Leto LXV Poštnina plsčans v gofovfnl V Ljubljani, v četrtek, dne 9. septembra 1937 Stev. 206 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. ra inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nL 6/111 SLOVENEC Telefoni nredništva ln nprave: »-52, 29-93, 29-94, 29-95, 29-9* — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 — (J prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Sredozemska konferenca Dne 10. septembra bi se imela sestati v Nyoiiu pri Ženevi v Švici sredozemska konferenca, na katero je Anglija po daljših posvetovanjih s Francijo povabilu domala vse evropske države, izvzemši Belgijo, Nizozemsko, Pol jsko, skandinavske in baltske države ter Češkoslovaško in Avstrijo. Sprva je bilo rečeno, da bodo povabljene samo obalne države Sredozemskega niorja. kar se je zdelo pametno in stvarno. Toda naenkrat so krožek povabljencev razširili in smo med srečnimi udeleženci knr naenkrat našli tudi Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Na konferenco pa ni poklicana Španija, čeprav je najbolj izrazito sredozemska država in je konferenca v Nvonu postala potrebna prav zaradi nje. Bližnji povod za tako obsežen posvet evropskih držav so dale neke. še danes nepoznane podmornice, ki so zadnje čase vznemirjale trgovske ladje po Sredozemskem morju. Toda šele. ko so te podmornice napadle tudi angleško bojno ladjo sHavock« se je razburila angleška admiraliteta in pritisnila na vlado, da naj na vsak način zavaruje svoboden pomorski promet za angleško trgovsko in vojno brodovje po vodah Sredozemskega niorja. Toda, če naj bi bil namen sredozemske konference, da s pomočjo sredozemskega pakta ali kakorkoli že odstrani vsako nevarnost, hi grozi trgovski plovbi po Sredozemlju — nevarnost, ki se je zadnje čase zaradi čudnega razpleta španske državljanske vojne silno zaostrila — je vsekakor čud,no, da je Anglija izbrala takšen način sklicanja in da je na konferenco povabila toliko držav, ki na Sredozemskem morju nimajo ničesar iskati. Glede načina sinemo teči to. da prihaja povabilo tako rekoč iz francosko-angleškega tabora in da se bo nesoglasje tega tabora z italijansko-nemško skupino, ki je razbilo že londonski odbor za nevmešavanje, takoj zopet pojavilo tudi na konferenci v Nvonu z vso tisto Trmo, ki je vsako delo v Londonu onemogočila. Zakaj ni Anglija skušala priti do sporazuma z Italijo prej nego je začela klicati države na konferenco, ki sedaj v najboljšem primeru ne bo mogla storiti nič drugega kakor krpali blede kompromise. Glede povabljencev pa smo upravičeni izraziti začudenje nad tem. da je Anglija smatrala modro, dn povabi tudi Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Niti ena niti druga nimata nobenih interesov na Sredozemskem morju. Vrh tega pa bi njuna skupna prisotnost drlo konference le še obremenila, ka jti na njo prinašata obe svoje medsebojne ideološke prepire, ki nimajo nikak.šne zveze z. vprašanjem varnosti na Sredozemlju. Zakaj je Angliji toliko bilo nu tem. da Aemčijo in sovjetsko Rusijo tako rekoč uradno posveti za sredozemski državi iu jn opraviči, dn bosta odslej naprej lahko kvarili vsako možnost sporazuma nn tem prostoru, kjer nimata ničesar iskati. To je usodepolna napaka, za katero ni opravičila in je tudi želja novega angleškega ministrskega predsednika Chnmbcrlnina, da se izogne vsemu, kar bi Nemčija mogla razlagati kot zapostavljen je. ne more opravičiti. Z isto pravico, s katero je bila povabljena Nemčija, bi morala biti poklicana tudi Poljska, ki je evropska velesila in je bila zopet iz, neznanih vzrokov prezrta. Tudi je čudno, dn na tako obsežen posvet, iz katerega bi moral nastopiti mir nn vsem Sredozemskem morju vsaj do zaključka španske državljanske vojne, ni bila poklicana Španijo, brez katere si vendar ni več mogoče predstavljati politične organizacije, ki bi zajamčila mir in varnost po sredozemskih vodah. Ali jp Anglija misliln na to. da bi bila sredozemsko konferenco pretvorila v protišpanski blok. ki bi bil Španiji enostavno diktiral svojo voljo? To se nam zdi smešno, če mislimo samo na to. da bosta sedeli okrog zelene mize Italija in Nemčija. Sicer pn ni bilo treba dolgo čakati na posledice takega vabljenja. Komnj je bila znana lista povabljenih držav in določen kraj ter dan sestanka, žc ie prišlo prvo presenečenje. Sovjetska Rusija, ki so jo tako lepo počastili in jo kronali za sredozemsko držnvo. je takoj pokazala. da ve nov položaj izredno dobro izkoristiti v namene svoje politike. Ona konference noče. odnosno ne želi. da bi na njej prišlo do kakšnega sporazuma. Ona želi. da se prepir med velesilami nadaljuje in prepad med njimi raste. Zato je sunila Italijo v hrbet s protestno noto. v kateri jo odkrito dolži, da potaplja trgovske ladje po Sredozemskem morju in zahteva od nje opravičila in odškodnine. Nc glede na vsebino protesta sa-meira. je samo po sebi razumljivo, da Italija sedaj ne bo hodila na konferenco, pri kateri bo našla zastopnika države, ki jo jc tako razžnlila. Marveč, da se bo šp bolj tesno in bolj klubo-valno oklenila svojp zveze z Nemčijo tpr >os Kini—Berlin« postavila nasproti vsakemu prizadevanju. da bi prišlo med velesilami do spokojnega razgovora in do stvarnega poskusa, da uredijo španski in sredozemski spor. Kakšna pa naj bo sredozemska konferenca in kakšno n jeno delo, če sp jp ne udeleži Italija, ki je skozi usta svojega vodje ?ple pred dobrim tednom prosrlasila Sredozemsko morje za osnovo svojega življenja. Tako se je še prej kot se je konferenca zbrala, izkazalo, da je bil sovjetski povabljenec nevaren gost. ki bi se ca bili morali z vsemi sredstvi izogibati, tembolj ker jc tudi Italija že nn to nristala, da naj Nemčija na konfprpnco ne bo vabljena in so Inrej odpadli vsi razlogi z.a razširjenje sredozemskega omizja, h kateremu spadajo samo obalne države Sredozemskega morja in nikdo drtigf. Knnfprpnen, ki so jo napovpdovnli s toliko burnostjo in ki je že takoj v počptku impla popolnoma nprrsno obeležje, jp sedaj tako rpkoč že zapečatena, čeprav uvidevamo, da je treba izkoristiti vsako priliko, da se nabrane napetosti za zelenimi mizami v besednih bojih, če drugače ne. razblinijo, čeprav uvidevamo. da jp dandanes pridobitev na času že velika in koristna pridobitev in bi bila tndi stvarno brezplodna sredozemska konferenca na smehlja inčih sp obalah ženevskega jezera iinela vsaj tolik pomen, kot pn je imelo enoletno besedičenje odbora za nevmešavanje v lopdoski me?li. se nam nanove-dane in že nolomljene konference ne zdi škodn. Na njo smo bili povabljeni tudi ini. Na Sredozemskem morju imamo mi živlieniske interese. Zato nnin m- iniirr liiii \v.-nio. kakšna naj Im, sredozemska konTcri-nca iti kakšne so okoliščine, pod katerimi bo ustvarila nove poboje za bodoče sožitje na tem morju. Naša država želi stvarnega Še en ruski protest v Rimu Italija ne pojde na Sredozemsko konferenco Rim. 8. septembra. AA. (Havas) Danes dopoldne so v palači Chigi izročili drugo sovjetsko noto, ki jo italijanska vlada zdaj proučuje in v kateri pravi Rusija. da z odgovorom ni zadovoljna in da vztraja pri svoji obtožbi. V političnih krogih trde,da druga sovjetska nota ne vsebuje nikakih novih stvari. Italijanski listi niti ne pišejo o tej drugi noti in vse kaže, da o njej sploh niso informirani. Pač pa obširno komentirajo vtis. ki ga je prva sovjetska nota napravila v tujini, in ugotavljajo v zvezi s tem, da poloaa.i še zdaleč ni tragičen. Čeprav italijanski listi komentirajo sovjetsko noto, ji posvečajo mnogo manj [»zornosti. kakor kongresu narodnosocialistične stranke v Niirnber-gu. V zvezi s tem priobcujejo posamezne dele poslanice voditelja rajha Hitlerja, zlasti tisti del. ki govori o skupni volji Italije in Nemčija. Iz komentarjev italijanskega tiska se vidi, sn T Italiji prepričani, da se Italija sme v vsakem primeru zanesti na Nemčijo, (Jlede sovjetske note pa listi menijo, da utegne prekrižati francosko-hritanske načrte o konferenci sredozemskih držav, posebno pa poudarjajo, da francoska vlada ni dobila od moskovske vlade nikakega obvestila glede izročitve te note. To dejstvo je pomirje alno vplivalo na italijansko javnost, ki nič več ne misli, kakor prej, da hi se moglo govoriti o nekakšni veliki protifašistični zaroti; idaj menijo, da je sovjetska Rn-sija edina odgovorna za ta korak. Italijanska vlada ho vsekakor izrabila sovjetsko noto, da postavi določene pogoje glede udeležbe na konferenci sredozemskih držav, vendar mislijo, da ti pogoji ne bodo takšni, da bi sami po sebi otežkočili italijansko udeležbo na tej konferenci. Italija odklanja udetežbo Rim. 8 septembra, b. Poluradni >Popolo d' lta!ia< je napovedal na prvi strani pod velikim naslovom, da italijanska vlada zaradi ladnje note sovjetske Rusije ne bo sodelovala na sredozemski konferenci v Nvonn List pravi, da je Italija zavrnila vse klevete sovjetske note in da sploh smatra za nesmisel razpravljati o povrnitvi kakšne škode. Sovjetska Rusija je bila od prvega «a-Četka proti sodelovanju Italije na konfrrenri. ako-ravno je vedela, da Velika Britanija ni niti trenutek pomislila nn to. da bi se konferenca sestala hrei Italije. S svojim korakom jp Moskva ustvarila nemogoč položaj. Izzivanje boljševikov dokazuje, da je vsako lojalno sodelovanje nemogoče. Moskva protestira, da ie bila povabi jena tudi Nemčija Pariz, 8. septembra. AA. Havas poroča iz Moskve: Poročilo, ki naznanja, da je sovjetska vlada pristala na konferenco sredozemskih držav, poudarja, da je treba po mnenju sovjetske vlade s skupno akrijo preprečiti nadoljns napade nekaterih vojnih ladij, predvsem italijanskih vojnih ladij na trgovske ladje, ki plovejo pod zastavami rasnih držav. Po mnenju sovjetske vlade takih napadov ni mogoče več prenašati in jih je treba proglasiti ia očitno kršitev mednarodnega prava in dolžnega obzira do ljudi. V svojem odgovoru londonski in pariški vladi vprašuje sovjetska vlada. naj povesta, zakaj sta smatrali ia koristno povabili na konferenco tudi državo, ki ne leži ob Sredoiemskem morju, namreč N e m ž i j o. Dalje smatra Sovjetska vlada ia popolnoma naravno, naj povabilo pošljejo tndi -aleiirijski vladi kot sredozemski državi, zlasti lato. ker so napadi morskih roparjev posebno škodili interesom španske vlade. Stališče Nemčijg: Berlin. 7. septembra. AA. (DNB) O povabilu na sredozemsko konferenco piše nocojšnji »An-grjff< med drugim, da bodo to |>ovahilo pač skrbno proučili in nanj v kar moči kratkem času odgovorili. Ali se bo mogla konferenca sestati, ho pa odvisno od nadaljnega poteka sedanjega spora med Moskvo in Rimom. Naravno je, da bo Italija odbila drzno sovjetsko noto v celoti. London in Pariz mnogo govorita pri vsaki priliki o »dobri voljk in »demokratski uvidevnosti« sovjetske vlade. Pri tem pa nimata sreče, ker ju Moskva redno z dejanji demantira. Mussolini pride v Berlin 25. septembra Berlin, 7. septembra. AA. (Havas) Mussolini prispe v Monakovo 25. septembra. Tam ostane en dan. Nato se Mussolini s Hitlerjem udeleži vaj nemških čet v Meklenburgu in na 1'omeranskem. Po vrnitvi iz. vaj pojde Mussolini v Berlin, kjer bo nadaljeval politične razgovore in kjer mu prirede več sprejemov. Uradna izjava o tein obisku izide po vsej priliki 28. septembra, 29. septembra se pa Mussolini vrne v Italijo. Na potu v Nemčijo ga l>o spremljal zunanji minister grof Ciano. Sibirska armada mobilizirana? Riga, 8. sept. b. Sovjetska Rusija je pričela i delno mobilizacijo. Pod orožje je poklicala vse letnike do vključno I. 1914. Na sibirskih progah je razvrščenih ogromno število oklopnih vagonov, ki ki so namenjeni ia prevoz vojaštva in munirije, na jezeru Ladoga pa so sovjeti pričeli nujno graditi postajališče ra vodna letala. IS. in 19. sovjetska armada, ki jima poveljuje maršal Bliicher, sta nastopili pohod proti mongolski ineji. V zaledju je vse pripravljeno za naglo dobavo munirije in hrane. Tndi okrepitve neprestano pošiljajo proti meji. Mof dveh sovjetskih armad. ki sta določeni, da prvi nastopita proti Japonski, ccnijo na 25 pehotnih polkov. 14 konjeniških polkov. Obema armadama je dodeljenih še 30.0(10 pešcev in konjenikov iz Mongolije s potrebnimi četami, ki so odlično uvežbane za gradnjo mostov in strelskih jarkov. Maršal Bliicher ima dalje na razpolago 200(1 letal najmodernejšega tipa. kar predstavlja brez dvoma veliko silo, ki bo lahko zavarovala morebitne operacije sovjetske vojske. Znano je, da ruska letala že sedaj zelo uspešno delujejo na strani Kitajcev v borbi proti Japoncem. Kitajska poročila šangaj, 8. sept. b. Kljub težkemu topniškemu ognju, letalskemu bombardiranju in ogorčenim napadom japonske pehote, so Kitajci zaenkrat obdržali svoje utrjene postojanke. Na nekaterih krajih, zlasti pri Jangcepu in Linahu pa se je Kitajcem celo posrečilo preiti v protinapad in prisiliti Ja- ponce. da zapustijo svoje prve bojne črte. Japonci napadajo s sorazmerno majhnim številom čet. Japonci, ki hočejo v kratkem odločitev, se pripravljajo na drugo hujšo ofenzivo in so že izkrcali pri Vusungu nove čete, okoli 50.000 mož ter množine vojnega materiala. Glavna mesta izkrcavanja japonskih čet so Linahu, Paušan in Vusung. Odtod so japonske čete prodrle kakih 5 km v notranjost, vendar pa se jim doslej ni posrečilo organizirati povezane bojne črte. 1'ovdarjajo, da je pritisk Japoncev na kitajske postojanke vedno močnejši, ker razpolagajo z ogromni letalskimi silami, medtem ko so kitajski letalci zelo (»pustili. Kitajski generalni štab pripravlja letalski napad na industrijska področja ja|>onske prestolnice Tokio. Po vesteh iz Nankinga se je prijavilo za lo nalogo že nad 400 kitajskih letalcev, ki so pripravljeni dati tudi življenje z.a ta nevarni podvig. Japonska poročila Šangaj. 8. septembra. A A. (Havas) Japonska vojno poročilo navaja, da so japonske čete pri Jatikceu napredovale proti vzhodu in vzpostavile stike 7, devizijami na črti 1'aosau-Lotien. Vrhovno poveljstvo poroča nadalje, da so japonske čete, ki prodirajo od Pejpinga do Hankeuja zavzele Čijen-tntaj, 40 km od Lijang sijanga. Po poročilu agen-rije Domej so japonske čete prekoračile veliki kitajski zid med Čaharjeni in Sansijem in že 5. t. m. zavzele važno mesto Tiensen, ki lež.i med Kalga-nom in Tatungom. Šangaj. 8. septembra. AA. (Štefani) Po japonskih podatkih se v okolici šangaja bori na kitajski strani 140.000 mož. rezerve imajo pa 350.000 mož. Japonci zasedli otok Hajnan Hongkong. 8. septembra. AA. (Reuter) V tukajšnjih dobro poučenih krogih sumijo, da bodo Japonci izkrcali svoje čete na kitajskem otoku Hajnan. ki leži na jugu Kitajske. V kitajskih kroeih priznavajo, da se v hajnanski morski ožini že nahajajo tri japonske vojne ladje in da opazujejo t;i-mošnje kraje. Neko kitajsko izvidniško letalo je našlo šest ja))onskili vojnih ladij pri Vangčovunu onstran francoskih teritorijalnih vod. Kitajskemu oddelku na navedenem otoku so zaradi nevarnosti, ki mu grozi od morebitnega japonskega napada, pcslali ojačenja. Pakt Japonska — Italija Parir, 8. septembra b. >L'Oeuvre« poroča, da se že dolgo časa vodijo pogajanja med Rimom in Tokijein za sklenitev pakta, podobnega onemu ined Nemčijo in Japonsko. Sporazum naj bi obsegal: L Skupno horbo proti komnnizniu. 2. Sodelovanje v posameznih zunanjepolitičnih slučajih in v bojnih vprašanjih. Japonski protest v Pragi? Praga. 8. septembra, c. Japonski poslanik je obiskal zunanje ministrstvo in se tam informiral o pošiljkah orožja na Kitajsko. Takoj so se razširile vesti, da je japonski poslnnik pri češkoslovaški vladi protestiral proti tem pošiljkam. Češkoslovaška vlada pa objavlja, da je poslanik res prišel v zunanje ministrstvo in se tam pouči1 •• okolnostih. ki spremljajo trgovinske odnošaje med Kitajsko in ČSR. Tam so inu rekli, da vlad* r posle zasebne narave ne more posegati, doklpr «e ti vrse v okviru priznanih pravnih določb. Koroški hitlerjevci grdo izzivajo v St. Jakobu v Rožu Slovensko lipo so posekali — da postavijo spomenik slovenskim narodnim odpadnikom dela. resnega dela, ki nam bo povečalo varnost našega ozeml ja in nam bo odprlo novih pogojev za nemoten gospodarski napredek nn morju, ki je postalo pljuča nnše države. Sredozemska konferenca naj bi bila to. Ker je kazalo, dn postanr nekaj drugega, bodisi razvedrilno zborovanje državnikov, bodisi izvor novih razprtij, je boljše, da je v takšni obliki iu* Im>. Izkušnje ikm 1,, iiit-mi.i odgovorne velesile le toliko izmodrile, dn bodo v bodočnosti na konferenco vabile ljudi, ki želijo miru, nc pa takšnih, ki ga načelno nočejo. Jesenice, 7. septembra. (Tel.) Že celo poletje je celovški Heimatbund pripravljal svoje somišljenike, da bi odkritje spomenika v »obrambnih bojih« padlim postala prava nemika d e m o n s t r a c i | a v slovenskem Roin. A ne «amo to: kot je bila otvoritev nem-škega doma v Dobrli vasi predvsem manifestacija koroškega hitlerievstva. tako je Heimatbund izkoristil slovesnost v Št. Jakobu, da sb«re vse narod-no-soc;alistiČD« vrste s cele Korolke, seveda v prvi vrsti ia beljaškega okraja. In res je celokupni potek slavnosti pokazal, da jc bilo to prav za prav zborovanja koroškega hitlerjevstva, ki mu je bilo odkritje spomenika samo dobrodošel povod, da se pokaže v strnjeni fronti. Slovesnost se je pričela ž« v soboto. Dve šta-feti — iz Podklo.itra in Borovelj — sta prinesli ogenj, s katerim so zakurili kres na hribu pred šentjakobsko cerkvijo. Istočasno je zagorelo po raznih okoliških hribih blizu 10 kresov. Že ta ceremonija kaže na tipično nacistično miselnost prirediteljev, ki ljubijo zunanji pomp. ne da bi znali svo<«mn p i-Ččtju dati itak glubiji. fiutfaah puuičn, »Olimpijski ogenj« iz Pcdkloštra in Borovelj otročarija, toda očividno s« koroški nacizem ogreva tudi u tako igračkanj«, Za naslednji dan, nedeljo, je bila napovedana slovesna služba božja z.a nemške goste in redke nemške domačin«. Cerkveno opravilo ie opravil nemški kaplan g. Franc Schicho. ki ga je škofijski ordinariat nastavil v Št. Jakobu v Rožu zaradi podružnice v Podrožčici, ki da je bajč nemška Cerkev v Podrožčici so namreč zgradili spccielno za Nemce in se imenuje »Abstimmungskirche«. Neod-pustljivi so nekateri odstavki pridige, ki jo je imel omenjeni kaplan pri slovesni službi božji. V svojem nagovoru je navezal na ljubezen našega Zveličarja do njegove domovine misli o Koroški in med drugim izvajal sledeče: »Imamo vzroka dovolj, da ljubimo svojo dnme-vino, našo lepo Koroško. V težkih "dneh c.brambnih bojev, tedaj so mnogi našega ljudstva pokazali, d i so avojo domevino v resnici Ijjb.li. V men dobrobit so žrtvovat' svoje premoženje in svojo kri in s • tem potrdili besede: Nihče ni zmožen večje ljubezni ko tisti, ki je dal življenj« za svoje prijatelje T« besede so potrdili naši volaki, ki so se borili za srečo svoje domovine. Dali so vse iz ljubezni do domovine. Boumiu jim hvaležni. Danes popoldne jim bomo postavili fatlni spomenik. To jim r res- Nadaljevanje na 2. strani Domači odmevi (Nadaljevanje s 1. strani) niči tudi dolgujemo. Ampak še boljše bo, če jim v svojih srcih zgradimo spomenik in sledimo njihovemu primeru v ljubezni do domovine. Mi tu slovesno obljubljamo vam, ki 6te se borili, da bo Koroška ostala »svobodna in nedeljena«. Tudi mi se hočemo boriti v nevarnosti. Najbolje pa bomo pcdprli padle junake, če prosimo najvišjega vojsko-vodio, naj nje, ki so se borili za zemsko domovino, v triumfu popelje v večno domovino.. .« Pri tem je pa zanimivo, da domači Nemci niti za to slovesno priliko niso priili v cerkev in da so bile gornje besed" govorjene starim ženicam in otrokom Kot katoličani moramo kar najodločneje protestirati proti temu, da bi se celo v cerkvi udomačile raznarodovalne težnje koroških Nemcev. Čc bo avstrijska vlada hodila taka pota, si bo*sa-ni sebi vzela legitimacijo krščanske pravičnosti. Popoldne so nato posnemali na dvorišču'Fran-kove gostilne popoldanske svečanosti, da jih bodo lahko reproducirali po vseh avstrijskih radijskih postajali. Istočasno pa je nekdanji poročnik Fritz vodil odličnejše goste po bivših bojiščih okoli Pod-rožčice. Popoldne je bilo slovesno odkritje spomenika. Navzoč je med drugimi tudi zastopnik deželne vlade svetnik g. Ferlitsch, oba župana glavnih mest, varnostni komisar za Koroško g. Perko, zastopniki vojaštva in seveda vodstvo Heimatbunda. Vsi govori so bili preračunjeni na to, da v množicah osvežijo spomin na koroške boje in jih osvetlijo v luči brezprimernega junaštva. Za nas je važen samo govor vojaškega zastopnika polkovnika Eglseerja, ki se je v svojem govoru spomnil tudi tistih delov Koroške, ki so pripadli Jugoslaviji in izjavil: »Izgubljenega ozemlja ne bomo pozabili nikdar!« V splošnem pa so se vrstile fraze in parole iz heimatbundovega besednega zaklada o »nedeljeni Korošk'«, o »Koroški Korošcem«, o »svobodni Koroški« in podobno. Edini poročnik Fritz se je v svojem govoru spomnil tudi junakov, ki so se hrabro borili na strani »nasprotnika« in našli v boju smrt. Poslovodja Heimatbunda g. Maier-Kaibitsch je poudaril, da ta spomenik ne stoji »nikomur v bolečino, nikomur v kljubovanje, a mnogim v svarilo in vsem v opomin.. (»Niemandera zum Leid, niemandem zum Trolz, viclen zur Warnung, allen zur Mahnung!«) Vse druge razlage da so napačne in izhajajo iz zlih namenov. Tako prireditelji. Toda parada mladih »turnerjev« pred spomenikom, ki so v pohodu peli borbene hitlerjevske pesmi, narodno-socialistični klici v masi »Sieg Heill« in vzkliki posameznikov >Heil Hitler« spričo orož-ništva, dajo tej slovesnosti svoje prav posebno lice. Koroški hitlerizem se je po hrbtu slovenskega ljudstva že visoko povzpel ;n sega vse višje. Deželna vlada pa pošilja na njegove prireditve svoje zastopnike, komisar javne varnosti g. Perko, ki prepoveduje slovenske kulturne prireditve. G. Maier-Kaibitsch je rekel, da naj bo ta spomenik vsem v opomin. Prav zares: Vsem Slovencem naj služi v opomin, da stojijo budno na straži. Na trgu v St. Jakobu sredi slovenskega Roža so posekali lipo, simbol slovenstva in postavili spomenik, da bi slavil tiste bedne junake, ki so kot orodje tujca dvignili orožje proti svojemu lastnemu narodu. Na tem spomeniku so vklesana imeua: Andi ejčič, Čresnik, Lipnik, Vilč in še več podobnih, ki nas zgovorno opominjajo, kam hočejo speljati zvodniki naše slovensko koroško ljudstvo. Hitler deli „Noblove" nagrade Nilrnberg. S. septembra. AA. (DNU) Propagandni minister dr. Gobbels je ua kulturni seji nacionalno socialUtičiifga kongresa razglasil imena prvih nosilcev nacionalne nagrade /ji umetnost iu znanstvo, ki jo je državni voditelj usta novil ;t0. januarja letošnjega let«, ko je obenem prepovedal nemškim državljanom Nobelovo ua-grado. Nacionalne nagrade po 100.000 mark «o prejeli Alfred Honnberg banovinski akcijski odbor sam oskrbel, da bodo znaki v latinici. Znaki bodo nosili napis JNS. — Kar ne moremo se dovolj načuditi krasnemu programu mladinske JNS zlasli, ko Imajo tako velik načrt, da hočejo dokazati, da smo Slove uri, Hrvati in Srbi cn narod. Čudno je tudi. da nočejo na znaku imeti napis v cirilici, ampak v latinici. Zakaj lic bi imeli isti napis po vsej državi, saj so vendar en narod. Čudno so U programi JNS: mi jih ne doumemo. Francoski listi o „lanatikih preteklosti ■»Petit Parisien«. čigar dopisnik je imel v Si-naji priliko, da sam spozna ozadje notranje borb«, ki se v Jugoslaviji vrši okoli konkordata, prinaša o tem vprašanju članek, ki zasluži veliko pozornost. Pravi, da vlada kaže ves čas te borbe veliko hladnokrvnost in izborno taktiko, ker se ogiba vsega, kar bi moglo položaj zaostriti in tako jemlje nasprotnikom konkordata iz rok najboljše orožje. Za velik Marijin praznik, ki je bil po vsej Srbiji, je bilo okoli 300 cerkvenih shodov in je prišlo do incidenta samo na enem. Ljudstvo se je počasi pomirilo, ker je spoznalo brezvestne lažU,ki s,o jih nasprotniki konkordata širili o predstoječem po- katoličenju Srbov«. Ugledni francoski list ostro graja opozicijo, ki hoče preprečiti, da bi 40 odstotkov prebivalstva ne dobilo tega, kar mu po pravici gre. Borba dr. Stojadinoviča je borba bodočnosti proti preteklosti, je borba složnega jugo-slovanstva v smislu Strossmayerja proti srbskemu separatizmu in narodnemu in verskemu fanatizmu. »Petit Parisien« pravi, da so v to borbo posegli trije laklorji: opozicija, komunistična propaganda in gotove inozemske sile (iz članka je razvidno, da francoski dopisnik namiguje na Nemčijo, ki ima zelo intimne stike z nekaterimi višjimi faktorji srbske pravoslavne cerkve — op. ur.), ki jim je na tem, da se Jugoslavija oslabi in tako drži na vajetih. Treba je pomisliti, da se dr. Stojadino-vič ne bori samo za enakopravnost katoliških Slovencev in Hrvatov, ampak tudi za muslimane. Petit Parisien« končirje svoj članek s sledečimi besedami: »Vse prosvetljeno in tej strankarski borbi tuje prebivalstvo podpira vlado. Jasno vidi, da bi zloben udarec jugoslovanski vzajemnosti uničil državo, ako bi se Slovenci in Hrvati prepričali in imeli vtis. da bi manjšina fanatiziranih Srbov, ki jih drži na vajetih nekaj politikov, mogla vladi vsiliti svoje stališče glede konkordata. To bi pomenilo nazadovanje za dvajset let v delu za državno edinslvo in za vzajemnost Jugoslovanov, kakor jo je videl pred seboj veliki Strossmayer. Vprašanje, ki sedaj pretresa Jugoslavijo, daleč presega okvir konkordata in obstanek te ali one vlade. Jugoslovanska vzajemnost sama je namreč postala vprašanje. Zato tisti, ki jo branijo, ne morejo biti za noben kompromis, ker ni mogoče paktirati z nevarnostjo, ki od zunaj in znotraj ogroža solidarnost Jugoslovanov, pod pretvezo, da brani pravoslavne, ki ga ne ogroža nobena nevarnost.« Voja Janjič pride pred sodišče Belgrad. 8. sept. AA. Današnje >Vrenie priobčil, jc pod naslovom -»Dr. Voja Janič bo prišel pred sodiščes tole poročilo: Ker je 5. t. m. narodni poslanec dr. Voja •Tanič imel v glavnem vhodu tukajšnje stolne cerkve govor, v katerem je med drugim dejal, da je nekatere druge stvari, ki pomenijo zločin proti dr-liavo, dalje, da naj poslanske volitve v naši državi izvedejo pod nadzorstvom kako druge države, in še nekatere druge stvari, ki pomeni zločin proti državi. je predsedstvo tukajšnjega redarstva takoj uvedlo postopek, da se proti Janjiču uporabijo zakonske določbe. Pred belgrajskim redarstvom je pa g. Janič, kakor navajajo, zanikal tc trditve iz svojega govora v Kragujevcu. Po poročilu, ki smo ga prejeli, se pa predstojništvo mestnega redarstva v Kragujevcu ne more zadovoljiti z enostavnim zanikanjem Voje Janjiča, ker je govoril pred več sto meščani, ki so prav dobro slišali, kaj je g. Janjič govoril. Zalo bo vso stvar izročilo državnemu sodišču v nadaljno ravnanje. Premestitve profesorjev Belgrad, 8. septembra, m. Premeščeni, oziroma dodeljeni so naslednji profesorji in suplenti: Adle-šič Miroslav iz II. realne gimnazije na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Antič Silva iz 1. realne gimnazije na II. realno gimnazijo v Ljubljani, Bcrton-celj Alojz iz mariborske klasične na realno gimnazijo v Šibeniku. Bezjak Franc iz realne gimnazije v Senju na realno gimnazijo v Mariboru, Binter Bogdan iz II. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v K>čevje, dr. Bohinjec Valter iz III. realne gimnazije na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Capuder France tz realne gimnazije v Celju na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Cimperman Ljudevit iz realne gimnazije v Užicah na realno gimnazijo v Celje, Dobovšek Marijan iz realne gimnazije v Novem mestu na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Dobrovoljc Franc iz II. realne gimnazije v Ljubljani na mariborsko klasično gimnazijo, Germanovič Zora iz ptujske realne gimnazije na realno gimnazijo v Sisak, Fabijan Viktor iz Murske Sobote na realno gimnazijo v Novem mestu, dr. Anton Grad iz realne gimnazije v Kočevju na I. realno gimnazijo v Ljubljani, dr. Stanko Gogala iz učiteljišča v Ljubljani na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Hronck Ivan iz Starega Bečeja na realno gimnazijo v Mursko Soboto, Karba Josip iz mariborske realne gimnazije na realno gimnazijo v Celje, Kernc Eleonora iz Murske Sobote na realno gimnazijo v Celje, Komncnič Peter z učiteljišča na Cetinju na realno gimnazijo v Kranj. Novak Stanka iz Korcnice, realna gimnazija v realno gimnazijo v Ptuju, Novak Viljem iz realne gimnazije v Mariboru na realno gimnazijo v Mursko Soboto, Pavlic Klotilda iz I. realne girnn. v Ljubljani na III. rcal. gimn. v Ljubljani, Penko Anton iz III. real. gimn. v Ljubljani v mariborsko klasično gimnazijo. Pire Rosanda iz žensko realne gimn. v Ljubljani v realno gimn. v Kranju, Planina Franc iz realn. gimn. v Kranju na klasično gimn. v Ljubljani, Planina Marija iz real. gimn. v Kranju na II. realno gimn. v Ljubljani, Potočnik Vladimir iz I. realn. gimn. v Ljubljani na mar. real. gimn., Popovič Mila iz realne gimn. v Kočevju v real. gimn. v Užicah. Pregelj Bogomir iz Bečkega Petrovca na I. real. gimn. v Ljubljani, Preveč Silva iz Kranja v Ljubljano na III. real. gimn., Prijatelj Ivan iz mariborskega učiteljišča na mar, klasično gimnazijo, Rudolf Branko iz novomeške realne gimnazije na mariborsko real. gimnazijo, Sevnik Rajko iz mariborske real. gimnazije v splitsko moško realno gimnazijo, Sever Stanko iz mariborske realne gimnazije na II. realno gimnazijo v Ljubljani, Sovdat Marija iz mariborske klasične gimnazije na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani, Skaza Konrad iz kočevske realne gimnazije v mariborsko realno gimnazijo, Sušnik Pavel iz II. na III. realno gimn. v Ljubljani, Šlcbinger Ciril iz mar. realne gimnazijo na III. realno gimnazijo v Ljubljani, Sotošek Janko iz I. klasične gimnazije na III. klas. gimn., Sturm Ruža iz zagrebške ženske gimnazije na III. real. gimnazijo v Ljubljani, Tribnik Karel iz mar. klasične gimnazije na mariborsko realno gimnazijo, Uršič Alojzij iz I. realne gimnazije v Ljubljani- na realno gimnazijo v Ptuju. Vodnik D. iz ljubljanskega učiteljišča na II. drž. rcal. gimn. v Ljubljani, Vrane^jč Zora ja I. realne gimn. v Ljubljani na II. real, £u- pan David iz realne gimn. v Kočevju v 1. real. gimn. v Ljubljani, fcgur Adela iz Murske Sobolo nn realno gimn. v Mariboru. Kos Josip iz Beran na realno gfuiijarfjit v Ptuj, Kovačič Edvin iz šibenika ua realno gimnazijo v Celju, Kožuh Karel iz realne gimnazije v Mariboru na klasično gimnazijo v Mariboru, Kuljiš Ivan iz L realne gimnazije v Ljubljani na celjsko realno gimnazijo, Kumer Ivan iz II. realne gimnazije v Ljubljani na 1. realno gimnazijo v Ljub« ljani, Kuret Niko s III. realne gimnazije v Ljubljani na II. realno gimnazijo v Ljubljani. Lapajuc Nataša iz II. realne gimnazije v Ljubljani na žensko realno gimnazijo v Split, Legiša Vendelin iz klasične gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Celje, Ločnikar Pavel iz klasične gimnazijo v Splitu na klasično gimnazijo v Mariboru, Malnar Josip iz II. realne gimnazije v Ljubljani na klasično gimnazijo v Ljubljani, Marjanovič Hubert z ljubljanskega učiteljišča na realno gimnazijo v Mostarju, Mal"kovič Svetka iz klasične gimnazijo v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru, Me-lihar Stane iz realne, gimnazije v Celju na klasično gimnazijo v Ljubljani, Mihajlovič Miroslav iz realne gimnazije v Kranju na realno gimnazijo v Svilajncu, Miloševič Miloš iz realne gimnazije v Kranju na klasično gimnazijo v Ljubljani, Mizerit Edvard ■/. realne gimnazije v rtuju na realno gimnazijo v Podgorici. Osebne vesti Belgrad. 8. septembra. AA. S kraljevim ukazom sta na predlog trgovinskega ministra povišana: za profesorja v 4-1 na državni srednji tehniški šoli v Ljubljani Ivan Žnidartit, doslej 4-2, in za profesorja v 4-2 na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Gojmlr Anton Kos. Belgrad, 8. septembra, m. l'o službeui potrebi so premeščeni: Bole Ivan, prometni uradnik 11. skup., iz postaje Bistrica Boh. jezero na postajo Ljubljana gl. kol. Kramer Josip, oficial 9. skup. iz postaje Hrastnik na postajo Rakek; Herman Jože, oficial 9. skup. iz postaje Rakek na postajo Jesenice; Gril Janez, oficial 8. skup. iz postajo Jesenice na postajo Ljubljana gl. kol.; Gojmir Galn, prometni uradnik 9. skup." iz postaje Zidani most na postajo Celje; Vari Rudolf, prometni uradnik 9. skup. iz postaje Trbovlje na postajo Jesenice; Prosen Boris, prometni uradnik 9. skup. iz Brežic na postajo Jesenice; Slibar Jernej, prometni uradnik 9. skup. i/, postaje škofja Loka na postajo Kranj; šistar Koloman. prometnik 9. skup. iz liostaje Kranj na postajo v Mursko Soboto, Verbančič Rudolf, prometnik 9. skuj), iz postaje Jarše-MengeS no postajo Maribor kor. kol.; Oma-lien Franc, prometnik 9. skup. iz postaje. Jesenice tia postajo Jarše-Mengeš; Jenko Janez, prometnik 9. skup. iz postaje Bohinjska Bela na postajo Kamnik; Kremžar Alojzij, pomožni vlako-vodja 10. skup. iz kurilnice na Jesenicah v kurilnico v Ljubljano. Naroda Rudolf, pomožni telegrafist 10. skup. iz postaje Zidani mest na postajo v Ljubljano. Belgrad. 8. septembra. A A. S kraljevim ukazom je postavljen za profesorja 4. skupine 1. stop. na državni trgovski akademiji v Ljubljani Josip Čopič, doslej v Nišu Belgrajske vesti Belgrad. 8. septembra, m. Danes je bil izredni občni zbor društva .Belgrajski sejem . na katerem jc bilo sklenjeno, da se dovoli odboru najetje posojila 3 milijone dinarjev za plače delavcem. Kakor znano, so bili delavci zelo neredno plačani in so med pripravami in delom za velesejem htopili večkrai v stavko Tako so predvčerajšnjem stopili v stavko tesarji. Po španskih bojiščih Bilhao. 8. septembra. AA. (Havas) Radio Espaua |>oroča, da so nacionalne čete, ki prodirajo vzdolž canlabriške obale, prispele v bližino važnega pristanišča Ribadesella, kamor imajo samo še l(i km. Vladne čete so se skušale upirati, a so iih nacionalisti z lahkoto premagali. Na nacionalno stran jc prestopilo veliko število asttirijskih beguncev. Salamanca. 8. septembra. AA. (Havas) Vrhovno |K>veljatvo poroča: Na asturijskein bojišču so nacionalisti zavzeli Baro Penu Rodrigo Casandi in vrhove južno od vasi Cunave in prodirajo tod Še zmerom, Na aragonskem bojišču v odseku Zuere so zavzeli Lomo Rodondo la Bucieru in več važnih vrhov. Rim, 8. septembra. 1). Po vesteh iz Carigrada ie Rusija v>e trgovske ladje, ki so zadnje dni odplule skozi črno morje v Španijo, odpoklieala nazaj. Vest ni uradno potrjena, ali bo bržkone resnična, ker je velika ruska ladja Taškent-', ki je včeraj odplula v Španijo in snoči vozila skozi' Dardanelc. priplula danes nazaj in se usidrala v carigrajski Inki. Ladja je natovorjena z orožjem in munlcijo. Zopet napad na angleško ladjo London. ,8. ■ septembra. AA. (Havas) Več tukajšnjih listov priobčuje brzojavko, ki jo je poslal v London zastopnik Lloydn iz Tunisa. Po tej brzojavki je bila neka britanska trgovska ladja žrtev napada neke tuje ladje. Brzojavka pravi: Britansko petrolejsko ladjo Harpa*. ki je plula 'iz Portsaidn v Laboulletre, jc napadla neka vojna ladja neznane narodnosti s torpedom, vendar petrolejske ladje ni zadela. Harpa ima 3000 ton in je registrirana v Londonu ter je last družbe Anglosaxoti Pel role ti m Co. Revolucija v Paragvaju Asomption. 7. septembra. AA- (Ilava6.) Major Jara, ki vodi revolucionarno gibanje je izjavil, da je nova vlada sestavljena. Gre za vojaško vlado treh mož. Tvorijo jo polkovniki Franco, Smilh in Juan Ajala. Po mestu se še vedno sliši streljanje. — Predsednik republike naj postane polkovnik Ajala. Kaže, da hoče mornariški minister nastopiti proti revolucionarnemu gibanju z nekim konjeniškim polkom. Schacht se je spri z Goringom London, 8 septembra, b. Daily Telegraph« poroča iz Berlina, da ni izključeno, da bo minister za narodno gospodarstvo in guverner Narodne banke dr. Schacht odstopil « svojega položaja v narodnem gospodarstvu takoj po strankinem kongresu v Niirnbergu in po obisku Mussolinija pri Hitlerju. Dr. Schacht pa bo še naprej oslal guverner nemške Narodne banke. Kot njegovega naslednika imenujejo roinisterialnega »vetnika Posseja. ki je mnogokrat zastopal Nemčijo na mednarodnih gospodarskih konferencah in je sploh velik gospodarski strokovnjak. Spor, ki je nastal med njim in generalom Gii-ringom zaradi izvršitve 4-letnega gospodarskega načrta. še m odstranjen. Kje bo olimpiada Tokio. 7. septembra. A A. (Havas). Po poročilu Doineja smatrajo dobro poučeni japonski krogi, da so poročilo o prekinitvi nadaljuih priprav za olimpijski igre na Japonskem brez vsake pod-, lage. Tokijska občina je z lahkoatletičninii organizacijami. ki vodijo priprave, uradno objavila, da so le priprave v teku in da Japonska v nobenem primeru ne bo prekinila priprav za prihodnje olimpijske igre. Tokio, 8. septembra. AA. (DNB) Japonski olimpijski odbor se je dopoldne pod predsedstvom kneza Tokugave odločno izrekel za prireditev olimpiade leta 1940 v Tokiu, nc glede na težave, ki jih zdaj prestaja Japonska. Tukajšnji gospodarski krogi in več aktivnih ministrov pa slej ko prej vztrajajo pri svojem odklonilnem stališču. Predsednik vlade knez Konoje je izjavil, da se bo vlada hitro odločila o tem vprašanju. Zcniunska vremenska napoved: Lepo in jasno vreme.' Jutranje megle bodo v dolinah in kotlinah. Možhe so krajše' krajevne nevihte v popoldanskih, urah Sejo kluba JRZ Belgrad. 8. septembra, m Danes od 9 do pol 14 in od 10 do 20 se jc pod vodstvom predsednika socialnega ministra nadaljevala snoči prekinjena seja kluba JRZ. Tudi danes je prisostvoval seji predsednik vlade dr. Stojadinovifi in pa večina ministrov. Govorilo je veliko poslancev. Poslanci so razlagali stanje v poedinih krajih države ter zavračali laži nasprotnikov, da ljudstvo v Srbiji odstopa in zapušča JRZ. Ljudstvo ve, da edino JRZ vodi pravo politiko. Ko bo zasedanje kluba zaključeno, bo izdan za javnost obširen komunike. Znižane voznine Belgrad. 8. septembra. A A Dovoljene so tele ugodnosti na drž. železnicah: Romarjem na Vršar za prireditev tS iu 14. septembra t. 1. Popust velja od 1!!. dc Ki. septembra; Članom in delegatom pododbora društva Kneginja Ljubicnc. ki se udeleže občnega zbora tega društva 20. sept. t. I. v Belgradu Dopust velja od 22. do 30. sept! Članom jugoslovanskega gozdarskega društva /a letni občili zbor od 2(i. septembra do 5. oktobra, popust velja od 23. septembra do 5. oktobra — Članom velike križarske bratovščine iz Zagreba za kulturni tečaj oa 20. septembra do 8. oktobra t. 1. v Zagrebu; popust velja od 23. septembra do 6. oktobra. — Prej dovoljena polovična voznina na državnih železnicah za udeležence slavnostne otvoritve sokolskcga doma v Sarajevu se v toliko spremeni. da velja od 1. do vštetega 0 oktobra, ker jc svečana otvoritev 3. oktobra t. 1. Odlikovanja Belgrad. 8 septembra, m. 7. ukazom kraljevskih namestnikov z dne G. septembra so bili na predlog notranjega ministra odlikovani: z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje dr Juro Adlr.kir, župan v Ljubljani. Alojzij Miheltit. župan v Celju; z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje: dr. Hemer Alojzij, župan v Ptuju. Sajovic Ivan, akademski slikar v Ljubljani; z redom sv. Save o. stopnje: Marke: Franc, alhivarski uradnik .v p. v Slov. Konjicah. Vrtec Ferdo, posestnik in trgovce. v Rakičanih. Cerar Franc, cerkovnik v Dobu; z zlato medaljo z,, civilne zasluge l'ciGraduaI«, ki je živahna, slikovita in dramatično razgibana pesem, na koncu maše pa Riharjev »V zakramentu«;. Posebno veličastno pa je bilo ljudsko petje, ki si ga je g. novomašnik želel čim več. Mogočno je odmevala šentpetrska cerkev, zdelo se je, kakor da se vali med cerkvenimi oboki velikanska glasbena sila in jih hoče razgnati, da bi mogla planiti pod samo nebo. »Lepa si roža, Marija«, »Mogočno se dvigni« in druge, ki so od evharističnega kongresa postale narodne nabožne pesmi, so se vrstile ob spremljevanju orkestra, ena veličastnejša od druge. Po sveti maši so svatje odšli na kosilo v Ma-rijanišče. Pri obedu je prvo zdravico spregovoril f. ban dr. Marko Natlaien in se z globokim občutjem zahvalil Bogu za milost, da se je njegov prvorojenec posvetil duhovskemu poklicu. Nato je čestital sinu novomašniku in mu želel, da bi mu dan prve svete daritve, ko je gotovo iz srca srečen, ostal v vsem življenju kot svet in svetel spomin, ob katerem bo obnavljal svojo duhovno srečo in lako ostal ob istih virih, ki so ga na novo-mašni dan posvetili, dober in srečen duhovnik. Nato se je g. ban zahvalil še g. knezoškofu, ki je posvetil njegovega sina v mašnika, zahvalil se je g. cerkvenemu govorniku prof. dr. Lukmanu in vsem vzgojiteljem in prijateljem, ki so vzgajali in duhovno usmerjali današnjega g. novomašnika. Posebej se je g. ban obrnil s toplimi in zahvalnimi besedami na predstavnike francoskega naroda, ki so njegovega sina gostoljubno sprejeli in mu prijateljsko posredovali višjo izobrazbo vse do danes. Nato je spregovoril g. prof. dr. Lukman in navezal nekaj pomembnih misli na križ, ki ga ima novomašnik pred seboj. Križ je znamenje trpljenja, pa tudi poroštvo zmage in poveličanja. V znamenju križa bo novomašnik mogel po besedah božjega Učcnika doprinašati dober duhovni sad, ki naj po svojih duhovnih vrednotah trajno ostane. Krasno napitnico je g. novomašniku izrekel francoski konzul g. Remmerand, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da je g. novomašnik na slovesnost svoje prve svete daritve poleg svojega očeta in matere in prijateljev vabil tudi tukajšnjo francosko kolonijo oziroma zastopnike francoskega naroda. G. konzul čestita g. novomašniku, da ima pri svojih študijah v Parizu priliko spoznati in se seznaniti z duhovno kulturo francoskega naroda, tisto, ki je dala Franciji in vsemu kulturnemu svetu sv. Ludovika, sv. Ivano Arško, sv. Janeza Vijnneya, Charlesa Foucauda, sv. Terezijo Deteta Jezusa in nešteto drugih velikih duhov. G. konzul se veseli, da katoliška duhovna kultura Francije oploja tudi katoliške Slovence in ustvarja tako najglobljo duhovno vez med narodi. — G. superior p. Kopatin je prebral lepo pesmico o duhovskem poklicu, ki jo je za to priliko sam zložil. S toplimi besedami so nazdravili g. novomašniku še g. Waulers, holandski publicist, ki se mudi v Jugoslaviji in ki je znan prijatelj naših izseljencev v Holandiji. Čestital je novomašniku v imenu holandskih izseljencev, ki se gotovo vesele, da je zopet en slovenski duhovnik stopil pred oltar, saj je slovenska duhovščina znana po svojem delovanju za ljudstvo. Napitnico je izrekel tudi g. Žanto, urednik »Hrvatske smotre«, prijatelj novomašnika. Končno se je g. novomašnik presrčno zahvalil, zlasti roditeljem in poudarjal, da se mora najprvo njim zahvaliti, da je postal duhovnik, potem pa svojim vzgojiteljem in mladostnim prijateljem, med katerimi je rastel in ki so s svojim mišljenjem in delom vplivali na njegovo duhovno usmerjenost. Prav posebno se je zahvalil francoskim prijateljem za gostoljubnost in prijateljstvo, ki so mu ga vedno brez pridržka izkazovali. Ob 4 je imel g. novomašnik slovesne litanije v marijaniški kapeli in ob tej priliki še enkrat podelil novomašniški blagoslov. ij^bči^ tiara s svojim elastičnim kova* kom in sigurnim nastopom.žoesti pomočniki pri tem so mu PAL I M pri t in Spomenik Simonu Gregorčiču sredi Ljubljane Ljubljana, 8. septembra. Lepa je že vrata spomenikov in spominskih plošč slovenskim narodnim in kulturnim delavcem iz dobe našega narodnega prebujanja, ki se belijo širom naše domovine in pričajo o hvaležnosti slovenskega naroda svojim velikim možem. Toda ta vrsta še ni popolna. Mnogo je še slovenskih mož, ki so si s svojim delom zaslužili takšno počastitev. In med te gotovo 6pada slovenski duhovnik in pesnik, narodni buditelj in prerok, goriški slavec Simon Gregorčič, ki so mu danes v Ljubljani odkrili spomenik. Postaviti spomenik Simonu Gregorčiču v Ljubljani so smatrali za svojo dolžnost goriški in primorski rojaki, ki so organizirani v svojem emigrantskem društvu »Soči«. Arhitektonski načrt za spomenik je izdelal mojster Plečnik, kip pa akademski kipar Kalin Zdenko. Spomenik je prav lep in tudi kraj, kjer stoji, namreč na Napoleonovem trgu poleg nove vseučiliške knjižnice, je zanj primeren in dobro izbran. Slovesno odkritje spomenika Simonu Gregorčiču je bilo danes dopoldne ob pol 11. Slovesnost se je pričela s pestrim sprevodom, ki je na čelu z železničansko godbo obšel V6e glavne ljubljanske ulice. V sprevodu 60 nosili zastave in prapore ne- Zanimanje za časnikarsko razstavo Ljubljana, 8. septembra. Tudi danes se ne moremo pritožiti zaradi obiska razstave. Lepo vreme ni privabilo samo tiso-čev ljubljanskih obiskovalcev ter iz najbližje okolice. Prišle so tudi številne skupine iz oddaljenejših krajev, z vlaki, avtobusi itd. Tako je bila ves popoldan v vseh razstavnih paviljonih velika gneča in je bdo mogoče le s težavo ogledati si vse zanimivosti na razstavi. Večje skupine so prišle danes na obisk razstave z Gorenjskega, posebno z Jesenic, nadalje iz Štajerske, iz Mežiške doline, Celja. Nadalje je prišla tudi številna skupina naših koroških Slovencev. Mnogo rakovniških romarjev pa je tudi porabilo priliko in so si ogledali vee dele razstave. Med odličnimi gosti na razstavi omenjamo ie podr ogledal časnikarsko razstavo, paviljon KTD in misijonsko razstavo. Živalski vrt na velesejmu. Malokateri obiskovalec ljubljanskega velesejma ve, da je na velesejmu onstran poti velik živalski vrt. Ta živalski vrt naj bi bil podlaga za veliki živalski vrt, katerega me6to nujno potrebuje. V njem je mnogo redkih živali, katere je vredno pogledati. Vstopnina v živalski vrt je malenkostna, komaj tolika, da pokrije stroške za prehrano živali, ki so dokaj visoki. Pomisliti je n. pr. treba, da je dobil živalski vrt baš te dni lepega pelikana, katerega pa mora hraniti samo z ribami. Zato priporočamo obiskovalcem, posebno pa 6taršem, da popeljejo svoje otroke v živalski vrt. Klišarna Jugoslovanske tiskarne na velesejmu. kalera tudi med razstavo obratuje. V ozadju je jasno vidna vclikas&ka fotografija tiskarne, narejena z »narafom, ki g» večjega ni v vsej srednji in juisi Evropi. katerih društev, za njimi pa se je razvrstila prav lepa skupina narodnih noš, med katerimi so prevladovale prekrasne goriške in primorske narodne noše. V sprevodu so korakali tudi zastopniki emigrantskih in drugih narodnih društev. Ko je sprevod prišel na Napoleonov trg, je bila tam zbrana ogromna množica občinstva. Za razne zastopnike in odličntke so bili postavljeni stoli. Bana dr. Natlačena je zastopal načelnik pro-svetn. oddelka dr. Lovto Sušnik, divizionarja polkovnik Mihajlovič, mestno občino podžupan dr. Ravnihar, Prosvetno zvezo dr. Capuder; skoraj polnoštevilno so bili zbrani slovenski literarni delavci na čelu s predsednikom Pen-kluba Otonom Zupančičem. Poleg omenjenih so bili navzočni tudi številni zastopniki raznih društev, korporaeij in ustanov. Za uvod k slovesnosti je godba »Sloga« zaigrala učinkovito Smetanovo ouverturo iz opere »Libuša«, ki je ustvarila v navzočnih primemo slavnostno razpoloženje. Nato je povzel besedo slavnostni govornik, predsednik »Soče«, dr. Dinko Puc, ki je orisal lik Simona Gregorčiča in njegove zasluge. Poudaril je, da je bil goriški slavec eden tutih redkih slovenskih pesnikov, čigar pesmi so postale narodna la6t že za časa njegovega življenja. Njegove melodiozne pesmi ao zlasti pograbili slovenski skladatelji ter se mnogo pojo danes kot povsem ponarodele pesmi. S številnimi citati iz pesmi je govornik nadalje poudarjal pomen Gregorčiča kot narodnega buditelja. Orisal je razmere na Goriškem in Primorskem za časa pesnikovega življenja, ki so Gregorčiču dale povod za njegovo preroško pesništvo. Slednjič se je govornik v imenu »Soče« zahvalil tvorcema spomenika arhitektu Plečniku m kiparju Kalinu ter vsem, ki eo z denarnimi prispevki omogočili, da spomenik stoji. Ko je padla s spomenika zavesa, je množica gromko vzkliknila »Slava!« Pevci Hubadove župe so dovršeno zapeli Ferjančičevo skladbo Gregorčičeve pesmi »Tone solnce, tone. ..«, nakar je ljubljanski podžupan dr. Ravnihar v imenu mestne občine prevzel spomenik. V svojem govoru se je zahvalil »Soči« za spomenik ter poudaril, da bi ta spomenik moral stati nekje drugod, toda v današnjih razmerah res ni mogoče zanj najti primernejšega mesta, kakor je srce Slovenije. Svoj govor jc zaključil s »slava«-klicem pesniku in pozval na-vzočne, naj vzkliknejo tudi Nj. Vel. kralju Petru II. in Jugoslaviji. Godba je zaigrala državno himno, pevci pa so zapeli prekrasno Gregorčič-Nedvedovo »Nazaj v planinski raj«. Sledilo je polaganje vencev in cvetja na spomenik. Najprej so zasule spomenik s cvetjem narodne noše, nato pa so polagala vence zastopstva raznih društev. Med drugimi so položili vence tudi: za Prosvetno zvezo dr. Capuder, za ljubljanski Pen-klub Oton Zupančič ter za glasb, društvo »Ljubljana« predsednik Sturm in dr. Logar. Pesem »Hej Slovani«, ki jo je ob spremljanju godbe pela vsa množica, je zaključila slovesnost odkritja. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarce naravne »Franz-Josef grenčice«. vršenje voda. Ko preideš tesno sotesko, se ti raz-prostre senčna planota in tam stojita koča in ka pela. Pot do nje je kar najlepša. Dijaki se vozijo s kolesi, tudi z avtom je že marsikdo prišel. Kljub temu pa je Zingarica v čudoviti romantični samoti, v višinskem gorskem zraku, 6onca iti sence povsod dovolj. Ta lahki dohod je silno važen zaradi apro-vizacije (koča ima M postelj in še skupno ležišče, da more v njej prenočiti do 100 dijakov), važen zaradi bližine zdravniške pomoči in zaradi obiskov domačih ljudi (staršev). Dasi od koče same ni razgleda raztn v zelene gozde in divje pečine, pa so od koče najlepši izleti: na Stol, na Begimjščico. na Zelenico (pozimi najlepša smuka) k svetemu Petru na Begunjami, v Vintgar in na Bled. na Golico, na Belščtco. k Valvazorjcvi koči. in je še V6e polno kratkih poldnevnih izprehodov. Dijaki in dijakinje imajo priliko, da spoznavajo prekrasno gorsko floro: planike, sleč. murke, encijan — vse na teh izletih. Zvečer se zbirajo dijaki krog tabornega ognja, zjutraj pri skupni sv. maši, ob deževnih dneh igra, predavanja, godba. Kdorkoli zaide prvič tja. naj je mlad ali star, se spet in spet vrača. Tudi električna luč jc že zagorela v koči — trud in sad inženirja R. To torej je Žingarica, nenavadno prostorna, preprosta, a vendar udobna in lepa s prelepo kapelico vred. zgrajeno v6e po načrtih inženirja Suhadolca in izvršeno v najkrajšem času po domačem tesarskem mojstru Ignaciju Zupanu. — Na angelsko' nedeljo pa je g. arhidiakon. pretteednik vseh kongregacij, blagoslovil kapelo in dom. Asi-stiralo mu je sedem duhovnikov voditeljev kongregacij. Dijakinje so pripravile vence, dijaki pa eo prišli in dan pred slavnostjo okrasili dom. postavili mlaje in zastave. Tudi na strmi Zingarski pečini je vihrala zastava in pozdravljala prihajajoče goste. Predsednik g. kanonik dr. T. Klinar je najprej blagoslovil kapelo. Po izvršenem blagoslovu je imel topel nagovor na navzoče. Prišlo je vse polno domačinov iz brezniške fare, zaeno pa so se udeležili dijaki, dijakinje, akademiki in akademičarke od vseh krajev s starši vred iz Ljubljane, Kranja, Maribora, Celja — prav od povsod so prišli. Predsednik je v govoru poudaril veselje tega dne in sporočil pozdrave g. župana dr. Adlešiča (ki je predsednik te zadruge za dijaški počitniški dotn. a je bil nujno zadržan priti) z iskreno željo, naj bodo študentje srečni v domu in naj se pripravljajo, da bodo osrečevali tudi druge. Prav tako je sporočil blagoslov in pozdrave prevzvišenega škota dr. Rožmana. Govornik se je zahvalil vsem članom zadruge, vsem dobrotnikom in tistim, ki so se za ta dom največ trudili in žrtvovali. Po cerkvenem govoru je bila sv. maša, ki jo je spremljalo ljudsko petje. Po sv. maši je j* kanonik blagoslovil dom. na kar je nagovoril dijake in goste F. S. Finžgar. Povzel je misel iz narodne pesmi »Ko je Marija na rajžo šla* pa so je čolnarji odklonili, ker ni imela s čim plačati, češ »Mi ne vozimo za božji Ion. mi vozimo le za te bele zeksarje«. Dijaki pa so Marijo nesli čez Smokuški vrh ob plamenicah in petju — za božji Ion. To naj bo smer življenja za pravo krščansko skupnost: tudi za božji Ion. iz ljubezni do bližnjega moramo delati, iz ljubezni se lotiti socialnega vprašanja, iz ljubezni nesebično delati za javni blagor v srečo slovenskega naroda. Po končanem opravilu je zadonela dijaška godba, ljudje 60 se strnili v družinske skupine in posedli in polegli po senčni ravnici. Nad njimi je bilo razpeto sinje nebo, Završnica je pela svojo živo šumečo pesem, s planine so pozvanjali zvončki pasočih se krav — ali 6i je mogoče misliti še lepši praznik? VaJe zdravje fttvn €€ SLADNA KAVA Obmejni prosvetni tabor v St. ilju bo v nedeljo, dne 12. septembra. Ob 7.30 sprejem gostov na kolodvoru, ob O.30 sv. maša in pridiga na prostem Po službi božji zborovanje, na katerem govorijo minister dr. M. Krek. prof. dr. Fr Sušnik in mariborski podžupan F. Zebot. Popoldne po večernicah telovadni nastop članov fantovskih od sekov in presta zabava. Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. IIL 1937 Drobne novice Koledar Četrtek, 9. septembra: Peter Klaver, spozn.; Serafina. Osebne vesli — Odlikovani so bili ob priliki kraljevega rojstnega dneva v naši vojski z redom Karadjordjeve zvezde 111. razr. uruiijski general Milan Nedič; z redom jugoalov. krone 111. razr. peli. polkovnik za generalštabne jiosle Mirko Burja, topniški polkovnik za generalštabne posle Fran Touise, peli. polkovnik Adolf Kilar in kapetan bojnega I »rod a Julija n Lnteroti; z redom jugosl. krone IV. razr. zrakoplovni jiolkovnik Ferdo Gradišnik, san. (KHlpolkovnik dr. Karel Oberšlik, sodni podpolkovnik Nikolaj Pečornik in pogodbeni inženjer Josip Škarica; z redom jugosov. krone V. razr. peli. major Branko 1'lliak, peli. stotnik 1. razr. za generalštabne posle Zdravko Seručar, peh. stotnik I. razr. Drago Slekovee, ing. stotnik 1. razr. Oskar Ključec. orož. stotnik 1. razr. Vinko Bom in nižji voj. kontrolor 1. razr. Karel Blatnik; z redom sv. Save 111. razr. ing. polkovnik Adolf lleilman; z. redom sv. Save IV. razr. int. |>oilpolkoviiik Ivan Jemo, vet. i>ooniočnik I. razr. Ferdinand Gažar, ing. stotnik II. razr. Milan Delač, int. stotnik II. razreda Slavko Ogrizek, geodetska stotnika II. razr. Kazimir Beltram in Dragotin Prosen, nižja voj. uradnika II. razr. topu. tehn. stroke Ivan Klancir in Josip Avčin, nižji voj. uradnik II. razr. sodne stroke Milan Pivec, nižji voj. kapelnik II. razr. tehn. stroke mornarice Vilko Klajn, peli. jiorofnika Peter Hraste in Rudolf Go-ričnik, topu. poročnik Ludovik Stok, konjeniški poročnik Viktor Rugale, int. poročniki Josip Božič, Dušan Nečak in Leonid Radzivil, veterinarski poročnik Ivan Ključec, vojni pisar lil. razr. Ivan Kampuš, nižji san. pomočnik III. razr. Ludovik Trošt, poročnika fregate Hubert Jcločnik in Josip Bujmovii, strojni poročnik Marijan Domine?, int. poročnik mornarice Lovro Fatarini, uradniki Vili. pol. skupine Dragotin Itegvart, Franjo Anžič, Dragotin Jančiu in Ivan Rostan, voj. pisar IV. razr. Franjo Savnik, veterinarski |>oniočnik IV. razr. Drigotin Rof, uradnika IX. jwl. skupine Ciril Pre-lovec in Miroslav Furlan in s srebrno kolajno za vestno vršenje službe uradnik VIII. pol. skupine O Ion Tomaži č. — Gasilska odlikovanja. Z zaslužnim križcem lil. stopnje je bil odlikovan od Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije starešina gas. župe okraja Krško g. Cerne Franc. K odlikovanju iskreno ča 6titamo Obtičite v Mariboru prvorazredni rostavranl VELIKE KAVARNE. — Voditeljem III. reda — /iipnini uradom. Zadnji poziv, zadnja prošnja: Takoj naznanite število udeležencev za romanje na Brezje in vseslovenski tretjeredni tabor. To je zelo važno radi vlakov. da jih znamo ojačiti. V Šniartnem ob Paki n. pr. bo vstopilo okoli 100 udeležencev. Kam jih bodo spravili, ako nc dobimo pravočasno dovolj železniških voz? Kjer imate večje število prigla-šencev, naznanite jih brzojavno, sicer bodo imeli potniki velike težave glede prostora. Nujno pa moramo vedeti za približno število romarjev za vlak iz Ljubljane na Brezje. Prav lepo prosimo! Polovična voznina je dovoljena na vseli progah ljubljanskega ravnateljstva, to je po vsej Sloveniji, in sicer od 8.—15. septembra. — Vodstvo III. reda. ^Mfc September—oktober «BHjay 10 dnevno zdravi/en/e [/QF 700 dinarjev Kot vračunano: stanovanje (usako prosta soba na izbiro) hrana lo osokl rt-stovraciji d ta corte) 2 zdravniška pregleda, od zdraonlka predpisane zdravilne ogljikove in mineralne k o petji, velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode. Moderni komjor. Kauarna. Ton-ktno. 300 sob (150 s tekočo vodo). Prospekte In navodila pošil/a. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) — Opozorilo izletniškim upokojencem. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani obvešča vse novo in stare upokojence, provizioniste, milošci-narje in rentnike, katerim nakazuje prejemke, da javijo vse spremembe radi pravilnega nakazovanja drnginjskih doklad takoj |n> izvršeni spremembi ravnateljstvu, odd. I„ pokojninski odsek. V prijavi o spremembi naslova je navesti dan preselitve, kraj novega stanovanja, z navedlio hišne številke, pošte, občine in okraja, nadalje pa tudi naslov prejšnjega stanovanja. Potrdilo o obisku šole, ki ga je treba predložili takoj po vpisu otroka v šolo, mora vsebovati: navedbo razreda, odn. semestra in šolskega leta, ki ga obiskuje otrok, nadalje mora na tem potrdilu potrditi vodstvo šole, da ne uživa otrok štipendije ali podpore preko 150 din mesečno, niti brezplačnega vzdrževanja v kakem zavodu. Izplačevanje rodbinskih doklad za otroke, za katere ravnateljstvo nc prejme pravočasno potrdil o obiskn šole, 1>0 ustavljeno. Prijave o vseh spremembah (rojstvo, smrt, lioroka, ločitev, zaposlitev otroka, privatni zaslužek, imetje, vera itd.) je treba predložili v dvojniku, vse listine in potrdila pa v izvirniku in v cul u j prepisu. Vri upokojc-uči itd., ki niso rimsko- katoliške veroizpovedi, naj to prijavijo z navedbo veroizpovedi, kateri pripadajo. — Svetogorsko romanje (Gorica-Trst) za god žalostne M. B. 14. in 15. septembra. Prijave za podrobna pojasnila do 9. septembra sprejema Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kainuom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svezost. Ljubljana 1 Zastoj na ljubljanski pošti. Uslužbenci brzojavnega oddelka na ljubljanski pošti že nekaj časa niso kos rastočemu prometu pri oddaji telefonskih brzojavk. Tako se številna podjetja pritožujejo dan za dnem. da ne morejo pravočasno priti lia vrsto, ker jc maloštevilno uslužbenstvo čez glavo preobremenjeno z delom. Izgovor, češ da so nekateri uslužbenci bolni, pač ne bi smel biti nepremostljiva ovira pri Izvrševanju tako važnega in nujnega dela. V času, ko je toliko brezposelnih, ne bi bilo težko najti nadomestnih moči! Prav tako pomanjkljiv kot na brzojavnem oddelku je j>romet v medkrajevnem oddelku v Ljubljani in tudi drugod. Komaj nekaj dni jc od toga, odkar uradnik velikega gosjiodar-skega podjetja na noben način ni mogel dobiti zveze Novo mesto—Maribor. V interesu dobrega glasu naših pošt in tujskega prometa je, da se te nevzdržne razmere odpravijo! Uslužbenci se sami pritožujejo, da ne zmorejo več ogromnega dela, ki jim ga nalaga težka in odgovorna služba. Orient Karpeft-Zipkin Ljubljana. Beethovnova ulica 14/11, Telefon 38-27 Oglejte si razstavo v paviljonu F. 119-123 Perzijske in turSke preproge se dobijo po izredno nizki ceni. I Podganja nadloga v Ljubljani. Z več 6trani nam poročajo, da se je letos zelo piovečala podganja nadloga v Ljubljani. Marsikdaj lahko že jk> cestah jtoiioči vidite švigajoče podgane, kar vsekakor ne vzbuja nikomur prijetnih vtisov. Stanovalci se pritožujejo, da prihajajo podgane visoko gori v hiše. Posebno pa ni všeč jiodganja nadloga kuharicam, ki vedo, kaj pomeni jiodgana za živila. Skušali smo si razlagati, zakaj je prav letos toliko podgan. Nekateri so nam rekli, da zaradi tega, ker regulirajo Ljubljanico in se je sedaj vsa ta golazen zatekla v mesto. Nekaj bo mogoče v tej razlagi res. Vendar naj bo vzrok karkoli: potrebno je |x>dga-nam napovedati boj. da se nam ne bodo zaplodile po vsem mestu in na6 okuževale. Ali ne bi bilo umestno, da bi magistrat uvedel teden boja proti podganam in mobiliziral vse prebivalstvo za boj proti jxxiganam IV drugih mestih to z uspehom delajo. Ali ne bi kazalo |X»kusiti kaj takega tudi pri nas? I Državno priznani enoletni trgovski tečaj j>ri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2 vpisuje dnevno od 0 do 12 in od 15 do 18. Tečaj je priznano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v tr- govinski obrti. Šolnina din 110 ali diu 230. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. 1 Razburljiv ihigndek na dvoriitu stare cu krame. Na dvorišču slare cukrame se je. danes okrog poldne odigral žalostim dogodek. Mlad fuut in dekle sta se med seboj razburljivo nekaj pogovarjala. Videti je bilo, da jo fant roti iu nekaj prosi. Naenkrat pa je jiotegnil iz žepa revol ver, si ga nastavil uu prsa iu sj>rožil. Poklicani reševalci so nezavestnega prejieljnli v bolnišnico, kjer^ j>a se še ni zavedel. Krogla mu jc |>redrla pljuča tik nad srcem, zato je upanje, da ga bodo mogli rešiti. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesti. Celje c Kino Metropol. Danes zadnjikrat izredno krasen film, poln pretresljivih prizorov »Ljubezen in prisega«. c Nov most čez Savinjo. Dosedanji kapucinski most je v tako obupnem stanju, da se vsak, ki ga prehodi, sprašuje, kako je mogoče, da vzdrži ta most lak [»romet, obenem pa zakaj ne pohitijo z gradnjo novega mostu. Ta most je namreč tudi lako ozek, da se na njem ne moreta srečati niti dve. vozili, zato morajo včasih na vsaki strani mostu čakati avtomobili, kdaj IkicIo lahko prišli na vrsto, medtem ko se |io nioslu jx>čas.i pomika voz, v katerega sta vprežena dva vola. Celjani se bojijo, da bodo z novim mostom čakali lako dolgo, da bo Savinja na mestu, ki je odločen na novi most, žc regulirana. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da sc bo stavil le načrt, kako bo na tem mestu izdelana regulacija in bodo z gradnjo novega mostu začeli veliko prej. dasi nameravajo tudi z regulacijo jiohilcti. c Lep uspeh celjskih šahistov v Gorici. Dne 5. in 0. septembra je odšla skupina celjskih šahistov na izlet v Gorico in Trst. Izlela sc je udeležilo 27 ljudi, ki so se odpeljali iz Celja v soboto ob 13 ter so prišli ob "JO v Gorico. Šc isti večer so si otrledali Gorico, ki je napravila na vse izletnike vtis lepega in gostoljubnega mesta. Tamošnji šahovski klub je Celjane gostoljubno sprejel ter jim preskrbel cenena stanovanja in hrano. V nedeljo dopoldne je bil ogled nekdanjih krvavih bojišč okrog Sv. Mihaela ter Dobrdoba, kjer so krvaveli slovenski fantje v obrambi rodne grude. Popoldne j>a so jjovabili goriški šahisti goste na prijateljsko borl>o na pisanem šahovskem polju. Celjani so nadvladali domačine po trdi borbi z rezultatom 0:4. Za Celjane so priborili točke: Cijan pol, Dielii 1, Korinur 1, Skite 1, ing. Sajevic proli priznanemu tržaškemu šahistu Alimondo pol, Šmi-govc 1, dr. Pokom 1. Od domačinov pa so imeli uspeh Alimondo pol. ing. Oppieri pol, Pocille 1, Nicolozi 1, Loeardo 1. V ponedeljek so se gostjo odpeljali v Trst, kjer so si ogledali tipično obmorsko življenje, a nekateri so bili gostje tamošnjega šahovskega kluba, s katerim so ob iej priliki navezali prijateljske stike. — Pri ljudeh, ki jib pogosto nadle- fjuje zapeka, vsled česar imajo vrenje v že-odcu in črevih, pospešuje se temeljito či-čenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči -vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Rec. po min soo. pol. in nar. zdr. S-br. 15.185, 25. V. Si Tako Dan slovenskih moi Dijaška družina, kot poroča društvo »Bistrica<, iz vsega kamniškega okraja, se je zbrala v nedeljo 5. t. m. ob zori v Domžalah, da s sv. mašo prične proslavo kulturnih delavcev. Najlepši uvod v celodnevno proslavo je naredil častni član »Bistrice* g. duh. svetnik Franc Bernik, ki je v vzpodbudnih besedah proslavljal skupno vez vere in umetnosti. Po sv. maši in cerkvenem govoru je dijaštvo takoj pohitelo z avtobusom v Črni graben, v Spodnjo Loko, na rojst. dom pisatelja Frana Masija Pod-limbarskega. Pred prijazno kmečko hišo. kalero ponosno krasi spominska plošča, je že čakala domača srenja. Po kratkem uvodu predsednika društva Sluga Lojzeta je spregovoril Joža Vombergar ter orisal tragično življenjsko pot Podlimbarskega in pomen njegovega književnega dela. Akademski kvintet je zapel nekaj pesmi, nakar je povzel besedo urednik g. dr.Tine Debeljak ter pokazal Pod-limbarskega v luči inozemskega slovesa in kritike. Akademičarka Tončka Kranjčeva je recitirala iz njegovih del. Po pesmi akademskega kvinteta je nato predsednik izroči! gospodarju hiše, pisateljevemu nečaku, omarico s knjigami pisatelja, rojenega v tej hiši, s prošnjo, naj jo obesi na vidno n)esto. Obenem mu je izročil spominsko knjigo, v katero sc bodo vpisovali častilci spomina slavnega rojaka, ki bodo obiskali njegov rojstni dom. Hišni gespodar je skrinjico s skoro pobožno hvaležnostjo sprejel v svoje varstvo. Tako skrinjico z deli pisatelja so dijaki izročili na vsakem domu. Treba je bilo pohiteti k bližnjemu sosedu Pod-limbarskega na prijazni grad Brdo, rojstni dom pisatelja Janka Kersnika. Dijake je prijazno sprejela družina pisateljevega sina, g. poslanca Antona Kersnika ter ostalo sorodstvo, navzoče pa je bilo tudi domače prebivalstvo z županom g. Pozničem na čelu. O Janku Kersniku kot človeku in pisatelju jc s podrobnejšo študijo spregovoril sodnik Franc Lazar. Iz pisateljevih del je recitiral akademik Škofic. Nato je v temperamentnih besedah nagovoril mladino župan Poznič in pohvali! njeno delo in ljubezen do velikih slovenskih sinov. Na pisateljevem grobu je spregovoril Se urednik dr. Tine Debeljak. Pred rojstnim domom pesnika Jovana Vesela Koseskega v Sp. Kosezah je spregovoril prof. Cene Kranjc o pomenu Koseskega za probudo našega naroda v predmorčni dobi. Iz Koseskijevih pesmi je recitirala gdč. Kranjčeva. Nekak višek celotne proslave pa je bila izročitev spominske omarice v rojstni hiši pisatelja dr. Frana Detela. Moravčani so s požrtvovalno vnemo poskrbeli za lepo organizacijo prireditve in so se zbrali v izredno lepem šleviiu na prostranem mo-ravškem trgu. Dijaško družino je pozdravil kaplan Jože Ferkuli, pozdravil njeno lepo zamisel in na kratko poudaril velik pomen pisatelja-katolika. Za njim je stopil na okrašeni oder urednik dr. Tine Debeljak in v prepričevalnih besedah naglašal velik pomen ljudskega pisatelja Delele in še posebej na-glasil, kako vse premalo je ocenjevala Frana Detelo pretekla kritika, ki ee ni nikoli potrudila, da bi se bila dovolj poglobila v njegovo ljudsko in vzgojno umetniško ustvarjanje. Domači pevski zbor in akademski kvintet sta znova zapela nekaj pesmi, teci- pesnike slavi kamniškega o kraja tiral pa je iz Detelovih del akademik Škofic. Po zaključenem programu je sledil vesel opoldanski odmor. Popoldne je nadaljevalo dijaštvo svojo proslavo in pohitelo najprej na rojstni dom Janeza Trdine v Men gšu. O pisatelju in njegovem deiu je spregovoril prof. France Capuder, ki ie živahno orisal težko življenjsko pot Trdinovo, njegov neupogljiv značaj in marljivost pri zbiranju narodnega bogastva. Postavil je pisatelja za vzor zavednega Slovenca in borca za svobodo in narodne ideale. Iz Trdinovih del je recitiral akademik Repaušek. Sledila je proslava na domu Jerneja Kopitarja v Repnjah, prijazni vasici, naslonjeni na podnožje hriba sv. Tilna. Tu je bila zbrana vsa vas in okolica, duhovščina, šolske sestre, učiteljstvo in številna mladina. (Pohvalno je treba omeniti, da je bilo učiteljstvo s šolsko mladino zbrano tudi pri drugih proslavah, tako na Brdu, v Moravčah in v Mengšu ) O velik em učenjaku Kopitarju je spregovoril dr. T. Debeljak, ki ie očrta! važnost Kopitarjevega dela za razvoj slavistike. slovenistike in njegov vpliv na početnika srbskega književnega jezika Vuka Ste-frnoviča Karadjiča. Sledil jc program kot-pri prejšnjih proslavah Iz uvoda v Kopitarjevo slovnico je recitiral akademik Niko Benkovič. Zaključek proslave je bil v Kamniku, kjer je dijaštvo postavilo omarice s knjigami svojima velikima rojakoma, pesniku Antonu Medvedu in nabožnemu pisatelju Juriju Japlju. V Kamniškem domu so se zbrali odlični predstavniki kamniških kulturnih organizacij z županom g. Strgarjem in dr. Žvokljcm na čelu. Tu je imel globoko zasnovan, nekak programatični govor urednik dr. T. Debeljak ter je pokazal na kulturno poslanstvo naše dijaške mladine, ki bodi zavedno slovensko. Omenil je tudi današnje delo dijaške družine, ki je izvedlo hvalevredno proslavo s toliko vnemo in požrtvovalnostjo. To gladko odstranja predsodke starejših in s svojim kulturnim delom druži pisatelje in umetnike s preprostim ljudstvom. Končno jc še na kratko očrlal pisateljsko delo Jurija Japlja in Antona Medveda, glavni referat pa si je pridržal za prihodnje leto, ko bo dijaška družina proslavila le one velike može svojega okraja, katerih ta dan zaradi preobilice programa ni mogla (tako Andrejka, Benkoviča, Maj-stra itdl. Omenimo naj, da je lične omarice izdelala tvrdka Remec & Comp. na Duplici. Da je moglo dijaštvo izvesti tako obširno proslavo, so gmotno pripomogli razni krajevni prijatelji in podporniki dijaštva, tako zlasti g. Andrej Mejač v Komendi, ki je bil v vseh časih velik dobrotnik in podpornik kamniške dijaške družine. Vsem dobrotnikom bodi s tem v imenu dijaštva izrečena iskrena zahvala! Po prijateljskem večeru, v katerem so se družili domači predstavniki kamniškega občinstva in dijaštva. se je dijaštvo razšlo, imajoč še vedno v mislih besede dr. Debeljaka, da je treba začeto delo nadalievati in pridobiti tudi druge dijaške družine za tako vzvišeno misel, katere započetnik je bil pokoini vseuč. prof. dr. Ivan Prijatelj, in ki naj popularizira naše velike može in njih dela med slovenskim narodom. Maribor .u Poročila sta se včeraj odvetniški koncipietit dr. Igor Vilfan in dipl. phil. gdč. Luiza Vadnou. Priči sta bila trgovec g. Franjo Goleč in dr. Ro-d-man. Mlademu paru naše iskrene čestitke. m Letos se bo ie gradilo. Gradbena dovoljenja so dobili: Sel Ana za enonadstropno hišo v Jadranski 49, Vilma Breznik za dvonadstropno hišo na Meljski cesti 63, Marija Krklec za enonadstropno hišo v Slovenski ulici 34, Leopold Gusel za enonadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo na Koroški cesti 14, Karol KIeinwachter ra enonadstropno hišo ob Stritarjevi ulici, Alofj: Bauman za visokopritlično hišo v Rapočevi 10, Alofz Pod-lisnik za trinadstropno hišo v Ciril-Metodovi 16, Kristan Jakob za visokopritlično hišo v Dalmatinski 38, Čulk Marija za enonadstropno stanovanjsko hišo v Medvedovi ulici, Franc Kramer za visokopritlično hišo v Rapočevi ulici, Polak Štefanija za enonadstropno hišo v Primorski 8, Frančiška Ber-lot za visokopritlično hišo v Rapočevi ulici in Vr-tovec Vlado za enonadstropno hišo v Vrbanovi ulici 34. VSE ZA ŠOLO V CIRIL0VI! m Protituberkulozni ligi so mesto venca na grob pok. priinariju dr. H. Robiču darovali zdravniki in uradniki OUZD v Mariboru 313 din, za kar se jim Liga najlepše zahvaljuje. m Iz sodne službe. Iz Dolnje Lendave je premeščen k okrožnemu sodišču v Mariboru za preiskovalnega sodnika g. Milan Zinauer. m Onesveščena pobegnila izpred bolnišnicc. Nenavadno zgodbo so doživeli v torek popoldne mariborski reševalci. V Trubarjevi ulici se je zgrudila onesveščena mlada, približno 25 let stara gospodična, oblečena v modro obleko. Poklicani so bili reševalci, ki so jo naložili na reševalni avto ter jo odpeljali v bolnišnico. V avtomobilu je bila še nezavestna, ko so pa pred bolnišničnimi vrati reševalci spravili nosila iz avtomobila, sc je dekle naglo dvignilo ter jadrno pobegnilo, m Gluhonem in slaboumen. V torek je vzbujal v Gosposki ulici pozornost mlajši moški, ki je neprestano tekal od enega konca ulice do drugega. Stražnik ga je hotel ustaviti, pa jc mladenič začel pred njim na vso moč bežati. Naposled ga je stražnik dohitel ter s težavo odvedel na stražnico, kjer se )C ugotovilo, da imajo opravka z gluhonemim blaznežem, ki nima pri sebi nikakih dokumentov ter nihče ne ve, od kod je doma. Fanta so začasno ob-aržali na policiji. m Nemškutarjenje se širi. Z žalostjo mora človek v Mariboru na vsakem koraku ugotavljati, da se ie začelo nemškutarjenje zopet širiti. Po trgovi-nah in povsod že začenjajo goste in kupce pozdravljati v nemščini. V Radvanju je gostilna, kjer prin-cipielno vsakega gosta pozdravljajo samo nemški in natakarji sploh nočejo govoriti slovenščine, dasi je to oblastveno zapovedano. V kavarnah opažamo velike slovenske družbe, ki nemškutarijo in zlasti se odlikujejo v tem pogledu slovenske dame... V bodoče bo treba vsak tak primer javno in brezobzirno z imeni ožigosati. m Čoln so ukradli in odpeljali po Dravi A. Mla-kerju iz Studencev neznani tatovi. Čoln je vreden 300 dinarjev. m Nenavadna tatinska predrznost. V noči od ponedeljka na torek se je udejstvovala v Orehovi vasi in Slivnici nenavadno drzna tatinska tolpa. V Orehovi vasi so tatovi vdrli v svinjak pri posestniku Pungartniku. Zaklali so mu dva prašiča, ju popolnoma pravilno odrli in razdelali, drobovje so pustili v svinjaku, meso pa so odnesli s seboj. V isti noči so tatovi vdrli še v kurnike pri posest-ni*u Bregantu, kateremu so vzeli 12 piščanccv, pri Cebeju pa so odnesli 6 kur. Tatvine so bile takoj naslednjega dne prijavljene orožnikom, ki so pri preiskavi ugotovili, da vodi sled za tatovi na 1'obrežje. Tam je bil aretiran nek delavec, pri katerem so našli nekaj svežega svinjskega mesa in več piščancev. m Katoliška mladina. Preteklo nedeljo je bil redni letni občni zbor »Katoliške mladine < v Mariboru. Novoizvoljenemu odboru predseduje prof. Klasioc. Dramatski odsek bo svojo delavnost razvijal na odru, pevski odsek pa bo gojil petje in godbo. Jedrc pa bodo tvorila predavanja in njim sledeči razgovori, ki bodo tedensko vsak torek družili člane. m Pevska vaja stolnega pevskega zbora. Stolni pevski zbor ima prvo pevsko vajo v soboto 11. septembra ob 19. v stolnem župnišču. Nove pevke dobrodošle! Jubileji naših naročnikov Daleč okrog znana gostoljubna mama Knezova iz Sv. Jurja pod Kumom je oni mesec še čila pod težo težkih preizkušenj obhajala v krogu svojih jo ljubečih otrok 70 leto. Primožila 6e je »red 58 leti v hišo nezovo trgovino in gostilno ki jo je z svojo neumorno pridnostjo mnogo povzdignila, kljub raznim težkim udarcem. Pred leti je ogenj 2 krat upepelil gospodarsko jxis]opje z živino in mnogimi premičnimi vrednostmi. Ob nedoletnih številnih otročičecih je leta 1908 ^oklica! Bog k sebi skrbnega moža očeta gospoda eopolda Kneza, ki je dolgo let vzorno županova! občini St. Jur. Sledile so razne težkoče, a 6e ni upognila pod težo križev. Vzredila je 13 potomccv, 10 je živih, ki se vsi pošteno služijo kruh z delom pridnih rok. Juhilantki želimo, da bi še mnogo let strerla prihajajočim gostom čila in zdrava! R" Kr Pospeševanje, ne oviranje izvoza Dejstvo je, da svetovna trgovina oživlja in vedno ved držav na svetu se s trgovinskimi in drugimi pogodbami, ki včasih presegajo okvir dveh sporazumnikov, trudi povečati svoj izvoz, za kar mora nujno vzeti v račun — tudi povečanje uvoza k sebi. Tudi pri nas se trudimo, da z dobrimi pogodbami povečamo našo zunanjo trgovino in_ predvsem utrdimo svoj položaj na strab tržiščih, iščemo pa ludi vedno še nova tržišča za naše pridelke in izdelke. Toda kar na eni strani gojimo, na drugi strani z nič manj vnemno skrbjo podiramo tako, da se je marsikdaj bati za uspeh vseh pospeševalnih prizadevanj. Naš izvoz se nima boriti samo s težkočami na zuuanjih tržiščih — že te so dovolj velike, da opravičujejo zahtevo po čim večjem podpiranju izvoza. Še večje so ovire, ki jih doživlja doma. Drugod dajejo izvozne premije, pri nas jih pa plačuje izvoznik, posredno pa vse gospodarstvo. Drugod oproščajo izvoznike številnih formalnosti, pri nas jim dajemo vedno več pisarij. Drugod je izvoz prost bremen, pri nas dobiva vedno nova. Drugod pospešujejo izvoz zato, da bi domače gospodarstvo imelo od tega čim več koristi, pri nas gre izvoz v breme našega notranjega trga tudi v onih panogah, kjer to ni potrebifo. Drugod vpeljujejo nova bremena v naprej ali saj z dnem objave novih bremen, pri nas pa pobiramo ta bremena Se za nazaj. Teh naaprotstev bi so dalo našteti dovolj, zaradi važnosti pa se hočemo zadržati samo na dveh. Prvo je najrazličnejše obračunavanje deviz. V nekaterih kliringih je to obračunavanje ugodnejše, v drugih slabše, najslabše pa je s tako imenovanimi prostimi devizami, pri katerih dobe izvozniki znatno manj kot bi bilo računati po dejanskih tečajih. Te razlike so tako znatne, da onemogočajo redno kalkulacijo. Druga zadeva, ua katero je treba pri izvozu opozoriti i javnost i merodajne faktorje, je postopek pri izvozu živine. Nedavno smo prinesli iz >Službenih novin: vest, da sta finančni minister ter minister za trgovino in industrijo vpeljala nove lakse za dajanje dovoljenj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pri izvozu živine. Tako je prvi odlok vpeljal pri izvozu konj posebno takso 1000 din pri komadu, kar jo povzročilo netnale zmede. V isti številki :Službenih novint je že moral iziti odlok, po katerem se ta taksa diferencira na tri skupine: a) za izvoz v Nemčijo ostane 1000 din, za 06tale države se zniža na 100 din, za klavne konje pa na 20 din. Prvotno niso upoštevali, da znaša cena klavnih konj komaj 600 din pri komadu in da ni mogoče na to zahtevati še takso 1000 din! Nekaj sličnega imamo z izvozom goved. Doslej se je pobirala taksa 20 din, čez noč in za nazaj tja do 1. avgusta pa je bila uvedena še dodatna taksa v znesku 200 din. To je pomenilo naenkrat ogromno obremenitev izvoza. K temu pa prido še dejstvo, da o tej novi taksi 300 din ni govora v nobenih »Službenih novinab«, ki so drugače prinesle seznam novih taks Zavoda. Vsi ti malo neobičajni postopki so izzvali ne-male motnje v trgovini. Vsaka kalkulacija je postavljena na glavo, ker se morajo plačevati takso za nazaj. Obremenitev na tisoče dinarjev pri vagonu jo -težko breme in bi vsaj to pričakovali od Zavoda, da te takse pravočasno objavi ali za na- Naša trgovina z Nemčijo. Kakor znano, imamo novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo od 1. maja 1934 dalje. Od tedaj pa do konca julija 1937 je znašal naš uvoz iz Nemčije 2.940.6 milij. din, izvoz v Nemčijo pa 2.903.7 milij. din. Pasivni 6aldo je torej znašal za nas samo 36.9 milij. din. Po podatkih agencije »Jugoslovanski kurir« iz Belgrada je ceniti ugodnosti, ki nam jih je dala Nemčija, na 450 milij. dinarjev. Nadalje računa agencija, da smo profitirali zaradi nizkega tečaja marke pri uvozu, kar je obenem s preferenciali dalo okoli 1.200 milijonov din v našo korist. Prodaja našega aluminija. Vaa naša produkcija aluminija v juliju in avgustu v količini 5 in pol vagooa je bila izvožena v Belgijo. Nadalje poročajo, da jc neka angleška veletrgovina sklenila s tvornico aluminija v Lozovcu pri Šibeniku pogodbo, na podlagi katere je odkupila vso produkcijo aluminija do konca leta. Ta firma jc hotela za-zaključiti pogodbo za več let naprej, ali do sporazuma ni prišlo. Kakovost našega aluminija je odlična. Čistota znaša 98.085%, dočim znaša čistota ameriškega aluminija 6amo 98.05%. Iz hrvatskega zadružništva. Hrvatsko gospodarsko društvo, osrednja zadruga, je imelo na koncu leta 1936 101 včlanjeno zadrugo. Od tega je bilo konzumnih zadrug 63. Pripomniti je še, da ima društvo v članstvu še dve zvezi in sicer Zvezo zadrug naprednih livadarjev z 32 zadrugami in Zvezo selekcijskih zadrug za svinjerejo s 50 prej ali pa vsaj tistega dne, ko stopijo v veljavo. Pri teh razmerah, kakor so bile vpeljano sedaj, imajo izvozniki ogromno škodo, katere ne morejo prevaliti na ku|xa. Preostaja le še kuiet-živino-rejec, ki bo dobil za toliko nižja plačila. To ne pomeni izravnavo trgovskih dobičkov, ampak znižanje cen živine v državi. Komaj so radi izvoza cene nekoliko narasle, že jih sedaj tlačimo s lako politiko navzdol, kar nikakor ne more biti svrha naše gospodarske politike. Vsekakor je računati, da bo dobil Zavod z novimi taksami ogromne vsote, katerih porabo bi bilo potrebno bolj točno izkazati. Kajti že preveč je fondov, katerih poslovanje je dokaj skrivnostno, zlasti slabo pa jc osvetljena poraba njilf sredstev. Zato bi bilo potrebno, da Zavod o pospeševanju zunanjo trgovine polaga točen obračun o porabi velikih vsot, katere f »obira od izvoznikov. Kajti vsakogar zanima, zakaj so bila potrošena nabrana sredstva in če so prišla res v tisto svrbo, za katero so bila nabrana in če je potrošek v resnici koristil našemu gospodarstvu. Zadnje čase čitamo tudi o prizadevanju Zavoda usmeriti ves naš izvoz živine na Reko, kjer naj bi se_ ustanovilo prosto skladišče, odnosno bi nam Madžari odstopili del svojega prostega pristanišča. Na ta prostor bi prihajali italijanski kupci in kupovali živino. Prav je, da iščemo novih potov in načinov, kako bi povečali naš izvoz živine v Italijo, pri tem pa moramo gledati, da ue uničimo že obstoječih starih dobrih smeri, v katere jc šel naš izvoz živine že vsa povojna lela. Zamisel usmeriti del vsega izvoza na Reko, ima svoj pomen za one kraje, ki leže proli Sušaku in Reki, pi tudi za naš izvoz čez morje je ta zamisel koristna. Ni pa prav, če se protinaravno in proli-gospodarsko prednjači ves izvoz na Reko. Posebno velja za Slovenijo in del Hrvatske, da se že vsa povojna leta izvaža živina po železnici na Rakek in od tam dalje v notranjost Italije. Prevoz na Rakek je za vso Slovenijo in velik del severno Hrvatske cenejši, zlasti čc še upoštevamo, da je hilrejši in da so tudi drugi stroški v zvezi s prevozom manjši. Vsa organizacija izvoza čez Rakek dobro posluje in za preusmeritev na Reko bi bile potrebne znatne nove investicije, ki so v sedanjih časih gospodarsko težko razumljive, če 1 >01110 forsirali izvoz čez Reko v Italijo, bomo lahko izgubili velik del severnega italijanskega trga, na drugi strani pa se bomo morali na Reki sami boriti s težko madžarsko konkurenco, ki nas prehiteva predvsem v kakovosti dovožene živine. Pa tudi je sedanji način usmerjenja izvoza v Italijo skozi Slovenijo imel svoje druge dobre strani, katerih ne kaže izključiti iz naštevanja razlogov za in proti. Zaradi vsega tega je potrebno, da ne uničujemo obstoječih dobrih zvez ter da se spuščamo v nove investicije, ker mora iti politika pospeševanja izvoza v ono smer, kjer so dani predpogoji za naravno in že izkušeno usmerjenje izvoza. Kolikor pa je potrebno, seveda naj ne usmeri izvoz_ tudi na Reko, predvsem iz onih krajev, ki leže v vseh ozirib ugodno za to relacijo. To bi bila smotrena pospeševalna politika, ki bi omogočila našemu živinorejcu največji možni izkupiček za živino. Izvrševati te naloge mora bili glavni cilj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, oziroma njegovega odseka za kontrolo izvora živine. članicami. V6e članice so v savski banovini razen ene na področju naše banovine. Nova tekstilna industrija. Barvarna in apre tura. d. z o. z. v Zbelovem pri Poljčanah je zaprosila za odobritev naprave za barvanje in apre-tiranje tekstilnih izdelkov. Komisijski ogled bo na kraju 6amem 14. septembra 1937 ob pol 12. Likvidacija: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Sahafovcih, r. z. z o. z.. Agrarna zadruga pri Sv. Barbari v Slov. goricah, r. z. z n. z. Petovia. usnjarska industria d. d. na Bregu pri Ptuju sklicuje za 23. 6etembcr ob 17 redili občni zbor delničarjev, na katerem bo razprav-Ijano o bilanci za 1036 ter o predlogu upravnega sveta za likvidacije delniške družbe. — Računski zaključek družbe za 1935 izkazuje pri glavnici 1.5 milij. din, izgube 0.08 milij. din. Bilančna vsota 7.64 milij. din. Občni zbor. Metalno akcionarsko društvo v Ljubljani 25. septembra ob 11 dopoldne (bilanca 1936, volitve uprave in nadzorstva). Svetovna produkcija kovin. Po nemških statističnih podatkih je lani znašala svetovna produkcija kovin (v oklepajih podatki za 1935): aluminij 366.500 (259.600), svinec 1,467.400 (1,370.800). baker 1 milj. 698.400 (1,494.900), cink 1,472.200 (1,337.600) in cin 187.000 (148.500) ton. Podobno zvišanje kot produkcija izkazuje tudi poraba, ki je znašala lani: aluminij 407.400 (306.600), svincc 1,479.100 (1,453.700), baker 1,778.700 (1.527.6C0), cink 1,509.700 IU74.500) in etn 173 000 (61.400) ton. Zmanjlanje brezposelnosti v Češkoslovaški. Od julija na avgust 1937 se je število nezaposlenih v Češkoslovaški zmanjšalo od 248.127 na 233.168. Lani avgusta je znašalo število brezposelnih 488.502, avgusta leta 1933 pa celo 625.S26. Seveda je v primeri z letom 1929 število nezaposlenih še vedno visoko. Tedaj jc bilo nezaposlenih 34.789 oseb. Svetovna letina pšenice. Po zadniem poročilu Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu je pričakovati v 15 evropskih državah povečanje pridelka v primeri z lanskim letom za 25 milj. st,otov ali 10 odstotkov. Razočarala je letina v Franciji, ki je bila še junija ocenjena na 71.5 milj. met. stotov, po sedanjih cenitvah bo pa dala le 60—62 milj. stotov. Skupno cenijo pridelek v Evropi na 414 milj. stotov, dočim je znašala cenitev na koncu juliji 421 milj. met. stotov. V 4 donavskih državah — prištevši še Poljsko in Litvo — cenijo letino na 118 milj. met. stotov, kar pomeni v primeri z julijsko cenitvijo za 3 milj. met. stotov več. Posebno dobro je ocenjena letina v Romuniji in Jugoslaviji. Rusija bo imela znatne količine za izvoz. Skupno ceni zavod potrebe uvoznih držav na 150 milj., izvozne države pa imajo na razpolago samo 135 milij. met. stotov. Nove tvornice v Angliji. Po uradnih podatkih je bilo lani v Angliji odprtih 551 novih tvornic, ki 60 zaposlile 53.000 delavcev. Nadalje je lani izvedla povečanje naprav '201 tvornica, 336 tvornic pa je bilo zaprtih. Borza Oenar Dne 8. septembra. V zasebnem kliriugu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je beležil v Zagrebu 8.325— 8.425, v Belgradu 8.33-8.1348. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.135 do 30.835, v Belgradu 30 49 -30.85. španske pezete so nudili v Zagrebu po 2.95 Nemški čeki so beležili v Zagrebu 12.775— 12.975, v Belgradu pa 13.76—12.96. Skupni devizni promet je znašal v Zagrebu 3,759.176 din, v Belgradu 3,385.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 641.000 din. Curih. Rrhirtirt 10, Pariz 16.205, London 21.55, Ne\vyork 435.375, Bruselj 78.50, Milan 22.925, Amsterdam 240, Berlin 174 <>0, Dunaj 79.90 — 82.10, Stockholm 111.10, Oslo 108.80, Kopenhagen 96.20, Praga 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.536, Buenos Aires 130.75. Vrednostni oapirji Zagreb, driavni papirji.: 7% invest. posojilo 91 denar, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 407.50 -408 (407 —408), begluške obveznice 7(5 denar, dalm. agrarji ,. euiatx rdgovc unilhvv 76 denar. 4% sev. agrarji 52.50 denar, 7% Blerovo jiosojilo 84.50—85 (84.50) — Delnice: Trboveljska 275 blago, Gutmann 45—50 (45), Osj. liv. 200 blago, Bečkerek sladkor 625 denar. Osj. sladk. tov. 18.1—19.1 (185), Dubrovačka 400—425, Jadran, plovidba 400 denar, Oceania 275 denar. Belgrad, driavni papirji: agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 408 — 408.50 (408), begluške obveznice 77—77.25. dalm. agrarji 75—75.25 (75), 4% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50—95, 7% Blerovo posojilo 85—85.50, Dunaj, 8. septembra. Danes je večina tečajev oslabela, vendar se je trg izkazal razmeroma zelo odpornega. Izpremembe tečaiev so se gibale v ozkih mejah. Beležili so (v oklepajih so včerajšnji tečajih): Donavsko-savsko-jadranska 65.55 (66.45); delnice: Kreditanstalt-Bankver. 289.50 (288.50), Landerbank SO (80), Narodna banka 165 (165). Steg 29.05 (29.55), Stcweag 29. —(29.15), Magnesit 94.80, Trboveljska 29.05 (29.30), Mpine 54.30 (54.80), Rima Muranv 100.50 (103.25), Steyr-Daimler-Puch 244 (245), Leokam S1.25 (83), Semperit 81 (84.70). Žitni trg Nori Sad. Pšenica: bč. 78-79 kg 172—174, srem. 77-78 kg 172—174, slav. 77-78 kg 174—175, ban. 78-79 kg 168—175, bč. ladja Tisa 78-79 kg 177—179, bč. ladja Begej 78-79 kg 176—178, vse po 2%. — Oves, rž, ječmen neizpremenjeno. — Koruza: bč. in srem. 92-93, ban. 90—91. Moka: bč. in ban. og in ogg 267.50—277.50, št. 2 247-50 -257.50, št. 5 227.50-237.50, št. 6 207.50—217.50, št. 7 167.50—177.50, št. 8 122.50—127.50; srem. in slav. og in ogg 262.50—272.50, št. 2 242.50—252.50, šl. 5 222.50 - 232.50, št. 6 202.50—212.50, št. 7 162.50-172.50, št. 8 122.50-127 50. — Fižol in otrobi neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet živahen. LUMBAGO BOLEČINE V KRtZl Če trpite od lumbago bolečin v križu, izkusite Krušen sol. Po kratki uporabi se bolečine zmanjšajo. Zdravljenje s Krušen soljo prinaša olajšanje od lumbaga. Zdravniki prijioročajo. — Dobiva se v lekarnah U. S. Br. 18123-36. Plut Velik prosvetni tabor v Ptuju dne 19. sept. 1937 pod pokroviteljstvom lavantinskega vladike dr. Ivana Jožefa Tomažiča in dr. Marka Natlačena, bana dravske banovine. V soboto 18. septembra ob pol 8 zvečer bakla-da, v nedeljo 19. septembra od 7 do S zjutraj sprejem gostov na kolodvoru, sprevod. Ob pol 10 blagoslovitev prapora prosvetnega društva v Ptuju in pontifikaina 6veta maša g. škofa dr. Ivana lozela Tomažiča, pri kateri poje nad 300 jievcev ptujskega pevskega okrožja z godbo. Po sveti maši slavno-stno zborovanje, na katerem govorijo minister dr. Krek. dr. flohnjec, g. urednik Terseglav in akademik. Ob 2 popoldne slovesne večernice v mino-ritski cerkvi, ob 3 telovadni nastop na igrišču športnega kluba v Ptuju. Na tabor pridejo ministri dr. Korošec, dr. Krek in Rogič ter ban dr. Marko Natlačen. Slovenci, Slovenke, manifestirajte zu katoliško prosveto! Ribnica Mistcrij »Slehernik« priredi Pro6v. društvo v Ribnici v uedcljo, dne 12. t. m. ob pol 8 zvečer na lepo preurejenem trgu pred cerkvijo. Vsebinsko bogato in globoko delo, ensemble 111 sprelna režija g. Fistra obeta duhovni užilek prve vrste. Nastopa nad 30 oseb. Vabljeni! Ž°tezniki Dne 18. in 10. septembra bo jirosvetni tabor Selške doline v zvezi s proslavo 25 letnice prosvetnega doma v Železnikih |iod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena. V soboto 18. septembra ob 8 zvečer priredi prosvetno društvo v svojem pieno\ ljeneni domu igro »Verigo«. V nedeljo 19 septembra ob tričetrt na 8 zbirališče in sprejem gostov na Cešnjici. Ob pol 9 slavnostni sprevod v Železnike. Ob 9 ev. masa z ljudskim petjem na trgu pred cerkvijo. Po 6veti maši tabor na katerem govorita gg. profesor Jakob šolar in profesor Matija Zumer. Popoldne ob 2 večernice v župni cerkvi. Ob 3 javni mladinski naslon, nato ljudska veselica. Od vseh vlakov iz obeli smeri Kranj in Ljub Ijaua, vozijo avtobusi za polovično ceno. To jc Škofja Loka in obratno skujiaj za din 12, in sicer samo za udeležence tabora. Vabimo vse tovariše in prijatelje katoliške prosvete! Gu&iani Legija koroških borcev ustanovi v Guštanju, dne 11. t. 111., svojo krajevno organizacijo. Ustanovni občni zbor bo v Petračevi gostilni ob 20. Pu-zivljemo vse bivše severne borce, da se zanesljivo udeleže tega zbora. Navzoč 1k> ludi delegat glavnega odl>ora, ki bo poročal o dosedanjem delu Legije in o smernicah za bodoče. Zvesto tovarištvo, ki nas je družilo pred 18 leti. naj na« združi v močni organizaciji za koristno delo v procvit naše domovine. Radeče pri Zidanem mostu V Radečah smo slavili rojstni dan kralja Petra II. Zjutraj ob 8 je bila služba božja, nato sprevod pred Gasilni dom, kjer sta v lejiem govoru pojasnila |x>men te slovesnosti gg. Franjo Cerne in šolski upravitelj Franjo Cuk. Nato je starešina gasilske župe okraja Krško g. franjo Cerne odlikoval v imenu gasilske zajednice dravske banovine 14 zaslužnih članov gasilske čete iz Radeč. Odlikovani so bili: za 30 le f no službovanje z zlato kolajno in eno palmovo vejico gg. Jazbec Ivan, Koren Štefan; za 20-letno delovanje z zlato kolajno: Kolauti Franc, Lindič Alojz. Za 15-lefno delovanje Cerne Franjo. Pepelnak Martin. Podlesnik Marcelj, Tabor Vinko, Premerštcin Robert. Za 10-letnico službovanja: z bronasto: Bevk Ivan, Plevel Karel, Sotlar Jože, Medved Karel. Sterniša Ivan. Vsim odlikovanccm casfitamo z željo, da jim dal Bog še mnogo let zdravja da bi lahko šc nadalje izvrševali to tako požrtvovalno delo. Zahtevajte povsod »SLOVENCA" Kulturni obzornik Razstava slovenskega novinarstva Tako je naslov velikemu »katalogu« k novinarski razstavi, ki so ga pod uredništvom B. Borka izdali slovenski novinarji ob 140 letnici Vodnikovih »Lublanskih noviz«, ler 30 letnici 6voje stanovske organizacije. Toda ta knjiga ni samo katalog, ni samo priložnostni zbornik ob priliki stanovskih proslav, je vse več: je knjiga, ki ima 6talno mesto v slovenski znanstveni literaturi ter bo neobhodno potrebna vsakemu, ki bo hotel študirati slovensko kulturno zgodovino. Kajti glavni in največji del knjige predstavlja bibliografski pregled vseh slovenskih časnikov in časopisov od leta 1797 (od -Lublanskih Noviz) do konca leta 1936. Po Vrhov-nikovi bibliografiji ob 100 letnici »Novic« je zdaj — po 40 letih — prišla na knjižni trg celotna, kolikor mogoče popolna zabeležba vseh slovenskih časopisov, kakor jih je zbral in opremil s kritičnimi opombami marljivi ravnatelj licej&ke knjižnice dr. J. Šlebinger. Delo predstavlja življenjski trud tega našega edinega bibliografa ter bodi priročnik vsakega slovenskega kulturnega delavca! Človeka tnika, da bi izčrpal ta bogati zaklad knjige ter pokazal od vseh strani probleme, ki se vzbujajo pri branju, loda danes moremo na knjigo le opozoriti in podčrtati samo njeno neprecenljivo vrednost. Ta del »kataloga« zavzema 170 strani ter je pregledno urejen, kronološko, in sicer tako, da nastopajo časopisi po letih, v katerem so prvikrat izšli, ter je ob tej priliki naznačeno tudi že uredništvo, izdajateljevo ter »dolgost življenja«, ki je bila pri marsikaterem le kratka. Za lahko orientacijo v labirintu imen pa sta priložena abesedno kazalo ter kazalo krajev izhajališč in tiska, na žalost pa je izostalo kazalo urednikov in izdajateljev. Trajna zasluga novinarskega društva jc, da jc omogočilo izdajo te publikacije in e tem postavilo sebi trajnejši eps-menik, kakor z razstavo, ki jc minljiva. H knjigi kot zborniku ob priliki razstave pa spadajo pozdravi častnih predsednikov: ministra dr. Korošca, dr. Kulovca, ki smo jih prinesli v »Slovencu« ob otvoritvi, dr. Kramerja in predsednika NU S. Viranta. Dalje tudi ves drugi del, ki nosi naslov »Prispevki k zgodovini slovenskega novinarstva«. Tu opisuje tajnik razstave Ante Gaber načine poročanja pri nas od najstarejših časov preko nemških in slovenskih letakov do prvega nemškega in še dalje do slovenskega časopisa pri nas (1797). Ivo Lapajne pa podaja razvojne smeri slovenskega novinarstva, to je: nekako bilanco o rasti in vsebini slovenskega časopisja, kakor se mu je pokazala ob natančnem študiranju V6eh problemov v svitu statistike. Študija je neprecenljive vrednosti, ker prvikrat podaja bilanco slovenskega časopisja ter je v nekem oziru tolmač grafikonov, ki eo razstavljeni na razstavi in ki tvorijo trdno podlago za novinarski muzej, ki sc mora ustanoviti, četudi samo pod j okriljem Narodnega muzeja. Skoda bi bilo zavreči | vse to dragocene, nazorno predstavljene izsledke. Iz le razprave je vidna načitano.st in kulturna višina Slovenije bolj kot iz debelih knjig. Razvidno jc, da pri nas pride na vsakega bralca 16.1 izvod, dočim v zagrebški poštni direkciji 9.8, v splitski 0.66. V mestu Ljubljani sami pa 365 izvodov, dočim v Belgradu 225 in v Zagrebu 153. Tudi tretji del: Novinarji in njihova organizacija spada k aktualnostim novinarske proslave. Na prvem mestu sc blesti Terseglavov esej o ->novinarju-apostolu", kjer avtor s krepko besedo in jasnostjo pokaže na notranji smisel novinarskega poslanstva, ki je tako visoko, da ima svojo vrednost in mesto ob svečeniku, pesniku in pravemu poznavalcu ved. ne morda znanstvenemu krošnjarju. Iz njegovega članka odseva lik idealista-žurnalista, ki je že publicist, ne novičar, res podoba pravega apostola; in novinarstvo kot zaklad vseh dobrih sil. Članek Rasta Pu-stoslemška se peča z začetki stanovske organizacije slov. novinarjev Tone Gmafner pa opisuje delovanje organizacije od leta 1919 do 1937. Knjige s tem in takim bogastvom ne smemo šteti zs navaden katalog k razstavi, kakor jo nekateri, ki ji nc poznajo vsebine, pojmujejo. Zato pa je tudi pri skoraj 300 straneh izredno poceni, saj velja samo 30 dinarjev ter sc uvršča nedvomno med najcenejše slovenske zbornike. td. * In heiliger Sendung. št. 7.-8., ki je v celoti jiosvečena obnovljenemu odrskemu gibauju, ki ga v Avstriji propagira Die kleinc Biihne in Josef-stadte (dunajski okraj), prinaša zanimive članke o nalogah katoličanov pri reformi igralskega ustvarjanja in delovanja. Vsi članki so ponatis govorov, ki so iih imeli priznani avstrijski pisatelji na celodnevnem zborovanju, ki ca je priredil Mali oder-: po svojem enoletnem delovanju pod geslom: Kristjan in teater«. Uvodne besede, ki jih jc govoril urednik lista dr. Anton Rodim, podajo v glavnem obris avstrijsko odrske dejavnosti od prvih početkov do danes. Pisatelj ugotovi, da jc pravemu pojmovanju ljudskega igranja sicer veliko škodovala avstrijska filmska produkcija, da ga pa vendar ni mogla zatreti. — V svojem zanimivem in globoko zasnovanem članku: Teater in krsfanstTo nani pisatelj prof. Otto Mauor odkrije jio vsestranskem in bogato podprtem razmišljanju nujno sorodstvo med dramo in krščanskim kultom. Na tej podlagi poda pisatelj teoretske misli k poslanstvu katoliškega igranja. Znani pisatelj dr. Friedrieh' Schrejvogl v svojem članku: /misel in poslanstvo teatra v sedanjosti ugotavlja, da je imelo igranje le malokdaj lepši, bolj krščanski in obenem bolj teatrski zmisel kot prav danes. Dr. Paul tirat Tliun Hohen-stein podaja v svojehi članku: Teater in pesnitev zanimive ugotovitve glede njunega skupnega in pi epotrebnega člena, publike in končuje z jasuo-vidnim stavkom Hermanna Bahra: »Kadar delajo pesnik, igralec in gledalec, v skupnem občestvu, šele takrat nastane drama, ki je prav zato v vseh velikih časih sestavni del vere. »Zanimive misli k igralskemu dušnemu pastir»tvu prinaša kaplan —mm—. V praktičnem zaglavju je kratek pregled krščanskega odrskega gibanja v inozemstvu, predvsem pa se ozira na Švico, Francijo. Poljsko. Španijo, Nizozemsko. Flamsko. Belgijo, Italijo, USA 111 Anglijo. Za Jugoslavijo pravi, da to bili storjeni samo manjši poskusi pri priložnostnih slavnostnih prireditvah, kar vsaj za Slovenijo gotovo ne drži, pa tudi na Hrvaškem vodi znani Rabadan uspešno tovrstno gibanje. Zanimivo je poročilo o prvem letu delovanja ^Malega odra v JosefstadhK. Naj sledi nekaj repertoarja: Paul Claudel: Menjava; Julius Maria Becker: Noč brez jutra, Der Briieken-geist; Max Mell: Igra apostolov; Heinz Sleto-valna igralska družina lahko dosegla še večje uspehe. Pri nas, kjer je že skoraj v zadnji vasi delavna igralska skupina, je kaj podobnega veliko teze izvesti, kot pričajo nekateri tovrstni poskusi. Prav tako poroča voditelj »Malega odra v Josefsladtuc josef Friedrieh Fuchs o katoliškem potovalnem odru, ki je gostoval s svojim programom vsak ponedeljek in torek v kakem drugem kraju. Ugotavlja tudi, da si obe potovalni igralski družini nista v nobeni konkurenci, ker igralska potovalna družina domovinske fronte »Novo življenjem širi predvsem med široke ljudske plasti posvetno umetnost, dočim katoliški potovalni oder siri med krščanskim ljudstvom versko umetnost Nadalje prinaša list poleg drugih zanimivosti tudi odlomek iz Paul Claudelovega dela: Spoznanje vzhoda. Josef Friedrieh Fuchs pa poroča o novih potih katoliškega odrskega delovanja. Sledijo še poročila o novih knjigah. Revija prinašn vseskozi globoko zasnovane in dobro premišljene Mank" teoretske in praktične vrednosti. jni Podganji zarod okrog sveta Z bojev okrog šangaja: japonski top v okolici mest«. Oblast človeka na tej zemlji ni tako utrjena, da bi mogel reči, da so mu na primer vsa živali pokorne in njegovi močni volji dokončno podvržene. Ne mislim pa tega tako (piše bistri opazovalec prirode in mislec G. Schenk), da bi moglo to mišljenje omajati že dejstvo, da tigrov udarec s šapo ubije lovca v džungli; da ga medved po-mendra ali da strupena kača umori poedinega človeka. Pri tem mislim na bolj splošne, bolj dalekosežne nevarnosti, ki spričo človeka nastopajo kot nevarnost zase; mislim na neznanske strahote živalskega navala zoper človeštvo. Tega navala ne spočno možgani in ga ne vodi pamet; vodi ga neomajna volja do življenja, nagon samoobrambe, nagon, da si za vsako ceno pribori prostora na 6vetu. Tako imajo moskiti v tajgi in tropskih, vlage polnih pragozdovih neomejeno oblast. In termiti, ki v prav tako razsežnih pokrajinah drobijo človeške storitve! Na svoje oči pa sem sredi velemesta, v manjšem predelu, videl naval že stare, z>a zmeraj spet nove nevarnosti. Naperjena je na srce civilizacije; za prazne prostore se ne zmeni, ne ograža polja in njiv. Vdira pa ta repata, rjavo-dlakasta živalska sodrga v votline mestnih cest, se drži človeških nog in je zmeraj samo tam, kjer se človek v milijonskih množicah gnete skupaj in si — slično mravljam in termitom — gradi stavbe, skladišča, barake, nadstropja in vrste hiš. — Tu šele se ta živalska sodrga razčeperi in si človeku slično ureja države. Človeku so slične tudi lastnosti te živali: žilavost, hrabrost in nekakšna »volja«. Kar sem jaz z njimi doživel, je spričo neprestanega, velikega dogajanja prav majceno, vendar, ker sem sam to doživel, ker so moje oči videle ta prizor brezsrčnega boja, se je zame ta dogodek enega dne vendarle skrivnostno spojil z revolucijo živali, ki traja že dve sto let. Najprej moramo pogledati na teh dveh sto let v zgodovini podgan — ker to so tiste nevarne živali — ta zgodovina pa je naravnost čudovita. Naval iz Azije Človeške množice so prav zagonetno in ne da bi oklevale — hitele ob preseljevanju narodov na zahod. Oceani jim niso bili prav nič v zapreko. Kakor so podgane preplavale reke, tako so ljudje preplavali morja, vedno proti zahodu, kakor bi jih z biči poganjali čudoviti nagoni. Seveda je tak mogočni naval prinašal s seboj tudi marsikaj takega, o čemer mi, sedanjiki, mislimo, da je že od nekdaj naša lastnina. Pritisk človeštva na zahod je zgrabil in vlekel za seboj marsikako rastlino in žival in na človeške noge se je obesila tudi — podgana. Ob času preseljevanja narodov se je tista mala, domača podgana velikih uhljev in z dolgim repom, ki je nekoč, v pradavnim, živela na drevju, s človekom vred borila za prostor in šla z njim od Azije pa tja v njegove kleti in skladišča in kašče severnih in zahodnih delov sveta. Medtem pa se je okrepila na vzhodu sveta, v severni Kitajski, nova vreta podgan. Ta podganji rod se je hitreje razmnoževal, je bil močnejši in rodovitnejši ko prejšnji. Te podgane 6o sivkaste dlake, svetlega trebuha; imajo kratke uhlje, krajši rep in so se izurile v življenju med človeškimi množicami Kitajske, v njenih orjaških mestih, v milijonskih pridelkih in se razmnožile po luknjah, kanalih, beznicah, ki jih ie tudi na milijone, in po smetiščih in odpadkih. Nobena človeška bolezen ni mogla biti kos temu plemenu. Kuga je pač pobrala cele rodove podgan, a kuge niso prinesli ljudje; še s svojo smrtjo od kuge so podgane raz-našale kugo in jo vprav one širile med ljudmi: vsa Mandžurija se je zaradi njih spremenila v eno samo pokopališče. Ker so bile prve podgane prišle s človeškim valom iz zahoda, so jim dali ime domače podgane, dasi niso bile nič manj domače ko tolpe onega drugega, strašnega navala podgan, ki jim pravimo sive podgane. Pohod na zahod Sive podgane niso prišle na 6vet kol drevesne živali — kakor domače podgane — in tako jim je bilo celo na Kitajskem in v Mongoliji premalo prostora. Siva podgana se je zatorej odpravila na pohod proti zahodu, polna lakote po novih potih, vsa žilava, natrpana samih podganjih »čednosti«, kakor so: železna konstitucija, zmožnost za naglo prilagodenje krajem in razmeram, nezahtevnost, okretnost in brezprimerna energija. Še zdaj je sledila toku ljudskih množic, človek bi si skoraj mislil, da je kar vohala bogastvo in natrpanost velikih mest, zdelo se je celo, ko da ji njena moč in veličina njenega strašnega, brezmejnega rodu dajeta možnost, da vidi v bodočnost, krog in krog zemlje, da vidi vse bodoče ameriške gigante mest z neizčrpnimi življenjskimi možnostmi za podgane — od podzemskih kanalov do skladišč in hribi visokih kašč najbogatejših svetovnih pristanišč. V zgodovini te zemlje skoraj ni ničesar, kar bi 6e dalo primerjati s strastjo, žilavostjo in neugnanostjo podgan, ko so v trumah hitele na zahod. Nagon za uničevanje in bojevanje jih je obdajal ko z jekleno ploščo in take so se obesile na človeka in mu sledile. Tu ne moremo govoriti o poedinih podganah, ki bi šle vštric ali druga za drugo. To je bila ena sama podgana sveta, ki je sličila pošasti z neštetimi glavami, ki se je spravila nad človeka in ga mučila in uničevala s kugo, tri-hinami in drugimi kužnimi boleznimi; ki je izpod- divji nagon, da nastopijo brzo, discipliniran!, i o manje. Nič se niso zmenile za ovire, nobenega mesta, nobene vasi niso obšle, nobena njiva, noben zid in tudi nobena voda jih ni zadržala. Strogo so se držale svoje 6meri, in sicer proti jugu dežele. Severno-južno je vodila njih nevidna podganja cesta, ki niso prav nič krenile z nje. Od Koesielda so romale skozi vasi Lette, Wehlde in Bornste. Zagnale so se v reko Stever, splezale na oni breg in odhitele naprej do reke Lippe, ki so jo pri Flas-heimu preplavale. Ne da bi trenile, ne da bi 6e odpočile, so napadle mesto Recklinghausen, odhitele v tisočih kot rjava, hiteča gmota v Herten, kjer so pri Grimbergu v tretje preplavale vodo, reko Ems-cher. Ko so imele za seboj tri in štirideset kilometrov, so slednjič izginile v bogati, obljudeni pokrajini Bochumu. Ondi so se razkropile, nič več ni bilo strnjene armede. Toda posamič in v parih so jako močno izražale svoje bivanje po kleteh in skednjih! Ves svet je postal njih domovina. Tako so na otoku Reunion, ki se je takrat imenoval še Isle de Bourbon, onemogočile kolonistom bivanje. Ljudje so ee izselili in le domače podgane, ki so bile prav tako napadene, so se mogle še uveljavljati, vendar so morale tudi one zbežati v hribe. Zavzele so Brazilijo, sive podgane so zavladale po obsežnih krajih pri Santosu, medtem ko so se domače podgane zatekle v notranjost Sao Paua in v pragozdove. Le romati, romati, to je bilo jedro njih življenja! Na Novi Zelandiji se je bila Tazšopirila posebna novozelandska vreta podgan, ki so pa bile ob prihodu sivih podgan popolnoma zatrte. Celo Kokosovi otoki v Tihem oceanu so se jih nalezli, ko jih je neka ponesrečena ladja vrgla tja na suho. Ko se je kolobar sklenil in so priromale iz zahoda v svoje pradežele — v Indijo in Kitajsko — pa njihovo romanje še zmeraj ni bilo končano. Nemir življenja še zmeraj živi v njih in pač tudi ne bo nikoli zamrl, saj niti ne vemo ne, koliko vnst romanja je bilo že pred temi pohodi za njimi. Nemir človeka jih epet in spet potegne za seboj in jih nažene v srdite bitke, ne da bi se njih rod pokončal. Ko je svetovna vojna gazila zemljo in Indijska vlada je ponudila upornim plemenom v VVazirisSnnu ob afganski meji mirovue pogoje. Že vef mesecev se tu Angleži srdito borijo zoper uporna sorska plemena. Značilne za ta plemena upornega duha in krvne osvete so njih stolpom podobne vaške stavbe. Ondotne vasi so prave pravcate trdnjave s stolpi in obzidjem, da varujejo družine spričo krvne osvete. jedala že začeta dela za nova mesta; ki je izropala njegove ladje in človeku podirala z uničevanjem skladišč in kašč njegove načrte za bodočnost. Počasi je ta pošast zapuščala azijske prostornine; njena pot je bila zaznamenovana s kugo, z mrliči, razvalinami in se ie potem dvignila preko obzorja in 6e pojavila v Evropi. Domovina: planet Nobena stvar na svetu se ne more v vsem in povsod prilagoditi novim razmeram tako kakor podgana. Termiti živijo v tesnih, ie njim primernih toplinskih razmerah, ki jih sami ne morejo prekoračiti; moskiti 60 navezani na vlažno toploto —; samo podgana je svoj zarod razškropila po vseh kotih zemlje in se je popolnoma naslonila na človeka: navadila se je na človeško prehrano, začela je živeti v človeških stanovanjih, v človeški nesnagi in njeno telo so začeli pTešinjati človeški 6okovi vseh vrst. Siva podgana zoper domačo podgano Važna sta dva dneva v oktobru leta 1727. Okolico Astrahana je porušil hud potres in je nagnal kar armade sivih podgan na nevzdržno, novo romanje proti zahodu. V teh dveh dneh in nočeh je nešteto podganjih družin preplavalo Volgo, prispelo na desni breg in se obrnilo na zahod v bogato naseljene evropske dežele. Ni jih bilo moči zadržati — in tudi ni nikogar bilo, ki bi jih bil skušal zadržati — nenehonfa so se izlivale v mesta in vasi. Niso se dvignile samo zoper človeka, marveč tudi zoper svoje sorodnice: siva podgana je naletela na domačo (rjavo) podgano in začela se je besna, neusmiljena vojna, kakršne glede na enotnost in žilavost še ni bilo v živalskem svetu. Tri in dvajset let po prehodu čez Volgo so se 6ive podgane pokazale v vzhodni Nemčiji in po vseh krajih 60 začele s strahotnim, vprav človeškim načinom preganjati domače podgane. Najprej eo zavzele le poedino hišo od nadstropja do nadstropja, dokler ni imela domača podgana le še podstrešje zase; nato so iztrebile že zdavnaj naseljene, a slabejše družine domače podgane po cestah, zapodile so še živeče potom,ke ven iz mesta in si niso dale prej miru, dokler se ni oblast sivih podgan razprostirala po vsej pokrajini. Medtem ko je trajal pohod podganje armade od Volge do Nemčije tri in dvajset let, je pa druga armada sivih podgan dospela v Anglijo že čez pet let po astrahanskem potresu, najbrž z ladjami iz Kitajske in Prednje Indije. Leta 1785 60 imele ves Harz v oblasti, a leta 1735 so jih že ladje pripeljale čez Havre in po Seini v Pariz. Tam sem leta 1926 videl v predoru podzemske železnice strahotno bitko med njimi in domačimi podganami, ki sem zaradi nje sploh začel razmišljati o zgodovini podgan in njih bistvu. Ni nam znano, kako je podganja družina urejena, kakšne postave jo vodijo in koliko družin V Santandcru so dali ujetnike v areno za bikoborbe. šteje. Vidimo pa njih enotno, strnjeno oblasrt in nikoli 6e nam še ni posrečilo, da bi jo omajali. Zvemo le za to, kar videvamo na lastne oči: za shode podgan sredi cest in za nenadno zbiranje vseh čet tik pred skrivnostnimi, sunkovitimi pohodi. Nevidna cesta Tako se je ob koncu prejšnjega stoletja na severu, pri Koesfeldu, sešlo na tisoče in tisoče sivih podgan in prešinjal jih je edino le en sam. ljudi, niso manjkale podgane. Bivale so pod deskami in lesenimi opaži strelskih jarkov; bile so prisotne v pekarnah, niso prizanašale lazaretom, vrgle so se nad zaloge živil in še grobove so napadale in so žrle vse — obleke in čevlje in papir in tudi mrliče. Le človek v svoji moči in svojem bogastvu, edino on, ki je strastno proizvajal dobrine in jih shranjeval, je mogel vzdrževati podgane in jim pomagati, da 60 se plodile in tako se do današnjih dni drži ta roparska, sovražna živalska sodrga človeških stanovanj. Knjiga bedasloč Angleški poslanik za Kitajsko, R. G. Hovve. ki bo nadomeščal težko ranjenega poslanika sira Knatchbull-Hugesisena. Neki mikado je nekoč prišel v neko japonsko mesto in si je ob tej priliki dal predstaviti najslavnejše može tistega mesta. Izmed teh mu je bil predstavljen tudi Oe Sugiura, zgodovinopisec, ki je mimo drugih knjig imel tudi veliko, debelo knjigo, ki si je vanjo zapisaval bedastoče in vra-golije slavnih mož in vladarjev svoje dobe. Ko je cesar videl debelo, v peirgament vezano knjigo in je zvedel od zgodovinarja, kaj si zapisuje vanjo, je vprašal: »Ali je v knjigi tudi moje ime?« »Dovolite, milostljivi cesar,« je odgovoril Oe Suguira, »tudi o vas je nekaj v tej knjigi.« »In kaj je v knjigi o meni?« je vprašal mikado. Zgodovinar je odprl 6tran in dejal: »Tu je nekaj o vasi« Cesar se je sklonil nad knjigo in bral: »Mikado je poslal Tamura s trideset tisoč jenov v Siam. da bi ondi nakupil belih slonov.« »Zakaj 6i pa to vpisal v knjigo bedastoč?« je vprašal cesar, ko je prebral. »Ker se Tamura ne bo vrnil ne z denarjem ne z belimi sloni,« je odvrnil Oe Sugiura. »Pozabili ste, da je Siam njegova domovina in da ne bo Španske cerkve bodo popravili V Huelvi in okolici z veliko vnemo popravljajo porušene in izropane cerkve. Več cerkva 60 mogli nedavno že izročiti službi božji, tako tudi cerkev Santa Maria de Oza v Coruni, ki so jo pred nekaj dnevi na novo posvetili. Množice vernikov so se udeležile cerkvenih svečanosti in so se ganjeni spominjali lanskih mučeniških dogodkov. inozemski brezbožnihi v Moskvo Zaradi velikih svečanosti, ki bodo leto6 ob 20 letnici sovjetske unije, je sklenil osrednji odbor moskovskih brezbožnikov, da povabi na svečanosti vrwto inozemskih svobodomiselnih organizacij. Povabila so že prejeli angleški, francoski, češki, belgijski, poljski, luksemburški in ameriški svobodo-miselci. Razen teh bodo povabljeni razni zastopniki »barvastih« brezbožnikov iz kolonij in iz Kitajske in Japonske. Gospa Krapskaia o Leninu Kakor poroča »Agencija vesti iz orienta« — je nedavno Leninova vdova predavala v moskovski tvornici »Dinamo« o Leninovem razmerju do vere. Dejala je, da je bil Lenin od 8. leta dalje brez vere in da je bil trdno prepričan, da bo ideja ateistične svetovne revolucije dokončana tedaj, ko sc bodo vse cerkve spremenile v muzeje. Leninova vdova je pozvala tvorniške delavke, naj se pridružijo brezbožništvu in naj svoie otroke vzgajato ▼ brezbožniškem duhu. dobil nikoli več toliko denarja v roke, kot ste mu ga dali vi.« »Bo že res tako,« je pripomnil mikado. »A če se bo Tamura vendarle vrnil, kaj boš pa potem storil s to opazko v svoji knjigi?« »Najmilostljivejši cesar,« je odvrnil zgodovinar, »potem bom pa prečrtal vas iz knjige in bom vpisal Tamuro v knjigo dobrih del, kar bo edino, kar bo dobrega zapisanega o propalem in sleparskem Tamuru.« „Prvi" in »zadnji" Po izgubljeni bitki ob Berezini je Napoleon, na begu pred Rusi in njihovo zimo dne 3. decerrfbre, 1812 prenočil v Molodecznovem, v gradu grofa Opinskega. Ker pa v gradu že več let ni nihče stanoval, je bilo to prenočišče cesarju in spremstvu kaj neprijetno. Napoleon je tistih nekaj ur, preden je odrinil dalje, prebil zavit v kožuh na zofi, ki so jo bili primaknili h kaminu. Ta soba je postala zgodovinsko važna; po Napoleonovem odhodu so našli na steni nad kaminom s svinčnikom napisan podpis: »Napoleon Prvi«. Cez nekaj dni pa je v istem gradu in isti sobi prenočil ruski general Kutuzov, po čigar odhodu so našli poleg Nopoleonovih besed še pripis: »in Zadnji!« »Gospod kandidat, kaj je uranij?« »Tega ne veste? Kaj pa je helij?« ».....« »Tudi ne veste? No — še nr«!ednje vpraši nje: »Kakšna je razlika med uranijem in helijem?« Spoti Tekma ženske sekcije SK Planine Ljubljana. 8 septembra Danes so sc vršile na Stadionu tekme v odbojki, namiznem tenisu in v lahki atletiki, katere je priredila ženska sekcija S.K. Planine. Tekem ao se udeležile samo članice S.K. Planine (n ' povabljenih ni noben klub sodeloval), kar dol ■ ije. da pri naši ženski mladini ni pravega razume > 'i za šport. V tem pogledu bo treba mnogo delati, kajti pri nas je bil nekoč ženski šport na zelo visoki stopnji. Ker ni bilo zunanje udeležbe, zato tudi ni bilo prave borbe, izvzeraši turnirja v namiznem tenisu, kjer ima S.K. Planina nekaj zelo dobrih in talentiranih igralk . V naslednjem prinašamo rezultate: LAHKA ATLETIKA. Skok v višino: !. Majcen 1.20 m. Ostale štiri tekmovalke, in to: Dolenc M., Tome, Pregelj in Dolenc J. so pa skočile po 1.15 m. Skok ▼ daljavo: J, Pregelj 4.09m; 2. Tome 3.79 m; 3. Majcen 3.71 m; 4. Dolenc M. 3.66 m. Tek na 60 m: 1. Tome 9.5; 2. Pahor in Merala po 9.8 (v predteku sta slednji dosegli čas 9.5, prav tako Pregljeva, Raspergerjeva pa 10.00 sek). • Štafeta 4X100 m: 1. Planina I (Rasperger, Majcen, Pregelj, Dolenc) 61.4 sek.; 2. Planina II (Tome, Mašič, Dolenc, Pahor) 64.0 sek. Turneir ▼ odbojki (dve moštvi Planine): Planina II (Dolenc M., Rasperger, Svete M., Dobrilovič, Rozman) je premagala Planino I (Dolenc J„ Majcen, Tome, Sveite L, Merala, Pirib) z rezultatom: 11:15, 15J, 16:14 Obema moštvoma pa se je poznalo, da dekleta premalo igrajo odbojko. Turnir v namiznem tenisu: Udeležilo se ga je ose migralk, med katerimi eo nekatere prav talentirane in bi z resnim treningom dosegle še lepše uspehe. Posebno sta 6e izkazali Marinko Ana in Dolenc Jelka. I. kolo: Dolenc Mary : Merala; Marinko Ana: Tome Oikica 2:0; Dolenc Jelka : Svetč Marija 2:1; Svete Ivana : Dobrilovič 2:1. II. kolo: Dolenc Mary : Marinko Ana 0:2; Dolenc Jelka : Svetč Marija 2 :0. tovorne avtomobile in avtobuse Na vseh cestah, pod velikimi tovori, po soncu in dežju, vzemite gumo »CONTINENTAL« z novim profilom, ker je v njej vgrajena kot novost zaščita zoper prekomerno segretje. Zato so te gume bolj trpežne in ceneje vozijo. Zastopstvo za Ljubljano: GOREČ d. z o. z., LJubljana TurSevo cesta l. III. kolo: Dolenc Jelka : Marinko Ana 1:2 (prav lepa igra); 1.) Marinko Ana, 2.) Dolenc Jelka. Tolaiilne: I. kolo: MeTala : Tome 0:2; Svete Marija: Dobrilovič 1:2. — II. kolo: Tome : Dobrilovič 2:1; 1. Tome, 2. Dobrilovič. Dvojice. Ou sta nastopila samo dva para, in sicer: Marinko Ana : Dolenc Mary; Dolenc Jelka : Tome Viki. — Po lepi in napeti igri eta zmagali Marinko Ana in Dolenc Jelka. Turnir je vodil Perharič Janez. Nogomet na praznih Lep jesenski dan je privabil na igrišče SK Ljubljane kakih 300 ljudi. Naš ligaš je porabil zadnjo priliko za trening. V nedeljo ga čaka težka naloga. Borba s Sarajevsko Slavijo ne bo lahka. Sarajevčani igrajo hiter in oster tempo. Trenutno so v boljši formi kot so bili spomladi konec prvenstvenega tekmovanja. Zadnja zmaga nad splitskim Hajdukom je dovolj zgovoren dokaz. SK Ljubljana je priredila domač nogometni program. Za partnerja svoji drugi garnituri je povabila Svobodo, za partnerja ligaškemu moštvu pa žilavo in tehnično dobro |>odkovano enajsto-rico.Kekc, rana If. : Svoboda 4:3 Mofrvo Ljubljančanov je bilo približno enako mo|uo kot Svoboda. Igra se je razvijala iz polja v polje skoraj ekvivalentno. Mlajša ljubljanska garda je sicer ustvarila lepo kopico zrelih šans, od njih pa je realizirala samo štiri. Svoboda jc trdo, toda nehomogeno moštvo. Nogomet te pred-tekme kvalitativno nikakor ni mogel zadovoljiti. SK Ljubljana : SK Reka 7 : 3 Tudi druga tekma, ki jo je odigral naš ligaš v — najbrž — defiuitivni zasedbi, je pokazala lep nogomet le v prvem delu. V drugem delu sla obe moštvi močuo popustili, prišla pa je zato v poštev ambicija Vičanov, ki so prevladovali na terenu. Ljubljano čaka v nedeljo težka naloga. Tehnični vodja g. Buljevjč je prav posrečeno sestavil napadalni kvintet. V tej zasedbi bo najiad igral sicer preprosto, zato pa izredno nevarno. Half. linija nima levega krilca, šiška ne spada na to mesto. Morda Obersn uspele kolesarske dirke na dolenjski progi in sicer v treh skupinah. Prvo skupino so tvorili seniorji, ki so morali prevoziti progo Rudnik—Trebnje in obratno, to je 100 km, drugo skupino so tvorili juniorji, ki so morali prevoziti 64 km dolgo progo Rudnik—Stična in nazaj. Končno so tekmovali tudi mali motorji do 100 kub. cm na progi Rudnik— —Novo mesto in nazaj. Za dirko seniorjev se je prijavilo 8 seniorjev in sicer za Ljubljanico Gartner in Grum, nastopil je nadalje po doigem presledku tudi Zcrjal, ki je vozil za Savo. Nastopila sla tudi dva Celjana. Naš Kačič pa ni vozil radi poškodovane roke. Iz Zagreb aso sodelovali trije dirkalci: Ormuž, Šolmau in Košar. Do Višnje gore so vozili vsi tekmovalci v eni grupi. Tu so se pa odcepili Gartner, Šolman, Ormuž in Žerjal, ki so vozili v eni skupini do Trebnjega. Tu je imel Ormuž defekt, Žerjal pa je zaostal pri povratku. Nadalje, je pri povratku pri Višnji gori imel defekt tudi Šolmsn. tako da je Gartner skoro brez konkurenre dosegel prvo mesto. Rezultat je naslednji: 1. Gartner Franc, Ljubljanica 3.13 1-5, 2. Sol man, Orao, Zagreb 3.17 1-5 (defekt), 3. Ormuž, Železničar, Zagreb 3.19 1-5 (defekt). 4. Grum Ljubljanica. 5. Zcrjal Sava. 6. Košar. Železničar, Zagreb (dva defekta). V skupini juniorjev na 64 km dolgi progi je slartalo '-'0 mož, vsi člani slovenskih klubov razen enega Zagrebčana Rehroviča, člana Železničarja. Juniorji so vozili strnjeno tja in nazaj, vendar jih je tinishu sodelovalo samo 12 ter je prvo niesto dosegel Zagrebčan Rcbrovič od Zelezrfičarja s 2.04.40. Nadaljna mesta so zavzeli: Gregorič Jože, Hermes; flrastar Anton, Ilermes; Sukman Franc, Hermes in Pančur, Sava. Najmanjša je bila udeležba pri dirki malih motorjev do 100 ccm. Tu je progo do Novega mesta in obratno prevozil v najboljšem času Kavčič, član Ilermesa, ki pa je danes startal za Savo. Kavčič je progo prevozil s povprečno brzino tJO km na uro, njegov čas je 2.32.1-5. Drugi se je plasiral Mihelič Jože, Hermes v času 3.20. Nekaterih vozačev pa ni bilo nazaj iz Novega mesta ,.. Publike ni mnogo prisostvovalo tekmam, ki so drugače zaslužile pozornost. Mariborski šport Podzvezno prvenstvo LNP mariborske skupine J razr. se je v nedeljo pričelo. Ze prvi dan tekmovanja je prinesel presenečenje. NaSe prerokovanje, da bodo mariborski klubi v provinci le težko prišli do točk, se jc uresničilo. 1SSK Maribor je moral v Murski Soboti prepustiti domačinom obe točki z rezultatom 3:2. Sicer je zgubil nesrečno (raomen-tana slabost vratarja, lastni gol), vendar je Mura pokazala lep napredek. V Mariboru je lanski prvak Železničar visoko porazil Rapida (4 : 1) ter kaže, da tudi letos ne bo imel pravega konkurenta. Igra je bila deloma prav dobra, napeta in kar je glavno, odigrana v mejah fairnese. •SA" Ljubljana. — .Finančni in delavni odsek se.i*. ho drevi ob a) v pruetorili restavracije I«všin., Oradišfo St. 1». Zaradi vainostt prosimo za polnosti' vilno udeležbo! — Tajnik. V nedeljo liga-leftma za državno prvenstvo SK Li :Slavija (Sarajevo) V nedeljo uas zopet obišče Slavija iz Sarajeva. Kvaliteto nedeljskega go*la nam najbolj jasno dokazujejo njegovi rezultati z lanskega li-gaškega tekmovanja, ko nas je moštvo Slavije presenetilo nepričakovano in odvzelo točke klubom. katere so vsi smatrali kot favorite. — A kako je s Slavijo letos? Belgrajski Jugoslaviji se je jedva posrečilo z veliko težavo spraviti obe točki doma. A že naslednjo nedeljo so morali smajstori s mora« polotiti orožje pred renoini-ranimi Sarajlijani, ter jim prepustiti obe dragoceni točki, čejirav je Hajduk pred tednom dni slavil zmago nad BSK-om. bivšim državnim prvakom z rezultatom 3:1! V letošnjem prvenstvu je — kakor je razvidni — treba računati s Slavijo kol moštvom, ki bo zopet presenečalo športno občinstvo. Kaj pa uuši? Tekma, ki se bo odigrala v Hedeljo \ Ljubljani, je gotovo važna iu bo služila za merilo moči prizadetih ligaških moštev. Do sedaj — kakor znano — s Concordijo in Huškoni nismo imeli sreče. Sicer je resnica, da nihče z gotovostjo ui pričakoval zmage od Ljubljančanov, vendar |>a smo vseeno gojili tiho upanje, da bo Ljubljana — čeprav težko — morda le zmagala. Računati je bilo treba z dejstvom, da so Ljubljančani igrali pred mnogoštevilnim temperamentnim zagrebškim občinstvom. Sedaj, ko stojimo pred tekmo s Slavijo (Sarajevo), z gotovostjo pričakujemo in prepričani Mno. da bodo Ljubljančani zmagali, že bodo naši fantjo le zaigrali s poirtvo-vanjem in srcem, ter vložili vse svoje znanje in trud v igro. d« doseiejo čim častnejšj rezultat ti barve bele Ljubljane. Doltnost rseh prijateljev in Ijuhileljrc nogo-mrla je, da s svojim obiskom podprejo in MVdu-tijo /o stremljenje s tistim trmprramentom. kakršnega cloi» c »Uine pnrtthlrr t*qrebiko. splitsko. sarajevsko »n belgrajska obiinstco ;a scoja molil ca! Radio Programi Radio Ljubljana t četrtek. 9. septembra: U' Harmonika solo (Staute Milan) — 12.« Vreme, iniročila — 13 (as, spored, ob- vestilu 13.U Gries: Peer Ovni, mita. Faurc: Peleas et Melisande (ploSfe) -- it Vreme, bor?« — 19 Cas. vreme, poročila. spored, obvestila - ]!).;HI Nae. ura — 19..V1 Straussi Veselite so življenja, valček (plošča) — id.ln SlovenMIna za Slovence (u. dr. Iliidolr Kolarič) — in..1« Koncert opernih spevov s apreinljevanjem k) ■ -virj.i Poje t-ii. Pavla Lovšetova. pri klavirju g. prof. Marjan t.lpovšelt. vme« Radijski orkester TJ ("as, vreine, poročila, spored — S!.i:> Rezervirano za prenos z voloscjma. Velike nagrade za obiskovalce novinarske razstave Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu Dala bo: 4 60 nagrad 10 obiskovalcem »Slovenca« celo I e to brezplačno 20 obiskovalcem »Slovenca« 6 mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slovenca« 1 mesec brezplačno 10 obiskovalcem »Slov. dom« c e I o I e t o brezplačno 20 obiskovalcem »Slov. dom« 6mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno 100 obiskovalcem »Domoljuba« celo leto brezplačno 100 obiskovalcem r. Bogoljuba« c e I o I c t o brezplačno Nagrajence bo določil žreb. Pogoji: 1. Vsakdo, ki se hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, ▼ katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. D. in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. 2. Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mora kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj. 3. Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen prospekt z lepimi slikami v bakrotisku, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Prospekt bo opremljen s številko in z žigom naše uprave in ga je treba dobro shraniti. (Nenumcriran prospekt bo na razpolago ludi drugim obiskovalcem naše razstave.) 4. V nedeljo 19. septembra bomo objavili izžrebane številke in vrste nagrade. Kdor bo imel na svojem prospektu izžrebano številko, naj prospekt s svojim natančnim naslovom pošlje na »Propagandni oddelek Slovenca« v Ljubljani, nakar mu bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so že naročniki naših listov, pa bodo izžrebani, bomo odgovarjajočo naročnino knjižili v dobro. Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Na sliki vidimo tloris razstavnega paviljona podjetij, ki so t okrilju KTD (časopisni konzorcij, tlakama m knjigarna) in prodora v paviljonu M, kjer bo kliiaraa Jugoslov. tiskarne v obratu Vsa naročila (naročnina in oglasi) za naše liste »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« se sprejemajo na velesejmu v našem paviljonu poleg; paviljona M. Ondi so Vam na razpolago tudi vsi navedeni časopisi. Istotam dobite tudi vse informacije, tičoče se naročnine in oglasov. Triperesna deteljica SpisaJ M. Kančič - Ilustriral M. Sedet. V včerajšnjem »Slovencu« je tiskarski škrat na koncu nadaljevanja zamešal vrstice. Ker bi utegnil kdo obdolžiti pisatelja, da je imel že v rokopisu takšen nesmisel, objavljamo zamešane vrstice še enkrat. »Nikar ne jokaj,« mu je sočutno prigovarjal Nande. »Nemara bova pa le našla kakšen izhod.« »Vse nič ne pomaga,« je še huje zajokal Jožek, »umrla bova, ti rečem, prav gotovo bova umrla od žeje in gladu ... Joj, kako ho mama žalostna, ko bo to izvedela!« DANAŠNJE NADALJEVANJE Ko sta tako dala duška svojemu malodušju in obupu ter 6i s solzami nekoliko olajšala srce, je Nande prijel Jožka za roko i.i mu rekel: »Pojdi, 6i bova ogledala še druge rove! Neumno bi bilo, če bi kar takole čepela in čakala, kdai pride po naju smrt.« Jožek 6i je obrisal zadnjo solzo, ki mu je spolzela po licu in brez ugovora sledil prijatelju. Tavala sta nazaj po glavnem rovu in nenadoma obstala kot pribita. Zategli, piskajoči glasovi so jima udarili na uho, kakor da bi nekdo na vse kriplje smrčal. Nande je pokazal z roko steno, pred katero 6ta stala in šepnil: »Za to steno je nekdo!« Kdo pa?« je v napetem pričakovanju izustil Jožek in ei upal komaj dihati, Nande je skomignil z ramo: Kako naj jaz to vem?!« »Nemara je duh?« je vprašal Jožek in srce se mu je stisnilo v smrtnem strahu. »Beži no,« 6e je polglasno zasmejal Nande, »kdaj si pa že slišal, da bi duh 6mrčal?!« Oglas licitacije za štampanje tiskanica Središnji ured za osiguranje radnika održati če u svojim uredskim prostorijatna u Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3-1II. na dan 16. (četvrtak) septembra 1937 prvu javnu pismenu ofertalnu licitaciju z.a štampanje odnosno dobavu znatuije količine tiskanica razne vrsti za 10 Okružnih ureda za osiguranje radnika. Ponude propisno taksirane prema odredbi T. br. 25 Taksene tarife Zakona o taksama u zatvo-renoj i zapeeačenoj kuverti imadu se predati ili poštom dostaviti Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba 305) najkasnije do 11 sati dana odredjenog za održanje licitacije, te na naledju kuverte napisati: »Ponuda ua broj 38.304-1937 za štampanje tiskanicac. Kauciju u iznosu od 5% proračunano ponudje-ne sume za domače odnosno 10% za strane valja položiti ili poštom poslati blagajni Središnjeg ureda za osiguranje raanika (soba 420) najkasnije do 10 sati dana odredjenog za održanje licitacije. Opče uslove licitacije, obrazac »Ponudet koja sadrži i posebne uslove. te obrasce tiskanica mogu interesenti dobili besplatno kod Upraviteljstva pomočil i h ureda Sredilnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 305) za vrijeme uredovnih sati svakog radnog dana. Broj 38.304-1937 od 29. avgusta 1937. Središnji ured za osiguranje radnika. Oglašujte v »Slovencu«! UNION CdARLEi B0VER kot žrtev ljubezni v filmu Kockar LOGA Kriminalni tlim HARRY PIEL in njegov najboljii prijatelj tVoliJak kot sotrudnik policije) ■EEHHa Danes poslednjičl GUSTAV FROHLlCd ln L11JA BAAROVA v družabnem velenlmu polnem dramatsklb zapleUlaiev. Ure Izkušnfave Sodeluleio: Harald Paulsen, Theodor Loos ln drugi. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din P—; tenl-tovanjski oglasi Din Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Srečke! Prodajalci sraik razredne loterije 6e Iščejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 13.945. (b) Tečaji nemščine v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče pritličje levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno), (u) EEB33 Za šolarje obleke, perilo. Hubortus-plašče itd. Dober nakup. Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana. (1) Orehi novt, 50 kg 200 din, orehi stari, 50 kg 210 din. Jedrca 5 kg SO din - franko voznina — razpošilja G. Drcchsler, Tuzla. (1) Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10, telefon 25-91. <1 Gumbe, plise, entel, ažur pred tisk In monograme hitro Izvrši Matek & Ml keš, Ljubljana, poleg no tela Štrukelj. (t) Kupimo Elektromotorje dinamo, šalttable tn števce • kupim. Hitre ponudbe upravi »Slov.« pod »Glelchstrom« št. 13853. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani. Krekov trg 10, tel. 37-52. HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni tn takojšnjemu Izplačilu — I z p o s 1 u J e vse bančne denarne, kreditne ln blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 — telefon 35-10 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MA RIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni. Suhe gobe kupujemo stalno vsako množino. Marko lungurirth, Praga XII. Londynska 18 — Teleron 281-74 Brzojavni naslov: JUNGMARK Praha. Zbudite se mlajši jutri zjutraj Presenetljiva iznajdba nekega zdravnika S 60 leti gladka koža brez gub. Zene 50 let, ki so videti prav tako mlade, kakor njih hčerke. Naj bi to na prvi mah zvenelo še tako čudno, danes je vendarle mogoče po presenetljivi iznajdbi dr. Stejskala, profe- sorja dunajskega vseučilišča. Gube nastajajo zaradi taga, ker tekom lat kožno tkivo izgublja gotove vitalna hranilne elemente. Ti elementi ae zdaj lahko nadomestijo. Dr. Stejskal je to dragoceno hrano kožnega tkiva pridobil iz skrbno izbranih mladih živali. Imenuje se • Biocel« in vsebovana je zdaj v rožnati kr?ml Tokalon, hranilu za kožo. Z uporabo te kreme se koža pomlajuje, brazde in gube pa naglo izginejo. Zene 50 let že v dobi nekaj tednov lahko postanejo na videz za 10 let mlajše. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez masti). Ta krema razkraja za-jedalce, zožuje razširjene znojnice ter napravi najtemnejšo in najodpornejšo kožo gladko, belo in mehko. Uspešni rezultati so zajamčeni, sicer pa se denar vrne. Posestva V Novem mestu naprodaj tri hiše v prav dobrem stanju. Cene din 60.000 do 125.000. Poizve se prt Jos. Klelndlnst, Novo mesto, Prešernova ulica I. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obražen] posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj tn sodit cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p V najem Hišo z gostilno, mesarijo odda občina Sv. Pavel pri Preboldu dne 5. X. 1937 v najem. Ponudbe Je poslati do 2o. sept. 1937. — Občina si pridržuje pravico oddati v najem tudi nižjim ponudnikom. če smatra to za potrebno. Stanovanja Komfortno stanovanje dvosobno |n enosobno oddam. Istotam so naprodaj stavbne parcele na sončni legi. Pojasnila dobite: Vlžmarje 59. (fi) | Šolske potrebščine zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneje v trgovini H. NIČMAN. LJUBLJANA, Kopitarjeva uli&i r . I ' ' . / + V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nenadomestljiva soproga, mama, stara mama in tašča, gospa Helena Kavčič roj. gostilničarka Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne. 9. septembra ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Škofji Loki, Fužinsko predmestje 22. V Škofji Loki, dne 7. septembra 1937. Ivan Kavčič, soprog; Janko. Jože. Peter, Pavle, Niko, France, sinovi; Tončka. Mara por. Pecher. hčeri; Metka roj. Gaber, sinaha: Josko Pecher. zet; Janko. Petrček, Joško. Adi, vnuki. Aenes Giinther: S 6 Dušica - Rožamarija ■Da. to bom storila in Harro bo počakal na lipovem deblu.« •Poslušen sem ves dan kot ovca in storim vse, kar se nn ukaže. Mar že naj odidem?« Toda Rožamarija se ga trdno oklepa in Harro opaža njeno vznemirjenost na drhtečem pajčolanu. /a hip se križata dva ženska pogleda — bliskajoča bodala — s širokim svetlim mečem! Kar sko-mizgne kneginja z rameni ter reče; »To ti moram izročiti«, ter odpenja raz svojo glavo demantni diadem. Grofa Thorsteina se polašča neprijeten občutek, kot bi bil priča dvoboja, v katerem se hočeta nasprotnika tievidoma zabosti. Ze je položila kneginja diadem z velikimi, krasnimi dragulji na mizo. da je zazvenelo in 6C zabliskalo v divjem ognju. »Oh mama. prosim ie. opusti to! Ne maram teh draguljev, predivje bliskajo. Tebi vse bolje pri-stojajo. Le obdrži jih. rn.irna! Ne bilo bi prav. da bi jih nosila jaz in nc ti. kajti ti ei kneginja! Prosim te. mama. obdrži jih!« »To nc tnore biti tvoja resna volja. Rožamarija. Jutri boš to gotovo obžalovala... llarro. ta otrok misli, da se najdejo taki dragulji ob cesti!« »To jc zadeva Rožamarije in ne veriamem, da bo preklicala, za kar 6e je enkrat odločila.'. Brž vzame z obema rokama Rožamarija de-mamno kronico ter jo ponuja svoji mačehi: »Prosim te. povej očetu, da sem tc iskreno prosila. MV I lauv >vui 3 v V/j v uiiau^ soprogo in skupno prekoračita prag novega doma. »Kako je to vse svečano. Hi • ■ . kor bi sanjala!« »Meni se je tudi nekam odtujilo tu. odkar je potihnil ves nemir rokodelcev. In vendar sem si to vse sam zamislil. Morala bi priti semkaj v beli obleki m v pajčolanu in najin dom bi bil blagoslovljen. Praznik bi se bil šele začel! Zdaj pa pojdi v sobo za kujanje in dovoli mi. — tudi jaz sem človek m smem tu tudi človek biti — da vrženi raz sebe to hlapčevsko oblačilo, ki diši tolikanj po pečenki.« »Stori, dragec, da ti bo všeč! Obleci četudi svoj jopič iz lodna z gumbi iz jelenjega rogovja, če ga še imaš!« »Ne, to bi bilo pa le prehudo! Toda, še nekaj! Teti bosta brž dospeli. Branili sta se te dobri duši. Moral sem priti z zvijačo! V Braunecku bosta vstopili na voz v prepričanju, da se peljete na kupferberški kolodvor Trdil sem namreč, da najdeta tam ugodnejšo naravnostno zvezo in tudi njuna prtljaga ju bo že čakala tam! Toda kočijaž flack ju pripelje sem. Medtem se bo tudi že stemnilo in teti nove ceste še ne poznate. Preden se bosta prav zavedeli, bosta tudi že tu. O. kako se bo razhudila teta Ulrika. kako me bo karala! Morda bo celo vzgojevalno posegla po mojih laseh kot nekdaj, ko je še vodila mojo neizkušeno mladost. Rožamarija. bodi prav ljubezniva z njima! Veselim se, silno se že veselim.« »Harro, ali ne bosta zelo hudi?« »Ah. ti ju še v tem ne poznaš, hudovala se bo moja 6tara Uli! Je či6to prav, če se ju malce bojiš, to jima je ijubo« In žc je izginil Harro po hodniku, ki veže njegov atelje 6 hišo. Rožamarija čaka nanj v ku-javi izbi, kjer zro nanjo vse njene vezene elike. Kako je vse to lepo in koliko srčne boli je skrite v teh jiestrih barvah. Ne more se odločiti, ali se naj poda v god-beno sobo, ki čaka na itiuzikalične goste, da zadosti svojemu namenu, ali v jedilnico ali pa v lastno spalnico. Toda Lize še ne bo tam! »Rada bi videla, da bi že bila tu. bi imela vsaj nekaj iz mojega ljubega Braunecka pri 6ebi!« In malo. da se ne prestraši. Kako si želi Lize! Pač ni lahka stvar prestopiti iz starega v novo življenje. In če bi bila to tudi nebesa! »Morda manjkajo stare skrbi in bolesti,« si misli otrok iz Braunecka Harro jo je našel na pragu obednice. kot bi ne vedela prav. kam bi se dala Lepo se je oblekel. Nosi modrožametast jopič, mehek ovratnik iz katerega se dviga njegov lepi. čvrsti vrat vse drugače nego iz okornih belih cevi. Kratke hlače in namesto telovnika si je ovil črno6vileno opasico! Za Junosiovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč izdaiaieli: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič