Leto LXV
PoMnln« plačana » gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 13. aprila mi
Štev. 83 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
Telefoni uredništva In uprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96
EOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
(Jprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Belgrad je dostojno sprejel
predsednika turške vlade
»Nadaljevanje započete mirovne politike na Balkanu"
Turški obisk
V nedeljo zvečer se je pripeljal v Belgrad turški ministrski predsednik Izmet Ineni v spremstvu svojega zunanjega ministra Ruždi Arasa. Prišel je, da vrne predsedniku vlade dr. Stojadinoviču obisk, ki ga je jeseni lanskega leta napravil v turški prestolici. Turška državnika ostaneta gosta Jugoslavijo nekaj dni in bosta po zaključnih razgovorih z našim ministrskim predsednikom obiskala najbolj slikovite kraje naše jadranske obale, med potom pa si bosta ogledala nekatere važnejše industrijske naprave v naši državi.
Ni treba posebej povdarjati, da smo obiska predsednika Izmet Inenija veseli ter tudi ponosni, da mu imamo priložnost pokazati, kako visoko ga v naši državi cenimo, njega osebno kakor tudi njegovo domovino. Saj predsednik Izmet Ineni poleg Kemala Ataturka, ki ju veže najbolj prisrčno prijateljstvo, eden največjih turških vojskovodij, ki je svoje vojaške sposobnosti pokazal v najbolj temnih trenutkih povojne turške zgodovine, ko je bila njegova domovina na tem, da podleže vsiljivemu tujcu. Izmet paša je znal navdahniti mlado turško armado s pogumom in z vero v zmago ter jo je vodil od zmage do zmage, dokler da po par genijnlno zasnovanih bitkah svoje domovine ni očistil tuje navlake in jo svobodno vrnil nazaj turškemu narodu. Saj je Izmet Ineni potem, ko je domovino osvobodil, odložil meč ter postal najbolj spretni turški diplomat ter je zmagam na bojiščih dodal še zmage za konferenčnimi mizami evropskih diplomatov. Potem ko je svoje vojaške uspehe dal tako rekoč potrditi od Evrope z mednarodnopravnimi pogodbami pa je odložil diplomatsko aktovko ter je postal predsednik turške vlade in voditelj notranje gospodarske in kulturne obnove nove Turčije. Petnajsto leto že stoji na čelu vlade in je svoji domovini ob tvorcu nove Turčije Kemalu Ata-turku vtisnil pečat svojega ustvarja jočega genija. Jugoslavi jo je ta tihi, a vedno delovni mož s svojim obiskom visoko počastil jn jugoslovanski narod z izrazi svojega spoštovanja ne bo štedil, (la mu dokaže, kako so pri nas v časteh ljudje, ki svojo domovino tiho ljubijo, a ji za njeno svobodo in njen napredek vse žrtvujejo.	.
Nas bi kajpada najbolj zanimalo vedeti, kakšni in kateri so predmeti, o katerih se bodo turški državniki in naši posvetovali. Naša država je danes tako v ospredju evropske politike, da tako izredno važen obisk no more in tako rekoč tudi ne sme pomeniti zsrolj uradne izpolnitve diplomatskih obredov. Pri obiskih državnikov so obredi dandanes potisnjeni na drugo stopnjo, mod tem ko jo postalo pri njih glavno — delo. Ako se ozremo po političnem obzorju, ki ob j cm n tako Turčijo kakor našo državo^ in odmerja skupne življenjske interese obeh držav, se nam sama od sobe vsil jujejo nekatera vprašanja, o katerih bodo v Belgradu razpravljali. Katera?
Osnova turško-jugoslovanskih odnošajev je prijateljski in nonapadalni pakt, ki sta ga obe državi dne 27. novembra 1933 v Belcrndu podpisali ter zaključili dolgo povojno dobo, v kateri je bilo razmerje med Turčijo in Jugoslavijo zavito v temo raznovrstnih nepojasnjenih in nerazčiščenih nesporazumi jen j. Ta pakt je bil tako rekoč zadnji korak k sklenitvi Balkanske zveze, ki je bila dne 9. februarja 1933 sklenjena in v Atenah podpisana od Turčije, Jugoslavije, Romunije in Grčije. Potemtakem je samo po sebi razumljivo, da se bodo belgrajska posvetovanja sukala okrog učvrstitve prizadevanj, ki so rodila tako pakt z Jugoslavijo kukor Balkansko zvezo, torej okrog vprašanja, kako naj bi sc ves balkanski polotok pomiril, vključivši Bolgarijo in bi na jugovzhodu Evrope nastalo velikansko mirovno ozemlje, ki bi bilo nedostopno za vsako vojno nevarnost. Turčiji in Jugosjaviji, ki sta vojaško in politično najmočnejši državi na tem koncu Evrope, pripada dolžnost, da vodita I3alkan ven iz nevarne v mirovno cono. V Belgradu bodo poiskali načine in sredstva, kje in kako sc naj mirovno delo nadaljuje in nikakor bi ne bili presenečeni, če bi bivanje turškega ministrskega predsednika v Belgradu zares nc rodilo kakšnega novega dejanja na Balkanu, dejanja, ki bi ga zapadna Evropa zopet imenovala senzacijo.
Ako nadalje prelistamo povojno zgodovino Turčije in se zanimamo posebno za pakte, ki jih je sklenila z raznimi državami na evropski celini, dobimo naslednjo zanimivo sliko: Dne L junija 1928 leta je bil podpisan prijateljski pakt med Italijo in Turčijo. Dne 5. januarja 1929 prijateljski pakt med Turčijo in Madjar-sko Dne 17 septembra 1933 prijateljski pakt med Turčijo in Grčijo. Dne 27. novembra 1933 prijateljski pakt med Turčijo in Jugoslavijo, naslednjega mcseca istega leta pa prijateljski pnkt mod Turčijo in Romunijo. To omrežje paktov je samo zase značilno ogrodje zgradbe, ki ji manjka še prava vsebina. Ako dodamo še prijateljski pakt. ki ga je dne 29. septembra 1928 Italija sklenila z Grčijo, potem ko je dne 6. aprila 1927 podpisala prvo prijateljsko pogodbo z Madjarsko in nekoliko pozneje z Bolgarijo. ter prijateljsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo z dne 25. marca 1937, se ne moremo ubraniti vtisa — v luči najnovejših struj v evropski politiki — da se bosta jugoslovanski in turški ministrski predsednik razgovarjala o možnosti, kadar bi poslala aktualna, da se ustvari noke vrste sodelovanje med Italijo in Balkansko zvezo v smislu, du bi se to ozemlje nevtraliziralo za primer kakšnega vojnega spopada med velesilami. V ta namen jo treba odstraniti še nekaj manjših ovir. kot je na primer dejstvo, rla Italija še ni priznala dardanelske pogodbe, ki jo Turčija smatra za njen obstoj bitno, nn-lnlje dejstvo, da Italija še vedno ni priznala nedotakljivost turškega ozemlja, čeravno je 7 njo podpisala prijateljsko pogodbo. Nočemo posegati naprej v razvoj dogodkov Zdelo ce nam je pa potrebno, da opozorimo na zanimivo n-rod je pnklov. med katerimi doseda.i ni bilo nobene pmotrene vezi. a ki v bodočnosti prav lahko dobijo svoj jasno označen cil|.
Končno je treba v zvezi s sodobnimi političnimi prizadevanji v Evropi opozoriti tudi na
Belgrad, 12. aprila, m. Predsednik turške vlade Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždi Aras sta se s svojim spremstvom pripeljala v Belgrad snoči ob pol 10. Ob prihodu visokih turških gostov, ki vračata obisk, ki ga je lansko leto napravil v Ankari predsednik jugoslovanske vlade Stojadinovič, je bila belgrajska železniška postaja vsa v zelenju in v domačih in turških zastavah. Na peronu je bila urejena tudi častna četa naše vojske z zastavo in godbo. Pred prihodom espres-nega vlaka, s katerim sta se pripeljala Izmet Ineni in Ruždi Aras, je prišla na poslajo vsa jugoslovanska vlada s predsednikom Stojadinovičem, generaliteta, diplomatski zastopniki držav Male zveze in Balkanskega sporazuma, med njimi tudi bolgarski poslanik Popov, ter še večje število |>o-slancev in senatorjev. Iio je privozil ekspresni vlak na postajo, je vojaška godba zaigrala turško državno himno. Najprej sta se pozdravila predsednika vlade dr. Stojadinovič in Izmet Ineni, nato pa dr. Stojadinovič in Ruždi Aras. Izmet Ineni je za tem obšel v spremstvu predsednika vlade dr. Slo-jadinoviča in vojnega ministra generala Mariča častno četo. Stojadinovičeva soproga je Inenijevi izročila krasen šopek cvetja. V dvorski čakalnici je Stojadinovič visokim turškim gostom predstavil številne narodne poslance ter zastopnike raznih gospodarskih in kulturnih organizacij.
Gostje so se takoj nato, burno pozdravljeni od številnega občinstva, odpeljali v Tcokarovičevo vilo, kjer so bili za Inenija pripravljeni prostori, turški zunanji minister Ruždi Aras pa je šel na turško poslaništvo, kjer bo za časa svojega bivanja v Belgradu stanoval.
V	Belgradu bo na čast turškemu predsedniku vlade Izmetu Ineniju te dni več prireditev.
Na vseh postajah, kjer je ekspresni vlak, s katerim se je preko Bolgarije v Jugoslavijo vozil turški predsednik vlade izmet Ineni, se je zbralo večje število občinstva na čelu z zastopniki oblasti. Sprejem je bil že na vseh teh vmesnih postajah nad vse prisrčen.
V	Sofiji je turškega predsednika vlade sprejel sam predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov s soprogo ter dvorskim svetnikom Grujevim. Nad vse topel pa je bil sprejem visokih gostov na prvi jugoslovanski postaji, v Caribrodu, kjer je turškega predsednika vlade pozdravil v imenu vlade ban moravske banovine Marko Novakovič. Krasen sprejem je bil tudi v Nišu. Tu je vojaška godba zaigrala turško državno himno, visoke goste pa je pozdravil niški župan Zivkovič.
Izmet Ineni bo s svojim spremstvom oslal pri nas v gosteh nekaj dni ter bo ob priliki svojega bivanja v Belgradu obiskal tudi nekatere kraje izven Belgrada.
Pri knezu namestniku
Belgrad, 12. aprila. AA. Danes ob 13 je Nj. kr. Vis. knez namestnik priredil v Belem dvoru na Dedinju svečano kosilo na čast nj. eksc. predsedniku turške vlade Izmetu Ineniju in njegovi gospe. Na kosilo so dobile vabilo te-le osebnosti: Teufik Ruždi Aras, turški zunanji minister; predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, predsednik narodne skupščino Stevan čirič, ministri Spaho, Marič in 15eh-men, turški poslanik na našem dvoru dr. Alihaj-dar Aklaj z gospo, naš poslanik v Ankari Branko Lazarevič, Šefket Fuad Hcedži, šef protokola turškega zunanjega ministrstva, Dževat Acikalin, šef drugega oddelka zunanjega ministrstva, Bedit Uzeren, šef kabineta predsednika g. Inenija, Tufik Amir Ilodžamoz, šef kabineta turškega zunanjega ministrstva, poslanci Salas Džimdžos, Nečijelin Sa-bak Šalih, Rifki Ataj in Asimus Šefkati fstinjeli, svetnik turškega poslaništva v Belgradu, Nedžali Sezeri, turški vojaški ataše v Belgradu, prvi adju-tant Nj. Vel. kralja general Nikola Hrislič, maršal dvora Nj. Vel. kralja Boško Colak-Antič in upravnik dvora polkovnik Jovan Leko.
Popoldne se je dr. Stojadinovič znova sestal s turškim državnikom, na kar so vsi skupaj v skupščini obiskali skupščinskega predsednika g. čiriča. Nocoj priredi na čast gostoma dr. Stojadinovič banket, na katerem bosta oba predsednika vlad izmenjava zdravic. Po banketu pa bo v Gard-nem domu velik sprejem.
Zdravice v Gardnem domu
Na koncu nocojšnjega banketa v Gardnem domu je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič pozdravil svoje goste s tole zdravico:
Dr. Stojadinovič
»Ekscelenca! Dragi tovariš in prijatelj! Zelo zadovoljen sem in zelo srečen, da se mi ponuja priložnost pozdraviti v prestolnici Jugoslavije kot dragega gosta predsednika vlade in enega izmed najavtoritativnejših zastopnikov prijateljske republike Turčije.
Pred sedmimi mescci sein imel čast prebiti nekaj nepozabnih dni v prestolnici Turčije v osebnih stikih z vami in s tistimi, ki so novo Turčijo popeljali po poti napredka in jo dvignili na današnjo zavidanja vredno višino. Teh nekaj dni mi je zadoščalo, da se je utrdila v meni vera v moč vaše domovine in obenem v trajnost čustev iskrenega in resničnega prijateljstva, ki druži turško republiko s kraljevino Jugoslavijo. To prijateljstvo, čigar temelje sta v zgodovinskem trenutku postavila dva velika poglavarja naših držav, se je raz-
Ankara, 12. aprila. AA. Anatolska agencija poroča: Današnji jutranjiki priobčujejo obširne članke o toplem sprejemu, ki sta ga doživela predsednik turške vlade Izmet Ineni in zunanji minister dr. Ruždi Aras v prestolnici prijateljske in zavezniške Jugoslavije, in prijateljskim in bratskim člankom o Turčiji, ki so izšli v jugoslovanskih listih za ta obisk.
Poluradni »Ulust poudarja iskrenost, ki ka-rakterizira izjave Izmeta Inenija, pred njegovim odhodom iz Carigrada in pravi, da bi tudi brez teh izjav imeli komentarji jugoslovanskih listov, ki niso nič manj iskreni, pomembne reperkusije na vseh področjih. List poudarja dejanski pomen teh manifestacij, ki spremljajo obisk g. Izmeta Inenija in pravi, da predstavljajo najboljši izraz solidarnosti in globokega duha vzajemnega razumevanja med obema državama. Balkanske države so preživele vojno kot Sateliti velesil in kot elementi nesloge, toda bodočnost bodo prav tako kakor danes vodile svojo lastno balkansko politiko in nadaljevale poslanstvo, ki jim gre za obnovo in utrditev splošnega miru.
»Drunliurijct« pa pravi: Italijansko - jugoslov. sporazum je dogodek, ki ne pomeni niti najmanjše žrtve do prejšnjih obveznosti Jugoslavije; še več, morda vsebuje celo novo poroštvo miru. No bi bilo netočno, če bi ga s stališča Sredozemskega morja spravljali v zvezo z getlemanskim dogovorom! z italijansko-britanskimi in z milanskimi razgovori. S spoštovanjem je treba sprejeli na znanje ukrepe, ki služijo miru, in bilo bi pravično, smatrati vredne pohvale tiste, ki se kažejo sposobne, da ustvarjajo takšne ukrepe. Katastrofo vojne je treba pojmovati kot eno izmed skrajnih možnosti. Pravi državniki so tisti, ki kolikor le
vijalo in napredovalo zadnja leta vzporedno z našimi zavezniškimi in prijateljskimi zvezami z drugimi državami Balkanske zveze. Danes doživlja nov sijajen dokaz v obisku, ki ga je vaša cksce-Icnca izvolila storiti Belgradu Bkupaj z mojim dragim prijateljem Ruldi Arasom.
Ekscelenca in dragi tovnriš! Mnogo prej kakor sta stopila na tla Jugoslavije, je glas o redkih in velikih vrlinah, ki so se tako srečno združile v vaši osebnosti, prodrl do šo tako oddaljenih krajev naše kraljevine. Jugoslovanski narod vidi in spoštuje v vas hrabrega rojaka, modrega državnika in velikega domoljuba. Vso t« so vrline, ki so srru našega ljudstva blizu in drage. Zato naš narod v vaši ekscelenci z iskrenim občudovanjem pozdravlja dragega in spoštovanega gosta in odličnega zastopnika Kcmalove Turčije.
Toda obisk vaše ekscelence v Belgradu ni samo manifestacija trajnega in iskrenega prijateljstva med obema državama, temveč je hkratu tudi izraz naše vzajemne želje, da naj se nadaljnje, utrdi in razširi miroljubna in ustvarjalna politika, ki smo jo razvijali v okviru Balkanske zveze in ki jo tako srečno dopolnjuje Mala zveza. Naši dve državi sta dali zadosti dokazov, da želita iskreno in dejansko sodelovanje s svojimi zavezniki in trajen mir z vsemi sosedi brez razlike. Sestanek zastopnikov naših dveh držav je že sam po sebi dejanski prispevek miru in radosten pojav za vse tisle, ki si iniru resnično iele.
Dvignem čašo na čast nj. eksc. Kemalu Ala-turku, predsedniku turške republike; na vaše zdravje, dragi gospod predsednik in prijatelj, na zdravje gospe Ineni, na zdravje svojemu prijatelju Ruždiju Arasu in za napredek in veličino prijateljske in zavezniške turške republike.
Dr. Stojadinoviču je odgovoril v krasno zasnovani zdravici predsednik turške vlade.
morejo služijo miru. Jugoslavija je prav tako kakor Turčija prepričana, da s tem, da služi miru, najbolje dela tako za svoj rodni narod, kakor za človeštvo. Ta skrb izvira ne odtod, da bi sc bala vojne, temveč ker mi vsi zelo cenimo, veliko vrednost in velik blagoslov miru. V službi miru, je dejal predsednik vlade, se naslanjamo na našo narodno moč, ki je nikakor ne bomo pustili vnemar in ki jo bomo v prvi vrsti uporabili, da poj-derno po dobri poti. Predsednik naše vlade vrača obisk dr. Stojadinoviču, predsedniku vlade prijateljske in zavezniške države, obisk, ki ga jo dr. Stojadinovič storil v jeseni v Ankari. Toda prijateljske zveze med obema državama so tako čvrsto in tako iskrene, da sega to potovanje čez okvir navadnega obiska, in da upravičeno pomeni v očeh prebivalstva velik politični dogodek.
Tudi »Journal d'0ricnt< poudarja prijateljstvo, ki druži obe državi, nato se pa ustavlja pri obisku g. Inenija in pravi: Poudariti je treba pomen osebnosti, ki jo Turčija pošilja v Belgrad. Potovanja g. Izmeta Inenija ne bi moglo biti, če no hi vnaprej vedeli o veliki prisrčnosti jugoslovanskih čustev do Turčije. Kar se tiče vzajemnih čustev, je na strani Turčije vtelesenje teh čustev Izmet Ineni, saj je za Kemalom Ataturkom najčistejši izraz vsega najboljšega v današnji Turčiji. In za Ataturkom je njegov glas v tej deželi najavtori-tativnejši; zato je Izmet Ineni mož. in simbol. Uglednejše osebnosti ros nismo mogli poslati v močno, prijateljsko in zavezniško Jugoslavijo. Ali je sploh potrebno pripomniti, da se bo v takšnih okoliščinah, tisto, kar se bo govorilo na sestankih med državniki obeh držav, tudi neposredno uresničilo? Ti razgovori IkkIo torej potrebni in jasni. In če je treba kaj storiti, se bo to tudi storilo, in sicer hitro.
Pri kraljici Mariji
Belgrad, 12. aprila. AA. Danes ob 5 popoldne je Nj. Vel. kraljica Marija priredila čajanko na dvoru na Dedinju na čast nj. eksc. predsedniku turške vlade Ineniju in njegovi gospe. Poleg visokih gostov so bili na čajanki turški zunanji minister dr. Ruždi Aras s člani turške delegacije, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, poslanik g. Ali Hajdar Aktaj z gospo, svetnik turškega poslaništva v Belgradu Istineli. turški vojaški odposlanec v Belgradu Sezeri, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič z gospo, maršal dvora Colak-Antič, naš poslanik v Ankari llranko Lazarevič, dvorni dami ga. Hadžič in Djundjerska in polkovnik Branko Pogačnik.
Pakt Romunija - Italija
Gibanje za sporazum Romunije z Madjari
Rim, 12. aprila, b. Časopisje priobčuje članek, ki brez dvoma odgovarja smernicam režima v zunanjepolitičnem pogledu.
Članek se bavi s sporazumom med Italijo in Romunijo, ki se bo po rimskem naziranju v kratkem sklenil, in je podpisan od Rino Alessija, ki je tudi za pakt med Italijo in Jugoslavijo delal v italijanskem časopisju razpoloženje.
Članek pravi, da med Romunijo in Italijo rav-notako ne obstoja nobeno dejansko nasprotje, kakor ne obstoja med Turčijo in Italijo in med
to, da imamo Turčija. Italija. Grčija in Jugoslavija tuko rekoč skupne meje na vodah Sredo-zemskegu morju. Tudi tukaj na Sredozemskem morju, predvsem v njegovem vzhodnem delu. opažamo nespodbitno željo prizadetih držav, med katerimi je tudi Velika Britanija, da bi se te vode in obalna ozemlja izobčile iz nevarne cone ter trajno zavarovala proti bojnim presenečenjem Italija in Anglija sta svoje že storili. Italija in Jugoslavija tudi. V bližnji bodočnost' bodo menda sledili podobni sporazumi med Italijo in Grčijo ter Italijo in Turčijo. Zdi sc čisto naravno, da bodo te dni tudi o tem vprašanju mnogo razpravljali ter morda celo sorožili zamisel sredozemske konference, ki bi
se je udeležili Italija, Jugoslavija, Turčija in Grčija — ob sodelovanju Velike Britanije — in ki bi imela dolžnost in nalogo, da izdela nekaki »muli sredozemski pakt«, ki bi z združenimi močmi vseh držav podpisnic čuval mir na tem važnem predelu, kjer se srečujeta Evropa in Azija.
Nanizali smo nekaj vprašanj, o katerih sodimo. da spadajo na mizo belgiaj>kih razgovorov, nc da bi hoteli s tem reči, da «o to že gotova dejstva. Vsekakor pa ponavljamo izraze svojega veselja nad obiskom turškega državnika. ker smo trdno prepričani, da je njegovo poslanstvo poslanstvo miru. tistega miru, ki smo mu mi Jugoslovani posvetili vse svoje sile.
Italijo in Jugoslavijo. Romunija in Italija sta zvezani po zgodovini in kulturi ter seveda tudi po gospodarskih interesih. Politika, ki se je naslanjala izključno na ženevsko Zvezo narodov, je Romuniji naložila samo neznosne žrtve, kar se je očitno razodelo ob priliki protiitalijanskih sankcij.
Politika, ki hoče uvesti v Evropo sovjetsko Rusijo kot nekak glavni branik izvestnega varnostnega sistema, kateri ima svojo ost naperjeno
Broti režimom, ki boljševizmu niso ljubi, je spravila Romunijo na križpotje, kjer se mora odločiti ali za desno ali za levo. člankar meni, da se Romunija ne more odločiti za sistem, kojega glavna os je v državi, ki se po svojih političnih in socialnih nazorih nikakor ne sklada s strukturo Romunije in čije zveza z Romunijo bi samo pomenita komplikacije, po katerih bi bila vzhodna meja Romunije stalno ogrožena. Romunija mora danes izbirati med alianco, ki bi jo zapletla v skrajno nevarnost vojne, in med novim redom sredozemskega obmorja, ki pomeni vir boljše bodočnosti na podlagi realnih interesov držav, ki meji na Sredozemsko morje,
Člankar prehaja potem na možnost, da se tudi med Romunijo in Madfarsko sklene pošten modus vivendi. Kot dokaz citira članek tako velike politične avtoritete, kakor (e grof B e t h 1 e n , ki v velikem madjarskem listu zagovarja možnust in nujnost sporazuma med Romunijo in Madjarsko z
Odmevi v turškem tisku
ozirom na narodno manjšino, kar se jc prej na obeh straneh smatralo kot izključeno.
Bethlen pravi: Če sta se mogli sporazumeti Italija in Jugoslavija glede jugoslovanske narodne menjSine v Italiji, zakaj se ne bi moglo zgoditi isto, kolikor se tiče ogrske manjšine v Romuniji. Z dobro voljo tega ne bo težko doseči. Kar se pa tiče ogrskega revizionizma, ima madjarska vlada pač absolutno pravico, smatrati kot ideal narodno celoto svojega teritorija, nikakor pa ni dolžna, obrniti nanj svoie glavne pozornosti, oziroma se hc zmeniti z Romunijo glede revizionistične propagande, da ne
bi škodovala interesom in nazorom Romunije, oziroma se postavila v ozadje ali pa prekinila in napravila neškodljiva.
Na tej podlagi sklepa italijanski člankar, da se poraja nek »nov evropski rod« in da so prišli narodi, predvsem oni v Podonavju, do prepričanja, da veliko bolj odgovarja njihovim resničnim interesom, če nastopijo pot direktnih razgovorov in sporazumov s svojimi sosedi, nego da se držijo kompliciranega in neučinkovitega ter miru nevarnega sistema, ki ga predstavlja Ženeva.
amaTiTST" inar' Ettsaa^^^aaggaasass^
itan Srskič umrl
Belgrad, 12. aprila.
Danes je umrl na svojem stanovanju v Belgradu dr Milan Srskič, bivši ministrski predsednik in večkratni minister. Pred nekai dnevi je zbolel za hripo, kateri se je pridružila v zadnjih dneh pljučnica in oslabljenje srca.
Dr. Milan Srskič sc je rodil leta 1880 v Belgradu, Njegova družina je bila leto prej izgnana iz Avstrije in se je za listi čas preselila v Belgrad. Pozneje pa sc je smela zopet povrniti nazaj in se je naselila v Sarajevu. Milan Srskič je študiral na Dunaju, kjer je napravil doktorat iz prava. Pozneje se je naselil v Sarajevu iil odprl advokatsko pisarno. ie ored vojno se je aktivno udeleževal v
strank. Morda je upal, da se mu na ta način zopet kako odpre pot V politično ospredje, morda je res tudi iskreno spoznal vse grehole in polilične zablode JNS-arskih režimov in njihovo škodo za državo, Todn med tem njegovim hotenjem ali spoznanjem je ležala njegova politična preteklost, ki mu je onemogočala pot v sedanji ljudski demokratični režim. Zadnji dve leti se je v političnih krogih le redko čtilo njegovo ime in je živel politično precej osamljen. Rajni Srskič je bil živahnega duha, kot politik zelo okreten in si je v osebnem občevanju znal pridobiti mnogo simpatij. Naj počiva v miru!
Zadnji dnevi
Pokojni Srskič je že meseca marca bolehal na hripi. Te; bolezni pa se je pozneje pridružilo še vnetje možganske mrene in lej je tudi podlegel, Kritično stanje je bilo že pretekli četrtek. Toda to krizo je pokojnik prebolel. V agonijo je padel davi ob 'J. Pokojnik zapušča svojo 85 let staro mater, vdovo Krunoslavo, dvorno damo, brata Dušana in Branka, sina Stje]>o ter hčerki go. Ksenijo Divjak in gdč. Mico. Njegov pogreb bo jutri na državne stroške.
V
Kakor hitro se je raznesla po Belgradu vest o nenadni smrti dr. Srskiča. so v zgodnjih jutranjih u raji pričeli prihajali v njegovo vilo številni njegovi politični znanci ter izrekali sožalje vdovi in ostalim članom rodbine. Med prvimi so izrekli so-žalja Zivkovie, Maksimovič in Živojin Lazič. Pokojnik jc dosegel pred in med šestojanuarskim režimom višek svoie politične moči, ko je bil leta 1932 politiki in je bil izvoljen v bosanski deželni zbor ter ! postal predsednik vlade 7.a časa Srskičeve vlade so
.	, i	c-. i _i - - i.(..<„	i u:i: .1.. -----__j..	__________i-
postal predsednik »Srbskega kluba«.
Ob pričetku vojne je moral Srskič kot avstrijski rezervni častnik k vojakom in sicer k bosanskemu pešpolku. Z njim je odšel na rusko bojišče, kjer pa
j bili dr. Korošec, dr. Natlačen, dr. Kulovec in dr. Ogrizek internirani. Odličen propagator JNS za časa šestojanuarskega režima se je pozneje za vedno umaknil iz nje. Zapustil jo je za časa Jevti-
je bil kmalu ujet. S pomočjo svojega svaka dr. Spa- | čevega režima, ko je nastopil odločno pro'i ujego-lajkoviča, ki je bil tedaj srbski poslanik v Petro- ; vim nasiljem. Čeprav se je sedanji predsednik JNS gradu, pa se mu je posrečilo, da se je še med vojno mogel vrniti v Srbijo. Tu se je pridružil Jugoslovanskemu odboru in postal kot prečanski Srb njegov odbornik.
Po prevratu leta 1918 se je vrnil v Bosno, kjer ie poslal predsednik začasne deželne vlade za
Bosno in Hercegovino. Bil jc v Sarajevu izvoljen v j fcefgrajsko konstituanto. Kot poslanec mesta Sa- j rajeva je bil ponovno voljen v narodno skupščino vse do ukinitve ustave 6. januarja 1929, ko ga je "j ,.Veliko zaupanje pokojnega kraija poklicalo tudi v j ^ivkovičev kabinet, šestojanuarskega režima.
Dr. Milan Srskič je pripadal garnituri tistih ''j belgrajskih politikov, ki so se v vseh menah in spremembah številnih kabinetov vedno pojavljali na površju. V sporih radikalne stranke, kateri je do i 6. januarja 1929 pripadal, ni stopal v ospredje in se ni eksponiral, znal pa se je vedno spretno in pravočasno opredeliti za tisto strujo, kateri je pri- j padala oblast Prvič ga vidimo kot ministra za i šume in ru de, ko ga je Pašič poklical 16. decembra : 1922 v samoradikalno vlado. V tem resoru je ostal ! še po volitvah, ko je Pašič ponovno sestavil 1, maja 1923 svoj kab;net zopet samo iz radikalov in enega muslimana. Ko je Pašič 27. nr.irca 1924 se- . stavil svojo vlado iz radikalov in štirih Pribičevi- l čevih demokratskih uskokov, je Srskič prevzel notranje ministrstvo. Ta vlada pa ie ostnla na oblasti ; le dobre štiri mesece do 28. julija istega leta, ko je Davidovič nasledil radikalno vlado.
Toda Davidovičeva vlada je bila kratkotrajna, | kajti že 6 .novembra 1924 je zopet Pašič dobil mi- j nistrsko predsedstvo in sestavil glasovito PP vo- | lllno vlado, v kateri je Milan Srskič kmalu dobil j resor za izenačenje zakonov. Ta portfelj je obdržal vse do pomladi leta (926, ko ie 8. aprila Uzunovič , sestavil svojo prvn vlado Tudi v Uzunovičevi vladi jc bil Srskič spočetka minister za izenačenja zakonov. Kmalu pa je postal minister za pravosodje in je ta resor obdržal v treh Uzutiovi'"evih kabinetih do 17. aprila 1927, ko je Velja Vukičevič sestavil samo radikalno vlado, Tudi v Vukičevičevi vladi je bil Srskič pravosodni minister in zastopnik ministra za vere. Toda, ko je Vukičevičeva vlada 18. junija istega leta razpisala volitve, je Srskič izpadel iz njegove volilne vlade.
Višek Srskičevega poetičnega delovanja pa po-menja šestojanuarski režim. V Zivkovičevem kabinetu je dobil zelo važen resor pravosodje in ga obdržal do 5. januarja 1932, ko je v tretji Živkovi-čevi vladi postal notranji miuister. Tudi ko_ ie po Živkovičevi odslovitvi 4. septembra 1932 Voja Ma-rinkovič sestavil vlado, je Srskič še vedno obdržal notranje ministrstvo.
Kot znamenje posebnega zaupanja najvišjega mesta pa je bilo v političnih krogih sprejeto, ko je 19. junija 1932 po Marinkovičevi demisiji Milan Srskič postal ministrski predsednik. Sicer je njegova vlada že 2. novembra istega leta odstopila, toda že dva dni nato je kralj potrdil njegov druiJi kabinet, ki je trajal vse do Uzunovičeve vlade, to je, do 24. januarja 1934.
Šc enkrat se je Srskič pojavil na vladi in sicer po kraljevem umoru, ko je 23. oktobra 1934 stopil v peti Uzunovičevi vladi kot minister brez portfelja. Uzunovičeva vlada je odstopila 19. decembra 1934. Po večdnevni krizi jo je o božiču nasledoval Jevtičev kabinet, v katerem pa ni bilo več Milana Srskiča.
JNS
?.ivkcvič na vso moč trudil, da bi ga spet pridobi! zase in ga obdržal nadalje v stranki, se mu to ni posrečilo.
Bs^ra;sUi thh
O delu pokojnika obširno poroča tudi že današnje popoldansko časopisje, med drugim »Pravda« in »Samouprava*.	i
»Pravda« omenja med drugim, da se je za časa šestojanuarskega režima pokazal kot konservativec in nasprotnik politične svobode. Dr. Srskič je izdal sedanji, tiskovni zakon Razen tega se je smatralo, da je bil pokojnik iniciator mnogih zakonodajnih reform v šestojanuarskem režimu. Poudarjalo se je stalno, ca je dr Srskič pripravil zakonodajne reforme, ki so takoj po ukinitvi vidovdanske ustave leta 1920 stopile v veljavo. Nadalje pravi »Pravda«, da se /e iz teh podatkov vidi, kako zelo je bil delaven dr. Srskič. Bii je ooslanec bosenskega sabora. Povezan je bil r najvišjimi bosenskimi družabnimi sloji tei je vseboval vse karaterislike tega sloja. Te značilnosti so prihajale do izraze v vsem njegovem delu od začetka do konca njegove politične kariere. 2e kot mladenič se je v bosenskeni saboru bavil z ustanovitvijo konse/vativtie stranke. Po svojem značaju pa ni bil /a politika ideologa pa tudi ne za politika borca. S svojimi bosensko aristokratskimi pogledi in namerami je bil bolj politik salona, politik kluba kakor pa politik terena. Ni bil niti fanatik niti demagog. Po svoji naravi je bil zelo aktiven človek, politično zelo prožen. Malokoga je začudilo, ko je od prvih dni šestojanuarskega režima postal eden najodlcčnejših njegovih predstavnikov. Izgleda, kakor da je avtoritativni režim najbolj odgovarjal težnjam dr. Srskiča, ki ni bil vzgojen v demokratski politični šoli in tudi nikdar ni iiiogel hiti iskren pristaš, a še manj borec za demokracijo.
S smrtjo dr. Srskiča se danes bavi tudi glavni organ |RZ »Samouprava«. Nekrolog bivšega voditelja bivših bosenskih radikalov je napisal sam član ravnateljstva »Samouprave« Stjepo Kobasica. V obširnem članku poudarja politično delavnost pokojnega List piše: V zadnjem času je pokojnik v razgovoru s svojimi prijatelji javno govoril, da se je pofiol notna umaknil iz današnje politike, toda odobraval je politiko di. Stojadinoviča, prepričan, da je on edini človek, ki je dorastel sedanjemu času in politični situaciji. Dr. Srskič je umrl v polni moški moči in bo niegova smrt užalostila mnoge njegove osebne in politične prijatelje. Lepe in mar-kanine postave, prijateljskega nasmeha ne bomo več videli, toda njegova dela nam bodo ostala neizbrisno v spominu.
Minister Jankovič
napovedit;e borbo proti komunizmu in zvisanše uradniških plač
Belgrad, 12. upr. AA. Osrednji učiteljski klub ,!KZ je imel včeraj popoldne v prostorih JKZ v Dečanski ulici svojo konferenco, na katero sta bila povabljena tudi minister za gozdove in rudnike Jankovič in senator Smodej. Takoj v začetku je dobil besedo minister Jankovič in je med drugim dejal:
Mi smo lahko na to ponosni, ker interesi Jugoslavijo in Italije zahtevajo, da živimo v dobrih odnošajih. Ničesar ni, kar hi moralo mod nami ustvarjati spopade. Svetovna vojna je določila meje in one so morajo spoštovati i ene in drugo strani. Prijateljstva, ki so nas prej vezala, so razširjena tudi na druge države.
Toda pri nas so na žalost ljudje, ki nas kritizirajo, ker v naši domovini ščitimo zunanji mir. So pri nas ti ljudje in pred nekaj dnevi so nabili po Belgradu letake v obliki spomenice. Pišejo, da jo pri nas zunanjepolitični položaj isti, kot je bil leta 1914. Vendar pa nikdar nevarnost za vojno ni bila manjša, kot pa je danes. Ti gospodje so najbrž za vojno in zato naša zunanja politika ni dobra. Naj to ljudstvu odkrito povedo. Mi smo za mir in odkrito rečemo, da zuuanji položaj nikdar ni bil boljši kot jc danes.
Ti gospodje pripovedujejo, da naše ljudstvo nikdar ni živelo v težji gospodarski krizi. Gosjiodje, nli ti ljudje sedaj, ko smo zvišali cene poljedelskim pridelkom skoraj za 100%. tega ne vidijo. Ti gosjiodje zopet trde nekaj nesmiselnega. To se pravi, da ne žive z dogodki in zato tudi nimajo pravice govoriti o dogodkih. Poslužili so se komunistov, sicer z malim številom, ki so začeli na enem ali dveh mestih vzklikati »Naj živi zveza demokracij«, ko se jc predsednik Beneš vozil mimo njih. Ali mar demokracijo predstavljajo ljudje, ko pa sc jc v čisto svobodnih občinskih volitvah pokazalo, da no zastopajo nikogar. Demokracija jo volja ljudstva, toda ljudstvo jih jc zapustilo in prišlo v Jugoslovansko radikalno zajednico. Oni nimajo več pravice, da bi se šopirili z razpoloženji ljudstva. Tudi tuji listi so pisali, kako so ojiozicionalne srbske stranke s ijoinočjo komunistov manifestirale te dni za demokracijo. Nočemo komunistične demokracije! Mi sc bomo v tej deželi borili profi komunizmu, ker smo videli, kaj je komunizem napravil v naši bratski Rusiji.
Poglejte, gospodje, to je, kar smo delali in oni nas za to delo kritizirajo. Mi smo šele na začetku izvajanja svojega programa. Ko urejamo ta vpra-
šanja, smo jih razrešili zalo, ker so ta vprašanja najbolj nujna in najbolj važna. Uradniški stan je moral pred letom prenesti žrtev, ko so mu bile znižane plače. Doprinesel je to žrtev in ni ropotal. Mi lionio to upoštevali in brž, ko nam bodo razmere dopuščale, bomo z ozirom na dvig con zliolj-šali uradilištvu njegov položaj. Hočemo, da bi bil v naši državi vsak državljan zadovoljen. Demagoško je, če kdo pravi, da mora bili samo kmet zadovoljen, ali pa trgovec, ali pa obrtnik. Vsi državljani morajo biti zadovoljni. To je smisel dobre politike in jaz sem prepričan, da bodo kmalu vsi državljani šli za nami po tej poti.
Jaz vam ne boni govoril o vprašanju, o katerem se govori v naši državi že osemnajst let. Moram vam reči jasno, da se naši državljani že pred začetkom proračunske debate boje vseh govorov, ki jih bodo morali prečitati. Pravijo že vnaprej, da se bo govorilo o hrvatskem vprašanju in da se bodo razlagale teorije, ali so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod ali ne. Že osemnajst let poslušamo te teorije, namesto da bi ustvarjali pogoje za to, da bi vsi državljani bili zadovoljni in imeli občutje, da je njihov interes, da živi v Jugoslaviji eden edini jugo-slovansk narod. Narod se ne ustvarja z ukazi in tudi ne z ideološkimi teorijami, ampak z ustvarjanjem ugodnih pogojev za to, da ves narod čuti, da mora biti eden narod. V prvi vrsti jc r>ogoi za to v pravičnosti, enakopravnosti in enakosti. Mi ne delamo razlik med pokrajinami po tem, ali je kdo Srb, Hrvat ali Slovenec! Gradeč samouprave postopamo napram vsem državljanom enako in brez razlik.
Ce bomo delali tako, bomo znali oblikovati ono pravo občutje in ustvariti jugoslovanski narod. V tem delu ne bomo žalili ničesar, kar je Srbu, Hrvatu ali Slovencu sveto. Gledati moramo samo na lepšo in boljšo bodočnost. Čas in taktično delo bosta iz naših otrok ustvarila odlično Jugoslovane, ne pa ideološke teorije. Velika in močna Jugoslavija pričakuje, da bo imela enoten in močan jugoslovanski narod. Jaz apelirani na vas ne kot čiane JRZ, da vsi skupaj ne v interesu naše stranke, ampak v interesu moči in sile Jugoslavije in jugoslovanskega ljudstva delamo v tej smeri, v interesu nas vseh.
Nato 6e je predsednik Živko Jovanovič zahvalil ministru za njegove lepe besede in podal besedo senatorju Smorlejii, čigar govor so tudi vsi navzoči z veliko pazljivostjo poslušali. Tudi njemu se je predsednik lepo zahvalil.
Po španskih bojiščih
London, 12. apr. AA DNB: Angleška oklopnica »Hood« je davi že prispela v baskijske vode. S tem se dokončno potrjuje vest, da so angleške pomorske oblasti poslale to ladjo v španske vode, da varuje angleške trgovske ladje ob španski obali.
Salamaiica, 12. apr. AA. llavas: Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi:
Severno bojišče: Na fronti 5. divizije ni bilo pomembnih dogodkov. Na fronti 6. divizije je sovražnik napadel naše postojanke pri Siganu, toda naše čete so ga zavrnile in je pustil na bojišču 15 mrtvih. Zajeli smo 7 sovražnikov.
Biskajska fronta: Pri Araldi smo jiokopali 77 sovražnih trupel, ki so ostala na bojišču, ko smo odbili včerajšnji napad vladnih čet na teh postojankah. Na tem odseku je prešlo k našim četam okoli .20 miličnikov v popolni vojaški opremi in 40 kmetov. Na fronti 8. divizije je bilo samo streljanje iz pušk in topniški dvoboj.
Avilska divizija: Sovražnik je ponovno napadel odsek Robi e d o de Cavel. Napad smo odbili. Sovražnik je pustil na bojišču 37 mrtvih, 56 pušk in mnogo vojnega materijala, ki ga še nismo vsega popisali.
Sorijska divizija: Na guadalajarski cesti smo odbili sovražni napad, pri čemer je posebno učinkovito delovalo naše avtomatsko orožje. Pri umiku so rdeči pustili na bojišču mnogo mrtvih.
Fronta nriiiadne skupino pred Madridom: Rdeči so na tej fronti doživeli hud poraz. Po dolgi in zelo srditi topniški pripravi je sovražnik nekajkrat prešel v napad. Vse te napade smo odbili. Sovražne napadalno oddelke smo dobesedno uničili. 42 sovražnih napadov smo z našim ognjeni popolnoma paralizirali. Zaplenili smo 7 tankov. Boj je bil j>o-sebno ogorčen pri Serodelu in pri Ouesti de la Per-dise. Tu so pri napadu sodelovale zlasti tuje brigade. ki imajo imena kakor Lister, Kharo in Dimi-trov. V boj sta posegli tudi 54. in 58. kmetska brigada. Od 16.000 mož, kolikor jih je sodelovalo pri tem napadu, jih je našlo smrt več ko 3000. V najusodnejšem trenutku napada so naše sile, ki branijo univerzitetno naselbino, prišle iz utrjenih jar-
Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno. topleje, padavine so mogoče.
Dunajska vremenska napoved: Zelo oblačno, nalivi dežja,
Zemiiuska vremenska nnpoved: Prevladovalo bo oblačno vreme, sem in tja utegne tudi nekoliko deževati. Temperatura brez posebne izpremembe.
kov, prepevajoč himno legije, in navalile na sovražnika z boka. S tem smo mednarodne brigade odbili, na begu so bile pa izjiostavljene strahovitemu ognju svojih lastnih strojnic, ki so z naglim ognjeni hotele zadržati njihov beg.
Včerajšnji dan je bil dan slave in zmage za naše čete pred Madridom in dan poraza za rdeče.
Južno bojišče: Poskuse sovražni napado'y siiio vdušili že v kali.
Rehsisti poraženi
Bruselj, 12. aprila. AA. (Havas.) Po uradnih podatkih je prejel predsednik vlade van Zee-I a n d 75.89% glasov, D c g r c 11 e 19.05%, belih iu neveljavnih listov je pa bilo 5.05%
S 275.840 glasovi je predsednik vlade Van Zeeland pove č a I za 21.644 glasov, število, ki ga je dosegla koalicija treh vladnih strank s komunisti vred leta 1936. Degrelle je izgubil 16.255 glasov od števila, ki ga je dosegla teclaj koalicija reksistov, flamskih nacionailstov in drugih manjših strank. Če računamo samo glasove reksilov in flamskih nacionalistov, je izgubil 4479 glasov. Leta 1936. ni glasovalo 28.795 volilcev, včeraj pa le 10.057.
Kneginja Olga v Pariz
Belgrad, 12. apr. AA. Snoči ob 22.50 je Nj. kr. Vis. Ifneginja Olga odpotovala s tcupčiderske železniške postaje v Tariz.
Pogreb osme žrtve Sioržiča
Tržič, 12. aprila.
Osmič smo že čuli ob velikem grobu besede: »Zemlja, vzemi, kar je tvojega. ..« Osma žrtev storžišite nesreče* je legla v grob k večnemu počitku v Tržiču. Kakor običajno, se je okoli pol 6 zbrala pred občinsko hišo množica, da spremi k zadnjemu počitku pok. Vinka Lombarja. Pevci so mu zapeli tri žalostinke in turobno je odmevala godba po tržiških ulicah. Cerkvene obrede je opravil domači župnik ob asistenci domačih in okoliških duhovnikov. Na grobu so mu izrekli slovo za občino g. Majeršič Janez, za Prosvetno društvo g. Šmitek. za SPD Salberger Ladislav. Lahka mu bodi zemlja domača, njegova duša pa naj uživa rajsko veselje!
Z imenom umrlega Milana Srskiča je zvezan velik kos jugoslovanske polilične zgodovine, katere pa Slovenci nimamo v najboljšem spominu. Saj je bila tista doba, ko je bil Srskič ministrski predsednik, doba naihujšega političnega preganjanja, ko so bili tud naši politični voditelji z dr. Antonom Korošcem vred poslani v internacijo. Srskič je spadal med zasnovalce šestojanuarskega režima in je bil pozneje, kot izrazil unitarist in ccntralist, eden glavnih pobornikov in nosilcev JNS režima. \ JNS je zavzema! vodilno mesto in je bil član ožjega izvršilnega odbora stranke
Toda značilno za pokojnega Srskiča jc bilo, da Se je kmalu potem, ko se jc samodrštvo JNS zrušilo. pričel od stranke oddaljevati in je iz taktičnih i . -------i«.'« nnnnlnnmn »-»niteMl intipčn JNS
raziuijuv iia«.i>ui.|v fu^j,.!-.... i-pi........- -
ladjo. Nastopil je tudi z govori, v katerih |c pričel JNS obsojati in se zavzemali za oživljenje starih
reci odločilnimi do, v sovgeiski Rusiji
'odki
Aretacije, hrvavi izgredi, poboji med poVcito «n t>o'sf«o . .
Varšava, 12. ajirila.
Vesti, ki prihajajo iz Rusije, so lake, da so rodile prepričanje, da la država sloji pred zelo težkimi odločilnimi dogodki. Razumljivo je, da sovjetsko časopisje popolnoma molči. Aretacija Jagode, ki je razburila vse protistalinske elemente, je ustvarila j)olo?.aj, ki ogroža ves politični in socialni sistem USSR. v kateri ljudje že itak trpijo od neuspelih petletk, draginje in korupcije.
Zopet sla Bela Rusija in Ukrajina, ki ju sovjetska vlada smatra zn dve nepoboljšljivi gnezdi reakcije in separatizma, tisti, kjer morajo kmetje plačevati nejevoljo režima z obstoječim jioložajem.
V Povolžju pa ju v Saniari prišlo do krvavega spopada med milico GPU in neko četo vojaške posadke, ki je dobila nalog, da aretira poveljnika tamkajšnje GPU in znanega prijatelja Jagode, ne-keca Karnvskeua. Med policijo, ki je štela okoli 200 mož, in vojaško četo, se jo začelo pravo streljanje, na kar so se jiolici&li umaknili na bližnje
gričevje in odnesli s tamarskega dnevnika,
seboj kot talca urednika ;i je zvest pristaš Stalina. Nato jo "poveljnik posadke poslal nove čete in začela se je zopet 1 juta borba s policijsko milico, ki je zgradila naravnost okope in se še sedaj brani proli četam. Ob tej priliki je bila tudi na postaji, koder se jc zbiralo vojaštvo, vržena bomba, ki je napravila precejšnjo škodo!
Novi poveljnik GPU Jezov je ugotovil, da je v zaroto zopet Stalina bilo zamešanih tudi mnogo voditeljev delavskih sindikatov, od katerih so jih nekaj že zaprli.
Ker Jagoda ni hotel Stalinu, ki ga je osebno v Lubjanki obiskal, povedati imen onih veljakov boljševiške stranke, o katerih je trdil, ne da bi imenoval njihova imena, da so izvršili velike /ločit'je Stalin sklenil, da se mora proces proti njemu pospešili. Sodišče, ki bo sodilo njega in njegove tovariše, je žo sestavljeno in mu bo predsedoval maršal Vorošilov sam. Da je Stalin se-
stavil tako izredno sodišče, to je dokaz, da ima dejansko oblast danes v rokah rdeča armada.
Kronika dogodkov v Rusiji se jo obogatila z novo senzacijo. Poročali smo že, da ee .je zarota zoper Stalina odkrila po neprevidnosti nekega pijanega častnika, katerega je neka lahkomisljena ' ženska, ki je bila v službi Ježova, tako premotila, da ji je izdal zaroto, kateri je tudi on pripadal. Žensko so nekaj dni potem našli ubito v nekem hotelu, brez dvoma od kakšnega pristaša zaprtega Jagode. Sedaj pa je bil ta častnik v Kijevu sani ustreljen, in sicer od nekega častnika, ki pripada tajni policijski službi rdeče armade. To se je zgodilo v nekem lokalu, kjer je prišlo do jirere-kanja med stalinovci I« antistalinovci. in je bil ustreljen se nek drug Človek, ki je član laine policijske špijonaže.
Zmaga armade
Maršal Jegorov je postal šef GPU
London. 12. aprila, b. ?Daly Express« poroča iz Rima, da je v borbi med rdečo armado iti GPU zmagala vojska Po 6-urni tajni konferenci v Kremi ju, ki ji j« predsedoval Stalin, je bil imenovan marša! meče vojsko Jegorov za poveljnika GPU. Njemu ob strani stojita državni pravilnik advokat Višinski in pa dosedanji šel GPU Ježov.
Slovenski problem
v kočevskem glavarstvu
Pri letošnjem zasedanju banovinskega sveta je njegov član g. dr. Sajovic iz Kočevja podal izjavo, s katero pobija dolgoletno težnjo ribniškega in ve-likolaškega slovenskega prebivalstva, da se premesti sedež okrajnega glavarstva iz Kočevja v Ribnico. Seveda je zastopal nasprotno stališče g. banski svetnik Škrabec Stanko iz Ribnice, ki je s krepkimi razlogi podprl in pojasnil to težnjo slovenskega prebivalstva, ki je nad vsak dvom opravičena. Če bi šla ta zadeva v banskem svetu na glasovanje, smo uverjeni, da bi zahteva slovenskega prebivalstva v tem okraju dobila ogromno večino, če že ne soglasnosti. Mnenja smo celo, da bi se v tem slučaju tudi g. dr. Sajovic kot odličen Slovenec pridružil tej slovenski zahtevi in potrebi.
S tem je ta za slovenstvo v kočevskem okraju tako pomembna zadeva, ki jo je »Slovenec« že svoj-čas od vseh strani osvetlil, prestopila tudi parlamentarni prag in je postala ne samo ribniška ali velikolaška, ampak zadeva vsega slovenstva, ker je nujna potreba slovenstva v kočevskem okraju.
Slovenstva, pravimo, slovenstva v naši narodni državil Saj menda nikjer ni tako nenormalnih razmer, kakor so v kočevskem okraju, da se morajo državljani v svoji narodni državi boriti za svojo narodnost. Povdarjamo: v kočevskem okraju je takoj In tako bo ostalo, dokler bodo še ljudje, in to tudi inteligentni »narodnjaki«, ki skomigajo pri tem pre-važnem vprašanju z rameni, obupani, brez poguma in volje! Mesto da bi zavihali rokave, pljunili v roke, pa prijeli za plug, pa stoje, gledajo in — dvomijo zaradi — ne vemo česa! Poudarjamo ponovno, da je to naš slovenski problem, četudi za danes vse druge razloge pustimo ob stran.
Po devetnajstih letih obstoja narodne države so Slovenci v kočevskem okraju v narodnem oziru tam, kjer so bili pod nemško avstrijsko oblastjo. S to razliko pač, da danes Slovenec opravi pri glavarstvu svoje posle v svojem jeziku, dočim jih je prej težko. Takoj po vojski je pač po Kočevskem zapihala nekoliko druga sapica. Nemci so začeli pošiljati svoje mesarske in trgovske pomočnike in vajence v Ribnico, da bi se priučili slovenskega jezika, ker so slutili, da bi jim to utegnilo koristiti v obrti in trgovini. Toda kmalu so s tem prenehali, ker so videli, da njihovemu švabstvu ne preti nikaka nevarnost, saj se jim za volilne glasove dajejo prekomerne narodne koncesije in da kočevski Slovenci kljub osvo-bojenju še radi po gostilnah in trgovinah švabčarijo. Slovenci so tonili v nemškem plitvem jezercu, ne morju, ker niso imeli slovenskega broda. Kot šibkejši brez narodne opore so prešli v defenzivo, kjer se motovilijo še danes. In to v — jugoslovanski narodni državi!	, , . ,
Gotovo je, da mora imeti tudi vsak okra) neko kulturno središče, odkoder izžareva na vso okolico blagodejen vpliv v vsakem oziru, tudi v narodnem. Tega kočevski okraj nima. Moč ima v Kočevju nem-štvo, kjer Slovenec ne mnre dobiti narodnega podviga, pa naj je tudi vse uradništvo slovensko. V uradu se opravi svoje, pa mirna Bosna. Kulturni vpliv je zunaj urada, in ravno tega Slovenec v Kočevju ne dobi. Iz urada pade v nemško gostilno in prodajalno, in gre domu kot človek, ki se sam sebi zdi majhen in ponižan, brez narodnostnega poguma. Kaj čuda, če začne sčasoma skoro vsak Slovenec kočevčiti, če nima nikjer narodnostne opore?
Iz slovenska inteligenca v Kočevju? Kdaj je nastopila solidarno za slovensko stvar? Znova spominjamo na zadnje občinske volitve. Razcepljena je šla v dva tabora. Vsa čast tistim, ki so šli v boj za slovensko listo. Toda koliko jih je šlo na volišče v nemškem objemu! In tako je bila slovenska stvar tepena v — slovenskem Kočevju! Kje naj kočevski Slovenec potem dobi narodnostne opore in poguma? Potem pa tarnamo, da tone in tone v nemški — mlaki!
Kako drugače bi bilo, ako bi bilo glavarstvo v Ribnici! Tja bi prihajali kočevski Slovenci in, ko so opravili v slovenskem uradu, so prišli tudi v slovensko trgovino, obrt in družbo. Zavedali bi se, da so veja na močnem deblu, in bi šli navdušeni na svoj kočevski dom, oplojeni z zavestjo, da niso osamljeni in majhni. Ta zavest bi jim dajak tudi moč, da ne klonijo pred nemštvom v svoji deželici. Narodna zavest gre iz središča ven, pa ne iz središča, kakršno je Kočevje, ki je številčno sicer slovensko, po gospodarski in zlasti kulturni moči pa nemško. Po premestitvi glavarstva pa bi bilo vse-kako tudi temu prebivalstvu dati gotove ugodnosti, kakor uradne dni itd.
Nekateri se baje bojijo, da bi se s premestitvijo glavarstva oslabilo slovenstvo v Kočevju samem. Statistika nas pa drugače uči. Po zadnjem ljudskem štetju je v občini Kočevje-mesto 2018 Slovencev in 1009 Nemcev, torej Slovencev točno dve tretjini ali 66.666%. Na podlagi tega razmerja po vsej pravici
Velik požar na Vačah
Vače, 11. aprila.
Gorskemu trgu Vače nad Litijo, ki slovi po izkopaninah iz keltske dobe, je pretila v soboto ponoči huda požarna nesreča,' ki bi ga bila skoro upepelila, kakor pred 34 leti. Sredi noči, ko so ljudje, utrujeni od dela, trdno spali, je nenadno za-žarelo nebo in obupen klic: »Gori!« je odjeknil po trgu, budeč ljudi iz spanja. Gorel je hlev posestnika Bistana Alojzija, p. d. Preskarja, v spodnjem delu trga, tam, kjer so hiše kar nakopičene in gospodarska poslopja pokrita s slamo. Ker je bilo poslopje leseno, ob straneh pa stelja in nad hlevom slama, ga je na mah zagrnil plamen. Živine že ni bilo mogoče več rešiti. Takoj je bila v ognju tudi zraven stoječa hiša, iz katere se je nesrečna družina rešila skozi okno, ko se je že udirala streha. Močan veter od juga je vrgel plamen na staro Kotrbinovo hišo in na hlev; ostalo je le golo zidovje. Pogorel je tudi bližnji Tomeljev hlev, v katerem pa k sreči ni bilo živali. Obe hiši in trije hlevi so se užgali skoro v enem hipu, preden so mogli nastopiti domači gasilci, katerim so se kmalu nato pridružili še gasilci iz Kauderš, Litije in Hotiča. Gašenje je bilo združeno z velikimi napori, zakaj ogenj se je širil v okolico. Gorelo je že ostrešje na šoli in gre združenim gasilcem vsa zahvala, da so preprečili nevarnost. Tudi brizgalne, ki so črpale vodo iz vaških vodnjakov, so izborno delovale. Vsa čast in priznanje našim vrlim orožnikom, ki so bili med prvimi na kraju požara ter so vso noč skrbno nadzirali reševalno delo, pa tudi domačemu g. župniku, ki je krepko pomagal pri gašenju.
Skupno škodo vseh teh pogorelcev cenijo na 100.000 Din, zavarovani pa so bili le za nizke svote. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sodijo, da je bil podtaknjen Verjetna je tudi domneva, da je zažgal kak nepreviden tat, ki je kradel ponoči pri Preskarju žito, shranjeno v skrinji na podu. Prav ta posestnik, kateremu je zgorela vsa živina: vola, kravi in telica, nadalje svinja, žito, obleka in vse gospodarsko orodje ter je iz goreče hiše komaj ubežal z družino smrti, je vreden vsega pomilovanj te tfa priporočamo usmiljenim srcem.
imenujemo Kočevje slovensko občino. Ako odide z glavarstvom v Ribnico kakih 50—60 ljudi, se s tem narodnostno razmerje v Kočevju sploh bistveni ne spremeni. S tem pa bi tudi slovenski uradniki dobili novega elana in narodnega poguma, ker slovenski uradnik ni nikjer tako uboga para kot v Kočevju ter samo na to gleda, da pride čimprej stran, ako se ni slučajno zagledal v kako bogatb Kočevarico, s katero sam govori — nemško.
Drugače pa je s Slovenci iz kočevskega sodnega okraja sploh. Tam je po istem ljudskem štetju 6736 Slovencev in 9121 Nemcev. Teh 6736 Slovencev je žrtvovanih nemštvu, ker nimajo slovenskega kulturnega središča in ne narodnostne opore, ki pa bi jo v polni meri našli v slovenski Ribnici. Znano nam je, da se vsaka slovenska družba, ki pride s Kočevskega v Ribnico, razveseli, kakor bi prišla z tujine v svojo pravo domovino, po kateri srce hrepeni. S prenosom glavarstva v slovensko središče bo kočevski Slovenec rešen in se bo zopet začel čutiti klenega Slovenca. Če tega, tako perečega in bolečega problema nismo znali rešili ob prevratu z eno samo potezo, ga bodo gotovo pomagali vsaj sedaj rešiti vsi pravi — Slovenci!
Tako je! 22.319 Slovencev iz ribniškega in ve-Iikolaškega sodnega okraja vabi v svojo sredo 6736 Slovencev iz sodnega okraja kočevskega, ki bi se objeli v narodnem bratstvu. Ta narodna armada 29.055 slovenskih prebivalcev bi ne imela dosti posla z 9121 Nemci. Vse drugo tarnanje zaradi slovenstva na Kočevskem je brezplodno. Torej glavarstvo v Ribnico, to je — slovenski problem tega okraja!
Orijenfacijsha naprava
na ljubljanskem gradu
Tujsko - prometni svet za mesto Ljubljana je lansko leto postavil po inicijativi g inšpektorja Westra na stolpu gradu pripravo ki omogoča obiskovalcem gradu določiti imena vrhov gora, ki so vidne s te razgledne točke. Celo očaka Triglava ti pokaže kazalec.


Na marmornatih ploščah je označenih čez 70 važnejših vrhov, njih višina in oddaljenost. Cez zimo je bila naprava [>okrita, sedaj pa, ko je nastopilo lepše vreme, je zof>et izročena jiosetnikom v uporabo. Čeravno je naprava zelo solidno izdelana, se naprošajo obiskovalci gradu, da previdno ravnajo s kazalci. Na priloženi sliki vidimo eno izmed obeh orijentacijskih naprav, katere sta izdelali po načrtu kartografa Oskarja Delkina tvrdki F. Toman in Beseničar.
Grozovit umor stare kuharice
Na Javorju je neznan zločinec umoril župnikovo kuharico,
ho je opravljala živino
Približno tri ure pod Ljubljano leži 513 m visoko nad morjem župnija Javor, ki šteje okrog 450 duš. Najbližja železniška postaja je Zalog, ki je oddaljena 10 km, pošto pa imajo Javorjani v Spodnji Hrušici, prav tam tudi orožniško postajo. V nedeljo zvečer se je v tej samotni župniji zgodil strašen zločin, ki je silno razburil vse žup-ljane.
Cerkev ln župnišče na Javorju stojita na samem, zato ima že 70 letni župnik g. Jernej Klinec župnišče vedno zaprto iz strahu pred tatovi in podeželskimi jx>tepuhi. Tudi preteklo nedeljo se je župnik zaklenil, medtem ko je njegova stara kuharica Josipina Martinčičeva že v mraku opravljala živino. Ker kuharice le predolgo ni bilo na-
zaj v župnišče, jo je župnik začel klicati, vendar se kuharica ni oglasila. Zato je župnik odklenil vrata in šel v hlev pogledat. Tam se mu je nudil grozen prizor. Ob kravi je ležala kuharica mrtva, imela je prebito glavo, ob truplu pa je ležala rovnica. Župnik je ves prestrašen priklical vašča-ne, ki so takoj poslali po orožnike v Spodnjo Hru-šico, kamor je skoro tri ure daleč. Orožniki so takoj odhiteli na Javor, kjer so začeli preiskavati, v ponedeljek dojx>ldne pa so o umoru obvestili državno tožilstvo v Ljubljani, ki je odredilo sodno komisijo, ki je takoj popoldne pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Kresnika in sodnega zdravnika dr. E. Suherja odšla na Javor.

Maribor v borbi proti jetiki
Maribor, 12. aprila.
Kakor smo že poročali, bo letos v času od 2. do 8. maja protituberkulozni teden, za katerega pa so se začele že sedaj priprave. Maribor hoče letos v tem tednu mobilzirati vse svoje sile v boju proti morilni jetiki, ki postaja zlasti zadnja leta po velikem razvoju tekstilne industrije za mesto in okolico vedno nevarnejša. Zaradi tega je sklicala Proti tuberkulozna liga veliko anketo, katere so se udeležili zastopniki uradov in mariborskega javnega življenja. Med drugimi so bili navzoči mestni poveljnik general Milenkovič, stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek kot zastopnik knezoškofa, okrajni glavar dr. Šiška, nia-gistratni ravnatelj Rodošek, mestni fizik dr. Novak, veleindustrijalec Hutter ter zastopniki društev, gospodarskih in delavskih organizacij. Anketo je vodil predsednik lige dr. Ipavic, glavni referat pa je imel predsednik akcijskega odbora za prireditev protituberkuloznega tedna dr. Ju-rečko, ki je poročal o programu letošnjega tedna ter apeliral na vse odločujoče faktorje, da z vsemi močmi podprejo človekoljubno akcijo lige. Vodja akcije za zgradbo protituberkuloznega azila Ste-novec je nato prečital svoje predloge za čim uspešnejšo izvedbo propagandne in nabiralne akcije v času protituberkuloznega tedna. Na podlagi njegovih izvajanj se je razvnela zanimiva debata, ki je pokazala, da se vsa naša javnost zaveda važnosti organiziranega in energičnega odpora proti morilni jetiki. Prihodnja seja širšega akcijskega odbora bo danes ob 6. v palači OUZD v prvem nadstropju (vhod nasproti sodnije). Vabljeni so. k seji ne samo člani odbora, ampak vsi, ki imajo dobro voljo za sodelovanje pri tej človekoljubni in važni akciji.
Navodila za pešce za prekoračenje cest v Ljubljani
Uprava policije razglaša:
V zadnjem času se opaža razvada pešcev, da prekoračujejo cestna križišča po mili volji, posebno radi pa kar diagonalno čez križišča. — Največji nered v tem oziru vlada pri prekoračenju cest na Marijinem trgu.
Tudi za pešce obstojajo predpisi glede smeri hoje, glede prekoračenja cest, dalje prepoved postajanja na hodnikih, ki so objavljeni v »Službenem listu« št. 307/48 z dne 14. junija 1933 v §§ 31 do 33 mestnega cestnega reda, ki določajo v glavnem tole:
Za pešce so hodniki in pešpoti. — Na cestno vozišče sme pešec stopiti le, kadar hoče prekoračiti cesto. — Za prekoračenje ceste pešci ne smejo uporabljati križišč, torej je diagonalno prekoračenje križišč absolutno prepovedano. — Cesta se sme prekoračiti vedno le v najkrajši smeri, t. j. pravokotno na smer ceste in to kar možno previdno in naglo.
Na Marijinem trgu se pri prehodu ne sme prekoračiti prostora, ki je označen z nizkimi ka-menitinii stebrički, atnpak se mora prekoračiti vsako cesto le pravokotno na njeno smer.
Postajanje pešcev na hodnikih in pešpotih je prepovedano. — Po hodnikih morajo hoditi pešci vedno le po desni strani hodnika v smeri hoje, prehitevati pa morajo levo, izogibati pa se morajo vedno le na desno.
Občinstvo se poziva, da se strogo ravna po zgoraj označenih navodilih in predpisih §§ 31 do 33 mestnega cestnega reda. — Stražniki so dobili nalog, da nadzorujejo točno izvajanje navedenih predpisov in imajo (»stopnti po zakonu proti vsakemu kršilcu teh predpisov.
— Pri taprtjo. motnjah » prehari vzemite zlu traj na prazen želodec kozarec uaravne >l>"ioiJ» sel grenčite«.
IZREDNI OBČNI ZBOR
ŽUPANSKE ZVEZE
bo dne 16. aprila 1937 ob 10. uri dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani. — Vsi župani in odborniki, člani zveze, naj so občnega zbora, ki bo izredno važen, gotovo udeleže. — Polovična vožnja je dovoljena.
Jugoslovanska katoliška
esperantska zveza
Dne 8. t. m. je bil v Krekovem domu na Jesenicah ustanovni občni zbor Jug. kat. esper. zveze. Kljub temu, da je bil istočasno občni zbor nameščencev KID, se je udeležilo tega ustanovnega občnega zbora zadovoljivo število somišljenikov.
Predsednik pripravljalnega odbora g. Golobič je uvodoma poročal o gibanju katoliških esperan-tistov, ki so osnovali svojo mednarodno organizacijo že leta 1910 v Parizu. Danes ima la organizacija svoje lige že v mnogih državah. Najmočnejša liga je na Holandskem.
V Jugoslaviji IKUE (Mednarodna katoliška organizacija esperantistov) do leta 1932 ni imela članov. Danes je pa že organiziranih 70 katoliških esperantistov, med katerimi zavzemajo teologi vidno mesto.
Pripravljam' odbor je letos sestavil pravila ter jih predložil državni oblasti v potrditev. Pravila so bila v kratkem času odobrena.
Po tem jjoročilu so se prečitala zvezina pravila, ki so bila soglasno sprejeta.
Za leto 1937 je bil izvoljen sledeči odbor: Golobič Peter, predsednik, g. Marin Duplančič, mizar v Splitu, prvi podpredsednik, g. Govckar Leojx>ld, drugi podpredsednik, g. Lampič Stanko, učitelj na Jesenicah, tajnik g. Stražišar Ludvik, blagajnik, odborniki: g. Centner Franjo, Osijek, g. Pjršič Zore, teolog, Senj, v pregledni odbor pa sta bila
izvoljena gg. Brudar Martin, mojster KID na Jesenicah. in Jakomin Stanislav, Ljubljana.
Pri raznoterostih so se obravnavala razna vprašanja tako glede katoliškega časopisa »Espero Katolika« kakor tudi glede letopisa.
Na 19. mednarodnem katoliškem esperantskem kongresu, ki bo letos v Haagu na Holandskem. bo našo zvezo zastopal g. Golobič Peter, ki bo obenem po deželi imel predavanja o naši Sloveniji.
Prvi redni občni' zbor zveze pa bo v Zagrebu o priliki narodnega esperantskega kongresa, ki bo 7. in 8. septembra 1937 v Zagrebu.
Zborovanje inženjerske zbornice
Ljubljana, 12. aprila.
V	soboto je v Ljubljani zborovala inženjerska zbornica za Slovenijo. Zborovanje je bilo v magistralni dvorani. Predsednik ing. Pirkmajcr je toplo pozdravil zastopnika ministrstva za zgradbe in bana g. načelnika ing. Skatierneta. Zborovalci so nato počastili spomin svojih dveh zaslužnih umrlih članov gg. ing. Šukljeja in ing. Sodnika.
V	svojem jioročilu je predsednik podčrtal važnost novega zakona o pooblaščenih inženjerjih, ki ga je narodna skupščina sprejela in ki pride 6cdaj še pred senat.
Iz poslovnega poročila, ki so ga č.lani sprejeli že pred skupščino in ki zato ni bilo čitano, [»snemamo, da so zbornice posvetile največ pažnje vprašanju zakona o pooblaščenih inženjerjih. Za vso javnost pa je zanimivo zlasti, da je ljubljanska inženjerska zbornica vodila akcijo za sestavo novega zakonskega osnutka o cestnih fondih. Ta zakonski načrt je sestavljen po načelih: vsaka banovina dobi svoj cestni fond, državni cestni fond pa naj samo pravično razdeli sredstva, ki jih more zbirati le država. Zbrana sredstva naj se ujjorabijo v prvi vrsti v oni banovini, v kateri so bila zbrana, služijo pa naj 6amo za moderniziranje obstoječih cest, da bodo ustrezale sodobnemu prometu. Kakršnokoli favoriziranje posameznih fiokrajin na škodo drugih je onemogočeno s točnimi določili, da se smejo iz cestnih fondov finansirati gradbena dela le na onih cestah, ki dosezajo določeno 6topnjo prometa.
Vsa poročila je skupščina soglasno sprejela, enako je bil sprejet tudi proračun za tekoče leto.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena lista z nosilcem ing. Pirkmajerjem na čelu. V odboru so še: gg. inženjerji: Bleiweiss, St. Dimnik, Josip Čmjae, Drago Fatur, Matej Kleindienst, Likar, Drago Matta-novich, Jos. Platner, H. Petrič, Franc Tomažič, A. Umek, Fr. Zupančič in M. Sušteršič iz Ljubljano, ing. Oman iz Maribora in 4 člani iz Splita. Predsednik nadzornega odbora je g. univerz, prof. dr. ing. Krili.
Ob koncu skupščine se je ing. Skaberne v imenu ministra in bana zahvalil za pozdrave, s katerimi je bil sprejet od zborovalcev. Ing. Zupančič, narodni poslanec, pa je v 6vojem govoru priznal, da so v narodni skupščini glasovali proti zakonu o jjooblašče-nih inženjerjih le oni, ki so hoteli pokazati opozicio-nalno stališče proti vladi, niso pa bili proti zakonu samemu. Teh poslancev je bilo kar četvero proti 173, ki so glasovali za zakon. Oj>ozicionalni poslanec ing. Zupančič je priznal, da je zakon res sodoben in da odgovarja sodobnim evropskim zahtevani.
Plačevanje občinskih davščin v proračunskem letu 1937/38 v Ljubljani
1.	Hišne davščine. Iz tehničnih razlogov ne bo moglo dostaviti mestno poglavarstvo novih plačilnih nalogov vsem lastnikom hiš do 15. maja 1937, katerega dne dospe v plačilo prvi četrtletni obrok za leto 1937/38. Pozivajo se torej vsi lastniki in upravitelji hiš, ki ne bi fwavočasno prejeli plačilnih nalogov, da akontirajo do 15. maja 1937 pri mestni blagajni ali pa po poštni položnici občinske hišne davščine v višini ene četrtine predpisa za proračunsko leto 1936/37.
2.	Občinska davščina na vozila. Mestno poglavarstvo poziva vse lastnike kočij, gigov, brekov, osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov in motornih koles, da predložijo do najdalje 30. aprila 1937 mestnemu računovodstvu prometne knjižice svojih vozil ter poravnajo občinsko davščino za prvo četrtletje 1937/38 in morebitne ostanke za leto 1936/37. Posebno opozarja mestno poglavarstvo na dolžnost prijave lastnike vozil iz ozemelj bivših okoliških občin, ki so bile priključene s 1. aprilom 1936 mestni občini ljubljanski.
3.	Občinske davščine na potrošnjo. Mestno poglavarstvo poziva lastnike gostilniških, zajtrkoval-niških in vinotočnih obratov, da prijavijo do 15. aprila 1937 ravnateljstvu mestnega trošarinskega urada količino vina in piva, potočenega (zatrošari-njenega) v letu 1936., lastniki kavarniških obratov pa, da prijavijo način svojega obratovanja. Mestno poglavarstvo opozarja, da so bili objavljeni podrobnejši podatki o vseh občinskih davščinah, taksah, dokladah in pristojbinah za jrroračunsko 1. 1937/38. z razglasom o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1937/38., Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 191/26 A z dne 1. aprila 1937.
Redno plačevanje občinskih davščin ni le v interesu mestne občine, ampak tudi v interesu davčnih zavezancev samih, ker je lažje plačati ob terminu manjši znesek, kakor pa za večje razdobje višji znesek, poleg tega pa še zamudne obresti ter stroške, ki so v zvezi z opomini.
Avtobusne zveze v Sav. dolini
Potreba novo avtobusne zveze? V številki prejšnje nedelje je bil na tem mestu objavljen dopis, ki nujno zahteva upostavitev nove avtobusne zveze Celja oz. Savinjske doline z Ljubljano po podjetju >Bi-6tra<; to podjetje sicer danes ne obstoja več, vendar obratuje na tej progi kot njegova naslednica »Avto-pronietna zadruga« Ljubljana, katere lastnik je neki ljubljanski denarni zavod. Kolikor nam je znano, nova vožnja ne bi nudila tako idealnih zvez, kakor si jih obeta dopisnik. Avtobus ne bi dosegel pravočasno niti vlaka proti Dravogradu, niti v Celju vlaka proti Mariboru, Celje in kraji ob progi tudi nadalje ne bi imeli večerne zveze z Ljubljano, ker bi avtobus odhajal že sredi popoldneva. Neglede na to pa bi imela nova zveza zgolj konkurenčni značaj ter bi hudo prizadela Obstoječa avtobusna podjetja, ki se že dolgo vrsto let trudijo za nemoten razvoj prometa po Savinjski dolini. Znano je, da prekomerna konkurenca ne koristi trajno nikomur, temveč povzroča le materijalno propast vseh podjetnikov. Podjetniki ne morejo kriti niti tekoče režije, kaj šele stroške amortizacije vozov, ki se na naših cestah, katere komaj še zaslužijo ta naziv, od dneva do dneva bolj uničujejo. Posledica je obratovanje s starimi, izranžiranimi vozovi, ki razvoju tujskega prometa, kateri v poslednjih letih v naši dolini tako lepo napreduje, le škodujejo, ne glede na to, da trpi zelo
tudi splošna varnost potnikov. Na prvi fiogled bi torej izgledalo brezsmiselno in za Autoprometno zadrugo samo škodljivo, da uvede novo vožnjo na progi, kjer obratujejo sedaj mestoma razen železnice žo štiri avtobusna |>odjetja. Logično bi bilo, da obratuje, ako je res dana potreba, nova vožnja iz Ljubljano le do Vranskega ter se uredi njen vozni red tako, da ima v obeh smereh zvezo z vožnjami obstoječih avtobusnih podjetij. Vendar ima, kakor iz-gleda, stvar drugo ozadje. Avtoprometna zadruga namerava likvidirati, njen lastnik pa hoče, kot je za denarni zavod umljivo, za vsako ceno iztisniti za vozove in koncesije Čim višjo kupnino. Njen zastopnik jo na nekem sestanku interesentov poudarjal, da so vozovi re« bolj v slabem stanju, zato pa so tem večje vrednosti koncesije. Tedaj ni prišlo do sporazuma oz. prodaje, ker navzoči interesenti še niso bili dovolj prepričani, da vrednosti koncesij odtehtajo slabosti vozovnega parka. Radi tega se sedaj trudi Avtoprometna zadruga, da uvede za vsako ceno novo vožnjo, ki ji daje na progi Ljubljana-Celje monopol, četudi bi z njeno uvedbo uničila eksistenco nekaj privatnih podjetnikov in njih nameščencev. Mnenja smo, da banska uprava, v katere rokah je končna odločitev v tej zadevi, ne bo pripustila tako socijalne krivice.
Drobne novice
Koledar
Torek, 13. aprila: Hermenegild, mučenec; Ida, devica.
Novi grobovi
f V Ljubljani ;'e umrla gospa Ivana Kunstelj,
vdova po prisilniškem pazniku. — V ponedeljek je umrla gospa Marija Markelj roj. Gazulli, vdova po prof. in direktorju učiteljišča v Kopru. Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f" V Ljutomeru je v nedeljo umrl g. Franc Kepif, trgovec in lastnik pogrebnega zavoda. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na ljutomerskem župneni pokopališču. Naj mu sveti večjia luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f" V Gradcu je 10. t. m. umrla gospa Pavla Suttner roj. Rus, soproga bivšega ljubljanskega urarja in draguljarja.. Pokopana bo danes, v torek, v Gradcu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= lz sodnopisarniške službo. Za uradniške pripravnike X. položajne skupine so imenovani pri sodiščih dnevničarji - zvnničniki: .Josip Sever, okrajne sodišče v Dol. Lendavi, Marija Erbežniko-va in Milena Mornarjeva, obe pri okrajnem sodišču v Ljubljani, Martina Grčarjeva, okrajno sodišče v Kranju, Marija Hrastova, okrajno sodišče na Brdu. Vsi na lastno prošnjo. Po službeni po^ trebi je imenovan za uradniškega pripravnika pri okr. sodišču v Kranjski' gori Mirko Rihtar, sedaj dnevničar-zvaničnik v Ljubljani.
Manufaktura
Pomladna
moda za damo in gospoda
SOUVAN
—	Našim obrtnim mojstrom. Letos imamo v gluhonomnici več gojencev in gojenk, ki bodo dovršili svojo šolanje, pa bi se radi posvetili kaki obrti. Vsi so dobri, ubogljivi in pošteni, toda večinoma sirote, ki nimajo nikogar, da bi se zavzel zanje. Stari so od 15 do "17 let in telesno dovolj razviti. Redki so pri nas mojstri, ki so se že kdaj odločili sprejeti gluhonemega vajenca ali vajen-lio. Storili so to morda bolj iz sočutja nego iz spoznanja, da je gluhonemec izvrstna delovna moč, ki v marsikaterem pogledu odtehta polno-čulnega človeka. V kolikor mu je pomanjkanje sluha' težka ovira, ima pa zato izreden dar opazovanja. Odkazano delo izvrši z največjo vestnostjo in natančnostjo ter se resnično izživlja v njem. Šola mu daje dovolj podlage, saj se je naučil v njej z živim govorom donialega vseh onih predmetov, ki jih nudi osnovna šola. Tisto malo potrpljenja, ki ga mora mojster imeti skraja s takim vajencem, dokler se ne privadi na njegov govor, pač ni nikako breme. Zato pa vam je kasneje tak vajenec vdan in hvaležen, da takega med polnočutnimi le redko najdete. Vsa podrobnejša pojasnila daje Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani, Zaloška cesta 5, ali pa ravnateljstvo gluhonemnice v Ljubljani.
—	Šestdesetletnico svojega obstoja praznuje letos prostovoljna gasilska četa v Sv. Lovrencu na Pohorju. Ta svoj jubilej bo proslavila dne 4. julija z blagoslovitvijo novega prapora. Istočasno bo ta dan delni pokrajinski z!et, ki naj na naši skrajni severni meji združi gasilske borce. Naše društvo je tudi odlikoval minister za telesno vzgojo s tem, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad našo proslavo ter se bo prireditve po možnosti tudi osebno udeležil. Vljudno prosimo vsa bratska društva v bližnji in daljni okolici, da ta dan ne prirejajo slič-nih prireditev in se naše proslave v čim večjem številu udeleže.

Vsakemu ni mogoče iti o kopališče,
vendar
more vsak žrtvovali Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RA D E N S KO z rdečimi srci!
—	Krasni izleti! — »Putnik« v Belgradu prireja za pravoslvane velikonočne praznike dve velein-teresantni potovanji: od 28, aprila do 4. maja: v Južno Srbijo, in drogo potovanje v Grčijo (poset Soluna, Sv. Gore in Aten). Izletniki iz Slovenije uživajo polovično vožnjo do Belgrada in nazaj. Vse ostale podrobnejše informacije pri »Putniku« v Mariboru.
—	Dostavljanje avionskili pošiljk. Direkcija pošte, telegrafa iu telefona razglaša: Prejemniki avionskili pošiljk se pritožujejo, da prejemajo z zračno pošlo poslane pisemske pošiljke z zamudo. Tem zakasnitvam je največkrat vzrok ta, da prihajajo zrakoplovi po odhodu pismonoš na redno dostavo, zaradi česar čakajo take pošiljke, če niso bile oddane kot ekspresne, do popoldanske dostave ali celo do drugega dne. Zainteresirane stranke pa lahko zahtevajo, da se jim avionske pošiljke takoj po dohodu dostavijo po posebnem do-stavljaču, če se pismeno obvežejo, da bodo plačale ob prejemu avionske pošiljke pristojbino za ekspresno dostavo v znesku 3 dinarjev. Zato vabi direkcija stranke, ki žele, da se jim avionske pošiljke ekspresno dostavijo, naj se zglnsijo na glavni pošti v Ljubljani, kjer bodo podpisale izjave, da se obvežejo plačevati ekspresno pristojbino.
—	»Putnik« v Mariboru prireja v nedeljo, dne 18. aprila 1937 z novim, najmodernejšim luksuznim avtokarom izlet v Zagreb na »Zagrebački Zbor«, kjer bo ta najlepši voz, kar jih premore Jugoslavija, razstavljen od 9—17. S tem avtokarom se bo izvršila razna potovanja »Putnika« v Mariboru: v Pariz na svetovno razstavo, v Rim, Benetke, na itali-
jansko in francoske Riviero, v Budimpešto, na Dunaj, po Jugoslaviji, Nemčiji, Češkoslovaški, v Dolo-lite, na Grossglockner itd., kjer bo nedvomno častno zastopal naš turizem. Vse informacije za potovanja pri »Putniku« v Mariboru.
— Orožniški polkovnik Bogomil Rimilcr, ki je služboval od 1918. leta pri vrhovnem orožniškem poveljstvu v Belgradu, se je v noči od 11. na 12. t. m. ustrelil v svojem stanovanju. Pokojnik je bil znan tudi v Sloveniji, ker je bil večkrat v tukajšnjih krajih na inšpekcijskih potovanjih.
— Dolžnost vsake žene ie, da pazi na redno stolico. ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. ako jo lemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Offl. reg S. br. 80474/35.
—	Samomor orožnlškega komandirja. V Toplicah na Dolenjskem se je v ponedeljek zjutraj ob pol treh ustrelil tamkajšnji orožniški komandir Milan Popovič, doma iz Stenjevca pri Zagrebu. Star je bil 39 let. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so ga operirali, vendar pa ni upanja da bi ostal pri življenju. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Zadnji čas se je izogibal vsake družbe.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Haugg, Seelc Maricns. Eine Deutung ihrer Seelentiefen in sieben Predigten. 92 str. nevez. 39 din. —■ Hock, Denu Dein ist das lteich. Sieben Rufe in die Zeit. 187 str. vez. 46 din. — Kuss, Die Thcologic des Neuen Testamentes. 412 sir. vez. 66 din. — Lang, Christus in unserer Mittc. 125 str. nevez. 30 din. — Laros, Neue Zeit und alter Glaube. 206 str. nevez. 34 din. — Miil-ler, Maria zu licbeu. Marienpredigten. 213 str. vez. 62 din. — Noppel, Aedificatio Corporis Cliri-sti. 210 str. nevez. 32 din. — SchnUrer, Katholi-sehe Kirche und Kultur in der Barockzcit. 804 str. vez. 150 din. Schtitz, Golt in der Geschichte. 292 str. vez. 120 din. Striiter, Die Seele der Got-tesmutter. Ein Blick in das Gedankengut der Marienverehrung. 204 str. vez. 44 din. — Vorspel, Das Geheimnis dor Mutter. Marienpredigten. 104 str. nevez. 22 din.
—	Brezskrbno uživate vse lepote narave, ogledate si najznamenitejše kraje tu- in inozemstva, vozite se izredno udobno v krasnih, luksuznih avto-karih, po najugodnejših pogojih ob priliki izletov »Putnika« v Mariboru. Izbran spored: svetovna razstava v Parizu, italijanska in francoska Riviera, Rim, Benetke, Budimpešta, Dunaj, krožna potova-vanja po Jugoslaviji, Nemčiji, Češkoslovaški, na Grossglockner, v Dolomite itd. Zahtevajte prospekte in informacije pri »Putniku« v Mariboru in Celju. Pohitite s prijavami!
—	K nesreči Andreja Virnika. »Slovenec« je v petek poročal o tragičnem dogodku, ki se je pripetil za tobačno tovarno, kjer je postal žrtev nesreče mladi Andrej Virnik, dijak trg. akademije. Pogreb tragično umrlega mladeniča je bil v soboto ob veliki udeležbi svojcev, sošolcev ter prijateljev. Pogreba se je udeležil tudi profesorski zbor trg. akademije z ravnateljem g. Pirjevceni ter razrednikom g. dr. Svetelom na čelu. Naknadno izvemo, da pri smrti Andreja Virnika ne more bili govora o samomoru, marveč gre zključno za nesrečen primer.
—	Še bo deževalo, dovolj bo še vremenskih neprilik, toda to našo kožo ne skrbi — saj jo čuva hormonska krema Cimeanl
—	PUTNIK priredi od 23. do 26. t. m. izlet z avtobusom v Milano na milanski sejem. Potuje se z kolektivnim potnim listom. Prijave do 20. t. m. Cena vožnji, za vse aranžmane, izlete in vodiče 955 Din. Informacije v biletarnicah »PUTNIK«, Gajeva ulica in hotel »Metropol«. V Kranju trafika »Koma-tar« vis-a-vis hotela Stara Pošta. V Tržiču autopod-jetje Goričan.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno da red no pijete Radensko, ki deluje proti boleznim led vic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vara obrani zdravje in mladostno svežost.
Ljubljana
V ponedeljek 12. aprila
Gledališče
Drama: Torek. 13. aprila: Zaprto. — Sreda, 14. aprila: »Matura«. Red Sreda. — Četrtek, 15. aprila: »Simfonija«. Red A. — Petek, 16. aprila: »Med štirimi stenami«. Red C. — Sobota. 17. aprila: »Matura«. Izven.
Opera: Torek, 13. aprila: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Traviata) — Sreda, 14. aprila: Zaprto. — Četrtek, 15. aprila: »Ero z onega sveta«. Red. Četrtek. — Petek, 16. aprila: Zaprto.
Predavanja
Zanimivo skioptično predavanje s slikami Avstrije, Nemčije, Belgije, Francije, Švice in Italije ob priliki pripravljanja izleta v Pariz priredi 14. in 16. aprila ob 20 v dvorani »Sloge« v poslopju Ljubljanskega dvora v Ljubljani, Pražakova ulica, Združenje železniških uradnikov, na katerega vabimo. Predava g. Jože Jenko.
Predavanja
Prijatelji planin! Janko Mlakar, bo drevi ob 8 predaval v novi frančiškanski dvorani v okvirju Frančiškanske prosvete o svojih turah na Mont-blanc in Jungfrau. Predavanje bodo ponazorovale krasne skioplične slike. Pred in po predavanju planinska glasba! Rezervirajte si pravočasno sedeže po 3 in 4 Din v predprodaji v pisarni Pax et bonum (frančiškanska pasaža).
V sredo, dne 14. t. m. predava v vrsli javnih razprav, ki jih prireja ljublj. sekcija Profesorskega društva univ prof. dr. Lj. Hauptmann iz Zagreba o zgodovinskih temeljih nacionalizma. Začetek ob osmih zvečer; dvorana OUZD na Miklošičevi cesti; vstop prost.
Sestanki
Dekliški odsek prosvete Ljubljana — inesto
ima drevi ob 8 redni sestanek v Gospodarski zvezi I. nadstr.,Tyrševa cesta. Novinke dobrodošle.
Kino
Kino Kodeljevo. Nesmrtne gosli (Stradivari) Gustav Frohlich. Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 4: mr. Ramor, Miklošičeva cesla 20, in mr. Gartus, Moste.
AH šla so ji i dninskii usnjala rokavica (desna) in sc dobi v upravi Slovencu..
I Maša zadušnica za pok. g. Leopoldom Rozmanom bo v četrtek dne 15. t. in. ob 6 zjutraj v šentpeterski cerkvi.
1 Predprodaja vstopnic za koncert Blaža Arniča dne 19. t. m. je pri blagajni kina »Union '. Naša javnost kaže že dosedaj izredno zanimanje za ta koncert, ki bo prvi to vrste v vsej zgodovini slovenske reproduktivne glasbe. Blaž Arnič si je 6 svojimi dosedanjimi skladbami ustvaril žo tako velik sloves, da ga moremo z mirno vestjo všteti med vodilne slovenske skladatelje. Je eden izmed redkih, ki se niso ustrašili težkega in dolgoletnega dela, da so ustvarili originalne simfonične in orgelske skladbe ter tako obogatili slovensko glasbeno literaturo in kulturo. Izvajalci na konertu imajo sama priznana imena, saj je na pr. dirigent g. Ivan Brezovšek dosegel v Evropi že tako velik ugled, da je bil te dni povabljen na gostovanje v Berlin. Ljubljansko in drugo občinstvo opozarjamo na ta edinstveni koncert.
1 Vse teleionske naročnike na področju pošte Ljubljana 1 opozarjamo, da poteče 15. aprila rok plačila telefonske naročnine. Vplačila se vršijo na dostavljene čekovne položnice. Naročniku, ki zamudi rok vplačila, se telefon izključi iz prometa dne 16. aprila, za zopetno vključitev pa mora plačati takso 100 Din. V slučaju, da je naročnik čekovno
fioložnico izgubil, jo lahko reklamira pri pošti Ljub-jana 1, telefon 37-07.
Maribor
Blago za
damske
Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cenel
A. ifender
Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje !
1 Proizvajalci, zavezani skupnemu davku na poslovni promet, morajo po določilih spremenjenega drugega odstavka čl. 4 uredbe o skupnem davku na poslovni promet, št. 16.100 z dne 14. marca 1931 (gl. Službeni list kos 28 z dne 7 .aprila 1937, stran 240) prijaviti pristojni davčni upravi interesne skupnosti, ki že obstoje do konca aprila 1937, po tem roku na novo nastale pa v 15 dneh od dneva njih nastanka. Interesna skupnost med proizvajalcem in drugo pravno ali fizično osebo obstoji vselej, kadar znaša dobava drugi osebi več ko 15% skupne količine ali proizvodne vrednosti blaga, ki ga proizvajalec da v enem letu (koledarskem ali poslovnem) v promet v območju kraljevine. Da obstoji takšna interesna skupnost, mora prijaviti proizvajalec pristojni davčni upravi najkasneje v mesecu dni po
Preteku vsakega (koledarskega ali poslovnega) leta. roizvajalec, ki ne prijavi v določenem roku, da obstoji interesna skupnost po drugem in tretjem odstavku tega člena, se kaznuje v denarju od 50,000 do 300.000 Din. To kazen izrekajo prvostopna davčna oblastva, kazen pa ne izključuje posebne kazni zaradi davčne utaje. Če poda proizvajalec v takšni svoji prijavi netočne podatke je postopati po določbi poslednjega odstavka člena 18 te uredbe; razen tega pa odgovarja proizvajalec tudi zaradi davčne utaje. Šef davčne uprave: Predika.
1 Cestni promet pred glavno pošto. Vprašanje ureditve cestnega prometa za mnogoštevilne pa-sante pred glavno pošto bo najbrž končno urejeno. Včeraj sta se sredi cestnega križišča pojavila
2	prometna stražnika, ki sta v prvi vrsti vzeia na piko razne pasante. Poprej so ljudje to križišče prečkali po svoji mili volji. Sedaj je uveden strog red, kako ima pasant prekoračiti križišče, ko hoče iti z ene strani na drugo. Stražnika sta ustavljala pasante in jih poučevala, kako morajo pasi-rati križišče. Kdor hoče n. pr. izpred glavne pošte oditi na Tvrševo cesto pred Ljubljansko kreditno banko, mora v premi črti najprej do Slona in potem v premi črti do banke. Kdor hoče od Bate k Slonu, mora najprej do glavne pošte in potem k Slonu. Ljudje se bodo pač po malem navadili cestnega reda, kajti doslej so vsevprek skakali čez križišče.
1 V bufetu »Rio« pristna doleniska, štajerska, dalmatinska vina. Liter Din 10 dalje. Čez ulico ceneje!
1 Prometna nesreča n« Zaloški cesti. Pri tvrdki s kurivom Fran Jezeršek zaposleni hlapec Š. je 7. decembra lani vozil po Zaloški cesti 4 tone premoga. Z naloženim vozom je s ceste krenil v stran proti tvrdkinemu skladišču. Na vogalu pa je postavljena ob ograji hodnika časopisna deska. V usodnem trenutku so 3 čitatelji bili zaverovani v »Ponedeljskega Slovenca«. Hlapec je tako neprevidno zavil, da sta konja z ojesom pritisnila državnega upokojenca Pavla Stravnika ob deskin kol. Voznik je sicer hitro konja nazaj potegnil. Pritisk ojesa pa je bil silovit. Slravnili je zastokal in se potem sesedel na kup snega. Moral je oditi v bolnišnico, kjer je 13. decembra podlegel poškodbam. Pri nesreči je dobil Stravnik hude poškodbe, zlomljena so mu bila rebra, počila pa so mu zaradi pritiska celo jetra. Državni tožilec je hlapca obtožil zaradi prestopka neprevidne vožnje in zoper varnost javnega prometa po § 205 k. z. Obtoženi je zanikal vsako krivdo in se izgovarjal, da je poškodovanec sam bil kriv nezgode. Sodnik-poedinec g. Fran Oorečan je po
3	razpravah včeraj hlapca obsodil na 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti. Plačati pa ima okoli 2300 din Stravnikovi vdovi za razne stroške.
Ptui
Sod vina so ukradli. V Turškem vrhu v Halozah je te dni gorela viničarija posestnika Čuša Mihaela iz Mezgovcev. Gasili so sosedje in pri tej priliki so tudi sode, polne vina, reševali iz kleti goreče hiše. Te ugodne priložnosti seveda niso pustili neizkoriščene nekateri uzmoviči, ki so, ker je bila gneča okrog goreče hiše velika, na spreten način izmaknili poiovnjak vina. Vendar tatvina ni mogla ostali dolgo neprikrita in orožniki, ki so bili kmalu po tatvini poklicani na pomoč, so tatove skoro izsledili. Posestnik Čuš trpi kljub temu precejšnjo škodo od požara.
Žrtev bojevitih sosedov. V Gruškovju, obč. Pod-lehnik, je bila te dni v nekem vinotoču zbrana večja družba. Prišli so tudi goslje iz sosedne Hrvaške. Ker je bilo vino dobro in močno, so kmalu postali vinjeni in ni dolgo trajalo, pa se je vnel prepir med sosedi iz Hrvaške in domačini. V splošnem metežu, ki se je iz tega prepira razvil, so pokali tudi samokresi. Nesreča je hotela, da je strel iz samokresa zadel 35 letnega Drevenška Matevža v desno nogo. Dreven-ška -so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je rana postala radi infekcije smrtnonevarna in da skoraj ni upanja na okrevanje ranjenca. Drcvenšek je poročen in oče šesterih ne-doletnih otrok.
m Poročila sta so v Lehnu na Pohorju bivši popularni član plavalne sekcije SSK Maratona, šolski upravitelj v Lehnu g, Milan Jandl in učiteljica gdč. Danica Lah. Mlademu paru naše iskrene čestitke.
m Žalostna usoda novega labuda. Ribnik v mestnem parku oživljala dva lepa labuda, ki ju je nabavilo Olepševalno društvo. Letošnjo zimo pa je labudja samica poginila in društvo jo je dalo nagačiti, da pa ne bo samcu preveč dolgčas, pa mu je kupilo mlado družico na Dunaju ter jo spustilo na ribnik. Labudji »Dutiajčanki« pa v Mariboru menda ni preveč ugajalo, ker se jo lepega dne kar dvignila v zrak ter odletela. Pri Dupleku so jo na tamošnjih mrtvih rokavih Drave zopet zasledili ter uprizorili na begunko velik lov, vendar se ni posrečilo, da bi jo prijeli. Ogromna bela ptica se je zopet dvignila v zrak ter odletela v neznani smeri. Olepševalno društvo je zaradi tega naročilo na Dunaju novo samico, ki je že prispela. Iz previdnosti so ji pa peruti postrigli, da ne more odleteti. Usoda pobeglega labuda pa se je nenadoma sedaj pojasnila. Pojavil se je naenkrat v Mariboru, pa že mrtev. Prinesel ga je k nagačevalcu Valnerju lovec grofa Ateinsa iz Slovenske Bistrice, ki ga je ustrelil na nekem ta-mošnjem bajerju. Lovec pravi, da ni vedel, na kakšno ptico strelja. Olepševalno društvo ima precejšnjo škodo, ker stane labud 1000 din.
m Mariborski poštarji so svojo tombolo zaradi slabega vremena preložili na prihodnjo nedeljo, 18. aprila popoldne.
m Umrla jo v splošni bolnišnici 71 letna za-sebnica Julijana Kjuder. Naj počiva v miru!
m Šahovske novice. V nedeljo se je igrala šahovska lekina med šahovsko sekcijo SSK Maratona in Šahovskim klubom »Triglav«. Tekma, ki je bila v prostorih Maratona v Sodni ulici, se je končala z zmago Maratoncev v razmerju 5K> : 3!4. — Šahovski turnir za prvenstvo Maribora se prično drevi v kavarni Central. Po žrebanju takoj priče-tek prvega kola. Prijave se še sprejemajo.
m Mariborski otok se že pripravlja za svojo letošnjo sezono. Mestni delavci so včeraj pričeli s čiščenjem kopališčnih bazenov in naprav ter z urejevanjem nasadov na otoku.
m »Dolarska princcsa« — popularna Fallova opereta — bo poslednja operetna novost v letošnji gledališki sezoni. Režijo vodi kot gost Josip Povhe.
m Ljudska univerza. Zaradi pedagoškega tedna ni prireditve od 12. do 17. aprila. V ponedeljek 18. aprila predava režiser ljubljanskega gledališča g. Ciril Debevec o borbi za narodno gledališče.
m Posestne izprcinenihe. Vogrič Marija in Jaki Fi •anc sla prodala hišo št. 32 v Tomšičevi ulici špediterju Vellacherju za 300.000 din. Šprinčnik Matija je prodal hišo v Koseskega 117 Ivanu Šprinčkniku za 23.000 din. Prodaje hiše na Slomškovem trgu št. 6, ki jo je zadruga Zadružni dom prodala zdravniku dr. Krausu, komisija za trgovanje z nepremičninami v obmejnem pasu. ni odobrila.
ObiSilte v Mariboru prvorazredni restavranl VELIKE KAVASKE.
V boj za naše časopisje
m Samomor 83 letnega starčka. Na Velki si je vzel življenje 83 letni preužitkar Jakob Senekovič. Starčka je našel njegov sin obešenega na skednju. Kaj je gnalo starčka v smrt, ni znano, verjetno pa je, da se mu je omračil um.
ni Vpis v davčno knjižico ponaredil. Posest-nica Marija Perbat na Pobrežju je poslala svojega sina Rudolfa v Maribor na davkarijo z davčno knjižico, tla plača zaostali davek v znesku 78 din. Fant pa je kar sam ponaredil v knjižici vpis davkarije, denar pa je zapravil. Mali je mislila, da so davki plačani, pa se je zelo začudila, ko jo je davkarija rubila. Rudolf Pernat pa je zaradi tega vpisa prišel pred sodnike, ki so mu prisodili dva meseca zapora, pogojno za 2 leti.
Celic
c Iz delovanja krajevne protituberkulozne lige v Celju. V četrtek zvečer je bila seja krajevnega odbora protituberkulozne lige v Celju. Razpravljali so predvsem o organizaciji proti tuberkuloznega tedna, ki bo v Celju od 2. do 8. maja t. 1. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor. Podeljenih je bilo nekaj podpor jetičnim bolnikom — Akcija za zavetišče za jetične počasi napreduje. Občinstvo prosimo, naj inkasantov mestne elektrarne pri pobiranju prostovoljnega dinarja ne odklanja. Vsak dobi od inka-santa nabiralni listek kot potrdilo.
c Šahovska simultanka. V nedeljo ob 2 se je pričela v vrtni dvorani hotela Evropa šahovska simultanka znanega šahista g. Iva Lešnika, ki ga prištevajo najboljšim jugoslovanskim šahistom. Proti Lešniku je nastopilo 30 izbranih celjskih šahistov, ostali prijavljenci pa so se udejstvovali kot kibici. Lešnik je igral v zelo hitrem tempu in je v razmeroma zelo kratkem času treh in pol ure absolviral borbo. Končni rezultat je za celjske šahiste kakor za Lešnika jako časten. Dobil je 18 partij, izgubil 8, remiziral pa 4.
c Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici je umrl v nedeljo 11. aprila Martin Dren, 56 letni posestnik iz Petrovč. — Zadet od kapi je umrl v soboto v Celju ing, Abelman Theodor, 69 letni generalni direktor Teereg, doma z Dunaja. Prepeljan je bil na Dunaj, kjer bo pokopan. N. v m. p.!
c Namesto venca na grob pokojnega računskega svetnika Kalana Franja sta darovali tvrdka Franz Zangger in rodbina Fr, Rebeuschegg po 100 dinarjev mestnemu ubožnemu svetu, za kar se jima ta naiiskreneje zahvaljuje.
cMestno poglavarstvo v Celju opozarja lastnike psov na pravilnik o posesti psov in pasjem davku, na podlagi katerga mora lastnik prijaviti v času od 1. do 15. aprila vsakega leta nad 3 mesece starega psa pri upravni občini, v kateri se pes nahaja. Za tekoče leto se rok za prijavo psov izjemoma podaljša do vštetega 20 maja. Prijave je oddati pri mestnem računovodstvu, kjer se dobe predpisane tiskovine.
Kjn° MetroP°' orinaša danes ob 16.15 in 20.30 zadnjikrat »Kreutzerjcva sonata« (Die Kreul zersonate). Ob 18.15 »Noč v operi«.
Zagorje
Električna zadruga je imela v nedeljo občni zbor. udeležba je bila še precejšnja. Odbor je ostal stari, ki je prejel za svoje poslovanje s strani članstva zaupnico. Cule pa so se pritožbe zaradi ponovnega revidiranja električnih števcev po meroizkusneni uradu, ker jo pregled združen z znatnimi stroški.
Neutrudni voditelji »Prosvetnega društva« so pripravili za nedeljo popoldne in zvečer mladinsko igro »Čarobni zvonček«. Za slične mikavne igre se še priporočamo! Za nedeljo, dne 25. aprila pa pripravljajo gostovanje naših igralccv na Izlakah, kjer bodo v režiji g. Campc uprizorili dramo »Kadar se utrga oblak«.
Lesna konferenca na Sušaku
V soboto, dne 10, aprila t. 1. je bila na Sušaku dobro obiskana konferenca predstavnikov lesne industrije in trgovine, zastopane po Zvezi industrij-cev za dravsko banovino, Združenju industrijcev za Bavsko banovino, Zvezi industrijcev in trgovcev gozdnih proizvodov. Zagreb ter Zvezi lesnih industrijcev in trgovcev Susak. Konferenci je predsedovat g. dr. Lrnest Rekar, industrijalec iz Jesenic.
Po poročilih, ki so jih predložile posamezne organizacijo, in po izčrpni razpravi so bili sprejeti soglasni 6klepi v vseh aktualnih vprašanjih, zlasti pa v tehle.
1.	Z ozirom na Uredbo o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je ugotovilo, da bi izvajanje onih določb to Uredbe, ki se nanašajo na reglementiranje izvoza proizvodov lesnega gospodarstva, pomenilo za lesno industrijo nepotrebne in škodljivo ovire za svobodo poslovanja in inicijative. Zato bodo naprosili kr. vlado, da one določbe te Uredbe, ki bi se mogle uporabili za reglementiranje proizvodnje in izvoza lesnega gospodarstva, razveljavi.
2.	Izkušnje so dokazale, da sistemi kontingen-tiranja, preferencijalov in kliringov niso nikomur prinesli koristi, temveč so samo ovirali normalni razvoj mednarodne izmenjave blaga kot glavni predpogoj za normaliziranje gospodarskih prilik na svetu. Ta sistem je na umeten način usmeril mednarodno trgovino na nenaravna pota ter je povišal ceno na škodo potrošnikov, obenem pa zmanjšal izkupiček na škodo proizvajalca.
Te izkušnje naj se v čim večji meri upoštevajo ob priliki bližnjih trgovskih pogajanj 7. inozemskimi državami. Zlasti velja to za bližnja trgovinska pogajanja z tlalijo .Tradicijonalne prijateljske zveze med jugoslovanskimi izvozniki in italijanskimi uvozniki, ki so ostale nedotaknjene skozi vsa razdobja naših gospodarskih odnošajev z Italijo v zadnjem času, bodo omogočile normalen in za obe strani koristen razvoj poslovanja, ako padejo vse ovire in omejitve. V bližnjih pogajanjih se je treba prizadevati, da se ustvarijo možnosti postopnega jačjega razvoja našega izvoza lesa_ v Italijo s čim manjšimi omejitvami in s čim večjo prožnostjo, zlasti v plačilnem prometu.
Skladno s tem se je treba prizadevati, du so čimbolj oineje iri ukinejo obstoječi kliringi kot naj-škodljivejši pojavi v mednarodni trgovini, kar velja zlasti tudi za pogajanja s Švico.
3.	Z oziroin na Uredbo o minimalnih mezdah, ki stopi dne 13. t. m. v veljavo, so je ugotovilo, da je potreba akordnega dela v lesni industriji izven vsake diskusije.
4.	Z ozirom na sedanje stanje lpsnegn izvoza je neobhodno jiotrobno, da se obstoječe luke iz-grade ter usposobijo za življenjske potrebe našega izvoza. V tein smislu je potrebno, da se sredstva novega kredita za potrebe luk izkoristijo v to svrho.
Obstoječe paroplovne zveze ne zadostujejo za izvršitev rednega izvoza, a zlasti ne za vse večji izvoz v Anglijo.
5.	Končno se je v razpravi o splošnih razmerah v lesnem gospodarstvu ugotovilo, da je dvig cen pripisovati porastu cen lesa na panju, ki jo prišel do izraza pri licitacijah za les iz državnih, samoupravnih in privatnih gozdov, nadalje dviga delavskih mezd in zlasti povišanju vseli javnih davščin: davkov, raznih banovinskih in drugih do-klad ter taks.
Ker je bilo na tej konferenci zastopano celokupno lesno gospodarstvo iz dravske in savske banovine, ki predstavlja pretežni del našega lesnega gospodarstva, je pričakovati, da bodo na tej konferenci sprejeti sklepi merodajni za reševanje vseh
vprašanj, ki se nanašajo na lesno gospodarstvo. •
Nordijski les dobro prodajajo. Iz Stockholma poročajo, da so imeli v začetku leta prodanega lesa: Švedska 610.000. Finska 773.000 in Rusija 030.000 standardov rezanega lesa. Od skupnih izvoznih kvot omenjenih držav ostane za izvoz še: Švedska 230.000, Finska 230.000 in Rusija 300.000 standardov. S temi količinami pa se ne bo dala pokriti normalna količina potreb uvoznih držav. Računa se seveda s tem, da ee še ni vpostavila popolna kupna moč evropskih tržišč. Angleška uvozna trgovina se bo šele po gotovem času odločila k novim zaključkom, ker je treba počakati na razvoj angleških notranjih cen.
Borsfti rudniki bakra
Iz Pariza poročajo, da je upravni odbor družbe na svoji seji dne 8. aprila sklenil predložiti občnemu zboru delničarjev, ki bo 13. maja ob 10 v Pu-rizu, rue de lu Victoire (SO, da se razdeli dividenda 275 frankov na prvenstveno delnico in 272.30 franka čistega na stare navadne delnice in delnice B, ki pripadajo fizičnim osebam in so imenske po G mesecih. Seveda je treba odbiti akontacijo ili-vidende, ki jo bila izplačana v decembru Za ostale vrste delnico se odbije delničarjem dodatni davek.
V naslednjem lKiHajuino pregled dividende borskega rudnika bakra od leta 1920 dalje:
Leto	prvenstvene delnice	navadne
1929	300—	297—
1980	125—	122.—
1931	50—	47.—
1932	(>0.—	57.—
1933	130.—	127—
1984	130.—	127—
1935	160,—	157—
1936	275—	272.36
, PREIZKUSITE 1
g
Zadnji tečaj je bil dne 9. aprila na pariški borzi za prvenstvene delnice 2.875 frankov, za navadne 2.840 frankov. Imenska vrednost delnico znaša 100 frankov. Omenili je treba, da je bila od decembra dalje glavnica povišana na 00 milij. frankov z emisijo al apri: 3 nove delnice na 1 staro. To se pravi, da so delničarji plačali za delnico 100 frankov, ali 300 frankov, kar jim je bilo mogoče s porabo samo enoletne dividende.
Naraščanje zlatega in deviznega zaklada
Dne 8. aprila je bilo stanje Narodne banke naslednje (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. marec):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.625.1 (plus 7.7o), zlato v inozemstvu 32.44 (— 0.46), skupna podlaga 1.657.5 (+ 7.3), devize izven podlage 668.1 (plus 44.87), kovani denar 401.566 (— 4.77), posojila: menična 1.423.24 (— 12.83), lombadna 245.9 (minus , 0.66), skupno 1.669.2 (— 13.5), vrednostni papirji j
118.7	(+ 4.0), razna aktiva 1.000.98 (+ 17.05).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.429.26 (+ 47.7),
drž. terjatve 92.0 (+ 45.8), žirovni računi 915.9 (— 4.9), razni računi 970.4 (— 42.2), skupno obveznosti po vidu 1.978.3 (— 1.35), razna pasiva
270.8	(+ 9.1).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.407.0 (+ 46.3), skupna podlaga s primom 2.129,9 (plus 9.4), samo zlato v blagajnah 2.088.2 (+ 10.0), skupno kritje 28.75 (28.80), samo zlato kritje 28.19 (28.23) %.
Iz izkaza se vidi nadaljna okrepitev našega zlatega in deviznega zaklada. Pač pa se zmanjšujejo posojila. Med pasivi se pozna še vedno radi potreb ultima povečanje obtoka bankovcev in zmanjšanje žirovnih računov Državna dobroimetja so radi plasmana blagajniških zapiskov prav znatna. Kritje postopno nazaduje radi naraščanja obveznosti po vidu.
Zagrebška borza v 1.1936
Iz poslovnega poročila zagrebške borze za leto 1936 posnemamo telo podatke: Poročilo govori do: sti o blagajniških zapiskih, ki so s.e dobro izkazali ter so bili tudi dobro plasirani. Skupni promet je lani naraslel od 904 na 1.596 milij. din. V glavnem je narastel, kot smo že poročali, zlasti devizni promet. Nadalje je znatno narastel tudi blagovni promet: od 8.7 na 23.9 milij. din od 1935 na 1936.
Tudi borzno razsodišče je imelo več tožb. Število tožb se je povečalo od 2.558 na 3.363, tožbena vsota pa od 75 na 10.2 milij. din, od tega najvišja za 495.900 (275.918.79) din.
Povečanje prometa in dela borznega razsodišča je imela za posledico izboljšanje borznih financ. Tako jo borza od svojega dolga odplačala lani 0.6 namesto 0.4 milij. kot v letu 1935. Borza ima se 3.04 milij. din dolga, dočim je znašal na koncu leta 1927 8.96 milij. din. Nepremičnine so izkazane po 1% odpisu s 23.55 milij. din. Dohodki borze so lani narasli od 2.14 na 2.68 milij. din, čisti prebitek pa se jo povečal od 0.27 na 0.9 milij. din.
Lani se je izboljšalo tudi tržišče delnic. Zabeleženi tečaji so bili večinoma višji kot leta 1935. V naslednjem navajamo povprečno tečaje delnic v
decembru 1936 (v oklepajih podatki za december): Narodna banka 6.993 (6.472), Agrarna banka 194.40 (236.42), Našička 406.25 (—), Gutinann 52.30 (—), Danica 44.63 (—), Osj. sladkorna tovarna 149.12 (123.31), Osj. livarna 147.37 (—), Isis 13.30 (—), Dubrovačka 261.61 (—), Jadr. plovba 354 (—), Oceania 218.75 (-), Trboveljska 221.12 (117.78). Veliko papirjev v teku leta 1935 sploh ni notiralo, še manj pa je prihajalo do zaključkov. Leta 1936 pa se je položaj izboljšal in posebno v zadnjih 2 mesecih leta so bili vedno zabeleženi številni tečaji.
Število borznih članov se je zmanjšalo od 387 na 370, od tega v Zagrebu od 233 na 230, v ostali državi od 118 na 110 in v inozemstvu od 36 na 30.
Trgovci v borbi proti tujemu kapitalu
Trgovsko zborovanje v Zagrebu.
V nedeljo 11. aprila je bila v Zagrebu seja Osrednjega predstavništva trgovstva iz vse države, o kateri smo že na kratko ]>oročali. Sejo je vodU predsednik zagrebškega združenja g. Ivan Prpič, prisostvovalo pa je seji tudi številno zastopstvo slovenskega trgovstva. Glavni referat je podal g. Ne-deljko Savič, predsednik Osr. predstavništva iz Belgrada. G. Savič je najprej podal poročilo o delu predstavništva, ki je priredilo že dva trgovska kongresa in izvedlo znano protestno akcijo meseca oktobra leta 1934. Zadnje čase pa se tr-govstvo, posebno v velikih mestih bavi z vprašanjem veleblagovnic, ki prete uničiti tamošnjo trgovino. To jo znana tvrdka Ta-Ta. Poleg dveh prejšnjih zlov: kartelov in nabavljalnih zadrug so dobili trgovci še tretjega: Ta-to. Vsi pristotni zastopniki trgovcev iz vse države so zavzeli ostro stališče proti tujemu kapitalu ter zagotovili svojo pripravljenost vztrajati v borbi do konca. Na seji so bili sprejeti tudi konkretni sklepi glede ukrepov, katere bi bilo potrebno storiti in da se bodo obrnili tozadevno z obširno spomenic na predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Za detajlno izdelavo te spomenice, o težavah in polrebali ter zahtevah trgovskega stanu, so številni predstavniki trgovine iz vse države ostali šo v ponedeljek v Zagrebu.
*
Carinski dohodki. V lanskem proračunskem letu od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 so znašali carinski dohodki 840.1 milij. din, v letu 1935 do 1936 samo 752.6 milij. din. Zanimivo je, da so v marcu letos znašali carinski dohodki 108.0 milij. din, dočim so znašali marca 1936 80.6 milij. din in da je torej povečanje 27.4 milij. din, iz česar sklepamo, da je naš uvoz v marcu izredno narastel.
Podružnica Ta-ta v Zagrebu. »Trgovski list« in mi. »Trgovski list« z dne 12. t. m. prinaša članek. v katerem napada -Slovenca« zaradi vesti iz Zagreba o otvoritvi podružnice tvrdke Ta-ta v Zagrebu, da je blago pri tej tvrdki za 10—20% cene,jše. Zato nam očita Trgovski list, da nastopamo proti trgovstvu in pravi, naj izjavimo, ali smo proti nacionalnim trgovcem ali za tuji velekapital. Povemo »Trgovskemu listu«', da je bila vest. katero smo prinesli, navadna telefonska vest, ki smo jo zvečer dobili iz Zagreba onega dne, ko je bila datirana. Čudimo se, da more »Trgovski list potem iz te notice zase kovati kapital, ko vendar dobro ve, da s tem nismo zavzeli nobenega stališča za Ta-ta, če ni mogočo -Trgovski list« poslal histeričen. Saj mu mora bili znano naše stališče glede tujega kapitala, ki smo ga vedno poudarjali, so proti njem vedno borili in opozarjali na njegove pogubonosne posledice za naše gospodarstvo, in sicer še odločneje od »Trgovskega lista . Doslej še nismo našli točke, kjer se ne bi našli na istem polju v tem pogledu. Ce pa misli •Trgovski list ; nam kaj politično in gospodarsko škodovati s svojimi napadi, mu povemo lahko samo to, da s takimi napadi no koristi stanu, čigar interese zastopa, ker bo vsak trgovec videl, kako je napad neosnovan. Trgovci dobro vedo, kakšno stališče je Slovenec" vedno zastopal iu bodo sami obsodili la napad kot izrastek želje po boju proti vsakomur, samo da izgleda, kako sijajno brani »Trgovski list« trgovske interese, drugi pa ne. Naravnost žaljivo pa je podtikovanje našemu listu, da je delal po kakšnem naročilu«. Kaže, da ima najbrž Trgovski lisU za svoje histerične napade tako naročilo od naših političnih nasprotnikov, ker drugače ne morejo blizu, pa izrabljajo »Trgov-ski list ' v svoje politične namene. Trgovci pa golovo niso slepi, da bi lega ne zapazili.
Francosko-srbska banka. Ta banka, ki je pretežno v francoskih rokah, izkazuje za leto 1936 1,392.270 frankov čistega dobička, kar da skupno s prenosom iz 1935 1,870.789 frankov (za 1935 je bil čisti dobiček s prenosom vred 1,508.739 frankov). Za 1935 banka ni delila nobene dividende, ker je porabila dobiček za dotacijo rezerv. Sedaj pa poročajo pariški listi, da je banka sklenila predlagati zopet dividendo za delničarje in sicer 5%. Po dotaciji rezerv v znesku 69.613 fr. in divi-dendi bo banka dala v posebni rezervni sklad pol milijona frankov, za prenos v letu 1937 pa ji ostane 301.176 frankov. — Banka ima kot znano glavnice 20 milijonov frankov ter 2.84 milijonov rezerv. Delila že ni dividende od leta 1933 (tedaj je znašala 25 frankov na delnico, torej tudi ">%). Občni zbor banke bo 3. maja.
Borza
Dne 12. aprila 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizprenienjen: v Ljubljani je beležil 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani in Zagrebu neizprenienjen na 7.95—8.05, v Belgradu pa je popustil na 7.93—8.03.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.0250 do 31.7250, v Belgradu 31.33-32.03.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu in Belgradu po 2.25.
"Nemški čeki so v Ljubljani popustili na H.94—12.14, v Zagrebu na 11.9150—12.1150, za sredo in konec maja so beležili 12—12.20, v Belgradu so beležili 11.8889—12.0889.
CIMEAN čisti CIMEAN neguje
CIMEAN ohranja zobe zdrave in lept
a j i s
Devizni promet je znašal v Belgradu 7.923.00». dinarjev, v Zagrebu 4.049.993 dinarjev. Efektni promet je bil v Zagrebu živahen, v Belgradu je dosegel 1.761.000 dinarjev.
Ljubljana, teč Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg . . Curih 100 frankov . . London 1 funt . . . Ne\vyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . • Trst 100 lir ... .
]> rimo ni :
2399.66—2414:25 1760.02— 17T3.90 737.94— 743.01 996.45—1003.52 214.28- 216.31 4351.01-4387.32 196.27— 197.71 152.94— 154.04 229.84— 232.93
Curih: Belgrad 10, Pariz 19.63, London 21.51, Ne\v York 439.75, Bruselj 74. Milan 23.14, Amsterdam 240.00, Berlin 176.70, Dunaj 81.10 (81.90). Slockhohn 111.025, Oslo 108.225. Kopenhagen 90.15, Praga 15.85, Varšava 83.30- Budimpešta 80, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helslnglors 9.50, Buenos-Aires 133.875.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investie. posojilo 87.25 —88.23, agr. 51.75—52.75, vojna škoda promptna 407—409, begi. obvez. 75—77, 4% sev. agr. 51—52.50, 8% Bler. |ios. 95—96, 1% Bler. pos. 86.50—88. 7% pos. 1)11B 98—100, Trboveljska 255—270.
Zagreb. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 88—89, agrarji 52—33, vojna škoda promptna 40,8- 480.50 (407.50, 409), 4. 408—409, 5. 408.50 den., 8% Bler. pos. 94—95.50, 1% Bler. pos. 86.25 do 86.50 (80, 86.50). Delnice: NI! 7300 den., Priv. agr. banka 19-1—196, Trboveljska 260—280, Gut-mann 50—(50, Isis 16 den., Danica 41 bi., Osj. 11 v. 170 den., Osj. sladk. tov. 210—220, Bečkerek 650 do 7(10, Dubrovnik 350—355 (330). Jadr. plov. 400 den., Oceania 270 den.
Belgrad. Državni papirji: Agr. 52—52.50, vojna škoda promptna 109—410 (4<X>, 408,50, 5. 408 den. (408), 6. 408- 408.50, begi. obvez. 76—76.50, dalni. agr. 74.25 den., (74,25, 74.50), 8",; Bler. po*. 95.25—96.25, 7% Bler. pos. 86.50—86.75 (86.30), 7% pos, DHB 99.50—100, 1% stali. pos. 87.25 den. (87.50). Delnice: XB 7200—7300, Priv. agr. banka 195.50—197 (195).
Dunaj, 12. aprila. Ta teden se je začelo poslovanje mirno v prijaznem razpoloženju. Bila so večinoma na trgu delnic zabeležena manjša izboljšanja, kar je odgovarjalo tudi obsegu pošlo vanja. Beležili »o: Donavskosavskojadranska 64.90, avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 17.90, delnice: Liinderliank 91. Narodna banka 160, Donavskosavskojadranska 18.70, Graz- Koflacher 33, Stega 30.25, Stevveag 30.70, Magnesit 106.75, Trboveljska 82, Alpine 55.15, Berg-Htltten 708. Rima Mtiranv 109.50, Steyr-Dainiler-Puch 226, Leykam 70.75 Semperit 62.20.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek, 13. aprilu: 11 Solskn nrn: Križem po Sloveniji — prirodopisne sličico iz raznih krajev naše ožjo domovine (c- prof. linfael JlnSar) — 12 Slavno pevko (plošče) — 12.45 Vreme, poročilu — 1.1 Cus, spo-red, obvestila — 111.15 Narodna glasba sovcrnili Slovanov (Radijski ork.) — 14 Vromo, borza — 18 lilasbu inor.ju (igro Radijski orkester) — 18.40 Vpliv islama v ovropski kulturi in njegov zaton (s. urednik Terse-glnv) — 1!) Cus, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura- Jeunno il'Arc — prva pobornlea nacionalizma v srednjem veku (g. urednik Kr Tcrseglav) Ljubljana — 10.50 Zabavni zvočni tednik — 20 IV. skln-datoljska ura: Itistn Suvin. Sodelujejo: ga. Marta Ostere-Valjalo (klavir), g. Tone 1'ctrovčič (samospevi) in g. Slavko Ostcrc (predovonjo) — 211.45 1!. Snvin: Odlomki iz opero »Matiju Oubeci (uprizoritev ijnblj. opere, posnetek na ploščoh( — 21.15 Mandollstični trio (gg. M. Antnnovlč, J. Privšek, Sr. HnrSlag) - 22 Cas. vreme, poročilu, spored — 22.15 Plesno gl.islin nn dveli klavirjih (gdčni Silva HraSovčeva in liožona Suplja).
Drugi programit
Turek, 13. aprilu: Belgrad: 10.50 ltrabinsov trio — 20.20 Narodne pesmi — 20.50 Orkestralni končen — Zagreb; 20.00 Opera — Dunaj: 20.00 Zbor — 21.(10 Varšava — 22.20 Mozartovi godalni kvarteti — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21.00 Instrumentalni koncert — Him-Hari: 21 00 Opera -Kodom« — Prana: 111.25 Igru — 21.85 Kvartet — Varšava: lii.20 llavdnove skladbe — 21.00 Sinfonični koncert - Herlin: 10.05 Opera •Legenda o lopi Jolamlii — Kuhi: 2010 Oper-tuo melodije — Frankfurt: 20.10 Operetu «Zlati picrot«
Maiibcciko titetftnl&fe
Torek, 1.1 .aprila ob 20: Sveta Iuaija. Red O. Sreda, II aprila: Zaprlo.
Četrtek, 15. aprila ob 20 \a leilevi plašil. Ited A.
Kulturni obzornik
Glasovi o Claudelu
Ko je francoska akademija leta 1935. zaprla vrata Paulu Claudelu, je kulturni svet pretegal tišino, ki je vse dotlej obdajala velikega pesnika in dramatika. Kretnja dekadentnib starcev je Clau-delovo veličino razodela tudi tistim, ki niso mogli prestopiti praga njegove umetnosti. Dozdaj so gledali nanj kot na tujca, imeli so ga za eksotično jiodobo, človeka, ki ustvarja v nefrancoskem duhu. Zdaj, ko je "izšlo veliko in temeljito delo o njem, ki ga je napisal Jacques M a d a u 1 e (Prva knjiga Le G e 11 i e de Paul C1 a u d e I, druga knjiga Le Drame de Paul Claudel), postaja jasno, da Claudel ni samo nadpovprečen pesnik, ampak edinstven in mogočen umetnik, samonikel in celovit svet zase, ki presega vse šole in • struje, predvsem seveda akademijo. V teh letih, ko je'končal svojo diplomatsko pot, ki jo je pred štiridesetimi leti začel v New Yorku in ki ga je vodila po vseh kontinentih od Brazilije do Tokia, se zdi, da je zaokrožena tudi njegova pesniška pot. Poslednje knjige, izšle po drami ,Le soulier du satin' so bogati komentarji, dopolnjujoči edino-vrslno pesniško osebnost.
Ni lahko prodreti v CIaudelovo genialnost. Pesnik, ki je z eno roko prebiral Biblijo, z drugo pa reševal državniške listine in spoznaval zakonitosti sveta se ni podvrgel času in njegovemu zaupnemu toku, ostal je na bregu večnosti, nespremenljive in vseobsegajoče. Claudel je metafizično bitje, predstavlja in pričuje o utelešeni |x>.larje-nosti, o nebeških darovih, lu tiči prvi vzrok nje-
govega tu.jstva med modernimi, dialektičnimi sodobniki. Časi so postali fizični, človeštvo grizejo političnodružabne skrbi, človek jc postal omejen na trenutek. Toda ta prepad je le navidezen, kakor je sploh navidezen med pravo duhovnostjo in tvarnostjo. Claudel se ne umika življenju v smislu osamelega nadčloveštva, ampak teži v odrešilni aic et nune življenja, ki je tuj radi napornega utelešanja, ki pa je sicer poln zemeljskosti Malo-kateri francoski pesnik jo tako tehničen, realističen, poln živih, šumečih sokov kakor on. Fizične in metalizične resničnosti se v njem prepletajo in spajajo v veliko enoto. Ravno listi moderni duhovi, ki spoznavajo svojo lastno drobitev in jim s samimi analizami razpadajo vezi, spajajoče kulture z vitalnostjo, gledajo z nekim domotožjein na Clau-dela, ki je eno samo zdravo, krepko, široko in jKmosno drevo. V sebi ima polnost, ki je nastala organsko. 011 je pesnik z najširšim obsegom, kar jih poznamo, edini totalitetni pesnik, kakor_ 11111 pravi francoska kritika, celoten izraz človeštva, tiele pesnik lirskega razpoloženja, pesnik bolne podzavesti ali prejasne, mrzle tendence. Ob Clati-delovih odah čutimo kako daleč smo od pesnikov.■ ki jim pesem ni nili razkošje duha, niti discipline duha, ampak hrana notranjega življenja. V članku o Claudelu upravičeno trdi J. Schluinberger, da jo danes lažje dobili diktatorja kakor totalitetnega pesnika.
Veličina Claudelova torej ni v zunanji univerzalnosti; napačno gleda, kdor v njegovi viharnosti vidi neke vrste pragmatizem. Claudelova ustvarjalna sila se je znašla v središču ontološkega ini-šterija, od tam se neugnano in neizčrpno razodeva, naslaja in biva. CIaudelovo pesmi niso le žarki, nadihi, podobe, ampak telesa. Njegova veličina je torej v ostvarjanju Besede: že Itimbaud, njegov skrivnosten vzornik je hotel .imeti resnico v svo-
jem telesu in v svoji duši- . Claudel je torej predvsem zato nerazumljiv, ker je ustvarjal v nasprotju od platonskega in kartezijanskega kulturnega čustvovanja, ki ga je polna moderna poezija, arti-slična in tendenčna.
Ob Claudelovih pesnitvah se vedno bolj vidi, da je več življenja v njihovem redu, kakor v lakozvani dinamiki časovnih dialektikov. Že v pismih na Rivierea govori o gibanju kot o enem najvažnejšem členu njegove poetike. Gibanje mu ni le prehodno stanje stvari, ampak njen stalni dej in podlaga bivanja . Bistvo stvarstva 11111 je v gibanju, ki je neodvisno od prostorninskih sprememb. Biti ustvarjen pomeni imeti počelo izven sebe, biti odvisen od koziničnega spreminjanja, živeti negotovo, nedokončano in neodrešeno. Njegovo ustvarjanje je gibanjsko spoznavanje, zato besede jemlje prvitisko, etimološko, izrazi so krepki, domači, tem v prvotnosli je beseda najkon-
tretnejša, najaktivnejša; pojme vrača nazaj k izvirom, kjer spet dobivajo svoj izgubljeni prasmi-sel, kjer so usmerja v polnost, v skupnost vsega stvarstva, v občestveno odrešilno dokončavanje.
Najbogatejša oblika mu je ona, stara,lirična oblika, mogočen izraz vernega človeka, kakor so lo v nekem drugem smislu Rilkejeve elegije. Lirične so tudi njegove drame, in sicer v tem pomenu, da v njih ni psihologije, da ne temelji na človekovih čustvih in strasteh, ampak so koziničnega, oziroma ontološkega značaja. Zadnja nagnjenja jitn je odrešenjsko, dramatsko izkustvo uporablja Claudel v to, da v najrazličnejših življenjskih trenutkih odkriva obenem človeško resničnost in resničnost razodetja. V teh drainah mu je umetnost posebna jasna in nujna dejavnost, odgovarjajoča duhovni potrebi po razumevanju in utešenju. Claudelova umetnost pomeni sklad človeškega izkustva in edino človeku določene Mi-
losti. To je izhodišče njegovega katolištva. Ramuz pravi, da CIaudelovo katolištvo vsebuje vse vidno in nevidno, kakor splošno vsebuje posebno in vesoljno vsebuje krajevno.
Ko je predlani (10. julija 1935) izšla posebna številka revije Le V i o 1111 e 11 e c t u o 11 e . posvečena Claudelu, so v njej združili 31 katoliških književnikov (Janimes, Pourrat, Bos, Mauriac, Maritain, Marcel, Madaule itd., paleg Papinija, Chestertona iu nekaterih Nemcev) ter se poklonilo šestdesctletneeinu pesniku. Zelo zgovorno in prisrčno je pričevala tudi Claudelova številka revije N o 11 v c 1 1 c R o v u e Fran?alse (decembra 1936), ki ga jo pred nekaj leti šo zanikala. Tudi francoski odri, ki so mu bili zaprti, so odpirajo. Comčdie frangaise je že uprizorila dramo ^Otage-, v pretekli jeseni pa je bila v Nanlesu francoska premiera njegovega največjega dramskega dela: »Cristophe Colotnb
E. Kocbek.
•
Razstava Tintoretta v Benetkah. V palači Pe-saro so zbrali Italijani dela znamenitega mojstra svetlob in senc, oblikovalca razgibanosti, ki je slikarstvu utrl nova pota Razstava traja od 25. aprila pa do 4. novembra ter jo spremljajo posebni katalogi z reprodukcijami in teksti, ki pojasnjujejo Tintoretta ter dajejo obenem kulturno zgodovinski pogled njegove dobe in okolja. Prvi zvezek ima poleg obvestil dva članka in sicer o veličini in modernosti Tintoretta (Nino Bnrbantini) ter o odnosu T. in Aretina, kakor ga kažejo pisma (Giulio Lo-renzeti). Besedilo je razen v italijanščini tiskano še v francoskem, nemškem in angleškem jeziku.
Zahtevajte povsod naš list!
Ubogi delavec in kmet
V sovjetskem
raju
Podatki na podlagi pisanja sovjetskega časopisja samega
Ladja so potaplja. Norveški parnik »Bjerkli« se je potopil v Severnem morju. Posadko so rešili sosednji parniki. Fotografija je bila posneta nekaj minut prej. preden se ie pnrnik potopil.
Ameriški bombnik, kakršne izdeluje neka ameriška tovarna, ki je sedaj od neke inozemske države dobila naročil za 3 in pol mliijona dolarjev. Tak bombnik ima prostora za 0 strojnih puSk ter lahko Pr»-naša 1000 funtov lovora. Leti 257 angleških milj na uro ter lahko leti 2700 milj daleč brez prestanka.
Tudi pri nas so ljudje, ki napovedujejo, da se bo za delavca začela zlata doba, kakor hitro bi se pri nas uveljavil sovjetski režim. Mnogo ljudi je, ki se temu smejejo, ker tiste preroke od blizu poznajo. Nekateri pa jim vendar le verjamejo in mislijo, da je v sovjetski Rusiji za delavskega človeka res takšen raj, kakor ga popisujejo plačani preroki in agitatorji. Za tiste, ki imajo v Sovjetiji vso oblast v svojih rokah, je seveda tudi tamkaj dobro preskrbljeno. Drugače pa je z ubogo delavsko in kmečko rajo.
Med tem, ko mora povprečni ruski delavec biti zadovoljen s kakiki 180 rublji mesečne povprečne plače, od katere mu še 20% odtegnejo za davke, za stanarino in za vsakovrstne »prostovoljne prisilne dajatve«, pa nikakor ne moreš preračunali, koliko vleče na mesec ravnatelj kakega sovjetskega državnega podjetja. On ima od države na razpolago avto in šoferja, sobarico in kuharico, slugo in vrtnarja, zidarje in tesarje za njegovo vilo. Tudi pomožne delavce dobi vsakokrat na razpolago, in sicer brezplačno. Poleg tega ima pravico do prejemkov in dobrot raznovrstnih fondov in blagajn, česar vse delavcu manjka, skratka, ravnatelj ima silne predpra-vice v sovjetskem režimu, medtem ko mora sovjetski delavec za te s predpravicami oblagodarjene gospode garati kakor črna živina.
Kolhozi in letošnja setev
Vsi sovjetski listi sedaj obširno pišejo, kakšna je letošnja setev. Vsi listi pa so v velikih skrbeh, ker je letošnja setev za lansko zaostala. Tako pišejo »Izvestja«: »Objavljena tabela dokazuje, da se letošnja pomladanska setev nedopustno počasi in mnogo slabeje izvršuje, kakor se je lansko leto. Dne 20. marca je bilo za 5 milijonov hektarjev razlike. Kaj pa je vzrok? Voditelji strankinih in sovjetskih organizacij so čisto pozabili, da so oni odgovorni, > ali bo setev uspela, niso pa prav nič ukrenili, da bo odpravili napake, ki so se pri letošnji pomladanski setvi že pokazale.«
V drugem članku isti lisi toži, kako z umetnimi
Nihče se ne briga za lako važna umetna gnojila, gnojili ravna ljudski komisarijat za kmetijstvo. List dobesedno takole piše: V6ako leto človek lahko vidi dejstva, ki kažejo, kako barbarsko ravnajo s to važno stvarjo. Ogromne množine najbolj dragocenih kemičnih izdelkov industrije za umetna gnojila zaostajajo na železniških postajali ter jih skladajo kar pod milo nebo. Tudi letošnje leto v tem oziru ni nobena izjema. Več kakor 300.000 ton umetnih gnojil sploh ni prišlo do kolhozov, ampak so jih zložili kar v kake barake ali pa na prosto. Če vprašaš, kdo je tega kriv, ti bodo odgovorni uradniki odgovorili, da kolhozi umetnih gnojil sploh ne marajo. Čas pa bi bil, da bi že nehali Čvekati neresnico, češ, da kolhozi umetnih gnojil nočejo.«
Plašč, v katerem bodo kronali angleškega kralja Jurija VI. Plašč je 6tar 116 let ter ga je za to kronanje popravila kraljeva šola ročnih del v Londonu.
Dogodek. Lucien Guitry je peljal svojo ženo v zdravilišče. Zdravnik jo je preiskal in določil kuro. Nato se je obrnil k Guitryju in ga prijazno vprašal: »Nu, zdaj pa pridete vi na vrsto!« »Kako?« se je začudil Guitry, »saj mi vendar nič ne manjka!« »Dovolite torej,« mu je segel v besedo zdravnik, da vam povem to, kar sem mogel ugotoviti v teh trenutkih, odkar vas opazujem: »domišljate si, da ste zdrav!«
Pozna ga. — Dušica, ti biseri, ki ti jih je podaril stric, niso pravi. — Kaj se tako dobro poznaš na bisere? — Na bisere ne, pač pa dobro poznam strica.
Od povsod
Vdova londonskega Rotschilda je 8. t. m. umrla v Londonu, stara 70 let. Svojega moža je preživela za 20 let.
Velikanski vihar je 9. t. m. divjal na ameriškem polotoku Florida. Divjal je tri kilometre na široko ter razkril več hiš. Baje je mrtvih tudi nekaj ljudi.
Več kakor 100.000 parov gumijastih čevljev je uničil ogenj, Id je 10. t. m. izbruhnil v Vigovano blizu Milana v neki tovarni gumijastih čevljev.
Nov hitrostni rekord v letanju je dosegel italijanski letalec ing. Fulvio Niclot, ki je dosegel hitrost 495.548 kilometrov na uro. Dosedanji rekord je dosegel Francoz Delmotte, ki je 24. avgusta 1935 dosegel hitrost 450.371 kilometrov na uro.
Angleški parnik »Podkralj Indije« je zndel na suho v Sueškem prekopu. Na parniku je bilo 700 popotnikov, ki so namenjeni na kraljevo kronanje v London.
Velikansko veselje je po vsej Japonski, ker sta japonska letalca z japonskim letalom dosegla tak velikanski uspeh, kakršnega doslej še nihče pred njima ni dosegel. Sam ministrski predsednik Hajaši je izjavil, da so se japonska letala izkazala enakovredna drugim letalom, ki so narejena v tujini.
Obsojeni španski prostovoljci na Francoskem.
Prvič, odkar je na Španskem vojska, so bili 6edaj od francoskih sodišč obsojeni prostovojlci, ki so bili prijeti, ko so hoteli čez mejo na Špansko. V petek so v Seretu pri Perpignanu 60dili 25 tujcev, ki so na ribiški ladji hoteli na Špansko. Bilo je 13 Američanov, 5 Kanadcev, 2 Madžara, 2 Irca in 2 Romuna. Vsak je dobil 20 dni zapora, pač pa se preiskovalni zapor vračuna v kazen. Kapitan ribiške ladje pa je bil obsojen na 3 mesece, njegova dva mornarja pa vsak na dva meseca.
Strogo postavo zoper opij in strupena mamila
pripravlja češkoslov. ministrstvo za javno zdravje.
ZA BOLNIKE S SLABIM ŽELODCEM Zmešana jajca s paradižniki.
Tri lepe paradižnike kuhaš dve minuti v vodi, jih olupiš, razpoloviš, iztrebiš peške in razrežeš na rezine. Malo osoliš in jih dušiš v kožici na presnem maslu. Narediš jih vrh zmešanih jajc, ko so jajca že opražena.
Omleta sufle.
V sneg iz 5 jajec daš 3 rumenjake, 30 g va-nilijevega sladkornega poprha in žlico krompirjeve moke. Vse dobro zmešaš, daš v ponev, opečeš v vroči pečici, še popršiš s sladkorjem in naglo daš na mizo.
Sovjetski ravnatelj
Kako je sovjetski ravnatelj izgubil že vsak čut za to, kaj je prav in kaj ne, najbolje dokazuje ruski list »Molot«, ki je izšel dne 26. februarja letos in ki graja postopanje nekega ravnatelja Bonka, ki vodi mesni trusl ob Črnem morju. List »Molok tako-le piše:
Japonsko letalo »Božanski veter« na londonskem letališču ob 6vojem prihodu, sprejeto od velikanske
množice ljudi.
»Ravnatelj Bonk deluje brez vsakršne kontrole ter državna denarna sredstva kar z rokami razmetava skozi okno. Iz sredstva mesnega trusta si je dal napraviti stanovanjsko opravo za celih 8 tisoč rubljev. To mu pa še ni bilo dovolj, marveč si je najboljše kose oprave še izposodil iz lastnine trusta. Za umetniško opremo svojega stanovanja si je na lastne stroške trusta najel slikarje, katerim je plačal 3000 rubljev. Vsega skupaj je za te namene zapravil 20.000 rubljev. Kajpada Bonk ni delal brez vednosti in sodelovanja drugih. V trustu je finančni vodja Berensohn, ki je svojemu šefu rad bil na uslugo, bil je glav. knjigovodja Lopatin, ki je opravil vse transakcije z blagajno, bili so še drugi, ki so vsak po svoje pomagali. Bonk pa je vse nagradil ter je v te namene izmelal 150.000 rubljev. In kar je bilo prav Bonku, je bilo prav tudi drugim, ki so tudi začeli imeti take želje. Tem je Bonk dovolil 24.000 rubljev za opremo stanovanj...«
Vse te stvari pa je spravil na beli dan neki delavec, ki je o tem poročal tudi listu. Toda delavec piše svojemu listu, da se sodišča nočejo pečati s to zadevo, češ da je zakonita, ker vsi in povsod tako delajo.
»Posodi mi no sto dinarjev, saj si fest fant!« »Žal imam pri sebi samo šestdeset dinarjev.« »Prav, pa mi jih daj, drugih štirideset mi pa ostaneš dolžan.«
Okostnjak straši
kleno omaro ter je vanjo spravil okostnjaka. Omaro pa je postavil v sprejemnico, kjer jo je z njeno vsebino vsakdo že pri prihodu lahko občudoval.
Ko je torej bogati Anglež tako sedel v 6voji mirni vili ob gorki peči, 6e mu je seveda razvnela fantazija in zamislil se je v faraonske grobove, ki jih je raziskoval v Egiptu. Tako se je mož v pozni noči napotil spat. Ko pa se je približala polnočna ura, je naenkrat od vseh kotov svoje hiše zaslišal drsajoče korake, vrata so se odpirala in zapirala, nikjer pa ni bilo videti nobenega človeka. Kmalu je služinčad začela govoriti, da v gradu straši. Toda gospod Aleksander je pogumen človek, ki se ne da ugnati v kozji rog. Ker se je ropot ponavljal noč za nočjo, je nazadnje vtaknil v žep samokres, prepričan, da mu ne bo škodilo, če se tudi s takim orožjem pripravi za sprejem 6trahu. Toda niti sedaj nikjer ni videl strahu, pač pa je takoj drugi dan obolel, za njim pa njegova žena. Kmalu nato je v njegovi hiši dvakrat zapored izbruhnil požar, nakar se je tudi pogumni gospod Aleksander začel bati.
Nekega jutra pa so našli okostnjaka sredi sprejemne veže, steklena omara pa je bila zdrobljena na drobne kosce. To je bilo siru Aleksandru vendar le preveč. Spomnil se je svojega dobrega prijatelja, kateremu je svojega okostnjaka podaril kot veliko dragocenost.
Prijatelj je bil sloveč zdravnik v Edinbourghu, kateri je ta dar prav rad vzel in 6e zanj iskreno zahvaljeval. Toda drugi dan je prijatelj že prinesel na vso sapo okostnjaka prvotnemu iastniku nazaj. Zdravnikova služinčad je namreč na vse kriiplje zatrjevala, da se je ponoči sam okostnjak spremenil v strah, kateri je začel šariti po zdravnikovi hiši.
Zdravnikova služkinja je videla, kako je strah začel stopati proti njej. Pekle je nagio zbežalo, toda kmalu je grozansko zarjula ter se nezavestna zgrudila na tla. Njeno rjovenje je zaslišal sam zdravnik, ki je naglo prihilel na pomoč ter našel dekle na tleh z zloml jeno nogo.
Sedaj sta sir Aleksander in njegov prijatelj zdravnik sklenila, da bosta okostnjaka poslala nazaj v Egipt v faraonske grobove, odkoder so ga vzeli. Če je ta strah samo to dosegel, je dovolj, ker res ne gre, da kosti, ki so toliko tisoč let mirno počivale, jemljejo iz grobov ter jih za šport nosijo v svoja stanovanja zijalom na oglede.
Kaj pa je s strahom, tega listi ne poročajo, vsekakor ti kaj policija ne bo imela kaj prida posla, ker je V6e skupaj preveč razgreta fantazija. 0 strahovih namreč Angleži in 6ploh severnjaki kaj radi slišijo.
Anglija je dežela, kjer menda še najbolj verjamejo v strahove. Največ strahov pa je baje doma na Škotskem, odkoder iz mesta Edinbourgh zopet poročajo o takem strahu, ki ga sedaj zasleduje že policija, kar je znamenje, da stvar ni šala.
V Edinbourghu prebiva bogati 6ir Aleksander Seton, ki je pred kratkim prišel iz Egipta ter iz faraonskih grobov prinesel seboj človeško okostje. To okostje je bogati 6ir Aleksander Seton imel za največjo dragocenost svoje hiše. Dal je napraviti ste-
Pivski vrček princu
za krstno darilo
Te dni so na Norveškem krstili prvega sina norveškega prestolonaslednika. Ob tej priliki je mali princ od vseh strani dežele dobival prekrasna krstna darila. Tudi člani norveške državne zbornice in senata so princu poslali svoje darilo. Podarili so mu krasno izdelan pivski vrček ter srebrno šilce za žganje. Kakor je darilo bilo lepo in drago, vendar se je vsa dežela škandalizirala zaradi tega darila. Ljudje 60 rekli, da je sicer od poslancev in senatorjev lepo, da. so se spomnili malega princa, ni pa lepo, da so mu kaj takega darovali — kakor da bi mali princ bil kak pijanec. Poslanci pa, ki so v zbornici predlagali to darilo, so odgovorili, da tako darilo za novorojenca ni nobena sramota, ker bo iz pivskega vrčka vsa svoja otroška leta lahko pil mleko.
Na Češkoslovaškem je menda ugotovljenih 960.000 radijskih aparatov. Kakor pa naglašajo trgovci s temi aparati, je med temi 960.000 aparati velika večina že zastarelih in slabih, katere bi bilo najbolj uničiti ter nadomestiti z novimi. In so na skupnem zborovanju sklenili preskrbeti naročnikom docela nove aparate, stare pa bi jim za primeren denar odkupili. Človek mora strmeti, kako veliko-dušje vlada pri teh trgovcih in fabrikantih s temi aparati. In res! Celo poseben fond so sklenili ustanoviti. Iz tega fonda naj se nakupujejo stari aparati. Ker pa je nevarno, da bo potem kdo stare aparate zopet prodajal naprej, so sklenili, da ustanove posebno centralo, katera bo odkupljene stare aparate uničila, da bodo potem novi aparati bolj šli v denar.
Toda odkod naj sedaj trgovci jemljejo tisti denar, katerega bi dajali v fond za odkup starih aparatov? To je bilo težko vprašanje, katero pa so na-vzočni igraje rešili tako, da bodo v ta fond plačevali lastniki aparatov sami! Že poprej so sklenili, da se naj aparati podraže, ker se je podražil materijal. Sedaj bodo oddali še 3% doklade, katere pojdejo v tisti fond za odkup in uničenje starih aparatov. Trgovci sami bi skušali tudi nekaj izbiti iz kupovalcev in tako bi bil ta fond kmalu dovolj velik, da se odkupijo vsi stari aparati ter zamenjajo za drag denar z novimi. Kdor bo kupil nov aparat, bo dobil bon, katerega bo pri nakupu vnovčil, oziroma se mu bo tisti znesek vštel v gotovino.
Ali nj to velikodušno?
Napadalca na Viču — povozil vlak
Ljubljana, 12. aprila.
V nedeljo popoldne se je pripetil na Viču izredno surov dogodek. K zakonskemu paru Josipu in Angeli Zibelnik na Viču 130 je prišel neki delavec iz Golobove tovarne ter ju prosil, naj mu posodita kolo, ker se mora takoj nekam odpeljati. Oba zakonca sta sicer poznala delavca kot zelo sumljivega človeka, vendar ju je ta pregovoril, posebno, ker jima je še ponudil v zastavo svojo suknjo. Delavec se je vrnil pozno zvečer s kolesom. Bil je močno vinjen in izposojeno kolo je bilo popolnoma pokvarjeno. Zakonca Zibelnikova nista hotela sprejeti kolesa in izročiti zastavljene suknje ter sta zahtevala, naj jima mladi mož prej povrne škodo na kolesu. Mladenič pa se je razburil, izvlekel naenkrat revolver ter ustrelil Zibel-nika v roko, obenem pa je obstrelil prav tako v roko tudi Zibelnikovo ženo. Nato je še potegnil nož ter napadel Zibelnika in ga hudo ranil. Zibelnikova zakonca je moral ponoči prepeljati reševalni avto v bolnišnico.
Policija je sicer pričela zasledovati surovega
napadalca, ni ga pa mogla ujeli, ker jo izginil v neznano smer.
Davi ob 5.35 pa so ljubljanske oblasti bile obveščene, da je vlak povozil nekega neznanca. Železniški čuvaj je poklical orožnike. Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico na Brezovici. Danes popoldne jo mrtvašnico obiskala uradna komisija, v kateri so bili zastopniki sodišča, državnega pravdništva in ljubljanske policije. Komisija je ugotovila, da je povoženec 22 letni Stanko Gornik, doma iz vasi Škrlevo pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Stanko Gornik je bil policiji znan kot nevaren tat ter je bil žo večkrat kaznovan. Policija ga je tudi zasledovala zaradi raznih še ne poravnanih računov. Izkazalo se je, da je bil Gornik tisli, ki je streljal na oba Zibelnika. Ni pa še ugotovljeno, ali je Gornik šel prostovoljno pod vlak ali se je pripetila nesreča.
Gornik je bil zelo vinjen. Vendar pa se je zavedel osornosti svojega dejanja pri Zibelnikovih ter je bežal najbrž po tračnicah tržaškega vlaka proti Brezovici, kjer ga je doletela smrt. Vlak ga je vsega razmesaril.
Pol delenl, pralni po Din U -pri Trpinu. Maribor, Vetrtnfsha 1?
Lokal
uporabljiv za trgovino, pisarno ali delavnico se takoj odda Poizve se: Vošnjakova idica 4 (cesta na gorenjsko železnico) levo, 1. nadstropje — dopoldne. Škof.
Za jugoslovanski patent št. 7075 od 1. lanuaria 1930 na:
..Kemično neutralne zlitine chroma aH chrom—nikel—jekla"
(..Chemlsch neutrate Chrom oder Chromnlckelstahllegle-rungen") se iščejo kupci ali odiemalci licenc.
Cunj. ponudbe na: Ing. MIlan luklj* Ljubljana, Beethovnova ulica 2
Cerkvene posode iz Kosez najdene
Ljubljana, 12. aprila.
Danes se je posrečilo ljubljanski policiji, da je odkrila nekje v bližini Ljubljane skrivališče ukradenih cerkvenih predmetov, tako monštrance, ke-lihov in ciborijev, ki so bili pred kratkim ukradeni v cerkvi pri Kosezah. Vlomilci so te posode zakopali na polju blizu Dravelj. Policija je prijela tudi že glavne krivce. Nekaj najdenih cerkvenih predmetov je sicer pokvarjenih, toda škoda bo v glavnem popravljena.
Obrtno sodišče
V preteklem letu je bilo pri obrtnem 6odišču v Ljubljani vloženih 411 tožb; v 410 slučajih 60 službojemalci tožili službodajalce, v enem samem slučaju pa je tožila službodajalka svojo služboje-malko za odškodnino. Ker je zadeva zanimiva, jo priobčujemo. Neka deklica iz ljubljanske okolice je bila od marca 1932 do 16. novembra 1936 zaposlena kot pletilka v neki ljubljanski pletilni. Delala je na akord, zaslužek bi se jej moral po dogovoru izplačevati koncem vsakega tedna. Zaslužek je bil kaj dober, nek teden je deklica zaslužila celo 400 Din. ;o seveda takrat, ko je bila sezona na višku. Sicer pa je zaslužila povprečno 30 Din do 40 Din na dan Dva meseca po zimi ni bila zaposlena vsled pomanjkanja naročil. Lastnica podjetja pa v zadnjem času ni redno izplačevala zaslužka. Dolgovala je pletilki še za leto 1935 znesek 484 Din, zadnje 3 tedne pa sploh ni nič plačala. Deklica je v soboto dne 14. novembra 1936 odpovedala službo za 14 dni. ko pa je v ponedeljek na to prišlo delo, so jo lastnica in njeni svojci grdo napadli, na kar je deklica kratkomalo zapustila delo, šla na obrtno sodišče in vložila proti lastnici tožbo za izplačilo zaostanka na mezdi v znesku 1508 Din. Lastnica je bila obsojena v plačilo tega zneska.
Ko pa še ta pravda ni bila končana, je pa lastnica vlož;la proti deklici tožbo, v kateri je zahtevala od deklice 1S00 Din škode in da mora deklica še 13 dni odslužiti. Tožbo je takole utemeljevala: V njeni obrti je v novembru sezona in mora mnogo naročil izvršiti. Ker je deklica kratkomalo izostala, fnorajo ptctilni stroji, na katerih je ona prej delala, stati, ker ni megoče dobiti izvežbane pletilje, ki bi razumela na teh modernih strojih delati. Na stroju izdela pletilja na dan 10 komadov ženskih bluz ali žemperjev Od vsakega komada ima lastnica 2 Din, škode ima tedaj vsak dan po 200 Din. Ker stoji stroj že do vložene tožbe 9 dni, znaša škoda 1£00 Din, katero zahteva lastnica od pletilje, pridržuje pa si pravico odškodnino zvišati za vsak dan po 200 Din dokler bo stroj stal.
Obrtno sodišče je tožbeni zahtevek popolnoma zavrnilo z utemeljitvijo, da je smela deklica po § 238 št. 2 obr. z. brez odpovedi zapustiti službo, ker ji je lastnica neupravičeno zadrževala vplačilo zapadlo mezdo 1503 Din; deklica se je torej poslužila le svoje po zakonu jej pristoječe pravice in če je s tem nastala lastnici škoda, je mora ta sama trpeti. Prizivno sodišče je to sodbo potrdilo.
No. 406-37.
Razglas
Rim. kat. verska občina v Dolnji Lendavi razpisuje ofertno licitacijo za tesarska, zidarska, mizarska, kleparska dela pri popravilu cerkve. Celotni proračun znaša 130.273 Din.
Pismene ponudbe jo vložiti do 22. aprila 1937. Licitacija sp vrši 22. aprila ob 10 v pisarni verske občine (Kantorija). Pred licitacijo jo položiti 10% kavcije v denarju ali v vrednostnem papirju.
Vsa druga pojasnila in navodila so na razpolago v župnijski pisarni.
Verska občina si pridržuje pravico oddajo ne oziraje se. na najnižjega ponudnika.
Rim. kat. verska občina v Dolnji Lendavi, dne 10. aprila 1937.
Razpis
Občina Št Vid-Grobelno. okraj Šmarje, razpisuje pragmatično mesto delovodje.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po uredbi o obč uslužbencih, jo vložiti tekom enega meseca od tega razjiisa pri tej občini.
Prednost imajo organisti.
št. Vid pri Grobelneni, dne 10. aprila 1937.
Spoti
Pravila nogometne igre
[Nadaljevanje.)
Podrobna razlaga pravila 6.
t

o
CTI
--	7	
	• •	O
Igralec A ni offside, ker je kot prvi udaril
žogo v vrata.
2
Igralec A odda žogo proti nasprotniku. Igralec B steče iz črte do žoge ter zabije gol.
Gol je neveljaven.
Igralec B še ni prestopil v trenutku, ko je bila žoga udarjena, srednje črte in je bil torej še na svoji polovici igrišča. Offside ne velja!
Igrilec A odda žogo svojemu soigralcu B Žogo prestreže protivni igralec C in jo odda igralcu D, ki žogo prevzame in zabije gol.
Gol je veljaven!
Igralec D je stal na srednji črti, torej je še ni prestopil, nahajal se je še na svoji polovici igrišča in offside ne velja.
Udarec s kota:
Pri udarcu s kota ni offside. Igralec, ki prejme žogo kot prvi, ni nikdar offside, četudi stoji sam na prečni črti.
Pravilo offside pa dobi polno moč, čim se žoge dotakne drugi igralec.


A

Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena, preskrbna zlata mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa
Marija Markelj
ro«. Cazuila
vdova po prof in direktorju učiteljišča v Kopru
dne 11. aprila, po dolgi, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 76. letu starosti
Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 13. aprila 1937 ob 2 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vi-dovdanski cesti šlev. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1937.
Žalujoči ostali.
igralec B je offside, ker je pravilo dobilo polno moč, čim se je žoge dotaknil igralec A.
SK Mars:SK Jadran 2:1(0:0)
Odločilna bitka za prvo mesto v drugem razredu med zgoraj imenovanima kluboma se je končala s porazom SK Jadranom.
Rezultat je premalo izražen, ker je Mars imel dosti večjo premoč kot kaže rezultat in dosti zrelih Ijozicij, katerih pa ni znal izrabiti vsled jiremalo odločnega napada. Tiin Marsa jc dobro vigrano moštvo in pojKilnoma zasluži mesto, katero si je danes osvojil in s katero zmago si je danes priboril sigurno prvo mesto drugega razreda in prehod v prvi razred.
Gole so zabili za Mars: Vrhovec in Žigon a za Jadran je avto gol SK Marsa.
Sodnik g. Catnernik prav dober.
Motonelcrija ZSK Hrrmns sklicuje za torek U. 111. t. m. ob 8 v pos. soho pri Slonu- sestanek vsega Članstva radi nekaterih važnih sklepov. Prosi se tod-nost in polna udeležba. Načelnik.
Kaj bo z našo mladino
Predavanje prof. Čopiča o bodočnosti naše mladine
V deški osnovni šoli v Spodnji Šiški je včeraj zvečer začelo »Pedagoško društvo« svoj vzgojni teden za starše. Predavanja o vzgoji, bodočnosti in duševni rasti otrok bodo vsak večer tega tedna v omenjeni šoli in je prav, da so jih starši udeležujejo vsaj v lako lepem številu kot včeraj. Kot prvi predavatelj jo nastopil g. prof. čopič, ki je govoril o bodočnosti naših otrok.
Vprašanje vzgoje je zelo težavno in ga more do dna občutiti lo tisli oče ali tista mati, ki mora s svojim telesnim ali umskim delom skrbeli za enega ali celo za več otrok. Še preden je otrok rojen, se pojavljajo skrln, kakšen bo. kako bo r. njim, kakšna bo njegova življenjska pot in njegova bodočnost. Skrb in odgovornost rasteta iz dneva v dan. Najtežje, n tudi najodgovornejše pa je vprašanje: kakšna bo bodočnost otrokova. Mnogi no najdejo rešitve, vsuj pozitivne no, |>a se zato rajši odrekajo očetovstvu ali materinstvu. Šlevilo novorojencev pada. posebno v mestih in tudi na deželi pri izobraženejših. Le tam. kjer žive prirodno življenje, jo še vedno veliko otrok. Narava daje življenje tisočem, da se more preživeti tudi posameznik.
So pa časi dandanes taki, da marsikdo, ki bi sicer otroke rad imel, ne more dobili niti stanovanja, kajti lastniki hiš iščejo lo take stranke, ki imajo le enega otroka, še rajši pa vidijo, da so brez njih. Tako je v mestih. Nič ali pa prav majhna razlika je na deželi. Tudi tam pada šlevilo otrok, kjer so jih starši boje, da jim bodo le v nadlego Včasih je bilo drugače. Delo je bilo doina in se ljudem ni bilo treba pehati po svetu in množiti ter večati armade brezposelnožov. Zdaj tega ni. Tehniku je napredovala, stroji nadomeščajo človeške sile, človeka lišče in ga vežejo k sebi, da tako človek sam postane njegov majhen del. Zasovraži stroj, zasovraži pa ludi gospodarja, ki ga jo k njemu privezal.
Mladina sili v šole. Prav jo tako. Vsak, še tako skromen poklic potrebuje izobraženega človeka. Toda dandanašnja mladina, posebno ženska, sili v šolo vse jireveč, ki pa pri sedanjem načinu gospodarjenja ne bo našla svoji izobrazbi primernega zaposlenja. Oče pošlje sina v šolo, češ, ko Ik> končal gimnazijo, mu ne bo treba delati, živel bo bolje kot živini jaz. Sin ali hči napravi srednjo šolo, ne dobi službe in res, delali mu ni treba. Toda za tistega, ki hoče delati, so delo ludi sedaj dobi, lo žal, da so ga mladina brani. Nemalokateri, ki Ima v žepu inaturitetno spričevalo, misli, du njemu ni potrebno dohiti z rokami, 011 je sedaj za to, da bo sedel v pisarni in prejemal plačo. Absolvent srednje tehnične šole išče zaposlitve v pisarni/- namesto du bi se lotil dela, ki bi se ga moral z ozirom na šolo. ki jo je obiskoval. Takih primerov imamo dovolj.
Najtežjo |>ri otroku jo pač odločitev za poklic. Otrok sicer že v zgodnji mladosti čuti veselje do tega ali onega poklica. Toda, ko pride čas resnega premisleka, naj otroku pomagajo vsi, ki so za lo poklicani, da se bo lotil dela. ki mu bo prinesel koristi in lojišo bodočnost.
Prvi so v lo poklicani starši, ki otroka poznajo. Daljo otroka dobro pozna učitelj, posebno v ljudski šoli. Potrebno bi bilo, da otroka pregleda in prouči zdravnik, ki naj bi ugotovil telesne sposobnosti in pomanjkljivosti za otroku določeni poklic. Tudi psiholog, ki bi zbral mnenje vseh in bi na podlagi lastnih spoznanj in preizkušenj ugotovil duševno s|x>80bnosti za nameravani poklic. Končno bi pa morali imeti tudi ločen pregled zaposlitve v vseh panogah našega kulturnega in gospodarskega življenja, ki hi kazal razvoj za nekaj let naprej. N11 ta način bi mogli vsakega vsaj z minimalno gotovostjo postaviti na mesto, ki 11111 je določeno. V vsakem večjem kraju pa naj hi delovalo tudi posvetovalnice za poklice.
Toda vse to je stvar liodočnosli, starše pa zanima, kaj hočejo z otroci sedaj Kam sedaj z 1 otroci, ki so v osnovni, srednji nli visoki šoli. Kol žo rečeno: dijaštva je vse preveč. Pa vendar prava izobrazba ne škoduje. V Nemčiji more |)o-seslvo prevzeti lo tisti, ki je dovršil visoko šolo ali kakšno kmetijsko. Deklela morejo dobili inaturitetno spričevalo le, če so bile prej eno leto v gospodinjski šoli. Pri nas sc bo našlo še veliko zaposlenja. ko se bo nekoliko razvilo rudarstvo, planinstvo, avijalika in elektrotehnika.
Naj mladina študira pa ne zato. da ji nc ho treba delati, pač pa zato. da si bo zaželela dela vse več in več. šola mora vzbudili lakolo |io dolu in mora človeka vzgajali tako, da bo zmožen potom prijeli za vsako delo. Poklicna izobrazba naj ho sicer stroga in široka, pa naj so nanaša ludi 1111 druge predmete.
Naša mladina gre težkim časom nasproti. Čakajo jo težavo na vseh koncih in krajih. Toda trdna volja do dela jo mora spremljati vseskozi in tudi vzgoja mora biti zato vse globlja in boljša. S trdno voljo bomo preuredili tudi družabni rod, ki bo |iolem nudil kruha vsem poštenim in dela-voljnim članom človeško družbo.
Po predavanju se jo razvila zanimiva debata.
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta I
Podružnica: Aleksandrova b Sjjrejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi U|iravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništvn lista.
Širite katoliško časopisje!
Zahvala
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame
Katinke Bizilj
p o s c s t n i c c in bivše mesarice
in vsem. ki so s poktonilvijo vencev in s svojo udeležbo poveličali njeno zadnjo pol.
Ljubljana, dne 12. aprila 1937.
Žalujoči ostali.
+
Sorodnike, prijatelje in znance obveščamo, da je blaga gospa
Ivana Kunstclj
vdova po prisilniškem pazniku Andreju
dne II. aprila 1937 odšla za svojim ljubljenim možem v večnost, vsa vdana in večkrat okrepčana s svolo popotnico.
Pogreb bo v torek, dne 13. aprila 1937 ob 4 popoldne Izpred mrliškega hrama na Vidovdanski cesli (hiralnica). Tihega sožalja prosimo žalujoči ostali. V Ljubljani, dne 12. aprila 1937.

mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din V— j ienltoranjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. MaB oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snaCaja se ročuna enokolonska 3 mm petltna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZiU znamko.
EK1	I N □ *
22-2, UNION 1	
ALLOTRIA
Reiila: Willy Forflt Jenny Jugo, Renate Muller, Adoli vvohlbrucfc
TEl.. 27-30
SLOGA
Grandltozno lllmsko deio
Kar hočete
v glavni vlogi. Eliaanetn Bergner
MATICA
Danes zadnjikrat1
Prisega in igubezen
v glavni vlogi. Wlliy birgei, HanBi Knotecu Rezija: Kari Harti
lil
Perica
Išče zaposlenje za nekaj dni v tednu. Naslov pove upr. »Slov.« pod 6871. (a)
l
Službodobe
Župni urad Ajdovec
p. Dvor pri Žužemberku, razpisuje službo organi sta in cerkovnika. Proš nje naj se vlože do dne 22. aprila 1937.	<b)
Posojila dajemo
državnim In privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bo nlb Hermes. Informacije Tavčarjeva 2.	(d)
Hranilne knjižice
Okrajne hranilnice v SI. Bistrici kupimo proti takojšnji gotovini. Ponudbe z navedbo cene na »Kristal«, d. d., Maribor, (d)
Masten ala liptavski sir
sodčki 10 kg brutto 180 Din franco vsaka postaja pošilja Ivo Vranešlč, Su nja. — Kupujem kuhano maslo.	(l)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča sve tovnt znamke Homoeort Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, do kler traja zaloga: Ljub Ijana, Slška, JerneJeva
št. 26	(D
Enoletne cepljene trte
na ameriški podlagi -Museat Kraljica vinograda, Muscat sopr. Mathias Jovana, Kraljica Jelisa-veta tvrdke Hlršl Vladl-slav ln drug, Subotlca — Ima na zalogi Sever & Komp., LJubljana, In stane posamezna trta od navedenih sort 6 Din. (1)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-5S
Damsko kolo
ugodno prodam. Stanko Pečnlk, Stožlce 175. (1)
Posestva
Pritlično hišo
štiri sobe, pritikllne, vrt, prodam. Društvena št. 16, Moste pri Ljubljani. <pl
Novo tristanovanjsko hišo
periferija Ljubljano, prodam ugodno. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Okoli 160.000« P 6879.	(p)
Dajte hrane svoji koži
in napravite jo čvrsto, svežo in mlado
Odliini profesor medicine
na dunajskem vseutiliSiu odkriva novo hranilo za kožo, pridobljeno
iz mladih
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec, Ce sta 29. oktobra 6, telefon 37-33 - tma naprodaj več Je število parcel. Kom pleksov, posestev, gozdov trgovskih ln stanovanj sklh hiš In vil. Poobla ščen graditelj In sodni ce nllec za nasvete brezplač no na razpolago. (p)
kvrerem
ODDAJO:
Mesarijo, prekajevalnico
dobro vpeljano, na prometnem kraju tik Maribora, dam takoj v najem Polak Marija, Ormož, (n)
Dekle
vajeno gospodinjstva in kmečkih del, sprejmem. -Kos Iv., Zg. Zadobrova št. 2, Dev. Mar. v Polju.
Pomočnika
za pohištvena dela, lakoj sprejmem. — H. BItenc, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano.	(b)
Zastopnike
za prodajo koles, motornih koles ln šivalnih strojev sprejmemo po vseh krajih. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tovarna« 6646.	(b)
Hlapca
vajenega konj in vožnje po mestu, sprejmem za stalno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5892. (b)
mm\
Vajenca za pekarno
sprejmem z vso oskrbo v pekarno. - Avgust Unger, Slovenjgradec	(v)
iESEBl
Državni uradnik
Išče 3—5000 Din posojila proti 10 do 15% obrestim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pomoč« 5589 (d cesta 14.
Al. Planinšek
Ljubljana. Beethovnova 14/1,
telefon 35-10 vnovfi vloge
vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno.
.m,,j,
Vsakovrstno
zlato kupuje
po aaiviipb cenab CEKNE. luvelir, Llublians Wolfova ulica ŠL 3.
Avto »Ford«
tovorni, l'/j tonski, poceni naprodaj. Informacije pri Sornu, Prešernova ullea, Novo mesto.	(f)
Kupim tovorni avto
»sauggas« motorjem, v najboljšem stanju. Ponudbo : Brača Cvljlč, Prije-dor..	(f)
ČITA.FTF IN ŠIRITE »SLOVENCA«
ievljar. delavnico s stroji
kompletno — ugodno od dam ali vzamem kompa njona (-ko) iste stroke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prikrojevalec ali šteparica« P 5616. (n)
Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne novosti
LU«Ml|J.IJ
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv Petra (1)
VELEMANUFAKTURA
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Oglejte si izEozbe!
Poizkusite ta nov način
da boste mladi in lepi
Evo novega hranila za kožo, pridobljenega iz mladih živali. Globoko prodre v Vašo kožo ter jo hrani baš na mestih, kjer se tvorijo gube, kjer se tkivo začenja omehčavati in veneti, in kjer se najprej pojavljajo ohlapne mišice lica Tisoče žena so to hranilo že preizkusile s presenetljivimi rezultati. To je edini izdelek te vrste na svetu. Zdaj je v sestavi kreme Tokalon in to baš v odmerjeni količini, da lahko hrani ali redi Vašo kožo. Uporabljajte zvečer rožnato kremo Tokalon, zjutraj pa belo kremo Tokalon. S kremo Tokalon uporabljajte vedno puder Tokalon, ki je odporen proti vlagi. Iz kožnih znojnic neprestano puhti vlaga in če puder proti vlagi ni odporen se z vlago zmeša in tvorijo se trda zrnca, ki se vležejo v znojnice, zaradi česar se znojnice razširijo, zapra-
Iii3idalfe vsako jutro mlajši.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto S kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5-— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Maver i drug, Odio 10-E, Zagreb, Praška ul. 6.
š-ijo ter uničujejo polt. Da bi puder preizkusili, dajte ga malo na prst, ki ga pomočite v vodo. Ko prst potegnete iz vode, bo še vedno suh.
Sobo in kuhinjo
oddam s 1. majem v viški, Mllčinskega 47. (s)
Enosobno stanovanje
suho, išče zakonski par, najraje v Šiški ali v bližini Sv. Petra. Naslov v upr. »Slov.« pod 5873. (c

Obžalujem,
da sem napadla pred farno cerkvijo v Kamniku dne 28. marca 1937 g. Marijo Gregorč, stanujočo na Duplici št. 11. ker sem mislila, da nosi moj klobuk, katerega jo imela na glavi. Zato se ji zahvaljujem, da je odstopila od kakršnegakoli postopanja. — A. Dolinšelc. (o
\umn\
Doberman
čistokrven, 2 mescca star, naprodaj. Stanko Pečnlk, Stožlce 175.	(j)
Prvovrst. negotinsko vino
dospelo v skladiščo »Balkan«. Prodaja iz vagona nad 601 - belo in rdeče vsakemu po nizki ceni. r
- TgfiA, ZA^povJODj
+
ZDRUŽENJE TRGOVCEV ZA OKRAJ LJUTOMERSKI — GORNJERADGONSKI V LJUTOMERU
naznanja žalostno vest, da je umrl danes njega član
in zaslužni bivši podpredsednik, gospod
Franc Repič
trgovec v Ljutomeru
Dragega tovariša spremimo k zadnjemu počitku v toiek, 13. aprila 1937 ob 16. Blag mu spomin!
V Ljutomeru, dne 11. aprila 1937.
I V Lju
Rudolf Timmermans:
20
Junaki iz Alcazarja
Samotno je tod okoli. Poišče si primeren prostor, kjer ga doseže sonce, ne da bi se bilo bati, da ga najdejo zvedave straže ali patrulje in se uleže, da bi zaspal in bi se mu obleka posušila. Prejšnji dan je imel še službo v Alcazarju, vso noč je romal, bil ves čas napetih živcev, je nenehoma prisluškoval slehernemu šumu — to človeka utruja!
Nekaj ur spanja mu dobro dene, nato nekaj grižljajev od brašna — pa spet naprej!
Sonce stoji visoko na nebu. Spet naleti Gomez-Alba na cesto, ki bi ji mogel precej dolgo slediti, ne da bi izgubil svojo smer. Ali naj si upa?
Zakaj pa ne? Slednjič se mora vendarle kdaj eniti z ljudmi in ne more vedno tavati krog hiš. Za dolgo tudi ne lxi imel brašna, ki si ga ni mogel vzeti več s seboj radi teže in ker bi ga bilo preveč oviralo, ko je plezal po jx>bočju z Alcazarja.
Na cesti začne hitro korakati. Tedaj zasliši za če bo j bližajoče se brnenje motorja.
Torej! Zdaj bo prva preizkušnja!
Naglo presodi, da je tovorni avto. Ko se avto bliža, spoznd, da vozi tudi liolj počasi. Ali bi ti kaj radi od njega? Najbolje je, da jih prehiti.
Alba se naglo obrne in maha z roko, ko da hoče avto ustaviti.
>Salud. camaradas!« In pest kvišku!
Kaj da je, ga vprašata tista dva, ki sta na avtu.
Ce ga moreta vzeti s seboj? On je šofer Antonio Goinez iz Toloda, začasno dodeljen v Peguerinosu in
je bil v Toledo peljal tovorni avto živil, kot poseben dar Peguerinožanov junaškim oblegovalcem Alcazarja. A nazaj grede je za vozil blizu Toleda v obcestni jarek. Pustili je moral avto ondi iu zdaj mora peš capljati nazaj.
Pri tem kaže svoje listine.
Zgodba se dozdeva verjetna, saj je pokvarjenih avtov toliko in jih je večkrat videti kraj cest.
Tako. iz Toleda prihaja! No, naj le kar prisede! Kaj pa tisti rebeljoni v Alcazarju, ali se še niso skesali?
O, to so pa prav prekleti vragi, tista sodrga na Alcazarju! Vse sorte smodnika in samega železa so jim že pognali v rebra, a se ne vdajo, pa se ne!
Pa menda noče reči, da se bodo mogli še dolgo upirati naskokom hrabrih miličnikov?
Ne, ne — tisto gotovo ne! Na vsak način bo kmalu konec obleganja.
Pripeljejo se do neke vasi. Ob vhodu so rdeče straže. Odkod in kam? Legitimacije? Spet radovedna vprašanja o Toledu —, potem se morejo peljati dalje.
Stotnik Alba je zadovoljen, vse gre gladko. Medtem je oba sopotnika, ki peljeta munlcijo v Oropeso, prav dobro izprašal o postojankah rdeče armade in drugih važnih stvareh.
To bo zanimalo generala Molo.
Proti večeru so dospeli v majhno va«. Alba jo pozna s svojih lovov. Kontrola najde vse v redu. Njegova sopotnika hočeta prenočiti v vasi.
On bi šel rajši naprej, saj bi bil že rad pri svoji ženi in otrokih, ki so v skrbeh zanj.
Pa vsaj večerjat naj gre z njima!
Alba bi bil rad spet sam, vendar, če bi odklonil večerjo, bi nemara kaj slutila.
Vstopijo v krčmo, kjer je nekaj kmetov in dosti mladine, tiščeč puško med koleni. Ko pristopijo k točilni mizi, zakliče nekdo iz kota:
»Hola, mi capitank
Alba se dela, ko da ga ne sliši. A dotičnik pride k njemu in že postajajo drugi pozorni nanj.
»Gospod stotnik, kako vam je?«
To je neki njegov bivši gonjač z lova, ki ga jo spoznal — in ga nič hudega sluteč pozdravlja!
»Hola, Jose! Tudi ti tukaj? A odkdaj sem pa jaz stotnik? To se pravi, res sem zmeraj stotake zapijal, ko sva se z vozom semkaj pripeljala in popivala, da je krčmarju kar pijača pošla, ampak .. .<
Alba je gonjača prijel za laket in potegnil kmeta, ki je bil zdaj ves zmeden, za uekaj korakov proti vratom.
Prepozno! Drugi so opazili to zvijačo ln ga obkolijo? Miličniki, ki so se v zapuščeni vasi daleč za fronto že dolgočasili, se prerinejo z rožjem do njega.
S samokresi na strel prisilijo gonjača, da izpove, kar je vedel o Albi.
Vse je izgubljeno!
Stotniku Albi zvežejo roke in ga s puškinimi kopiti pritirajo do krčmarjevega hleva. Štirje možje ga stražijo vso noč.
Drugo jutro pride pol ducata drugih miličnikov, ki odvedejo Alho zadaj za hlev.
Na po edinih mestih so tla tu vsa rdeča: sledovi posušene krvi.
Malo kasneje teče sveža, topla kri na tista mesta z usehlo krvjo...
V toleški trdnjavi čaka žena svojega moža kata dva otroka svojega očeta.
Ca-
1	I M
t r i J rt*:® g N* K
o .S .S qQQ o
Q o o 2
S S S S
2	« » *
ni s
r9 ® m > a a e JJ
M M ni >
n n n ^
. • »o g 0
, .2 m I O Z
I ."2 3
o.-c
S a '
je »
0« >
o- o
5-* » .2
- -S ? -
C 3.S
iS "
T .S >y O
S §11
B g-n
ffl S-S-š e asu
" v C
(J jnn
0
«
O
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeC
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčii