Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velji: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr, če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. Štev. 204. V Ljubljani, v sredo 5. septembra 1888. Letnilc XVI. O uravnavi Mirne. Ker je vprašanje o uravnavi Mirne jako važno za Dolenjsko in zanimivo ravno sedaj, ko dotični sklep deželnega zbora pričakuje Najvišjega potrjenja, in ker bode skrb za izvršitev te postave še večja in v gmotnem oziru težavnejša, posebno ker se bodo morali ravno vsled postave izjaviti vsi interesentje, ali hočejo postavno določeni delež troškov prevzeti, da morete potem dežela in država svoja deleža troškov prevzeti in obrniti v to podjetje — zdi se nam najprimerneje, da najprvo priobčimo poročilo deželnega odbora, izdelano po g. odborniku Deteli. Posebno pa opozorujemo na proračun troškov: »Poročilo deželnega odbora o uravnavi potoka Mirne z načrtom dotičnega zakona. Slavni deželni zbori V XIV. seji dne 21. januarija 1887 je slavni deželni zbor na dotično prošnjo nekaterih posestnikov in vdeležencev iz okraja mo-kronoškega glede uravnave potoka Mirne sklenil to-le: »Deželnemu odboru se naroča, vse kar je potrebno v smislu postave 30. junija 1884 št. 116 in ministerske uredbe 18. decembra 1885 št. 1 od leta 1886. drž. zak. ukreniti, da se že letos preiskavajo in poizvedujejo vse v predležeči prošnji in v nje prilogah navedene razmere in date, ter v prihodnjem zasedanji o tem temeljito poročati, oziroma primerni načrt zakona v zmislu zgoraj navedene postave predložiti." Izvršuje ta sklep slavnega deželnega zbora je deželni odbor v svoji seji dne 7. maja 1887 sklenil, da imata poročevalec deželnega odbora in inžener Hrasky stvar glede uravnave Mirne na lici mesta preiskavati — in sicer prvi z ozirom na kmetijske in narodno-gospodarske razmere, katere so v zvezi z uravnavo Mirne, drugi pa z ozirom na tehnično vrednost predloženega načrta. Vsled tega sklepa sta podpisani poročevalec, kakor tudi deželni inžener Hrasky potrebne poizvedbe in preiskave na lici mesta izvršila, pri tem delu pa vzela za podlago in pregledala v začetku tega poročila omenjeui prošnji priloženi od kulturnega in-ženerja c. kr. kmetijske družbe štajerske, gospoda Riharda Possek-a, izdelani generalni načrt o uravnavi potoka Mirne. Razmere tega potoka in njegovo vplivanje na okoli njega ležeča zemljišča so v dotičnem strokov-njaškem poročilu, katero je priloženo ravnokar omenjenemu načrtu, tako-le popisane: »Potok Mirna izvira v hribih med Eadečami in Litijo ter se izliva po okroglo 40 hm dolgem toku zgor sevniškega trga na desnem bregu Save v to reko. Polovica tega skupnega toka nahaja se v bolj širokej dolini, katera se pri vasi Mirna prične in nasproti vasi Dule neha. Druga polovica potoka pa teče z malo izjemami med homci in hribi, kateri ga od obeh strani tesno zagrajujejo in tako zabra-njujejo, da celo ob času povodnji ne more širokeje teči. Ce se tudi le v prvem delu njegovega toka nahajajo vsi pogoji za posebno dobro rodovitnost ondotnega sveta in bi torej kmetijstvo moglo tudi primeren dobiček dajati, prikrajša se pa ta vendar le mnogokrat, in celo se sme trditi vsako leto prav občutljivo vsled tega, ker stopa potok Mirna čez bregove svoje struge in tako provzročuje veliko škodo. Kakor se vidi iz ležnega obrisa, teče ta potok jako neredno, ker se zvija v mnogih serpentinah. Vrh tega pa je njegova struga premajhna, da bi mogla ne glede na izredno velike povodnji odvajati vsako leto 5 do 7krat nastale navadne povodnji, ne da bi ne delala občutljive škode na okolu ležečih zemljiščih. Konečno pa je ravno temu nasproti pro-točni presek struge tega potoka v spodnjem delu njegovega toka vsled udorov bregov in vsled serpentin i. t. d. prevelik in tako nereden, da še celo huda moč vode ob času povodnji ne more zabraniti, da bi se ne delali veliki kupi peska iu šute, kar prouzročuje, da se delajo potem vedno nove serpentine. Torej ni nobenega dvoma, da se daljnemu neugodnemu vplivanju navedenih okoliščin more v okom priti le, če se ta potok zistematično uravna, ker sicer bi postajal tok njegov vedno nerednejši ter bi delal na okolu ležečih zemljiščih vedno večjo škodo. Dalje mora se še poudarjati, da potok Mirna nasproti večini drugih potokov enake velikosti (in to je jako redka prikazen) ob času povodnji ne nosi s saboj rodovitnega blata, ampak večjidel le več ali manj glinast suh pesek, kateri se še le čez leta vsled vplivanja zračnih tvarin razdeli in rodoviten postaue. Tako dela povodenj tega potoka dvojno škodo, in sicer po enej strani, da vso v rasti se nahaja-jočo krmo za bi a ti, ali če je ravno pokošena, odnese, po drugej strani pa da nerodovitna glina s tem, da pokrije travnike ali njive, rast za več let zadržuje in oškoduje, kar se gledč kakovosti kakor množine vsako leto na neprijeten način ponavlja. Konečno se mora tudi še na to neugodno okoliščino opozarjati, da je svet skoraj izključljivo ilovnat in glinast, in da se na teh travnikih dobiva le tako imenovana kisla ki a j a. Bilo bi pa tudi pri večini teh travnikov naravnost rečeno nemogoče, da bi se mogli popolnoma osušiti, ne da bi se prej uravnal potok Mirna, ker je povsod edino mogoči odtok, namreč v potok Mirno, z ozirom na sedanje razmere premajhen. Ako bi se hotele zdaj zvršiti naprave za odvajanje vode, bi pa te naprave ravno takrat ne mogle služiti, ko bi to najbolj treba bilo, namreč med hudim deževanjem, ker pri vsakem takem deževanji naraste tudi potok Mirna, ki bi stopal potem nazaj v rovišča, katera so narejena za odpeljevanje vode. Iz vsega zdaj navedenega pa tudi sledi, da vse od posameznih vdeležencev morebiti za nekaj časa LISTEK. Kako so Mokronožanje zimo leta 1871. prebili. Gotovo je še marsikomu v Mokronogu v živem spominu ona osodepolna zima leta 1871, v kateri so imeli toliko potresov in o kateri je dunajski »Zvon" *) pisal, da vse svoje življenje niso toliko premolili kakor takrat. Pričela pa se je stvar nekako tako-le: Umrl je bil neki tržan, in kakor splošnje v navadi, zbrali so se zvečer razni gostje v sobo, kjer je ležal, ter si pravili razne pripovedke. Tisti večer pa je ravno stari, slepi Pihler pripovedoval zgodbo sv. Genovefe ter že do tija prišel, kjer je potem vselej rekel, »sedaj je historije ravno polovica", pa se naenkrat mrlič jame majati, in klopi, na katerih so sedeli, silno tresti. Hipoma je bilo vse pri vratih, meneč, da se je mrtvi vzbudil; a vrata so bila ozka in vsak bi bil rad prvi zvunaj, zato je navstala gnječa in vpitje, da je bilo joj. Ko so se komaj od prvega strahu zavedli ter domov pribežali, našli so tudi doma vse plahe, kajti potresa do tedaj niso še poznali. Bila je tista noč za marsikaterega nemirna, in ta in oni je sanjal, da se je vsa hiša nanj podrla, ali pa, da je mrlič res vstal. Toda tisočkrat bi se bili zahvalili Bogu, da bi bilo le pri tem ostalo, in ves strah bi bil kmalu pozabljen. Ni pa bilo tako, temveč treslo se je potem še celo zimo vsak dan in vsako noč po večkrat, in ljudje si niso bili svesti življenja. Mnogi so iz svojih zidanih hiš v lesene spat hodili, kjer ni bilo tolike nevarnosti, nekateri pa so bežali na Mirno za dlje časa stanovat. Drugi so se počasi privadili, ker dom ostaviti jim ni bilo mogoče. Priporočevali so se pa zato Materi božji na Žalostni Gori, naj bi ona prosila za-nje, in dostikrat, ko so ravno rožni venec molili, se je zatreslo. Najhujša pa je bila noč 2. decembra. Bilo je okoli jednajste ure, kar se začuje čudno bobnenje in potresovanje; takoj bilo je vse po konci. Mej tem je začela živina tuliti, psi lajati, konji s kopiti ob tla biti, in vsakdo je mislil, da se bliža sodni dan. Kar se silno potrese, toda le za kratko, čez minuto pa se strese, kakor bi se vse pogreznilo, ter trese se kakih deset sekund neprenehoma s silno močjo. Vse je bilo po konci. Ljudje so bežali pod milo mrzlo nebo ter zbirali se v procesijo na Goro k Materi božji. Bila je to polnočna procesija iz trga na Žalostno Goro, kakoršne do takrat in tudi pozneje ni bilo. Kdor je prestal ta strah, oni ve povedati, kaj se pravi potres v pravem pomenu. Odslej so ljudje nekaj časa vse noči prečuli, boječ se, da se jim še kaj hujšega ne zgodi. Treslo se je od tistih dob še na dalje, a znamenitih slučajev ni bilo ic ljudje so se počasi privadili. Kadar pa so molili opoludne ali zvečer, tedaj niso nikdar pozabili pristaviti očenašu : »obvaruj nas Bog hudega potresa". Pozneje je potres popolnoma prenehal; 1. 1876. na pomlad bilo je zopet nekaj čuti. Ko pa je bila leta 1881. ona katastrofa v Zagrebu, čutili so tudi Mokronožanje nekoliko, toda brez posebnih nasledkov. Nekaj posebnega ohranilo se je še od tistega časa, in to je: »Mokronajzarji so preveč hudobni, zato jih Bog tepe s šibo potresa!" Posebno je bil Mokronog razvpit radi kletve. Te je bilo včasih res preveč, a dandanes se je ne sliši več, kakor kjer-sibodi drugod. Prvi naš leposlovni list ima to kletev kar v pregovoru: »kolne kakor mokronavzar", toda, kakor že omenjeno, ni je toliko, da bi bila pregovora vredna. po skušane izboljševalne naredbe, namreč posamezne zabranivne in uravnavnena-prave na bi mogle skoraj prav nobenega v s p e h a imeti." Zaradi tega je dotični kulturni iuženir svoje prepričanja tako izrazil, da je pri napominanem podjetji trajna pomoč le potem mogoča, ako se to podjetje zvrši na podlagi izboljševalnega zakona dne 30. junija 1884. To, kar se je pri zvršenih poizvedbah videlo, potrjuje istiuitost v omenjenem poročilu popisanih razmer in poškodovanj pri zemljiščih, katera pro-uzročuje povodenj potoka Mirne. Po navedenem načrtu vdeleženih je osem davčnih občin. Povodenj poškoduje neposredno 700 ha ali 1216 oralov travnikov. Je pa razen teh še"drugih 100 ha ali 174 oral deloma travnikov, deloma njiv, ki bistveno zaradi tega dajo manj prihodka, kor podzemna voda previsoko stoji. Pri teh poizvedbah in preiskavah je poročevalec dalje konštatoval, da bi s primerno in dobro preudarjeno uravnavo potoka Mirne vrednost po povodnji neposredno prizadetih travnikov mogla poskočiti pri oralu najmanj za 150 gld., posredno poškodovanih pa najmanj za 100 gld. Po tem takem znašala bi povikšana vrednost zemljišč 182.400 gld., oziroma 17.400 gld. in skupaj 199.800 gld. Pri tem pa se mora tudi na to še ozir jemati, da bo potem dotičnim posestnikom tudi mogoče, svoje gospodarstvo trajno in dobro urediti, kar bode gotovo pripomoglo, da bodo ložje davke odrajtovali. Vse te okoliščine torej opravičujejo, da vsi v to poklicani faktorji ta načrt v interesu in v povzdigo ljudskega blagostanja kolikor mogoče podpirajo in njegovo zvršitev pospešujejo. S tem, kar se je ravnokar navedlo in kar je povedal imenovani kulturni inženir, bo načrt z ozirom na narodno-gospodarske razmere morebiti dovolj popisan, ter se slavnemu deželnemu zboru v naslednjem daje na znanje poročilo deželnega inženirja gledč tehničue vrednosti tega načrta: „Vsa vodogradna okolina spada v dva dela, v dva povodnji podvržena okrožja. — Spodnje okrožje sega od vasi Dule do izliva potoka Hince in je dolgo 2 Tcnr, zgornje se razteza od Mirne do soteske pod sv. Jurjem in je dolgo 10 km. Ta dva okrožja loči ozka 1'5 km dolga soteska. Za zgornje okrožje, o katerem se v dotični vlogi največ govori, bi sicer zadostovalo, da se uravna samo do omenjene soteske, k večemu, če bi se še odpravila oba tam nahajajoča se mlina. Vsled tega bi pa odpeljana voda prehitro prišla v spodnje okrožje in bi morebiti tu več škode napravila, kakor dozdaj. Zaradi tega pa je imel projektant prav, ker je nasvetoval, da se uravnava raztegne od Mirne do Dule. To pa, da je vodogradna okolina razdeljena v dva okrožja, je posebne važnosti za dotična dela, katera se bodo vsled tega mogla pričeti od dveh strani. Širokost povodnji podvrženega sveta je v glavnem načrtu še precej natanko povedana, le pri Glineku in Učevji je veliko večja, tako, da se na 610 ha zračunjena, povodnji podvržena okolina povikša na okroglih 700 ha. K tej okolini prišteti bi bilo še zemljišča okoli 100 ha, ki sicer ne trpe neposredno po povodnji, vendar pa zaradi tega, ker pod- zemna voda previsoko zastaja, kar se bode z uravnavo in z osuševalnimi napravami dalo odpraviti. Projektant navaja v namen uravnave ta-le sredstva, namreč da se skrajša tok potoka, da se naredi atruga potoka ožja in da se odpravijo stalni jezovi. S temi sredstvi se namerava doseči, da se bode struga poglobočila, padec bo večji in voda se bo hitreje odtekala. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. septembra. Notranje dežele. Cesar bo prišel v Belovar dne 12. sept. ob '/s8. uri zjutraj. Vojaških tamošnjih vaj se vdcleži enajst batalijonov pehote, devet domobranskih batalijonov, šest škadronov ulancev, štirje škadroni domobranskih huzarjev in osem baterij. Cesaričinja Štefanija je včeraj zjutraj ob V48. uro došla na cesarski ladiji „Greif-' v Senj, kjer jo je jako slovesno sprejel narod. Mesto je bilo slavnostno okrašeno. Ob 12. uri se je prestolonaslea-nica odpeljala čez Vratnik v Otočac pri najkras-nejšem vremenu. Avstrijsko-rumunska mejna komisija je zaradi upora kmetskega prebivalstva začasno ustavila delo, da po možnosti prepreči posredovanje orožne sile in prelivanje krvi. Rumunski pooblaščenec general Penkovie je odpotoval v Bukarešt, da poroča o stanji stvari ter dobi nove informacije od vlade. Govori se, da je došel dne 2. t. m. zvečer grof Pariški „incognitou na Dunaj. Bolgarski minister Stojlov, ki se je mudil na Dunaji 10 dni, je predvčerajšnjim odpotoval v Italijo. Tnanje države. Srbska kraljica je došla v Bukarešt, ne da bi se bila sešla s kraljem. Zato pa prinaša „Times" odgovor kraljičin na kraljevo tožbo, koji je sestavila Natalija s pomočjo svojega svaka, kneza Gregorja Ghike, in dveh pariških odvetnikov. Ta odgovor, koji je poslala konzistoriju, temeljito zavrača kraljeve obtožbe. Kraljica posebno povdarja, da ni nikdar obravnavala s kraljevimi sovražniki, pač pa z nasprotniki Garašaninovimi; ti možje pa so po njenem mnenji najboljši prijatelji Milanovi, saj jih je slednji pozneje sam poklical v ministerstvo, može, kot Bi-stiča, Gruiča i. t. d. Z ruskim poslanikom ni nikedar kovala spletk, marveč ga le v zasebnih zadevah sem ter tje prosila za svet. Tudi ni nikedar delovala na to, da bi se odpovedal kralj prestolu. Milan se je pač mnogokrat njej, ministrom in raznim članom diplomatskega kora nasproti izjavil, da ga ne veseli več vladanje in da bo odstopil. V takih slučajih seveda je biia njena materina dolžnost storiti vse, kar so zahtevale koristi njenega sina — prestolonaslednika. — Nekaj dni sem se govori v Belgradu, da so Milanu svetovali vplivni srbski veljaki, naj se odpove na korist svojemu sinu proti temu, da se mu dovolijo do smrti njegovi dosedanji dohodki. Novi bolgarski list Rizovov, kojega prva številka je izšla minolo nedeljo, priporoča, naj se spravijo vse stranke, naj se sestavi koalicijsko ministerstvo , ter svetuje, naj bolgarske krize ne smejo rešiti tuje države, marveč Bolgarija sama. Vsled te vstajne pisave in razžaljenja princa Ferdinanda je vlada zadušila list, izdajatelja Rizova pa je zaprla ter odredila zoper njega kazensko postopanje. Mej tem ko del ruskega časopisja sovražno postopa zoper Avstrijo vsled ščuvanja posebno nekaterih budimpeštanskih listov, je na drugi strani v Rusiji močno gibanje, ki se ne dd premotiti vsled časnikarskih napadov ter ima pred očmi le prave koristi obeh velesil. Mej drugimi se potezajo tudi „Novosti" za približanje Rusije k Avstriji. To je po mnenji lista težavno, a jako potrebno. Rusija noče vojske, a bolgarsko vprašanje se diplomatskim potom tudi ne more rešiti, ko bi se prezirala Avstrija. Nemško časopisje je popolnoma molčalo o napadu na pariškega veleposlaniškega uradnika. Ko so pa v Niči zaprli nemškega vohuna, pričeli so pa berolinski listi očitati francoski vladi, da je ona zakrivila napad, ker sistematično hujska zoper Nemčijo, čudno, da tega v Berolinu niso vedeli, predno so v Niči odvedli v zapor vohunskega pruskega častnika! V Berolinu jim mora biti mnogo na tem ležeče, da odvrnejo splošnjo pozornost od dogodka v Niči. „Politische Correspondenz" pojasnuje italijansko potovanje nemškega cesarja: Kralj Hum-bert si je sam izbral Rim kot kraj sestanka; nemški cesar je večkrat, tudi nunciju Galimbertiju nasproti izrazil željo, da bi rad osebno pozdravil papeža Leona XIII. Obiskal torej ne bo v Rimu samo enega, marveč dva vladarja. Vse razne trditve papežu sovražnih listov, ki so se opirale na bivanje nemškega cesarja v Rimu, so torej prazne izmišljije. Knez Bismarek je poslal Vatikanu pojasnila, ki so popolnoma zadovoljila vatikanske kroge. Nemški cesar spoštuje Leona XIII. kot vladarja rimskega, pravnega vprašanja pa se ne dotika. Pred nekaterimi dnevi se je razširila vest v Berolinu, da se je odpovedal nemški državni kancler. Malo se je vrjelo tej trditvi, vendar pa ima nekoliko podlage. Po mnenji berolinskih poluuradnih glasil namerava namreč Bismarek ločiti ministerstvo zunanjih zadev od posla državnega kanclerja in združiti vojno in mornarico v eno domobransko ministerstvo. Virtemberški dvorni in vojaški krogi so jako razdraženi zoper Prusijo. Slednja namerava premestiti več virtemberških generalov v prusko vojno, da narede prostor v virtemberški vojni za pruske generale. Virtemberški generali se ustavljajo temu načrtu ter pravijo, da se raje odpovedo službi. V Štutgartu očitajo berolinski vladi, da hoče vir-temberško armado podrediti pruskemu povelju. Boulanger je minolo soboto došel v Hamburg, od kodar je odpotoval v Kodanj, da obišče Svedijo in Petrograd. Turčija je začela obračati večjo pozornost na ^bolgarske roparje", ker se boji, da bi postalo to gibanje kar čez noč politiškega značaja. Poročila s srbske meje in Carjigrada javljajo, da je Turčija zbrala veliko vojakov ob srbsko-bolgarski meji ter utrdila tabore pri Romanovu in Gilanu. Kakor se poroča iz Rumunije, sporazumela sta se Demeter in Joan Bratiano tako, da Demeter Bratiano prevzame vodstvo narodno-liberalne stranke ter slučajno stopi kot predsednik na čelo ministerstvu. Temu dogovoru se je pridružil tudi Fleva. Konservativci pa so na drugi strani sklenili zvezo z junimisti. Izvirni dopisi. Iz Idrije. 8. septembra. Pred kakimi 14 dnevi prišel je v naše mestice k svojim prijateljem in bratom po Kranjskem zdaj dobro znani gospod Ludovik Kuba, vrli Čeh, ki izdaje slovenske pesmi z napevi. Občudoval ga je vsak, ko ga je slišal tako lepo igrati na glasovir, koliko urnost ima v svojih prstih. Vrli domoljub pa je za kratek čas nas zapustil ter se podal v Cirknico, Ribnico, Novo Mesto, Črnomelj in Metliko ter ondi med priprostim na- Tudi je nekoč neki list, če se ne motim, 1. 1882., prinesel dopis, v katerem „potovalec po Dolenjskem" pravi, da je slišal, da imajo v Mokronogu šolo za kletev, čemur moram pa očitno oporekati, in omenjeni gospod se gotovo preje ni bil prepričal o resnici svojih besedij. Lep spomin na ono osodepolno zimo je kapelica sv. Janeza Nepomuka. Le-ta svetnik je imel dolgo časa leseno kapelico, katera se je bila pa počasi podrla, in sv. Janeza so djali na neki pod pod streho. Ko pa se je jelo tresti, jeli so takoj premišljevati, da je to kazen radi sv. Janeza. Kmalu so se dogovorili ter sezidali sv. Janezu novo kapelico , katera še sedaj kaže hvaležnost in pokoro „Mokronajzarjev". —lj. Tri dni na Reki. Zapisal Hrvat iz Dalmacije. Pred dvema letoma sem prvikrat prišel s paro-brodom iz Dalmacije na Reko. Ker so i naša dalmatinska primorska mesta lepa in imajo velike palače, lepo vrejene ulice in druge stvari, s katerimi se Reka slavi, zato se njenej lepoti nisem začudil. Kaj nema naš Spljet? Govoriti o cerkvah v Spljetu nisem se namenil. Takrat sem spoznal Reko toliko, kolikor se more v dveh urah. Moral sem jo na povelje starešine zapustiti, vendar sem se n&dejal, da jo bom še enkrat obiskal. To svojo željo gojil sem vedno do letošnjega desetega avgusta. Ta dan sem imel ravno lepo priložnost z jednim svojih tovarišev obiskati jo. Nekoliko po jednajsti uri sva prišla tje. Poslovil sem se s tovarišem, ker je moral potovati dalje. Že štirinajst dni je bila velika vročina, ali isti dan gorelo je kamenje. Ob petih zapustim gostilno, da si ogledam mesto. Kam hočem, nisem vedel. Srečam človeka in ga prosim za plačilo, da bi me spremljal. Nagovorim ga hrvatski, a on: „Come? Ella non sa parlar Italiano?" („Kako, ali ne znate govoriti talijanski?") „Ne, gospod", odgovorim mu, samo da vidim, kaj mi bo rekel. Zdaj se je on razjezil nad menoj in oni „Ella" promenil je v Ti: „E come tu hai potuto venire a Fiume?" („Pa kako si mogel priti na Reko?") „Zakaj, gospod, ne bi mogel priti na Reko, ker ta zemlja je hrvatska". „Ya al di.....tu e la tua krvatska". (Jlodi k vr... ti in tvoja Hrvatska"). In s tem pozdravom sva se razšla. Tako sem moral sam naprej. Ker mi niso ulice bile znane, sem po trikrat na ravno isto mesto prišel. Slednjič sem se vrnil v gostilno „Trattoria ali' agnello" in se vsedel za mizo. V gostilni bilo je veliko ljudi. Nagovorim nekega na pogled izobraženega človeka in mu žalosten povem, kaj se mi je pripetilo z nekim Italijanom. Kaj mislite, da mi je ta odgovoril? Obrnil se je in smejoč se rekel je svojim tovarišem v talijanskem jeziku: „Ta je gotovo Dalmatinec". Ko vidim, da tudi tukaj nisem našel pravih ljudi, šel sem naprej. Zdaj mi je bilo treba prenočišča iskati. Srečam na ulici nekega človeka, po zunanjem sodil bi čevljarja, in ga vprašam, kje bi mogel to noč prespati. Bil je tako prijazen, da me je peljal v neko hišo. Premišljal sem, kaj sem v malih urah na Reki doživel. Največ mi je zvenel po ušesih oni odgovor: »Kako si mogel brez talijanskega jezika na Reko priti?" Tisti večer bi mu skoraj mogel pravo dati. V dveh urah svojega hoda po Reki nisem mogel ni jednega hrvatskega napisa videti; celo „iči" so se prevrgli v „ich". Tisti večer zapazil sem v neki ulici ime svojega znanca, nekdanjega pravega Hrvata; žalibog, zdaj piše svoje ime na talijanski „ich". Sklenil sem, zjutraj obiskati ga in vprašati o njegovem „ich". (Konec prih.) rodom nabiral narodne pesmice. Danes pa smo imeli zopet čast tega prijaznega gospoda imeti v našej sredi. Tudi tukaj pri nas nabira in išče hrane za svojo izdajo, pohiti h kaki gospici, potem zopet k drugemu gospodu, da mu eden ali drugi zapoje kako naroduo pesmico; učeni mož pa mej tem že sekirice postavlja in na mah imaš storjeno delo. Vrlemu domoljubu pa tudi vsak rad v njegovem podjetji pomaga, saj govori lepo slovenski in iz njega govori le čista prijaznost do vsacega in ljubezen do naroda. Za lepe zabavne večere se izkaže le potem hvaležno svojemu prijatelju in domoljubu idrijsko mesto, da priporoča tega učenjaka, ko nas zapusti in potuje zdaj v Istro, Gorico, Koroško potem na Bolgarsko in Srbijo, vsem prijateljem glasbe, posebno pa prečastitej duhovščini in učiteljem, da ga s svojimi močmi v njegovem podjetji podpirajo in si to lepo izdajo naročijo. Tako bodemo v kratkem imeli lepo zbirko narodnih pesmi na svoji mizi. Gotovo tudi idrijska čitalnica in ^delavsko bralno društvo" ne bodeti zaostali. Za tako veliko žrtvovanje za ves slovenski narod mu kličemo: Mnogo sreče pri podjetji! Iz Ljubna v savinjski dolini, 2. septembra. Ljubezen do svojega naroda more in mora biti jeden najdragocenejših biserov v čednostnem vencu vsacega moža, — rekel je nepozabni Slomšek. Da, blagor narodu, ki ima može, v kojih čednostnem vencu se blišče biseri gorke ljubezni do naroda, domovine; kateri se neustrašeno borijo za drage svetinje njegove. Slovenci v ožjem pomenu moremo se ponašati z lepim številom slavnih mož iz naše srede. A kot vejica velike slovanske lipe pa tudi smelo in s ponosom kažemo ua one može, kojih srce bije za ves slovanski rod brez izjeme. In prvim tem neustrašenim boriteljem za vero pravo in domovino drago opravičeno prištevamo prevzvišeuega vladiko Josipa Juraja Strossmayer-a, katerega dela so velikanska. Hvaležni slovanski narod pa tudi ne pozabi za to poklanjati mu dokaze zahvale svoje. Razna mesta, številna društva in občine imenovale so ga svojim kastnim udom. In tem pridružiti se v dokaz priznanja velikih zaslug imenoval je občinski odbor v Ljubnem diko Slovanstva Josipa Juraja Strossmayer-a v svoji seji dne 11. junija t. 1. svojim častnim občanom, ter odposlal mu v to svrbo dne 23. avgusta krasno diplomo. Nastopni, dne 1. t. m. županstvu došli odgovor mora srca razvneti, zatorej ga podam v celem obsegu: „Slavnomu odboru slovenske občine Ljubno, koji me je u svojoj sjednici od 11. junija t. g. iz-volio imenovati častnim svojim občanom i priposlati mi u tu svrhu krasni diplom, častim se oviem izjaviti najtopliju moju zahvalnost. Bog dragi blagoslovio slavno županstvo, krasno stanovničtvo slovenskoga Ljubna i svu dragu Slo-veniju. Ja se ponosim, što sam občanom tolikih slovenskih občina, jer su brača Slovenci čestit, radin, razborit, moralan i nabožan narod; stoga več od mnogo godina polazim na liečenje u krasnu Sloveniju. Bog dragi izpunio sve plemenite želje drage brače Slovenaca! Pomagao ih u njihovom svetom i pravednom nastajanju!" Ker o proslavljenji štiridesetletnice vladanja Nj. veličanstva cesarja Franca Josipa I. dne 19. avg., koje je občina Ljubno priredila, do sedaj nisem čital še nikjer poročila, usojam si jaz ono slavnost nekoliko opisati. Priznati moram, da je bil 18. in 19. dan meseca avgusta na vso čast vrlim Ljuben-čanom. Že v soboto vršeče se priprave, mnogobrojtie slovenske in cesarske zastave, lepi mlaji in mično olepšane hiše pričale so jasno o vsesplošnjem navdušenji ljudstva za kolikor mogoče dostojno praznovanje redke in velike svečanosti. Zvečer pa, ob 1/,9. uri, ko je že temna noč svoje krilo razpela, naznani gosti strel topičev začetek slavnosti, milo trijančenje zvonov se oglasi, hiše po trgu se krasno razsvetlijo, in na trgu pred farno cerkvijo zbrani domači pevski zbor zapoje v navzočnosti prostovoljne požarne brambe ter mnogo-brojnega ljudstva vbrano cesarsko himno, kateri so sledili navdušeni, zrak pretresajoči „živiou! Potem zasvira lučka godba, in začne se mirozov po trgu. Drugo jutro, v nedeljo, zbralo se je na Bforštu" obilno število v občini bivajočih rezervnikov in do- mobrancev, od koder so ob '/a10. uri združeni s prostovoljno požarno brambo, občinskim odborom, krajnim šolskim svetom in šolsko mladino korakali v farno cerkev, kjer je bilo blagoslovljenje krasne šolske zastave, šolski mladini v spomin štiridesetletnice Nj. veličanstva podarjene. Od tod je bil sprevod na Rosule in tam slovesno sv. opravilo z zahvalno pesmijo. Po službi božji podali smo se na „foršt", kjer je bilo za veselico vse prirejeno. Na krasno olepšani oder stopi preč. gosp. župnik, razloži mnogo-brojnemu od daleč in blizu došlemu ljudstvu v krepkih in jedrnatih besedah pomen slavnosti in k sklepu zakliče Nj. veličanstvu trikrat nživio", kateri je ljudstvo navdušeno in gromovito ponavljalo, pevski zbor pa cesarsko himno zaoril. Zatem sledilo je defilovanje vojakov in prostovoljne požarne brambe pred cesarsko podobo, pogoščenje šolarjev, tombola, petje, godba in sploh prosta zabava. Le prekmalu nas je razgnala temna noč na domovja. Preč. gospodu župniku pa, ki so 100 komadov knjižice „Naš cesar Franc Jožef I." za razdelitev iz svojega kupili, dalje vrlemu gospodu županu, kakor tudi slavnemu občinskemu odboru, krajnemu šolskemu svetu ter drugim sodelovateljem pri slavnosti in sploh narodnim ljubenčanom kličem: Slava! Poročilo mestnega fizikata o zdrav-r stvenem stanji meseca julija. I. Meteorologično opazovanje. Srednje stanje zrakomera 733-5 mm. Srednja toplota 18-4° C. Srednja mokrota 65°/0- Deževje v celem meseci 246 mm.; 18 dni je deževalo, 1 dan toča, 10 dni z gromom in treskanjem, 1 dan nevihta, 8 dni megla. Popolnoma jasen ni bil nobeden dan, pol jasnih je bilo 22, popolnoma oblačnih 9 dni. Srednje oblačenje neba za celi mesec po meri 1 :10 — 65. Veter je bil južno-zahodni in vshodni. Voda v globini 2-61 m. II. Zdravstveno stanje je bilo v tem meseci prav povoljno. Bilo je malo bolnih, in ti večji del le vsled vnetja pljuč iu pljučne mrene. Veliko je bilo katarov črev pri otrocih. Nalezljivih bolezni so zdravniki naznanili: škrlatico lkrat, difterijo lkrat, koze iu kožice 3krat, vročinsko bolezen 2krat, davico lkrat. III. Umrljivost. Vsega skupaj je umrlo 92 oseb, in sicer 52 možkih in 40 ženskih ; od teh je bilo 40 tujih. Po bolezni je umrlo: vsled bolezni možgan in živic 13 oseb, vsled bolezni prsne votline 11 oseb, vsled bolezni želodca in črev 19 oseb, vsled prirojene slabosti 6 oseb, vsled starosti 6 oseb, vsled bolezni mokrače 3 osebe, vsled telesnih poškodb 2 osebi, vsled občnih bolezni 4 osebe, vsled vročinske bolezni 1 oseba, vsled osepnic 1 oseba, vsled jetike 26 oseb; izmed slednjih je bilo 10 tujcev. Raztelesenje izvršilo se je dvakrat, enkrat zdrav-niško-redarstvenim potom, da bi se ustanovil vzrok smrti, drugi pot pa od strani c. kr. deželnega sodišča. Umrlih je bilo po starosti: Do 1. leta 16 oseb, od 1.—5. leta 7 oseb, od 5.—10. leta 2 osebi, od 10.—20. leta 2 osebi, od 20.—30. leta 8 oseb, od 30.—40. leta 15 oseb, od 40.—50. leta 11 oseb, od 50.—60. leta 12 oseb, od 60.—70. leta 6 oseb, od 70.-80. leta 3 osebe, od 80.—90. leta 7 oseb; mrtvorojeni so bili 4. Iz civilne bolnišnice je došlo nastopno poročilo: Koncem junija je ostalo 440 bolnikov; meseca julija jih je prirastlo 334, torej se je skupaj zdravilo 774 bolnikov. Od teh je ozdravelo 181 oseb, premeščenih v druge zavode in tacih, kojim se je zboljšalo zdravje, bilo 117, umrlo jih 36, mrtvorojen je bil 1; ostalo je torej koncem julija v bolnišnici, hiralnici sv. Jožefa, blaznici itd. 463 oseb. Na medicinskem oddelku bilo je mnogo bolnih vsled vnetja pljučnih mren in plevritičnih eksudatov, več slučajev vročinske bolezni in mnogo revma-tizmov. Na opazovalni oddelek bili so sprejeti 4 bolniki; 2 sta bila zdrava odpuščena, 2 premeščena. Na kirurgičnem oddelku je prirastlo veliko število bolnikov; večinoma so bile telesne poškodbe vsled pretepov in nesreč pri strojih. Rane se niso povoljno celile. V bolnišnico za koza ve je bil sprejet eden sam bolnik. V vojaški bolnišnici je ostalo 41 bolnikov, prirastlo jih je 58, ozdravelo 46, premeščenih in odpuščenih je bilo 10, umrl je 1; ostalo je torej koncem meseca julija 43 bolnikov. V otroški bolnišnici na Poljanah je ostalo 16 bolnih, prirastlo jih 7, ozdravelo 5, premeščen 1, umrl 1; ostalo jih je koncem julija 16. Zdravile so se nastopne bolezni: bolezni oči 6krat, bolezni kosti lkrat, scrophulosis 6krat, bolezen želodca 4krat, jetika 2krat, druge bolezni 4krat. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) XI. Gospod zbornični tajnik poroča o naslednjih vprašanjih, s katerimi se je obrnilo c. kr. okrajno glavarstvo kočevsko do zbornice: 1. Ali smejo branjevci trgovati s sladorjem, kavo, nadomestili kave in rižem? 2. Ali smejo prodajalci živil prodajati tudi slador, kavo in nje nadomestila? 3. Ali smejo kramarji prodajati vse vrste sukna, krojnega blaga, obleko, slador, kavo, kavna nadomestila in riž? 4. Ali sme čevljar in prodajalec usnja prodajati tudi slanino in svinjsko mast? Za rešenje teh vprašanj merodavna sta §§ 36. in 38. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. štev. 39. Kar se tiče pravic branjevcev in prodajalcev živil, poslalo je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom od 20. septembra 1883, št. 25.881, trgovskim in obrtniškim zbornicam imenik tistega blaga, s katerim smejo trgovati, da se o tej stvari izjavijo. V tem imeniku navedeni so naslednji proizvodi, katere smejo prodajati branjevci in prodajalci živil, namreč: 1. pekarski proizvodi; 2. ščetarsko blago; 3. drva; 4. prsteni proizvodi; 5. poljski in vrtni pridelki; 6. zelenjad; 7. leseno blago; 8. sočivje; 9. mlinski izdelki; 10. mlečnati proizvodi; 11. sadje; 12. kuhinjska sol in kis; 13. vrvarsko blago; 14. povojeno meso (izimši surovo meso); 15. slamnato in ličnato blago; 16. lojnato blago; 17. netilno blago. Ker pa še do zdaj ni določeno, da smejo branjevci in prodajalci živil prodajati te proizvode, morajo se še zmeraj, ako presojamo pravice branjevcev in prodajalcev živil, uvaževati stari propisi. Po teh propisih, posnetih po grofa Bartha zborniku zakonov in po naredbah spadajo v prodajanje živil: 1. vse vrste žita, seno, slama iu vse vrste sočivja; 2. vse vrste moke; 3. mlečni proizvodi, maslo, osoljeno in neosoljeno surovo maslo, sir in mleko; 4. mala in velika klavna živina, slanina, loj, sveče in milo (gubernijska kurenda od 17. marca 1813); 5. sadje, jajca, perutnina in zelenjava (gubernijska naredba od 10. decembra 1817); 6. citrone, pomaranče, smokve in druge slične sadne vrste, katere nazivamo s splošnim imenom ovočje in sadje. (Dvorne pisarne dekret od 24. novembra 1824 in 29. oktobra 1825; gubernijski kurendi od 8. decembra 1824 in 12. novembra 1825.) K trgovstvu živil spada tudi branjevstvo z ozirom na proizvode, spadajoče k živilom. (Gubernijska naredba od 19. januarija 1802, gubernijska naredba od 10. junija 1822, dvorne pisarne naredba od 23. januarija 1823.). Z gubernijsko naredbo od 24. novembra 1824 bilo je branjevcem v Gradcu dovoljeno, prodajati razven predmetov, spadajočih v tr-govstvo z živili, tudi naslednje predmete, kateri so bili branjevcem na Dunaji z dvorne pisarne dekretom od 23. oktobra 1817 prizuani, kakor: vse ščetarsko blago, bičnjake vseh vrst, gozdno in berch-toldsgarnsko metličje ter črni melni pesek, ter tudi: ptičarski pesek, slamo, ličje, križce, preslico, pisalno in snažilno kredo, črni cvet, frankfurtsko črnilo, žveplo, kresivne kamene, gobo, železne kroglje, žoge, pločevinaste žlice, vse vrste medicinske moke, bez-govo cvetje, kamilice, seno, rezanico, slanike, pole-novke, vse ščetarsko blago, pletenice, konopljino, belo in črno smolo, žaganje, laško olje, vse vrsta žebljev, vse berchtoldsgarnsko blago, apno, jerme-narske biče, pernate pahljače in omela. Ko se še omenja, da se na Kranjskem včasih izdajejo pridobitni listi za branjevstvo s sladorjem, kavo, itd., misli odsek, da, ako ti pridobitni listi ne opravičujejo izrečno trgovati s sladorjem, kavo, nadomestili kave in rižem, dotični trgovci ne smejo trgovati s temi proizvodi, dokler ne dobe v to pravice. __(.Daljo prih.) Dnevne novice. (Srbski kralj Milan) odpotoval je včeraj s kraljevičem Aleksandrom in spremstvom iz Postojine v Opatijo. Pred odhodom je daroval ondotnim revežem 300 gld. (Podoknico) g. deželnemu glavarju dr. Pokiu-karju priredilo je sinoči slov. pevsko delavsko društvo »Slavec" pod vodstvom svojega pevovodje g. viteza Janušovskega. Nad 40 pevcev močan zbor pel je izborno tri pesmi. V »Popotniku" in »Slovanski pesmi" odlikoval se je kot solist gospod Meden. Gosp. deželni glavar zahvalil se je s kratkimi pa krepkimi besedami. Pevci in občinstvo odzvali so se z navdušenimi živio-klici. (Iz Celovca) se nam poroča, da bo v petek dne 7. t. m. odpotovala s Koroškega 20 članov broječa deputacija, večinoma posestniki iz podjunske, rožne in ziljske doline, v Ljubljano k slavnosti 25-letnice »Sokola". Mej njimi bodo tudi znani domoljubi gg.: Gregor Einspieler, profesor Hutter. V. Legat, J. Eakeš, Fr. Hrašovec, Radoslav Hočevar, Ivan Sirnik, Franc Mihelj in drugi. Dne 8. t. m. izročili bodo slovesno zastavi »Sokolovi" kot časten dar v imenu koroških Slovencev krasno izdelan in dragocen trak, ki ga je napravila dunajska tvrdka »Josip Deiller". Trak je narejen od težke svile in nosi v zanjki jugoslovanski grb (polumesec z zvezdo). Na belem traku ima napis: „Koroški Slovenci", na rdečem: »Ljubljanskemu Sokolu"; na obeh spodnjih delih pa: »Ob 251etnici" — »Dne 8. sept. 1888." — Na konci dičijo trak težke rese (tranže); vse delo je od čistega zlata. Koroški Slovenci hočejo s tem darom pokazati, da vedo čislati in ceniti delovanje »Sokolovo", ki ima za probujo naroda po vseh pokrajinah velike zasluge, in da bodo tudi v prihodnje s svojimi brati na Kranjskem živeli v jedinosti in zvezi. (V bogoslovje) sprejeti so, razun že prej imenovanih, še naslednji gg.: Matevž Kos iz St. Janža, Franc Žvan iz Kamne Gorice, Karol Len as i iz Ljubljane, Ivan Toporiš iz Tržiča, Ivan Jelene iz Dobrave. — G. Aleksij Ušeničnik je sprejet v rimsko bogoslovno vzgojevališče, kjer že leto bivata njegov brat Fran, pa Ivan Koren. Vseh naših bo-goslovcev bode torej letos 97 v Ljubljani, in 3 v Rimu, torej ravno 100. Dvanajst jih bo bivalo pri oo. lazaristih, sedem v Alojzijevišču, drugi pa v glavnem semenišču. (Za kozami) je umrlo po izkazu c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico v župnijah: Brezovec 43, Ig 5, Črnuče 13, Dobrova 49, Št. Jurij 10, Ježica 25, Sv. Katarina 1, Šmarije 24, D. M. v Polji 28, Šmartino 40, Rudnik 30, Sostro 20, Št. Vid 65, Želimlje 3, Polhov Gradec 31, Horjul 1, Vrhnika 24, Preserje 19, Črni Vrh 1, v Spodnji Šiški in na Viču 9, v šentpeterski župniji izven mesta 55, vseh skupaj 496, po odstotkih največ v Rudniku, namreč 3 69°/0. (d. pl. Radics,) znani kranjski zgodovinar, našel je za časa svojega bivanja na Ogerskem v mestu Kiseku (Giins) obširen popis brambe nekdanje te trdnjave proti Turkom 1. 1532. Ta popis je za kranjsko zgodovino posebnega pomena, ker je tedanji kranjski deželnini glavar, Nikolaj baron Ju-rešič, zapovedoval posadki proti sultanu Solimanu. (Umrl) je dne 4. t. m. v M o k r o n o g u po dolgi bolezni v tukajšnjih krogih dobro znani gosp. Ivan Tisen v 42. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! (Pokojnine diurnistov.) Ministerstva so naročila državnim oblastvom, naj nasvetujejo za pokojnino one diurniste, ki so več let služili državi in onemogli. Pokojnine bodo se odmerile po službenih letih in osebnih razmerah, vendar ne bodo smele presegati polovice zadnje plače. (Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo) zboruje jutri v Kamniku. (Premembe pri sodništvn.) Premeščeni so sodniški pristavi: J. Reinhart iz Radgone v Lipnico, dr. Viktor Wagner v Radgono iu baron Giovanelli iz Smohora v Weitz. Imenovana sta pristavoma avs-kultanta Josip Zhishman za Ivanico in Fr. Drešnig za Šmohor. (Vabilo) k veselici, katero priredi v i -pavska čitalnica v soboto, dne 8. septembra (Mali Šmaren), v svojih prostorih. Spored: I. Kvatal »Noč". — II. Ipavec: »Slovenec sem". — III. Hajdrih: »Jadransko morje". — IV. »Oproščeni jetnik", šaloigra v enem dejanji. — V. Komičen prizor. — VI. Prosta zabava. — Med točkami in pozneje svira kvintet Hein. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. (Morskega volka), štiri metre dolgega, pripeljali so v ponedeljek na Reko; ribiči so ga vjeli pri Lukovi. (Goriške trgovinske zbornice) predseduik je zopet E. baron Ritter-Zahony, namestnik njegov J. P a t e r n o 11 i. Telegrami. Dunaj, 5. septembra. Cesar in prestolonaslednik sta se nekoliko časa mudila v Bu-dejevicah, kjer sta si ogledala po povodnji opustošeni del mesta, potem pa sta došla na Dunaj. Cesar je podaril preplavljenim v Bu-dejevicah pet tisoč goldinarjev. V Požunu je povodenj odtrgala enajst s pridelki obloženih ladij. Praga, 4. septembra. Voda upada od po-ludne. Tudi z dežele dohajajo enaka poročila. Brno, 4. septembra. FML. pl. Reimann, ki je bil nedavno tu sem premeščen, je popoludne umrl. Peterburg, 4. septembra. Ruska carica je clanes dopoludne došla s spremstvom v Carskoje Selo. Dijon, 5. septembra. Ne daleč od tukaj sta trčila skupaj ter skočila iz tira dva vlaka. Dvanajst mrtvih, dvanajst ranjenih. Umrli so: V bolnišnici: 30. avgusta. Janez Voltrin, delavec, 38 let, jetika. 31. avgusta. Rajmund Spindler, pisar, 45 let, Haemopte. T uj c i. 3. septembra. Pri Maliču: Crahovac, Sehulz, Gesler in Ružička z Dunaja. - T. Golling, c. kr. major, z Dunaja. — Skdelski in Lindenlaub, trgovca, z Dunaja. Pri Slonu: Vrbancič, potovalee, iz Celja. — M. Pvelzl, nadzornik, iz Gradca. — Hartman, c. kr. stotnik, iz Kamnika. Vri Južnem kolodvoru-. Dr. \Volf, mornarični zdravnik. iz Pulja — Franc Pance in Janez Pleteršek, posestnika, iz Mokronoga._ Vremensko sporočilo. Kazpis učiteljske službe. o) Na novo ustanovljeni jednorazrednl narodni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se oddaja ■f" i»)m®> »i Prosilci naj prilože: krstni list, spričala nravnosti, sposobnosti in dosedanjega službovanja. Oziralo se bode na prosilce, sposobne za vodstvo več-razredne šole. Plače 600 gld. in funkcijska doklada proti pogodbi. Prošnje s prilogami do 12. septembra t. 1. ali neposrednje na društveno vodstvo ali pa po načel-ništvu tržaške možke podružnice (prof. Mate Mandič, Tiskarna Dolenec) Trst. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 1. septembra 1888. Ustanovljena leta 1847. J. J. NAGLAS-A T^j ubljana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseli v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave j><> iiajnixjili cena.li. (72) Črnilniki gratis in franko. O p B Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera T mm toplomera po Celziju 4. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 739'4 7391 740 2 106 21-4 14-8 brezv. sl. szap. sl. szap. megla jasno a 000 Srednja temperatura 15'6°C., za 0 7° pod normalom. I>imajska borza. (Telegrafično poročilo.) 5. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 70 kr. Sreberna „ 5% „ 100 » „ 16% » 82 „35 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 50 „ Papirna renta, davka prosta..............97 „ 60 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...',. 883 „ — „ Kreditne akcije ..........314 „ 10 „ London.............122 „ 65 „ Francoski napoleond....................9 „ 70 „ Cesarski cekini ....................5 „ 81 „ Nemške marke . ........59 „ 80 .. Tužnim srcem javljamo podpisani sorodnikom, znancem in prijateljem vest, da je Vsemogočnemu bilo vseč, drazega nam očeta, gospoda Antona Povšž-ta, posestnika, danes ob ll1/., uri zvečer po daljši bolezni, previdenega s sv. zakrameti za umirajoče, v 86. letu njegove starosti k sebi v boljše življenje pozvati. Truplo nepozabnega ranjcega preneslo se bode v četrtek dne 6. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše št. 22. — kolodvorske ulice na kolodvor južne železnice, od koder se prepelje v Kresnice, kjer se bo v petek t. j. 7. t. m. ob 8 uri zjutraj na ondotnem pokopališči položilo v rodbinski grob k večnemu počitku. Svete maše zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah. Blagi pokojnik bodi priporočen v pobožno molitev in spomin. V LJUBLJANI dne 4. septembra 1888. Anton in Franc S. Povše, sinova. Uršula Wesner roj. Povše, hči. XXXXXXXXXXXXXXXXXX X Brata Eberl, x izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov ^ in napisov. X ^ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. I? S BL