče, predvsem pa bodo izvedenci pojasnili vprašanje, ali je Dunajski velesejem po končanem velesejmu ukrenil potrebno za varnost razstavnega prostora in tam ostalega blaga, oziroma ali so bili njegovi ukrepi toliko skrbni, da ga odvezujejo od odgovornosti za škodo, ako je kljub temu nastala. Pravda je torej po več kot dveh ietih še vedno na isti stopnji.
Izdelovalnica likerje*, desertnih vin, »irupov in žga
Jakob 9erfjavec
Maribor - Gosposka ulica štev. 9
Telefon 25-80	Na drobno in na debelo
njarna
Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača
Spcc/fa/iteta: Orenčak in vermut
Iz Julijske Krajine
f Nikolaj Kocijančič. Dne 16. decembra je mirno v Gospodu zaspal g. Nikolaj Kocijančič, upokojeni župnik. Umrl je na rojstnem domu v Šlovrencu pri Neblem v zapadnih Brdih. Rodil se je 27. oktobra 1860, v mašnika je bil posvečen 17. avgusta 1884. Najprej je kaplanoval v Cerknem, 1. 1889 je pa šel za župnika v Roče. Zaradi živčne bolejzni je 1. 1907 stopil v pokoj in se je kmalu nato stalno naselil na svojem rojstnem domu, kjer je v zatišju prebil in pretrpel nad trideset let. Pred boleznijo se je ranjki živo zanimal za javno življenje in je okoli 1. 1890 vodil tolminsko »mladino«, ki se je zbirala za mladim dr. Antonom Gregorčičem in se borili proti skupini okoli drja Tonklija. Bil je odločen in borben mož. Bolezen ga je seveda strla in ga napravila samosvojega. Ostal je pa še vedno dobrega in plemenitega srca. Svojo pokojnino je vsak mesec sproti razdelil. Kljub temu, da ni maševal, je vsak dan molil bre-vir in opravljal tudi druge pobožnosti. Na svoj duhovniški stan je bil zmeraj ponosen in vedno dostojno oblečen. V ponedeljek, 18. decembra je domača fara ob spremstvu številnih okoliških duhovnikov priredila možu-trpinu slovesen pogreb. Naj njegova razboljena duša najde v Bogu svoj blagoslovljeni mir!
Važno opozorilo. Do 31. decembra t. 1. morajo vsi lastniki naznaniti županstvu svoja stanovanjska poslopja (čase urbane). Naznaniti je treba zdaj vsa poslopja, razen tehle: poslopja, ki jih je že davkarija označila kot »kmečke hiše« (čase rurali) in za katere se torej ne plačuje hišna dohodnina; svetišča, pokopališča, trdnjave. Vsa druga poslopja je treba zdaj prijaviti. Prijavni obrazci se dobijo na županstvih. Kdor ne izvrši do konca 1939 prijave, bo kaznovan z globo od 100 do 2000 lir. Na vprašanje, ali je treba prijaviti tudi župnišče, odgovor: Seveda! Prijaviti župnišča ni treba le tedaj, če je bilo župnišče od davkarije označeno za kmečko poslopje.
Tatovi cerkvenih zvonov. V zapadnih Brdih in sosedni Furlaniji so se v zadnjem času pojavili drzni tatovi cerkvenih zvonov. V noči 1. decembra so ukradli en zvon pri cerkvici sv. Helene na Venkovem. V noči od 2. do 3. decembra so skušali odnesti zvon pri Devici Mariji na Jezeru nad Golobrdom, ki je podružnica župnije Mirnik. Lopovi so vdrli v cerkev, sneli zvon in vse pripravili, da bi ga spustili iz zvonika na tla. V njihovo nesrečo pa zvona niso mogli spraviti skozi line, ker niso mogli razbiti srednjega stebra in ker ga zaradi pomanjkanja potrebnega orodja niso mogli spustiti tudi po notranjosti zvonika nizdol, so morali brez plena oditi. Najbrže so se zaradi zapoznelega »dela« zbali zore. — Iste dni so na nekem pokopališču blizu Vidma odnesli tri zvonove, O predrznih zločincih ni sledu.
Mati oglasi
V malih •slaalh velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl •Kital t din Debelo tiskane naslovne besede ee računajo dvojno. Najmanjši (nesek ta mali oglas U din. • Malt •rlasl te ulnčujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega enačaja it računa enoknlonska, I mm visoka petltna vrstica po t din. • Za pismene odgovor* glede ■slih atlasov treba prilotltl snamko.
I
Kam pa kam?
1
Na Kurešček
vozi avtobus v nedeljo, ponedeljek ln torek izpred Mestnega doma ob 8 zjutraj. — Prijave telefon 36-98.
li
Pohištvo
i
Neveste!
Predno si nabavite pohištvo. si oglejte zalogo izdelanih spalnic ln kuhinj. Cene zmerne. Pavel Okorn, fikofja Loka, Fužinsko predmestje 3.
Moderno spalnico
iz orehove korenine, solidno Izdelano — poceni proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. — Ogleda se na skladišču: LJubljana, Trečna 6,
Šeststanovanjska hiša
enonadstropna, z gospodarskim poslopjem in vrtom, v trnovskem predmestju, ugodno naprodaj. Poizve se: Mala čolnarska 4, Ljubljana.
Krasno parcelo
lepa južna lega, vodovod, elektrika ln zgrajena nova ograja — prodam na Grubarjevem nabr. brez posredovalca. - Martinec, Trnovski pristan 22.
Glasba
Lep kratek klavir
»Mignon«, križane strune, ter nov planino, pisan orehov les, po zelo ugodnih pogojih naprodaj prt tvrdki Ivan Kacin, Domžale.
Božična darila IVAN KRAVOS
Maribor
Aleksandrova c. 13
Najdragocenejše božično darilo
STEINWAY KLAVIR
FOrster, Seiler, Stingl — pri
M. BSuerle - Maribor
Tyrševa ulica 24
Potrtega srca sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je naša predobra in zlata mamica, omika, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa
Ivana Asnitsch, roj. Permoš
danes, v petek, 22. decembra 1939, ob pol 3 popoldne v 61. letu starosti spravljena z Bogom, vdano preminula. — Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, 24. decembra, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Kapiteljska ulica št. 1, na novomeško pokopališče.
Novo mesto — Srebrnile, dne 22. decembra 1939
Andrej Agnitsch, sin — Iva, Mara, Fani, hčere
Angela Agnitsch, roj. Vozel, snaha Ivan Šmalc — mr. ph. Boris Andrijanič, zeta Andrejček, Janez, Ika, Tone, Marinka, vnuki in ostalo sorodstvo
Dobro in prijetno reprodukcijo zioka, stabilni preiem na vseh valovoih dolžinah, solidno izdelavo in lepo zunanjost, automa-tično izbiranje postaj Vam nudi
KOMPAS
MEDIJ ATOR
RADIO
Zastopniki v vseh večjih krajih. — V Ljubljani:
..TEHNIK" Josip Danlal, "SSffJ?*
Motor 3-1HP
bencinski, v dobrem stanju, kupi Tevž A„ Ljubno ob Savnjl.
Elektromotor
220 V, 8 ks, ca. 1B00 obratov, dobro ohranjen, kupim. Remec & Co., Kamnik.

Hranilne knjižice
3% obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Čitajte »Slovenca«
Razno
Najhujši kadilci
postanejo v 3 dneh nekadilci. - Pojasnila daje zastopstvo, Žirovnica, postni predal 5.
Gumbnke, gumbe, plise,
monograme, entel. ažur 'ino »o hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. FranlUkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Prodamo
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Vina
za praznike, izborile kvalitete, z znatnim popustom — pri Senlca, Ulica kneza Koclja, Maribor.
Otroški voziček
skoraj nov, aerodinamična oblika, prodam. Ogleda se ga lahko vsako popoldne. - Slmonlč, Be-zenSkova ulica 30, Zelena Jama.
Na Viliu prodamo
ca. 15 m' jagnetovega lesa za tehnično izdelavo. Poizve se v Kmetski posojilnici v LJubljani.
Trgovci!
Orehova Jedrca, ajdov ln cvetlični med kupite najceneje v Medarnl, LJubljana, židovska ulica C.
Zimsko perilo za božič
športne, smučarske ln lepe modne srajce - dobite Se vedno po Izredno nizkih cenah. »Kreko«, Tavčarjeva ul. 3, podružnica Tyrševa cesta 31.
M. CESAR
vinska trgovina
Ljubljana VII., Gasilska3
Telefon št. 23-69 nudi prvovrstna vina: pristen dolenjski cviček, jsvetoansko črnino, metliško belo, smederevko, rizling,
dalmatinsko belo ln črno, črni burgundec, Fruškogorski biser, razna buteljčna vina, šampanjec, več vrst žganja.
mmm
Vsakovrstno Zl&tO
srebro in briljanta kupuje vsako količino p« najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. /
Objave
II
Dvignite ponudbe v upravi »Slovenca«:
Dobro srce, Edinec,
Gotovina 18972, J. J.,
Krasna parcela,
Park,
Rabljen,
Takoj denar 1949»,
Takojšen nastop,
Vajenka,
Varčna.
Zmožna 19024,
450.000.
Za vedno nas je zapustil naš dobri soprog, oče in stari oče, gospod
Janko Jerala
banovinski ekonom
Na poslednji poti ga spremimo v soboto, 23. decembra 1939, ob 4 pop. izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana, dne 22. decembra 1939
Amalija, soproga — Boža Lah, hči — Andrijan, vnuk

Brez posebnega obvestila
V globoki žalosti naznanjamo, da je umrla naša sestra, ozir. svakinja, gospodična
Anica Petrovec
poštna uradnica
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 23. decembra 1939 ob pol 4 popoldne izpred hiše žalosti Gornji Logatec št. 70.
Logatec, Ljubljana, Milano, dne 23. decembra 1939.
Ciril, brat; Ema, sestra; Nežika, svakinja
Lov z letalom
18
»Zelo je slab,« odgovori Jock. Ozrl se je naokoli in spredaj zagledal neko luč, ki je svetila v presledkih. Takoj je vedel, tla je to svetilnik in da torej vozijo gor ob obali in ne preko Severnega morja. Tudi Red je že zapazil luč in videl, da jo je Jock. Zopet se je nasmehnil.
»Zdaj torej veš, da vozimo na sever. Svetilnik je v IIarwichu, a mi gremo še naprej.« Nato pa se je zresnil. »Fant, ti si mi uganka. A to ti povem: Ako te vzamem s seboj, kamor sera namenjen, boš moral ostati tam.«
Jock ni odgovoril. Naučil se je o pravem času molčati. Redova silna roka je stiskala krmilno kolo; videlo se mu je, da krmari, ne da bi na to mislil, a šlo je dobro. Široko čelo pa se mu je gubančilo in Jock je videl, da nekaj napeto premišljuje.
»Da, takole naredim,« se je končno odločil. »Izkrcam vaju na zemeljskem jeziku Waveney. Veš, kje je to, Freeland?«
»Mislim, da sem o njem že slišal. Ali ni tam prirodni park za ptiče?«
»Da. Tudi koča stoji tam. Ptičar vama bo že dal streho za eno noč in je bosta tudi potrebna. Če pri njem ne, bosta pa kje drugje dobila primerno zavetje, kajti ako veter poneha, bo začelo skoraj gotovo zelo deževati.«
»Red, preveč ste dobri do naju, če pomislim, kako sva vama kar naprej za petami.«
»E, kaj bi tako govorili To je samo del igre.« se zasmeje Red. »Jaz vama nič zlega ne želim, to prepuščam Marku in Jasperju.«
»Res ne morem razumeti, da se navezujete na takšne ljudi,« reče Jock brez ovinkov.
»Kaj hočeš, Freeland, potepuhi in tatovi ne morejo biti drugačni,« bridko odvrne Red. »Res je pa tudi, da sem se jaz rodil v napačnem stoletju. Če bi mi bili dali na izbiro, bi se od-
ločil za sedemnajsto stoletje in bi bil poveljnik gusarske ladje.« Nato pa je takoj začel o drugih stvareh: »Pazi dobro na neke tajne luči, videl boš rdečo in belo. To bo Orness, ki mi bo pomagal najti pravo smer. Mislim pa, da luči prej ko v pol ure še ne bo videti. Zato lahko skočiš mazat.« Jock je takoj odšel. Dosti dobro je poznal motorne stroje, da jih je lahko naoljil. Nato je skočil k Timu, ki je pa sladko spal.
Ko se je vrnil na krov, je bil vihar že vedno kakor prej.
»Ali ne bo precej nevarno, če naju boste hoteli izkrcati? Valovi bodo zelo veliki.«
»Bodi brez skrbi!« ga pomiri Red. »Prav tam se izliva v morje neki potok, ki ga dobro poznam. Ko privozimo v zavetje jezika, bomo v dosti mirnih vodah.«
»Luč!« vzklikne Jock in pokaže s prstom, a Red jih je opazil šele čez nekaj časa.
»Dobre oči imaš,« reče Red in pogleda na kompas; nato smer spremeni in se zasuče za nekaj točk bolj vzhodno.
»V pol ure bomo v potoku,« opomni Red, nato pa zopet umolkne. Jock je bil radoveden, kakšne misli rojijo možu po glavi. Red je bil tat, a si očividno ni storil nič iz tega. A slab ni bil skoz in skoz; imel je lastnosti, ki si jih nehote moral spoštovati.
20. Odrezana in izpostavljena.
Dolga bela črta se je pokazala spredaj skozi temo, žvižganje vetra in sikanje brizgov pa je preglasil zamolkel grom. Jock ga je poznal: bili so valovi, butajoči ob obalo. Veter se je pomiril, gnala pa jih je plima in lanša se je urno bližala c.ilini. Skozi mrak je posvetila luč. Red je pokazal nanjo.
»To je svetilnik v Wavenev. Stoji na griču onstran močvirja. Voda je velika, zato bomo lahko pristali.«
Bučanje je bilo vedno močnejše. Mogočni valovi so se razbijali na obali pod razsežnimi sipinami, a vendar je Jock, ki je ostro napenjal oči, mogel v črti belih valov izpaziti neko vrzel. Red je naravnal čoln prav tjakaj.
Iz teme na levi je zrasla velika sipina. Kakor hitro jo je lanša pustila za seboj, je veter potihnil in že so se znašli v mirnih vodah na odvetrni strani jezika.
»Freeland, zdaj pa le pripelji svojega tovariša na krov!« reče Red, a jock se je obotavljal.
»Kaj bo pa potem, z vami, Red? Pojdete zopet na morje?«
»Kajpada. Do zore imam še dolgo pot.«
»Kaj pa Marko?« vpraša Jock tiše.
Red se je nasmehnil- »Zdi se mi, da si v skrbeh, kaj bo z menoj, Freeland, ne?«
»Res, kajti ta človek je nevaren.«
Red se ja namrščil in rekel: »O, ga bom že ukrotil. Skoči po Tirna!«
Ubogi Tim je bil ves bled in se opotekal, ko je prišel na krov. Ker ie bila pa lanša mirna, si je hitro opomogel. Ladjica je ležaln tik pod strmo sipino peska in proda in Red je Jocku naročil, naj porine desko na obalo.
»Koča se nahaja četrt milje daleč na jeziku. Ne moreta je zgrešiti. Ali imata električno svetilko pri sebi?«
»Jaz jo imam. Red, ali bi ne bilo bolje, da počakate tu, dokler se veter ne poleže?«
»Ne, nevarno bi bilo, ako bi čakal do zore. Z Bogom, Freeland! Mislim, da se ne bova več videla, zato dobro se imej!«
»O, jaz pa mislim, da se prav kmalu zopet snideva. Pa z Bogom. Red, in dosti sreče!«
Jock je s Timom zlezel na obalo, sunil desko naznj na krov. potem pa sta počakala, da se je lanša oddaljila.
»Jock, zakaj si pa rekel tisto besedo?« vpraša Tim.
»Katero?«
»Da se bosta z Redom še videla.«
»Sam ne vem, zakaj,« reče Jock zamišljeno. »A rajši pohitiva! Red je najbrž dobro uganil, kajti kakor hitro se veter poleže, bo lilo kakor iz škafa.«
Pri luči Jockove svetilke sta šla ob obali dalje.
Kmalu sta zagledala nekaj desk, ki so, pribite na kole. segale v potokovo strugo.
»To bo ptičarjevo pristanišče,« reče Jock, »tudi nekakšna steza je tu.«
Steza ju je pripeljala v notranjost jezika, kjer je v globeli med sipinami stala lesena hišica. Bila je iz dobro okatranjenega lesa, streha pa iz nagubanega železa. Luči ni bilo nobene.
»Ptičar je zdoma,« opomni Jock. »Pa vendar vse eno upam, da bova prišla noter.«
Tim je poskusil pri vratih. Bila so zaprta. Poskusila sta pri oknih, a bila so zaprta in znotraj zataknjena.
»Zastonj se trudiva,« reče Jock. »Saj bi lahko vlomil, pa ne maram. Kaj, če bi se spravila v lopo za hišo?«
»Samo, da sva pod streho, kajti dež je ze tu.«
Debele kaplje so jima poškropile lica in stekla sta v lopo. Bila je prazna in neudobna, a bila sta vsaj na suhem Ob steni je ležalo nekaj morske trave. Vsedla sta se nanjo, dočim jima je nad glavama žvižgal veter ia je dež s celimi potoki polival streho.
»Koliko je ura?« je vprašal Tim. Jock te pogledal na svojo zapestno uro in povedal, da je komaj dve proč.
»Imava torej še štiri ure do zore. Tim, kaj ko bi malo zadremala?«
»Pametna misel,« mu je pritrdil Tim. Vlegla sta se vsak na en konec skromnega ležišča in kmalu zaspala.
Za Jugoslovansko tiskarn« v Ljubljani; Jože Kramarlč
izdajatelj: inž. jožt Sotija
Urednik r Viktor Centi*
| LJUBI JANA
Božično veselje
Kar krepko pritiska mraz, pa vendar ne more izprazniti ulic, na katerih je posebno v popoldanskih urah tako živahno vrvenje. Značilna slika za Ljubljano pa so božične izložbe, pred katerimi se zbira mladež. Seveda zanima najmlajše le okoliš Mestnega trga, kjer je največ trgovin z igračami.
Tam pritiskajo svoie nosove ob stekla velikih izložbenih oken in strmijo v začarano pravljico, ki e tako blizu pred njimi in vendar tako daleč. Saj
e res hudo, večina vseh tistih, ki tam gledajo te epote s svojo zunanjostjo že razodevajo, da jim za božič očka in mamica tako pravljično dragih igrač ne bosta kupila. Zato pa pogumno premagujejo mraz, cepetajo z nogami in gledajo lepote, ki se jim bodo kmalu zopet skrile za vse leto.
Drugo središče revne mladine pa je Kongresni trg, na katerem že več dni zeleni gozd božičnih drevesc. Tu mladina ne občuduje, pač pa prisluškuje. Precej se jih je zbralo takih, ki so že v zgodnji mladosti poskusili na svojo pest kaj zaslužiti. ln kadarkoli je sklenjena kupčija ter je treba smrečico odnesti domov, že priskočita dva ali trije ter se ponudijo: »Bom pa jaz nesel!« Ti najmlajši postreščki brez obrtne pravice so presneto okretni. Kakor velik se malček meni z očetom ali materjo, ki sta kupila za svojo družino drevesce, za koliko bo nesel. V svoji vnemi, da bi čim več zaslužil, se marsikdo loti drevesca, ki ga kar meče. S trdno voljo pa ga le odnese, čeprav se mu pri tem šibijo kolena. Na večer tako marsikomu rožljajo v žepu dinarji in ko jo primaha domov, je bogat včasih celo bolj kot njegovi starši, ki so že obrnili zadnje žepe, da bi družini preskrbeli vsaj skromno božičnico.
Veselja predbožičnih dni pa so deležne tudi trgovine, v katerih je vse polno kupcev. Obilo dela imajo povsod, saj vse hiti in pripravlja za božič. Na vse strani prenašajo starši velike zavoje. Iz športnih trgovin pa odnašajo navdušeni smučarji smučke. Sneg, ki je zapadel, je prinesel posebno božično veselje mladini, ki te dni že odhaja na smučišča na Gorenjskem.
Se en dan nas loči od božičnih praznikov,
graznikov miru in ljubezni. Vsa Evropa sicer ne o uživala tega praznika miru s tako neskaljenim veseljem, kakor druga leta. Mi pa smo, hvala
Bogu, v miru dočakali božično veselje. Ali ne bi bilo prav, da bi za ta praznik miru sklenili, da bomo svoje božično veselje poplemenitili še s tem, da bomo vsaj enemu izmed svojih bližnjih napravili skromno delo usmiljenja. Saj je toliko revnih in vse preveč potrebnih veselja. Njihovo veselje pa bo prav gotovo naše najlepše in največje veselje.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izbira! *
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, v nedeljo, in v torek, na praznik sv. Štefana, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.20 zjutraj. Na sveti dan maše v kapeli ne bo.
1 Obnova notranjosti mestne župne cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. Lansko leto 6e je prenovila V6a zunanjost cerkve, ki je po splošni sodbi nad V6e lepo uspela. Letos se je začela obnavljati njena notranjost. Pod spretnim vodstvom slikarskega mojstra Železnika in skrbnim nadzorstvom in svetom arh. prof. Plečnika vsa obnova krasno uspeva. Na vsakega obiskovalca napravi najboljši vtis lepote, miline in veličastja. Šubiceve freske na oboku, osvežne pod veščo roko mojstra Železnika, se vidijo kakor nove. So kakor dragoceni medaljoni v krasnih okvirih, ki razveseljujejo oko ln dušo Ves 6vod (obok) s svoijo nežno rumenkasto barvo — žari — kakor z nebeško svetlobo na V60 cerkev, Nad V6e pa ie srečno uspela obnovitev kapele sv. Frančiška Ks. V njej je bogastva in lepote baročne umetnine in štukature, kakršne nima Jugoslavija. Kamor se ozre oko, obstaneš, občuduješ in se naslajaš na tej lepoti. Nismo vedeli, kako dragocen biser baročne umetnosti hrani naša Ljubljana v te? kap>elil Tudi vsi stranski altarji e slikami in okviri so že obnovljeni in temeljito poživljeni (očiščeni). Vsak altar zsse je bogastvo najlepšega marmorja z umetniškimi izdelki okraskov, sloga in kipov, iz katerih veje poduhovljena svetniška lepota. Koliko dela, truda, ljubezni in sile umetniškega duha je tu zbranega! — Vse delo se bo prihodnje leto nadaljevalo in t božjo pomočjo, upamo — srečno končalo. Čast tihemu in skrbnemu delu g. župnikal
1 Tramvajski promet bo v nedeljo, na sv. večer pomnožen in bodo vozili direktno k sv. Križu ves dan vsi vozovi proge 2 in proge 3 vsakih 6 minut do 22. ure. Na Silvestrov večer bo pa tram-
Danes premiera I
Najprominentnejši umetniki francoskega filma: Edvard VIL:	WiMor Frankon
Kraljica Viktorija: 0ab» Morlai Kraljica Aleksandra: »rlelte Marchal Kitchner:	Jaan Oallar.d
Chamberlain:	laaa d'Yd
Clemencau:	»«quei Baumar
Najaktualnejši film sedanjih dni!
Kine Ur.scr. 22-21
vaj vozil vsakih 6 minut do 22. ure, dalje pa vsake pol ure do 2 30 po polnoči.
I Počitnice na strokovnih šolah nadaljevalnih
iolah ee prično v soboto, 23. decembra in trajajo do vključenega 9. januarja.
I Jersey obleke. Karničnik, Nebotičnik.
1 L zborovanje društva »Družine«. V beli dvorani hotela Union bo na praznik sv. Družine, 7. januarja 1940 ob 10 dopoldne I. zborovanje društva »Družine«; na njem bo govoril prevzvišeni gospod knezoškof dr. G r e g o r i j Rožman. Odbor prosi, naj bi kongregacije, prosvetna in dobrodelna društva v Ljubljani ne priredila ob tem času sestankov, da ee bodo mogli družinski očetje in matere udeležiti zborovanja. Vabljeni so vsi družinski očetje in matere! Vabila se ne bodo razpošiljala.
1 Občni zbor društva »Družine« bo na osnovi spremenjenih pravil v beli dvorani hotela »Uni-ona«, dne 14. januarja 1940 ob 10 dopoldne z običajnim dnevnim redom.
Nikar
si ne ubijajte možganov za darila
svojim dragim! Pogodili boste pravo v drogeriji Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5
1 Razstava »Lade« bo podaljšana. Z raznih »trani je bila izražena želja, naj bi se razstava umetnostnega kluba »Lada« podaljšala preko božičnih praznikov. Vzrok je pač ta, da razpolagajo posebno oni ljubitelji likovne umetnosti, ki pripadajo uradniškim in trgovskim krogom šele o praznikih s potrebnim ča6om za ogledovanje razstav. Klub »Lada« 6e je zatorej navzlic prvotnemu namenu, da bo razstava zaključena 23. t. m. odločil, da razstavo še za tri dni — t. j. do vštetega 26. decembra — podaljša. Razstava, ki je bila do sedaj deležna vsestranske pohvale, pa res zasluži, da si jo vsakdo ogleda kdor 6e zanima za razvoj slovenske lik. umetnosti. Odprta bo tudi te dni od 9 do 18. Opozarjamo posebno na to da bodo vsi prostori v Jakopičevem paviljonu toplo zakurjeni.
1 Za praznike bomo postregli z izbornira vinom. Nova pošiljatev dospela. Sotelšek — Gradišče 10.
1 Zglasitev za nabor in vojaški vpis. Po razglasu mestnega poglavarstva 6e morajo januarja meseca zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, I- nadstr. vsi mladeniči, rojeni 1. 1920., in starejši, ki pridejo spomladi k rednemu naboru, prav tako pa tudi mladeniči, rojeni v 1. 1922., ki se vpišejo v vojaško razvidnico. Zglasiti se morajo tudi starejši obvezniki ki imajo vojaški razpored, pa niso več sposobni za vojaško službo. Pregledani bodo ob rednem naboru.
1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo med božičnimi prazniki mesarski lokali in stojnice vse tri dni zaprte. Zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Mestnim revežem za božič je daroval indu-tra cesti št. 72 ipeh vreden 2000 din; neimeno
slrijalec g. Adolf Mergenthaler na Sv. Pe-
v a n i stalni dobrotnik je 6pet poslal 2000 din in prav tako je redni dobrotnik g. Franjo Novak, trgovcc z mantifakturo na Kongresnem trgu št. 15, 6pet daroval 1000 din; g. Anton Fu* z Gosposvet-ske c. 16 je poslal 250 dio; za obdarovanje revežev je pa gospa Inka Strojanšek, trgovka Pred škofijo 21, spet poslala 40 m flanelastega blaga, ga. Ema Tanko s Kapiteljske ulice je pa podarila otrokom za priboljšek 1 vrečo fig in 10 kg rožičev. Gdč. Gritzi Mercherjeva je darovala 100 din v počaščenje pok. ge. Jadvige Bežkove, vdove po ravnatelju a v počaščenje pok. ge. Hed-vike Ditrichove ie daroval sorodnik 200 din namesto cvetja. Z božičnim razpoloženjem je prevzela zlasti naše gospodarske kroge posebna dobrosrčnost in nam vsak dan odkriva dobro srce stalnih dobrotnikov, zato pa mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih e svojimi najlepšimi voščili za praznike.
1 Premiera na|večfega filmskega dela francoske produkcije »Edvard VII. In njegova doba«. Danes
in preko božičnih praznikov bo v kinu Union največji, najrazkošnejši in obenem tudi najaktualnejši film francoske filmske produkcije »Edvard VII. in njegova doba«. Film je napravljen po znamenitem knjižnem delu člana francoske akademije Andresa Mauroisa. Ta film, ki je bil povsod drugod predvajan pod imenom »Entente cordi-a 1 e« (Prisrčni sporazum) je doživel po vsem svetu epohalen uspeh. Pri nas v Jugoslaviji pa je imel film v Belgradu ogromen uspeh. V njem je prikazan zgodovinski potek prizadevanj francoskih in angleških suverenov in diplomatov, ki 6o dovedla do prisrčnega sporazuma med Anglijo in Francijo na političnem in vojaškem polju, kar je imelo za posledico zmago zapadnih držav v pretekli svetovni vojni. Francozi so za film sezidali v svojih ateljejih vse stavbe točno po zgodovinskih načrtih tedanje dobe, vsi igralci nastopajo v originalnih tedanjih kostumih in zato nI čudno, da je bil to eden najdražjih filmov, kar jih je ustvarila doslej francoska filmska produkcija Film je kupila v Parizu ljubljanska filmska izposojevalnica »Emona-film« ki 6e ni ustrašila visoke cene, temveč žrtvovala Ogromne vsote, samo da seznani jugoslovansko občinstvo z najlepšim in najaktualnejšim filmskim delom Francije. Za božične j>raznike bo torej imela Ljubljana priliko videti eno najlepših filmskih del v zgodovini kinematografije in prepričani smo, da bo tudi ljubljanska jjublika vesela tega lepega filma.
1 Hišni posestniki! Opozarjajo se vsi hišni posestniki, da 6e bodo meseca januarja zopet dostavljali četrtletni pavšalni dimnikarski računi. Tem potom prosimo hišni posestniki dimnikarske mojstre, naj nam dostavijo razvidne račune, na katerih bo točno razvidno njihovo delo v preteklem četrtletju, ker dimnikarski mojstri nočejo nič slišati o tem, da bi dostavljali razvidne račune. Oni nam dostavljajo enostavno pavšalirane račune, glaseče 6e na gotov znesek, ne vidi pa se, ali je ta znesek pravičen ali ne, ali ie v skladu z delom, katerega je izvršil. Zgodilo se je celo, da so mu čisto enostavno določili 3 din za ometanje dimnika, kar pa ni' v skladu s pravilnikom, ki pravi, da se za tako delo plača samo 1 din, Prosili bi dimnikarske mojstre da bi se natančneje držali določil pravilnika. Obenem prosimo hišni posestniki merodajne faktorje naj tudi oni posvetijo temu važnemu vprašanju malo več pozornosti.
MARIBOR
Socialno delo mestne občine za božič
Okrog 600.000 din za božičnice in božične nagrade
Mariborsko mesto je znano po vsej državi zaradi svojega izredno dobro urejenega socialnega skrbstva. Maribor žrtvuje povprečno največji odstotek svojega proračuna za socialno skrbstvo med vsemi jugoslovanskimi mesti. Tem rednim izdatkom za pobijanje revščine in pomoč siromakom pa je treba prišteti še izredne prispevke, ki jih nudi mesto svojim meščanom vsako leto za božične praznike. V javnosti se sicer izve za to ali ono božičnico, ki jo prireja mestna občina ali pa zasebne organizacije z gmotno pripomočjo mesta, govori se o božičnih nagradah, ki jih dobe mestni nastavljene! in delavci, o božičnih podporah mariborskim revežem, toda dosedaj še nismo imeli upogledi v skupni efekt vseh teh božičnih dobrodelnih akcij mestne občine. Zbrali smo nekaj tozadevnih podatkov, ki nam kažejo, da je podporna akcija mestne občine za božične praznike ogromnega socialnega pomena za mesto. Občina je namreč letos žrtvovala za božične nagrade in podpore nič manj kakor skoraj 600.000 din. To je vsekakor ogromna vsota, ki že sama na sebi nazorno kaže, kako se mariborska mestna občina zaveda svojih socialnih dolžnosti in s kakšno velikopotezno akcijo skuša svojim najrevnejšim meščanom pomagati, da bodo praznovali najlepše praznike v letu v zadovoljstvu in veselju.
Večji del zgoraj omenjene vsote odpade na mestni socialno-politični oddelek, ki je letos priredil štiri velika božična obdarovanja. Prva božič-nica je bila namenjena delavcem, ki so zaposleni pri mestni pomožni akciji. 130 delavcev je bilo obdarovanih, in sicer je dobil vsak par močnih čevljev ter nakaznico za nakup živil. Te nakaznice so se glasile na zneske od 35 do 240 dinarjev
So številu družinskih članov posameznih delavcev, ruga božičnica je bila namenjena revni mariborski mladini ter se je vršila v mestnem mladinskem domu in v mestnem dnevnem zavetišču v Jerov-škovi ulici. S tretjo božičnico se je mestna občina oddolžila revnim starčkom in starkam, ki jih vzdržuje v svoji oskrbnišnici. Spominjala se je tudi onih revežev, ki jih oskrbuje v hiralnicah v Ptuju, Muretincih in v Ljubljani. Obiskal jih je vodja mestnega socialnopolitičnega urada g. Brandner, da se osebno prepriča, kako tam živijo ter jim je prinesel tudi božično darilo njegovega domačega mesta — vsak je dobil bankovec za 100 din. Veliko je prispevala mariborska mestna občina tudi raznim dobrodelnim društvom za izvršitev božičnega
obdarovanja. Tako je dobilo društvo za podporo revnih otrok za svojo letošnjo božičnico od mesta 50.000 din. Društvo je obdarovalo 772 najrevnejših šolarjev z oblekami, obuvalom in perilom ter šolskimi potrebščinami. Za božičnice v mesfnih otroških vrtcih je mestna občipa dala 10.000 din.
—	Prav lepo se je mesto spomnilo za božične praznike svojih revežev, katere podpira z rednimi aii izrednimi ubožnimi podporami. Ker za te ni mogoče prirediti skupnega božičnega obdarovanja
—	saj bi bila za takšno prireditev celo Unionska dvorana pretesna — jim je mesto dalo božične podpore v raznih oblikah. Vsi so dobili za praznike po en kubični meter bukovih drv ter tri kolobarje mehkih drv, nakaznice za živila ter pomoč v obleki, perilu, obutvi itd. Za vse to je letos Maribor skupaj žrtvoval okrog 250.000 din.
K božični socialni akciji mestne občine pa je treba prišteti tudi božične prispevke, ki jih daje vsako leto in tudi letos svojim nastavljencem. Vsi uradniki in uslužbenci mestnega magistrata in mestnih podjetij so dobili božično nagrado v obliki polovice mesečne plače, delavci pa v obliki enotedenske mezde. Mestna občina je izdala v ta namen za uradnike in nastavljence mestnega magistrata 200.000 din, mestna podjetja pa za svoje uradništvo in delavce, ki so pri raznih podjetjih nameščeni pa 150.000 din.
Javna zahvala!
Vesel Božič — če je darilo
PFAFF
šivalni stroj.
IGN. VOK
Ljubljana, Taviarjeva ul. 7.
cembra ob 18 v mestni j>osvetovalniei. Na dnevnem redu je to pot 114 raznih točk.
m Preračun mariborskega okrajnega cestnega odbora. Od nedelje 24. t. m. do 9. januarja bo razgrnjen interesentom na vjx>gled proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora za leto 1940-1941. Novi preračun predvideva skupno 6,130.950 din izdatkov, ki se krijejo z rednimi dohodki cestnega okraja, s prispevkom banovine, prispevki železniške uprave, izrednimi dohodki, primanjkljaj v znesku 3,520.000 din pa se krije z običajno okrajno doklado. O preračunu bomo še podrobneje poročali v eni od prihodnjih številk.
m Umrl je v Gosj>oski ulici vpokojeni šolski upravitelj g. Vekoslav From, star 55 let. Pokojnik je bil plemenitega značaja in dobrega srca. Naj počiva v miru!
m Nameščenke! V dneh od 5. do 7. januarja bodo v Betnavi duhovne vaje KA za nameščenke. Začetek 1. januarja ob 19, zaključek 7. januarja zvečer. Oskrbnina za članice ZKN 50 din, za ne-članice 60 din. Prijave do 1. januarja na naslov: Tajništvo ZKN, Marilior, Betnava.
m Mestno kopališče bo na božič in Štefanovo zaprto.
m Dijaški fantovski odsek ima še danes redno telovadbo v magdalenski telovadnici. Pogovor o smučarskem tečaju.
m Protituberkulozni dinar je v preteklem mesecu novembru dosegel skupno vsoto 531.664.50 dinarjev. Izven stanovanjske akcije je daroval v ta sklad g. Rossner 300 din. Vsem iskrena hvala.
m Tekmovalni tečaj za smučarje priredi Mariborska zimskošjiortna ixxl7-V07-a od 24. t. m. do 6. januarja pod vodstvom znanega smučarskega prvaka Franca Priboška iz Ljubljane. Tečaj, ki bo v Ribnici na Pohorju, bo obsegal discipline klasične kombinacije. V ta namen !*> služila tudi nova skakalnica v Ribnici, ki je bila te dni dograjena. Za cenejše prenočišče in prehrano bo reskrbljeno. Udeleženci naj se javijo v gostilni ur v Ribnici.
P
Gledališče
Sobota, 23. decembra: Zaprto. Nedelja, 24. decembra: Zaprto. Ponedeljek, 2t> decembra ob 15: »Via Mala«. Znižane cene. Ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Premiera. Izven. Torek, 25. decembra ob 15: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Ob 20: »Konto Xt. Premiera. Izven.
f Leon Karel Souvay
Tudi tem potom se zahvaljujejo uradniki, kakor tudi nastavljenci in delavci za velikodušno obdaritev: Božič 1939, pri novih gospodih šefih Pollak in sin firme E. Ze-lenka & Co., meh. tkalnica, Maribor.
m Cerkvena glasba na praznik v stolnici. —
Slolni cerkveni f>evski zbor bo na božični praznik pri škofovski maši izvajal naslednja glasbena dela: Otto Nicolai »Maša v D-duru«, Gruber »Vide-runt onines finis ter.-aec, Biedrich »Tui sunt coe-lic. Pred in po maši poje zbor slovenske božične pesmi. Sodeluje godba.
m Učiteljice lavantinske škofije vabi ZKU na prijateljski sestanek in duhovno obnovo v dneh od
8. do 10. januarja. Vrši se na Betnavi pri Mari-
Iboru. Predavali bodo strokovnjaki KA.
m Mariborski občinski svet. Sedma redna seja mariborskega mestnega sveta bo v petek 29. de-
Dne 19. decembra je umrl v Parizu g. Leon Karel Souvay, vrhovni predstojnik misijonske družbe in družbe usmiljenih sester. Rodil se je v Sau^ure* sur Moselotte (Vosges, škofija Saint Pi6) dne 15. sept 1870. Klasične študije je dovršil leta 1890 v malem semenišču sv. Nikolaja v Parizu. Nato je vstopil v semenišče sv. Sulpicija v Issy, kjer je dovršil leta 1893 filozofijo, potem ko je vmes odslužil vojaški rok. Dne li. maja 1893 je vstopil v misijonsko družbo; v mašnika je bil piosvečen 30. maja 1896. Nato je dve leti preživel v Rimu, kjer je postal doktor filozofije in teologije. Od leta 1898 do 1903 je bil profesor v velikem semenišču sv. Flora. Nato je bil j>oslan v semenišče sv. Ludvika v Missouriju v USA. Bil jo odličen profesor in je 15. jan. 1912 prejel naslov doktorja sv. pisma, jx>tem ko je branil tezo: Metrika hebrejskih psaimov.
Leta 1926 je postal predstojnik semenišča 6v. Ludovika in leta 1932 je bil poklican nazaj v Pariz, kjer je prevzel mesto namestnika asistenta generalnega superiora.
G. Souvay je bil 18. naslednik sv. Vincenci.ja in je to mesto prevzel za g. Verdierom dne 29. avgusta 1933.
Tržič
Vzgojni leden za starše. Od 15 do 21. januarja priredi društvo »Šola in dom« v Tržiču vzgojni teden za starše tržiškega kota. V šestih zaporednih predavanjih, ki bodo zvečer v meščanski šoli, bodo strokovnjaki obdelali vprašanje otroka od V6eh plati; zdravnik bo govoril o otrokovem telesnem razvoju, o pravilni prehrani in negi. ki jo otrokovo telo potrebuje, če naj doraste do zdravja in moči; praktik bo govoril o težavah, s katerimi se moramo boriti pri doraščajočem otroku sleherni dan; teoretik bo govoril o notranji zgradbi otrokove du-ševnosti, učil nas bo razgledati 6e v otrokovem svetu. — Morda bo mladi rod, ki danes dorašča, srečnejši kakor smo mi, če se bomo brigali za njegov telesni in duhovni napredek, če ga bomo negovali in mu pomagali, da bo postal zdrav, delaven in pošten. — To je namen tržiškega pedagoškega tedna.
Ponos francoske filmske produkcije I
Najrazkošnejši, reprezentativni milijonski film po znamenitem književnem delu Mana irancoske akademije Andre-a Maurois-a
I
Velelilm svetovnega triumia!
I
Najsijajnejši film v zgodovini francoske kinematografije. — Predstave danes ob 16.. 19., in 21.15 uri. v nedeljo ob 14.45 in 17. uri (večerni predstavi na Božični večer odpadeta) nadalie na Sveti dan >n na praznik Sv. Štefana ob
10 30 (znižane cene) ter ob 14 45, 17., 19. in 21.15 uri
V tem sijajnem, z vsem bleskom in razkošjem izdelanem nenadkrilj'vem velefilmu so predočeni zgodovinski dogodki in cel ni/, zgodovinskih prizadevanj angleških in francoskih suverenov ter diplomatov ob koncu prejšnjega in začetku teea stoletja, ki so dovedla do prisrčnega sporazuma med Anglijo in Francijo na vojaškem in političnem polju, kar je imelo za posledico _zmago zapadnih držav v pretekli svetovni vojni!_
BgliiVlralta vtlonnltik v nrcclarnriail lasi; imena film. tluhliaaa
KULTURNI OBZORNIK
Aleša Ušeničnika Izbrani spisi I. zvezek
Za božič je izšel I. zvezek Ubranili spisov našega največjega filozofa in publicista akademika dr. Aleia Ušeničnika, čeprav je bila izdaja napovedana šele Za novo leto. S toliko večjim veseljem bodo naročniki prebirali v božičnih praznikih ta premišljevanja o veri, o krščanski morali in etiki ter krščanski kulturi — teme, ki jih obravnavajo članki v tem prvem zvezku. Kakor znano, je vsa zbirka Uieničnikovih spisov določena na šest zvezkov, ki bi govorili o našem času v razmerju do krščanstva, o misli, volji in dejanju, o umetnosti, filozofih in njihovih misli, o svetovnonazorskih sistemih in problemih, o Bogu, Kristusu, religiji in življenju, o apologiji in metafizičnih znanostih, o avtoriteti in svobodi, o narodu in narodnosti, o socialnih vprašanjih, o katoliški renesansi in nasprotnih reakcijah ter tudi o literarnih borbah. Toda vsem tem mislim in člankom, ki bodo tvorili vsebino nadaljnjih zvezkov, je U. postavil kot uvod razprave o veri, nravnosti in kulturi ter s tem poudaril tiste tri temelje, osnove, na katerih stoji njegov in krščanski svetovni nazor ter stavba njegove idealistične filozofije.
Razprave, ki so že zdavnaj izšle v raznih revijah, je Ušeničnik sedaj razporedil in uredil, da se dopolnjujejo in izhajajo kot ena iz druge, tudi če jih je zato moral deliti in različne oddelke priobčiti v različni zaporednosti. S tem pa je ustvarjena smiselna enota, notranja zaporednost, ter se ene in iste misli ne ponavljajo. Tako je v prvem članku načeto vprašanje Boga sploh (Neznani Bog) ter današnjega poganstva, kateremu določa U. dušeslovne temelje. Takoj nato razpravlja o vzrokih nevere ter razčlenjuje moderni agnosti-cizem, obenem pa določuje osnove metafizike. V posebnem članku razbira vprašanje poganskih sestavin v krščanstvu, ki so samo simbolnega zunanjega značaja (na pr. procesije), dočim je duh nov, ne poganski. Na pomoč pride tudi tistim, ki vidijo v Cerkvi polno ovir, da se ne more razmahniti in dojeti časa ter zahtevajo reforme, toda s tem še ni dana osnova za nevero in odpad, ker te ovire niso bistvenega značaja. Iz tega reformističnega duha pod vplivom protestantizma je nastal svoj čas modernizem, ki ga razlaga U. iz glavnih del te struje (Foggazzaro II Santo!) in ga obsoja z besedami papeževe okrožnice »kot herezijo hereziji« V posebnih člankih spremlja poti iz vere v nevero ter določa krivdo ter anarhizira nevero. Vera pa je tudi milost, ne samo razumska in čuvstvena zadeva, zato govori U. tudi o psihologiji milosti, preden preide k potem stare in nove apologetike, k oznaki novih poti k resnici. Z razpravami o Cerkvi in naši dobi ter o božjih in človeških elementih v Cerkvi, zaključuje U. prvi del prvega zvezka, namenjenega osnovam katoliikega verovanja, kakor se pokažejo človeku, ki iz problematike moderne proti tokovom poganskih struj spoznava večnostno bit vere in Cerkve.
Drugi oddelek je posvečen nravnosti. V prvem članku »Temne globine« se spušča U. v dno človeških strasti, podzavestnih gonov, da poudari proti naturalizmu človeških čutov veličino duha in svobode. Jasno podaja razmerje med moralo in
religijo, ki sta v tesni medsebojni zvezi, tako tesni, da logično ateizem in morala ne moreta vkup; kjer pa sta, vpliva na nosilca še krščanska tradicija. To se kaže v člankih »Morala in svobodna misel«, še posebno pa v najbolj sodobnem članku v knjigi, sicer iz 1. 1898, o brezvestni morali vladarjev, kot jo oznanja »machiavelizem«, ki si danes prisvaja drugačna imena. V nasprotju s temi izkvarjenimi moralnimi sistemi vsebuje le krščanska etika resnično naravno etiko.
Tretji oddelek pa načenja in rešuje vprašanje kulture, kulture sploh (prvi članek) ter razmerja vere in kulture, katolištva in kulture pa še posebej, pobija pomisleke zoper krščanski kulturni princip, češ da kulturo širi le naturalistični princip, dočim ji je onostranski nasproten, ter se zavzema za krščansko kulturo, v kateri bi vse avtonomne panoge kulturnega udejstvovanja f izhajale iz univerzalnosti verske ideje ter pripomogle k pokristjanjenju današnjega človeka in vse njegove kulture. To še posebej poudarja v zadnjem članku »Katoličani in kultura«, s katerim se zaključuje prvi zvezek Izbranih spisov.
Ušeničnik je sam uredil in osnažil svoje spise, ter tudi na koncu vsakega članka podaja mesto prvega natisa, kakor tudi večje spremembe v tekstu, oz. delitvi članka v več oddelkov in delov. Obenem pa v opombah tudi korigira oziroma dalje razvija in kaže sodoben napredek misli, ki se je je svoj čas samo dotaknil, pa ne izpeljal do konca. Zato so ti pripisi še posebej pomembni in zanimivi, ker pomenijo današnje njegovo gledanje na problem, ki ga je obdelal v mladih letih. V svojem uvodu sam navaja načela svojega urejevanja, skrajšanja in čiščenja, ter se opro-šča takih mladostnih prehitrih sodb, kakor se mu je pripetila ob Župančiču z znako »figlio di voluttA«. Obenem pa jih je urejal z zavestjo, da bodo ti članki tudi novemu rodu v prid,
In res: ko človek bere to knjigo, naleti na vsaki strani na vprašanja, ki so se stavljala tudi našemu rodu in jih je tudi mlajši rod reševal — navidez morda proti Ušeničniku, v bistvu pa je prišel do tistih zaključkov, le da jih je U. podajal sistematično in logično, mlajši rod pa dramatično osebno in polnostno. Zato bo mlajši rod ob umirjenosti temperamenta v teh knjigah našel resnično veliko vprašanj že davno razumsko in logično rešenih, katerim je on hotel dati žive življenjske vsebine. In zato bodo Ušeničnikovi spisi tudi novemu rodu gotovo prikrajšali marsikakšne ure napornega iskanja ter mu kazale smer, v kateri naj jadra skozi vihar življenja in razumskih borb, da se ne razbije ob čereh in ne nasede na plitvino naturalizna in materializma.
Knjiga je izšla v lepi obliki, v najsodobnejši opremi ter prijetnem tisku, ki ima ob robu glose, kar še celo označuje Ušeničnika kot sistematika, dočim morda to vpliva na koga preveč »učbeniško« in kanonsko. Je pa popolnoma v slogu notranje organizacije duha, ki ga predstavlja Ušeničnik v slovenski filozofiji: »sholastike philosophiae pe-raennis«, ki se vedno prenavlja in pomlaja, po-mlaja tudi pri nas prav t temi Izbranimi spisi Ušeničnikovimi.	td.
I. Ahčin: Komunizem
Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani je založila novo delo dr. Ivana Ahčina o komunizmu, ki
nosi podnaslov »največja nevarnost naše dobe«, kakor je označil komunizem papež v svoji znani okrožnici. Dr. Ivan Ahčin je v slovenski javnosti znan kot izreden poznavalec komunizma, njega osnov, ciljev in vsakokratnih metod, ter je o njem napisal že nešteto znanstvenih razprav, največ v reviji Leonove družbe »Cas«, katere so-urednik je, pa tudi drugam. Posebno pa se protivi temu materialističnemu nazoru kot publicist, prav v smislu papeževe okrožnice, ki poudarja vlogo katoliškega tiska v borbi proti tej največji nevarnosti krščanske kulture. Dr. Ahčin je pristopil k pisanju te svoje sintetične knjige o komunizmu s predpripravo enega desetletja, ne kot demagog in ljudski tribun, temveč kot znanstvenik, ki pa je s svojim publicističnim delom dosegel z veliko lahkoto izražanja ter preprost slog, da zna povedati tudi najtežje stvari s preprostimi besedami. Tako se v knjigi dopolnjujeta znanstvena kritična metoda s poljudnim podajanjem, ter je tako ta knjiga prav tako namenjena preprostim fantom, kakor izobraženim, ki se hočejo s katoliškega stališča poučiti o bistvu komunizma in njega zadnjim namenom.
Pisatelj je razdelil gradivo v dvanajst poglavij, izmed katerih je prvo nekak uvod, zaključek pa je na koncu dodan še posebej. V uvodu poudarja pisec razvoj komunizma, ki ni od danes in ki so ga že večkrat obsodili papeži, ter označa tudi najnovejšo metodo komunistov o ponujeni roki katoličanom, s katerimi naj bi šli 6kupaj v hoj za zemske dobrine, svetovnonazorske pa pustili ob strani. Toda proti takemu sodelovanju je sam papež postavil načelo: »Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo sodeloval z njim, komur je mar krščanske kulture«.	.	v .... ,
Prvih devet poglavij je posvečenih idejnemu razboru miselnih osnov komunizma in sicer na podlagi komunističnih izjav samih, kakor so jih podajali najbolj znani njihovi ideologi. Iz njih ven dokaže pisec njihovo moralo, ki stoji na materialistični osnovi, ter je krščanski bistveno nasprotna. Iz njihovih spisov določa zadnji cilj komunizma: diktaturo proletariata, s čimer je vsako slepomišenje z demokracijo samo
demagogija. Prav tako analizira tudi filozofske osnove v posebnem poglavju, ki bo morda za preproste bralce malo težko, za izobražence pa užitek, kajti seznanil se bo z njega dialektično historično materialistično filozofijo ter njeno veliko filozofsko zmoto in nasprotjem katolištvu. Iz tega izvirajo tudi vse osnovne razlike v pojmovanju življenja in življenskih zvez kakor so družina, zakon, otrok, ki jih komunizem ruši. Toda s svojo negacijo razodete vere je komunizem iz sebe samega napravil novo vero, brezbožni-štvo, ki z nekim misticizmom sovraži in uničuje ravno versko življenje, kar je koncem koncev glavni in bistveni nasprotnik komunizma in njega edini sovražnik. Zato velja ves boj komunizma predvsem — veri, četudi ga krije s socialnimi reformami.
V zadnjih poglavjih pa podaja pisec na podlagi najvažnejših verodostojnih virov, ki jih navaja na koncu, ureditev sovjetske države ter njeno notranjo organizacijo. Nazorno pokaže z dokumenti, kako se godi v Sovjetiji delavcu, kako kmetu, kako je z obleko in socialnim zavarovanjem itd. ter sta razočarana prav tako delavec kakor kmet. Torej tudi komunistični socialni nauk ni odrešujoč, kakor ga oznanjajo njega privrženci in propagatorji pri nas, pa ga ne poznajo od blizu. Vsi pa, ki so ga šli pogledat od blizu, so se vrnili razočarani kot njega sovražniki, kar pričajo pisatelji svetovnega imena.
Tako moramo katoličani zavreči komunizem kot svetovni nazor, toda tudi kot socialni nazor ne zadovolji človeštva in ne ustvarja niti zemskega raja, kakor ga obljublja. Največji odpor proti njemu pa je katoliška skupnost, obnova katoliškega življenja in obnova dejanske krščanske ljubezni, ki jo pisec postavlja proti sovraštvu razrednega boja in materializma komunistov.
Knjižico, ki obsega 150 strani, je izdala Zveza fantovskih odsekov ter stane samo 10 din. Zato pač ne bo nobenega, ki bi se ne hotel stvarno poučiti o osnovah komunizma in njega zmotah ter si hotel preskrbeti tudi orožje v boju s tem največjim sovražnikom krščanske kulture, ki ograža danes ves svet, nam pa se ponuja od zunaj in od znotraj.	td
Ljubljanska opera: »Nižava«
Sinočnja premiera »Nižave« je bila za naše gledališče zanimiv dogodek. V njej se je prvikrat predstavil kot režiser g. E. Frelih, ki je to močno dramatično delo ob učinkoviti inscenaciji prav spretno razgibal. V glavni ženski vlogi Marte je nastopila dramatična sopranistka gdč. BašiČeva,
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, fe pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množi* nah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. reg. & br. 30474/35.
istotako prvikrat v novo naštudirani vlogi, in je mnogo prispevala k uspehu te uprizoritve poleg ostalih pevcev(gdč. Ribičeva, gg. Marčec, Janko, Orel i. dr.). — Tako je imela predstava poleg dramatične izrazitosti znake skrbne glasbene obdelave — pri čemer je treba v prvi vrsti imenovati orkester pod dirigentom g. D. Švaro — in je tako pri občinstvu dosegla lep uspeh.
Natančnejše poročilo bo sledilo ob reprizi.
W.
Vilko Fajdiga, Boiji otrori. — Izšla je v založbi Škofijskega vodstva Marijinih družb knjiga za duhovno obnovo profesorja dr. Vilka F a j -dige: Božji otroci, (str. 128), posvečena Mariji z Brezij. Knjiga je zbirka duhovnih govorov, ki naj pokaže luč od luči«, katera naj prinese človeku pravi mir božji. Za božične praznike, ki so posvečeni božjemu miru — Mir ljudem na zemlji! — toplo priporočamo to duhovno čtivo, ki ga je spisal eden naših najizobraženejših in naj boljših cerkvenih govornikov,
Pasijonahe Igre v Oberammergau-a
Odbor za pasijonske igre v Oberammergau-u je razglasil sklep, da prihodnje leto zaradi vojne teh uprizoritev ne bo. Teh iger sploh ne bo, dokler bo trajala vojna. Obenem je odbor tudi sprejel sklep, da se tradicionalni pasion uprizori takoj prvo leto po končani vojni.
Slovarček izumirajočega indijanskega roda
Jorge A. Lira, župnik v mestu Cuzco, ki je bilo nekdaj glavno mesto starega indijanskega rodu Inkov, dovršuje slovarček jezika »kvehua«. To je jezik, ki je med ostanki Indijancev po Južni Ameriki še najbolj razširjen. Priletni duhovnik je v občevanju z Indijanci spoznal, kako Evropejca in sploh tujca pri delovanju med Indijanci ovira nepoznavanje njihovega jezika, zato je sklenil odpraviti ta primanjkljaj. Jezikovne in slovstvene drobce je zbiral prav za prav vsa leta, kar je med njimi in sedaj dozoreva njegovo življenjsko delo v slovarček, ki bo imel okrog 500 strani, popolno slovnico »kvehua« jezika in seznam rastlin in krajevnih imen v tem jeziku. Po podatkih antropološkega instituta v Meksiki govori »kvehua« jezik še 11 milijonov Indijancev v državah Peru, Bolivija, Ecuador in Argentina. V zadnjem času je med peruanskimi znanstveniki zelo narastlo zanimanje za »kvehua« jezik in njegov kulturni krog.
Živel od ponarejanja odlikovanj
V Bruslju so te dni prijeli in zaprli nekega odvetnika po imenu Brezet, ki je izrabil željo nekaterih krogov po z odlikovanji obloženih prsih in po visokih naslovih. Imel je celo podjetje, pisarno ali trgovino ali kaj, kjer so se kar po ceniku dobila odlikovanja skoraj vseh dežel na svetu z vsemi pripadajočimi listinami in ovitki. Zanimivo pa je, da so bila bližnja odlikovanja dražja kot oddaljenejša. Neki nemški dnevnik iz Prage poroča, da se je v tej zbirki za 50.000 frankov že dobilo odlikovanje »francoske častne legije«, manjša odlikovanja so bila pa seveda cenejša. Za nekaj tisoč frankov se je dobil red »kondorja in And«, spremno pismo je bilo podpisano od nekega že zdavnaj umrlega predsednika Bolivije. Najcenejše, kar je bilo tu na razpolago, pa je bilo odlikovanje »Cesarski hišni red Nj. Vel. Hula Hom Kiao, vladarja Siama«. Ta se je dobil, dokler policija podjetja ni ustavila, že za 500 frankov. Najbolj zanimivo pri vsej tej obrti pa je to, da se je s podeljevanjem ponarejenih odlikovanj preživljal že stari Brezet, ki je slednjič z nekim
Letos v juniju, ko se je mednarodni položaj tafcl zaostrevati, so Švicarji r posebnih posodah spustili v jezeru Thuner 22 vagonov žita in vse to potopili 40 m globoko, da bi bilo žito varno pred letalskimi napadi. V novembru, torej po petih mesecih, so ta svoj krušni zaklad dvignili, da bi videli, kako se je žito ohranilo. Žito jc bilo popolnoma nepokvarjeno. Po tem posrečenem poskusu se nam obetajo nove žitne shrambe — pod vodo.
Slika kaže dviganje te shrambe.
škandalom dvignil veliko prahu po vsem kulturnem svetu in se s tem onemogočil. Iznašel je nekje neko republiko, v katere imenu je podeljeval dobička-nosna odlikovanja in naslove. Nekega dne je ves tisk zavpil, da bo predsednik republike »Cunany« odpotoval na uradni obisk v Pariz. Naslednje dni so prihajale fotografije in življenjepisi »Njegove Ekscelence«, Adolta Brezeta, predsednika republike Cunany. Državnik Brezet se je že nastanil v Parizu in začel dajati prve intervjuje časnikarjem, prodajal je že dovoljenja za izrabljanje rudnikov m petrolejskih vrelcev na »njegovem« ozemlju, nekaj ljudi, pri katerih je naletel na »razumevanje«, je tudi odlikoval in jim podelil visoke naslove. Medtem pa ie tudi guverner francoske Guajane sporočil, da je Brezet ubegli mornar in da »republika Cunany« ni nič drugega kot neka pozabljena pokrajina v brazilskem pragozdu. 7a to pustolovščino so staremu Brezetu naložili nekaj mesecev zapora. Kakor je videti, sad ni padel daleč od drevesa in tudi sin, ki je v Bruslju nadaljeval ta posel, bo najbrž moral svoj delež — odsedeti.
ŠPORT
Športni drobiž
Slovaški smučarji se udeležijo zimskošportnega tedna v Garmisch-Partonkirchenu. Sedem tekačev pojde tja.
Dvoboi med norveškimi bi švedskimi boksarji
je končal neodločeno 8: 8. Borba se je vršila v Oslu.
Nogomet v Angliji. Angleška regionalna prvenstva prvenstva se končajo 3. februarja 1940. Preko božičnih praznikom bodo prav pridno igrali. Z 10. februarjem ee prično ožja tekmovanja. Za skupini A in B je bilo določeno, da bodo tretjerazredna moštva imela lastna tekmovanja, medtem, ko se bodo klubi prve in druge divizije iz_ Londona, Southamptona itn Portsmouitha med seboj bojevali.
Nogomet v zaprtem prostoru hočejo upeljati na Švedskem, Ta eksperiment bodo tvegali štirje klubi iz Goeteborga, ki bodo izvedli turnir štirih v zaprtem prostoru. Na prostem namreč 6edaj na Švedskem ne morejo nikjer več igrati. Zato hočejo poskusiti v zaprtem prostoru. Vsaka tekma bo trajala po 15 minut, j>olčas pa je po 7 in pol minut. Moštva bodo obstojala iz šestih igralcev (tako kot pri hokeju na ledu): vratar, dva branilca in trije napadalci. Vsako moštvo nastopi proti vsakemu, tako, da bo šest iger. Je pa to zanimiv eksperiment, ki z nogometom takorekoč nima nič opravka.	„
FIFA dela naprej, kar je dokazal zadnji sestanek v Genovi. Tudi se dela na resni izvedbi svetovnega prvenstva in merodajni činitelji v mednarodni nogometni zvezi upajo, da se bo dalo to prvenstvo izvesti leta 1942. Odločitev, komu naj se izroči izvedba tega prvenstva, se bo nekoliko zavlekla, ker radi svetovno-političnega položaja tega 6edaj še niso mogli definitivno skleniti. V Genovi so namreč sklenili, da kongres FIFE ne bo v maju v Luksemburgu, temveč šele meseca septembra. Do tedaj pa bo položaj še bolj jasen kakor do spomladi.
Na seji eksekutive so bili z izjemo predsednika J. Rimeta, ki je moral iz družinskih vzrokov ostati doma, skoraj vsi člani navzoči. Precej 60 debatirali o mednarodnem nogometnem športu in so posamezni člani eksekutive živahno posegali v fizgovor. Predvsem 60 ugotovili, da bodo državne zveze vse ukrenile, da se podpre delovanje FIFE v mednarodnem nogometu še ni opaziti znatnejših omejitev.
Osnutek pravil za 6vetovno prvenstvo je bil po dolgem posvetovanju eprejet. Ima razne spremembe in novosti, katere mora še potrditi kongres FIFE.
Komna vabi
Okrog Bogatina po prostrani Komni je že vse belo. Letos je že četrta zima, odkar stoji v tem smuškem raju ponosni Dom SPD na Komni, središče tega smučarskega kraljestva. Komna je pripravljena, da sprejme v svojo notranjost vse, kar je potrebno užitkov in razvedrila. Ze v prihodnjih dnevih bo oživela Komna ob prihodu množice smučarjev. Posebno za božične praznike in za Novo leto je tam nad vse prijetno, vsakdo se počuti v pisani druščini povsem domačega. Podnevi se pridno smučamo in pražimo na soncu in uživamo druge smučarske 'dobrote, zvečer pa se zabavamo. Kdor je vse to že enkrat doživel na Komni, ga spomini na sončne dneve in prijetne večere na Komni zopet potegnejo iz življenjske vsakdanjosti z. vso silo v hribovsko zatišje. Na Komni se srečajo številni znanci, čeprav niso bili dogovorjeni. Od vseh koncev in krajev naše zemlje prihaja narod na Koinno. 2e takoj po prihodu se tvorijo manjše skupine, ki se odločijo za smučarski tečaj ali za izlete ter zbirajo informacije pri onih, ki poznajo tajnosti prostranih smučišč na Komni. Vodja stalne smuške šole na Komni vodi smuške abecedarje na travnik učenosti na Planini na Kraju. Še važnejše je zanesljivo vodstvo na izletih; prSvi užitek so izletnikom, ki se počutijo varne na svojih smuških potovanjih, romanjih in divjih spustih širom Komne.
Prijeten je povratek v topli Planinski dom na Komni, kjer se čuti vsak kot doma. Tudi najbolj
razvajeni pride na svoj račun, saj je tam na razpolago garderoba, sušilnica, »mazalnica« za smuči, prhe in mehke postelje za počitek. Za prehrano je najbolje preskrbljeno in oskrbnica budno pazi, da ustreže vsakemu gostu, kolikor je le v njeni moči. Priporočljivo je, da si turisti pravočasno preskrbijo ležišča, ker je vsako leto mnogo povpraševanja po sobah v Domu na Komni, in je žalostno gledati,- ko se mora včasih smučar vrniti v dolino, ker si ni pravočasno preskrbel ležišča. Za božične praznike je še nekaj prostora, wto hitite z naročili.
Lepa je Komna, ko je zavita v debelo sneženo odejo, vsa drugačna kot v poletju. Zimska priroda ji da značilne oblike. Smučar, ki drsi po njenih vrhovih, dolinah, globelih in kontah, ima obilo užitka v pogledu na vso to nanizano bogastvo barv, luči, senc in oblik. S prijetnimi spomini na vso to lepoto, z obžalovanjem, ker je vse prehitro minila blažena doma komenskih dni, se vračamo zdravi, zagoreli, veseli in razigrani k delu in dolžnostim v dolini.
Smučarski klub Ljubljana. Odhod tekmovalcev v tečaj na Pokljuko je 25. t. m. z vlakom ob 7. uri. Tečajniki naj bodo na Glavnem kolodvoru najpozneje do 6.40. Pri nakupu cele običajne karte zahtevajte pri blagajni obrazec: »Potvrda o bora vku.«
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS
22. dccembra 1939
Rateie-Planica 870 m: —17, jasno, mirno, 40 cm snega, osrenjen, skakalnica uporabila.
Planica-Slatina (Dom Ilirija) 950 m: —17, jasno, mirno, 50 cin »nega, osrenjen.
Planica-Tamar 1108 m: —17, jasn o, mirno, 60 cm snega, osrenjen.
Pcč-Petelinjek liio m: —17, jasno, mirno, 70 cm enega, osrenjen.
Dom na Kofcah 1500 m: — 12. jasno. 50 cm »nega, srež.
Triu 520 m: —9, jasno, 25 em enega, srež.
Sodraiica 550 m: —6, 17 jasno, 17 cm »noga, osrenjen
Kranjska pora 810 m: —18, barometer stoji mirno, jasno, miru«, 25 cm snega, osrenjen, sanka-lišče uporabno.
Bukovnik: 35 cm snega, osrenjen.
Bled 510 m: —12, barometer se dviga, jasno, mirno, 21 cm Bnega, osrenjen.
Pokljuka 1300 m: —11, jasno, mirno, 80 em snega, osrenjen.
Radovljica i70 m. —16, barometer se dviga, jasno, mirno, 20 cm snega, srež.
Bohinj-Sv. Janez 530 m: —10, barometer se dviga, jasno, mirno, 40 cm snega, osrenjen.
Bohinj-Zlatorog 530 m: —S, 35 cm enega, osrenjen.
Dom na Komni 1520 m: —16, jasno, 120 om snega, osrenjen.
Bohinjska Bistrica; —11, jasno, mirno, 30 om snega, osrenjen.
Jesen icc 581 m: —14, barometer si dviga, jasno, 16 cm snega, srež.
Dom nn Krvavcu 1700 m: —12, jasno, 60 cm »nega, osrenjen.
Velika Planina 1558 m: —11, jasno, 60 em »nega, osrenjen.
OroSnova koča na Črni Prsti 134» m: —18, Jasno, 90 em snega, osrenjen.
Koča na Zelenici 1531 m: —15, jasno, mirno, f* om snega, osrenjen.
Kamniška Bistrica S01 «: —S, jasno 20 em snega.
Jezersko 890 m: —17, jasno, mirno, 25 m »nega, osrenjen.
Skofja Loka 350 m: —1(2. barometer »e dviga, jasno, mirno, 17 cm snega, srež.
Polievo 620 m; —10, Jasno, 13 cm tnega, »rež.
Bloke 900 m; —5, oblačno, 15 em »nega, osrenjen.
Pohorski dom in Mariborska kola: —12, vetrovno. 10 em snega, srenee.
Mozirska planina lili m: —12, lasno, 60 om »nega, srež.
Rimski vrelec S.M m; —14. jasno. 1« om mega,
osrenjen.
Pcca IIS4 m; —13, jasno, mirno, 12 prtiča na 40 podlage, srenec.
Ruika koča liti tu Sokolski dom 110» m: —II, Jasno, mirno. 10 em »nega. srenec.
Scnjorjev dom 1522 m: —17, jasno, mimo, M cm »nega, srenec.
Ribnica na Pohorju 7M m: —10, Jamo, 11 em •nega, osrenjen.
2i. lirCvrhufu 133*.
Lisca U7 m; jasno, mirno, 10 cm pršita na 18 podlage.