Št. 32 (2659), leto U »Novo mesto, četrtek, 10. avgusta 2000 »Cena: 220 tolarjev r Mercator Hipermarket AKCIJA Več kot 50 priložnosti za dober nakup! Velja od 11. do 23.8.2000! (oz. do razprodaje zalog) Ol-ETJE NA KRKI - Krka zadnja leta sameva. Včasih so njena obrežja v poletnih mesecih vrvela od kopalcev. N°vomeško kopališče na Loki je bilo najbolj obljuden in živahen kraj v mestu, v mestu je bilo več čolnarn in po Krki s? je mlado in staro prepeljavaio s čolni. Danes je to samo še lep spomin. Morda se je prav v spomin na lepe čase c's'e prelestne Krke prejšnjo lepo poletno sredo družba Novomeščanov odpravila na lagodno čolnarjenje iz novomeške tndije do jezu v Volavčah in nazaj. (Foto: A. Bartelj) O 07/ 30 81 118 ŠMARJE 13 a, ŠENTJERNEJ, e- maU: in! • 15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije • ZA VSAK NAKUPU NAD 50.000 SIT darilo URA KOBRA mehanična delavnica za klasična popravila, ki zahtevajo več časa. Staro avtopralnico bo zamenjala sodobnejša. V kletnih prostorih novogradnje bo od septembra spet stekla proizvodnja, kije zdaj začasno v drugih prostorih. Prenovljeni servisno prodajni center, ki bo investitorja, delniško družbo TPV, stal 600 milijonov tolarjev, naj bi odprli v oktobru. V njem bo delala tudi deseterica novih delavcev, torej jih bo skupno okrog 45. V TPV-ju upajo, da bodo z razširitvijo dejavnosti in s podaljšanim delovnim časom zadostili potrebam strank. Z naložbo izpolnjujejo tudi napoved, da bodo širili dejavnost treh profitnih centrov in jih postopoma preoblikovali v samostojne družbe. Servisno prodajni center bo to verjetno postal še letos. Naslednjo večjo naložbo pa načrtujejo v Brežicah, kjer dve družbi proizvodnje skorajda ne moreta več povečevati. B. DUŠIC GORNIK TEKMOVANJE ORAČEV DOLENJSKE TREBNJE - Na Volčjih Njivah, na površinah posestva Dob, se bo v soboto, 12. avgusta, ob 8. uri pričelo tekmovanje oračev Dolenjske. Tekmovanje oračev bodo popestrili še s tekmovanjem v spretnostni vožnji s traktorjem in prikolico ter prikazom delovanja vr-tavkaste brane s pnevmatsko sejalnico. To predstavitev prirejata podjetji Grič, d.o.o. in Zupan, d.o.o.. Za gostinsko ponudbo bo poskrbelo gostišče Hribar iz Trebnjega. Organizatorji prireditve so Kmetijska svetovalna služba Trebnje, občina Trebnje, Društvo oračev Slovenije in ZOTK Novo mesto. BAS Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454 Nagradna igra SAXO! jubilejni, prodajni 50. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 11. do 20. avgusta vsak dan od 9. do 20. ure ♦ največja in najugodnejša trgovina 4 kulinarika 4 4 večerni zabavni program od 20. do 1. ure 4 Berite danes stran 2: • V novi stranki stare zamere pozabljene stran 3: •Skupščina Laboda 25. avgusta • Zdravstveni dom ni učna baza za zasebnike stran 6: • Trnova pot za ravnateljico vrtca stran 8: • Obeta se boj za dodatne pokojnine stran II: • Roparja izginila z milijoni stran 18: • “ Veliko ljudi je bilo že prav prestrašenih!” VODOVOD OKROGLICE IZ VEČ IZVIROV OKROGLICE - Na lepo urejenem kmečkem turizmu Vidka Močivnika na Okroglicah so se na prvi petek v avgustu vaščani in številni lastniki vikendov vendarle dogovorili, da čim prej rešijo vse bolj pereče pomanjkanje pitne vode v teh krajih. Odlične pitne vode je po pripovedovanju tod dosti, strokovnjaki pa bodo povedali, kako bi najbolj smotrno povezali vse (iz)vire, da bi bilo zadosti vode za domačine in priseljence. Gradbeni odbor, pod vodstvom Vida Kožarja, bo po pridobitvi projektov hkrati z gradnjo vodovoda skušal rešiti še vprašanje boljšega sprejema televizijskega signa-lav povezavi s sevniško kabelsko TV NHM. ISSN 0416-2242 9 770416 224000 Pripelješ, popravijo in odpelješ junija ob Kandijski cesti vztrajno raste TPV-jeva novogradnja, vredna 600 milijonov tolarjev - Povečani prodajni in servisni center bodo odprli oktobra NAŠI KOZOLCI DOLENJSKE TOPLICE - Od preteklega tedna je v podhodu Zdravilišča Dolenjske Toplice na ogled slikarska razstava Franca Železnika z naslovom Naši kozolci. NOVO MESTO - Kot je povedal generalni direktor skupine TPV ■adiniir Bahč, so naložbo na tem prostoru že nekaj časa načrtovali, k ®kojšnji razširitvi dejavnosti njihove profitne enote TPV Avto, ki se uk-l^rja s servisom in prodajo, pa je prispevalo pomanjkanje zmogljivosti v No> IVem mestu in okolici. Ni namreč skrivnost, da so se morale stranke za ^Pravilo vozil že lep čas naročati po 14 dni vnaprej. Javnost se te dni najbolj zanima Za hitri servis oz. delavnico "Re-j^h minuta”, ki bo omogočala astnikom vozil vseh znamk avtomobilov preglede, popravila in 2drževanje brez predhodnega ar°čanja. Za hitra popravila bo ^a voljo 6 delavnic (na začetku °do odprli 4), v vsaki od njih pa POHOD V SPOMIN VANJE FURLANA NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto prireja v torek. 15. avgusta, pohod ha Gorjance v spomin Vanje Briana. Odhod bo iz Novega Jhesta od Agroservisa ob pol sidrnih, prireditev s kulturam programom pri Gospodi pa se bo začela ob 11. “r'. Informacije po tel. 041 ^93-195 (Perše). bo mehanik, ki bo sprejel, popravljal in tudi predal vozilo. V tem delu bo tudi sodobna avtooptika, testiranje zavor in amortizerjev ter kontrola elektrike in luči. Delavnico bosta dopolnjevala manjši gostinski lokal in na 300 kv. metrih še trgovina Renault boutique z dodatno opremo za vozila in s sredstvi za vzdrževanje. Za delavnicami bo skladišče rezervnih delov za hitra popravila vozil vseh znamk. V 1. nadstropju bo salon rabljenih avtomobilov, kijih bodo prodajali z garancijo ter jih prej pregledali in uredili. V stavbi bo še pokrit parkirni prostor za rabljena vozila in v naslednjem nadstropju še parkirna mesta za potrebe TPV-ja ali tudi za druge. V starem delu TPV Avta ostaja prodaja vozil in rezervnih delov, razširili pa bodo ličarsko in kleparsko delavnico ter uvedli tudi “hitro karoserijo" za manjša kleparska ali ličarska dela. Ostaja tudi stara NAPAD NA DOLŽNIKE Izbrana tema za Slovence Priznati je treba, da se je privoščljiva slovenska duša z navdušenjem lotila gosto tipkanih seznamov največjih davčnih dolžnikov, ki so jih te dni objavljali naši časopisi. Vsak zaseje iskal poznana podjetja in samostojne podjetnike. (Le poglej ga, lopova, v kakem avtu se vozi, davke pa moramo, mi, davkoplačevalci pokrivati namesto njega!) Tudi dolenjskih in posavskih imen ni manjkalo, k njim pa so bili pripisani dolgovi od 30 do 300 milijonov tolarjev. Glasno naslajanje nad nesrečo drugih je pravzaprav edino, kar so imeli državljani od objave liste dolžnikov, kajti vsakršne druge rezultate bodo želi kvečjemu politiki. V minulih dneh so se zato upravičeno kresala mnenja o tem, ali je prav, da so bili omenjeni seznami objavljeni. Odgovor bi najlažje našli, če bi si odgovorili, kaj je pravzaprav hotela doseči vlada z objavo. Pokazati na neučinkovito davčno upravo, morda pospešiti izterjavo dolgov ali pa volivcem samo vreči premišljeno izbrano kost za glodanje? Od mrtvih ali umirajočih podjetij bo težko kaj dobiti, pravi "grešniki"pa, kot smo te dni brali, so večinoma že ovadeni ali celo že priprti, če niso, pa najjih še ovadijo! Za vse ostale, ki so jim plačilo odložili, ki čakajo na odločitev o pritožbi na odmero, ali ki so zašli v težave in davka ne zmorejo plačati, je taka objava boleča. Ne moremo si kaj, da ne bi rekli, da se je tudi ta oblast lotila podjetij, ki Poslujejo po papirjih, ker je to najbolj enostavno. Liste tistih, ki delajo na črno in davkov nikoli ne plačujejo, ne objavi nihče. BREDA DUŠIC GORNIK Prusova zopet najuspešnejša Anica in Jože Prus s Krmačine sta na 26. ocenjevanju vin v Gornji Radgoni dobila kar devet velikih zlatih medalj GORNJA RADGONA, BELA KRAJINA - Konec julija je v okviru 38. mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni potekalo 26. ocenjevanje slovenskih vin. Izmed 882 vzorcev, ki so jih pet dni ocenjevale tri komisije, je bilo 61 vzorcev vin, 14 belokranjskih vinogradnikov. Prav ti pa so bili letos med zelo uspešnimi, Ani-’ ca in Jože Plut s Krmačine pa sta bila sploh najuspešnejša. Od 55 velikih zlatih medalj sta namreč prav Prusova prejela 9 žlahtnih odličij (od 11 oddanih vzorcev), Anton Kostelec iz Dra-šičev in Otmar Šturm iz Metlike pa po tri. Tako so samo trije belokranjski vinogradniki prejeli skupaj več kot četrtino vseh velikih zlatih medalj. Prusova sta za rumeni mu-škat-naravno posebno vino iz sušenega grozdja 1. 97 z oceno 19,56 prejela tudi enega od petih šampionov, to vino pa je bilo hkrati tudi prvak sorte. Prvak sorte je bil tudi njun rumeni muškat suhi jagodni izbor 1. 98. Prvaki sort belokranjskih vinogradnikov pa so bili še laški rizling izbor 1. 99 Antona Kos-telca, modra frankinja I. 97 Kmetijske zadruge Metlika in renski rizling 1. 97 Ivana Suhorepca iz Ručetne vasi. Kako velik je uspeh belokranjskih vinogradnikov, zlasti pa še Prusovih s Krmačine, pove tudi to, daje bil drugi najuspešnejši Vinag iz Maribora, ki je od 18 vzorcev prejel štiri zlate medalje in enega šampiona, tretji je bil Čurin-Pra-protnik s Koga z 8 velikimi zlatimi od 30 vzorcev, četrti pa Zorin iz Lovnika pri Poljčanah s tremi velikimi zlatimi in 34 ocenjenimi vzorci. Sicer pa sta Prusova od lanskega radgonskega ocenjevanja, ko sta prejela osem velikih zlatih medalj, nanizala s svojimi vini vrsto uspehov. Med drugim sta si na mednarodnem ocenjevanju vin Vi-novita v Zagrebu prislužila šampiona za renski rizling-ledeno vino 1. 98, na letošnji Vinski vigredi v Metliki pa šampiona za sovinjon-suhi jagodni izbor 1. 99 in rumeni muškat-suhi jagodni izbor 1.98. Vsi ti vzorci ter še vrsta drugih je dobila velike zlate medalje tudi na radgonskem ocenjevanju. M. B.-J. MAMILA NA “K0UPI 2000” GRIBLJE - 5. avgusta so policisti na kopališču ob reki Kolpi v Gribljah, kjer je potekala javna prireditev Rock koncert Koupa 2000. ki se je je udeležilo okrog 1200 mladih, pri kontroli nekaterim zasegli ročno zvite jointe, za katere je obstajal sum, da gre za mamilo marihuana. Zoper osem oseb so napisali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, zoper osem pa predlog sodniku za prekrške po zakonu o mamilih. BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o PE NOVO MESTO * Zaščitite se pred krajo delnic! Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), “B 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, “B 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, “B 0608/41-371 Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in toplo poletno vreme, občasno se lahko pojavijo kratkotrajne nevihte. M EGA NALOŽBA OB KANDIJSKI - Oktobra bodo ob Kandijski cesti v Novem mestu odprli prenovljeni in pošteno razširjeni prodajno-servisni center. Njegova posebnost bodo v začetku štiri, pozneje pa šest delavnic za hitra popravila avtomobilov. (Foto: B. D. G.) NASA A N U ETA ! Mobitel - sodobno suženjstvo Ko je pred leti tudi k nam prišla mobilna telefonija, je bil prenosni telefon statusni simbol, s katerim so se postavljali novopečeni podjetniki, ki se jih je prijel celo naziv mobitel podjetniki. S kreditom, ki so ga najeli ob odprtju podjetja, so kupili BMVV in mobitel. Prvi mobiteli so bili tudi temu primerno dragi. Skoraj dvajset tisoč nemških rriark so zanje odšteli prvi kupci, za ta denar pa so lahko poslušali predvsem šumenje, saj je bila Slovenija tedaj zelo slabo pokrita s signalom. Danes je precej drugače. Prenosni telefonček si lahko privošči dobesedno vsak. Tako kot šminka, ogledalce in glavnik bi ga našli v skoraj vsaki ženski torbici, na romantičnih zmenkih v naravi si mladenke s fanti namesto poljubov izmenjujejo SMS sporočila, mobitele najdemo pod šolskimi klopmi in celo ob robu peskovnikov, zvonijo v kavarnicah, na koncertih resne glasbe, v cerkvi med mašo, na pogrebih in še marsikje, kamor zvonjenje telefona ne sodi. Ljudje pretiravajo in postajajo sužnji telefona. Kljub vsemu so prenosni telefoni sila koristna reč: zaradi pravočasnega klica na pomoč so rešili marsikatero življenje, ljudje smo med sabo bolj povezani in marsikateri posel lažje steče, le mero pri uporabi tega pripomočka je treba poznati. JOŽE BOŽIČNIK, komercialni tehnik z Velikega Kamna: “Nam Ve-likokamljanom mobitel ne pride prav, saj niti sredi Velikega Kamna ni GSM-signala, če hočeš klicati, pa se moraš povzpeti na hrib nad vasjo. Kljub temu imajo pri nekaterih hišah tudi po tri, saj jih hočejo imeti tudi otroci. Vseeno menim, da je prenosni telefon zelo koristna zadeva, le s signalom bi morali pokriti vsako vas.” SILVESTER POLAK, radijski voditelj iz Novega mesta: “Glede na razširjenost mobitelov pri nas res lahko govorimo o maniji. Ima ga že skoraj vsak, če ga potrebuje ali ne, celo veliko otrok. Žal pa temu ne sledi telefonska olika, mobiteli zvonijo vsepovsod, tudi v gledališču in na pokopališču. Najstrožji nadzor in dosledno kaznovanje pa bi morali uvesti za telefoniranje med vožnjo z avtomobilom." RAFAEL KONTESTABILE, iskalec zaposlitve iz Brežic: “Mobilni telefon je v bistvu zelo v redu zadeva, če imaš tako dinamično službo, da ga moraš kar naprej imeti pri sebi. Toda občutek imam, da ga ima večina ljudi le za kičasti okrasek. Slovenci smo menda celo rekorderji po številu poslanih SMS sporočilc, kar govori, da jih otroci kupujejo bolj za bedarije, za igranje. Ti telefonč-ki vse bolj posegajo v otroško igro.” KATJA LAUTAR, dipl. ekonomistka iz Kočevja: “Mobitelov je preveč. Prodajalci oziroma operaterji mobilne telefonije jih ponujajo kot nekaj nujno potrebnega, kar moraš imeti, če hočeš kaj veljati. Otroci pri 10 letih jih res še ne potrebujejo! Tudi tisti, ki jih, pa imajo za dosegljivost na voljo še druge možnosti, ki niso moteče, vendar te premalo uporabljajo." ROBERT PREDALIČ, finomeha-nik s Primostka: “Mobilni telefon res marsikdaj olajša kakšno stvar. Vendar ga jaz uporabljam le službeno. Če se želim s kom kaj več pogovoriti, uporabim navadni telefon. Nekateri z mobiteli že pretiravajo. Zlasti pa otroci, saj ga ima danes že skoraj vsak osnovnošolec. Pri tem ima veliko vlogo reklama, ki preko otrok pritiska na starše, da jim kupijo mobije.” ZDENKA SAJE, šivilja iz Zorencev pri Črnomlju: “Nimam mobitela in tudi nimam nikakšne potrebe po ryem. Še najmanj pa se zaradi tega počutim manjvredno. Vse se lahko pogovorim po navadnem telefonu. A nekateri, še posebej mladi, mislijo, da se brez prenosnih telefonov ne da več živeti. Zlasti me jezi, ko vidim, da telefonirajo med vožnjo in s tem ogrožajo promet." LJUDMILA SMRKE, gospodinja s Trebanjskega Vrha: “Pri nas do leta 1974 še vodovoda nismo imeli, imeli pa smo vsaj štirno. Veseli smo bili, ko smo si uredili vodovod in ko so nam napeljali telefon. Z možem, ki je že tudi v pokoju, sva zadovoljna z navadnim telefonom, sin, ki živi v Grosupljem, pa ima mobilnik in mu kar prav pride, pa tudi mi smo tako še bolj povezani.” JANA METELKO, lastnica podjetja Mo-ja iz Sevnice: “Kljub temu, da sem veliko na terenu, se mi ne zdi ravno nujno, da bi imela vedno ob sebi mobilni telefon tako kot številni drugi, četudi sem npr. v naših prodajalnah v Litiji, Trebnjem in Sevnici. Praviloma imam prenosni telefon v avtu in z njim pač opravim najnujnejše pogovore, načeloma pa odgovorim na vsak klic, ko pač imam za to čas." POL STOLETJA GORENJSKEGA SEJMA KRANJ - V petek, 11. avgusta bodo v Kranju odprli mednarodni gorenjski sejem, ki je v tem koncu najstarejša povojna sejemska prireditev v Sloveniji, saj nadaljuje petstoletno sejemsko tradicijo v Kranju in je danes največji prodajni sejem pri nas. Na 8.000 kv. metrih notranjega in 5.000 kv. metrih zunanjega razstavnega prostora se bo predstavilo 547 razstavljalcev, od tega 465 domačih in 82 tujih iz Avstrije. Italije, Nemčije, Hrvaške, Romunije, Jugoslavije, Japonske, Koreje, Francije, ZDA, Belgije, Kitajske in Švedske. Razstavno-prodajna ponudba bo obogatena s številnimi predstavitvami izdelkov, z degustacijami, posebnimi prodajnimi pogoji, popusti in kreditiranjem potrošnikov. Sejem bo odprt do nedelje, 20. avgusta. NEDELJA V ZAGRAŠKEM LOGU ZAGRAD PRI ŠKOCJANU -Turistično društvo Zagrad vabi v nedeljo, 13. avgusta, na srečanje domačinov in njihovih rojakov po svetu, ki se bo začelo ob 14. uri z mašo pri cerkvi sv. Tomaža in nadaljevalo uro in pol pozneje s koncertom Kamniških kolednikov, nastopom folklorne in dekliške skupine Plamen, mladega harmonikarja Janeza in mlatvijo pšenice. Turistično društvo bo ob tej priložnosti predstavilo tudi etnološki park Za-graški log, ki ga ureja že četrto leto. KMEČKE DRUŽINE V PREČNI PREČNA - Strojni krožek Novo mesto in Sindikat kmetov Novo mesto vabita v nedeljo, 20. avgusta, na srečanje kmečkih družin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki se bo začelo po 10. uri pri gostišču na letališču Prečna pri Novem mestu. Po pozdravih gostov bodo novomeška podžupanja Martina Vrhovnik, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Marjan Gorenc in predsednik strojnih krožkov Jože Kokovica na okrogli mizi odgovarjali na vprašanja kmetov o aktualnih problemih v kmetijstvu. Popoldne bodo družabne igre, za zabavo pa bo skrbel ansambel Litijski odmev. Prijave zbirajo do 16. avgusta. V novi stranki stare zamere pozabljene —... Mestni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke enotno podpira vodstvo stranke in predsednika dr. Zagožna - Nihče (še) ni izstopil - V igri za volitve je šest imen NOVO MESTO - Novomeški mestni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke trdno in enotno podpira vodstvo stranke s predsednikom dr. Zagožnom na čelu v zvezi z dejavnostjo in postopki pri spremembi 80. člena ustave in s tem pri vzpostavitvi popravljenega proporcionalnega volilnega sistema. To je osrednje sporočilo s prve novinarske konference, ki jo je vodstvo novomeškega mestnega odbora stranke sklicalo po združitvi SLS in SKD v novo stranko. Kot je povedala Martina Vrhovnik, predsednica te stranke v novomeški občini, po izstopu obeh podpredsednikov dr. Andreja Bajuka in Lojzeta Peterleta, ki sta ustanovila novo stranko, iz mestnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske ■ stranke, ki šteje okoli 1.300 članov, do sedaj ni nihče izstopil. In tudi zaradi tega ne pričakujejo nobenega resnega osipa, kvečjemu morda kakšnih posameznikov. “Vsekakor se bomo trudili, da zadržimo vse člane obeh bivših strank,” pravi Vrhovnikova. Združevanje občinskih odborov SLS in SKD na območju nekdanje novomeške občine naj bi bilo kmalu zaključeno. Združili so se že v občini Škocjan, tik pred združitvijo Nič več enoletnih pogodb Metliška Kmetijska zadruga vinogradnikom ponudila v podpis pogodbe o trajnem sodelovanju - Posledice suše niso prehude METLIKA - Kmetijska zadruga Metlika je pretekli teden poslala vsem vinogradnikom, ki so lani z njo podpisali pogodbo o prodaji grozdja, v podpis pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju. S to pogodbo se bodo vinogradniki zavezali, da bodo vse grozdje, razen količin, kijih bodo obdržali za lastno uporabo, prodali v zadružno klet. Kot je povedal vodja metliške Vinske kleti Tone Pezdirc, bodo podpisnikom pogodbe, ki se bodo seveda tudi držali njenih določil, izplačali grozdje po 20 odst. višji ceni. Po njegovih besedah lahko sklenejo z zadrugo pogodbe tudi vinogradniki, ki bodisi lani ali pa nasploh doslej še niso sodelovali z zadrugo, na Kmetijski zadrugi Metlika pa naj se oglasijo do konca avgusta. Do takrat bodo namreč na zadrugi zbirali podpisane pogodbe. „Doslej so bile pogodbe o prodaji grozdja Vinski kleti le enoletne, z dolgoročnimi pogodbami pa bomo v Vinski kleti lahko natančneje vedeli, koliko grozdja bomo dobili jeseni v klet. Vendar pa bo vinogradnik, ki bo pogodbo podpisal, a je ne bo uresničil, dobil grozdje plačano po 20 odst. nižji ceni, naslednja tri leta pa mu bo pogodba mirovala,“ je pojasnil Pezdirc, ki pa je težko napovedal, koliko vinogradnikov se bo do konca tega meseca določilo za podpis. Sicer pa v Vinski kleti pričakujejo, da bo glede na dosedanje vremenske razmere letos trgatev 7 do 10 dni prej kot običajno. Kmalu po 10. septembru bodo verjetno že začeli s trgatvijo in s tem tudi z odkupom zgodnjih sort grozdja, kot so portugalka, šentlovrenka in game. Letošnja huda suša v Beli krajini je sicer prizadela vinograde, saj so grozdne jagode zlasti na trtah, ki rastejo na lapornatih tleh, drobnejše. Suša se bo tako poznala pri količini kot tudi pri kakovosti pridelka. Vendar Pezdirc upa, da je bila suša le toliko zgodaj, da večjih posledic ne bo in da bo letošnji vinski letnik dober. M. B.-J. 16. srečanje upokojencev Zbrali so se v Dol. Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - Upokojencem s širše Dolenjske in Bele krajine je 5. avgusta na srečanju govoril poslanec DESUS-a za Dolenjsko dr. France Žnidaršič. Pozval jih je k udeležbi na volitvah in izvolitvi svojih predstavnikov za parlament. Le tako lahko po njegovem mnenju upokojenci vplivajo na zadeve, ki so zanje pomembne. Srečanje so upokojenci izkoristili tudi za podelitev priznanj različnim upokojenskim društvom in posameznikom za njihove prispevke k izvajanju različnih programov za upokojence. Predsednica Zveze društev upokojencev, Angelca Žiberna, je podelila tudi priznanje za uspešno izvedbo lanskega srečanja. Seveda pa organizatorji niso pozabili tudi na zabavo. Nastopili so različni pevski zbori in posamezniki, popoldne pa so lahko udeleženci sodelovali v družabnih igrah in srečelovu, ob zvokih ansambla pa so lahko tudi zaplesali. J. M. JANC PREDSEDNIK SLS+SKD SEVNICA - Občinski vodstvi Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov sta se dogovorili, da stranki opravita združitev v novo stranko SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko kar na ravni vodstev. Predsednik nove stranke je sevniški župan, tajnik Srečko Vodenik, v 12-članskem občinskem odboru pa so še Alojz Androjna, Jože Ašič, Zvone Koš-merl, Jože Kovač, Mojca Kozmus, Danilo Marin, Martin Novšak, Matjaž Traven, Dušan Žičkar in Roman Žveglič. naj bi bili v Šentjerneju in Mirni Peči, medtem ko v Žužemberku pogovori o združitvi še niso stekli. Poslanka v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič je poudarila, da stranka in njen predsednik dr. Zagožen nista, kot ji sedaj nekateri očitajo, požrla dane besede. Pri glasovanju v parlamentu o večinskem volilnem sistemu je SLS vedno prispevala- vse svoje glasove, a zaradi razmerja sil tega pač ni bilo moč v parlamentu sprejeti. “Ni pa besede držal predsednik vlade dr. Bajuk, ki je dvakrat izjavil, da se vlada z volilnim sistemom ne bo ukvarjala, češ da je to stvar parlamenta, potem pa seje, in še kako in na kakšen način: sprejela je celo sklep, da Slovenija nima veljavnega volilnega sistema!” Dr. Čadoničeva je prepričana, da zaradi tega, ker je parlament z aktivnim sodelovanjem njihovih poslancev in predsednika Zagožna končno sprejel spremembo ustave in s tem popravljen proporcionalen volilni sistem, volilci stranke ne samo da ne bodo kaznovali, ampak jo bodo na volitvah celo nagradili in ji izkazali zaupanje. “V novi stranki so stare zamere pozabljene, z izstopom Lojzeta Peterleta, katerega oster kritik sem bila dolga le- ta, pa so ustvarjeni še boljši pogoJ1 za koristno delo.” Lojze Turk, P0^ predsednik mestnega odbora združene stranke, ki je bil tudi cla" ožjega vodstva na državni ravni, k° sta se SLS in SKD združevali, je prav tako prepričan, da ne z združitvijo ne s spremebno ustave niso naredili napake, pravi pa, da bod° v skupno dobro pripravljeni v obči; ni sodelovati tudi s tistimi člani, lu bi odšli v Bajukovo stranko. Turk je napovedal skorajšnji obisk ministra Bergauerja v Novem mestu, beseda pa bo seveda tekla o gradnji avtoceste na Dolenjskem ’ Novo mesto naj bi kmalu prišla st ministra Razgoršek in dr. Šturm-Finančni minister Ivanušič pale zagotovil, da bo denar za nakuP stare novomeške porodnišnice,v kateri naj bi uredili prostore za novomeško Upravno enoto, zagotov-ljen v državnem proračunu za P11' hodnje leto. Nova združena stranka se P11’ pravlja na bližnje državnozborske volitve v 2. in 3. volilnem okraju, se pravi na območju nekdanje novomeške občine. Prav te dni z anketo med volilci ugotavljajo, katera dva kandidata od šestih bi na volitvah dobila največ podpore. Ta imena so: dr. Vida Čadonič Špelič, župan šentjernejske občine Frane Hudoklin, župan občine Dolenjske Toplice Franc Vovk, mag. Franci Bačar, Lojze Turk in Franci Koncilija. A- B- m fes POZABLJENE STARE ZAMERE - Det vodstva mestnega odbora SLS+St$ Slovenske ljudske stranke. (Foto: A. B.) UTRJEN VA VTOVŠK! JEZ - Novomeško Vodnogospodarsko podjetje te dni končuje obnovitvena dela na jezu na Krki v Vavti vasi, nekdanjem Dularjevem jezu. Načeti jez so utrdili in zatesnili in opravili druga potreba dela. Investitor je Ministrstvo za okolje in prostor, izpostava Novo mesto, dela pa bodo stala 24 milijonov tolarjev. (Foto: A. B.) Upokojevanje po novem Varna starost je v mnogo večji meri odvisna od posameznika Včasih je bilo dovolj, če je človek dobil kakšno službo in dovolj dolgo vztrajal v njej, pa je bilo za njegova stara leta poskrbljeno. S pokojninsko reformo in z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so varna stara leta v veliki meri odvisna prav od posameznika. Modri se bodo o tem, kako se bodo preživljali, ko ne bodo več delovno aktivni, spraševali že mnogo mnogo prej. Resda je pokojnina le ena od možnosti, kajti varčevati je mogoče tudi na druge načine, pa vendar gre za obliko, na katero računamo najpogosteje. Nov pokojninski zakon je, zdaj to že vemo, podaljšal delovno obveznost in tudi precej okrnil pravice zavarovancev iz obveznega pokojninskega zavarovanja. To sicer ohranja v podobni obliki kot doslej in ga gradi na temelju solidarnosti med generacijami, vendar pa po nekaterih ocenah sistem nudi po novem le dve tretjini dosedanjih pravic. Po novem je pokojninska osnova pri polni upokojitveni starosti in zavarovalni dobi znižana s prejšnjih 85 odst. na 72,5 odst. povprečne plače. Upokojitvena starost se postopoma viša in je odvisna od delovne dobe. Polna starost, pri kateri bo lahko zavarovanec pridobil pokojnino, ki bo odvisna samo od pokojninske dobe, bo na koncu za moške 63 in za ženske 61 let. Po zakonu se starostna meja lahko znižuje zaradi otrok ali pa zaradi zaposlitve (oz. pokojninskega zavarovanja) pred 18. letom starosti-Najnižja starost za oba spola je 58 let, moški bo moral dopolniti 40 let in ženska 38 let pokojninske dobe. Zakon spreminja tudi osnovo za izračun pokojnine, ki se je doslej obračunavala na osnovi desetih po plači najugodnejših let, v osmih letih pa se bo to obdobje podaljšalo na 18 let. Postopno se niža tudi odmerna stopnja, v prihodnje pa bodo pokojnine rasle počasneje kot doslej. Zmanjšalo se bo tudi razmerje med minimalno in maksimalno pokojninsko osnovo, zaradi česar bodo najvišje pokojnine nekoliko nižje. Z novim zakonom smo dobil' tudi državno pokojnino, do katere je upravičen po 65. letu prav vsak državljan, ki nima svojih prihodkov, ni zavarovan in nima zavarovalne dobe. Uvaja se tud' vdovska pokojnina, ki omogoča posameznici ali posamezniku pridobiti poleg svoje pokojnine še 15 odst. pokojnine po umrlem partnerju, a le do višine povprečne pokojnine preteklega leta. Obvezno pokojninsko zavarovanje je le prvi steber pokojnin; ske reforme, medtem ko drug' steber predstavljata dodatno ob vezno zavarovanje (na primer za nevarna delovna mesta in težja dela) in dodatno prostovoljno zavarovanje. B. D- G- Novom ovomcška kronika DELO - Uslužbenec novome-e Podružnice Dela je zadnjič avto je parkiral na označenem par-lrnem prostoru pred trgovino loPy. A ga je prodajalec odga-Wl. češ daje ta parkirni prostor J 2 N A Š J H OBČIM (na S|cer zastonjskem parkirišču) naWenjen za njihovo stojnico, ki PaJ® takrat stala na pločniku. Ve-!***) možak se je hotel prepričati, ima trgovina res od občine žaljen ta parkirni prostor, a na “cini ni mogel priklicati nikogar, 1 bi mu to potrdil. V razjasnjevale se je vključila še novomeška eiova dopisnica, a preden so *bari lahko prišli do dna, jim je že odpeljal pajek. Res zavid- avto. Jiva redarska učinkovitost! Kot da 1 odstranjevali avto, ki zapira °stop gasilcem do kraja požara, ne Pa z javnega parkirnega pro-°ta, na katerem ni nobene ozna-e'daje zakupljen oziroma rezer-vtran. REKLAME - Pravilno parki-ran av,o ti bodo hitro umaknili, ni 8a Pa, ki bi umaknil moteča na P očnikih stoječa reklamna sporo-1 a; ki ljudi pred trgovinami opo-arJajo na razprodaje, na kakšne drug celo 8e t.i. ugodne nakupe ali jih 3 nagovarjajo, naj prodajo svo- 0 ye'n'ce- Res’ telt ov'r na 2e tak° 2kih pločnikih ne bo nihče akni!, se jim pa morajo zato ud> na cesto umikati pešci, za tere je v našem mestu vse manj /ostora. Na pločnikih jim že lep as krožijo objestni kolesarji in aarji, sedaj pa jim prednje pokljajo še reklamne ovire. ZVESTOBA - Izstop obeh ^Predsednikov SLS+SKD Slo-,enske ljudske stranke, dr. Bajuka Peterleta, ter ustanovitev njune °Ve stranke je razburkala vode a v naših krajih. Mestni odbor k ružene SLS res še ni prejel no-n® izstopne izjave, so pa bili kateri člani opaženi na ustanovam kongresu Bajukove stranke. P ®nda jih je bila večina tam “iz 0ca . a vsi gotov ne. Podpred-njk nekdanje SKD Lojze Zu-ančič ki so mu, upokojencu, Oskrbeli prav donosno službo v aPitalskem skladu, se prav rad llta ž Bajukom in Peterletom in 1 Pjima nazdravlja. Morda je s to nostjo tako zaposlen, da še dejavi ni Za UsPel napisati izstopne izjave, razliko od dvojnega državljanka dvojno strankarstvo ni možno. , :na gospa je rekla, da v dolenj-s/1 Združeni Slovenski ljudski p anki najbolj slišijo na ime . nc- To ime nosijo kar štirje od ^tih možnih kandidatov za par-ontarne volitve v nekdanji no-eški občini: Bačar, Hudok-n’ Koncilija, Vovk. Hoteli ^ jim zdravje za Novo leto. Ne kr; atite jim ga z izpuhi svojega avta. LDS in MI.D Novo meso I I /. (MOVOIVIE^! NOVOM E Sle E POROd N ISnIcc sta dasu od 28. julija do 3. avgu-s° v novomeški porodnišnici v®g Damjana Piletič iz Dobo-p i ' Tajdo, Andreja Verček iz kr ?.P.ne vasi - Klemena, Metka Mi i -Z. Dstroga - Kajo, Nevenka Gr g 'z Rogačič - Tadeja, Irena S Bozovičar iz Prečne -' 1VL Darja Žura iz Malih Brusnic tle, at'da, Vida Papič iz Metlike -8a lfC°' ^elena Rate 'z Dolenje-tjr Ki*menja - Uroša, Andreja Se ?Vat iz Šentjerneja - Kirn, Bi-Da 3 Guštin iz Drašičev - Črta, nis^"1^1 Dndadki iz Metlike - De-ške*’ ^amjana Koračin iz Koro-8or VUS' ' Davida in Ivanka Za-d iz Šmarjete - Julijo. ba! NOVEGA MESTA: Bar-Pil® Derganc, Tržiška ulica 4 -h Pa' Suzana Jurečič, Mušičeva Olič, Jano, Helena Jurečič, Ada- vič ^ ~ ^‘t0, Dragana Živko-lre’ a®ovska 10 a - Aleksandra, Tiana Gornik, Šegova ulica 9 -Ui Sjo, da pridejo v l0v n'F° samo zato, da se v Mik-j0,1 niši zastonj najejo in napije- ulični sistem uvmELike lašče - Potrjeno Vel r uiidnega sistema v naselju zm ^a®de so zaradi možne Po hr-Z nas'ovi prestavili za čas vah j°eih se oktobrskih volit- • Imena ulic in trgov so izbra-itn '3° starih domačih ledinskih enih: Grič, Cereja (hkrati tudi ja lv tamkajšnjega potoka), Ki-lj e> Rodtrn, Zazid, Ščita, Pod 2|iarni, [\ja gmajni jn Reber; po sti?n'b Prebivalcih občine: Lev-tar °V lrg’ Grubarjeva cesta, Stri-cljJeVa cesta’ Javorškova ulica, Pu-irj, Va ulica, Jontezova ulica; ter jui na’ ^ ^ako drugače opredel-|u ej0 Predele, kjer se nahajajo: Postajo, Rimska ulica, Krpa-Pjjj8 P°t in Šolska ulica. Pred ditvijo hišnih številk mora biti °Prav| j, Uen še ogled terena. J V prihodnosti možen tudi pajek Poslanska skupina LDS predlaga sprejem dveh odlokov: o ravnanju z zapuščenimi vozili in nadzoru nad izvajanjem občinskih prepisov KOČEVJE - Ob letošnji spomladanski čistilni akciji so na območju kočevske občine našli okoli 300 zapuščenih vozil. Ker v kočevski občini še nimajo pravno urejeno vprašanje ravnanja s temi vozili, je poslanska skupina LDS v kočevskem občinskem svetu pripravila in vložila v obravnavo odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili ter z njim povezan odlok o nadzoru nad izvajanjem občinskih predpisov. Poleg dejstva, da imajo že vse večje občine v državi urejeno področje ravnanja z zapuščenimi vozili, so poslansko skupino LDS k pripravi obeh odlokov vzpodbudile tudi specifične težave, s katerimi se soočajo v kočevski občini. „V Kočevju je problem avto odpad, ki je na neprimerni lokaciji in ker lastnik avto odpada grozi, da bo obrt oddal, ne bo več nikogar, ki bi odvažal te avtomobile," pojasnjuje predsednik poslanske skupine LDS Urban Dobovšek. Od tod tudi, kot pravi Dobovšek, nuja, da se uredi področje ravnanja z zapuščenimi vozili, pri čemer v odloku, ki so ga pripravili po vzoru občin, ki so ta vprašanja že uredila, dopuščajo obe možnosti. „lzva-jalec in upravljalec skladišča zapuščenih vozil je lahko javno podjetje Komunala Kočevje ali pa se ga določi s koncesijo," pravi. O tem naj bi odločil občinski svet. V vsakem primeru pa bi zapuščeno vozilo odstranili na stroške lastnika vozila, če lastnika ne bi mogli ugotoviti, pa na občinske stroške. Da bi odlok lahko zaživel tudi v praksi, je potrebno, kot pravi Dobovšek, da občinski svet sprejme tudi odlok o izvajanju nadzora občinskih predpisov. Ta namreč predvideva uvedbo občinske inšpekcije in redarske službe, s tem pa tudi nadzor nad izvajanjem odlokov in predpisov, ki med drugim pločnikov v okviru odloka o izvajanju zimske službe. „Gre za pločnike in površine, za katere morajo poskrbeti občani oziroma lastniki ali najemniki lokalov, pa tega sedaj mnogi ne počno," pravi. S prejemom odloka o nadzorstvu nad izvajanjem predpisov in določitvijo inšpektorjev in redarjev, ki bi kršitelje kaznovali, bi na vsa ta področja vnesli več reda. Novost, ki jo prinaša odlok, pa je tudi možnost uvedbe pajka, saj bi v okviru izvajanja nadzora mirujočega prometa redarji lahko odredili odvoz ne le zapuščenih, ampak tudi nepravilno parkiranih vozil. M. L.-S. SREČANJE PRIJATELJEV 2000 - Na prireditvi ob 40-letnici odprtja doma na Grmadi so člani Thrističnega društva Grmada Velike Poljane-Ortnek pripravili prireditev z naslovom Srečanje prijateljev 2000. Ob tej priložnosti so odprti razstavo fotografij Franceta Modica, ki je v fotoaparat ujel preproste ljudi ribniške doline, ter pripravili krajšo proslavo. V kulturnem programu so nastopili člani mešanega in otroškega pevskega zbora iz Velesovega pri Cerkljah na Gorenjskem ter mladi poljanski godec Marko Drobnič. (Foto: M. G.) Rešitve v priključitvi na glavni vodovod Izgradnja vodovoda Kočarji-Mačkovec je letošnja največja Hydrovodova investicija - V petih letih bodo rešili vse probleme Urban Dobovšek urejajo tudi področje ravnanja s komunalnimi odpadki, javne snage in čiščenja javnih površin, izvajanja zimske službe in tržnega reda. „Na teh področjih imamo sedaj v Kočevju največ težav," pravi. Kot primer težav, ki bi jih z vzpostavitvijo nadzora zmanjšali, če že ne povsem odpravili, navaja čiščenje KOČEVJE - Hydrovod Kočevje- Ribnica, ki oskrbuje z vodo 7.500 odjemalcev na območju občn Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Kostel, ima za vse sisteme na tem območju, ki so problematični zaradi nezadostnih količin pitne vode, predvidene rešitve. Lani so uredili vodovod v Knežji Lipi, letos ga gradijo v Mačkovcu, dolgoročno (v petih letih) pa bodo rešili tudi vse ostale. Že od aprila letos poteka izgradnja vodovoda Kočarji-Mačkovec, ki bo Mačkovec priključil na regionalni vodovodni sistem. Do sedaj so naredili 1,5 kilometra vodovoda, ob dokončanju še pre- Kdo bo plačal tekmovanje? Maja leta 2002 bo v Kočevju svetovno prvenstvo belgijskih ovčarjev - Občina potrebuje predstavitev - Gostincem se obeta lep zaslužek KOČEVJE - Kočevski svetniki so se na svoji zadnji seji pred počitnicami ukvarjali tudi s psi. Pa ne z domačimi, potepuškimi, ki naokrog kar mrgolijo, ampak z svetlejšo platjo pasje zgodbe. Po podpisu pisma o nameri občine Kočevje in Kluba ljubiteljev belgijskih ovčarjev Slovenije, s sedežem v Kranju (to je edino društvo pri nas), so se morali namreč dokončno izreči, ali bo občina prevzela ali zavrnila pokroviteljstvo 8 svetovnega prvenstva belgijskih ovčarjev leta 2002 v Kočevju. Skoraj vsi svetniki so soglašali, držav; torej se bo skupaj več kot da potrebujejo tako velik dogodek za svojo predstavitev tujini, a si niso bili edini glede višine finančnih obveznosti, ki jih narekuje organizacija. Gre za štiri milijone tolarjev proračunskega denarja, ki ga mora pokrovitelj v dveh delih zagotoviti prihodnje leto oziroma leta 2002. Marko Habič, član Kluba ljubiteljev belgijskih ovčarjev Slovenije in eden izmed organizatorjev, je povedal, da bodo prireditelji zanesljivo povrnili vsaj trikrat večji vložek. Prvenstva se bo udeležilo 90 tekmovalcev iz osemnajstih TAMBURANJE VA KOSTELE KOSTEL - Občina Kostel in TŠD Kostel vabita na prvi etnološki festival pod skupnim imenom “Tamburanje va Kostele”, ki bo potekal od 12. do 15. avgusta pri Fari. Prireditev se bo začela v soboto s tradicionalnim rekreativnim spustom po reki Kolpi za kajak, kanu in rafting. Vse dni bo potekala razstava spominkov in izdelkov domače obrti, kjer bo sedemnajst razstavljalcev svojo spretnost tudi prikazalo. V soboto se bo ob 20. uri začel mednarodni etno festival, kjer bodo nastopili Tamburaška skupina Dupljak, Ravnogorski tamburaši, Škaf trio, Tamburaši iz Cirkulan, Lazonta “EX ISTRI-JANSKE MUZIKANTE”, Man-dolinski sastav “Fratellanza” in Prifarski muzikanti. Nedelja in ponedeljek sta namenjena družabnemu večeru z začetkom ob 18. uri. Zadnji dan pa se boste lahko udeležili maše v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Fari ob 10. uri, ki ji bo sledila povorka v ljudskih oblačilih, nastopili bodo folklorna skupina Kostel, tamburaška skupina Dupljak, Prifarski muzikanti, ob 17. uri pa se bo začela veselica s skupino Selekcija. 400 ljudi od srede do nedelje - toliko namreč traja tekmovanje - v drugi polovici maja leta 2002 trlo v Kočevju. Ker prihajajo z različnih celin, njihovi psi pa so vredni tudi do 50 tisoč mark, lahko govorimo o prestižnem tekmovanju in izbrani klienteli s polno malho denarja. “V Kočevju se morate znati organizirati in jim ta denar pobrati,” je svetoval Habič. Svetniki Vicenc Janša, Janez Žlindra, Franc Gornik so predlagali trikrat manjši občinski delež pri sofinacniranju prvenstva, saj jim že dalj časa primanjkuje denar za vzdrževanje šolskih stavb. Razliko naj zagotovijo sponzorji in tudi ministrstvi za obrambo in notranje zadeve, saj imata tudi oni ŽE OBNAVLJAJO VIDEM - DOBREPOLJE - Obnova Jakličevega doma, ki je v Vidmu kulturni center, se je začela. Za izvajalca del je bilo izbrano Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je pred dnevi že izvedlo priklop elektrike, za letos pa predvidevajo še usposobitev dvorane in izgradnjo prizidka do tretje gradbene faze. Š tem bodo pridobili prostore društvo upokojencev, godba, knjižnica, glasbena šola, turistična pisarna, predvidevajo pa tudi prostor za razne družbene dejavnosti. NOVA TELEFONSKA CENTRALA VELIKE LAŠČE - Konec julija so v občini Velike Lašče začeli s preklapljanjem novih telefonskih številk na novo telefonsko centralo. Prejšnja je bila namreč precej zastarela, saj se je pogosto dogajalo, da preko nje ni bilo mogoče poklicati na prenosni telefon. Nova centrala je digitalna, zato je sedaj možno v vsej občini dobiti ISDN priključke. K novi centrali spada tudi obnovljeno omrežje. Slednjega še obnavljajo, večina pa ga bo pod zemljo. v Gotenici in Škrilju, torej na območju Kočevske, pse za svoje potrebe. Denar kot sponzorji naj pristavijo vsi, ki bodo imeli od tega koristi. Potešil jih je župan Janko Veber, rekoč, da v Kočevju, žal, ne gre preveč računati na donatorje. Na majskem državnem mladinskem gasilskem tekmovanju so gostinci “kasirali” okrog štiri milijone tolarjev, prireditelj pa je zbral le 80 sponzorskih tisočakov. Kaže, da bodo pri njih večje prireditve lahko organizirali le v primeru, če mošnjiček odpre občina, čeprav nima direktnega zaslužka. S trinajstimi glasovi za in petimi proti so vendarle sprejeli sklep, da občina prevzame finančne obveznosti pri izvedbi prvenstva. M. G. OTVORITEV OBNOVLJENEGA DOMA IN PREVZEM NOVE ČRPALKE PREDGRAD - Prostovoljno gasilsko društvo Predgrad bo v soboto prevzelo novo gasilsko črpalko in svečano odprlo obnovljen gasilski dom v Predgradu. Ob tej priložnosti bodo v sodelovanju z Gasilsko zvezo Kočevje pripravili tudi gasilsko tekmovanje, ki se bo pričelo ob 14.30, ob 18. uri bo osrednja svečanost, pri Zadružnem domu pa bo nato sledila še gasilska veselica s pričetkom ob 20. uri. BRIZGALNA NOVA, DOM OBNOVLJEN PREDGRAD - Prostovoljno gasilsko društvo Predgrad in Gasilska zveza Kočevje sta organizatorja prireditve ob prevzemu nove gasilske motorne brizgalne, otvoritve obnovljenega poslopja gasilskega doma v Pregradu in območnega gasilskega tekmovanja, ki bo v soboto, 12. avgusta, popoldan v tem kraju. Nastopila bo domača gasilska godba, predstavile pa se bo tudi ostale. Člani prostovoljnega gasilskega društva so obnovili poslopje, saj so opravili več kot 100 ur prostovoljnega dela. -vd ostalega v skupni dolžini 2,7 kilometra pa bodo morali narediti tudi še črpalni jašek in delno preurediti obstoječi vodohram v Mačkovcu. Investicija poteka v okviru občinskega srednjeročnega plana in je predpogoj za nadaljnjo pozidavo Mačkovca. Vredna je 50 milijonov tolarjev in je letos največja Hydro-vodova investicija. Direktor Hy-drovoda Antun Gašparac upa, da bo dokončana še letos, sicer pa najkasneje prihodnje leto. Z njenim dokončanjem bo rešen problem Mačkovca, zagotovljena pa bo tudi, kot pravi Gašparac, oskrba Oneka. Podobno kot za Mačkovec vidijo v Hydrovodu rešitev tudi za ostale manjše vaške vodovodne sisteme v njihovi povezavi na glavni vodovodni sistem. Nanj je že priklju- AGROMELIORACIJE VIDEM - DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje v veliki meri izboljšujejo kmetijska zemljišča z agromelioracijami z razbijanjem kamenja in skal. Do maja so jih končali v Podgorici in Mali vasi, za jesen pa jih predvidevajo za Kompolje in Struge. Skupna vrednost letošnjih agromelioracij znaša 7.500.000 tolarjev. čenih 85 odstotkov vseh porabnikov, Mačkovcu pa se bodo najkasneje prihodnje leto pridružile tudi Grčarice leta 2002. Kot pravi Gašparac, bo Grčarice možno rešiti s priključitvijo na regionalni vodovod z izgradnjo štirih kilometrov vodovoda, kar bo stalo okoli 100 milijonov tolarjev, za Polom, kamor morajo zaradi premajhne izdatnosti zajetij sedaj tako kot v Mačkovec in Grčarice ob vsaki večji suši vodo dovažati, pa bodo skušali poiskati nove vrtine. M. L.-S. OBČINA POSPEŠENO GRADI LOŠKI POTOK - Letos ima občina v načrtu posodobitev več krajših, a izredno pomembnih prometnic. Iz poročila o letošnjh investicijah v cestno infrastrukturo je razvidno, da nameravajo investirati okoli 60 milijonov tolarjev, kar predstavlja 25 odst. občinskega proračuna. Tako je že končan pomemben priključek od vasi Mali Log-Zakotek, do ceste, ki občino povezuje z notranjsko regijo. Te dni veselo brnijo bagri na odseku ceste od lesne industrije Sinles do občinskega središča Hrib. Ta odsek je izrednega pomena zaradi industrije, nanj pa sta vezani še Srednja in Segova vas. Cesta je bila že pred desetletjem asfaltirana, a sta zadnja dva ovinka, izredno strma in zaprta, voznikom tovornjakov, zlasti v zimskem času, povzročala nemalo preglavic navkreber in navzdol. Tudi veliko osebnih vozil je končalo v obcestni, kraški kadunji. Bo mednarodni mejni prehod? Na zdajšnjem meddržavnem prehodu - Nujen sporazum o obnovljenem sodelovanju OSILNICA - Vodstvo občine Osilnica si že dalj časa zaman prizadeva pristojne v Ljubljani spomniti, da je za oživitev doline Petra Klepca nujna ureditev razmer ob meji. Med prednostne naloge štejejo tudi prekategorizacijo meddržavnega mejnega prehoda Zamost, streljaj od Osilnice proti Čabru, v mednarodni mejni prehod. Župan Anton Kovač je povedal, da vzdolž trideset kilometrov meje v občini ni nobenega mejnega prehoda, zaradi tega prihaja do velikih težav pri prehodu fizičnih oseb. Vendar ob dobrem sodelovanju s hrvaško obmejno policijo doslej ni bilo večjih težav. Občane najbolj moti, ker v Zamostu ni mogoč pretok blaga. Okrogle mize na to temo, ki jo je sklical osilniški župan, so se udeležili skoraj vsi povabljeni gostje, med njimi so bili tudi predstavniki slovenske in hrvaške policije ter vodstvo hrvaške občine Čabar, ki si prav tako prizadeva, da bi po dolini med državama stekel tudi tovorni promet. “Kmalu naj bi se na našem območju začel izvajati schengens-ki sporazum, se pravi dobili bomo različico ‘trde’ meje, a občine v zgornji dolini ob Kolpi o tem malo vedo. To ni dobro, saj se lahko zgodi, da bomo nepripravljeni celo zamajali razmere z našimi sosedi, s katerimi stoletja živimo lepo drug ob drugem. Državna meja mora biti prehodna, saj je tudi tako lahko dobro varovana,” je povedal Anton Kovač. Udeleženci okrogle mize so si bili edini, da morajo pristojne državne službe vendarle kmalu začeti reševati omenjene težave. Vnovič so poudarili, da je potrebno nemudoma ratificirati sporazum o obmejnem sodelovanju s Hrvaško ter pristopiti k urejanju (organizacija carinske službe, izvajanje kontrole prehoda državne meje, izgradnja potrebne infrastrukture) bodočega mednarodnega mejnega prehoda Zamost. M. G. J 2i UJ >\ s; J H O 3 Č J N V vrtcih se gnetejo kot sardine V VVZ Trebnje skupaj 122 vpisanih otrok za sprejem v tem šolskem letu, prostih mest _____le 70 - Zelena luč za dodatni oddelek v Dobrniču in Mokronogu DOBRNIČ, MOKRONOG, TREBNJE - Trebanjski svetniki so soglasno odobrili dodatni oddelek vrtca v Dobrniču in podaljšanje odprtja dodatnega oddelka vrtca v Mokronogu. Ravnateljica VVZ, Marija Bizjak, je ob začetku letošnjega poletja naslovila na trebanjsko občino prošnjo, da bi vrtcu odobrili v šolskem letu 2000/2001 dislocirani oddelek dnevnega varstva na podružnični šoli v Dobrniču, v katerega bi bilo vključenih 20 otrok v starosti od treh do sedmih let. Pobudo za to so nedvoumno s svojimi podpisi dali starši 23 otrok ki so jih zaradi prostorske stiske v vrtcu odklonili za sprejem v tem šolskem letu. Starši ugotavljajo, da problematike na tej ravni že nekaj let ne rešujejo učinkovito in da ne upoštevajo strokovnih spoznanj. Za sprejem čaka 32 otrok prvega starostnega obdobja, od enega do treh let, in 20 otrok od treh do sedmih let. V VVZ Trebnje opozarjajo, da delajo v nemogočih, utesnjenih prostorskih razmerah (800 m2 premalo površin na število otrok!), saj vsako leto napolnijo vse oddelke dnevnega varstva do najvišjega še dopustnega števila. “Žal pa še vedno ostajajo številni otroci in starši prepuščeni samim sebi, svoji iznajdljivosti, v občutku drugoraz-rednosti, v obupih in dvomih. V tem šolskem letu bo takšnih kar 52 in nikakor ne smemo dovoliti, da bi bili starši prisiljeni iskati neprimerno varstvo ali celo puščati otroke same,” poudarja ravnateljica Bizjakova. V vrtcu bi radi dodatno pomoč preko nacionalnega programa javnih del; gre za fizično pomoč gibalno oviranim otrokom, kot imajo že urejeno za eno deklico. V trebanjskem vrtcu imajo trenutno vključenih 17 otrok iz do-brniškega šolskega okoliša, na novo prijavljenih za vključitev v Vzgojno-varstveni zavod (VVZ) Trebnje pa je še 14 otrok. Samo iz tega okoliša je 9 otrok, ki bi jih v soglasju s starši premestili v Dobrnič. Prostor v dobrniški podružnični šoli ustreza potrebam pred- 500 OTROK NA MUZEJSKEM VLAKU TRŽIŠČE - Po besedah predsednika Društva Zagon Tržišče, Stanka Lazarja, ki družno s Slovenskimi železnicami in v sodelovanju organizira 6. počitniški muzejski vlak SŽ, bo v soboto, 12. avgusta, iz Ljubljane v Sevnico pripeljal 500 otrok iz socialno ogroženih družin. Če bo vreme lepo, se bodo otroci ob pomoči animatorjev in glasbenikov zabavali na sevniškem gradu, če pa bo deževalo, bodo dogajanje glavne postaje počitniškega vlaka prestavili v športno dvorano sevniške osnovne šole Sava Kladnika. Iz sevniške in sosednjih dolenjskih občin bodo trije avtobusi odpeljali 150 otrok na pričetek poti v Ljubljano. Ob vrnitvi v Ljubljano se bo vlak po 16. uri zaustavil v Tržišču, kjer bodo poleg prijaznih domačinov mlade potnike in njihove spremljevalce pozdravile tudi koračnice in viže sevniške godbe. šolskih otrok, ravnatelj trebanjske osnovne šole, Štefan Kamin, pa opozarja, da gre le za začasno rešitev, do uvedbe devetletke na trebanjski šoli. Ko bodo odprli oddelek v Dobrniču, bodo lahko v trebanjski vrtec sprejeli še 11 otrok. Za dobrniški vrtec bodo zagotovili denar za nabavo ležalnikov, prevlek, odej, igrač in zunanjih igral. Zaposlili bodo vzgojiteljico in njeno pomočnico, celoletni strošek vrtca pa naj bi se sukal okrog 8 milijonov tolarjev. Občinski svetniki so na predlog oddelka za družbene dejavnosti sklenili, da podaljšajo še za to šolsko leto oz. do uvedbe devetletke v osnovni šoli Mokronog delovanje dodatnega, tretjega oddelka dnevnega varstva na tej šoli, s kate- L0ŠKA NOČ Z OGNJEMETOM LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Tukajšnja društva in aktivi kmečkih žena z Brega, Razborja in iz Loke vabijo v soboto, 12. avgusta, na Loško noč. Za dobro zabavo na trgu v Loki pri Trubarjevem domu, ki se bo pričela ob 20. uri, bo poskrbel ansambel Mira Klinca, za dobro postrežbo pa Gostinsko podjetje Sevnica. Srečelov z bogatimi dobitki bo stopnjeval prijetno razpoloženje do vrhunca prireditve opolnoči, ko bo nebo nad Loko spet razsvetlil bogat ognjemet. Prireditev pa se bo pravzaprav pričela že ob 16. uri ob mostu pri HE Vrhovo, kjer bo gasilsko tekmovanje v veslanju za Pokal Sava. Medtem se bodo lahko obiskovalci vozili s splavom radeških splavarjev. Ob 18. uri pa bo otvoritev tradicionalne kulinarične razstave, ob domačih dobrotah se bo predstavil otroški pevski zbor RK Loka s harmonikarjem Dejanom Hribarjem. KONCERT MIE ŽNIDARIČ IN OTVORITEV RAZSTAVE SEVNICA - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Sevnica vabi na koncert Mie Žnidarič in tria Steva Klinga, ki bo v petek, 11. avgusta, ob 20. uri v Lutrovski kleti na sevniškem gradu. Žnidaričeva bo poleg standardnega programa predstavila še najnovejši repertoar pesmi Svetlane Makarovič. Vstopnine ne bo. Po koncertu bo otvoritev razstave likovnih del sevniških umetnikov, ki so nastala na prvi sevniški likovni koloniji ArSPEKTA. ArSPEKTA O LICU IN DUŠI STARE SEVNICE - Pet že več ali manj lepo uveljavljenih sevniških umetnikov: Nena Bedek, Janja Flisek - Balog, Alojz Konec, Rudi Stopar in Jerca Šantej, se je konec preteklega tedna družilo v ustvarjalnem nemiru na prvi sevniški likovni koloniji ArSPEKTA, pretežno na sevniškem gradu in nekaj tudi v njegovi bližnji okolici. Sevniška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti se je namreč odločila, da bo kolonija tokrat potekala pod delovnim naslovom Lice in duša stare Sevnice. Akademski slikar Alojz Konec (na posnetku), ki bo napravil izbor del za razstavo (otvoritev bo v petek zvečer na sevniškem gradu!), je izbral posrečen pogled na staro Sevnico z Radne. (Foto: P. Perc) rim so pričeli lani. Denar za to so že zagotovili v letošnjem občinskem proračunu. Uresničile so se napovedi ravnateljice mokronoške šole, Marice Murene, ki je že v začetku leta, ko je bilo v vseh treh oddelkih vrtca 59 otrok, dejala, da bodo zaradi velikega zanimanja staršev za dnevno varstvo tudi v tem šolskem letu potrebovali tretji oddelek vrtca. Kajti prejeli so kar 18 novih prijav staršev, ki so hoteli zagotoviti svojim malčkom varno streho in prijetno okolje med svojimi delovnimi obveznostmi. Tudi ta podatek kaže, da Mokronog vse bolj oživlja z novimi družinami in z novimi delovnimi mesti v podjetjih Tom, Plasta, Kmetijska zadruga... P. P. ZLATI JUBILEJ PGD TRŽIŠČE - 50-letnico delovanja so prvo avgustovsko soboto praznovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Tržišče, ki so ob tej priložnosti razvili nov društveni prapor. Gasilcem sta čestitala za jubilej in zaželela, da svoje humano poslanstvo še nadaljujejo, tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj in predsednik Gasilske zveze Sevnica Zvone Koš-merl. Predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek je razvil nov prapor PGD Tržišče in ga izroči! predsedniku PGD Branku Debeljaku (na posnetku), ta pa v varstvo praporščaku Milanu Suhodolčanu. Ob tej priložnosti so razglasili tudi rezultate občinskega članskega gasilskega tekmovanja, ki se ga je udeležilo 35 ekip. Ekipa podjetja Pohorje Dob iz Slovenske vasi pa je izvedla gasilsko vajo in predstavila svoje izdelke. (Foto: P. Perc) Trnova pot za ravnateljico vrtca Kako narediti mesto za vzgojiteljico, ki si želi postati ravnateljica? - Ravnateljica sevniškega vrtca (spet!) ni dobila soglasja ministra za šolstvo SEVNICA - “No, morda bi odnehala. Pa mi je žal velikega dela zaposlenih in staršev, ki jim ni vseeno. Preblisk, da si iščem službo drugje, je bil poskus, ki sem ga opustila na željo večine sodelavcev in staršev, da ostanem,” pravi v.d. ravnateljice sevniškega vrtca, dipl. psihologinja Danica Božič. Božičeva meni, da člani občinskega sveta na junijski seji, ko so dali prednost protikandidatki, dipl. vzgojiteljici Vlasti Starc, niso bili korektno seznanjeni s postopkom imenovanja ravnatelja vrtca. “Pri razpisnem postopku nisem sodelovala, razen pri konstituiranju Sveta zavoda v aprilu in pri sklepu, da se začne s postopkom. Imenovana je bila volilna komisija, vse ostalo pa je vodil dolgoletni pravni svetovalec vrtca, odvetnik Zdravko Groboljšek.” Po tistem, ko je Svet vrtca 30. junija zaprosil ministra za šolstvo (takrat že drugič) za soglasje k imenovanju Božičeve, so na ministrstvu oblikovali (ne)soglasje več kot en mesec in zavzeli različna stališča: najprej, da bo minister dal soglasje, saj je Svet vrtca oz. razpisna komisija, ki jo je le-ta imenoval, ves čas obveščala občino o tem, kdaj bo seja Sveta vrtca, na kateri bo dokončan postopek imenovanja, in naposled, da ministrstvo po posvetovanju še z drugimi pravniki ne bo dalo soglasja, ker so iz občine oz. od nekaterih občinskih svetnikov dobili kup groženj in opozoril, kaj vse je narobe s postopkom in da se bodo pritožili. Kakorkoli že, te dni minister ponovno ni dal soglasja k imenovanju Božičeve z napotkom, da Svet zavoda ponovi postopek, ki že teče. In že so se pojavili namigi, kaj sploh poskušajo tretjič, saj jim tudi tokrat ne bo uspelo... Kljub temu, da Božičevo podpira 70 odstotkov kolektiva! “Postopka nisem vodila jaz kot v.d. ravnateljice, temveč Svet zavoda in to korektno. Pomisleke vzbuja to, da so se na ministrstvu sedaj odločili, daje bolj pomembno upoštevati 20-dnevni rok, ki ga ima lokalna samouprava za oblikovanje mnenj o kandidatih po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kot pa 30-dnev-ni rok, ki ga določa Zakon o zavo- dih in v katerem morajo biti obveščeni o izbiri vsi kandidati in po katerem začne teči 15-dnevni rok za sodno varstvo. Trdim, da sta bila oba postopka doslej povsem korektno in pravilno izpeljana v odnosu do prijavljenih kandidatk.” “Trud, da bo postopek ‘padal’, bo očitno vse do takrat, dokler ne Danica Božič: stranki!" “Nikoli nisem bila bodo uresničene sanje vzgojiteljice, ki bi bila rada ravnateljica, pa ne prepriča niti staršev, da bi ji ZBIRANJE PONUDB ZA DOM ŠPORTOV SEVNICA - Občina Sevnica bo zbirala ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za TVD Partizan Sevnica za nadomestno gradnjo doma športov do 16. avgusta, rok za izdelavo projekta pa je konec septembra. Tako se bodo lahko še pravočasno prijavili na državne razpise za pridobivanje sredstev za novogradnjo. Občinski svet pa bo potem lahko odločal tudi o končni ceni in finančni konstrukciji investicije. REKORDNI "MESTNI" PARADIŽNIK - Kdor pravi, da le na podeželju lahko zrastejo "naj"pridelki, se moti. V to se lahko prepričajo tudi naši bralci, kajti poklicala nas je Roža Maurer s sevniškega Glavnega trga, kjer je na skrbno obdelanem vrtu sredi mesta pridelala tudi tale rekordni, skoraj kilogram (natanko 95 dag!) težak paradižnik. "Mestni" značaj paradižniku daje tudi njegovo poreklo, saj je Sevničanka dobila sadike od prijateljice Mojce Perko iz Ljubljane, ta pa jih je kupila pri vrtnarki Lučki za Bežigradom. Gospa Roža se je odločila, da javnosti predstavi ta izjemni pridelek, ker je v Slovenskih novicah zasledila, da seje nekdo hvalil s 85 dag težkim paradižnikom... (Foto: P. P.) zaupali otroke. Glede na to, da ima v celotnem vrtcu kot vzgojiteljica v povprečju najmanj otrok, da ima največ izpisov in premestitev otrok in komentarjev staršev, da tja ne želijo dati otroka (ob tem pa je najbolje plačana vzgojiteljica), bi morala kot dolgoletna vzgojiteljica sevniškega vrtca narediti najprej nekaj pri sebi,” še dodaja Božičeva. Dogajanja so tako uspešno “zrežirana”, da so občasno v “prvi bojni vrsti” druge stranke oz. strankar- • Človek pomisli, da so vse sevniške stranke združene v en projekt z namenom, kako narediti mesto za vzgojiteljico, ki si želi postati ravnateljica. To je njena dolgoletna želja. In ker čez najpomembnejši del postopka (mnenje vzgojiteljskega zbora, Sveta zavoda) protikandidatka Božičeve zaenkrat ni uspela priti, so našli še eno pot: skozi mnenje lokalne skupnosti, ki sicer ni obvezujoče in pomembno, pa vendar deluje... ski veljaki, ne pa več zgolj LDS, o kateri v sevniških logih govorijo, da naj bi najbolj favorizirala protikandidatko, ker je njen mož celo kandidiral na volitvah na listi te stranke... Prvak LDS in sevniški podžupan Andrej Štricelj odločno zanika, da bi on ali kdo od njihovih svetnikov kakorkoli posredoval na ministrstvu v Ljubljani glede imenovanja ravnateljice vrtca. P. PERC MO JA ODPRLA PRODAJALNO V SEVNICI SEVNICA - Prejšnji petek je sevniško podjetje Mo-ja odprlo novo prodajalno (nekdaj last Jutranjke, nazadnje pa Inpleta) v HTC-ju, poleg Liščine prodajalne. Mo-ja, ki ima v prostorih proslulega Clanna v Loki pri Zidanem Mostu tu^i proizvodno linijo za izdelavo pretežno otroške konfekcije, ima prodajalni še v Litiji in Trebnjem. V letošnjem 10. letu uspešnega poslovanja pa Mo-ja zaposluje že 33 ljudi. ZAJETJE BODO PRESTAVILI SEVNICA - Sevniška Komunala je imela pri sanaciji onesnaženja vodnega vira Dolna pod Lisco letos spomladi okrog 2 milijona tolarjev nepredvidenih stroškov. Onesnaženje je bilo posledica spleta naključij, nujne ukrepe pa so izpeljali po navodilih zavoda za zdravstveno varstvo in republiške zdravstvene inšpekcije. Ažurnosti in strokovnosti vseh udeleženih pri odpravi posledic onesnaženja gre zasluga za preprečitev še večjih težav pri oskrbi z vodo skoraj 6000 uporabnikov. Izvajalec Geo-hidro pa pripravlja tudi projekt prestavitve zajetja Dolna, ki naj bi bilo s prestavitvijo v višje ležeče predele bolj varno pred onesnaženjem. Trebanjske iverij ŽUPAN NI OSEL - Po hudi jezi trebanjskega župana Ciril3 Pungartnika na svetnika Franca Hribarja na 13., vsaj za trebanjsko Komunalo nesrečni,seji občinske; ga sveta, ko mu je ta začel Petl levite, kako zanič dela in da noče poslušati drugače mislečih, seje končno zgodilo, daje Pungartnik na več kot očitne provokacije odgovoril v nediplomatskem stilu, ki pa ga bodo vsaj vsi razumeli- S tem ko je župan Hribarju zabrusil, da že ne bo dovolil, da bi g3 imel za osla in da se utegneta zaradi takšne Hribarjeve komunikacije znajti še na kakšnem drugem kraju, je pokazal, do kod segajo meje njegove tolerantnosti. Vztrajnim provokatorjem se je morda posvetilo, da ima sicer župan zelo debelo kožo, a ker ta ni takšna kot pri slonu, za prihodnjič vsem n® bo škodilo malo več previdnosti, če že obzirnosti ne poznajo... MORSKI POZDRAVI - Svetnik in direktor Komunale Pavel Jarc je predsednika nadzornega sveta Komunale Alojza Kastelica, ko je ta govoril o tem, da bi bil odpoklic uprave najmanj, kar J6 predlagal Metelkov odbor za komunalo in infrastrukturo, pobaral, če torej v tem grmu tiči zajec, da ne pridejo skupaj. Lojze je bil tiho kot riba. Zato pa ni tiho TrebaUl" ka, ki jo celo na dopustu ob Jadranu silno zanima, kako pis® Dolenjski list o Komunali. Tim' njo zanima, kdaj bo konec tega “seksanja” na suho... OKTET LIPA - Ob starejšem Trebanjskem oktetu si je pridobil številne poslušalce, tudi zahtevnejše, oktet Lipa. Ta je pokazal svojo kakovost tudi v tujini, kar ne preseneča, saj je z njim ob priložnosti v šentruperški šoli rada zapela celo akademikinja Lidij3 Andoljšek. / — Sevniški paberki ^ ZAMENJAVA ŽUPANA? ' Pred časom se je možaku, ki živi z družino v hribih v okolici Sevnice tik ob prašni cesti, zgodila silno neugodna reč. Ko so namreč vaščani asfaltirali cesto, so cestarji nekaj metrov ceste pred njegovo hišo pustili v makadamski izvedbi. Tako so storili po nalogu predsednika gradbenega odbora, ker možak ni hotel plačati prispevka za asfalt, saj naj bi bil ta denar P° njemu znanih informacijah preeri večji, kot so ga primaknili k akcij' drugi. Tako se mu je zgodila tako velika krivica, daje takoj iskal po; moč pri odvetniku, novinarju, Prl tajniku in predsedniku krajevne skupnosti in celo pri županu. A ker se možaku dogodki niso vrteli skladno z njegovimi predstavami in s takšno naglico, kot je pričakoval, se je odločil, da bo zamenjal odvetnika, za vso to godljo (so)odgovornega novinarja, mio' in pravega župana... Ne seveda dobesedno, ker te moči možak hitr® jeze k sreči nima, pač pa naj b< pritisnil na vse mogoče registre-da bi “namočil” najprej za pomoc naprošene gospode. Ti so ugotovili, daje odločitve vaščanov m gradbenega odbora pač treba spo; štovati, ne pa sovaščanom žugatl z vsem mogočim. Ljudje pravij0 da, če možak res zmeče toliko denarja za odvetnike, bi lahko odštel tudi tistih nekaj jurjev za.asfah-da se mu ne bi pod nos kadilo-- SATANISTI - Pred časom jev Sevnici zmanjkalo kar nekaj domačih ljubljenčkov - muckov-Dobro obveščeni to povezuje z nenavadno procesijo neznanih osebkov v temnih oblačilih v noči o-junija in nočno seanso satanist0' na sevniškem pokopališču. Crm magiji naj bi pozneje skušala spodrezati krila in njen vpliv prav tam bela magija, na čelu z zelo znah° in priljubljeno redovnico. , TRINOGI KORENČEK - Se ne 3-letna Alenka se čudi rdečemu korenčku, s tremi nožicami, ki 8a je našla mamica v vrtu, oči je P3 takoj komentiral, daje kot Martinov lulček. Krške novice . IGRE kmetov in vremena - Krška podeželska mlačna se je šla v nedeljo kmečke 'krc. Ena od iger, ki so si jih zamislili pred lovskim domom nad Brestanico, je bila skupinsko smučanje med količki na travni-ku- Kmečke igre se je šlo tudi Vreme, ki kmetom rado zagode, ln >o ne le med pospravljanjem torve. Ko bi se morala prireditev Zaeeti, se je nebo nad Brestani-co stemnilo in z neba se je na že nekoliko nervozne tekmovalce 'n že dobro razpoložene gle-j|alce vsula toča, kot da bi za ša-Bivi slalom potrebovali sneg. ^eki šaljivec je pripomnil, da bi ["orali prireditev imenovati Igre kmetov in vremena. ZUPANOV MOBITEL - Krški župan Franci Bogovič je v nedeljo prišel na svoj račun. Ko je neurje pregnalo udeležence kmečkih iger s prizorišča, je Pred obupano predsednico društva podeželske mladine Darjo Sotošek iz hlač ponosno izvlekel mobitel. Prijazna organizatorica Je Poklicala okoliške radijske Postaje in prizorišče se je do Petih spet napolnilo z ljudmi. Pa naJ še kdo reče, da župan ne naredi nič koristnega. KDO IMA MANJŠEGA -'časih so se fantje pred dekleti tjValili s tem, kdo ima večjega, Panes pa jim na uho ponosno SePetajo, da imajo najmanjšega na vasi. Nekdaj so se fantje nam- feč hvalili z velikostjo danes Pa so bolj kot na tisto ponosni na‘Svoje mobitele. Župan Bogo-vič seje že izdal. Članice društvi3 Podeželske mladine so videle, da Hkega. nima ne majhnega ne ve- Novo v Brežicah Z 90 KM NA URO MIMO tRGOVINE - Policija opozarja, "a hitrost ubija, naše ceste pa še vedno vse bolj spominjajo na “tfkališča. Tako nam je pred dnevi nek občan potožil, da voz-n'ki mimo dobovskega AFP-ja Vsak dan vozijo kot podivjani, a Je obenem presenečen, razoča-Ja" in jezen ugotovil, da ima pri em prste vmes tudi oblast, ki za Vožnjo po omenjeni cesti ni pred-P*sala nobene posebne omejitve. V .CERKLJAH IMAJO OTOČKE - Očitno imajo Cerk-Je ob Krki za občino večji po-tten od Dobove, saj so se oblast' tam bolj potrudile in dale na Slavni vpadnici v naselje izdelati J^kakšna otočka, ki naj bi služi-a "mirjanju prometa. Kot kaže Praksa, gre tudi tu za stran vržen j!er>ar, saj se zadnje čase pojaviš vedno več voznikov, ki v prak-S| dokazujejo, da zgolj zaradi ""kaj metrov neprimerno postavljenih novih betonskih rob-t"kov res ne gre odmikati noge s Pedala za plin. KOP PONUJA NOVO IGRICO - Brežiška komunala se je žnova izkazala. Po vsem mestu 'Postavila zabojnike za ločeno hiranje odpadkov ter obenem Pokazala veliko nezaupanje do P^ščanov. Pokrove zabojnikov a odpadni papir so njihovi ljudje namreč skrbno zaklenili in jih 1 mogoče dvigniti, skozi majh-? režo pa se celih svežnjev pa-Pfja tudi ne da spraviti na pra-0 mesto. Ozaveščenim Brežiča-°m tako ne preostane drugega, °t da svežnje ponovno razveže-"Porabijo domišljijo ter po-Pdijo mimoidočim Paj se igrajo metanje kuvert Poštne nabiralnike. Ce ti seved otrokom, v -------------- i seveda 'šo že do vrha polni, kot so bili °nec preteklega tedna. p0ZABIL NA STRELIVO? h OBREŽJE - Na mejnem pre-odu so prj Italijanu, ki je za-"sčai Slovenijo, prejšnji teden |Ssli 120 kosov lovskega streliva, . 8a je pozabil prijaviti pri mejni "troli. Na vstopu v Slovenijo pa ...aekemu Turku zasegli plinsko Plštolo Z naboji. Našli ukradena avta obrežje - 4. avgusta so k . ‘cisti na mejnem prehodu od-p‘m daje bil osebni avtomobil jTd Ka, nemških registrskih ta-lc- s katerim je iz Slovenije izs- topal 'ako nek Hrvat, ukraden. Ravno je bil ukraden avto znamke Vu/ uaraoen avto znamse t . Bassat Variant, 1,9 IDI, s ka-vakIpSe Je na Prebod pripeljal Slo-" F. T. Vozili so zasegli, sledi kanska ovadba. Da bi mladi ostali na kmetiji Društvo podeželske mladine Krško združuje dijake, študente in zaposleno podeželsko mladino - Tradicionalne kmečke igre so že zaščitni znak društva - Zmaga Velikemu Kamnu BRESTANICA - Društvo podeželske mladine Krško so na pobudo kmctijsko-svetovalne službe v Krškem ustanovili pred osmimi leti, da bi povezali mlade s podeželja krške občine in vanj vključili tudi tiste, ki s podeželjem čutijo in imajo do njega spoštljiv odnos. Trenutno šteje društvo 65 članov, večina je dijakov in študentov. Dobivajo se enkrat do dvakrat na mesec. Pripravljajo tečaje peke peciva, postrežbe, varne vožnje s traktorjem, učne delavnice, strokovne ekskurzije in kmečke igre ter različne posvete v zvezi z dogajanjem v kmetijstvu in s tem povezanimi problemi podeželske mladine. Mlade želijo vzpodbuditi in opogumiti, da bi si zaposlitev poiskali na kmetijah. Kmečke igre, kakršne so pripravili v nedeljo pred lovskim domom nad Brestanico, so, kot to rada pove predsednica društva Darja Sotošek, kije prireditev tudi vodila, postale že zaščitni znak Društva podeželske mladine Krško, saj jih društvo prireja že vse od svoje ustanovitve. Prireditev poudarja ljudske običaje, šege in navade in vsakič pritegne veliko obiskovalcev. Poleg oživljanja ljudskega izročila pa so igre tudi priložnost za druženje. Na letošnjih kmečkih igrah seje pomerilo pet ekip: Dobrovoljčki, DPM Krško, Rožno-Presladol, Veliki Kamen in DPM Brežice. Tekmovali so v podajanju buč, žaganju hloda in nošenju čokov, smučanju, prenašanju vode v brenti in v šran-ganju. O zmagovalcih kmečkih iger v Brestanici je odločila zadnja igra - Darja Sotošek UŽIVANJE NARAVE IN DRUŽBE KRŠKO - Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško organizira od 3. do 11. avgusta v Cerkljah ob Krki tabor Uživanje narave in družbe. Tabor, ki ga pripravlja že šesto leto, namenja predvsem otrokom z družbenega obrobja, ki jim tovrstno preživljanje prostega časa drugače ni omogočeno. Na letošnjem taboru so otroci iz Krškega in okolice in otroci pregnanci, ki začasno živijo v zbirnem centru v Postojni. Na taboru so mentorji prostovoljci študenti socialne pedagogike, predšolske vzgoje, psihologije, sociologije in novinarstva, pomagajo pa jim mlajši mladostniki. PLOČNIK V CERKLJAH? - Dela na Vinski cesti so že v zagonu, v Gadovi Peči kmalu pričakujejo asfalt, v Cerkljah pa se tolažijo le z obljubami, da pločnik enkrat pač bo. Do takrat pa bodo matere še naprej vozile z otroškimi vozički kar po cestišču. (Foto: D. E.) šranganje po starem. Ženin se je moral preizkusiti v brušenju kose. košnji, sekanju drv, rezanju pogače, igranju na harmoniko, obvladati pa je mpral tudi bolj sodobne veščine, kot je politični nastop ali pogovor s taščo po mobitelu. Glavno nagrado - odojka - je domov odnesla ekipa Velikega Kamna. Z licitacijo domače potice so zbrali 50 tisoč tolarjev za socialno ogroženo družino, sicer pa so izkupiček od prireditve namenili društvenim dejavnostim. I. V. ZALOTILI SOJIH - Kmečke igre, kakršne je v nedeljo nad Brestanico pripravilo društvo podeželske mladine Krško, so priložnost, da mladi pokažejo, kako obvladajo stare kmečke veščine. Le malokdo zna še žagati z ročno žago. Da to opravilo ni le stvar moči, pa so lahko ugotovili fantje s fotografije, ki jim žaga nikakor ni stekla, kot so si želeli. (Foto: L V.) Brežice nasprotujejo taki gradnji Svet KS Brežice o zidavi cvetličarne pri pokopališču - Brez prostorskih dokumentov za južni del Brežic do Save - “Cvetličarni manjkajo parkirišča” - “V imenu krajanov nasprotujemo” BREŽICE - Svet krajevne skupnosti Brežice je nedavno obravnaval informacijo, da namerava sedanji lastnik montažnega objekta cvetličarne pred pokopališčem v Brežicah, na istem mestu zgraditi zidano prodajalno. Ta naj bi bila, kot je izvedel svet, večja od sedanjega kioska in lastnik naj bi imel zanjo soglasja in dokumente. Takemu razpletu v tem delu mesta se je svet KS uprl. Svet o tej gradnji meni, da občina Brežice doslej še ni sprejela dokumenta za celovito prostorsko urejanje južnega dela mesta Brežice do reke Save in tako tudi ne za prostorsko ureditev območja okrog pokopališča. Svet ima informacije, da obstajajo nekateri osnutki prostorske ureditve omenjenega mestnega predela, vendar teh dokumentov niso sprejeli pristojni občinski organi. Zato je svet KS Brežice izrazil pomisleke glede obravnavane gradnje pri pokopališču. “Krajevna skupnost Brežice sicer ni pristojna, da bi kot stranka v postopku lahko nasprotovala predvideni gradnji nove prodajalne cvetlic. Vendar menimo, da na območju brežiškega pokopališča ne bi smel biti narejen noben poseg v prostor toliko časa, dokler ne bo izdelan in sprejet takšen ureditveni načrt za to ZELENA KRASTAČA - Zelena krastača fBufo viridisj naj bi bila splošno razširjena tudi pri nas. Vseeno spomladanska pregledovanja mrestišč niso bila uspešna, končno pa so jo v začetku julija opazili na makadamski poti med polji pri Drnovem. Le dva dni kasneje so jo moji učenci opazili tudi v Krakovsekm gozdu. Zelena krastača je za tretjino manjša od navadne krastače. Zamenjava z njo je povsem izključena zaradi nenavadnega obarvanja (zelene proge in lise na skoraj beli podlagi). Čez dan je zakopana v tleh, ponoči pa se odpravi na lov. Vsako opažanje zelene krastače je vredno javiti, najbolje na Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev. Tudi opažanja ostalih dvoživk (in plazilcev) lahko javite na omenjeno društvo, ki želi pripraviti slovenska atlasa dvoživk in plazilcev. (Pripravil: Dušan Klenovšek) Še en razlog za mestnega arhitekta KS Brežice zahteva istočasno gradnjo različnega mestnega omrežja BREŽICE - V Brežicah v mestnem središču, v Levstikovi ulici, na Trgu Ivana Ribarja, Cesti prvih borcev in Prešernovi cesti, bo Telekom Slovenije zamenjal obstoječo mestno zračno telefonsko napeljavo z zemeljskimi kabli. V zvezi z načrtovanim posegom zahteva, da naj hkrati uredijo še nekatere druge inštalacije. Poleg telefonskega kabla naj bi ustrezna podjetja zgradila še zemeljsko električno omrežje in omrežje za kabelsko televizijo ter obnovila vodovod in kanalizacijo. KS Brežice, kot je sporočila, podpira prizadevanja, da bi končno odpravili v mestu zračno telefonsko omrežje. Vendar meni, daje nedopustno, da bi vsako izmed navedenih omrežij načrtovali časovno ločeno in da bi omrežja gradili vsako posebej, zato zahteva, kot rečeno, gradnjo istočasno. Krajevna skupnost ob teh načrtovanih posegih v mestu ponovno poudarja, da bi Brežice morale imeti “mestnega arhitekta”, tj. strokovni organ, ki bi bdel nad vsemi posegi v mestu, kakršen je tudi omenjena gradnja telefonskega in predvidoma tudi drugega omrežja. M. L. območje, ki bo celovito, predvsem pa dolgoročno, uredil ta prostor. LUKEC PRIPRAVLJA POLETNO NOČ KRŠKO - Agencija Lukec že končuje priprave na letošnjo prireditev Poletna noč v Krškem, tudi tokrat pa bodo obiskovalcem dvodnevne prireditve pripravili bogat program. V petek, 18. avgusta, se bo prireditev ob 18. uri začela z gledališčem na prostem, v katerem se bo z monologom Mimi predstavila Alenka Vidrih, sledila pa bo modna revija in koncert skupine Botri, ki v znani televizijski oddaji Petka nastopa z Ivano Sundov. V soboto bodo ob 16. uri začele domače glasbene skupine in pevci, predstavile se bodo plesne skupine, za otroke bosta z živžavom poskrbela Speedy in Gogi. Mladi pevci se bodo pomerili na prvem otroškem pevskem festivalu, nekoliko starejše pa bodo zabavali Alenka Pinterič in zadrska klapa Ankora. Zato tudi menimo, da pristojni občinski organ ne bi smel na območju brežiškega pokopališča do takrat dovoliti nobene gradnje, še posebno ne takšnega objekta, ki ga namerava zgraditi lastnik kioska," meni svet KS Brežice. V pismu, ki ga je naslovil na oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj na občini Brežice in poslal v vednost tudi brežiškemu županu, je svet KS Brežice še zapisal, da se omenjeni objekt pri pokopališču arhitektonsko ne vklaplja v prostor. Svetu se zdi pomembno tudi, da omenjeni prodajalni manjkajo parkirišča, ki bi jih tak objekt moral imeti. “Zato v imenu krajanov KS Brežice nasprotujemo takšni gradnji,” pravijo v vodstvu sveta krajevne skupnosti Brežice. M. L. 22 RASTLIN INDIJSKE KONOPLJE DOLENJI LESKOVEC PRI KRŠKEM - Policisti PP Krško so 1. avgusta na gozdni jasi našli posajenih 22 rastlin indijske konoplje, velikih od 0,40 do 1,50 metra. Posekali so jo in jo pripeljali na policijsko postajo, kjer jo bodo hranili do uničenja. POČITNICE OB KRKI IN V NJEJ - V počitniškem tednu, ki gaje brežiški Center za socialno delo pripravil v brežiški okolici, so otroci pod vodstvom mentorjev prejšnji četrtek preživeli ob Krki in v njej, kar kaže tudi fotografija. Pri njihovi vožnji s čolni po Krki je strokovno vodstvo zagotovil Kajak-kanu klub Razlag s Čateža ob Savi. (Foto: M. L.) Na igrišču, v vodi in ne čisto pri tleh CSD Brežice za otroke BREŽICE - Medtem ko nekatere ustanove pripravljajo počitnice za otroke takoj po koncu šolskega leta in gredo zdaj na počitnice, smo se mi odločili pripraviti počitnice za otroke zdaj, sredi poletja, ko so šolarji že naveličani sedeti pred televizorjem in računalnikom. Vemo, da vsi starši nimajo dopusta in da se otroci zato tudi dolgočasijo, zato jim skušamo ponuditi vsaj nekaj zabave in sprostitve." Tako je povedala direktorica Centra za socialno delo Brežice Metka Žigante o počitnicah v doma- čem kraju, ki jih je za otroke iz brežiške občine pripravila omenjena ustanova. Pred tem je po besedah Ži-gantejeve 108 otrok iz brežiške občine s Centrom letovalo v Savudriji, še pred koncem počitnic pa bo ustanova organizirala srečanje rejniških družin. Počitnice prejšnji teden so bile, sodeč po obrazih, besedah in razigranosti udeležencev, dobra zamisel. Potem ko so se šolarji prvi dan v Brežicah pred Mladinskim centrom podili za žogo in preizkušali v risanju na asfalt, so bili že naslednji dan dobesedno na konju na Zevnikovi kmetiji na Čatežu ob Savi. V naslednjih dneh so, koga ne bi razveselilo, pekli koruzo, čolnarili po Krki in se peljali s kolesi v Klunove toplice. Sprva je bilo udeležencev 15, ob koncu tedna pa že 35. m. l. !» V Obeta se boj za dodatne pokojnine Zavarovalnice, pokojninske družbe, banke in vzajemni pokojninski skladi so to poletje zaposleni s pripravami pokojninskih načrtov NIKA ŠE NE GRE V STEČAJ BREŽICE - Prvi mož Nike, brežiški rojak Brane Šušterič, je v ponedeljek v časniku Finance zanikal radijsko novico, da prisijna poravnava v tej družbi ne bo uspešna in da čaka Nikino družbo za upravljanje skladov enako kot družbo Star stečaj. Šušterič je dejal, da se prisilna poravnava nadaljuje in da bodo rezultati znani konec septembra ali v začetku oktobra. NOVO MESTO - Brez pokojninskih načrtov omenjeni ne morejo ponujati prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Razgibala so se tudi podjetja, še posebej tista večja, ki bodo morda oblikovala za svoje zaposlene lastne pokojninske načrte, pa tudi druga, v katerih so se že začela pogajanja s sindikati, sveti ali zbori delavcev za morebitno kolektivno zavarovanje. Slednje postaja vse zanimivejše, kajti podjetja priznavajo, da bo v bodoče poleg plač za motivacijo zaposlenih in večanje lojalnosti, pa tudi za zmanjševanje stroškov in še posebej za počasnejše naraščanje stroškov za plače, pomembno tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Pogoj, da se nekdo lahko vključi v tako obliko zavarovanja, je, da je že obvezno pokojninsko zavarovan. Premije dodatnega zavarovanja lahko plačuje zavarovanec sam, lahko Če človek dela z veseljem Med dobitniki škocjanskega občinskega priznanja je tudi Janez Jenič iz Hrastulj Letošnji dobitnik občinskega priznanja Janez Jenič iz Hrastulj se je pred mnogimi leti izučil steklarske obrti pri znanem novomeškem obrtniku - steklarju Romanu Dol-jaku. Najprej se je zaposlil pri Pionirju, nato nekaj časa tudi pri svojem mojstru Doljaku. Zatem pa še pri nekem drugem obrtniku, kjer se je prvič srečal s kamnoseštvom in teracerstvom. Poklic mu je bil všeč, zato se ga je lotil z veliko vnemo. Hkrati pa je razmišljal tudi o tem, kako bi šel na svoje. Ta želja se mu je v skromnih razmerah uresničila pred pet-najtimi leti, osnovno dejavnost pa je v teh letih razširil še na zidarstvo in obdelavo marmorja ter granita. Danes gre za uveljavljeno družinsko podjetje, kjer mojstru Jeni-ču pomaga tudi sedemindvajsetletni sin Boštjan, ki bo čez leta gotovo zamenjal svojega očeta, ko Janez Jenič bo ta ugotovil, da sin lahko sam vleče voz naprej. • Kaj vam pomeni občinsko priznanje? “Gre za nekakšno moralno priznanje za moje dolgoletno delo v obrti, kjer sem oral ledino in postavil družinsko obrt na trdne noge. Malo gospodarstvo je kar malo zapostavljeno, čeprav ima velik delež v družbnem dohodku, zato je prav, da se nas družba sem in tja tudi kdaj spomni.” • Kdo vam je pomagal, da ste ustvarili trdne gospodarske temelje? “Od začetka mi je največ pomagala novomeška obrtna zadruga Hrast, da sem postavil osnovne temelje, potem pa je bilo potrebno krepko zavihati rokave, da smo splavali iz vode. Največ dela smo vedno imeli v tovarni zdravil Krka, kjer sem zelo zadovoljen s sodelovanjem.” • Kakšen je odnos vaše občine do malega gospodarstva? “Ce bi obrtniki imeli takšno moralno in drugo oporo, kot jo imamo v naši občini, tudi v širšem družbenem prostoru, potem bi bilo veselje delati. Naša družba se še ne zaveda, da je malo gospodarstvo motor družbenega razvoja.” • Ste vpeti samo v vaše delo? “Dobro vemo, da smo obrtniki deklice za vse, zato časa, za svoje razvedrilo in počitek nimamo veliko. Vendar sem kljub temu član številnih družbenih in ljubiteljskih organizacij, rad pa finančno pomagam tudi pri razvoju športa in kulture. Vse kar koristi širšemu družbenemu prostoru bom po svojih močeh podpiral še naprej.” SLAVKO DOKL KAKO KAZE NA BORZI? Terme Čatež Manj kot po! milijarde borznega prometa na dan za celo Slovenijo kaže na to, da še vedno vlada počitniško vzdušje. To se bo prav gotovo nadaljevalo še cel avgust, saj si večina finančnikov težko privošči dopust v juliju, ko je potrebno postoriti še marsikaj za polletni obračun. Vsa podjetja, katerih delnice so uvrščene na organizirani borzni trg, so dolžna objaviti polletne poslovne rezultate. Predhodne informacije o poslovanju večine kažejo izjemno dobro poslovno uspešnost, posebej pa to velja za farmacevte, pivovarje, banke, zdravilišča. V pogojih nastajajočega kapitalskega trga imajo prav gotovo velik vpliv na ceno delnice tudi lastniki preko organov upravljanja v družbi. V večini privatiziranih družb je lastniška struktura še vedno posledica privatizacije. Predstavniki največjih lastnikov, ki zastopajo kapital v organih odločanja, upravljanja in nadzora, niso profesionalci, zato ne zastopajo vedno interesov lastnikov in kapitala. V takih družbah lastniki prav gotovo niso zadovoljni z donosnostjo, še manj pa so take delnice zanimive za nove investitorje. Kljub navedenemu pa so v zadnjem tednu ne- koliko bolj vzpodbudna gibanja tečajev, ki že drugi teden kažejo znamenja rasti. Bolj izrazita je rast pri farmacevtskih delnicah, saj je Krkina delnica že presegla 26.000 in Lekova 32.500 SIT. Solidno ceno dobivajo tudi delnice pivovarn, saj je Unionova dosegla 42.000 SIT in delnica Pivovarne Laško 46.000 SIT. Zelo malo in še to v lekarniških količinah se trguje z bančnimi delnicami pri nižjih tečajih. Tako delnica SKB banke še vedno ne doseže niti 2.100 SIT. Kljub dobrim poslovnim rezultatom v Termah Čatež se delnice te družbe ne prebijejo preko 12.000 SIT, zato se razkorak med knjigovodsko in tržno vrednostjo te delnice že tretje leto močno povečuje, saj znaša knjigovodska vrednost že več kot 24.000 SIT. Morda še nasvet za tiste, ki že nekaj časa oklevate, ali kupiti delnice ali ne. Trenutno je še nekaj zelo nizko ovrednotenih delnic. Tudi nekatere obveznice prinašajo dovolj solidne donose in so malo tvegane. LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto, tel. 068/371-8221, 371-8222 jo v celoti plačuje delodajalec ali pa delno eden in delno drugi. Davčne olajšave Dodatno zavarovanje postaja zanimivo predvsem zato, ker zavarovanec in delodajalec z njim pridobita davčne olajšave. Za zavarovanca (delavca) velja, da si plačane premije lahko odšteje od davčne osnove za dohodnino, vendar mesečna premija ne sme biti nižja od 3.000 tolarjev in ne višja od 24 odst. prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oz. največ 30.000 tolarjev. Del premije, ki bi bil nad tem zneskom, se ne šteje za davčno olajšavo. Povedati pa velja, da je olajšava v bistvu le odlog plačila dohodnine, kajti ko se delavec upokoji in začne prejemati pokojninsko rento, mora od nje državi poravnavati dohodnino. Če mu podjetje plača premijo, to ne šteje za boniteto. Za podjetja je pomembno, da tudi sama pridobijo davčne olajšave, če se odločijo, da bodo za svoje zaposlene oblikovala pokojninski načrt in jim delno ali v celoti plačevala mesečne premije. Delodajalci so tako deležni olajšav pri davku od dobička (premije opredelijo kot stroške) in ne plačajo prispevkov za znesek, ki ga namenijo delavcu za dodatno prostovoljno ali tudi obvezno pokojninsko zavarovanje. Premija se ne upošteva pri izračunavanju pokojninske osnove delavca in ne šteje za izplačilo plače, zato podjetja od nje ne bodo plačevala prispevka za socialno varnost niti ne davka na izplačane plače. Večji delodajalci lahko ustanovijo za svoje zaposlene zaprte vzajemne sklade, zavarovanje pa se lahko vplačuje tudi v odprtih vzajemnih skladih ali v pokojninskih družbah. Dodatno pokojninsko zavarovanje se začne z varčevanjem, ko delavec ali delodajalec vplačujeta na svoj račun premije, ki se ob smotrnem gospodarjenju z denarjem obrestujejo in oplemenitijo z donosom, pri čemer je najnižji predpisan. Zavarovanec dobi pravico do izplačila dodatne pokojnine, ko izpolni nekaj pogojev: dopolni 58 let, uveljavi pravico do pokojnine po obveznem zavarovanju in ko vplačuje za dodatno zavarovanje že več kot 10 let. Dodatno starostno pokojnino je mogoče dobiti tudi predčasno, če premije plačujemo že 15 let in če dopolnimo 53 let starosti. Olajšali izstop Ob izpolnitvi pogojev za upokojitev se za zbrana sredstva na posameznikovem računu izračuna odkupna vrednost premoženja. Zavarovanec lahko po posebnih pogojih izstopi iz zavarovanja, se dogovori za mirovanje zavarovanja, ali pa, če je zavarovan že več kot 36 mesecev, prestopi od enega k drugemu pokojninskemu načrtu. Država je predpisala, da so izstopni stroški lahko največ 1 odst., s čimer želi olajšati prestope. V enkratnem znesku bodo zavarovanci lahko denar dvignili, če bodo izstopili iz zavarovanja, če jim bo prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu, ki je financiral pokojninski načrt ali če bo zavarovalnica odpovedala pogodbo ali pa prenehala poslovati. V primeru zavarovančeve smrti bo upravičenec dobil izplačano odkupno vrednost, t.j. privarčevani denar z donosi, zmanjšan za stroške zavarovalnice. Nekateri ponudniki že poudarjajo, da bodo zavarovanci ob zamenjavi službe lahko sami naprej plačevali premijo, ki jo je prej plačeval njihov delodajalec. Bogati bi dali več Večina zaposlenih bo verjetno, tako vsaj kaže zdaj, varčevala v okviru kolektivnega zavarovanja, za katerega se bo odločilo podjetje, če se bo pridružilo k varčevanju vsaj 66 odst. zaposlenih. O pristopu k pokojninskemu načrtu in o pogodbi z enim od ponudnikov se bodo delavci dogovarjali z upravo podjetja preko sindikata, sveta ali zbora delavcev. Ponudniki dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zdaj večinoma dajejo prednost manj tveganim naložbam in zato tudi nižjim donosom, nekateri pa napovedujejo, da bodo oblikovali in v izbiro ponudili tudi bolj tvegane pokojninske načrte z večjimi donosi. Zavarovalnice imajo pred drugimi ponudniki kar nekoliko prednosti, ker že imajo razpredene poslovne mreže in agente, jamčijo z večmilijardnim garancijskim skladom in bodo po zaključku varčevanja lahko same izplačevale pokojnine, medtem ko bodo morale pokojninske družbe za to skleniti pogodbo z zavarovalnico in ji za storitev tudi plačati. Pokojninske družbe kot svojo prednost navajajo specializiranost, pa tudi to, da bodo zavarovanci po koncu varčevanja lahko izbirali med različnimi možnostmi, medtem ko bodo pri zavarovalnicah omejeni na ponudbo ene same zavarovalnice. Že zdaj kaže, da bo ponudb veliko, čeprav naj bi že v nekaj letih ostalo na trgu le kakih pet ponudnikov. Delavcem se bo kar težko odločiti, komu zaupati privarčevan denar. Tudi podjetja se bodo morala odločiti, ali se bodo vključila v zavarovanje ali ne. To pa bo spet priložnost, da bogatejša podjetja dajo delavcem še več, kot jim že dajejo. Na to kaže med drugim že ugotovitev Zavarovalnice Maribor, da se podjetja na Dolenjskem in Štajerskem bolj zavzemajo za rešitev, da bi premijo v celoti plačevali delavci ali pa bi jim podjetje primaknilo le manjši delež, medtem ko podjetja na območju Ljubljane, Celja in Gorenjske, kjer bolje poslujejo (so bogatejši, trgovci, uvozniki), bolj razmišljajo o obratni rešitvi. BREDA DUŠIC GORNIK SPOR PIVOVARNE UNION Z DRŽAVO NA UPRAVNO SODIŠČE LJUBLJANA - Pivovarna Union, d.d., je bila v zadnjih dneh večkrat omenjena med družbami, ki niso poravnale svojih davčnih obveznosti do države. Slovenski javnosti in zlasti svojim potrošnikom sporočamo, da gre za spor z državo iz leta 1998 o utemeljenosti zaračunavanja prometnega davka za enega od naših izdelkov. Ker je spor še v teku in bo o njem odločalo Upravno sodišče, bi bilo do nasprotne stranke in do sodišča skrajno nekorektno, če bi Pivovarna Union, d.d., svoja stališča o tem sporu komentirala v javnosti, je zapisala v sporočilu za javnost uprava Pivovarne Union. VIŠJE CENE KOMUNALNIH STORITEV KOČEVJE - Po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije bo začel veljati nov izračun ravnanja s komunalnimi odpadki tudi v občini Kočevje. Podjetje Komunala je skladno s pooblastili, danimi maja lani na seji občinskega sveta, na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj vložilo zahtevo za uvedbo novih cen skladno z veljavno zakonodajo. V začetku februarja letos je pristojno ministrstvo dalo svoje mnenje, Komunala pa je pripravila pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki in sklep o tarifnih postavkah ravnanja s komunalnimi odpadki. Predlagane cene so nižje, kot je bilo zaprošeno, na zadnji seji pa jih je potrdil tudi občinski svet. PODPORA NA STARA LETA - N šli so časi, ko je treba o tem, kdo M kako nas bo podprt v starosti, razous-ijati že trideset ali celo več let Prel' (Foto: B. D. G.) HYDROVOD-DRUŽBA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KOČEVJE - Javno komunala0 podjetje Hydrovod Kočevje - R^n' ca, p.o., seje minuli mesec preoblikovalo v Hydrovod, d.o.o. - družbo ti komunalno dejavnost s sedežemv Kočevju, svojo obvezno gospodar* ko javno službo oskrbe s pitno vod° pa poleg ostalih dejavnosti opravjl8 na območju občin Kočevje, Los* Potok in Ribnica. Med letošnjimsUS' nim obdobjem je družba predvsem ob pomoči PGD Kočevje omog°01" la prevoz pitne vode v Grčarice' Polom, Mačkovec, Onek in še nek* tere kraje. Kot kaže, dovoz vodev Mačkovec in Onek prihodnje leto 0» bo potreben, saj so za obe naseU1 začeli graditi vodovod, ki bo tako prebivalcem omogočil preskrbo * pitno vodo iz novo zgrajenega vodo vodnega omrežja. Med občinam1 ustanoviteljicami omenjene družim so se dogovorili, da znaša osnova1 vložek Občine Kočevje 63,12 odst-Občine Loški potok 6,23 odst. i" Ribnice 30,65 odst. -vd SPET VEČ TUJIH KREDITOV LJUBLJANA - V Banki Slovenije ugotavljajo, da krediti pri tujih bankah spet postajajo bolj aktualni. V prvih petih mesecih letošnjega leta so slovenska podjetja najela skupno za 104 milijarde tolarjev kreditov (lani 67 milijard). tega 46 odstotkov v tujini. DeleZ tujih kreditov je bil lani 36 in predlani 19 odst. Posebej izrazito Je povečanje tujih kreditov pri dolgoročnih kreditih. Še leta 1998 s° slovenska podjetja v tujini najela 45 odst. vseh dolgoročnih kreditov, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa že 73 odst. Za strateški nastop v Makedoniji Podjetje Sin-po, d.o.o. je predstavilo obliko sodelovanja na osnovi strategije vlade RS Do pomoči slovenske države le preko prioritete makedonske vlade KOČEVJE - Proizvajalec medicinsko-laboratorijskega, pisarniškega in šolskega pohištva podjetje Sin-po, d.o.o., iz Kočevja je prejšnji četrtek pripravilo predstavitev projekta sodelovanja gospodarstva Slovenije in Makedonije. Na predstavitvi je bil tudi koordinator projekta za strategijo vključevanja Slovenije v gospodarsko obnovo jugovzhodne Evrope Bojan Škoda. Pred šestimi leti ustanovljeno zasebno podjetje Sin-po, ki ima svoje korenine v nekdanjem podjetju Oprema Kočevje, je na osnovi raziskave slovenskega tržišča že zgodaj ocenilo, da bodo za nadaljnji razvoj podjetja morali pričeti s prodajo svojih izdelkov tudi na tržišču držav bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope, kjer je, kot je povedala direktorica Šin-pa Jadranka SODELOVANJE MED KOČEVJEM IN SKOPJEM - Na predstavitvi sodelovanja podjetij obeh mest so podjetniki kritično spregovorili o vizumih, zavzeli pa so se tudi za ukinitev embarga za makedonsko vino. (Foto: M. L.-S.) Jančič, Slovenija gospodarska velesila. Po več letih raziskav so julija letos v Makedoniji ustanovili podjetje Sin-po & Fact, d.o.o., kije v 100-odstotni lasti lastnikov matičnega podjetja. Z njegovim posredovanjem so se vključili v projekt opremljanja Instituta za sudsku medicinu i kriminalistiku R Makedonije, v okviru katerega so se dogovorili za dobavo digestorijev v vrednosti okoli 80 tisoč mark, za katere je polovico denarja zagotovil Zavod za zdravstvo R Makedonije, polovico pa naj bi, kot je povedala Jančičeva, slovenska država. Sin-po si prizadeva strateško nastopiti na tržišču Makedonije in se vključiti v pospešitev tehnološko-proizvodnega razvoja podjetij v Makedoniji, zato je sredi prejšnjega meseca podpisal dogovor s podjetjem Enterier a.d. iz Skopja. “Sodelovali bomo pri prenosu tehnologije, izobraževanju kadrov in enotnem nastopu na trgu Makedonije,” je povedala Jančičeva in dodala, da s tem dokazujejo, da izpolnjujejo pogoje, ki jih je sprejela slovenska vlada v strategiji vključevanja Slovenije v gospodarsko obnovo jugovzhodne Evrope. Ven- dar pa, kot je povedal Bojan Škofje za Makedonijo, kateri je name-njeno okoli 20 odstotkov od skup no 550 milijonov tolarjev, kolik0 jih je letos na voljo državam Pre jemnicam pomoči, za letos Pr0” gram že sestavljen. Na donator* vo Slovenije lahko računajo §e* prihodnje leto, če bo njihov pr°je kot prednostni sprejela makedon ska vlada. - M. LESKOVŠEK-SVETt ZAVAROVALNICA TILIA POVEČUJE DOBIČEK NOVO MESTO - Delniča^1 novomeške zavarovalnice Tilia s° na nedavni skupščini potrdili pte° log uprave, da se 90 odst. od 4 milijonov dobička, kolikor so 8a lani ustvarili z življenjskimi zavar°" vanji, pripiše imetnikom življebj skih polic. Kot je poudaril predse0 nik uprave Mitja Mejač, so s pos'0-vanjem v prvem polletju zadovoljni. Načrte so presegli pri premij3 in dosegli tudi boljši škodni rež° tat. Tilia naj bi letos ustvarila ka 400 milijonov tolarjev čistega dobička ter zbrala za petino več Pr° mij. Zavarovalnica naj bi se s / januarjem 2001 dokončno združ1 la z Zavarovalnico Maribor. Sku paj s to zavarovalnico, s pozavafO" valnico Sava in Novo KBM Til'a ustanavlja tudi pokojninsko družbo- Prva belokranjska njiva belušev Brodaričeva iz Rosalnic sta se prva v Beli krajini odločila za gojenje špargljev - Prvo pobiranje prihodnjo pomlad - Ne le zelenjava in poslastica, ampak tudi zdravilna rastlina ORAČI SE BODO POMERILI TREBNJE - Trebanjska enota ^etijsko svetovalne službe vabi na 23. tekmovanje dolenjskih °račev, ki ho v soboto, 12. avgusta. na posestvu Dob na Volčjih nji-''ah v občini Trebnje. Tekmovanje 0 Popestreno s spretnostno vož-nJ° s traktorjem in prikolico, prikazano pa bo tudi delovanje vr-tavkaste brane s pnevmatsko sejalnico. ZNOVOMEŠKE tržnice Tudi ta ponedeljek so se na no-omeški tržnici zbrale branjevke in “"Riale svoje pridelke: česen po PO do 600 tolarjev kilogram, čebu-0 Po 200, zelje 100, stročji fižol 600 «800 tolarjev, suh fižol po 400 do no t0iarjev, solato po 300 tolarjev, Jgf0 Peso, korenje in kolerabo po no tolarjev, papriko po 130, papri-,? Za vlaganje po 120, paradižnik ’0 do 150 tolarjev, kumare po 80 0 100 tolarjev, kumarice za vlaganja Po 250 do 300 tolarjev, krompir 3nr?^ C*° totarJev’ feferone po *00 in špinačo po 400 tolarjev. elraj in peteršilj sta bila naprodaj P° 50 tolarjev za šopek. Od sadja so Janjcvke ponujale: kozarec borov-lc Po 500 tolarjev, jabolka po 80 do ROSALNICE - Natalija in Martin Brodarič iz Rosalnic pri Metliki sta zaposlena, ker pa je pri hiši precej zemlje, sta razmišljala, česa bi se lotila, da ne bi zaraščala. V informativnem biltenu metliške Kmetijske svetovalne službe sta izmed ponudb o dodatnem delu na kmetiji izbrala pridelovanje belušev ali špargljev. V Beli krajini je gojenje špargljev novost. Ljudje sicer imajo na vrtovih po nekaj sadik, a zgolj kot okrasne rastline. Brodaričevi pa so se odločili z njimi zasaditi 15 arov. Aprila lani so posadili 1.350 enoletnih sadik sorte dariana, uvoženih iz Francije, ki jih je delno sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Do jeseni so zrastle dobra dva metra, a sojih novembra pri tleh porezali. Prav tako bodo storili tudi letos, prihodnjo pomlad, ko bo izginil sneg, pa bodo sadike zagrnili s približno 30 centimetrov visokimi grebeni. Ko bodo poganjki, ki poženejo iz brstov, pokukali iz zemlje, jih bodo začeli rezati s posebnimi noži. „Tako rezanje kot pranje, sortiranje in vezanje je ročno. Sicer pa je s šparglji malo dela. Sedaj, ko jih še ne režemo, jih le nekajkrat na leto okopljemo," pravi Natalija. Ko bodo po dveh mesecih prenehali z rezanjem poganjkov, bodo šparglji, ki precej spominjajo na asparagus, zopet zrastli približno dva metra. In postopek se bo ponavljal 20 let. ko se bodo rastline izčrpale. Sicer pa Brodaričeva načrtujeta, da bosta aprila in maja prihodnje leto, ko bosta prvič pobirala beluše, večino pridelka prodala doma. Kar pa bo ostalo, nameravata voziti v prodajo v Ljubljano. “Spoznavava, da ljudje v Beli krajini še premalo poznajo beluše, ki sicer danes v svetu ne slovijo le kot zelenjava in poslastica, ampak imajo tudi zdravilen učinek. Zaradi balastnih snovi pospešujejo pre- bavo in odvajanje vode, zato so primerni za ledvične bolnike. Ugodno vplivajo pri zdravljenju srca, so odlična dietna jed za sladkorne bolnike, beluševo seme pa pomirja krče v želodcu in pomaga pri trdovratnem bruhanju,” našteva Natalija. Martin pristavi, da se dobro zavedajo, da bodo morali tudi sami narediti veliko pri popularizaciji te zelenjave. Zagotavlja pa, da so pripravljeni s šparglji zasaditi še kakšno njivo, če bo le povpraševanje. M. BEZEK-JAKŠE NA ŠPARGLJEVI NJIVI - Brodaričem Natalija in Martin s sinovoma Primožem in Aljažem na njivi špargljev, ki so priljubljeni pri sladokuscih in tistih, ki se prehranjujejo zdravo. Zato jih tudi Rimljani niso brez razloga poimenovali kraljevska plemenita zelenjava. (Foto: M. B.-J.) 150 za kilogram, hruške po 200, slive 200 l°larj 500 Lah do 250, breskve po 100 jev, nektarine 230 in maline po za kilogram tolarjev. Pri branjev-. Pa lahko kupite tudi orehe po “0 tolarjev, stekleničko propolisa s'‘vovko po 1000 tolarjev, kis "0. sadjevec po 800 tolarjev in jaj-8 Po 17 do 20 tolarjev. Od države le drobiž Kako so Novakovi gradili nov hlev - V zbiralnico mleka oddajo tretjino celotne količine sejmišča BREŽICE - Na sobotnem sejmu so *nko obiskovalci kupili: odojke do 3 esecev starosti, za katere so morali •»šteti od 340 do 380 tolarjev za kilogram žive teže, kar pomeni od 8.000 do .,■«00 tolarjev za žival. Naprodaj so dl tudi od 40 do 60 kilogramov težki Bašiči, stari od 3 do 5 mesecev. Za j' ®8ram žive teže je bilo treba odšteti 24 do 330 tolarjev oziroma 13.000 do 4.000 tolarjev za žival. Prašiči težki 2tu kilogramov, so bili naprodaj od do 220 tolarjev za kilogram oziro-ma <>d 20.000 do 22.000 za žival. Dobrepoljska občina je odmaknjena od glavnih prometnih tokov in postaja demografsko ogrožena. Razumljivo je, da ostarele kmetije brez prevzemnikov ne vzbujajo zanimanja države za vlaganja. Tam pa, kjer se je vedno pridno gospodarilo, kjer ima kmetija naslednika (z že izbrano nevesto) in so se gradnje hleva lotili sami, pa bi od države več pričakovali. Kmetijo Novak v Podgorici vodita sicer zaposleni gospodar Vinko in gospodinja Marija. Kmetija ima naslednika Andreja, ki se je šolal v gradbeni stroki, vendar po odsluženem vojaškem roku ni dobil zaposlitve. V lanski jeseni so končali tri leta trajajočo gradnjo novega hleva za 50 glav govedi, katerega predračunska vrednost je znašala okroglih 50 milijonov to- larjev. “Od države smo dobili pomoč dvakrat, prvič 106.000, drugič pa 500.000 tolarjev. Lahko si mislite, kakšna stiska je bila.” Nad hlevom so si uredili senik z dosuševalno napravo na topel zrak. V starem hlevu so imeli le 16 mest, zato bodo sedaj počasi, z lastnimi sredstvi, napolnili nov hlev. Od trinajstih privezov za krave je sedaj polnih že enajst s kravami večinoma rjave pasme. Zraven je privezanih šest sesnih telet, Nabiranje zdravilnih zelišč 2 ustrezno uporabljenimi zdravilnimi rastlinami utrjujemo zdravje, PrePrečujemo razne bolezni, marsikatero bolezen ali poškodbo pa lah-,0 tudi pozdravimo. Z nabiranjem zelišč in s sprehodi po naravi pa rePimo telo in duha. Nabiralec mora biti po pravilu tudi ljubitelj atave, zato naj ne nabira rastlin, ki so redke in jim preti izumrtje, abirajte samo rastline, kijih dobro poznate. Vedeti morate tudi, kdaj e zdravilna zelišča nabirajo in kako se pripravljajo. Najprimernejši čas za nabiranje so lepi dopoldnevi, ko se jutranja °sa že posuši. Nabirajte samo čiste rastline, saj prašne in umazane ■Hajo pravega učinka ali pa so zdravju celo škodljive. Nadzemnih stlin pred uporabo in sušenjem ne smete oprati, raje poiščite kraj, .Jer onesnaževanja še ni. Zato se izogibajte nabiranju blizu cest, in-uštrijskih predelov in intenzivno obdelanih polj. ^ Nabirajte samo tiste dele rastlin, ki imajo največ zdravilnih snovi. e nabirate liste, izbirajte mlade, vendar popolnoma razvite. Cvetovi aJ bodo mladi, sveži ter povsem odprti. Zeli (nadzemne dele) nabijte ob začetku cvetenja, plodove pa, ko so popolnoma zreli. Kore-in korenike so najboljše, ko so popolnoma razvite. Luščenje lub-z vej je najlažje spomladi. Zdravilne rastline nabiramo za eno- do kletno zalogo, saj s časom zgubljajo zdravilno vrednost. Zdravilne rastiine so uporabne sveže, posušene ali namočene. Za aljše shranjevanje jih je potrebno posušiti (droga). Sušenje prepreči ezaželene pretvorbe in razgradnjo zdravilnih učinkovin zaradi delovanja fermentov, ki se sprostijo, ko jih utrgamo. Sušenje mora biti Pfavljeno čim prej po utrganju. Sušenje na soncu zmanjša kvaliteto ravilnih rastlin, zato priporočamo, da sušite na senčnih in dobro acnih notranjih prostorih. Nabrane rastline razprostrite v tankem N°JU. najbolje na lesenem rešetu ali primerni gosti kovinski mreži. I^adzemne dele lahko sušite tudi povezane v šopke in obešene na rah-111 Prepihu. Debelejše korenine pred sušenjem razpolovite ali narežite , a tanke rezine. Pravilno posušene zdravilne rastline shranjujte v do- bro 'latu tesnečih posodah, na katere napišete ime zdravilne rastline in t1. kdaj ste jo shranili. ANA BAHOR, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba Metlika * Bodoči gospodar Andrej Novak (levo) s kmetijskim svetovalcem inž. Andoljškom križanih z mesno pasmo. Poleti jih pasejo, zraven pa jih krmijo še z mrvo, travno silažo, domačo koruzo in ječmenom, krave pa še s kilogramom krmil za molznice. Tudi teleta dobijo nekaj krmil. Na rešetkah pa zaenkrat redijo enajst govejih pitancev. V sklopu hleva imajo pokrit ko-ritast silos, kamor bodo silirali tretji odkos trave in koruzno silažo. Svoje zemlje imajo 17 ha, od tega 3 ha njiv, ki jih zasejejo s pšenico, ječmenom in koruzo. Imajo še 6 ha pašnikov, travnikov in senožeti ter 8 ha gozda. Razen tega imajo še 8 ha njiv in travnikov v najemu. Krave pasejo v okolici hleva na 2,5 ha velikem pašniku. Marija je že deset let vodja zbiralnice mleka za Zagorico in Podgorico, kamor oddaja mleko 13 družin. Dnevno sprejme prek 300 litrov mleka, ki ga takoj ohladi na 4° C. Tretjina tega mleka je Novakovega. Organizator odkupa je KZ, mleko vozijo v Sirarno Velike Lašče, kjer ga predelajo v sire, predvsem v Laščana in Grajski sir, ta pa potem zori v Stični. Novakovi so še polni načrtov. S polnim hlevom načrtujejo nad 200 litrov oddanega mleka dnevno ter letno 10 - 12 govejih pitancev. Trenutno pa je najpotrebnejši traktor večje moči s pogonom na vsa štiri Iz | pco BARBARA ŽAGAR Obvestila in nasveti Za vinogradnike Varstvo vinske trte proti perono-spori usmerimo na varovanje zali-stnikov. Pripravki na osnovi bakra ali njegovi kombinaciji so primerni za zaščito proti peronospori. Glede na to, da se je začelo zorenje grozdja, lahko računamo, daje letošnji pridelek glede napada oidi-ja in peronospre na jagodah zavarovan. Pozorni moramo biti na napad pozne peronospore na zalist-nikih. Spremljajmo pojav sive grozdne plesni. Za sadjarje Sadjarjem priporočamo varstvo nasada proti škrlupu in jabolčnemu zavijaču s kontaktnimi pripravki. Pozorni bodite na varnostne dobe pripravkov. Za poljedelce Strnišče je potrebno čimprej obdelati in zasejati, dokler je v tleh še dovolj vlage. Letos še posebej priporočamo setev krmnih dosevkov, saj se na ta način lahko pridela veliko kakovostne voluminozne krme, ki bo nadomestila primanjkljaj osnovne krme, ki je nastal zaradi suše. Na voljo je široka paleta različnih dosevkov, ki jih izberete glede na lastne potrebe. Pri nekaterih posevkih krompirja, ki je bil močno prizadet zaradi suše, opažamo, da se je pojavilo kaljenje gomoljev, obraščanje cime in ponovno cvetenje. Svetujemo, da posevke pregledate. Če je pojav kaljenja prisoten na večini gomoljev, svetujemo predčasen izkop, saj se kvaliteta kalečih gomoljev naglo manjša. Taki posevki ne bodo primerni kot 'semenski krompir. Možen je tudi pojav steklavo-sti gomoljev. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič S podatki o grozdju načrtovati predelavo (Nadaljevanje) Na že nagnitem grozdju v vinogradu se število mikroorganizmov dnevno močno povečuje. S pecljanjem takega, manjvrednega grozdja, pospešujemo razmnoževanje divjih kvasovk in bakterij, tudi žlahtnih, kolikor jih je. Žato je potrebno mošt iz gnilega grozdja bolj ostro raz-sluziti, da z umazanijo zmanjšamo tudi delež nezaželene mikro-flore. Pri prešanju celega nagnitega grozdja priteče najprej mošt iz nagnitih jagod, v katerem je veliko več škodljivih mi-kroživk in tudi hlapne kisline so v tej prvi frakciji (2 do 3 % od pričakovanega izplena) lahko zelo visoke. Zato je bolje prestreči to manjšo količino mošta in jo prevreti ločeno. Izplen pri stiskanju celega grozdja je manjši. Toda volumen usedline mošta v posodi za razsluzenje stisnjenega iz celega grozdja je pod 5 %, v moštu iz drozge pa okrog 20 %. Spremljanje takih podatkov v lastni zidanici nam omogoča prave odločitve. Po razsluzenju belega mošta ponovno ugotovimo njegovo temperaturo, a jo po potrebi popravimo, predno dodamo kvasni nastavek. Pred dodatkom kvasovk je potrebno določiti tudi Ph mošta, skupne kisline in sladkor. Pri gnilem grozdju je dobro določiti tudi hlapne kisline. Če nimamo te možnosti takoj, vzorec mošta globoko zamrznemo in hranimo pri temperaturi najmanj - 18° Č. Navedni podatki so dragoceni za pravilno usmerjanje tako alkoholnega vrenja kot nege mladega vina. Zelo sladki mošti z več kot 85 do 90° Oe so bolj podvrženi zastojem alkoholnega vrenja. Pripravimo hrano za kvasovke za mošte, ki bodo zelo sladki! Poleg hrane potrebujejo kvasovke dovolj kisika, da se lahko množijo. Približno v dveh dneh porabijo kvasovke pri normalnem poteku alkoholnega vrenja ves kisik, ki je raztopljen v moštu. Po dveh dneh ne smemo pozabiti prezračiti vsaj del mošta v vrenju, da tako pripeljemo kvasovkam potrebni kisik. Pri trgatvi rdečega grozdja nas mora zanimati, poleg enakih kemičnih podatkov kot pri belem moštu, kako se bodo topila barvila v jagodnih kožicah. Kmalu po pecljanju rdečega grozdja se vidi, po obarvanosti jagodnega soka, kakšna bo hitrost prehoda barvila iz jagodnih kožic v mošt. V primeru lahke topnosti barvil je dovolj potopiti klobuk v kadi dva do trikrat dnevno. V nasprotnem primeru večkrat - pet do šestkrat. Ne pretiravajmo s potapljanjem, ker je to mehanični poseg, s katerim ranimo jagodne kožice in se stopnjuje grenčica vina. Sladki tanini prehajajo iz kožice v mošt že ob blagem stiku trde in tekoče faze v drozgi. Med potekom alkoholne fermentacije drozge ugotavljamo najmanj enkrat dnevno temperaturo drozge. Meritev opravimo vedno po potapljanju klobuka. Izmerimo temperaturo klobuka in mošta. Če je razlika večja kot za 1° C, klobuk je vedno bolj topel, nismo dovolj pomešali vsebine v kadi. Podatek o temperaturi v kadi nam pove tudi, kako hitro se je raztapljala jagodna kožica in v kakšnem času bo v mladem vinu dovolj barvil in taninskih snovi glede na potrebe vina, ki ga pridelujemo. Za cviček in ostala rdeča vina, ki jih nameravamo kmalu prodati, bo primernejša krajša maceracija. (Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ OBVESTILO VINOGRADNIKOM LJUBLJANA - Vse vinogradnike, ki nameravajo v jeseni 2000 ali spomladi 2001 obnoviti oziroma na novo zasaditi vinograd, obveščamo, da morajo skladno s pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99) napovedati obnovo vinograda. Za obnove vinogradov, ki jih nameravate izvesti letos jeseni oziroma spomladi naslednje leto, morate podati napoved obnove na upravno enoto najkasneje do 1. septembra 2000, v naspotnem primeru ne bo mogoč vpis obnovljenega vinograda v register, prav tako pa ne bo možno dobiti subvencije za obnovo vinogradov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano helena mrzli kar \ gospodinjski kotiček Domača smetana za pravi okus PARADIŽNIK POSEBNEŽ - Slavo Predalič s Primoslka pri Metliki za razvedrilo obdeluje vrt, sadike pa vzgoji sam doma. Čeprav ve, da je narava muhasta in da jo marsikdaj pošteno zagode, pa je bil presenečen, ko je utrgal paradižnik z izrastki, ki ga spominja na ananas. Pravi, da kaj takšnega ni videl še nikoli, zato je bil posebnosti s svojega vrta še toliko bolj vesel. (Foto: M. B.-J.) Sladka in kisla smetana imata visoko hranilno, predvsem pa energijsko vrednost. Od vsebnosti mlečne maščobe sta odvisna gostota in okus smetane. Če imamo na voljo večjo količino domače smetane, jo nalijemo v kozarec, dobro zapremo in za krajši čas shranimo v hlad-nilnik. Za daljše shranjevanje smetane pa so primerne posodice ali vrečke za led, ki jih napolnimo s polnomastno smetano ter zamrznemo. Posamezne kocke dodajamo ob koncu kuhanja različnim juham, omakam in obaram. Za stepanje je primerna tudi delno posneta smetana, ki je uporabljamo za pripravo raznih krem ali krašenje sladic. Če želimo pripraviti nizkokalorično polnilo za sadno sladico, vzamemo nekaj žlic navadnega jogurta ali pretlačene skute in vmešamo v manjšo količino polnomastne smetane. Sveža domača smetana je kot dodatek vročim jedem primernejša od kisle, ker se ne sesiri. Iz kisle smetane in različnih domačih zelišč lahko pripravimo okusne prelive za surove in kuhane solate. Kislo smetano lahko pripravimo sami tudi tako, da v 250 ml posnete tekoče smetane vlijemo 10 ml (dve čajni žlički) limoninega soka in dobro premešamo. Nato pustimo stati, dokler se ne zgosti. Za pripravo tatarske omake potrebujemo za 6 oseb: 2 jajci, 200 g majoneze, 4 žlice kisle smetane, 2 majhni kisli kumarici, šopek peteršilja, kopra in pehtrana, 2 žlici razne v kis vložene zelenjave in 50 g vloženih kaper. Jajci skuhamo v trdo, ju olupimo in sesekljamo. Vloženo zelenjavo in zelišča tudi drobno sesekljamo in zmešamo z jajci. Dodamo majonezo, kislo smetano in prilijemo malo kisa od vložene zelenjave. Vse sestavine dobro premešamo in ponudimo k pečenemu in ocvrtemu mesu ali zelenjavi. Pripravimo pa lahko še posebno prefinjene dodatke k jedem ali t.i. dip, ki vsebuje tudi gosto sladko ali kislo smetano. Za zeliščni dip potrebujemo lonček jogurta, 100 g polnomastne skute, 2 žlici goste kisle smetane, malo česnovega soka, pol žličke soli, ščep popra, 4 žlice sesekljanih različnih zelišč. Jogurt, skuto, kislo smetano in ostale sestavine zmešamo v kremno zmes in ponudimo v stekleni skodelici. Pomarančni dip, s posebnim okusom, pripravimo iz 125 g majoneze, 2 žlic sladke smetane, soka 1 pomaranče, 1 žlice gorčice, ščepca soli, popra in malo sladkorja. Vse sestavine dobro zmešamo in okrasimo s pomarančno lupinico. Različne dipe ponudimo k mesnim narezkom ali zelenjavi. S knjigo v naravo Priročne in poučne knjižice Poleti, ko je čas dopustov in počitnic, nas pot pogosteje kot običajno vodi na krajše ali daljše izlete ali pa samo na sprehode v naravo. Če ne gremo v naravo obremenjeni s službenimi in zasebnimi skrbmi, ampak z odprtim očesom in dojemljivim duhom, potem se nam tako rekoč ob vsakem koraku lahko razgrne kaj zanimivega, lepega, doživljajsko vrednega. Ob pestri kulturni ima Slovenija prav tako raznoliko in bogato naravno dediščino, le videti in poznati jo je treba. Nanjo nas opozarjajo priročne žepne knjižice, ki jih izdaja Cankarjeva založba pod naslovom SPREHODI V NARAVO. Pred kratkim je izšlo dvanajst teh knjižic v skupnem družinskem paketu Plačaš 10, dobiš 12. Namenjene so najširšemu krogu bralcev, vsaka zase pa izčrpno in jedrnato govori o tem in onem naravnem pojavu, zanimivih krajih, rastlinah in živalih. Besedila spremljajo barvne fotografije in drugo slikovno gradivo, ki pomaga pri razumevanju obravnavane tematike. V knjižici Nenavadni izleti v slovensko naravo so predstavljeni skrivni kotički naše domovine, od Hodoša v Prekmurju in Zaliva Sv. Križa na obali do Fužinskih planin na Gorenjskem in Mamalovice v Beli krajini. Knjižica Oblaki in vreme nas s pomočjo 60 barvnih slik in grafikonov pouči o vremenskih pojavih, spoznavanju našega rastlinskega sveta so namenjene knjižice Listavci, Iglavci, Alpske rastline, Travniške cvetice in Zdravilne rastline, v živalski svet nas uvajajo knjižice Gozdne živali, Metulji, Ptice pevke in Jadranske ribe. Najlepši del neživega sveta pa razgrinja knjižica Dragi in okrasni kamni. S katerokoli od teh knjižic v žepu bo sprehod zanimivejši in prijetnejši, naše znanje pa za drobec bogatejše. MiM RECITAL NA ČEMBALU KARTELJEVO - V karteljevski podružnični cerkvi sv. Primoža in Felicijana se bo v soboto, 12. avgusta, zvrstil tretji koncert v okviru Novomeškega glasbenega festivala 2000. Ob 20. uri bo nastopil italijanski glasbenik čembalist Luca Ferri-ni. Koncert bo predstavljal zaključek izleta - ogleda gradu Hmeljnik, ki ga bo strokovno vodila mag. Bernarda Potočnik. Odhod proti gradu bo ob 17.30 izpred cerkve. NOVO MESTO - Prav razveseljivo je, da si mnogi čas poletnih počitnic in dopustov ne morejo predstavljati brez dobre knjige. Očitno to velja za Dolenjec. Na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca so julija zabeležili rekorden obisk knjižnice: 2573 obiskovalcev si je na dom izposodilo kar preko 20300 knjig. “Veseli me večanje zanimanja za branje, kar opažam že nekaj let. To pa še toliko bolj, ker to pomeni, da računalniki in vsa tehnologija, ki jo danes premoremo, le ne more izriniti pomena knjige,” je povedala vodja oddelka Slavka Kristan. Za mladino so najbolj brane in iskane knjige: Harry Pot-ter, zbirka Novohlačniki, Knjigo-žer, zbirka grozljivk za otroke Kurja polt, Kafe Klub za najstnike, veliko je povpraševanja po najmlajši slovenski pisateljici Nejki Omahen (Silvija in Življenje kot v filmu), iskane so knjige o Nikcu, Francu,... “Seveda tudi dela Mikija Mustra in Asterux ne prenočujejo na naših knjižnih policah, pa tudi slikanice in pravljice so vedno aktualne in izposojene," je povedala Kristanova in dodala, da pa gre v pozabo na primer Karl May. “Mladini so všeč sodobnejše knjige, ki so ji pisane na kožo, kjer se lahko z junaki poistovetijo. Te vključujejo sedanje probleme, kot je na primer nasilje v družini in šoli, begunstvo, problem mamil.” Od strokovnih knjig se v poletnih mesecih največ izposojajo knjige o hišnih ljubljenčkih, o ročnih KONCERT BRIZANI QUARTET BRESTANICA - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško je v okviru Poletja na gradu Rajhenburg pretekli petek, 4. avgusta, povabila na koncert Brizani Quarteta. To je ena izmed pojavnih manifestacij “Brizani Projecta”, ki obsega jazz, latino in etno. Tokrat je prinesla presenečenje v smislu euro cubana. Na gradu so se predstavili: aranžer in vodja skupine, eden naših najboljših električnih basistov Traja Brizani (bas kitara), uveljavljen studijski glasbenik, ki prihaja s Kube, Eulogio Arguelles Puey - Mambi (tolkala), celjski glasbenik Miklavž Ašič (tenor sax) in mlad perspektiven klaviaturist iz Maribora Sebastjan Duh. spretnostih za prosti čas, zbirka Zakaj neki za otroke, najstnice rade sežejo po knjigah o zdravi prehrani in dietah. Razveseljivo je, da mladina tudi med počitnicami utrjuje znanje tujih jezikov, saj je opazen porast izposoje v angleškem in nemškem jeziku. Obiskovalci Oddelka za mladino pa so vse pogosteje tudi odrasli, zlasti starši, ki si veliko izposojajo strokovno literaturo s področja vzgoje in psihologije otrok (Otroci so tega vredni, Slavka Kristan, vodja Oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca Trmoglav otrok, Denar ne pade sam z neba, Vodnik za zgodnje učenje, Pravljice, ki so staršem v pomoč, Naučite svojega otroka misliti...). Obiskovalci pa radi posegajo tudi po branju revij v knjižnici, že leto dni pa se lahko poslužujejo tudi interneta (prej seje treba naročiti), kjer iščejo razne informacije, tudi o prostih knjigah po oddelkih Knjižnice Mirana Jarca, nepogrešljive so seveda igrice. Enkrat mesečno Oddelek za mladino obišče tudi romska skupina Kovnica znanja, ko Romi spoznavajo koristnost branja in informacij, ki jih lahko dobijo v tem knjižnem hramu. Kristanova, ki v knjižnici dela že šestindvajset let, je vesela tudi, da se starši že v teh poletnih mesecih zanimajo za ure pravljic, ki se bodo Uspešni kočevski fotografi Fotografsko društvo Grča žanje uspehe v svetu - Prvi v Ameriki - Veliko tekmovanj in razstav KOČEVJE - Člani Fotografskega društva Grča iz Kočevja so zadnji teden vjuliju pripravili projekcijo barvnih diapozitivov na 2. klubski razstavi z naslovom Žabja svatba 2000. Z njo želijo opozoriti predvsem na svojo ekološko usmerjenost proti izsuševanju mlak ter pretirani rabi pesticidov in ostalih strupov. Društvo je pobrateno s Fotografskim klubom Antona Ažbeta iz Škofje Loke, s katerim so pripravili razstavno projekcijo. Na temo Žabja svatba je prispelo 37 diapozitivov trinajstih avtorjev. Prvo nagrado je osvojil Darko Mikulič, Jure Nastran in Janez Papež pa sta prejela diplomi. Na BELORUSKA GLASBA V ČRNOMLJU- V Črnomlju je bil minuli petek v okviru kulturnih prireditev ..Poletje v Črnomlju" zanimiv koncert etno tria Troitsa iz beloruskega Minska. Juri Pavlovski. Ivan Kireuk in Juri Dimitriev (z leve) so predstavili staro belorusko ljudsko glasbo, kakor jo sami dojemajo. Petje spremljajo s številnimi ljudskimi inštrumenti ter sodobnimi glasbili, kot je na primer kitara, s čimer so naredili glasbo privlačno tudi za mlajše. Etno trio je imel številne nastope po Evropi in se uvršča med uspešnejše evropske etnofolk skupine. (Foto: M. B.-J.) temo Prosto je prispelo 33 diapozitivov petnajstih avtorjev, izbrali pa so predvsem motive iz narave. Prvo mesto je osvojil Jure Nastran, diplomo pa Stanko Pelc. Nekaj več o Fotografskem društvu Grča je povedal Janez Papež. Društvo nosi ime svojega glavnega pokrovitelja in je v enem letu, kolikor deluje, doseglo uspehe svetovnih razsežnosti. Ima štirinajst članov, ji so razstavljali že na vseh kontinentih sveta, na najbolj prestižni razstavi GA-SO v Ameriki pa so razen prvega mesta dosegli z zmagovalnim posnetkom razstave še sedem nagrad. Tako so postali prvo fotografsko društvo v Sloveniji, ki je včlanjeno v Ameriško fotografsko zvezo. Ta svoje člane izbira zgolj na podlagi njihovih uspehov. Hkrati so edini Slovenci, ki imajo ameriške fotografske nazive. Uspehi članov društva se kažejo tudi na starem kontinentu. Na evropskem tekmovanju so dosegli 39. mesto od 5600 razstavljenih del 2100 avtorjev iz 53 držav, na Info netu so dosegli 1. nagrado, mlajša članica društva pa je dosegla zlato medaljo na mladinskem tekmovanju v Koroški Beli. O društvu bomo zagotovo še slišali, saj pripravljajo več razstav: konec avgusta na temo Kočevje 2000, na domači občinski praznik 3. oktobra predstavitveno razstavo, konec oktobra pa skupaj s Skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti razstavo na temo Otrok -naše bogastvo. Poleg tega nameravajo še letos sodelovati na dvajsetih različnih razstavah po vsem svetu. BARBARA ŽAGAR začele spet oktobra in sicer vsak torek ob 17. uri. Malčki zelo uživajo ob poslušanju slovenskih in prevedenih pravljic, pa tudi ob najkvalitetnejših tujih pravljicah, ki še niso prevedene v slovenščino, pa za to poskrbi kar Kristanova. Jeseni se bo znova pričel tudi projekt Mavrična ribica, s katerim navajajo predšolske otroke na knjigo. “Opažam, da si starši vzamejo vse več časa za otroke, jih pripeljejo v knjižnico, jim doma berejo, pa tudi zase poiščejo primerno branje. Z Mavrično ribico se trudimo "okužiti” mlade z branjem, to pa je navsezadnje tudi glavni namen mojega dela v knjižnici,” meni Kristanova. L. MURN KAPELSKI GODBENIKI PRAZNUJEJO KAPELE - KD Pihalni orkester Kapele praznuje letos 150-letnico delovanja. V soboto, 12. avgusta, zato vabi ob 19.30 pred farno cerkev na svečani koncert, na katerem bodo predstavili svojo novo kaseto in zgoščenko. Sledila bo zabavna prireditev, na kateri bo nastopil gorenjski kvintet Obzorje in Vili Resnik. V nedeljo, 13. avgusta, bodo gostujoče godbe v posameznih krajih brežiške občine imele promenadne koncerte, osrednja prireditev s parado godb pa se bo pričela ob 16. uri. Slavnostna govornica bo Sonja Kralj z Ministrstva za kulturo RS. Na veselici bodo nato igrali Happy hour z Nušo Derenda. JUTRI CORAL BRASILIA PODSREDA - Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2000 se bo nadaljevalo jutri, v petek, 11. avgusta, s koncertom Coral Brasilie ob 20. uri. Dirigent je Elena Herrera. 4. avgusta pa je imel celovečerni koncert Glarner Madrigalchor. Nove knjige so drage in marsikdo si jih ne more privoščiti. Tudi zato so naše knjižnice vse bolj dobro obiskane, zlasti v poletnih mesecih. Prav je, daje knjiga vedno v središču našega življenja, da ne bomo postali duhovni roboti. Pa si res vsaj v času počitnic in dopustov vzamemo čas za druženje z njo? SAFET KRDŽALIČ, dijak Gimnazije Novo mesto iz Novega mesta: “Sem reden obiskovalec novomeške knjižnice in to vseh oddelkov. Že od nekdaj namreč rad berem in tudi letošnje počitnice preživljam v družbi knjig. Pri srcu mi je zlasti znanstvena fantastika. Trenutno ste me dobili pri brskanju po internetu na Oddelku za mladino, ker ga doma nimam. Iščem, katere knjige so izšle in potem, ali si jih je tu že mogoče izposoditi. Marsikaj zanimivega je mogoče najti, rad pridem sem.” PETRA RETELJ, končala Gimnazijo Novo mesto, iz Dolenje Dobrave pri Trebnjem: “Rada in pogosto zahajam v knjižnice, saj rada berem. Resje, da med šolskim letom bolj šolsko literaturo in obvezno čtivo, med počitnicami pa se najde čas tudi za kaj drugega. Trenutno spoznavam življenje slikarja Klimta. Nasploh imam rada resne in poučne knjige in ne kakih lahkotnih, izmišljenih romanov. Knjižnice se mi zdijo zdaj poleti bolj obiskane, na kakšno knjigo moraš kar dolgo čakati.” NEJC KRAŠEVEC, dveletni malček iz Šentjerneja (govorila njegova mamica): “Čeprav imamo doma veliko knjig, s sinom rada prihajava na Oddelek za mladino. Izbereva kaj zanj -najbolj ga zanimajo slikanice z živalmi, pa seveda pravljice, da mu jih doma beremo. Rad brska po knjižicah in se tu sploh dobro počuti, česar sem vesela. Upam, da bo kasneje tudi sam rad bral. Prišla sva že tudi na uro pravljic, kar bova ponovila tudi v prihodnjem šolskem letu.” L. M. KONCERT NA OTOČCU - Po pozdravnem nagovoru organizatorja Klemena Ramovša (desno) so na gradu Otočec za prijeten poletni glasbeni večer na prvem koncertu študentskega festivala poskrbeli: flavtistka Jasna Nadles, violončelist Milan Vrsajkov in čembalist Richard Ormrod. (Foto: L. M.) Obetavni študenti glasbe Začetek študentskega festivala v okviru Festivala Brežice - Trije koncerti na štirih gradovih - Prvi uspešen KONCERT NEDKE PETKOWE GLOBODOL- V okviru Koncertov ob svečah bo v petek, 18. avgu sta. ob 20. uri v Domu glasbene dediščine na petem koncertu na soh stičnem recitalu nastopila čembali* ka Nedka Petkovva. JUTRI IZŠTEKANI LJUBLJANA - Radio Slovenil'* vabi jutri, v petek, 11. avgusta. 0 22.25 k poslušanju uro in pol do\i reprize v oddaji Izštekani na 2. Pr{ gramu. Predstavile se bodo skupin Siddharta, Silence in Indust-Bag- OTOČEC - Konec julija se je sicer že končal letošnji festival stare glasbe Festival Brežice 2000, pestrega glasbenega dogajanja v organizaciji Zavoda Ars Ramovš pa še zdaleč ni konec. Od 1. do 19. avgusta namreč poteka zanimiv študentski festival s tremi različnimi koncerti, ki potekajo na različnih krajih oz. gradovih: na gradu Bo-genšperk, Rajhenburg, Otočec in Pišece. Študentski festival seje pretekli teden pričel z zanimivim koncertom treh obetavnih mladih glasbenikov: flavtistke Jasne Nadles, violončelista Milana Vrsjakova in čembalista Richarda Ormroda. Nadlesova je edina Slovenka. Po uspešno opravljeni diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo je nadaljevala študij v Salzburgu na slavnem Mozarteumu v razredu Irene Grafenauer, kasneje pa v Parizu. Postala je solistična flavtistka opernega orkestra v Mariboru in ima pogoste solistične in komorne glasbene nastope v Franciji, Italiji, Avstriji in Sloveniji. Zelo us- pešna in obetavna glasbenika pa sta tudi Novosadčan Vrsjakov in Anglež Ormrod. Trojica je na koncertu obiskovalce razveselila z igranjem del J. B. de Boismortierja, J. S. Bacha, J. Haydna in G. P. Tele-manna. Na 2. koncertu študentskega festivala bo prihodnji teden nastopil poljski ansambel La Dolcezza di Cracovia s čembalistom Przemys-lawom Fiugajskim. Po uspešnem nastopu na gradovih Bogenšperk in Rajhenburg bodo danes, v četrtek, 10. avgusta, ob 21. uri nastopili na gradu Otočec, jutri, II. avgusta, ob 20. uri na gradu Pišece, v soboto, 12. avgusta, ob 20. uri pa na sevniškem gradu. L. M. RAZSTAVA DAMJANA TOMAŽINA NOVO MESTO - V Galeriji Si-mulaker v LokalPatriotu bo jutri, v petek, 11. avgusta, ob 20.30 otvoritev razstave slik in videoprojekcija Damjana Tomažina z naslovom Virtus. Poletna jazz delavnica Pester program NOVO MESTO - Novomeški klub LokalPatriot v sodelovanju z Glasbeno šolo Marjana Kozine prihodnji teden pripravlja poletno jazz delavnico, ki bo potekala od 16. d« 19. avgusta. Šest mentorjev bo vodilo delo v skupinah za posamezne instrumente. Med njimi izstopata legendarni hrvaški kitarist Damir Dičič in slovenski bobnar Aleš Rendel. ostali pa so: Erik Marenče bo poučeval klavir, Matjaž Zorko bas kitaro in kontrabas, Ig°r Lumpert saksofon (lahko tud' ostala trobila in pihala) jn Marijan Dovič violino in violončelo. Poleg delavnic bodo organizirali skupno igro * “combih”, predavanja, vsakodnevna srečanja, zadnji večer pa bo zaključni večer. Vabilo velja vsem, ki jih zanimajo drugačni stili igranja-improvizacija, sving, latino-fusion. Več informacij je mogoče dobiti na Infotočki Društva novomeških študentov - teist. (068) 374 - 374. Julija rekorden obisk knjižnice Na Oddelku za mladino si je julija 2573 obiskovalcev sposodilo preko 20300 knjig - “Veseli me večanje zanimanja za branje” - Tudi Romi - Jeseni ure pravljic in projekt Mavrična ribica Na počitnice s knjigo Anketa o poletnem branju - Mnogi s knjigo na morje -Starši že z malčki v knjižnico - Brskanje po internetu POTA IN ST dežurni Poročajo °B DENARNICO - 1. avgusta 'a dve neznanki na Mestnem trgu v "•ctliki na prodajni stojnici lastnici • L. iz Kočevja izmaknili denarni- c°: je bila skrita pod razstavljeni- J" oblačili. V njej je bil denar in okumenti. Oškodovana je za 35 ti- s°č tolarjev. °STAL BREZ MOTORJA - S !jarkirnega prostora na Senovem je ■ avgusta izginilo nezaklenjeno kolo motorjem znamke AP6 S, rdeče .arVe. vredno okrog 60 tisoč tolarjev. v.ŽEJEN IN LAČEN - V kraju l(*em je med 27. julijem in I. avgu-®m neznanec vlomil v vikend ter Aradel hrano in pijačo. Lastnik J. •lz Ljubljane je oškodovan za sto lls°č tolarjev. VLOMIL V KIOSK- VČateških l0Plicah so 6. a*ianca. 5, iavii Trinajstica res nesrečna številka Prometna varnost v prvem polletju na področju PU Novo mesto slaba - Lani 8, zdaj 13 mrtvih - 23 samomorov - Več problemov z mamili, več ilegalcev - Raziskanost dobra avgusta opazili neki je vlomil v kiosk v kam-Pm Delavcem ga je uspelo zadržati »Prihoda policije. Gre za mladoletna iz okolice Brežic, ki bo svoje eJanje moral zagovarjati na sodišču. OZIMNICA - Neznanec je 3. Susta dopoldne pri naselju Straža I njive lastnika S. B. ukradel več ki-PEramov krompirja in štiri glave ze-Ja- Pa ima ozimnico. . Pad KOLESARI - N. S. iz Trebija je 4. avgusta zvečer pustila odklenjeno, 20 tisoč tolarjev vredno, k°rsko kolo pri trebanjski občinski 'avbi. Neznanec ji gaje ukradel. PO KABEL V SKLADIŠČE --ed 5. in 6. avgustom je neznanec . Negovi ulici v Novem mestu iz ogradnega skladišča elektrotehničnega Pmteriala podjetja IMP ukradel več lrov zemeljskega kabla ter A. M. °skodoval za preko 238 tisoč tolarjev. RADIO IZ YUGA-V bližini mo-°r'stične prireditve v Krškem so 6. vgusta okrog ene ure zjutraj ne-nanci vlomili v parkirano osebno °žilo Yugo in iz njega ukradli avto-adio znamke Keenwood. Za storil-ern ali storilci še poizvedujejo Turek s hašišom OBREŽJE - 29-letni Turek E. A. NOVO MESTO - “Varnostne razmere na območju Policijske uprave (PU) Novo mesto so dobre, situacija obvladljiva, državljanom z našega območja smo uspeli zagotoviti dokaj visok nivo splošne varnosti,” je delo v prvem polletju letošnjega leta ocenil načelnik Urada uniformirane policije PU Novo mesto Franc Zorc. Kot po vsej državi, tudi na dolenjskem območju ugotavljajo trend povečanja števila kaznivih dejanj, kar gre zlasti na račun manjših premoženjskih kaznivih dejanj. V prvem polletju sojih našteli 1124 (lani 980). 80 dejanj so storili mladoletniki, kar je približno enako kot lani. V porastu so velike tatvine, prikrivanje, poškodovanje tujih stvari in omogočanje uživanja mamil. "Odstotek raziskanosti kaznivih dejanj je dober in nas v slovenskem merilu uvršča na peto mesto med PU,” je povedal Zorc. Problematika z mamili narašča. Policisti so zasegli 986 g marihuane, 9,3 g heroina, 0,4 g kokaina, dva ecstasyja in 12 jointov. Odkrili so še 103 sadike Canabis Sativa. V prvih šestih mesecih leta je bilo vnovčenih 40 bankovcev (47), za katere je bil podan sum, da so ponarejeni. Razveseljivo je, da seje za 13,7 odstotka zmanjšalo število kršitev zoper zakon o prekrških zoper javni red in mir, zakon o tujcih, zakon o nadzoru državne meje, zZakon o orožju in drugih predpisih, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Največ kršitev beležijo na PP Novo mesto, sledi Črnomelj, Metlika, Trebnje, Dolenjske Toplice. Sicer pa so novomeški policisti v prvem polletju obravnavali 146 dogodkov (120), v katerih je umrlo 40 (31) oseb. Zgodilo se je kar 42 (41) požarov, dogodkov v zvezi z zakonom o kazenskem postopku je bilo 34 (13), obveščeni so bili o 23 (14) samomorih, eni delovni nesreči, policisti pa so sodelovali tudi v štirih iskalnih akcijah. Žal pa je na področju PU Novo mesto zaznati poslabšanje promet-novarnostnih razmer, "predvsem v segmentu prometnih nesreč s smrtnim izidom, s telesnimi poškodbami in številom umrlih. Pri vzrokih ostaja na prvetn mestu napačna stran in smer vožnje, sledi neprilagojena hitrost, ki je sicer v upadu Franc Zorc, načelnik Urada uniformirane policije na PU Novo mesto. v primerjavi z lanskim letom, na tretjem mestu pa je varnostna razdalja,” je povedal Zorc. Letos seje na naših cestah zgodilo 644 nesreč (760) z 1041 (1290) udeleženci. 12 (6) se jih je pripetilo s smrtnim izidom. V njih je 13 (8) udeležencev izgubilo življenje. 86 (39) oseb seje hudo in 101 (102) lažje poškodovalo. Vse nesreče s smrtnim izidom in večina s telesnimi poškodbami so se pripetile zaradi nepri- DOMOTOZJE POBEGLEGA OBSOJENCA DOB PRI MIRNI - V ponedeljek, 7. avgusta, nekaj pred 11. uro, se je pobegli obsojenec, 36-letni Senadin Džurlič, zaradi očitno prehudega domotožja kar sam vrnil v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Prejšnjo sredo je namreč pobegnil iz Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer je bil na zdravljenju. PU Novo mesto se zahvaljuje občanom, ki so pomagali pri iskanju pobeglega in sporočali pomembne podatke o njem. Džurlič prestaja kazen zaradi goljufij in je še v postopku zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora. 9-Ietna kolesarka umrla Ta konec tedna v nesrečah na udaru kolesarji, motoristi, pešci - Med najbolj ogroženimi zlasti poleti avgusta pri prehodu meje ni pri-ničesar, pri postopku pa so poli- lst'v njegovem vozilu našli manjšo P pščico iz trdne rjave snovi, ki je ha-IS' ‘n nekaj nabojev. Vse so zasegli. PETELINJEK, PODKLANEC, PODLISEC - Ta konec tedna so naše ceste zopet zahtevale novo smrtno žrtev. 6. avgusta ob 18.05 seje 19-letni voznik osebnega avta S. D. iz Novega mesta peljal z Ra- Zdrav, a tudi varen šport? Kolesarji se na naših cestah ne morejo počutiti varne - Neutrjene bankine, premalo kolesarskih stez • Mesto koles? Prvo letošnjo avgustovsko nedeljo se je mlada družina odpravila na krajši popoldanski 'zlet. Oče, mama in njuna de-vetletna hči. Kar s kolesi. Bil je Prijeten poletni večer in škoda bi 8a bilo preživeti v stanovanju Pred televizorjem. Žal se je njihovo kolesarjenje končalo zelo črpalu in tragično. Nedaleč stran od doma je v vse tri trčil "asproti vozeči mlad voznik °sebnega avta. Peljal je mnogo Prehitro, Deklica je še isti večer Podlegla poškodbam. Tragična zgodba z dolenjske Jjpste, stara komaj nekaj dni. čeprav se prometne nesreče dodajajo vsakodnevno - na leto na svetu v njih umre okrog 250 ti-spč ljudi, v Sloveniji pa je cestnih žrtev skoraj toliko kot dni v 'etu! - takšne z otroki kot žrtva-Pp še posebej pretresejo. Zakaj l°liko prekoračenj hitrosti, nepravilnega prehitevanja za vsako £ePo, in to pogosto mladih, neiz-R^šenih voznikov?! Koliko oseb-n'h tveganj in življenj drugih Udeležencev v prometu za mor- da minuto hitrejšega prihoda na cilj, ki pa se pogosto prej konča z nesrečo! Ob omenjenem primeru pa se velja tudi vprašati, ali je v našem Novem mestu (pa tudi okolici), ki ga že nekaj časa tako vneto propagirajo za mesto koles, res dobro poskrbljeno za varnost kolesarjev. Ceste so slabo vzdrževane, bankine v glavnem neutrjene, da o kolesarskih stezah ne izgubljamo besed. Lahko jih preštejemo na prste ene roke. Kolesarji se kot udeleženci v prometu morajo čutiti ogrožene. Takšen je tudi izid nedavne ankete Nedela - le 2,7 odstotka vprašanih Slovencev se na cestah počuti najbolj varne na kolesu. Da bo kolesarjenje ne le zdrav, temveč tudi varen šport ali rekreacija. bo treba očitno še marsikaj storiti. Sicer pa naj nas hude prometne tragedije že enkrat streznijo in naredijo previdnejše! Ne misliti, da se dogajajo le drugim. Sami nismo nobena izjema. L. MURN lagojene hitrosti, nepravilne strani in smeri vožnje in nepravilnega prehitevanja. Kot je dejal Zorc, pa je alkohol kot sekundarni vzrok nesreč po deležu pri povzročiteljih v upadu iz 11,6 na 10,49 odstotka. Mejna problematika v tem obdobju ni posebej izstopala. Promet potnikov je bil nekoliko večji, vendar na mejnih prehodih ni bilo večjih zastojev. Na področju ilegalnih prehodov so ugotovili okrog 30 odstotno povečanje, na vstopu v državo pa so zavrnili 26 odstotkov manj tujcev. Za 1,4 odstotka je v upadu tudi interventna proble- matika' L. MURN ZDRSNIL Z LESTVE ČRNOMELJ - 7. avgusta ob 13. uri seje v skladišču podjetja Grand, d.o.o., zgodila delovna nesreča. 48-letni delavec S. G. iz Črnomlja je z lestve na višini treh metrov padel na betonska tla in obležal nezavesten. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. teža proti Novemu mestu. V naselju Petelinjek ga je zaradi neprimerne hitrosti bočno zaneslo na levo stran vozišča, takrat pa so se iz nasprotne smeri pripeljali trije kolesarji: 9-letna T. P., 40-letni Ž. P. in 37-letna J. P., vsi iz Smolenje vasi. Voznik je bočno trčil v vse tri. Padli so po vozišču. Kolesarka T. P. se je v nesreči zelo hudo telesno poškodovala in je še istega dne ob 22.20 umrla v novomeški bolnišnici. Ostala kolesarja, voznik avta (ta seje po trčenju prevrnil na bok) in njegov sopotnik E. 1. so se lažje poškodovali. Vse, razen E. L so odpeljali v bolnišnico. Dva dni pred tem, 4. avgusta ob 12. uri, seje 70-letni M. S. peljal s kolesom z motorjem iz Vinice proti Ziljam. Za njim vozeči tovornjakar A. Č. iz Tribuč ga je pri odcepu za naselje Podklanec začel prehitevati, medtem pa je motorist nenadoma zavil levo in z levim delom krmila trčil v tovornjak. Padel je po vozišču in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Prvi avgustovski dan pa se je nekaj po 18. uri prometna nesreča zgodila tudi pri naselju Podlisec. 29-letni R. I. iz okolice Trebnjega je vozil kombinirano vozilo iz Dobrniča proti Knežji vasi. Pri Podlis-cu pa je na cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori, stopil 64-letni pešec I. K. iz okolice Trebnjega, ki je ob sebi potiskal kolo. Voznik je zaviral in se umikal, toda z zunanjim ogledalom je vseeno zadel pešca, ki je padel po vozišču. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. L. M. po dolenjski deželi • POREZAL, NE PRIREZAL MEJO - Čeprav prirezovanje žive meje ob hiši ne zahteva ne vem kakšnega napora, pa je poleti prej nadležno kot dobrodošlo opravilo. Vsak gospodar bi bil vesel, če bi to namesto njega storil kdo drug, toda neznanec v tokratnem primeru je bil vseeno preveč '‘priden ”. V noči na 4. avgust je namreč na vrtu ob stanovanjski hiši v Vavpči vasi porezat kar okrog pet metrov žive meje. Lastnika Z. Č. je oškodovat za 50 tisoč tolarjev. • DARILO PA TAKŠNO! -Policisti so na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje v soboto, 5. avgusta, pri 34-letnem turškem državljanu A. A., ki je izstopal iz Slovenije, našli in zasegli plinsko pištolo z naboji in hladno orožje bokser. Vse to je menda "pozabil" prijaviti. Izjavil je, da je orožje kupil v Nemčiji za okrog 350 nemških mark in ga nese domov kot darilo. Policisti so ga skupaj z "darilom" odpeljati k sodniku za prekrške. Bogve, kakšna darila bo zdaj dobila njegova družina. Roparja izginila z milijoni V treh mesecih drugi rop senovške banke - Oborožena in zamaskirana roparja odnesla blizu 4 milijone tolarjev SENOVO - Ropi se še zdaleč ne dogajajo več le v ameriških filmih, pač pa tudi pri nas. Pretekli teden, v četrtek, 3. avgusta, je bila v treh mesecih že drugič oropana podružnica Ljubljanske banke v Senovem. 12. maja je neznani storilec oborožen s pištolo in z zaščitno čelado na glavi vkorakal v banko. Po uspešnem ropu - odnesel je milijon 235 tisoč tolarjev - je pobegnil z motorjem v smeri proti Bohorju. Policisti ga še niso našli. V četrtek pa sta ob 16.20 v isto banko vstopila dva mlajša moška, čez glavo pa sta imela črno najlonsko nogavico. Eden od njiju je s pištolo ustrahoval uslužbenki in jima ukazal: “Mir, na tla!” Drugi je istočasno preskočil stekleno prepreko in začel jemati denar z delovnega pulta, izpraznil pa je tudi kaseto pod pultom. Denar - ukradla sta okrog štiri milijone tolarjev v različnih valutah - je spravljal v nahrbtnik. Pred izhodom iz banke sta si neznanca snela maski z obraza ter se peš napotila v smeri Bračičeve ulice. Tu se jima je v nahrbtniku aktivirala dimna bomba rdeče barve, ki je bila skrita med denarjem. Neznanec je nahrbtnik odprl in odvrgel okrog 710 tisoč tolarjev rdeče obarvanega denarja. Tudi sama dva roparja sta bila po oblačilih in koži obarvana rdeče, barva pa je menda težko odstranljiva. Kljub temu se je za njima izgubila vsaka sled. Peš sta pobegnila v smeri proti Brestanici. Policisti prosijo, da bi vsi, ki so roparja opazili ali kaj vedo v zvezi z zadevo, to sporočili na tel. št. 113, podajajo pa tudi opis storilcev. Gre za mlajša fanta, stara okrog dvajset let. Eden je visok od 170 do 175 cm, suhe postave, temnejših las, v rokah je držal manjšo pištolo, oblečen pa je bil v dvodelno trenirko temno vijoličaste barve. Drugi fant je malo manjši, visok med 160 in 170 cm, svetlejših las, normalne postave, oblečen v spodnji del trenirke črne barve, zgoraj pa v drap majico s kratkimi rokavi. Na hrbtu je imel manjši nahrbtnik. Policisti krške PU se trudijo z odkrivanjem roparjev, ki so se znova lotili senovške banke. Ta se nahaja v manjši stavbi in je odmaknjena od glavne ceste, v njej pa so po prvem ropu maja namestili kar nekaj novih varnostnih naprav. Prav dosti žal niso pomagale. L>M. Porast tatvin in vlomov v avto Bodite previdni! NOVO MESTO - Policijska uprava Novo mesto beleži v zadnjih dneh velik porast tatvin z in iz avtomobilov ter vlomov v avto, od koder storilci odnašajo denar. Policisti opozarjajo občane, ki parkirajo na samotnih krajih, ko gredo nabirat gobe ali zelišča, ko delajo v vinogradih in sadovnjakih, da avtomobile zaklepajo in ne puščajo v njih denarnic, dokumentov, denarja ter ostalih predmetov. Le nekaj primerov. 27. julija je neznanec vlomil v avto, parkiran ob cesti pri Starem trgu in iz denarnice lastniku R. M. iz Ribnice ukradel tolarje in devize za 66 tisoč tolarjev. 31. julija zvečer je neznanec iz odklenjenega osebnega avta, ki je bil parkiran v bližini cerkve sv. Antona ob cesti Dobliče-Stari trg, iz predala armaturne plošče ukradel denar. Lastnik R. V. iz okolice Črnomlja je oškodovan za 200 tisoč tolarjev. 4. avgusta dopoldne neznancu ni uspelo vlomiti v avto znamke Citroen Saxo na parkirišču na Ljubljanski cesti v Bršljinu, vendar je lastniku D. S. iz Novega mesta poškodoval streho, okvir vrat in steklo na prednjih vratih. Škoda znaša 80 tisoč tolarjev. Lastnika J. N. iz okolice Novega mesta pa je neznani vlomilec 5. avgusta zvečer oškodoval za kar 500 tisoč tolarjev. Iz avta, parkiranega v vinorodnem okolišu Novi Ljuben, mu je ukradel denar, lovsko puško znamke Mauser z naboji, dve ročni svetilki, nahrbtnik, daljnogled in lovski nož. NE BI SMELA IMETI OROŽJA NOVO MESTO - 43-letni D. P. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi snovmi. 24. julija si je protipravno, brez ustreznih dovoljenj, nabavil avtomatsko puško z nabojnikom in strelivom. Policisti so orožje zasegli, zoper osumljenca sledi kazenska ovadba. 31. julija pa je policijska hišna preiskava pri D. R. iz Semiča pokazala, da ta tudi brez dovoljenj doma hrani več nabojev. Policisti so zoper D. R. napisali predlog sodniku za prekrške po zakonu o orožju. Na Kočevskem vse več odvisnikov Kršitev javnega reda in miru vse manj - Letos manj prometnih nesreč - Več vozil in potnikov skozi MMP Petrina - Letos 30 ilegalcev - Policija v neprimernih prostorih KOČEVJE - Uslužbenci Policijske postaje Kočevje morajo poleg rednih opravil znotraj občine skrbeti še za dodatna obvezna varovanja državne meje v dolini Čabranke in Kolpe. Njihov komandir Robert Somensary je povedal, da vse naloge uspešno opravljajo, prav tako pa so pripravljeni na poostren nadzor ob morebitni vzpostavitvi schengenske meje. Potniški in tovorni promet na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Petrina se je do sredine julija povečal za 17 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Kljub večjemu pretoku ljudi in vozil seje pri prehodu meje zmanjšala čakalna doba, za kar gre zasluga večjemu številu pasov in hitrejšemu delu obmejnih organov. Lahko bi sprejeli še več vozil, a vozniki se proti morju raje odločajo za gnečo na drugih mejnih prehodih. Analize podatkov kažejo, da se je udeležba romske populacije pri kriminalu v Kočevju v prvem polletju letos v primerjavi z lanskim letom znižala za deset odstotkov. Na večje število prekrškov vplivajo težko nadzorovane migracije Romov, saj je znano, da se na območje Kočevja radi zatekajo njihovi rojaki iz Črnomlja, Trebnjega, Ribnice, Grosuplja in še od drugod. Ravno ti “gostje" so tisti, ki radi prestopijo na drugo stran zakona, potem pa mora posredovati policija. A spodbudno je tudi to, da v občini ni večjih kršitev javnega reda in miru, prav tako se je v prvem polletju za pet odstotkov zmanjšalo število prometnih nesreč, posledice pa so žal hujše. “Tudi na našem območju so dejavni “trgovci" z mamili. Registrirali smo več kot 30 primerov posesti in prodaje raznih drog, od marihuane do heroina. Žal je število odvisnikov vse večje, med njimi so tudi mlajši mladoletniki in starejše pippgspp 1 Robert Somensary, komandir PP Kočevje osebe. Vlomi in odtujevanje denarja, nakita ter zlata so tesno povezani z zasvojenci, ki potrebujejo denar. Zelo pogosto isto osebo zalotimo pri prodaji in uživanju drog. Ker se zavedamo, da je preventiva še vedno najboljše zdravilo, je tudi predstavnik policijske postaje član uspešne Lokalne akcijske skupine (LAS). Na njihovo številko se vsak petek ograšajo osebe, ki imajo težave, anonimnost je seveda zagotovljena,” je povedal komandir Somensarv Letos so kočevski policisti zasačili trideset tujcev iz Armenije, Irana, Makedonije, ZRJ (Albanci), ki so ilegalno prestopili mejo, v dveh primerih je šlo za večjo skupino in organiziran prehod. Somensaryje poudaril, da zelo dobro sodelujejo s hrvaško policijo. Na mesečnih srečanjih se dogovorijo predvsem o skupnih nalogah ob meji ter postopkih pri izročitvi tujcev. Zaradi sistematizacije delovnih mest in povečanega obsega nalog v zadnjih letih, dodatno obremenitev pa bo pomenila še uresničitev schengen-skega sporazuma, so se razmere za delo poslabšale, prostori so namreč že pretesni. Rešitev vidijo v selitvi na drugo lokacijo, ki je menda že izbrana. M. GLAVONJ1Č NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE da smo vam lažje dosegljivi, ko nas potrebujete MARIBOR Zavarovalnica Maribor, d.d., Cankarjeva ulica 3, 2507 Maribor tel: 02/ 233 21 00 fax: 02/ 233 25 30 LJUBLJANA PE Ljubljana, Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana tel.: 01/234 55 00 fax: 01/234 55 46 SLOVENJ GRADEC PE Slovenj Gradec, Francetova c. 7, 2380 Slovenj Gradec tel.: 02/884 15 91 fax.: 02/884 18 14 LJUTOMER PE Ljutomer, Prešernova 7, 9240 Ljutomer tel.: 02/584 13 60 fax: 02/584 12 42 CELJE PE Celje, Ljubljanska c. 14, 3000 Celje tel.: 03/544 35 04 fax: 03/544 31 45 KRANJ PE Kranj, Zoisova ul. 1, 4000 Kranj tel.: 04/236 70 40 fax.: 04/201 22 10 KOPER PE Koper, C. Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper tel.: 05/639 88 27 fax: 05/639 36 85 NOVA GORICA PE Nova Gorica, Bevkov trg 6, 5000 Nova Gorica tel.: 05/335 90 00 fax: 05/302 93 33 NOVO MESTO PE Novo mesto, Zvvittrova 1, 8000 Novo mesto tel.: 07/332 53 30 fax.: 07/332 53 31 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI m ■ i im n ■ ■ 11 ■ vi i m i RUMENE STRANI SLOVENIJI TEL tel.(Ol) 436 53 90. fax(01) 436 85 30. www.intermarketing.si I N T E R MARKETING ••mali: lnfo@unlvox.si \ astimo čiščenje sejma vam ob nakupu Izrežite kupon, ga prinesite na naS razstavni prostor na Gorenjskem sejmu In priznali vam bomo 15% popust pri enkratnem čiščenju okenskih stekel JELOVICA. Lesna industrija, d.d. Škofja Loka, tel.: (04) 511 30 OO, faks: (04) 513 42 81 ■ NOVO MESTO, Ulica Talcev 2, tei /faks: (07) 332 34 44 • METUKA. Cesta XV. Brigade 9. tet /faks: (07) 305 87 16 • BREŽICE, Aškerčeva 1, tel /faks: (07) 496 29 26 • BAVEX Trebnje, tel .toks: (07) 304 56 40 • KERA TRADE Zagorje ob Savi, tel.,faks: (03) 566 44 86 SONCE IN KOŽNI RAK Kako se zaščititi pred soncem? Pogostost in pojavnost raka po vsem svetu naraščata. Ljudje se sicer vedno bolj zavedajo škodljivih učinkov izpostavljanja soncu, a še vedno se ohranja mišljenje o privlačni in zdravi zagorelosti. Pogosto pa je javnost zbegana in napačno informirana. Ljudje sprašujejo zdravnike, kako ohraniti mladosten videz, kako se izogniti postarani koži in kako zmanjšati tveganja za nastanek kožnega raka. In kaj pomeni fotostaranje? To so spremembe v koži, ki jih je povzročilo ponavljajoče in dolgotrajno izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju, in sicer žarkom UV-A ter UV-B. Pride do pojava rjavih lis na koži, nastanejo drobne, globoke gube, zaprti in odprti ogrci, površinsko razširjene krvne žilice. Koža ima rumenkasto bledikav ten, izgubi elastičnost in daje pergamenten videz. Na površini je suha in se lušči. Pogosto je taka koža srbeča. Stopnja fotostaranja je odvisna od trajanja in intenzivnosti izpostavljanja soncu ter melaninske zaščite posameznika. Prekomerno izpostavljaje soncu povzroča tudi sončne okvare keratoze (okvare kože, iz katere se lahko razvije rak) in seveda kožne nevarne tumorje: bazaliome, karcinome in melanome. Seveda pa moramo fotostaranje razlikovati od običajnega biološkega staranja, ki nastane zaradi staranja vseh delov telesa. Nevarnost UV sevanja za človeško kožo Poznamo štiri glavne kritične posledice vpliva UV žarkov na človeško kožo: spremembe zaradi sončnih opeklin in nelagodje: kronične spremembe, zlasti nevarnih (malignih) rašč na koži; zavrtost obrambnega sistema in fotostaranje. Nenadna poškodba človeške kože zaradi UV sevanja se kaže v obliki rdečine (eritema), ki se lahko razvije v mehurček ali celo preraste v mehur. Govorimo o “akutni sončni opeklini”. To lahko povzroči tudi trajne spremembe v pig-mentaciji kože. Hude sončne opekline v otroštvu pogosteje povzročajo nevarne rakaste spremembe kože v odrasli dobi. To še zlasti velja za otroke, ki so vedno le opečeni in nikoli rjavi. Dve taki opeklini v otroštvu lahko podvojita pogostost raka na koži. Več kot dve hudi sončni opeklini v obdobju pred 18. letom starosti povečajo tveganje kožnega raka 10-krat. Večje izpostavljanje UV sevanju v zgodnjem otroštvu torej zvišuje tveganje za nevarna rakasta obolenja kože v odraslem obdobju. Najbolj dovzetni za UV sevanje so rdečelasi ljudje in ljudje z belo poltjo, svetlimi lasmi, modrimi očmi ter pegasto kožo. Dolgoletno izpostavljanje soncu povzroča rdeče, luskaste spremembe na koži in dve najpogostejši vrsti kožnega raka: bazaliom in ploščato celični karcinom. Najnovejša spoznanja raziskav kažejo, da je obrambna sposobnost kože, ki je izpostavljena UV sevanju, zmanjšana. Na srečo zaščitna sredstva proti soncu to uspešno preprečujejo. Prav tako je fotostaranje pomembna tema, saj prebivalstvo postaja vse starejše in tudi boljšega zdravja. Ob daljšem življenju pa bi bili radi tudi tako dobrega videza, kot se počutijo. Iskanje “vrelca mladosti” je zato močnejše kot kdajkoli prej. Glavni vzrok sončnih opeklin so UV-B žarki. Ti so tudi glavni krivec za nastanek kožnega raka in fotostaranje. Zadnje raziskave pa so potrdile, da tudi UV-A žarki prispevajo k sončnim opeklinam, kožnemu raku in fotostaranju. UV-B žarki bolj poškodujejo kožo in prodrejo globlje, UV-A žarki pa so bolj koncentrirani. Današnja in prihodnja zaščita pred soncem Ljudje se vse bolj zavedajo škodljivih učinkov izpostavljanja soncu in spreminjajo svoj življenjski slog. Sredstva za zaščito pred soncem lahko najdemo v vlažilnih sredstvih za nego kože in celo ličilih za oči. Nekateri oblačijo otroke v oblačila, ki bolj ščitijo pred soncem-Tako preprečijo opekline, ko so na plaži ali ob plavalnih bazenih. Vendar pa kljub opozorilom veliko ljudi odklanja redno uporabo sredstev za zaščito pred soncem. In zakaj je uporaba zaščitnih sredstev pred soncem še vedno deležna tako malo zaupanja? Glavna sestavina večine sredstev za zaščito pred soncem so organske kemične snovi. Da dosežejo široko zaščito, jih uporabljajo v kombinaciji. Nekatere moti pekoči občutek v očeh, ki se pojavi ob znojenju ali pri plavanju. Drugi imajo alergijske ali fototoksične reakcije na določene sestavine, ki so v zaščitnih sredstvih. Nekateri imajo težko določljivo preobčutlji-vostno reakcijo na take preparate, nekateri pa jih enostavno ne marajo občutiti na svoji koži- Draženje kože najpogosteje povzročajo dodatki za odišavljenost, konzervansi, dodatki za zgostitev in druge sestavine, ki vsebujejo zaščitna sredstva. Splošno pravilo je, da sredstva z višjim zaščitnim faktorjem pomenijo tudi večjo zaščito pred žarki UV-A in UV-B. Laboratorijski podatki tudi kažejo, da lahko zaščitna sredstva pred soncem zmanjšajo nastanek “sončnega raka”. Vendar pa nobeno, še tako popolno zaščitno sredstvo, ne zavaruje popolnoma pred UV sevanjem. Strokovnjaki svetujejo uporabo zaščitnih sredstev s faktorjem 30 ali več. Koristna so zato, ker ščitijo pred žarki UV-A in UV-B kar v 97 odstotkih. Pred soncem ščitijo tudi, če je na koži manj sredstva zaradi znojenja ali ker smo ga nanesli premalo. Starši ali skrbniki otrok bi morali, preden odidejo v šolo ali vrtec, na njihovo kožo nanesti zaščitno sredstvo pred soncem čim bolj na debelo. Pri otrocih, ki se veliko zadržujejo na prostem, pa morajo nanos vsakih nekaj ur ponoviti. Ljudi je potrebno poučiti o nevarnosti izpostavljanja soncu, sončenja s sončnimi lučmi in še posebej o nevarnostih naključnega izpostavljanja, ki ga doživljamo ob vsakodnevnih opravilih na vrtu in pri hoji do avtomobila ali trgovine. Močnemu opoldanskemu soncu se izognemo tako, da si takrat privoščimo počitek ali pa si poiščemo senco: senco dreves ali senco pod dežnikom, saj je to praktičen način zmanjševanja izpostavljenosti soncu na pro-stem. Kaj pa oblačila? Pomembna je tudi uporaba ustreznih oblačil. Biti morajo sicer udobna, vendar morajo imeti zaščitni faktor 30 in več. Narava in gostota tkanja sta pomembnejši od vrste tekstila. Stopnjo zaščite oblačil pred soncem pre' prosto ocenimo tako, da blago dvignemo pro-ti vir-u svetlobe in ugotovimo, koliko svetlobe prepušča. Klobuk naj ima krajce širše od 7,5 centimetrov. Oči in kožo okoli njih zaščitimo z varovalnimi očali pri vseh opravilih na prostem. Ljudi, ki vztrajajo pri zagorelosti telesa, moramo seznaniti s proizvodi za potemnitev polti. Opozoriti pa moramo, da sintetična zagorelost ni zaščita pred sončnimi žarki. Tako nastala temna polt prav tako ni zaščitna! Čeprav sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje kožnega raka pomembna, bi morali posebno skrb nameniti preprečevanju njegovega nastanka! Prim. mag. TATJANA M. GAZVODA dr. med- peronospora Še vedno uganka za vinogradnike Kljub temu da so bolezni vinske tfte stalne poletne obiskovalke naših vinogradov, jih ne poznamo dovolj in prizadenejo naša trtja ravno tedaj, ko se tega najmanj nadejamo. Muhaste narave ne bomo nikoli dovolj poznali, torej tudi perono-sPore ne. Pogoji za njen razvoj ktos k sreči še niso bili ugodni, šele zdaj so nastopili, a upajmo da pre-Pozno za močnejšo okužbo trsov. Izvor bolezni Bolezen je ameriškega porekla, kjer je bila opažena leta 1834 na divjih trtah rodu Vitis. Različno so 1° Poimenovali in končno uvrstili v r°d Peronospora, dokler ni dobila sedanje ime Peronospora viticola. Iz Amerike je bila prenešena v Evropo okrog leta 1874, ko je bil hien močnejši pojav ugotovljen v bližini Bordeauxa v Franciji. Z njo Se je spoprijemalo nekaj rodov strokovnjakov. Kmalu po prvem Pojavu v okolici Bordeauxa se je rnzšila po vsej jugozahodni Evro-Pi. tako da so jo leta 1887 opazili eelo na Kavkazu. V začetku tega stoletja seje parazit razširil vse do JUtne Afrike, kjer sojo registrirali leta 1907, v Avstraliji in na Novi Zelandiji pa leta 1926. Pri nas so njen pojav opisali leta 1881 v okolici Maribora. Nekateri avtorji pa navajajo njen pojav že Prej, okrog leta 1880, ko so njeno razšijenost odkrili v vinogradih na Rožniku pri Ljubljani. Še danes se kraj imenuje Rožnik, o vinogradih Pa ne duha ne sluha. Še manj torej tudi ne o peronospori. Pred leti, ko še nismo poznali toliko preparatov za obrambo pred Plasrnoporo viticolo, je prizadejala našim vinogradom ogromno škode, v nekaterih letih, poznanih k°t „peronosporna leta“, je škoda zajela celo 80 do 100 odstotkov Pridelka tudi v deželah z višjo raz-v'to tehniko varstva vinske trte. “od Vitis lahko tako prizadene, da v določenih letih ni trgatve. Za-hvaljujoč kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom in napredku ap-hkativne tehnike se to več ne dogaja. Dogaja pa se, da zaradi njene-®a nepoznavanja trtje škropimo Prepogosto in s tem povečujemo stroške pridelave grozdja in si dajemo nepotrebno delo, kije povrhu ysega najbolj umazano delo vinogradnika, ne da bi pri tem upošte-vali še obremenitev okolja, ki je Vedno bolj izpostavljeno kemičnim sredstvom tudi zaradi zaščite osta-hh vrst rastlin, ki jih brez kemijskega varstva ne moremo gojiti. . Za mnoge kmetijske proizvajalce predstavlja vinska trta najpomembnejši vir dohodka, ki ga °8rožajo tudi škodljivi organizmi v rastni dobi. Dohodek pa tudi sami Zn>žujemo, če patogena ne pozna-uto dovolj. Med njene sovražnike sPada gliva plesnivka, najpogoste-Je 'menovana peronospora vinske trte. Včasih je odgovorna za pravo °Pustošenje vinogradov, ki niso Pravilno zavarovani pred njo. Nje-Uo opustošenje prinaša velike kovinske izgube pridelka, kakovost Preostalega grozdja pa je lahko Ueuporabna. Ne pomaga noben »čira-čara" še tako dobrega vinarja, ki predeluje tako grozdje v vino. Ta nevarna glivična bolezen lahko ^ozdjc ogrozi ali celo uniči. Prične se zelo nedolžno s pris-Petjem glivičnih trosov na vse ze-ene dele vinske trte. Če rastlina ni Pravočasno zaščitena, nastane °kužba trsov. Če pravočasno ne ukrepamo s škropljenjem z varo-Va'nimi sredstvi za preprečevanje °kužbe, vinske trte ne zaščitimo Pred okužbo. Danes imamo na fazpolago tudi sistematična sredstva za preprečevanje in deloma umevanje te nevarne bolezni. Ta se °b ugodnih pogojih razvije zelo eksplozivno. Celo do 30.000 in več rosov se razvije na spodnji strani 'atov vinske trte. Vsak tak tros Predstavlja novo nevarnost za ?kužbo matične ali sosednjih trt. 'rosi zadnje generacije na listih V|uske trte - zato je še čas, da na-nJp opozorimo - se konec poletja a!'v začetku jeseni preoblikujejo v ZlrUske spore (oospore), v obliki katerih prezimijo. Okuženo listje odpade na tla in tu preživijo zimo. Spomladi, ko taka oospora kali, iz nje razvije en sam pratosporangij, iz katerega se sprosti okrog 60 zoospor. Dežne kapljice in veter jih zanesejo na bližnje trte, kjer povzročajo prve okužbe le bližnjih trsov. Nadaljnje generacije kužnega materiala, ki nastanejo na sporan-gioforu, opravljajp isto funkcijo. Zato, če v jeseni nismo ugotovili napada peronospore, trtja spomladi ne škropimo prezgodaj. Infekcijskega potenciala v vinogradu nimamo in zato je okužba možna šele pozneje, ko infekcija prispe na naše trse šele iz sosednjih vinogradov. Stara obiskovalka naših trtij, kakor jim pravimo predvsem v belokranjskem vinorodnem okolišu, nam ne prizanese tudi v letih, ko za njen razvoj niso ugodni vremenski pogoji. Tudi letos jo lahko vidimo, čeprav letošnjo sezono že lahko ocenjujemo kot neperonospor-no. Sedaj namreč kaže, da za večji pojav pogoji še niso nastopili, pa čeprav nas na to še opozarja slovenska napovedovalna prognostična služba. Je pa bilo lansko leto peronosporno in to je pokazatelj, da smo imeli v naših trtjih veliko ..infekcijskega potenciala", ki predstavlja nevarnost za primarno okužbo trsov. Ta kljub ugodnim vremenskim razmeram ne nastopi istočasno, temveč se spore iz zimskih spo-rangijev razvijajo postopno in postopno tudi okužujejo trse. Prve okužbe zato okužujejo le bližnje trse, torej tiste, na katerih se je minulo jesen razvila peronospora in prezimila na odpadlem trtnem listju v obliki zimskih spor. Iz teh se namreč naslednjo spomlad razvijejo spore, ki jih veter in dež dvigneta na bližnje trse, ko so ti naredili prve liste velikosti od 3 do 5 cm v premeru. Takrat se namreč tvorijo na površini listov prve odprtine, listne reže ali stome, skozi katere prodre klični mešiček spore v notranjost listne površine, se širi v medceličnem prostoru, prodre na spodnjo stran lista, iz katerega se tvorijo nosilci spor. Specializacija glive Plasmopora viticola je zelo ozko specializiran parazit izključno na vrstah iz rodu Vitis. Naj jo na kratko predstavimo. Na vinski trti so lahko okuženi le tisti organi, na katerih se nahajajo številne odprit-ne (stome). V liste lahko izjemoma prodre parazit tudi skozi rane na epidermi. Ko s staranjem na jagodah izginejo stome, se jagode okužijo le preko zelene pecljevine. Od tu parazit prodre v jagode in se v njih najprej razvija. Na listju se v poletju pojavljajo krožne pege (lezije) zeleno-rumene bare in nepravilnih oblik. Na teh pegah postane listno tkivo rahlo prozorno, spremembe tkiva spominjajo na mastne madeže na papirju, kar je karakteristično za to bolezen. Če je vinograd okužen, se proti koncu poletja in v začetku jeseni pokažejo še pege poligonalne oblike (izginejo krožne oblike peg), ki jih omejujejo listne žile. Na spodnji strani teh peg se oblikuje obilje umazano belih konidioforov (nosilcev konidijev), na njih se tvorijo kohidiji parazita. Listno tkivo predčasno odmre, kar ima za posledico zmanjšanje asimilacijske površine. Okuženo tkivo potemni. Tako listje izgleda, kot da bi bilo ožgano, „sprženo“. Tako začne listje predčasno odpadati, kar ima že omenjene posledice za prekinjen razvoj nedozorelega grozdja in mladja za naslednje leto. Cvetje lahko okužen, še preden se odpre. V tem primeru cvetna kapica počrni in se osuši. Taki cvetovi popolnoma propadejo. Nadaljnji razvoj grozdičev ni več možen. V vlažnem vremenu se tudi na teh organih pojavijo sporonosni organi glive (konidiofori s konidiji) v obliki bele prevleke. V tem stadiju je trta še posebej občutljiva za pa-razitno bolezen, zato jo moramo pravočasno zaščititi (škropljenje pred cvetenjem). Tudi plodiči (škropljenje takoj po cvetenju) morajo biti dobro zavarovani pred napadom peronospore vse do pojava voskaste prevleke, ko jagodna kožica izgubi odpritne (stome). Okužene jagode v tem primeru počrnijo in odmrejo (se posušijo). Močneje razvite jagode - če so okužene - se zgr-bančijo in potemnijo. Na njih ne nastane umazano bela prevleka. Jagode so namreč že izgubile stome in konidiofori ne prodrejo skozi kožico na njihovo površino. Tudi pecljevina grozdičev je lahko okužena, ko se na njej pojavijo temne pege, ki se osušijo in preprečijo dotok asimilatov v del ali celoten grozdič, ki se osuši. Predvsem v pozni jeseni, ko vinogradniki že mislimo, da lahko prenehamo z rednim škropljenjem ali ko vrhov trte preslabotna moč škropilnega curka več ne more doseči oz. so kakorkoli ostali nezaščiteni na novo zrasli deli trte, je napad peronospore najbolj viden. Vrhovi trt izgledajo, kot da bi dobili bela pregrinjala. To so v največji meri organi trte, kjer se tvorijo zimski trosi (oospore) za prez-imitev glive in služijo primarni okužbi trtja v naslednjem letu. Zato je pomembno, da z zaščito vinske trte ne prenehamo prezgodaj -konec poletja ali celo zgodaj jeseni. Predvsem pazimo, da deponiramo brozgo na novo zrasle mladice (vrhove) in zalisnike, če jih nismo dovolj skrbno odtrgali, posebno ko smo že prenehali škropiti s sistemi-ki. Zgrešena pa je miselnost naših prednikov, daje dovolj nanos škropilne brozge le na grozdje. Škropljenje vinske trte Pomembnejše kot izbirati sredstvo za varstvo vinske trte, čeprav tega ne smemo zanemariti, je nanos (depozicija) pripravka na zelene dele vinske trte, ki jo varujemo pred okužbo, v našem primeru peronosporo vinske trte. Običajno pa skupaj tudi pred ostalimi boleznimi in škodljivci te gojene rastline in ga pripravimo iz preparata, ki ga kupimo na tržišču. Ko govorimo o rabi fitofarmacevtskih sredstev, jih vinogradniki napačno imenujejo kar škropiva, čeprav ukrep imenujemo skoraj izključno škropljenje. Ta izraz povsem ne ustreza nekaterim načinom uporabe, saj poznamo tudi druge načine, kot sta pršenje in prašenje. Za te načine uporabljamo tudi drugačne škropilne tehnike oz. škropilne agregate. Kot sama praksa kaže, gojitelji vinske trte danes najpogosteje uporabljajo škropilno tehniko s traktorsko nošenimi tanki (rezervoarji za škropilno brozgo). Iz teh posod so speljane gumijaste cevi, ki se zaključujejo s škropilnimi di-zami. Ta način depozicije škropiva na vinsko trto upravičeno imenujemo škropljenje, ki je tudi najbolj razširjen in poznan način rabe sredstev za varstvo rastlin, posebno tistih nižjih, ki jim s to tehniko dosežemo vrhnje dele rastline. Pri nanosu škropiva na rastlino moramo biti zelo previdni, da nam škropilna brozga ne teče iz trte na vinogradniška tla. V tem primeru je depozicija slaba, ker brozga ne ostane na trtnih organih, onesnažujemo okolje (zemljo z nepotrebnim balastom) in škropljenje je slabo učinkovito. Pri mlajših vinogradnikih še vedno zasledimo enak način nanosa brozge na trto z ročnimi nahrbtnimi škropilnicami s slabo potisno močjo curka iz škro-pilničnega rezervoarja brez-meša-nja brozge z zrakom. Pri škropljenju najbolj upoštevamo koncentracijo pripravljene brozge. Z zračnimi nahrbtnimi škropilnicami težko ročno uravnavamo pritisk, oba omenjena načina škropljenja imata omejen domet, zato ostanejo pri bujnejših (močno rastočih) trsih vrhovi nepoškropljeni. Posebej je to pomembno, če škropimo z dotikalnimi pripravki, ki ne prodrejo v notranje tkivo zelenih organov trte. Pri sistematičnih pa preparat s pomešano vodo prodre v vse dele, tudi nepoškropljene. Zato je slednje manj tvegano uporab- ljati. S sokom rastline se razporedijo tudi v nezadete dele organov. Zato so napake manj vidne. Pršenje je naslednji način depozicije škropilne brozge na zelene dele vinske trte. Prednost pršenja pred prej opisanim škropljenjem je v tem, da z njim škropilno brozgo bolj enakomerno razporedimo po organih rastline. Z njimi dosežemo manjše kapljice, ki bolj na gosto prekrijejo zeleno listno površino trte. Listi in ostali organi trte so bolj na gosto posuti z drobnimi kapljicami, ki so bližje listnim re-?am oz. odprtinam, skozi katere prodre brozga v notranjost zelenih organov trte. Pri brozgah s preventivnim delovanjem glivni mešiček lažje zadene ob oviro (škropivo) na površini zelenih delov trte. Od tu dalje se gliva ne razvija več. Zato je potrebna njena stalna zaščita. Najpogostejši način nanosa depozicije fitofarmacevtskih sredstev na trtne zelene dele izvajamo z nahrbtnimi pršilniki. Ti delujejo tako, da škropilno brozgo pomešamo z veliko količino zraka, ki jo potisna moč motorja močno razprši. Brozga in zrak pod močnim pritiskom izpodrineta zračni prostor od trsov in ko pritisk pršilnika poneha, se izpodrinjeni zrak vrača nazaj v brezzračni medlistni prostor in istočasno posesa za seboj tudi fine kapljice brozge, ki jih trtni organi ^prestrežejo". Učinek je večkraten, ta način nanosa se imenuje tudi ..kalifornijska teorija". Z njim ne obremenjujemo preveč okolja. Drift (odnašanje brozge) po zraku na sosednje parcele in gojene rastline na mejnih vrstah rastlin je zmanjšan, če pravilno upoštevamo vremenske razmere (brezvetrje), ko pršimo vinograd. Tudi curljanja na tla ni. Posebno je to pomembno v naši strukturi kmetijskih zemljišč z majhnimi parcelami in heterogenostjo gojenih rastlin in ne-gojenih priprodnih travnikov. Med tehniko depozicije-škropil-ne brozge uvrščamo tudi traktorsko nošene atomizerje. Samo ime nam pove, da ti ustvarjajo zelo majhne kapljice, ki jih razbije ventilator (mehanični del pršilnika). Ta naprava ustvarja zračni curek, ki doseže velike hitrosti zraka in kapljic v njem celo do 150 km/uro. Pršenje ima velike prednosti pred škropljenjem. Za enkratno varstvo vinske trte porabimo manj vode, vendar zahteva ta tehnika več izkušenj. Vodo namreč lahko zmanjšujemo, kar ima veliko prednosti, posebno še, če jo moramo nositi na hrbtu (nahrbtni motorni pršilniki). Preveliko zmanjšanje vode pa lahko privede do manjšega učinka izvajanega ukrepa. Delo je sicer hitreje in lažje opravljeno, vprašanje pa je njegova kakovostna izvedba (enakomerna razporeditev za-detja zelenih delov vinske trte). Kapljice se sicer bolj razpršijo, lahko pa zaradi nezadostne količine vode ostanejo določeni deli trsov nedotaknjeni, kar smo že posebej omenili pri uporabi kontaktnih pripravkov za varstvo vinske trte. Pri nekaterih sredstvih pa moramo biti še posebej previdni, sicer so prevelike koncentracije (premalo vode) lahko fitotoksične (strupene za rastlino). Vendar praviloma manjše ali večje količine vode pri preprečevanju okužbe trsov s Peronosporo viticolo ne igra posebne vloge. Pomembno je le, da zaščitimo trto pravočasno, pri čemer se odločamo glede na razvoj trte in bolezni. Glavno je, daje listje enakomerno prekrito s škropilno brozgo, da je trta vsrka čim več pri sistemičnih pripravkih. Prašenje je ponekod še ohranjen način depozicije preparatov na zelene organe trte. Pri nas se je ohranilo skoraj izključno pri uporabi žvepla v vinogradih in to le pri okužbi z oidijem oz. proti njemu. Zadnja desetletja, ko imamo na razpolago močljive preparate, ki se lahko medsebojno mešajo z večino fitofarmacevtskih sredstev proti peronospori, pa ta način opuščamo. Z enkratnim opravilom zajamemo zaščito vinske trte proti večjim škodljvim organizmom. To zmanjšuje stroške varstva te rast- line glede na porabo pripravkov (ista količina vode) in nam prihrani dodatno delo. Na pršenje močno vplivajo tudi veter, dež, pripeka, kar povzroča slabšo oprijemljivost prašiv na organe vinske trte. V zelo skrajšani obliki smo poskusili predstaviti kompleksnost peronospore na vinski trti. Seveda nastopijo tudi velika odstopanja, s čimer pa nam letošnje poletje prizanaša, na drugi strani pa povzroča težave zaradi pretirane suše in razvoja drugih bolezni vinske trte, predvsem oidija. Dr. JOŽE ŠAVOR ROČNO DELO V čipke vpletenih na stotine ur Pred kratkim je bila v Gang-lovem razstavišču v metliškem gradu otvoritev zanimive in za oči še kako prijetne razstave pletenih in kvačkanih čipk Metličanke Jakobine Pahor Pugelj. Koliko spretnosti, volje in potrpežljivosti je v zadnjih dvajsetih letih vpletla in vkvačkala v vse te izdelke, ve najbolje le ona sama. A delala jih je predvsem za svojo dušo, zato so zanje v glavnem vedeli le prijatelji. Jakobina pravi, da so ji bila ročna dela položena že skoraj v zibelko. Mama Elvira je bila namreč na takratni metliški nižji gimnaziji strokovna učiteljica ročnih del. A bilo je med drugo svetovno vojno in v vsesplošnem pomanjkanju je mama celo od doma nosila material, da je otroke naučila vezenja, šivanja, pletenja, kvačkanja in tudi marsikatero luknjo je bilo potrebno zakrpati. Tudi doma je Elvira izkoristila za ročna dela vsako prosto minuto. Žal je veliko izdelkov podarila, a vsi, ki so ostali, so še vedno v uporabi. In ko je bilo Jakobini štiri ali pet let, je morala poprijeti za pletilke, kvačko ali šivanko tudi ona. "Bog ne daj, da ■bi se potepala! Namesto tega smo se dekleta iz okolice zbrala pred našo hišo v 'zadnji gasi’, kot smo jo imenovali, in predvsem vezle. Na srečo mi je ročno delo priraslo k srcu in bilo mi je v veliko veselje,” se spominja. Ročne spretnosti so ji bile še kako dobrodošle na učiteljišču. A tudi ko se je zaposlila, ji ni doma nikoli zmanjkalo časa za pletenje in vezenje gobelinov. Svoje znanje je želela prenesti tudi na učenke, pa med njimi žal ni bilo pravega zanimanja. Pred dvajsetimi leti pa je poskusila še z umetnim kvačkanjem in pletenjem, kot mu imajo navado reči. Gre za izdelovanje čipk iz zelo tankih bombažnih ali svilenih nitk. Prav te izdelke, ki so prave umetnije, bo tokrat postavila na ogled. „Vedno sem delala le za svoje zadovoljstvo in težko sem si predstavljala, da bi ročno delo predstavila tudi širši javnosti. Za moj konjiček so vedeli predvsem prijatelji, ki sem jim kdaj kaj poklonila, prodala pa sem le redkokdaj. Prvič sem se predstavila pred petimi leti v okviru Vinske vigredi v Metliki in presenečena sem bila nad izredno dobrim odzivom. Če bi takrat razstavljeno prodajala, bi najbrž zamenjali lastnika prav vsi izdelki. Mnoge sploh ni zanimala cena," pripovedje Jakobina. V resnici niti ne ve, kakšno ceno bi postavila. Za njo so namreč njeni izdelki neprecenljive vrednosti. V večji prt iz pletenih čipk je namreč vloženih na stotine ur. Ker je bil tudi odziv na skupinski razstavi v Šmartnem pri Litiji v začetku letošnjega leta zelo dober, se je opogumila, da pripravi v Metliki drugo samostojno razstavo. Medtem ko je na prvi predstavila le čipkaste prte in prtičke, pa bo tokrat dodala še kvačkane nageljne, ki so, kot pravi, njena najljubša roža, ikebane iz pletenih prtičkov ter svojevrstne pirhe. Naredi jih namreč tako, da v pleteno čipko „obleče“ izpihana kurja jajca. Jakobina ne taji, da je morala zbrati veliko poguma, preden seje odločila za razstavo. „Mno-go zaslug za razstavo imajo tudi tisti, ki moje delo poznajo in me opogumljajo. Naj omenim le predsednico prireditvenega odbora metliških mednarodnih poletnih prireditev 'Pridi zvečer na grad’ Anico Kopinič, ki mi je znala prisluhniti. Opažam pa, da je - čeprav se že obrača na boljše - takšno ročno delo še vedno premalo cenjeno. Vendar smo za to gotovo krivi tudi sami izdelovalci ročnih del, ki smo preskromni in mnogokrat ostajamo v anonimnosti," je prepričana Pahorjeva. Jakobina Pahor Pugelj težko vzdrži brez ročnega deta. Če Jakobina že ni imela sreče, da bi v šoli našla dovolj deklic, ki bi ji bile pripravljene slediti, pa so se našle ženske z enakimi interesi v metliškem Društvu upokojencev. Kmalu potem, ko se je upokojila, je nekako pred dvema letoma pet upokojenk pričelo s krožkom ročnih del. „Sedaj nas je že več kot deset, vabimo pa tudi druge, ki rade pletejo, kvačkajo, vezejo, da se nam pridružijo. In ni potrebno, da so upokojenke. Ročno delo dobrodejno pomirja prav vsakega, še posebej pa tiste, ki sicer ne morejo uiti vsakodnevnim stresom," ve iz izkušenj Pahorjeva. Čeprav je Jakobina skromna, pa pravi, da ne ve, da bi še kdo v Beli krajini imel tako bogato zbirko kvačkanih in pletenih čipk, ki jih je izdelal sam. Razen če jih varuje le zase, tako kot jih je dolgo za zidovi svojega doma hranila ona. In če jih že ima, bi ga želela srečati. Rada bi namreč izmenjala vzorce in izkušnje. Gotovo pa bi ga sedaj, ko že ima izkušnje, tudi opogumila, da bi razstavil svoje izdelke. MIRJAM BEZEK-JAKŠE AMD NOVO MESTO - Novomeščan Jurc Zrimšek, član mladinske vrste kolesarskega kluba Krka Telekom, je na mladinskem svetovnem prvenstvu na dirkališču v Fiorenzuoli v Italiji dosegel enega največjih uspehov slovenskega kolesarstva v mladinski kategoriji po bronasti medalji Bogdana Finka na cestni dirki leta 1990 na svetovnem prvenstvu v Birminghamu v Angliji in obenem najboljšo uvrstitev slovenskega kolesarja na svetovnih prvenstvih na dirkališču. Jure je bil tokrat le za mesto prekratek, da bi se na dirki na točke na dirkališču po mestu izenačil s svojim sedanjim trenerjem, do bronaste medalje pa sta mu manjkali le dve točki. Bogdan Fink Dirka na točke oziroma kriterij je dirkališčna disciplina, ki najbolj ustreza tudi cestnim kolesarjem, predvsem šprinterjem. Dirka na točke velja za najbolj zanimivo dirkališčno disciplino tudi za gledalce in je na prvenstvih običajno na sporedu zadnja. Daje bil na prvenstvo dobro pripravljen, je Jure dokazal že v četrtek, ko je na dirki na 3000 m. za katero se ni posebej pripravljal, s časom 3:35,63 osvojil 14. mesto. Novopečeni trener novomeških mladincev Bogdan Fink, kije moral kariero poklicnega kolesarja končati zaradi zloma stegnenice na dirki Po Saškem, je svoja najbolj obetavna pred svetovnim prvenstvom odpeljal v Na mivko spet v Žužemberk "" Zužemberčani bodo v petek in soboto pripravili tradicionalni turnir v odbojki na mivki ŽUŽEMBERK - Žužemberški odbojkarski klub bo v petek in soboto, II. in 12. avgusta, na loki pod žužemberškim gradom pripravil 6. tradicionalni turnir za odprto prvenstvo Dolenjske v odbojki na mivki, ki ga bo v soboto zvečer popestril slovenski rockerski zvezdnik Pero Lovšin s skupino Križarji. Nogometaši Elana v osmini finala Katastrofa Bele krajine NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so se z administrativno zmago s 3:0 nad Pobrežjem uvrstili v osmino finala nogometnega pokala Slovenije, potem ko je moral sodnik Janez Babnik tekmo v Krškem v 50. minuti pri izidu 1:0 za Elan prekiniti, saj je nasprotno moštvo štelo samo še sedem igralcev. Zapletlo se je že na začetku tekme, ki jo je moral Elan kot domače moštvo igrati v Krškem, ker so na domačem štadionu pod Portovalom na najbolj uničenih delih igrišča položili novo travno rušo in igrišča en mesec ne smejo uporabljati. Ker precej igralcev Pobrežja ni imelo dokumentov o opravljenem zdravniškem pregledu, je sodnik dovolil tekmo začeti le desetim igralcem tega moštva, ko pa so trije igralci zapustili igrišče zaradi poškodb, je bilo tekme konec. Precej slabše kot Novomeščanom seje šestnajstina finala pokala Slovenije izšla za Črnomaljce, ki so se v prvem polčasu tekme v Kidričevem še upirali drugoligašu Aluminiju in izid 2:0 za domačine še ni obetal katastrofe, kakršno je najboljše belokranjsko moštvo doživelo v nadaljevanju srečanja, ko so Aluminijevi nogometaši še osemkrat zatresli mrežo Bele krajine. Lani je na žužemberškem turnirju v več kategorijah nastopilo 67 ekip iz Slovenije, letos pa so povabili tudi goste iz Češke, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. V petek ob 16. uri bodo prvi na sceno stopili odbojkarji, ki so registrirani in igrajo v uradnih ligah slovenske odbojkarske zveze, njihovo tekmovanje pa se bo končalo pozno zvečer pod reflektorji. V soboto, ko se bodo na treh igriščih pomerile registrirane odbojkarice pa tričlanske dekliške in fantovske rekreativne ekipe, bo še precej bolj živahno, višek bo prireditev doživela ob 20. uri, ko bosta na vrsti finalna dvoboja najboljših ženskih in moških dvojic (registrirani igralci in igralke), večer pa bo z brezplačnim koncertom zabelil Pero Lovšin s skupino Križarji. Poleg treh igrišč z mivko bodo žužemberški odbojkarji na loki pripravili stojnice s pijačo in jedačo pa šotore, v katerih bodo lahko prespali tako odbojkarji kot utrujeni gostje, ki bodo morali s sabo prinesti le spalno vrečo. Kdor se bo naveličal gledati odbojkarice in odbojkarje, bo lahko pred hlevom bližnje turistične kmetije zajahal konja ali pa se s čolnom ali raftom podal na Krkine brzice. V0J0 ZMAGAL S SAI BABO IN BUKEFAL0S0M ŠENTJERNEJ - Čeprav v finalu 10. kasaškega derbija 6. avgusta Šent-jernejčani niso imeli svojega predstavnika, iz Ljutomera niso odšli brez pokalov, pri obeg zmagah šentjer-nejskih konj pa je v sulkiju sedel Vojo Maletič. Na dirki konj z zaslužkom do 600 tisoč tolarjev je s 4-letnim kastratom Sai Babo zmagal s kilometrskim časom 1:20,2, na dirki najboljših slovenskih in uvoženih kasačev pa je z Bukefalosom z rekordnim kilometrskim časom 1:16,6 ugnal tudi slovitega Slavičevega žrebca Victory Screa-ma. Drugo mesto na tej dirki je s časom 1:17.7 zasedla Tassel Tina. kobila Krčana Martina Marsa. na mladinsko etapno dirko Tour de 1'Abitibi za svetovni pokal v Kanado, kjer je proga zaradi številnih ovinkov in ciljev v dolino zelo ustrezala pripravam za kriterijske dirke. Jure je v Kanadi dokazal, da spada med najbolj obetavne. Zmagal je zadnjo etapo, v šesti etapi je bil drugi, v eni izmed etap pa so ga tekmeci po dob * Jure Zrimšek se je z. odličnimi nastopi v Kanadi na svetovni računalniški lestvici mladincev prebil na 10. mesto, na nove točke pa računa na Giru d e 11 a Lunigiana od 7. do 10. septembra v Italiji. Po tej dirki bo Jure nadaljeval s pripravami na svetovno prvenstvo na etapni dirki v Istri in jih končal z več enodnevnimi dirkami. gem samostojnem pobegu ujeli 500 m pred ciljem. Vodje ekip in predstavniki organizatorjev so v Kanadi Jureta izbrali za najbolj bojevitega kolesarja. Kriterijsko dirko na svetovnem prvenstvu na dirkališču v Fiorenzuoli je Jure med 30 tekmeci iz prav toliko držav začel izvrstno, saj je zmagal prvega od desetih točkovnih šprintov, potem pa je skupaj z Angležem Kieronom Pageom, ki je na koncu osvojil šesto mesto, pobegnil, a je zaradi neodločnosti prvo mesto prepustil tekmecu in prav tu izgubil srebrno medaljo. Jure je sicer še na polovici dirke vodil, potem pa je na sceno stopil odlični Italijan Davide Tortella, ki je s 30 točkami z lahkoto ugnal vso konkurenco, medtem ko je bil boj za srebro in bron zelo izenačen vse do konca. Mladi Novomeščan je bil vse do zadnjega Sprinta v igri za medaljo, a ga je na cilju, ko se nagrajene uvrstitve točkujejo dvojno, spretnejši in na dirkališču bolj izkušen Rus Jevgenij Jakovljev zrinil s steze in sam osvojil bron. Jure je bil s četrtim mestom nezadovoljen, saj se je zavedal, da mu je medalja ušla iz rok zaradi neizkušenosti. V Sloveniji ni kolesarjev, s katerimi bi se na dirkališču lahko enakovredno kosal, prav tako ni domačih dirk. na katerih bi lahko nabiral izkušnje. medtem ko slovenski repre- PRENOVUENO KEGLJIŠČE IN TRAVNIK - Agencija za šport Novo mesto se je med počitnicami, ko športni objekti niso tako zasedeni kot med letom, lotila dveh večjih prenov. Na kegljišču Dolenjskega lista, s katerim upravlja agencija za šport, so lesene položnice zamenjali s plastičnimi, prostor za keglje pa so obložili z odbojno gumo, s čimer so omogočili boljše izide. Tako bo kegljišče glede na zahteve kegljaške zveze spet primerno za organizacijo tekem prve lige, v kateri tekmujejo kegljavke Trebnjega. Poleg tega je Agencija za šport julija položila novo travno rušo na najbolj uničenih delih nogometnega igrišča na stadionu Portoval in na rezervno igrišče nad stadionom navozila za 5 tovornjakov mivke. Na sliki: prenovljeno kegljišče, ki je že vseh šest let polno zasedeno, so prve dni preizkusili tudi rekreativci. (Foto: I. V.) Jure se je vrnil zadnji trenutek Na nočnem skoku preskočil 530 cm BREŽICE - Brežiški atletski delavci so v ponedeljek, 7. avgusta, pripravili tradicionalno mednarodno nočno tekmovanje v skoku ob palici 5. nočni skok, ki ga je najboljši brežiški skakalec Jure Rovan želel izrabiti. da bi presegel 560 cm in s tem potrdil normo za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. Juretu, ki večji del letošnje sezone zaradi poškodbe Ahilove tetive ni tekmoval in se je na atletska tekmovališča vrnil šele julija, tokrat ni uspel veliki met, a z zmago in s preskočenimi 530 cm ni bil nezadovoljen, za potrditev olimpijske norme pa ima le še dva tedna časa. Sredi tedna bo skakal v Avstriji, konec tedna ima miting v Ljubljani, potem pa bo odšel še v Grčijo, kjer se je od lanske jeseni pa do pomladne poškodbe pripravljal na letošnjo sezono. Pravi, da normo lahko preskoči, a se mora vse skoraj idealno poklopiti. Med dekleti se je na 5. nočnem skoku v Brežicah najbolj izkazala novogoriška atletinja Teja Melink. Preskočila je 400 cm in s tem postavila nov državni rekord. Novogoričanka je zmagala pred Grkinjo Gogo Caligari in klubsko kolegico Nino Zega. Pri moških je kot rečeno s preskočenimi 530 centimetri zmago slavil Jure Rovan, drugo mesto je zasedel Italijan Lorenzo Del Favro, tretje pa Novogoričan Jure Batagelj. Jure Zrimšek četrti na svetu vh jnicito 3)3 vlite Jure Zrimšek zentanti do sedaj niso hodili na dirkališčna tekmovanja v tujino. Trener Bogdan Fink. absolvent fakultete za šport, je po Juretovem uspehu optimističen in želi svojega varovanca pripraviti na kriterijsko dirko na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah, njun prvi cilj pa je svetovno prvenstvo v cestni vožnji oktobra v Franciji, kjer bo imel Jure še zadnjo priložnost za uspeh med mladinci. Prihodnje leto bo Jure nastopil vsaj na dveh članskih dirkah za svetovni pokal na dirkališču, seveda pa ne bo zanemaril cestnega kolesarstva, ki bo zanj še naprej na prvem mestu. I. V. PRIMC TRETJI V TRBIŽU NOVO MESTO - Novomeški metalec diska Igor Primc je na atletskem mitingu v Trbižu z 58,14 metra dolgim metom osvojil tretje mesto. Igor si po poškodbi prizadeva potrditi lani že močno preseženo normo za nastop na olimpijskih igrah. V Trbižu mu vreme pri tem ni bilo naklonjeno, saj je tekmo motil dež. zaradi katerega so metalci dosegli precej slabše izide. PLANINCI INTELA ZA TRI DNI V JULIJCE NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo od 18. do 20. avgusta pripravilo tridnevni planinski pohod po Julijskih Alpah. Planinci bodo pohod začeli z Vršiča in ga končali na Predelu, vmes pa se bodo povzpeli tudi na Jalovec (2643 m) in Mangrt (2679 m). Tura je tehnično in kondicijsko zahtevna, zato je primerna le za dobro pripravljene planince s popolno opremo. Prijave sprejema Tone Progar po telefonu 347 222 ali 041 769 182. ŽULIČ ZMAGAL NA TEKMI ZA SVETOVNI POKAL NOVO MESTO - Na tekmovanju za svetovni pokal v letalskem modelarstvu v Murski Soboti Prekmurje Cup 2000 se je spet izkazal Novomeščan Damjan Žulič. ki je zmagal v razredu modelov s pogonom na gumo F IB, kjer je bil drugi Kanadčan Ivan Horac in tretji Avstrijec Helmut Pold. V razredu jadralnih modelov FIA je zmagal domačin Jože Titan, Novomeščana Danijel Terlep in Borut Žulič pa sta se uvrstila na 11. oziroma 14. mesto. Nastopilo je 49 modelarjev iz 9 držav. Kastelca pred finalom zaustavila poškodba Mladi tenisar uspešen tudi med člani NOVO MESTO - Mladi novomeški tenisarji konec julija in na začetku av; gusta nadaljujejo z uspešnimi nastop1 tudi med člani. Svoj največji uspeh v članski kategoriji je na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije dosegel Tomaž Kastelec, ki se je prebil vse do finala, kjer bi se moral pomeriti * Blažem Trupejem, a je zaradi boleč111 v hrbtenici dvoboj predal. Tomaž je v četrtfinalu igral s članom Merkurja Proteneksa Dariom Milojčičem in P° Tomaževem vodstvu s 7:6 in 4:0 je tekmec dvoboj predal. V polfinalu je Tomaž s 6:3 in 7:5 premagal Mariborčana Mirana Ceja. Na turnirju J* nastopil tudi Blaž Turk, ki ga je v 1-krogu ugnal Domžalčan Igor Ogrinc- Na naslednjem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v Ljubnem Ka' stelec zaradi poškodbe hrbta ni nastopil, medtem ko je Blaž Turk v 1-krogu naletel na drugega nosilca nekdanjega reprezentanta in bivšega člana bivšega teniškega kluba Krka Gregorja Krušiča, ki je bil za Novomeščana pretrd oreh. Krušič je TUrka premagal s 6:2 in 6:4 v nizih. Todd Wiltshire spet najboljši Tako kot lani je Avstralec iz Sydneyja tudi letos dobil Veliko nagrado Krškega in Pokal Zavarovalnice Triglav - Premagal ga je le Ferjan - Tudi Šantej dobil eno vožnjo TRI MEDALJE ZA ROKA KERINA KRŠKO - Na državnem prvensle vu v plavanju za kadete in mladine je plavalec krškega Celulozarja R° Kerin na 200 m in 400 m mešanj osvojil srebro, na 200 m delfin P. bron Z več četrtimi in petimi me* sta se izkazala tudi Nika Jevnik 1 Jaro Kovačič. Mladi novomeški kolesar dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih na dirkališču - Oktobra na svetovno prvenstvo na cesti - Prihodnje leto za svetovni pokal KOLESARSTVO Mladinsko svetovno prvenstvo na dirkališču, kriterij: I. Davide Tortella (Italija) 30, 2. Peter Daw-son (Avstralija) 14, 3. Jevgenij Jakovljev (Rusija) 14, 4. Jure Zrimšek (Slovenija) 12, 5. Leif Lam-pater (Nemčija) II itd.; 3000 m na čas, posamezno: I. Dyudya Vlodymir (Ukrajina) 3,27.04... 2. Tomas Vaitkus (Latvija) 3,29.38, 3. Aleksander Serov (Rusija) 3,30.40, 14. Jure Zrimšek (Slovenija) 3,35.63 itd. SPEEDWAY Velika nagrada Krškega: I. Todd Wiltshire (Avstralija) 14, 2. Mark Loram (Velika Britanija) 12+3, 3. Matej Ferjan (Slovenija) 12+2, 4. Sebastian Ulamek (Poljska) 11, 5. Antonin Kasper (Češka) 10... 13. Izak Šantej (Slovenija) 5 itd. Pokal Zavarovalnice Triglav: I-Wiltshire, 2. Kasper, 3. Loram-6. Ferjan. ATLETIKA 5. Nočni skok, Brežice, skok s palico, moški: I. Jure Rovan (Kla-divar Celje) 530, 2. Lorenzo del Favro (Italija) 460, 3. Jure Batagelj (Nova Gorica) 440; ženske: 1. Teja Melink (Nova Gorica) 400, 2. Goga Caligiri (Grčija) 390, 3. Nina Zega (Nova Gorica) 370. ZANIMIVI BOJ! - Blizu deset tisoč Krčanov in ljubiteljev speedvvava iz cele Slovenije je v soboto zvečer prišlo na svoj račun, saj so videli zanimive boje največjih mojstrov lega športa. V čast zmagovalcev in v veselje vseh pa so prireditelji med proglasitvijo najboljših pripravili še tradicionalni ognjemet. (Foto: I. V.) Matej Ferjan je bil blizu zmage 1“ dirki za Veliko nagrado Krškega izgubil pa jo je v 13. vožnji. ga prehitela tudi Madžar Tihany ‘n Nemec Kugelmann. Gledalce je v dobro voljo z zmago v 15. vožnjj spravil šele domačin Izak Šantej. si je tako v močni mednarodni k°n kurenci zagotovil 13. mesto. Ferjan je tako na dirki za Velik0 nagrado Krškega zasedel 3. mest0-s čimer je dokazal, da se lahko p°v. sem enakovredno kosa z najboljši011 vozniki sveta in da se mu nastopa Grad Prixu ni treba bati. Žal tudi v finalu pokala Zavarovalnice Trigl®* ni imel sreče, saj se mu je odvil sedež in seje moral sprijazniti s šestim me' stom, medtem ko je Todd VViltshif® le še enkrat dokazal, da ni nič slabst od najboljšega na svetu Marka L°" rama, kije moral Avstralcu še enkra priznati premoč. - KRŠKO - Svdnevjčan Todd \Viltshire, ki se jc po večletni odsotnosti zaradi poškodbe na tekmovalne steze v velikem slogu vrnil lani prav na dirki za Veliko nagrado Krškega, jc tudi letos na največji speedwayski dirki pri nas zaigral glavno vlogo, čeprav je sprva kazalo, da bo le-ta tokrat pripadla Lavričanu Mateju Ferjanu, prvemu slovenskemu vozniku, ki mu je uspelo uvrstiti se na dirke Grand prix. Na koncu je bil Ferjan po dodatni vožnji za drugo mesto tretji, domačin Izak Šantej pa 13. Najboljši slovenski speedwayist vseh časov Matej Ferjan se je z lanskim zmagovalcem in bodočim tekmecem na dirkah Grand Prix Avstralcem Toddom Wiltshireom pomeril že v prvi vožnji. Ferjan je odlično štartal in si že v prvem zavoju priboril vodilni položaj, svoje vodstvo pa je vse do cilja le še povečeval. V drugi vožnji je z najboljšim štartom presenetil Krčan Izak Šantej, ki pa je moral vodstvo že na prvi ravnini prepustiti najboljšemu speedwayistu na svetu in trenutno vodilnemu v skupnem vrstnem redu na tekmovanjih Grand Prix Angležu Marku Loramu, v naslednjih krogih pa je moral predse spustiti tudi Danca Briana Andersena in Čeha Antonina Kasperta. Ferjan je brez težav zmagal tudi v svojem drugem in tretjem nastopu in je tudi v skupnem seštevku vodil, kljub temu da je Wiltshire po porazu v prvi vožnji nadaljeval v velikem stilu. Za Ferjana je bila usodna 13. vožnja v kateri se je srečal z najboljšim voznikom sveta Markom Lora-mom. Če bi Matej zaostal le za Lora-mom, bi se mu računi še izšli, a ga je Loram po štartu zaprl, tako da sta Primož z rekordom na olimpijske igre Brežiški metalec kladiva Primož Kozmus si je v soboto na Madžarskem z novim državnim rekordom “kupil” vozovnico za pot na olimpijske igre v Sydneyju - Njegov dolgoročni cilj medalje na velikih tekmovanjih - 3000 ton uteži na leto BREŽICE - V soboto proti večeru je z Madžarske prišla kratka agencijska 'est: “Slovenski metalec kladiva Primož Kozmus je na velikem metalskem mitingu v Tapolcah postavil nov državni rekord v metu kladiva z daljavo 76,84 metra.” Vest ne bi bila nič posebnega, saj je 20-lctni Brežičan to storil že ve-jikokrat, če ne bi izid pomenil, da je fant, ki ga pred letošnjo sezono nihče ni s(el med kandidate za nastop na olimpijskih igrah, s tem krepko presegel °l>mpijsko normo in si kot prvi športnik z našega konca že zagotovil nastop na največji športni prireditvi na svetu. Če bi Primož ta izid ponovil v Sydneyju, zagotovo nastopil v finalu. O Primoževem nastopu na olimpijskih igrah pred sezono ni razmišljal niti njegov trener in takrat še aktualni državni rekorder v metu kladiva Vlado Kevo, ki je od Primoža tahteval, da letos preseže mejo 72 metrov in s tem popravi njegov državni rekord. Primož pa je razmišljal drugače, saj je bil prepričan, da olimpijska norma zanj ni prevelik zalogaj. In kaj pravi zdaj, ko je dosegel želeno? Io, da si izpolnil olimpijsko nor-m®' je marsikoga presenetilo. Kje tičijo vzroki takega napredka? S trenerjem sva očitno dobro na-ertovala vadbo. Že po mladinskem svetovnem prvenstvu sva izračunala, da bi v dveh letih prišel do tu, kjer sem zdaj. Kako je bilo tedaj na mladinskem svetovnem prvenstvu? Trikrat 0. Ostal sem brez veljavnega meta. •voj trener Vlado Kevo je že pred teti na začetku tvoje športne poti go-jmril, da boš prav ti podrl njegov re-tmrd. Kako se je odzval, ko se je to žares zgodilo? To seje zgodilo šele letos, čeprav “j to moral opraviti že lani, ko sem ml v izvrstni formi, a sva se odločita. da prekineva sezono in grem na morje. Letos je to moralo priti in Kevo je to sprejel kot nekaj samoumevnega. O uvrstitvi na olimpijske igre pred sezono nista govorila. Sta to potihem ŠTUDENTSKI SPUST PO SAVI SEVNICA - Klub posavskih študentov bo v soboto, 12. avgusta, pripravil tradicionalni spust po Savi Brodolom. Štart spusta bo ob 13. uri Pred ribiškim domom Radeče pri tdotemežu. V okviru zaključne prireditve, ki bo potekala pri ribiškem domu Radeče, bodo pripravili tudi kvalifikacijsko tekmovanje za najmočnejšega Slovenca Martin Krpan ln tekmovanje v pitju piva. kasaške dirke v bregah . KRŠKO - Konjeniški klub Posavje bo v nedeljo, 12. avgusta, na hipodromu na Bregah pripravil velike Kasaške dirke, na katerih se bodo z [mjboljširni slovenskimi, uvoženimi m tujimi kasači pomerili tudi najboljši konji iz domačega hleva, ki tudi 'etos na kasaških dirkah v Sloveniji dosegajo visoke uvrstitve. Prireditev Se bo začela ob 15. uri. le načrtovala? Vlado bi bil zelo zadovoljen, če bi presegel 74 m, jaz pa ne. Hotel sem doseči olimpijsko normo. V bistvu me Vlado ni hotel obremenjevati, sam pa je najbrž dobro vedel, koliko sem sposoben. • Si zdaj dosegel vrhunec ali najboljšo pripravljenost predvidevata za oktober, za olimpijski nastop? V bistvu sva vrhunec načrtovala za reprezentančni nastop na Poljskem in za teden po tem nastopu, a mi je tedaj umrl oče in se je zadeva ustavila. • Lahko do olimpijskih iger spet prideš v formo, v kakršni si zdaj? Mislim, da je do tedaj še dovolj časa. Najprej bom štiri tedne delal predvsem na moči, torej z utežmi, potem pa s trenerjem načrtujeva piljenje forme do vrhunca na dan tekme. • Koliko tvoj izid pomeni v svetovnem merilu? Na svetovni lestvici sem trenutno na 38. mestu, kar pa za olimpijski nastop ni merodajno. Glede na izide z zadnjih velikih tekmovanj bi se s takim izidom zelo verjetno uvrstil v finale, med najboljših 12, vendar je treba toliko vreči. • Kje si sc pripravljal na sezono? Dvakrat sem bil v Medulinu, drugače pa sem treniral doma. • Za vrhunskega atleta si z 20 leti še zelo mlad. Kakšne so tvoje ambicije, do kot bi rad segel? Mislim vztrajati čim dlje, moji cilji pa segajo visoko: medalje na velikih tekmovanjih, kot so evropsko in svetovno prvenstvo ali olimpijske igre. Mislim, da sicer nima smisla toliko vlagati. • Kako se razumeta s trenerjem? Ne gre za klasično razmerje trener - varovanec. Z Vladom sva prijatelja. • Kladivo meče tudi sestra Simona. Se donia pogovarjata o vajinem športu? V bistvu se vse pomeniva že na treningu, tako da se doma le redko pogovarjamo o metu kladiva. • Ne mediji ne strokovni krogi ti do letos niso posvečali posebne pozornosti, se je to zdaj spremenilo? Do zdaj se res ni nihče kaj veliko brigal zame. Zdaj je drugače. Tisti, ki me prej niso niti poznali, me trepljajo po rami, našli so me novinarji. Take pozornosti nisem vajen in me kar malo utruja, a se bom že navadil. • Kaj delaš, ko ne treniraš? Študiram na visoki poslovni šoli. Prostega časa nimam veliko. Včasih Ved no. jel crel ba P rit inacil Kolesarsko društvo Črnomelj kljub denarnim težavam vztraja v tekmovalnem kolesarstvu ČRNOMELJ - V črnomaljskem kolesarskem društvu delajo s trend skupinami tekmovalcev: z dečki, mlajšimi mladinci in starejšimi mladinci. Njihov najuspešnejši tekmovalec je Matej Žlak. Predsednik in trener društvar, Stane Žlak, je dejal, da se dogovarjajo z različnimi kolesarskimi klubi glede prestopa Mateja Žla-ka. Najverjetneje bo prestopil v novomeški kolesarski klub Krka Telekom, kjer naj bi prihodnje leto vozil v moštvu do 23. leta. Črnomaljsko kolesarsko društvo ne more obdržati Mateja Žla-ka, saj tak tekmovalec stane okrog dva milijona tolarjev na leto. Let- Slane Žlak ni proračun društva je 800 tisoč tolarjev, poleg Mateja Žlaka pa imajo še enajst drugih tekmovalcev. Če ne bodo zbrali več denarja, bodo morali prenehati tudi z mladinci. Tako bodo ostali le še dečki, saj je oprema za njih cenejša in si jo društvo lahko privošči, mladinci pa potrebujejo dražja kolesa, posebno prehrano, preparate in testiranja. Društvu morajo večkrat priskočiti na pomoč starši, ki mladim tekmovalcem sami kupijo kolo, vendar si vsi tega ne morejo privoščiti. Kolesarsko društvo je tudi prenehalo organizirati dirke, saj so predrage, zato pa na njih sodelujejo. Stane Žlak je dejal: “Moja trenerska vizija je, da če že pridemo na dirko, moramo priti do cilja.” To je dokazal Matej Žlak, ki je letos na dirki’v Gabrju pri Novem mestu dosegel cilj, čeprav je 30 tekmovalcev od 42 predčasno odstopilo zaradi dežja in mraza. Poleg zdravja je za sprejem v društvo potreben tudi uspeh v šoli in disciplina. To je nujno, saj dečki trenirajo trikrat na teden po dve uri, mladinci pa štirikrat po štiri ure. Na začetku v društvu tudi vsakega opozorijo: “Raje sploh ne začni, kot da na sredini pustiš.” P. MOVRIN grem zvečer s prijatelji na pijačo. • Na pijačo? Je to sok? Tudi kakšno pivo spijem. Tudi to je treba. Največkrat pa pijem sok. • Koliko treniraš? Enajstkrat na teden. Dopoldne mečem, popoldne dvigam uteži, ali obratno, odvisno od delovnega časa trenerja, saj uteži lahko dvigam sam, pri vadbi metov pa moram delati pod nadzorom, saj le on vidi morebitne napake, ki jih sam ne čutim. • Koliko ton uteži dvigneš na treningu? Tega ne merim, mislim pa da največ do 20, a to le redko in pozimi, ko delam več za moč. Sicer pa nekako 300 ton na mesec oziroma okoli 3.000 ton na leto. • Že veš, kdaj bo tekma na olimpijskih igrah? 23. oktobra ob 10.00 ali 12.30, odvisno od tega, v kateri skupini bom. • Kdaj greš v Sydney? Predvidoma 3. oktobra, kar se mi zdi prezgodaj. Najraje bi šel čim kasneje, saj se najlažje pripravljam doma. Drugače je, če me bo lahko spremljal trener. Z njim bi lahko odpotovala takoj, sicer pa bi bil najraje čim dlje doma. • Kako daleč si sposoben vreči kladivo, enkrat v prihodnosti? No limits! • Čez 80 metrov? Po mnenju trenerja 80 metrov zame ni neka meja. Temelj njegovemu optimizmu je moja dobra tehnika meta, ki se kaže v dolgih metih lažjih orodij. Da lahko dlje vržem tudi težje kladivo, potrebujem več moči, kjer imam še precej rezerv. I. VIDMAR I REKORDERJA - Nekdanji rekorder v metu kladiva Vlado Kevo (desno) je bil sam na vrhuncu kariere, ko je pred petimi leti na brežiškem stadionu zagledal vitkega visokoraslega dolgolasega fanta, ki je na trening pospremil sestro Simono in med vadbo občudoval skakalce ob palici. Kot bi čutil, daje zagledal bodočega šampiona, je svoji varovanki Simoni Kozmus naročil, naj pokliče brata Primoža k njemu. Primož je poskusil, a je po nekaj tednih obupal. Vlado ga je tedaj komaj pregovoril, naj vztraja, za kar mu bo novopečeni olimpijec vedno hvaležen. Primož (levo) je Vladu prevzel državni rekord, česar mu trener ni zameril. Da učenec prekosi učitelja, je znak, da je učitelj dober. (Foto: 1. V.) Stangelj je efedrin zaužil nehote Da je Gorazd Štangelj prepovedano snov zaužil nevede, je upoštevala tudi arbitražna komisija kolesarske zveze, ki mu je za dva tedna prepovedala nastopati in mu odvzela naslov prvaka - Kljub temu predlagan za nastop v Sydneyju NOVO MESTO - Najboljši slovenski kolesar Novomeščan Gorazd Štangelj ni več državni prvak. Tako je odločila arbitražna komisija slovenske kolesarske zveze potem, ko je v petek obravnavala njegov primer v zvezi z efedrinom, ki so ga odkrili v njegovem urinu na doping kontroli po državnem prvenstvu v Gabrju. Poleg tega so Gorazdu dosodili 2000 švicarskih frankov kazni in mu za dva tedna prepovedali tekmovati, pod vprašaj pa so postavili tudi njegov nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. Kazen je mila, saj efedrin spada med najbolj blaga poživila z dopinške liste, arbitražna komisija pa je upoštevala tudi to, da je Gorazd efedrin zaužil nevede s preparatom, na katerem ni bilo označeno, da vsebuje to športnikom prepovedano snov. Ko so Gorazda med dirko na Por- ju, ni sumljiv, istočasno se je javil tugalskem v petek, 28. julija, zjutraj tudi dr. Osredkarju, predsedniku obvestili, da so pri enem izmed na državnem prvenstvu kontroliranih kolesarjev v urinu našli efedrin in da se šifra vzorca urina ujema z njegovo, kar pomeni, da so efedrin našli pri njem, mu sprva ni bilo nič jasno. Ko je dobro premislil, kaj seje tedaj dogajalo, je posumil na kofeinski preparat, ki ga uporablja, kadar je mraz, saj pospešuje prekrvavitev in s tem preprečuje, da bi športnika zeblo. Med prvenstvom je v Gabrju močno deževalo in tudi zelo hladno je bilo. Isti preparat je Gorazd uporabil že večkrat, tudi ko je po dirki moral na doping kontrolo, vendar ni bilo nikoli nič narobe. Gre za preparat, ki je pri nas v prosti prodaji, proizvaja pa ga priznana ameriška firma. Poleg kofeina vsebuje tudi izvlečke več rastlin, med drugim tudi izvleček redke indijske rastline, ki, kot so ugotovili kasneje, vsebuje efedrin. Proizvajalec je efedrin v proizvodni specifikaciji prikril pod imenom sida cordifolia, kar je očitno zavedlo tudi zdravnike, ki svetujejo kolesarjem tovrstno prehrano. Snovi s tem imenom pač ni na listi prepovedanih poživil, na kateri so med drugim tudi kofein in alkohol, seveda v čezmejnih količinah. Gorazd je v petek še odpeljal etapo do konca in potem s prvim letalom priletel domov. Najprej se je posvetoval s svojim zdravnikom, ki mu je povedal, da mu kofeinski preparat, ki ga je Gorazd zaužil v Gabr- protidopinške komisije pri slovenskem olimpijskem komiteju, ki je od njega zahteval, naj navede vse preparate, ki naj bi jih zaužil pred prvenstvom v Gabrju. Tudi dr. Osredkar sprva ni sumil kofeinskega • Predsedstvo slovenske kolesarske zveze je v kolesarsko moštvo za nastop na olimpijskih igrah uvrstilo Gorazda Štanglja, Martina Hvastijo, Andreja Hauptmana in Tadeja Valjavca, vsi pa nastopajo za italijanska poklicna moštva. Kot rezervo so določili drugega Novomeščana Uroša Murna. Medtem ko se bo Martin Hvastija posvetil predvsem nastopu v dirki na čas (kronometer), naj bi bil prav Štangelj prvi mož. slovenske vrste na cestni dirki. O predlaganih kandidatih ho olimpijski komite razpravljal in odločal danes. preparata, ki je bil tako sumljiv Gorazdu. Ko je dr. Osredkar na Gorazdovo vztrajanje natančneje preučil, kaj vse vsebuje sumljivi preparat, je ugotovil, da sida cordifolia dejansko vsebuje prepovedani efedrin. Zadevo je preveril tudi dr. Dordevič, trener Alenke Bikar, Gregorja Cankarja in več najuspešnejših slovenskih atletov, ki je ugotovil, da omenjeno rastlino uporabljajo pri enem odst. preparatov, ki vsebujejo efedrin. S tem seje potrdilo vsaj to, da Gorazd ni zavestno in neposredno užival efedrina, ampak da je prepovedano snov zaužil nehote. Gorazd se zaveda, da je kljub temu kriv, saj se ni dovolj pozanimal, kaj vse vsebuje sporni preparat. Na njegovo stran seje postavil tudi trener in selektor državne reprezentance Ljubljančan Gorazd Penko, ki sicer kot klubski trener ljubljanskega moštva ni ravno naklonjen novomeškim kolesarjem. Takoj po razkritju Štang-Ijevega dopinškega primera je zatrdil, da Štangelj efedrina zagotovo ni vzel namerno, toliko da ga pozna, saj ne bi postavil na kocko vsega, kar je vztrajno gradil zadnja leta. Štang-Ijeve ambicije pač segajo mnogo višje od zmage na državnem prvenstvu, zato zagotovo ne bi tvegal, saj je kontrola dopinga pri zmagovalcu državnega prvenstva predpisana s pravili in obvezna, kar dobro ve. Efedrin je snov, s katero so si športniki pomagali pred desetletjem, danes pa to z dopinškimi testi zlahka in zanesljivo ugotovijo. Po Gorazdovih besedah bi bilo jemati efedrin popolnoma neumno in otročje naivno. Vsak vrhunski športnik, ki kaj ve o prehrani in prehrambenih dodatkih, bi se mu smejal. Prepričan je bil, da je čist. Njegov letošnji cilj so olimpijske igre in prodor v sam svetovni vrh, ki mu je že zelo blizu. Slovenski kandidati za nastop na olimpijskih igrah so podpisali izjavo, da si ne bodo pomagali z dopingom, zato nekateri postavljajo pod vprašaj tudi Gorazdov nastop na največji športni prireditvi na svetu. Predsed- Gorazd Štangelj ne more razumeti, kako se mu je moglo zgoditi kaj takega. Dopinga se je vedno na daleč izogibal, a je vseeno naletel na mino. Kljub temu, da je psihično na tleh, se še naprej pripravlja na olimpijske igre, če ga bo slovenski olimpijski komite tja sploh poslal. stvo slovenske kolesarske zveze je upoštevalo, da Gorazd efedrina ni zaužil zavestno, zato ga je vseeno postavilo v moštvo, ki ga je predlagalo v potrditev slovenskemu olimpijskemu komiteju. Upajo, da bo leta upošteval njihov predlog, ki temelji na dejstvu, da si Gorazd ni zavestno pomagal s prepovedanim poživilom in daje prav on najbolj zaslužen, da bo slovenska vrsta sploh lahko nastopila na igrah. | y POKAL MALKOVCA PINTARJU - Člani Kluba prijateljev starih vozil Mirn-ske doline Hrast Tržišče, na čelu z Janezom Valantom, so po koncu sobotnega hitrostnega preizkusa starodobnih motorjev (do letnika 1968) za pokal Ludvika Stariča - Letečega Kranjca in poka! Malkovca 2000 prejeli številne čestitke za dobro organizacijo prve takšne dirke v teh krajih, ki šteje za državno prvenstvo. Med 68 tekmovalci, ki so opravili 92 voženj (nekateri so tekmovali v več kategorijah, skupno je bilo teh 14), je pokal Malkovca osvojil Franc Pintar iz Sv. Duha nad Škofjo Loko. Med pretežno najboljšimi Gorenjci, pa sta bila na zmagovalnih stopnicah tudi Dolenjca: Jože Komljanec s Polja, tudi z najstarejšim motorjem Indian Scout (letnik 1924) in Krmel-jčan Bogdan Jerič, organizator odmevnega srečanja starodobih vozil v Krmelju. Med najbolj privlačnimi so bili tekmovalci s prikolicami. (Foto: P. P.) Hodnik osmi na Grand Pri\u Novomeški lokostrelec je uspel že na svojem prvem nastopu na turnirjih Grand Prix NOVO MESTO - Po zlati medalji na evropskem prvenstvu, ki jo je osvojil s slovensko reprezentanco junija v Turčiji, je novomed-ki lokostrelec Toma( Hodnik uspel tudi (e na svojem prvem nastopu na tekmovanjih Grand Prix. V Brondbyju na Danskem je Toma! Hodnik v olimpijski disciplini FITA 70 s sestavljenim lokom nastopil med posamezniki in osvojil osmo mesto in se tako končno uvrstil tudi na svetovno računalniško lestvico, kjer je trenutno okoli 70. mesta. Konkurenca v Brondbyju je bila zelo močna, saj so evropski prvaki (člani slovenske moške vrste) osvojili ekipno četrto mesto, v ekipi pa je sodeloval tudi Hodnik, medtem ko so naša dekleta v Brondbyju zmagala. Lokostrelski turnir v tem mestu je bil tretji in zadnji iz letošnje serije turnirjev Grand Prix, zato je Tomaževo 11. mesto v skupnem vrstnem redu tudi dokončno. Gle- de na dobro uvrstitev na svoji prvi tekmi za Grand Prix si Tomaž Hodnik veliko obeta tudi od nastopa konec tega tedna na tekmi za evropski pokal na Poljskem, kjer bo imel priložnost osvojiti nove točke za svetovno jakostno lestvico. Tomaž Hodnik lC*| osamosvojitve države. Bil sem tud1 vodja poslanskega kluba Demosv času, ko je ta koalicija postavil* tudi vlado. Takrat, ko smo doseg* toliko: osamosvojitev, priznanj« države - to je prinašalo zelo veli; ko zadovoljstva. Zdaj me najbolj veseli, da smo uspeli po združitvl v poslanski skupini ustvariti zel° dobro delovno razpoloženje, d°-bro razumevanje med poslanci, d* smo sposobni, kadar imamo različne poglede sesti skupaj, P°g® voriti se in najti skupno pot. R*° bi, da bi bila slovenska politik3 manj konfliktna, da bi v odnos« med političnimi strankami vnes* nekoliko več dialoga in manj ekskluzivizma, izključevanj. • V katerem nebesnem znamenj* ste rojeni? Namreč na poti v Lj* Ijano sem vzel v Trebnjem avtošj*" parja srednjih let iz okolice Brežiški se je zelo poglobil v astrologi)® in kot mi je povedal, s tem rešil m*r sikakšno svojo težavo. Celo neka*«" ri državniki se zatečejo k astro*®' gom oz. takim in drugačnim ved® ževalcem. Vi verjamete v to? Rojen sem 3. decembra, v,zn8 menju strelca. Na vedeževanje P res nič ne dam! • Niste še nikoli iskal takšnih »*" svetov oz. pomoči? Ah, daleč od tega! Jaz poišče1® ljudi, ki jim najbolj zaupam. * katere vem, da imajo znanj« 1 modrost in se z njimi posvetuje1*- • Ali sta med temi tudi bra* Podobnik? Ttidi. • Pred volitvami bi si bilo dom nabrati malo novih moči. Že vest«' kam boste šli na dopust? Morda * Dolenjsko? .: Žal nikamor! Kar na kmetij* j sem jo podedoval v svojem rojs nem kraju Voloku v Zgornji Savin* ski dolini, bom skušal nabrati n kaj moči. Imamo kar veliko km« jo, 30 hektarov, ki jo vodi moj si_ • Ali je potemtakem največja spr stitev za vas, da ste na svoji kniehl z domačimi? , Ja, čim več bi rad bil doma zd jle v teh parlamentarnih P0*1, nicah. A kot vidite, sva zdajle tukaj- • Hvala, ker ste si vzeli dopust z me in za bralce Dolenjskega lis* j za tele minute. Želim vam, da bi m zdravi in uspeh na oktobrskih P13 lamentarnih volitvah. _ Jaz pa vašim bralcem tudi žel' lep dopust in kljub vsemu, kar dogaja, predvsem mirno, var* ' produktivno življenje in razum vanje. pAVEL PErC i f./ , -v TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do m«rebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 10.VIII. Slovenija 1 •^Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Mostovi; 8.50 °d klobukom; 9.40 Zgodbe iz školjke; 10.10 Itoška oddaja; 10.30 National Geographic; *‘0 Naravni parki Slovenije; 11.55 Naokoli po Mnčiji • 13.00 Poročila ■ 13.40 Tedenski izbor: ecerni gost; 14.30 Pravičnik, fr. nad. • 16.00 jvenski utrinki -16.30 Poročila ■ 16.45 Enaj-!, *°la • 17.15 Robin in Rozi, ris. nad. -17.45 eukročeni planet, dok. oddaja ■ 18.45 Risanka in n Kronika • 19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 0-05 Tednik - 21.05 Tkiristična oddaja • 21.20 °vakovi, TV nan. - 22.00 Odmevi, kultura, Port-22.55 Kdo bo koga, 1/3, nad. • 23.10 Slo-enci v Avstraliji - 0.00 Podoba podobe ^LOVENIJA 2 jemenska panorama- 8.25 Videospotnice ’ 'DO Iz dobrega gnezda, nad. - 9.50 Uboga mala “Satašinja, nad. -10.40 Grace na udaru, nan. -100 Murphy Brown, nan. -11.55 Euronews -ir'I' Svet poroča -14.45 Šport - 16.45 70 let 1qLJ Avsenika -17.50 Družinski zdravnik, nad. 19,00 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Videospot-!jc* ■ 20.05 Leteči cirkus Monlyja Pythona -1.05 p0t g s|avj. 22.00 Poseben pogled, film • TS0 Hčere Simone De Beauvoir, nad. - 0.25 "Miffe, nan. Kanal a ■15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 ngela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Prah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z “e'Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki 15.55 Oprah show-16.50 Angela, nad. -Nnn ^"UZ ^ar'a' na®-' 'S-30 Mamice, nan. -O0Jenny,nan.- 19.30Zmenkarije-20.00 Lepi 'ash nad. - 20.50 Ujetnica, film - 22.30 Seinfeld, lnti * ^s' factor’ nan ‘ 0-10 Kicki Lake - ™ Dannyjeve zvezde pOp TV •00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez aPor ■ 9,oo Gradovi, gradiči in dvorci • 9.30 sniburaštvo na Primorskem -10.30 Tri ženske, *“■' 11.30 Divji angel, nad. • 12.30 Labirint rasti, nad. • 14.00 Domače kraljestvo, nan. -■30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. “■25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. 1*15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 z rdečim čevljem, film - 21.45 Raztresena nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, an- ‘ 0.00 Imperij sonca, film GAjba tv ■50 Borzni monitor -15.00 Poletna živa -16.00 aždravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 • moz P°slave -18.00 Zvezdne steze, nan. '•00 Na jug, nan. - 20.00 Vražja sodelovka, film .2.00 Poletna živa- 23.00 Milenium, nan. -0.00 ružina za umret, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nai> -1.00 Pop bazar ^AŠ KANAL A0 Videostrani -18.00 Risanka -18.45 Nas Poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 °ntaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 ovice -21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 združenja lokalnih TV HTV 1 Ig. -«uio jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -,.■05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -'35 Labirint strasti, nad. ■ 13.25 Velikani 20. 1 j'- nad. - 14.10 Poročila - 14.15 G. in ga. JUbezen, film -16.00 Poročila za gluhe in glu-neme-16.05 Deček spoznava svet-17.00 Alpe-g nava-Jadran -17.30 Hrvaška danes -18.20 *°'o sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik, , me. šport - 20.10 V zeniei sonca - 20.45 Kviz d ‘5 V iskanju preteklega časa ■ 21.45 Nena-Susan, nad. - 22.15 Poročila - 22.40 Kon-n, ' 0.25 Highlander 3, film; 2.00 Deveti dan, 3-30 Čas je za jazz HTV 2 I . -nristične panorame -13.05 Kulturno po-si. ' W.05 Umazan posel, nad. -15.50 Newyor- fta Policija, nad. -16.35 Ljubezen v obdobju ce- H,rs'Va, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 na vojna, nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik, „'me' šport - 20.05 Kviz - 20.30 Čarovnija II, film LIrgenca, nad. ■ 22.15 Moja sestra, 23.45 Umetnine svetovnih muzejev pETEK, 11.VIII. Slovenija 1 tiši ^eclensk' izbor: Odmevi; 8.20 Prisluhnimo 9 v'' K50 Risanka; 9.25 Robin in Rozi, ris. nad.; ^ ‘Afriške pravljice - 9.45 Enajsta šola -10.20 Ukročeni planet, dok. oddaja - ll.lO Umaza-Terf01 n.avz8or, drama -13.00 Poročila -13.45 enski izbor: Slovenci v Avstraliji; 14.35 No-■ it0«*’ ^ nan.; 15.05 Vsakdanjik in praznik , ”:°0 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Rdeči • 17.20 Otroška oddaja ■ 17.45 Skrivna J«, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kro- Rttsij .. Uk nika. 19 30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Ne y. . ,v> um. iiuii-^ijv ucicijitd-Ai.nu ruiz, koo ' ^'20 Odmevi, šport - 23.05 Kdo bo .' 2/3 ■ 23.35 Polnočni klub - 0.45 Brane Kon«l izza odra ^OVENIJA 2 ■ 9 inIemensba panorama ■ 8.55 Videospotnice zdr enadoma Susan, nan. -10.00 Družinski ljucjaVnik'nai*'' '2-25 Euronews • 14.45 Gore in ,le' 15.35 Leteči cirkus Montyja Pythona, lec Pot ^ s'av'' *L30 Plemeniti mori-’ bltn -19,00 Med valovi -19.30 Videospot- nice • 19.55 Atletika - 22.30 Tom Jones, nad. -23.20 Cela luna, film - 0.55 J.A.G., am. nad. - 1.40 Mortimerjeva, nad. - 2.30 Taksi, nad. KANAL A 8.15 Risanka • 9.15 Angela, pon. -10,10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show-12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show - 16.50 Angela, nad, -17.40 Luz Maria, nad, -18.30 Mamice, nan. -19.00 Jenny, nan. -19.30 Stilski izziv - 20.00 Mladoporočenci ■ 20.30 Zmenka-rije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 F.I.S.T., film -0.40 Psi factor, oddaja ■ 1.40 Ricki Lake - 2.30 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo -10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad, - 19.15 24 ur-20.00 Ulični bojevnik, film - 21.45 Komandosi, nan. -22.45 Milenium, nan. - 23.45 Gobi, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna živa -16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Melrose Plače, nad. -21.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Poletna živa - 23.00 Milenium, nan. ■ 0.00 Družina za umret, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Motosport mundial - 21.50 Vesele tačke HTV 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila ■ 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Na zemlji velikih mačk, dok. nad. -14.20 Poročila • 14.30 Mali junaki, film -15.35 Risanka -15.55 Arabelia, nad. • 16.30 Brilianteen-17.00 Puščavski Hrvatje -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka • 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ljubezen v obdobju cesarstva, nad. - 21.00 Trgi - 22.30 Poročila - 22.50 Trgi - 0.00 Poročila -0.10 Filmski maraton HTV 2 8.00 Vremenska panorama ■ 14.35 Guliverjeva popotovanja, nad. ■ 15.50 Omerta 1, nad. -16.35 Urgenca, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. -21.35 Konec poletja, film - 23.10 Čas je za jazz -0.10 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 12.VIII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Odmevi; 8.20 Zgodbe iz školjke; 9.10 Radovedni Taček; 9.30 Enajsta šola; 9.40 Oddaja za otroke; 10.00 Mandy, film - II.30 Srebrnogrivi konjič, nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.30 Ne pozabi me, film -15.00 Za mojega sina, film -16.30 Poročila -16.45 Fračji dol, nan. -17.10 Fliper in Lopatka, ris. -17.50 Na vrtu -18.20 Letališče, dok. oddaja -18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Moj ata socialistični kulak, slo. film - 22.10 Velika imena malega ekrana - 23.05 Poročila, šport - 23.30 Kdo bo koga, 3/3, nad - 0.00 V New Orleansu, nan. - 0.45 Vran, nan. -1.30 Vstajenje, film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 9.00 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.50 Med nebom in zemljo, nan. -10.40 Svetnik, nan. -11.30 Jasno inglasno- 13.00Euronews-16.50 Atletika-19.30 Videospotnice ■ 20.05 Bila sva mlada oba - 21.05 Z zemlje na luno, nan. - 21.50 Sobotna noč -23.50 Svetnik, nan. KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nora hiša, nan. -10.00 Srečna družina, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Mladoporočenci -12.00 Misija nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Nenavadna kupčija, film -15.40 Posebna enota, nan. -16.10 Van-essa Williams in prijatelji, dok. oddaja -17.10 Območje 51, dok. oddaja -18.00 Demoni hitrosti, oddaja ■ 19,00 Plen, nan. - 20.00 Hiša skrivnosti, film - 21.40 Dvojna obsedenost, film -23.20 Umor v raju, film -1.10 Atlantis POP TV 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi - 9.30 Knjižni molj Wishbone -10.00 Naš dedek, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Sabrina, nan. - 12.00 Modna popotovanja -12.30 Najbolj nore čarovnije -13.00 Formula 1 -14.00 Pop'n’Roll - 15.00 Otroci ne lažejo -15.30 Mala Daniela, nad. - 17.20Osem sekund, am. film - 19.15 24 ur- 20.00 Pelikanovo poročilo, film - 22.30 Časopisi, am. film ■ 0.30 Sonce tudi vzhaja, film GAJBA TV 16.00 Kopalke, film -18.00 Višave, nan. -19.00 Pica, ti in jaz, nan. - 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22,00 Polet maščevanja, film - 0.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.55 Kako biti zdrav? -18.25 Motosport Mundial -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur • 20.00 Iz združenja - 20.30 Belokranjski obzornik-21.00 Novice-21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Naravne znamenitosti HTV 1 8.30 Poročila - 8.35 Program za otroke • 12.00 Poročila -12.35 Trgi -15.25 Hrabri Doberman, film -16.55 Beverly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20,10 Koncert - 21.25 Am. film -22.50 Poročila - 23.30 Mini serija - 2.20 Nočni filmski maraton HTV 2 12.00 Tv spored -12.05 Labirint strasti, nad. - 15.30 Potovanja, nad. -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila, nad. - 20.55 Damon, nad. - 21.20 Svet zabave - 21.50 Pravi čas ■ 23.20 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 13.VIII. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Risanke; 10.15 Ozare; 10.20 Dlanv dlani -11.10 Neizprosna divjina, ser. ■ 12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.15 Turistična oddaja - 13.35 4x4- 14.05 Moj ata socialistični kulak, film -16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila • 16.45 Vsakdanjik in praznik-17.40 Alpe-Dona-va-Jadran -18.10 Naravni parki -18.45 Risanka - 18.50Žrebanje lota-19.05 Danes-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Titanik, nad. - 21.35 Intervju - 22.30 Poročila, šport - 22.50 Satie in Suzana, ples SLOVENIJA 2 8.10 Videospotnice - 8.45 Noro zaljubljena, nan. - 9.10 Iz dobrega gnezda, nad. -10.00 Minty, nan. -10.30 Zvezde Hollywooda -11.00 Med valovi -11.30 Policija na naši strani -12.00 V duhu izročila- 13.15 Euronews-18.15 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, ser. - 20.55 Murphy Brovvn, nan. - 21.20 Trend - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Super ženska, film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nora hiša, nan. ■ 10.00 Srečna družina, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenka-rije -12.00 Misija nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Tolpa jabolčnega cmočka spet na pohodu, film -16.00 Klik: Pri zlati opici; Kupid; Ruby Wax -19.00 Izbrani, nan. - 20.00 Moja mačeha je z drugega planeta, film - 22.10 Stilski izziv - 22.45 Ana Karenina, film POP TV 7.00 Brez zapor - 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. ■ 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. ■ 10.00 Naš dedek, nan. -10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Maktub, nad. -13.10 Otroci ne lažejo -13.40 Formula 1 - 16.00 Mala Daniela, nad. -17.20 Dvojčici -17.30 Past za starše film - 19.15 24 ur - 20.00 Hudičev odvetk, film - 22.00 Naključni turist, film GAJBA TV 16.00 Pleši rock’nVoll, dok. film -18.00 Višave, nad. • 19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Lamba-da - prepovedani ples, am. film ■ 23.3 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Belokranjski obzornik -19.00 Novice -19.15 24 ur • 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote ■ 21.20 Kmetijski razgledi ■ 21.35 Kako biti zdrav? PONEDELJEK, 14.VIII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 4x4; 9.10 Risanka; 9.50 Rdeči grafit; 10.25 Klapa zahodnega dela, nad.; 10.50 Skrivna Rusija,dok. nad.; 11.35 Na vrtu; 12.00 Letališče, dok. nad.; 12.30 Prvi in drugi -13.00 Poročila-13.55 Ljudje in zemlja -14.45 Polnočni klub -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Radovedni taček -17.00 Pleme, nan. • 17.40 Zadnja meja: Andi, dok. oddaja, 1/3 -18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. - 21.00 Aktuane teme - 22.00 Odmevi - 22.40 Moja najljubša teta, 1/3 - 23.10 Gospodarska panorama - 0.05 Človek slon, ang. film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama • 8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad. - 9.45 Tom Jones, nad. • 10.35 Euronews -14.00 Trend -14.30 Sobotna noč -16.30 Policija na naši strani -17.00 Domače obrti -17.30 Po sledeh ritma -18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo ■ 19.30 Videospotnice • 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City ■ 22.00 Tretja svetovna vojna, dok. oddaja • 23.35 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.15 Risanka • 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria,film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Jenny, nan. -19.30 Mladoporočenci - 20.00 Kraljevi ribič, film - 22.30 Profesionalci, nad. - 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Psi factor, nan. -1.00 Ricki Lake - 2.00 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Pod srečno zvezdo-10.30 Tri ženske, pon, -11.30 Divji angel, nad, -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Umor v Malibuju, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Goli obed, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Nazdravje, nan, -16.30 Pasji policist, nan.-17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Težave na prostosti, film - 22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Festival Steverjan - 18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice • 19.15 24 ur- 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled TOREK, 15.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 8.50 Risanka; 9.10 Radovedni Taček -9.55 Nedeljska maša • ll.lO Velika imena malega ekrana -12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -13.35 Aktualne teme - 14.25 Orkester -15.20 Slovenski kvintet trobil -15.50 Gore in ljudje -16.30 Poročila -16.45 Srce igrač, mlad. igra -17.05 Moje mestece, nan. • 17.45 Veliki Egipčani, dok. ser. -18.45 Risanka ■ 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.05 Na morje, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport - 22.20 Moja najljubša teta, 2/3 - 22.50 Beli hram, fr. drama, 1/2 SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice- 9.00 Z zemlje na luno, nan. - 9.45 Snežna reka, nad. -10.30 Jasno in glasno -11.25 Euronevvs -13.15 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, nan. -14.00 Tretja svetovna vojna, dok. oddaja -15.35 Za mojega sina, film ■ 17.00 Studio City -18.05 Gimnazija strtih src, nad,-19.00Noro zaljubljena, nan.-19.30 Videospotnice - 20.05 Soulages in njegovi vitraži, dok. oddaja - 20.55 Policaja, fr. film - 22,55 Meri za vedno, film - 0.10 Svet poroča KANAL A 8.15 Risanka ■ 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan.-15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja-15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. • 19.00 Jenny, nan. - 19.30 Zmenkarije • 20.00 Pogrešani v akciji, film • 21.50 Mesto zločina, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. -23.20 Psi faktor-0,15 Ricky Lake ■ 1.10 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Štanjel - 9.30 Vinske zgodbe • 10.30 Tri ženske nad. -11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. • 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. • 15,30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Štirje starši - eno dete, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Zgodba Amy Fisher, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Podtalni agent, film - 22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan. -23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.15 Risanka-18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Raznašalec časopisov, am. film- 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 16.VIII. SLOVENIJA 1 7.50 Tedenski izbor: Alpe-Donava-Jadran; 8.20 Dober dan Koroška; 8.50 Risanke; 9.35 Srce igrač, mlad. igra, 1/3; 10.00 Moje mestece, nan.; 10.20 Neizprosna divjina, nad.; 11.10 Veliki Egipčani, dok. nad.; 12.05 Na morje, nad. -13.00 Poročila -13.35 Mandy, film -15.05 Aktualne teme-16.00 Mostovi-16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom - 17.45 Šola preživetja, nad. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.40 Moja najljubša teta, 3/3 -23.10 Manifesta ■ 0.50 Aliča, kult. magazin SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Med zemljo in morjem, nad. - 9.50 Gimnazija strtih src, nan. -10.35 Meri za vedno, film -12.15 Soulages in njegovi vitraži, dok. oddaja -13.35 Euronevvs-15.35 Po domače-16.30 Prvinske skrivnosti, film -18.05 Prostost, nad. -19.00 Gizdalin, nan. - 19.00 Videospotnice - 20.05 Šport - 22.00 Berlinske ulice, nan. - 23.40 Plemeniti morilec, film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake. pogovorna oddaja-15.55 Oprah shovv-16.50 Angela,nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. • 19.00 Jenny, nan,-19.30 Mladoporočenci-20.00 Film po izbiri gledalcev • 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.30 Will in Grace, nan. - 23.00 Seinfield, nan. - 23.40 Izgnanec, nan. - 0.30 Ricke Lake -1.20 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa ■ 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Pod srečno zvezdo-10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L. A., nan. -16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Padec v temo, film -21.45 Raztresena Ally. nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan -0.00 Henry in June, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor -15.00 Poletna Živa -16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Najug, nan. -20.00 Tri zaljubljena srca, film - 22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. ■ 1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Raznašalec časopisov, film -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice • 19.15 24 ur • 20.00 Naravne znamenitosti - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike -21.50 Vesele tačke TELEVIZIJA NOVO MESTO m al a STU Jio 103.0 MHZ \° S*-» v £t 1» V Sivih* RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz NAGRADE V NOVO MESTO, LJUBLJANO IN DOMŽALE Žreb je izmed reševalcev 30. nagradne križanke izbral Janjo Mcsar-ko iz Novega mesta, Darjo Serbelj iz Ljubljane in Silvo Žnidar iz Domžal. Mesarkovi je pripadla denarna nagrada, Šerbeljeva in Žnidarjeva pa bosta za nagrado prejali knjigo. Nagrajenkam čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 21. avgusta na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 32”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva,v Novem mestu. REŠITEV 30. KRIŽANKE Pravilna rešitev 30. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPR1JEM, ARAMEJA, LOPATAR, BEZEG, KI, AZO, IDUN, PREZIR, SEL, RATAJ, STVAR, OTIRALO, ECO, TIL, NIKOTIN, ENAČEK, SAJE, CELICA. SKAT. NAGRADNA KRIŽANKA 32 AVTOR: JOŽE UDIR DAVNO LJUDSTVO V ITALIJI PRIPRAVA ZA ZAVIRANJE TIP CITRO-ENOVEGA AVTA DEL VZDEVKA IGRALKE IDE KRAVANJA (... RINA) KRAJ V POSAVSKEM HRIBOVJU (TUDI JANČE) OKRASNI KIPEC STARO- ZAVEZNI PREROK LESEN AFRIŠKI BOBEN ITAL.TISK. AGENCIJA OPORIŠČE NATA V S. ITALIJI DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DESERT, POSLADEK NAŠ OBMORSKI KRAJ DEL TIRA POMEMBNO KOLUMBIJSKO MESTO NEZNANI LETEČI PREDMETI ČAČINOVIČ RUDOLF PREKRIVANJE PREDMETOV S PLASTJO, KI DAJE STARINSKI VIDEZ POLDRAG KAMEN KDOR GOJI ATLETIKO ŠKRAT IME PEVCA LESKOVARJA BAJESLOVNI LETALEC IME AM. FILM. IGRALKE TURNERJEVE VULKAN NA MINDANAU KEM. SIMBOL ZA LITIJ STARO- PERZIJSKI DUH ZLA OD ZAČETKA (GLAS.) VERDIJEVA OPERA ŽENSKO IME DESNI PRITOK IRTIŠA V SIBIRIJI RADA IMA GLASBO PROSTORSKI PLAN 44 Bila sem med favoriti” Pevke Majde Arh, ki je bila rojena v Brežicah in zdaj živi v Krškem, verjetno ni treba posebej predstavljati. Že vrsto let se ukvarja z glasbo, “resneje zadnjih 15 let”, kot pravi sama. Slišali smo jo na nedavnih Melodijah morja in sonca, 17. marca letos je pri ZKP RTV Slovenija izšla njena najnovejša plošča z naslovom Poišči me, ki je njen tretji samostojni projekt. Na zgoščenki je prav gotovo hit naslovna skladba Poišče me, enako velja za Sanjam te, ki je bila pesem tedna na nekaj radijskih postajah. Pošlji mu veter v pozdrav je bolj plesna priredba njene še vedno velike uspešnice. Na plošči je tudi skladba Ko vrneš se, s katero je oktobra lani sodelovala na Orionu. Odločila se je tudi za mix svojih največjih uspešnic, o katerem pravi, da so ga naredili zelo dobro.Za skladbo Mornar je posnela tudi videospot. "Da vse zveni tako dobro, je poskrbel aranžer in producent plošče BorZuljan, ki je tudi avtor glasbe in aranžmaja skladbe Dan za zabavo.” Majda Arh piše zase in za neket-era druga znana imena slovenske glasbene scene. Na odru ste sami. Nekateri to naredijo drugače. “Kdor me sprejme tako, me sprejme, kdor ne, ne, ne bom jokala zaradi tega. Če sije nekdo omislil plesno skupino, kje piše, da bi še jaz morala imeti na odru ne vem koliko ljudi, da bi navdušila občinstvo?” Verjetno imate radi svoj glas? "Ne, imam rada glasbo. Nisem narcis, da bi imela rada samo sebe. Pojem zato, ker imam rada glasbo. Mogoče bi se obnašala drugače, če bi živela samo od tega. Če živiš samo od glasbe, si prisiljen narediti marsikaj.” Vaša tako velika naklonjenost glasbi - ni to malo romantično? “Romantična sem. Rada grem v naravo, rada imam rože, sončne zahode. Vse to okrog sebe vidim in me zelo fascinira. Tudi svojim otrokom želim pokazati te stvari, koliko lepega je okrog nas in moram reči, da imajo kar posluh za to.” Navdušuje vas tudi glasba. Katera? “Ne maram ‘zateženih’ harmonij. Rada imam, kar je prijetno za uho. Poslušam različne zvrsti glasbe, različne glasba spada v določene trenutke. Na primer, če grem na veselico, vem, da bom tam slišala narodnozabavno glasbo, takrat poslušam to in mi ni odveč.” Kako nastane glasba pri vas? “Vsaka moja pesem nastane čisto slučajno. Najprej nastane glasba, na tisto glasbo naredim tekst. Rada bi poudarila, da si pišem sama glasbo in besedilo...” ...Greste k reki, hodite tam in pesem je rojena...? “...Ne, sploh ni tako, da bi rekla, zdaj pa grem nekam in bom naredila pesem. Lahko dobim idejo tudi v službi. Tudi takrat, ko pišem poročilo, nekaj momljam in prepevam. Potem nastane besedilo. Iščem besede, ki gredo najlepše v refren.” Iščete najboljše besede za pesmi. Ali tudi ocenjevalci na različnih festivalih med nastopajočimi iščejo Majda Arh v službi v Upravi za obrambo Krško, kjer je zaposlena kot svetovalka za vojaške zadeve. (Foto: M. L.) pevke in pevce, ki najbolj sodijo k prav tisti prireditvi. Kako je bilo s tem letos na Melodijah morja in sonca? “Za letošnje Melodije morja in sonca sem imela zelo lepo pesem, njen naslov je Zaljubljena. Baje sem bila med favoriti, ampak na žalost so bili rezultati malo drugačni, kako bi rekla, prilagojeni situaciji. Sicer pa, važno je sodelovati, ne zmagati, ne? Zelo sem bila zadovoljna s svojim nastopom. Za nastop sem imela tudi pokrovitelja, prvič sem si poiskala stilistko, da mi je povedala, kako naj se oblečem. Doslej sem oblačila za nastop kupovala ali dala delati sama. Stilistka je izbrala dobro, imela sem usnjeno obleko, ki mi jo je iz- Majda Arh - portret z raglednice delalo podjetje z Vranskega, s katerim bom sodelovala še naprej. Za Melodije morja in sonca je to podjetje obleklo tudi Slavka Ivančiča.” V Ljubljani bo domžalski radio Hit pripravil festival. Kaj pravite o tem? “Ta festival naj bi bila nekako protiutež Slovenski popevki. Organizatorji Hit festivala so mnenja, da vsi ti naši sedanji festivali ne prikažejo prave slovenske glasbe, tisti pravi avtorji sploh ne pridejo do izraza, kar se je lepo pokazalo tudi na letošnji slovenski popevki ne samo z izborom finalistov, kijih je izbrala komisija, ampak predvsem s tistim, ki jih izbere občinstvo. Osebno ne vem, ali je res tak okus ljudi (posluševalcev), ali gre za taktiziranje tistih, ki nastopajo. Prepričana sem, da okus slovenskega poslušalstva ni tako slab, da bi prihajali med pevci do izraza ravno najslabši.” Prihajajo do izraza najbolj posebni? Ali obleka pripomore k temu, da si pevko zapomnijo? * “Oo, ja, zelo zelo veliko.” Kako? “Tiste, ki glasovno niso v samem vrhu, pač poskušajo na razne načine, z videzom, z zbujanjem pozornosti.” Vaše pesmi - katera je zadnja po vrsti, katera prva? “Zadnjo, z naslovom Zaljubljena, sem napisala za letošnje Melodije morja in sonca. Prva je bila Oprosti mi. Govorim o svojih avtorskih skladbah. Začela sem pisati 1993. leta in še pišem.” Pogovarjal seje M. LUZAR Belokranjski 12-letnik na olimpiadi Tomaž Štefanič - Tomi bo septembra v slovenski ekipi na v Firencah - Tomi je bil tudi športnik leta 1999 prvi ribiški olimpiadi, ki bo v občini Črnomelj ČRNOMELJ - Tomi je eden najmlajših članov Ribiške družine Črnomelj. Njen član je postal pred štirimi leti, a so vsi že zelo ponosni nanj. Lani je namreč sodeloval na svetovnem ribiškem prvenstvu na Portugalskem, 2. septembra letos pa bo sodeloval na prvi ribiški olimpiadi. Ta bo sedaj nadomestila svetovna prvenstva in bo vsake štiri leta. Kvalifikacije za ribiško olimpia-do so bile junija letos v Ljutomeru in Tomi je zmagal. Tako bo edini iz Dolenjske in Bele krajine, ki bo nastopal na tej olimpiadi. Vendar Tomi ni uspešen le v svoji skupini. Teža njegovega ulova je že presegala težo ulova starejših ribičev. “Tomi lovi ribe, odkar je začel ho- diti,” je dejal njegov oče Franc. Navdušenje je Tomi podedoval ravno po njem, saj je tudi oče uspešen član Ribiške družine Črnomelj. Vedno gaje vodil s seboj na ribolov in Tomi je sam izrazil željo, da bi se rad naučil ribičije. Oče je bil tako njegov prvi učitelj, danes pa mu pomaga pri treningih, ki bodo še posebej intenzivni pred ribiško olimpiado. Tudi zgodnje vstajanje Tomiju ne vzame poguma. Svoj prosti čas Tomi prav tako posveča ribam. Kot je dejal, so ribe v Kolpi večje, v Lahinji pa bolje prijemljejo. Tudi na morju lovi ribe, z očetom pa sta se že udeležila noč- nega lova na ribiški barki, ki mu je bil zelo všeč. Doma ima Tomi akvarij in ribnik, v katerega sam nalovi ribe. A ne ostane le pri lovljenju; ribe tudi očisti in speče in to zelo dobro, kot je dejala njegova mama Rosana. Bistvo Tomijevega uspeha je v dveh stvareh: “Ni obremenjen, zato mu zmeraj uspe,” je dejala njegova mama. “Pa še vztrajen je”. Dokaz za to je dogodek s Portugalske. V senci je bilo 43 stopinj, zato je oče vprašal Tomija, ali hoče piti, Tomi pa je odgovoril: “Ne, prišel sem lovit ribe.” P. MOVRIN KMALU NARED SEVNICA - Izdelovalec sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Sevnica Savaprojekt iz Krškega in strokovne službe občine v zadnjem času intenzivno usklajujejo izhodišča plana. Pridobili so tudi smernice resornih ministrstev, v delovni obliki so izdelane digitalne grafične podlage, digitalni kataster pa pregledujejo na Geodetski upravi Republike Slovenije v Ljubljani. Gradivo bo kmalu nared za strokovne službe resornih ministrstev, ki bodo nanj podala strokovna mnenja, predvsem Urad za prostorsko planiranje Republike Slovenije, ki se bo opredelil do predlaganih sprememb poselitve pred javnimi obravnavami. Predvidevajo, da bo gradivo za ministrstva pripravljeno do začetka septembra, do sredine septembra pa tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah planskega akta. Država, obdrži drobiž! Subvencije slaba tolažba DOLENJA BREZOVICA PRI ŠENTJERNEJU - Zgodno vstajanje in trdno delo na kmetiji nikakor ni mačji kašelj. Tega sta se verjetno zavedala tudi Karmen in Jože Švalj, ko sta se pred sedmimi leti odločila za govedorejo in vzrejo perutnine. Ta dejavnost poleg njiju zaposluje še Jožetovo mamo Tatjano: osemletna Sara, sedemletni Janez, petletni Rok in osemmesečni Marko pa še bolj opazujejo. Pri Švaljevih v Dolenji Brezovici se dan začenja že ob petih, saj je treba pomolsti in nakrmiti 20 krav, ki dajejo dnevno do 350 litrov mleka. Ob četrtkih in petkih se potem Jože odpelje po trgovinah tja do Mirne Peči in Bizeljskega, kjer prodajajo njihova jajca. Nesnost 1800 Švaljevih kokoši je okoli 90 odst., torej ima gospodar kar veliko dela, da vse razvozi. Vendar poudarjajo, da jim največ dela povzroča govedo, kokoške pa zahtevajo manj pozornosti in pridno nesejo jajca. Trši oreh so tako njihove hlevske živali. Imajo 10 telic, ki se do prvega mraza pasejo na pašnikih, trenutno pa 20 kravam dela družbo še 5 telet. Letos jeseni bodo povečali hleve, tako da bo v njih lahko bivalo še 12 krav. “Cene v kmetijstvu ves čas padajo, zato smo prisiljeni povečevati proizvodnjo, sicer ne bi mogli živeti,” je povedal Jože Švalj. Tako so tudi oni najprej začeli samo z govedorejo, nato kot dopolnilno dejavnost uvedli vzrejo perutnine, zdaj pa povečujejo hleve. Poleg skrbi za domače živali, med katere vsekakor spada tudi spravilo krme, pa Švaljevi obdelujejo še 30 hektarjev zemlje, od katere je 10 hektarjev lastne. Njihova družinska kmetija je uspešna, saj se njihova jajca dobro prodajajo, imajo pa tudi lastno zbiralnico mleka. Pa vendar ostaja grenak priokus, ker morajo za svoj denar trdno garati. “Cene kmetijskih pridelkov so nizke. Ne strinjamo se z državnimi subvencijami, ki jih dobimo kot nekakšno tolažbo za nizke odkupne cene. Naj država pošteno plača pridelke, ta drobiž pa obdrži zase, “ sta mnenje verjetno večine kmetov strnila Jože in Karmen Švalj. M. RAPUŠ USPEŠNA RIBIČA - Tomi je ribiški talent podedoval po očetu Francu. GASILSKA ODLIKOVANJA TRŽIŠČANOM TRŽIŠČE - Gasilska zveza Slovenije je odlikovala naslednje člane PGD Tržišče: Milana Suhodolčana, Marjana Jamška, Branka Debeljaka, Janeza Pungerčarja (vse z odlikovanjem 2. stopnje) in Ivana Pungerčarja z odlikovanjem 3. stopnje. Gasilsko plamenico pa so si prislužili Ivan Umek (1. stopnje), Peter Gorenc in Milan Baša (oba 2. stopnje) ter PGD Tržišče (3. stopnje). ^"1 A SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica vabi k sodelovanju večje število ZA VAROVALNIH ZASTOPNIKOV za delo na območju Novega mesta, Brežic s Posavjem, Šenjerneja, Trebnjega in Škocjana Ponujamo vam redno zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom ali pogodbeno sodelovanje za trženje zavarovanj. Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še pogoje: • vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe, • vozniški izpit kategorije B in lasten prevoz, • dokazilo, da ni bil pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen z zaporom več kot treh mesecev. Vabimo vas, da se nam pridružite in nam najkasneje v 8 dneh od dneva objave pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana ■ s pripisom »za razpis«. V SPOMIN Osem let je, odkar nas je zapustil sodelavec in prijatelj TINE KOSTANJŠEK (17.2.1933 - 4.5.1992) Slava njegovemu spominu. Vino Brežice, d.d. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta AMALIJA ŠVAJGER iz Vranovičev 15 v Beli krajini Vsem, ki ste jo pospremili k njenemu večnemu počitku v prelepi Beli krajini, se iskreno zahvaljujemo. Njeni svojci ŠVAIJEVt - Starša Karmen in Jože ter otroci Janez. Rok, Marko in Sara (Foto: M. R.) V SPOMIN ALEŠU TRATARJU 10. avgust 1999 - 10. avgust 2000 s Trščine Tiha bolečina spremlja spomin na 10. avgust, ko je prenehalo biti srce ljubega sina in brata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečo ali rožo počastite njegov spomin. Posebna zahvala Lojzetu in Miri Sebanc. Domači DEŽURNE prodajalne 15. AVGUSTA Za praznik bodo v Novem mestu N 8. do 11. ure odprle Samopostrež-:a v Ločni, Market na Smrečnikovi, parket na Drski in od 8. do 12. ure Mercator Center na Cikavi. urejena pot do kadic SODRAŽICA - Pot v Kadice so vdolžini 800 metrov, od odseka regionalne ceste Žlebič-Nova vas, ki Je že dalj časa naravni park občine Sodražica, pred dnevi preplastili z a*daltom. Ker gre za izjemno °hranjeno območje, ga želi občina Rediti brez večjih posegov v okol-Je- Sredi avgusta bodo skupaj s Cerkniško Vitro pripravili desetdnevni delovni tabor. Prostovoljci °do uredili dostopne poti in ogra-1° v parku. Te dni so na vodovodno omrežje visoka cona v Siemensi ulici, ob cesti Sodražica-Sveti ?re8°r, priključili 15 hiš, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa “Odo vodo napeljali tudi v tri hiše jasici Grdi Dol, kije od zdajšnje °kacije oddaljena 400 metrov. V Pfojekt celostnega razvoja podeže-Ja’ ki ga izvajajo v ribniški občini, s° bila vključena tudi območja a°ve občine Sodražica, in sicer havna gora, Nova Štifta, Ravni °I in Lipovšica. Občinska upra-Va v Sodražici bo projekt razširila na Goro, Globel, Podklanec, Kot ln Novo pot. Lani seje iz naslova Celostnega razvoja urejalo območ-Je ^ove Štifte in Ravnega Dola, na n°vem območju pa bodo poskrbe-12a boljše ceste, vodovodno oskr- UMRLA NAJSTAREJSA OBČANKA JOŽEFA ŠEGA V nedeljo, 30. julija, so se na potoškem pokopališču od Jožefe Šega zadnjič poslovili številni sorodniki, sosedje, prijatelji in krajani. Rojena je bila 26. februarja 1904. leta v Šegovi vasi v Loškem Potoku. Dobrodušna in z vsakim prijazna je bila bolj poznana kot Kadeča Pepa. Njena življenjska pot je bila vse prej kot rožnata. Že v rana mladosti je kot dekla romala iz vasi v vas in si tako služila vsakdanji kruh. V rojstni hiši je imela zapisan kot in ko je prišla v leta, je sicer še vedno opravljala dninarska dela, hkrati pa pridno predla volno in pletla razne bo 'n razvoj kmečkega turizma. ZAHVALA Oj, težka pot je za nas, ko greš Ti od nas. Ob smrti našega JOŽETA RAUHA iz Sadinje vasi 7 pri Semiču se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, GD Kot-Brezje, kolektivoma Srednje šole in Marketu Čardak iz Črnomlja, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala govornikom, pevcem, g. duhovniku in g. Hitiju in GD-Kot-Brezje za organizacijo pogreba. Iskrena hvala g. dr. Igorju Bostiču. Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Marijana z družino, hčerka Milka in sin Jože ZAHVALA Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše brez pomena zanje so razdalje kraj in čas. V 47.1etu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak MILAN ŠKOF Dragomlja vas 17, Suhor Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žahvaljujemo se osebju internega oddelka Novo mesto, kolektivu TPV Suhor, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Piškurič, pevcem iz Novega mesta, trobentaču za zaigrano Tišino, Gasilskemu društvu Dragomlja vas. Hvala govornikom za ganljive besede slovesa, še posebno se zahvaljujemo družinam Težak, Plut, Čečelič, Žugelj in Stariha. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Brez slovesa v.se si nas zapustil, tvoj nasmeh med nami še živi, Po hudi prometni nesreči nas je v 21. letu starosti zapustil naš dragi sin in brat in prijazna tvoja še beseda, v zraku plove in gori. PRIMOŽ BLATNIK Polom 7, Stara Cerkev Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina in brata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom Poloma, znancem, lovskim družinam Suha krajina, LZS, Lazina, Struge, Dobre Polje, Žužemberk, Krka, Vič ter sodelavkam in sodelavcem Mercator Ribnica za izkazano pomoč, ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala govornikoma za ganljive besede slovesa, osebju Kliničnega centra - CIT in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat najlepša zahvala vsem, Iti ste pokojnega pospremili na zadnji poti in nam v hudi stiski stali ob strani. Žalujoči: ati Stane, mami Zlatka in brat Tomaž izdelke po katerih je tudi slovela. To je bil njen edini zaslužek, ki pa je z leti vse bolj usihal. Končno je le dobila socialno podporo in to zadnje leto preživela v domu za ostarele v Kočevju, kjer je 96. rojstni dan pred meseci praznovala v družbi svojih najbližjih. A. K. KUHINJO V VRTCU OBNAVLJAJO KOČEVJE - Rekonstrukcija centralne kuhinje vrtca Kočevje se je pričela v prvih dneh avgusta. Podjetje Gramiz bo predvidoma v dveh mesecih posodobilo trideset let stari prostor, v katerem so doslej na dan pripravljali več kot petsto toplih obrokov za pet enot vrtca: Ostržek, Čebelico, Kekec v Kočevju ter Mojco v Stari Cerkvi in Narciso v Kočevski Reki. Poleg obnove in razširitve kuhinje ter spremljajočih prostorov je v investicijo, ki bo občinski proračun bremenila za 35 milijonov tolarjev, všteta tudi zamenjava opreme. V času obnove kuhinje bo hrano za malčke pripravljal hotel Valentin. OSMRTNICA Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je v 9. letu starosti tragično zapustila naša učenka TAJDA POVŠE učenka 2. razreda Podružnične šole Mali Slatnik. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci in učenci OŠ Center Novo mesto, Podružnica Mali Slatnik ZAHVALA Nekje v njem je bol bila, a zamahnil je z roko, češ zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Življenje celo si garal, vse za hišo in otroke dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 72. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ljubljeni mož, ata, stari ata, brat in stric KRISTIJAN JANC s Studenca 44, Studenec V neizmerni žalosti in bolečini se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za nudeno pomoč Kliničnemu centru Ljubljana prof. dr. Stanetu Repšetu, bolnišnici Brežice, dr. Vandi Kostevc-Zorko, Zdravstvenemu domu Sevnica, dr. Juretu Pesjaku ml., dr. Francu Kocjanu, Gasilskemu društvu Studenec, Lovskemu društvu Studenec, Društvu vinogradnikov Studenec, Društvu izgnancev Studenec, Cerkvenemu pevskemu zboru Veliki Trn, rogistom iz Šmartnega, Lovskemu pevskemu zboru Studenec in Kapele, Železničarski pihalni godbi iz Zidanega Mosta, vsem govornikom za ganljive besede ter g. župnikom iz Studenca, Zabukovja in Velikega Trna za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in ga pospremili na zadnji poti v tako velikem številu. Žalujoči: žena Danica, sinovi Darko, Silvo in Kristijan z družinami, hčerka Mojca in drugo sorodstvo ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari dedek in praded MATIJA VLAŠIČ upokojenec CP Novo mesto Dolenjci 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, podarjeno cvetje, sveče ter izraze sožalja. Posebna zahvala Cestnemu podjetju Novo mesto, PGD Adlešiči, gospodu župniku za slovo in pogrebno mašo. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala, pa tudi tistim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča JOŽEFA BRC AR z Vrha 30, Šentrupert Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze s«žalja, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše oziroma vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Še posebej smo hvaležni kolektivu Trimo iz Trebnjega, prijateljem iz biroja Spino, Krajevni skupnosti Šentrupert in Domu starejših občanov Novo mesto. Zahvalili bi se radi še pogrebni službi Novak, pevcem za doživeto zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo imeli radi in jo pospremili na zadnji Poti. Sin Pavel z družino ZAHVALA Zakaj si morala umreti, žalost, bolečina domujeta pri nas. ko pa s tabo je bito lepo živeti? Ljubila si življenje, polja in dom, Odkar utihnil je tvoj plemeniti glas, vendar brez slovesa zapustila si naš dom. V 76. letu starosti nas je zapustila mama, babica, prababica, sestra, teta, svakinja in tašča MARTA PLAHUTNIK roj. Zamida z Malega Riglja 4, Dolenjske Toplice Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebna zahvala za nesebično pomoč sosedom in medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto ter ZD Dolenjske Toplice. Iskrena hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, govornikom in mladinski sekciji Gottscheerer Jugendgruppe. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Tj1 Q R risH W/Afi V^n/A[lvir TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 ' BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI . PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 10. avgusta - Lovrenc Petek, II. avgusta - Suzana Sobota, 12. avgusta - Klara Nedelja, 13. avgusta - Lilijana Ponedeljek, 14, avgusta - Demetrij Torek, 15. avgusta - Timotej, Marijino vnebovzetje Sreda, 16. avgusta - Rok LUNINE MENE 15. avgusta ob 7.15 - ščip kino BREŽICE: Od 10. do 13.8. (ob 19. uri) kriminalni film Kolesa, od 10. do 16.8. (ob 21. uri) ter od 14. do 16.8. (ob 19. uri) akcijski film Patriot. ČRNOMELJ: 11. in 12.8. (ob 20.30) grozljivi film Stigmata. 13.8. (ob 20.30) film Čarovnica iz Blaira. DOBREPOLJE: 13.8. (ob 15.uri in 20.30) ZF film Misija na Mars. KOČEVJE: 14.8. (ob 20. uri) ZF film Misija na Mars. KRŠKO: Od 11.8. do 13.8 (ob 20. uri) akcijski film Patriot. METLIKA: 10.8. (ob 20.30) film Čarovnica iz Blaira. 13.8. (ob 20.30) grozljivi film Stigmata. NOVO MESTO: Od 10.8. do 16.8. (ob 19. uri in 21.15) akcijski film Shiri. VELIKE LAŠČE: 12.8. (ob 20. uri) ZF film Misija na Mars. 3. OBČINA Brežice Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996, RAZPISUJE OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 2000 1. Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo’ poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Priznanja občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbnega dela. Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 15. septembra 2000. Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji naslov: "Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice - “Priznanja občine Brežice”. Predlog naj vsebuje: • podatke o predlagatelju, • podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi, • kratek življenjepis kandidata, • vrsto nagrade oz. priznanja, • natančna obrazložitev in utemeljitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. Kriterija za podelitev: • če gre za enkraten dosežek je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru, • če gre za življenjsko delo pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 2000 bo ob prazniku občine Brežice. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice 6. 7. Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 in 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540! Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4,914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev,-za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi j. 100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d„ Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 5/2, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. MALE OGLASE sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI TRAKTOR TV, 60 delovnih ur, ohranjen, prodam. B (068)45-413. 2120 PREDSETVENIK in obračalnik Sip prodam, kupim pa enofazni cirkular. B (07) 85-974, zvečer. 2133 TRAKTORSKO KOSILNICO BCS dupleks, dvojni rez, hidravlični dvig, staro pol leta, prodam ali menjam za kiperico, 3 do 4 t, ali kosilnico BCS 127.0(0608)88-114. 2144 SILOKOMBAJN SK 80 prodam. B (068) 33 47 063. 2160 DVOBRAZDNI PLUG in prikolico prodam. 0(031)304-466. ' 2126 MOTORNA VOZILA PEUGEOT CABR10 205, motor 1.4, letnik 1993, KAT, električen pomik strehe, CZ, kovinsko zelen. 95.000 km, prodam O (041)710-327. 2129 NOV fiat bravo 80 16 V SX, bel, prodam. Popust! O (068)50 077 ali (041)746-817. OPEL KADETT karavan, letnik 1988, registriran do 2.6.2001, in njivo v Gabrju pod Gorjanci prodam. B (068)344-083. 2154 R MEGANE, 1,6 RN, I. 96, prodam B (041)348-565 POHIŠTVO KOMPLETNO dnevno robo za 40.000 SIT, zamrzovalno omaro Gorenje, 230-litrsko za 20.000 SIT, leseno otroško posteljico, 140 cm, z jogijem, za 15.000 SIT in zložljivo z jogijem za 8.000 SIT, avtosedež Kris, 0 - 19 kg, za 8.000 SIT in nov vinski sod, 25-Iitrski, nerjaveč, za 5.000 SIT prodam. B (068)377-291. POSEST NEDOKONČANO ZIDANICO Z VINOGRADOM, sadovnjakom, na izredno lepi legi, v okolici Krškega prodam z vinogradniško opremo (asfalt, voda, elektrika, CK). B (07)3044324! 2137 DOL. RAKA-KRŠKO, prodam hišo v V. gradbeni fazi, 10 jc 12 m, elektrika, telefon, vodovod, parcela 2000 m!. in vinograd, 3500 m2. B (061)346-819, od 18. do 21. ure. 2139 PRILOŽNOST! Na Kandijski 62 (pri spomeniku NOV) prodamo starejšo hišo, na parceli 470 m2, zelo primerno za pisarniško ali obrtno dejavnost. Informacije pri Leran, d.o.o., Novo mesto. 2150 V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH, na urejeni lokaciji prodamo takoj vseljivo hišo, 267 m2 površine. Mrvar, B (041J235-746. 2161 PRODAM SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13,16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, B (068)73-587. 2033 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082. 2064 GOSTINSKOOPREMO, hladilni pult 2 kosa, prekucno ponev in kotel, vse iz nerjaveče kovine, prodam. B (041)322-940. 2118 NOV akacijev sod, 640-iitrski, ugodno prodam. B (068)75-327. 2140 ŠTEDILNIK na plin in elektriko ugodno prodam za 15.000 SIT. B (068)84-370. 2143 KORUZO v zrnju, 1000 kg, prodam. B (0608)67-404. 2122 * ^ Nfrnni FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 vse generacije TRGOVINA In Joms KOLES h N >. mt .MTvam NKttM tMI Ml JJ* $ SUZUKI AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TP 068/24-791 Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868 Učimo sproščanje, meditacijo, samomasažo, zdravo prehranjevanje. Diagnosticiramo. Tel. 068/28 250 STANOVANJA POCENI PRODAM prazno, takoj vseljivo, centralno ogrevano, 48 m2 veliko stanovanje v prvem nadstropju stanovanjskega bloka N Kolodvorski 4 A v Krškem. B (03)56-66-948, ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem. B (031)535-930. 2149 OPREMLJENO trisobno stanovanje v Novem mestu oddam v najem. B (01 )542-33-«j od 14. do 20. ure. 2128 ŽIVALI LOKAL v centru Novega mesta na Novem trgu prodam. B (068 )341-047. 2117 BLED PLOŠČE in kovinske punte za opaže-nje ter fasadni oder posodim. B (068)33 46 106. 2159 TRAKTORSKO ŽAGO na kardan prodam. B (068)59-072. 2125 RAZNO OSTREŠJE, 24 x 8 m, kupim. B (07)34-65-194 DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko BPH Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. B (068)39-30-262. 1616 VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! B (090)46-52, 156 SIT/ min. 1729 PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. B (031)557-314ali (064)624-339. 1838 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 )642-762. IŠČEMO ČLOVEKA, ki bi bil pripravljen oskrbovati stare ljudi. Možnost dedovanja. Naslov v upravi lista. 2130 STAREJŠI PAR išče žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudimo stanovanje s souporabo kopalnice. B (041)848-603. 2131 ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041 )612-861, Novo mesto. 2132 PROSIM GOSPO iz Bršljina, s katero smo se srečali v Dolenjskih Toplicah leta 1992, se tam nekaj časa pogovarjali, medtem ko je bil njen mož na kopanju, naj se javi na B (068)87-352. Gospa govori francosko in italijansko. Kasneje sem se z njima odpeljal na avtobusno postajo v Novem mestu. 2134 V NAJEM ali souporabo vzamem poslovni prostor v pritličju, do 16 m2, za mirno dejavnost, v Novem mestu. B (041 )712-986. 2141 SERVIS KOSILNfC BCS in motokultivator-jev. Na zalogi imamo vse rezervne dele, tudi bencinske in dizelske motorje. Pošljemo tudi po pošti. Agroservis, Dol pri Ljubljani. B (01)563-93-20. 2148 ZELIŠČAR, moč narave. Naravno zdravilo Grenin za želodčne in črevesne bolezni, bolezni presnove, prostate in hemeroidov. B (041)886-345. 2152 DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate v Mercator centru Novo mesto, B (07)39 30 262. 2156 SLUŽBO DOBI COMMEX Novo mesto, d.o.o., redno zaposli več delavcev. B (041 )757-648. 2069 AVTOMEHANIKA s prakso za servisiranje in vzdrževanje vozil Mercedes - Benz zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Milan Štangelj, s.p., Volčičeva 8, 8000 Novo mesto. GOSTILNA in picerija Henris, Čatež, Dvorce pri Brežicah, redno zaposli KV natakarjaf ico). B (041 )40 97 16. 2142 GOSTIŠČE TURK iz Maharovca zaposli natakarico ali pripravnico za strežbo. B (068) 81-344. 2151 NATAKARICO ali dekle za delo v strežbi redno zaposlimo v Novem mestu. B (031) 871-872. 2153 SAMO redno ali honorarno zaposlimo gospo za čiščenje. B (041)614-614. 2155 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo KV tapet-nika. Pisne vloge oddajte v 8 dneh na naslov: Provel, d.o.o., p.p. 105, Novo mesto. 2158 MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahastc, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, 57 (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-1 II. 17H KRAVO sivko, brejo, zelo ugodno prodam- ® (07)346 30 54. 2123 KOBILO in BREJO KOBILO 10 mesecev. BALE-krmo, prodam. B (068)326-275. BREJO KOBILO z žrebetom prodam ® (068)30-71-400. 2124 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. B (068) 244)57. 2121 PRAŠIČE, težke 60 do 90 kg, prodam. Možen zakol. B (068)71-310. 2138 MLADO KRAVO simentalko in 2 črno-bele bikca, stara 7 dni, prodam. B (041)5384)18, RJAVE jarkice pred nesnostjo prodajamo, zbiramo pa naročila za bele piščance. Ramovš, Šentrupert, B (068)40-189 ali (041 >542-756-ČRNO-BELEGA TELIČKA, starega 10 dni, in sivo kravo za zakol prodam. B (068)78' 086. 2146 MLADO KRAVO sivko po drugem teleta, dobro mlekarico, prodam. B (068)326-127, TELICO, sivorjavo, 8 mesecev brejo, prodam-B (068)75-557. 2116 OBČINA MIRNA PEČ Trg 2, Mirna Peč JAVNI RAZPIS za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem na območju Občine Mirna Peč Občina Mirna Peč bo dodelila socialna stanovanja, ki se bodo sprostila vtem letu po prednostni listi, izdelani na podlagi tega razpisa. Občani Občine Mirna Peč, ki želijo pridobiti socialno stanovanje v najem, morajo svoje vloge oddati vključno s prilogami, na posebnem obrazcu, ki ga dobijo v tajništvu Občine Mirna Peč. Rok za oddajo vlog je do vključno 31.8.2000. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite osebno na Občini Mirna Peč ali po telefonu št. 07/30 78 706 psnovna šola Frana Metelka Škocjan Škocjan 51, 8275 Škocjan razpisuje prosta delovna mesta: • UČITELJA FIZIKE in MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, in bodo opravljali poskusno delo 3 mesece. Nastop dela: 1. septembra 2000. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. w MESTNA OBČINA NOVO MESTO TELEFONSKI IMENIK Župan 3939-202 Podžupanja 3939-211 Direktorica občinske uprave 3939-206 Sekretariat za občo upravo 3939-221 Sekretariat za finance 3939-231 Sekretariat za gospodarstvo 3939-241 Sekretariat za vzgojo, izobraževaanje, šport in mladino 3939-251 Sekretaria za kmetijstvo in turizem 3939-261 Sekretariat za kulturo, socialne in zdravstvene zadeve 3939-271 Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve 3939-281 Inšpektorat 3939-300 Služba za zaščito in reševanje 3939-225 Investicije 3939-215 Turistično informacijski center 3939-263 NOVO MESTO m ■ Deutscher H Akkraditierungs H/Kl »T? ISO 9002 —i '—i H T GA/0002/03.00 Prodajni center podov PCP PUREBER: PARKETARSTVO 'ir Bo OGNJIŠČE Krvavec Kum 104.5 105.9 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. ^ * ———1-------------------------------------------- Naročilnica za S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:______________________________________________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka):___________________________________________________________________________ Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2000 Kraj: Datum: Podpis: MAN4P *uttiUčn.a. agencija yoš .O MHZ ŽIVILA Ponudba velja od 3. avgusta do 16. avgusta za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice. DEIT, Kolinska, pomaranča, 1,5 l FOLIJA ZA ZAVIJANJE ZVEZKOV ALI UČBENIKOV, iz uvoza, 33 x 300 cm, samolepilna, prozorna NALIVNO PERO, Parker, različne barve AJVAR, Eta Kamnik, 650 g Novo mesto Lebanova 24 http: //www. nepremičnine, net/leran/ e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolicj), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku; • STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod; • VIKENDI: v Brestanici (okolica), na Bučki (okolica), v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šuten-ski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica), Tolstem Vrhu; • GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Tušev Dol), Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah; • POSLOVNI PROSTORI: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju - Dol. Vrhpolje (bife in stanovanje), Novem mestu (gostilna); • KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica). Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. ALP ŠPORT, d.o.o. TRGOVINA ALP ŠPORT V Brezov log 3 BTC - Ljubljanska c. 27 8000 Novo mesto Novo mesto ’ POSEZONSKO ZNIŽANJE 1. POLETNE KONFEKCIJE od 4. do 11. avgusta • vse majice in kratke hlače 30% • vse kopalke 50% 2. OBUTVE od 7. do 26. avgusta • sandali Teva 20% • vsa ostala obutev 25% Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 O ■ 0/cev n' •s 068/324-377 REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za okolje in prostor URAD ZA PROSTOR Služba za posege v prostor republiškega pomena Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4- odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/ 93 in 1 /96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo temelja s postavitvijo rezervnega transformatorja GT3, investitorja NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO, p.o., Vrbina 12, Krško OBJAVLJA T da je dne 4.8.2000 z odločbo št. 350-03-26/00-TŠ izdalo enotno dovoljenje za gradnjo temelja s postavitvijo rezervnega transformatorja GT3, na zemljišču pare. št. 1197/44 k.o. Leskovec; da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja dne 1.8.2000 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-81 /00; 3- da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem mvestitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane 9radnje za okolje. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh. SVETOVALKA VLADE TENDE - MARKIZE ZA VAŠ DOM, POSLOVNI OBJEKT M\M\ rmi i um Izkoristite 7% nižje posezonske cene! ROLETARSTVO n®i€ •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE • PLISEJI •ROLOJI •TENOE • KOMARNIKI ■MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33 PVC STAVBNO POHIŠTVO NAJVECJI IZBOR SENČIL NA ENEM MESTU PORTRET TEQA TEcJnA Stanislava Ko so Stanislavi Badjuk I. septembra 1965 v dragatuški osnovni šoli v delovno knjižico vpisali začetek delovne dobe, niti v sanjah ni slutila, da bo natanko čez petintrideset let na tej šoli delovno dobo tudi zaključila. In ko se danes ozira nazaj, pravi, da bi bilo prav, če bi človek kdaj zamenjat službo. Zase je namreč marsikdaj v šali dejala, da je v dragatuški šoli pognala tako globoke korenine, da jo bo težko spodsekati. Pa vendar se v teh dneh pripravlja, da bo kot ravnateljica za vedno zaprla za seboj vrata svoje pisarne. Stanislava si je po končanem novomeškem učiteljišču kot štipendistka lahko izbrala šolo, na kateri je želela poučevati. Odločila se je za dragatuško v bližini rojstnega Obrha. Obvezati se je morata, da bo za petletno štipendiranje oddelala v črnomaljskem šolstvu deset let, saj je v tistih letih primanjkovalo učiteljev. Skupaj s Stanislavo so na novo prišli v Dra-gatuš še trije, vendar je bita fluk-tuacija tako velika, da je za nekatere veljalo "Prišel, videl, odšel". Šele ko so leta 1973 v vasi zgradili učiteljski blok, so začeli učitelji ostajati. Badjukova je želela poučevati zgodovino in zemljepis, a so ji prisodili srbohrvaščino in slovenščino. Slednja ji je prirasla k srcu, samokritično pa priznava, da srbohrvaščine učencev ni naučila kaj prida. Poskusila je nadaljevati študij zgodovine in slovenščine na pedagoški akademiji, a ko je spoznala, da ob službi, družini in veliki oddaljenosti od Ljubljane ne bo šlo, se je sprijaznila s poučevanjem nižjih razredov, največkrat četrtega. Nikoli ni učila prvega razreda, kar bi bila zanjo največja kazen. Večkrat je nadomeščala tudi ravnateljico Faniko Toman in ko je ta sredi marca 1990 odšla v pokoj, jo je Badjukova nasledila. "Nekaj izkušenj sem že imela, a kaj, ko sem hkrati ostala brez računovodkinje in tajnice v eni osebi. Saj sem dobila novo, a obe sva bili začetnici. In zgodovina se letos ponavlja, "se spominja začetkov ravnateljevanja. O tem, kako uspešna je bila, bodo sodili drugi, vendar se je vedno trudila, da bi se razumeli kot v veliki družini. Znala je prisluhniti nasvetom učiteljev, predvsem pa ji je bito veliko do tega, da bi učenci odnesli čim več znanja. Mnogi so ob njenem rav-nateljevanju rekli, da ima draga-tuška šola dušo. Tudi sama priznava, da se jije povsem predala. Ker so bili njeni otroci že odrasli, ji ni bilo težko le čez šolsko igrišče priteči v šolo tudi popoldne ali ob sobotah. A tudi ko so bili majhni, je za porodniški dopust izkoristila kar poletne počitnice, potem pa je hodita od hiše do hiše prosit za varstvo, saj vrtca še ni bilo. Prepričana je, da bo prišla v zgodovino dragatuškega šolstva vsaj po tem, da je zaposlila prvega hišnika. Na začetku svojega ravnateljevanja je sama obrezovala šolsko živo mejo, kosila okrog šole, urejala šolski vrt, okopavala rože, brisala po šolskih tleh, ko je tekla voda. Povsem normalno je bilo, da je imela v pisarni poleg knjig in različnih šolskih potrebščin tudi izvijač in klešče, kajti nikoli ni vedela, kdaj bo potrebno kaj popraviti. Kljub desetletnemu ravnatelje-vanju zatrjuje, da v srcu ostaja učiteljica. In četudi je na podeželski šoli oddelala petintrideset tet, je nikoli ni vleklo v mesto, čeprav je učitelj na podeželju pod večjim drobnogledom. “Zgled mora dajati tako staršem kot njihovim otrokom, jaz pa tudi že vnukom svojih nekdanjih učencev," se nekoliko trpko nasmehne ob misli, da je otrok v Dragatušu vse manj. Ko je prišla, je bilo 276 učencev, sedaj le še 155. Ne taji pa, da jo je kar strah 4. septembra, ko po oseminštiridesetih letih prvič ne bo prestopila šolskega praga. “V človeku se kar nekaj trga. Moje misli so še preveč v šoli in tudi ko ponoči ne morem spati, razmišljam o njej, “je odkrita. MIRJAM BEZEK-JAKŠE RIBJE JEDI V ROGU DOLENJSKE TOPLICE - Od danes do nedelje potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi ribjih jedi. Tudi tisti, ki niso na dopustu na morju, si bodo tako lahko privoščili morske ribe, od brancina, orade, morskega lista do morske žabe, škarpine in drugih morskih dobrot. Ribe in morski sadeži so vsak dan sveži, pripeljani naravnost iz morja. K tem morskim jedem, pripravljenim na olivnem olju, s česnom, rožmarinom in drugimi začimbami in dodatki, se lepo poda kozarec pristne malvazije, na voljo pa so seveda tudi druga vina. V znamenju ribjih jedi bodo tudi nedeljska kosila. Ob hišnem ansamblu Don Kori band, ki igra za ples, bo v petek in soboto zvečer za prijetno razpoloženje poskrbel še dalmatinski Trio nežne strune. m -4 mmim - Dejan je najbolj navdušil Zmage za Dolenjske harmonikarje - Petletni Matej Drobnič veliko obeta - Koširjeva darila Dejan Vene ZAMOSTEC - V soboto je bilo v gostišču Urška v Zamostcu pri Sodražici že osmo tekmovanje harmonikarjev. Čeprav je ves dan deževalo, zaradi tega so morali odpovedati veselico z nastopom Lojzeta Slaka, se je tekmovanja v štirih skupinah udeležilo 25 godcev z Dolenjske in širšega ljubljanskega območja. Prvi so meh vlekli najmlajši harmonikarji do dvanajst let. Večina Prinašalke sreče v Zburah Že tretje leto zapored se je par belih štorkelj vrnil v svoje gnezdo - Letos ima tri mladiče ŠTORKLJA DRUŽINA V ZBURAH - Na našem koncu države se nahaja več gnezd, v katerih se je lani zvalilo 39 mladičev. Črna štorklja v porečju Krke gnezdi le v Krakovskem gozdu. (Foto: M. Ž.) ZBURE - Za štorkljo na splošno velja, da je ptica dobrega znamenja. Bela štorklja naj bi prinašala srečo, ponekod po svetu pa so prepričani, da prinaša tudi otroke, zato jo pustijo, da gnezdi na dimnikih in drogovih. Morda je srečo pa tudi kakšnega malega nadobudneža prinesla še v Zbure, kjer se je par belih štorkelj v isto gnezdo vrnil že tretje leto. Mladi par, ki seje pred tremi leti naselil v Zburah, je začel delati gnezdo na električnem drogu. Na pobudo dolenjske sekcije za opazovanje in proučevanje ptic je novomeški Elektro nadgradil drog z železno konstrukcijo gnezda, tako da sta imeli štorklji lepo osnovo za svoj novi domek. Prvo leto je parček imel dva mladička, lani štiri, letos pa so starša razveselili trije. Žal je prvi naraščaj bolj klavrno končal; bili so namreč pozni mladiči in zato dosti bolj slabotni. Močnejši je s štorkljami avgusta Modri stoli za mir OŠ Maksa Pleteršnika Pišece predlagala zbiranje in poslikavo starih lesenih stolov - 15. septembra dražba PIŠECE - Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece, natančneje njen Unescov krožek, je prispevala očitno vabljivo zamisel, ko je predlagala, da bi zbrali in pobarvali ter postavili po Brežicah stare lesene stole. Ti stoli so zdaj res v mestnem središču, nanje se ozirajo in tudi usedajo mimoidoči in tu bodo stoli ostali do 15. septembra, ko jih bodo prodajali na dražbi po simbolični ceni. Stole so pobarvali najprej z modro barvo in jih pozneje poslikali z rumeno. Med poslikanimi so Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Poslanci nimajo osemletke? - Pohvala metliškemu županu - V Trebelnem je javna razsvetljava! _______- Glasne zabave najstnikov v blokih motijo starejše - Skozi Zilje prehitro Kljub lepemu poletnemu večeru so si tokrat mnogi bralci vzeli čas in zavrteli našo telefonsko številko. Bralec iz Krškega je pohvalil našo rubriko, v katero večkrat sporoči svoje pripombe, saj pravi, “da je vedno napisano tako, kot povem.” Tokrat ga vznemirja stanje v podjetju Videm Papir, ki “je v stečaju že devet let. Vse kaže, daje najboljši posel biti stečajni upravitelj. Delavci pa ne dobimo nič, le okrog osemsto nemških mark odpravnine. Tudi sindikat je “prodan” in ne opravlja svoje vloge. Kdo bo ljudem povedal, kdo je glavni lastnik podjetja? Obrača se veliko denar- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo. da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. ja, naš sistem pa dopušča, da dobro živijo le nepošteni. Delavci pa nič. Z vsemi dodatki je naša plača podobna plači čistilke, odgovornosti pa ni mogoče primerjati,” je povedal Krčan. Naš stalni klicatelj Stane iz Pivke se je tokrat obregnil ob obnašanje poslancev. “Ali so dolžni v parlamentu zastopati tiste, ki smo jih izvolili in stališča svoje stranke, ali se lahko obnašajo samosvoje?” sprašuje in dodaja, da je ob gledanju televizijskih prenosov njihovih razprav v parlamentu žalosten, saj se zdi, da nekateri poslanci nimajo niti osemletke. Ivan iz Metlike je izrekel pohvalo njihovemu županu Slavku Dra-govanu, ki po njegovem dobro sodeluje z ostalimi strankami, še posebej pa mu je všeč, daje poskrbel za dobro novo vodstvo v Komunali in metliškem vrtcu. “Ni gledal na strankarstvo, ampak na strokovnost! Naj dobro dela še naprej!” “Vsak dan se skozi Trebelno vozim v službo, pa me moti, da ni urejene javne razsvetljave. Plačujemo samoprispevek, to je nekoč bilo v programu, pa se ni naredilo," je povedal bralec iz okolice Mokronoga. Predsednik KS Trebelno Anton Cvetan je začuden nad to izjavo, saj skozi vas Trebelno že dlje časa sveti javna razsvetljava. “V prihodnosti načrtujemo tudi podaljšek.” Da bi bilo treba spremeniti in prirediti odloke o hišnem redu v blokih, ki so zastareli (iz leta 1983!), je opozorila Anica iz Novega mesta, ki pa je razočarana nad mladino v svojem bloku na Ulici Slavka Gruma. “Najstniki nas dobesedno terorizirajo z glasnimi hišnimi zabavami pozno v noč, zlasti zdaj med počitnicami. Sliši se rjovenje, tuljenje... Kako to starši pustijo!? Pa tudi lastniki mačk so netaktni, saj mačke ponoči zganjajo hrup. Po stanovanju se lovijo in igrajo z raznimi plastenkami in kroglicami, kar se vse sliši in je zelo moteče." Bralec iz Zilj pri Vinici se ne more strinjati nad omejitvijo hitrosti v svojem kraju. Do pred kratkim je bila omejitev 90 km/h, pred pol leta sojo zmanjšali na 70, “toda to je še vedno preveč! Gledam kolesarje, otroke, kako se igrajo in me je groza. Saj domačini še nekako vozimo po predpisih ali počasneje, tujci pa pridrvijo tudi 100 ali 120 km/h. Kako to, da tu ne velja omejitev hitrosti na 50 km/h kot v ostalih naseljih? Sam bi predlagal celo 40,” je povedal Ziljn. Pomočnik komandirja Policijske postaje Črnomelj Siniša Maretič je povedal, da naj se klicatelj obrne najprej na svojo krajevno skupnost ter skupaj z njo napiše utemeljitev in predlog na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Črnomelj, naslednja instanca pa je Direkcija za ceste RS. “Določitev omejitve hitrosti namreč ni v pristojnosti policije, mi le ukrepamo po danih predpisih,” dodaja Marelic. L. M. izbrali nekaj naj stolov, izmed katerih so nekatere od teh so izročili - znanim meščanom. V projekt s stoli se je v Posavju vključila tudi OŠ XIV. divizije Senovo. Na vprašanje, zakaj so za razvijanje kulture miru in spoštovanja razlik, za spoštovanje ustvarjalnosti in za krepitev zavesti o povezanosti evropskih otrok - to so cilji omenjenega Unescovega projekta - izbrali stol, v Pišecah odgovarjajo: "Različne oblike stolov - tudi mi smo različni, a naše bistvo je isto. Ko se usedemo, se ustavimo, si oddahnemo, vzamemo si čas zase, za sočloveka. Stari leseni stoli -tudi naša celina je stara. Les šepeta o preteklosti. O tistih, ki so nekoč živeli, delali, upali, sanjali... Moder stol - nebo nad nami; tudi ko smo nizko, hrepenimo po tistem, kar je visoko. Rumena barva - sonce, ki nas objame tudi v dežju.” Tako bogastvo so videli v stolu verjetno edinole še afriški Ašanti. Stol je bil za njih zunanje znamenje dostojanstva, pomenil je tudi dokaz stalne povezanosti živih in mrtvih. M. L. MODER STOL - NEKDO MISLI NATE - “Stoli v mestu naj bi naključnim popotnikom, utrujenim, bolnim, omaganim in tudi veselim, zdravim in zaljubljenim nudili možnost posedeti, oddahniti si ali dosa-njati sanje. ’’ Tako je v začetku akcije s stoli zapisala v vabilu k sodelovanju senovška osnovna šola. Kakor stoli, stoli so tu - v Brežicah, Krškem in Novem mestu - sedite nanje, kot je pred dnevi sedla Brežičanka. (Foto: M. L.) odletel, slabši pa je ostal sam, se klatil po travnikih in končno toliko oslabel, da ni mogel nazaj v gnezdo. Ko so se dolenjski ornitologi že dogovorili, da ga bodo v azil vzeli v Moravcih v Prekmurju, je v noči pred odhodom v novi dom poginil. Konec avgusta štorklje odletijo proti jugu. V Slavoniji se “naše” štorklje zberejo s štorkljami iz Avstrije, Madžarske, Poljske in Češke, nato vzdolž Donave odletijo do Črnega morja, od tam pa čez Turčijo, Izrael in po dolini Nila do Južne Afrike. “Zanimivo je, da jih na tej poti, dolgi 8000 kilometrov, eni pričakujejo z veseljem, drugi pa ne. V Tanzaniji na primer jo veleposestniki napeto pričakujejo, ko dozori lucerna. Bele štorklje namreč pojedo zelene gosenice na lucerni in tako rešijo pridelek," je povedal novomeški ornitolog Jože Pečnik. V dolino reke Krke in na Dolenjsko se štorklje vedno vrnejo 30. ali 31. marca. Najprej pride štrk, nato pa še samice; letos so vse samice prišle teden ali deset dni kasneje kot običajno. Da lahko let in navade štorkelj ornitologi natančno spremljajo, poskrbijo obročki, s katerimi mladiče vsako leto konec junija ali v začetku julija označi biolog in ornitolog Dare Sere iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Tako so storili tudi v Zburah. M. Ž. jih obiskuje šole uveljavljenih slo venskih mojstrov tipk (tudi petletni Marko Drobnič z Velikih Poljan, najmlajši udeleženec tekmovanja). Komisija je prvo mesto prisodila enajstletni Jasmini Travnik iz Rt'c pri Krškem. V starejši skupini je prvo mesto zasedel Jure Ciber iz Dobravice na Dolenjskem. Tudi on je z lahkoto igral dokaj zahtevne pesmi. Nabito polno gostilno je najbolj ogrel Dejan Vene iz Šentruperta pri Trebnjem. Vedno nasmejan' fantje pravi virtuoz na harmonik), saj je lani v Ljubečni osvojil zlato plaketo, letos pa so ga na mednarodnem tekmovanju v Italiji razgja-sili za najboljšega harmonikarja-Tudi tokrat sta se dajala z Ljubljančanom Matejem Pečanom, PraV tako zmagovalcem na domačih in tujih tekmovanjih. Med starimi lisjaki je bil za malenkost pred drugimi Tone Klun )Z Prigorice pri Ribnici, čeprav J® imel močno konkurenco v Francu Škufci (65 let) iz Grosupljega. Ob koncu tekmovanja, ki ga je skupaj z gostiščem Urška, v katerem so meh vlekli predniki današnjega birta Janeza Lesarja, pripravila območna izpostava sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti iz Rib" nice, so zmagovalci prejeli lična darila; harmonikarja v lesu, delo domačega rezbarja Draga Koširja-M-O- Z NEREGISTRIRANIM MOTORJEM IN BREZ ČELADE KOSTANJ EK - Zaradi neprilagojene hitrosti je I. avgusta popoldne M. V. iz okolice Krškega z neregistriranim motornim kolesom znamke Tomos, tip 14M, na lokalni cesti pri Kostanjeku v ovinku zapeljal proti levemu robu vozišča. Ravno takrat je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 26-let-ni voznik osebnega avta J. B., se umikal skrajno desno, vendar je vseeno prišlo do čelnega trčenja-Motorist, ki med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade, je padel po vozišču. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. NOVA KASETA FRANČIČEVIH - Družinski trio Frančič iz Čadraž Prl Šentjerneju je te dni izdal novo kaseto z naslovom Jernejevo, na kateri je ‘ narodno-zabavnih skladb. Besedila zanje sta napisala Malči Božič in , Grgovič, avtorja glasbe pa sta Slavko Frančič in Peter Fink. Družinski trto Frančič veliko nastopa na dolenjskih ohcetih, svoj novi projekt pa bodo Pre“' staviti tudi na letošnji šentjernejski prireditvi Jernejevo. Trio Frančič sestov' Ijajp: oče Slavko (harmonika, vokal), hči Branka (ritem kitara, vokal) ,n sin Matjaž (bas kitara, vokal). (Besedilo: Lojze Bojane, Foto: Marko Kline' ^Tcslivaf čjRrcžicc >oo 15.7- !C). S. 200° ŠTUDENTSKI FESTIVAL Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA D0LCEZZA Dl CRAC0VIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA D0LCEZZA Dl CRAC0VIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA D0LCEZZA Dl CRAC0V1A & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19 8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT RAZSTAVE 16.-19-8, Rajhenburg, W1LLIAM SHAKESPEARE Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 425 33 66. e-pošta: info@k-ramovs.si