Kmefijske zbornicc po predlogn Kmetske IKK. za s pretežno kmetskimznačajem, ki ima na ozemlju zbornice svoj sedež in šteje 50 članic. Občni zbor Kmetske zveze v Mariboru dne 10. decembra 1930 je sklenil sledeče: Kr. vlada blagovoli čimprej izdati modern zakon o kmetijskih zbornicah, ki bo: 1. temeljil na načelu direktne, tajnc in proporcijonalne volitve v kmetijske zbornice. 2. Odločujočo besedo v zbornicah imajo samo izvoljeni zastopniki; strokovnjakomnamcščencem naj pripada le svetovalna pravica. 3. Posameznim banovinskim kmetijskim zbornicam naj zakon omogoča najširši razmah, da bo vsaka zbornica zamogla vršiti svoje važne naloge v skladu s stanjem kmetijstva svojega okoliša. — Občni zbor je pooblastil načelstvo, da. po teh smernicah izdela načrt zakona o kmctijskih zbornicah. Izvršni odbor je na podlagi pooblastila načrt izdelal po vzoru najuspešneje delujočih kmetijskih zbornic v drugih državah ter ga po podnačelniku g. min. Vesenjaku osebno izročil g. ministru za kmetijstvo g. dr. Šibeniku; poslal ga je tudi vsem banom in kmetijskim oddelkom vseh banovin. Načelstvo Kmetske zveze je v svoji seji dne ll.maja načrt odobrilo. 1. Banovinske kmetijske zbornice. Kmetijska zbornica se naj ustanovi za vsako banovino posebej. Le tako bo mogla vsaka kmetijska zbornica vršiti svoje važne naloge v skladu s stanjem kmetijstva svojega okoliša. Naloga banovinske kmetijske zbornice je, da zastopa, pospešuje in ščiti koristi kmetijstva, kmetovalcev in kmetskih delavcev, odnosno poslov, ter skrbi, da se ustvarijo ugodni pogoji za socijalni, gospodarski in kulturni napredek kmetskega ljudstva. Kmetijska zbornica ima poleg mnogih drugih nalog predvsem pravico, da vladi daje mišljenje o načrtih zakonov, uredb in naredb, ki zadevajo kmetske interese; vlada je dolžna nasvete in predloge kmetijske zbornice upoštevati. V banovinsko kmetijsko zbornico se iz vsakega sreza voli vsaj po en član in en namestnik; iz srezov z nad 20.000 prebivalcev se na vsakih nadaljnjih 20.000 prebivalccv voli po en član in en namestnik, pri čemer se ostanek nad 10.000 šteje kot polno število. Poleg izvoljenih članov pošlje v kmetijsko zbornico po enega člana «n enega namestnika vsaka Zadružna zvc- 2. Direktne, tajne in proporcijonalne volitve. Kmetijska zbornica se voli na štiri leta z enakim, neposrednim in iajnim glasovanjem po proporcu na podlagi obveznih kandidatnih list. Volilne edinice so srezi, voli se po občinah. Volilno pravico in dolžnost imajo brcz ozira na spol po dovršenem 25. letu starosti: 1. kmetski posestniki-lastniki, ki obdelujejo zemljo s svojimi družinami; 2. Uživalci in zakupniki kmetskih posestev, ako na posestvu s svojimi družinatni kmetujejo nad eno leto; 3. kmetski delavci (tudi posli, sinovi in hčere ter drugi domači, ki doma delajo), če se vsaj tri Ieta bavijo s kmetijstvom; 4. kmetijski strokovnjaki — javni nameščenci — ter strokovni učitelji na kmetijskih šolah. Izvoljen pa zamore biti v kmetijsko zbornico, kdor ima vsaj tri leta aktivno volilno pravico. 3. Delovanje kmetijske zbornice. Organi kmetijske zbornice so: predsednik, odbor, odseki, skupščina, nadzorstvo. Skupščino tvorijo vsi člani kmetijske zbornice. Skupščina voli za vso štiriletno poslovno dobo predsednika, odbor ter člane odsekov in nadzorstva, odobrava proračun in obračun ter sklepa o važnejših zadevah.- Skupščinske seje so redoirta javne. — Odbor tvorijo predsednik, podpredsednik in trije odborniki. Odbor pripravlja delo za skupščino ter izvršuje njene sklepe; skrbi, da se pripravljajo in izvršujejo zakoni, ki so v interesu kmetijstva. — Za predposvetovanje si skupščina iz svoje srede osnuje odsekc, za pregledovanje poslovanja in računovodstva pa izvoli tričlansko nadzorstvo. Strokovnjakom — nameščencem pripada le svetovalna pravica. Kmetijska zbornica si ustanovi zbornični urad, ki posluje pod vodstvom predsednikovim. Stroške kmetijske zbornice krijejo: dohodki iz lastnih naprav in prireditev, prispevki države in banovine, prograsivne dokladc na državno zemljarino in morebitni prispevki strokovnih korporacij. 4. Zveza kmetijskih zbornic. Banovinskc kmetijske zbornicc se združijo v Zvezo kmetijskih zbornic. Naloga Zveze ic da proučuje splošna agrarnopoli- tična vprašanja ter išče sredstva za tiapredek kmetijstva in zaščito kmetskih koristi v državi; da pri osrednji vladi zastopa' interese vseh kmetijskih zbornic ter daje vladi mišljenje o važnih vprašanjih, ki zadevajo skupne interese vseh kmetijskih' zbornic. V Zvezo kmctijskih zbornic pošlje vsaka banovinska kmetijska zbornica. poleg predsednika šc enega člana, ki ga izvoli skupščina za vso štiriletno poslovno dobo. Zveza si izvoli predsednika in podpredsedriika ter imenuje glavnega tajnika. Od 11.—13. maja se je v ministrstvu za. kmetijstvo vršila konferenca o zakonskeni načrtu kmetijskih zbornic. Kaksen bo končni uspeh teh posvetovanj, ne vemo podrobno. Kmetska zveza pa bo preko svojega načelstva vztrajala pri svojeis načrtu.