OD PRIMCA DO LEVSTIKA
V opombah k drugi knjigi Levstikovega Zbranega dela pravi Blodnjak, da je pesem Mačka, miš in miška Levstikova temeljita prepesnitev basni iz Šolskega prijatla 1852. Da jo po pravici lahko prištevamo med njegove, kakor je napravil že Leveč, dokazuje primerjava s prejšnjo, po nemški narejeno pesmijo (377). Nemški izvirnik in njegov avtor nista imenovana. Ker pa slovenska predloga ni brez cene in ker je sam Levstik pripoznal, da so podobne vrste predelave njegove, »a da imajo tudi drugi svoj delež pri njih« (379), mika človeka, da bi zvedel, kaj je imel pred seboj že neznani pesnik v Šolskem prijatlu. Pri tem je zanimivo, da se tam s to snovjo nismo srečali prvič v našem pisanju za otroke. Dobimo jo namreč že v Prim-čevih Nemško-slovenskih branjih 1813 zraven nemškega besedila z naslovom Die
223
Katze, die alte und die junge Maus (35, 36), v prozo razvezano pa še v Dajnkovi slovnici 1824 (311).
Primic je to igrico v verzih prestavil zvesto, vendar nerodno in brez daru V kolikor toliko lepe verze tega ni znal zliti. Sicer se nam tudi nemško besedilo zdi spričo Levstikovega manj sočno in brez prisrčne živosti, ki lahko prevzame otroka, in s svojo starinsko dramatično tehniko manj dramatično od predelave v Šolskem prijatlu, še bolj pa od Levstikove v Vrtcu. Ali treba je priznati, da je bil Primic poleg Jarnika vendar med jsrvimi, ki je s tem in z drugimi zgledi pokazal na potrebo po dušni paši, ki bi bila bolj primerna za otroka kakor dotedanje suho poučevanje, Tudi' v Branjih nemški avtor ni imenovan. Basen v dramatičnem dialogu je moral dobiti Primic v podobnem berilu, kakor je Deklamatorisches Lesebuch, ki ga je J. H. Ph. Seidenstiicker 1810 že drugič izdal v Dortmundu. Besedilo se tam le nekaj malega loči od Primčevega. Podpisan je Willamow, to je Johann Gottlieb Willamov (1736—1777), profesor v Torunju in inšpektor nemške šole v Petrogradu. Poleg štirih ruskih pesmi, ki jih je preložil, je napisal veselo igro, kakor pravi Goedeke, in izdal brez svojega imena 1765 Die logischen Fabeln in zwey Büchern.
Ko so po Vedežu tudi v Šolskem, prijatlu začeli misliti na pesmi za otroke, je neznani avtor čutil, da je treba basen tudi po obliki podomačiti, in je marsikaj tudi sicer srečno ujel, kakor kaže primerjava, čeprav se ni mogel otresti nekaterih nerodnosti. Levstik se je naslonil nanj in dognal pesem še z vse drugačnim darom. Kaže pa, da je imel pred očmi tudi izvirnik. Za njegovo režijsko opombo: Miška smukne k mački ni opore v predelavi iz Šolskega prijatla, prej v bolj očitno dramatični obliki nemškega teksta, zraven pa je s tem prestavil v režijski jezik besede: »Nun ja!« ki jih izreče Miška. In najbrž je videl nemško besedilo prav v Branjih, saj je malo poprej, ko je ocenjeval Kleinmayra, še posebej pregledoval naše stare knjige. L, Legiša