NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejcič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 7 - LETO 54 - CELJE, 18. 2.1999 - CENA 280 SIT
SNEŽNA ODEJA OB SVEČAH
(pre)dolgo odpravljanje posledic zadnjega sneženja. Kar 50 tisoč gospodinjstev več dni brez elektrilce. Tudi železnica je zatajila, stran 11.
Država nas
spet preverja
Še mesec in pol za oddajo napovedi dohodnine, velikih
sprememb ni. predstavljamo pa jih na strani 5.
VODA LJUDEM
NE DA SPATI
Na Skalni kleti v Celju ljudje pričakujejo in zahtevajo
trajno poplavno varnost. Aktualna tema na strani 12.
pro^e med papirjem
in smodnikom
Predlog novega zakona buri strokovno javnost, saj naj ne
bi bil pravičen. Stran 31.
PUST V ZIMSKI PRAVLJICI
Tudi strupen torkov mraz v sicer pravljično sončnem vremenu z ulic
mest in vasi na Celjskem ni pregnal pustnih šem. Na mnogih
pustovanjih smo bili s kamero tudi mi. Fotoreportaža na straneh 16-17.
sto kmečkih žensk na morje
v pričakovanju javnega žreba.
Danes še rezervni kupon na strani 13.
2
DOGODKI
Rimljani ne verjamejo pivovarni
Razburjenje zaradi obnavljanja vodnih virov na območju Rimskih Tophc se še ni poleglo - Ljudje zahtevajo, da pivovarna vse obljube tudi zapiše
čeprav so se predstavniki
Pivovarne Laško na izred-
nem zboru krajanov v Rim-
skih Toplicah opravičili,
ker ljudi niso pravočasno
obvestili o delih, ki so jih
kot upravljavci vodovodne-
ga omrežja v laški občini
naročili ob vodnih zajetjih
pod Lurdom, se v Rimskih
Toplicah, tako vsaj kaže,
slaba volja in govorice še
nekaj časa ne bodo umirile.
Rimljani imajo namreč
preveč slabe izkušnje zaradi
številnih obljub o oživitvi
zdravilišča, poleg tega pa so
bili predolgo brez natančnih
pojasnil o tem, »kaj počne
pivovarna z vodnimi zajetji
na njihovem območju«. Spr-
va bežne govorice so prerasle
v groba natolcevanja, tudi o
tem, da je predsednik krajev-
ne skupnosti Drago Zupan
zato, da bi o vsem molčal,
dobil 1,7 milijona tolarjev
podkupnine.
Boško Šrot, Janko Remic
in Miran Kačič iz Pivovarne
Laško so na izrednem zboru
ljudem povedali, da se je pivo-
varna s koncesijsko pogodbo,
s katero je pred enim letom
prevzela v upravljanje vodo-
vodno omrežje, zavezala, da
bo skrbela za tekoče vzdrževa-
nje in investicijska vlaganja.
Ker so lani dobili kar dve od-
ločbi republiške sanitarne inš-
pekcije zaradi oporečnosti vo-
de v Rimskih Toplicah, so se
odločili, da bodo zbiralnike
vode sanirali, hkrati pa jih
tudi razširili ter povečali se-
kundni odjem. S tem bodo
zagotovili boljšo kakovost vo-
de za široko porabo in za proi-
zvodnjo v pivovarni. V Laš-
kem bodo namreč sredi leta
pričeli stekleničiti vodo. Ali
jo bodo vzeli iz zajetja pod
Lurdom ali kje drugje v obči-
ni, za sedaj še niso mogli (ali
hoteh) povedati, v Rimskih
Toplicah pa so prepričani, da
so se vseh obnovitvenih del
lotili prav zato, ker želijo »nji-
hovo« vodo. Pri tem se tudi
bojijo, da bodo zaradi razi-
skovalnih vrtin ogrozili vrelce
termalne vode.
Miran Kačič je pojasnil, da
je vodovodno omrežje v Rim-
skih Toplicah, ki je bilo zgra-
jeno pred sedemdesetimi leti
in je dodobra iztrošeno, žele-
lo že pred nekaj leti obnoviti
komunalno podjetje, vendar
za takšen obsežen in tudi drag
poseg ni imela zadosti denar-
ja. Pivovarna bo namreč poleg
vodnih zajetij obnovila tudi
cevovod in speljala vodo v
naselja na levem bregu Savi-
nje. Dela naj bi trajala dve leti,
stala pa bodo 50 milijonov
tolarjev.
Mnogi krajani se razburjajo
tudi zaradi uničenih cest, po
katerih proti Lurdu vozijo tež-
ki tovornjaki, vendar so jjj
predstavniki pivovarne za§,
tovili, da bodo po opravljen
delih vse poškodbe popravi
prav tako pa jih bodo odsjj
sproti obveščali o vseh poj
gih na vodovodnem omrežj
Boško Šrot je zavrnil tudi v
namigovanja o podkupnini,
naj bi, kot je dejal eden o
krajanov, prišla prav iz pivj
varne.
^ . " ---JANJA INTIHy^
V	Preboldu po
kavbojsko?
V	izjavi za jovnost socialdemokrati trdijo, da sta
preboldska podžupana nezakonito imenovana
Na januarski seji občin-
skega sveta občine Prebold
so za podžupana imenovali
Franca Rezarja (LDS) in
Franca Kukovnika (DeSUS).
Že takrat je Franc Cigler iz
SDS menil, da za imenova-
nje podžupanov ni ustrezne
pravne podlage.
Kljub temu je župan Vinko
Debelak vztrajal pri glasova-
nju in podžupana sta bila izvo-
ljena z večino glasov - za Re-
zarja je glasovala 12 svetni-
kov, Kukovnik pa je prejel 10
glasov. Še prej so svetniki z
glasovanjem zavrnili Ciglerje-
vo pobudo, da bi o podžupa-
nih odločali na tajnem glaso-
vanju. Sicer je bilo med raz-
pravo o podžupanih slišati kar
precej ostrih besed, predvsem
s strani Ane Trivan (SDS), ki
je, vsaj tako je zatrjevala, v
razpravi povedala, kaj o obeh
predlaganih podžupanih pra-
vijo ljudje. Očitki so leteli
predvsem na Kukovnika v zve-
zi z najemnino v domu kultu-
re, omenjen je bil hotel in tudi
nekorekten odnos do kraja-
nov. Franc Kukovnik je odgo-
varjal, da najemnina za dvora-
no v DPD Svoboda ni bila
njegova stvar, temveč stvar
društva. Že na seji je nekaj
svetnikov menilo, da je »dosti
besed, ki jih je govorila Triva-
nova, lažnih.«
Predvsem pa je spor pri ime-
novanju podžupanov nastal
zato, ker v Preboldu še nimajo
statuta. Zato je svetnik Franc
Cigler trdil, da bi morali za
imenovanje podžupanov spre-
jeti statutarni sklep, župan
Vinko Debelak pa je bil pre-
pričan, da je predlog imeno-
vanja v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi. Tudi med
razpravo je bilo slišati očitke.
da se župan pri predlaganih
podžupanih ni posvetoval z
nikomer in da bi podžupan-
sko mesto pripadalo kateri
drugi stranki. Župan Debelak
je očitke zavrnil, češ da ne
podpira lobiranja niti spora-
zume med strankami - po nje-
govem mnenju je mesto za
razprave edino občinski svet
ter zagotovil, da je pri predlo-
gu ravnal zakonito.
V SDS so v začetku tedna
posredovali izjavo za javnost,
v kateri trdijo, da sta prebold-
ska podžupana imenovana ne-
zakonito in se sprašujejo, ka-
ko dolgo bo župan nekaznova-
no kršil zakone in ignoriral
demokratično proceduro v lo-
kalni samoupravi. Socialde-
mokrati protestirajo proti te-
mu početju in ga ne mislijo
tolerirati. »Ni še razrešena za-
deva s spornim svetniškim
mandatom, že si je župan pri-
voščil novo >kavbojsko< pote-
zo,« so socialdemokrati zapi-
sali v izjavi za javnost in doda-
li, da bodo sprožili postopek
pred ustreznim sodiščem, če
župan ne bo preklical nezako-
nitega akta o imenovanju po-
džupanov. »Ne moremo dovo-
liti, da bi si nekdo privoščil
takšne grobe kršitve zakono-
daje, pa četudi je gospod žu-
pan!« zatrjujejo predstavniki
občinskega odbora SDS Pre-
bold.
URŠKA SELIŠNIK
V občinah Tabor in Polze-
la so podžupana imenovali
podobno kot v Preboldu,
medtem ko v občini Žalec
svetniki niso izglasovali
statutarnega sklepa o ime-
novanju podžupanov, zato
je župan Lojze Posedel z
dnevnega reda umaknil toč-
ko o imenovanju.
Mladost ni norost
V Slovenskih Konjicah ustanovni kongres Liste mladih Slovenije
Na pobudo Konjičana Ta-
deja Slapnika so se konec
minulega tedna v Sloven-
skih Konjicah sestali mladi
iz različnih krajev Slovenije
in podprli zamisel o ustano-
vitvi nove slovenske stran-
ke. Ali kot je dejal Jure Ku-
ster, uvodničar ustanovnega
kongresa: »Iz sapic, ki pih-
ljajo z vseh koncev Sloveni-
je, bomo prinesli k nam nov
svež veter.«
»Lista mladih Slovenije bo
stranka, ki bo zagotavljala
možnost soodločanja tudi
nam mladim,« je povedal
glavni tajnik stranke Anton
Noner, doma iz Tepanjskega
Vrha. »Vse prepogosto druge
stranke in organi oblasti mla-
de podpirajo samo z beseda-
mi, ko bi morali sprejemati
konkretne odločitve nam v
prid, pa ostane samo pri tem.
Zato smo se mladi odločili, da
bomo odslej odgovorno sood-
ločali. Pri tem ne bomo govo-
rili samo o naših današnjih
potrebah. Tudi mi imamo svo-
ja mnenja na primer o termoe-
lektrarni Trbovlje, o razvoju
slovenskega gospodarstva, po-
kojninski reformi. Odločitve,
ki jih v Sloveniji sprejemajo
danes brez nas, bodo pomem-
bno vplivale na naše življenje
v prihodnosti. V mnogih slo-
venskih krajih (Selnica ob
Dravi, Konjice, Šentjur, Seža-
na..) so na zadnjih lokalnih
volitvah neodvisne liste mla-
dih pridobile podporo voliv-
cev, zdaj želimo, da bi mladi
lahko soodločali tudi v drugih
krajih po Sloveniji in na naj-
višji slovenski ravni.«
Po čem se bo stranka bistve-
no razlikovala od drugih slo-
venskih strank? »Prav v tem,
da bomo glas mladih,« pojas-
njuje Noner. Za članstvo v
stranki res ne bo starostnih
omejitev, zagotovo pa bomo
na prvem rednem kongresu
postavili starostne omejitve za
člane vodstva stranke. Potru-
diU se bomo tudi, da bo vrh
stranke politično uravnovešen
s privrženci levih in desnih
strank. Naša stranka namreč
nikakor ne namerava postati
odvisna od katerekoli druge
stranke. Prav to neodvisnost
so kot pogoj za sodelovanje
izpostavili tudi udeleženci us-
tanovnega kongresa.«
Lista mladih Slovenije že
ima štiristo članov, po mnogih
krajih so začeli ustanavljati
njene krajevne odbore. Za re-
gistracijo politične stranke pa
morajo mladi zbrati še dvesi
overjenih ustanoviteljski
podpisov, ki jih bodo pridot
li v prihodnjih dneh. Tadi
Slapnik je napovedal, da 1)
programska konferenca stra;
ke predvidoma čez tri mesec
V J
V soboto so mladi potrdili statut in izbrali vodstvo nove
stranke. Okrog šestdeset jih je prišlo v Slovenske Konjice iz
Novega mesta. Slovenske Bistrice, Vojnika, Maribora, Slo-
venj Gradca in drugih krajev. Za predsednika so izbrali
Tadeja Slapnika iz Konjic, ki je tudi idejni vodja projekta
Lista mladih. Podpredsedniki so Franci Kek iz Novega
mesta, Matjaž Klenovšek iz Celja in Igor Cošnjak iz Konjic.
Mesto glavnega tajnika stranke je zasedel Anton Noner, svet
stranke pa bo vodil Martin Povh iz Tepanja.
Tadej Slapnik: »V SlovensU
Konjicah smo zastavili i
melje politične opcije, ki
bo zavzemala, da bodo m/(i
s svojimi potrebami obra
navani vsaj tako kot starejs
Prepričan sem, da se bon
dobivali še kar naprej in bi
mo prerasli v politično sili
ki bo upoštevanja vredn
tudi čez deset let.
Dializni bolniki želijo dobre aparate
Društvo dializnih in ledvičnih bolnikov
Celje bo še naprej vodil dosedanji predsed-
nik Alojz Arko iz Krškega. Tako so člani
društva sklenili na nedavnem letnem obč-
nem zboru, na katerem so sprejeli tudi pro-
gram dela za leto 1999, največ pozornosti pa
so namenili razpravi o novem dializnem
centru, ki naj bi ga v celjski bolnišnici
uredili do sredine leta.
Na zboru so razčistili tudi nesoglasja med
vodstvom bolnišnice in nekaterimi člani druš-
tva, ki so se baU, da bo bolnišnica novi center
opremila z dializnimi aparati, ki so slabše
kakovosti kot sedanji. Od poplave leta 1990
uporabljajo namreč v centru aparate znamke
Ferzenius, ki so jih bolniki bolje sprejeli od
prejšnjih, znamke Gambro. Ker naj bi bolni-
šnica zopet naročila prav te aparate, ki pa so
biU za mnoge boleči, so v društvu želeli, da jim
vodstvo pojasni svojo odločitev.
Direktor bolnišnice Samo Fakin, dr. med.,
je povedal, da res testirajo aparat Gambro,
kar pa še ne pomeni, da ga bodo tudi kupili.
Ker so omejeni s finančnimi sredstvi, se bodo
odločili za najboljšega po-
nudnika, pri čemer bodo se-
veda upoštevali predvsem
čim višjo kakovost opreme.
Sicer pa bo novi center, ki ga
bodo urediU v bolnišničnem
traktu ob Ipavčevi ulici, ne-
kaj časa delal še s starimi
aparati, saj bolnišnica letos
nima dovolj denarja za na-
kup, na pomoč ministrstva za
zdravstvo pa tudi ne morejo
računati. Se bo pa zato stan-
dard bivanja v centru občutno
dvignil, saj bo imel namesto
sedanjih 270 kar 700 kvadrat-
nih metrov površin, sobe za
dializo pa bodo klimatizirane
ter opremljene s priključki za
televizorje in telefone. V
tru, ki bo stal 450 milijoij
tolarjev, bo zagotovljena ^
največja strokovna varnost."
bodo vse aparature nadziral''
centralnega pulta.
Celjsko društvo dializnih in ledvičnih bolnikov šteje trenutno 120 čUif
Občnega zbora v hotelu Celeia so se udeležili tudi njihovi zakonci'
zdravstveno osebje iz hemodializnega centra in oddelka za ledvične bol^^
DOGODKI
3
Izračuni, Ici {ili niliče
noče pogledati
Žalski župan Lojze Posedel o delitveni bilanci in življenju v občini
v šestih občinah Spodnje Savinjske doline
pripravljajo vse potrebne akte, da bodo nove
občine tudi uradno zaživele. V občinah pri-
pravljajo statute in prve osnutke proraču-
nov, poleg tega pa se župani in županja
nenehno sestajajo, saj bi radi čimprej oziro-
ma vsaj do zakonskega roka, 31. marca,
zaključili delitveno bilanco nekdanje žal-
jj^e občine. Veliko vlogo pri pogajanjih igra
župan občine Žalec Lojze Posedel.
»Edino, kar smo doslej popolnoma zaključi-
je delitev kadrov. Podpisali smo sporazum
in od ponedeljka dalje začnejo delavci delati v
novih občinah,« je povedal župan Lojze Pose-
del. »Kljub temu pa so zadeve v občini Žalec
dobro urejene in ni velikih pretresov. Seveda
bo življenje v občini še boljše, ko bo delitvena
bilanca mimo in bomo dejansko zaživeli čisto
zase.«
V	pogovorih z župani se je zataknilo
ravno pri sporazumu o delitvi kadrov. Zdelo
se je, kot da odločate mimo zaposlenih?
Za spornega delavca za občino Tabor so se v
ostalih petih občinah dogovorili, da plačujejo
po petino njegovega dohodka,
dela pa na Vranskem. Seveda
smo zaposlene v občinski
upravi vprašali, kje želijo de-
lati in v Žalcu ostajajo zapo-
sleni tudi iz drugih občin. Ver-
jelno je že tako, da raje delajo
ri^ečjih občinah kot v manj-
lih. Tudi zato, ker se vse bolj
taže, da še svetniki v posa-
meznih občinskih svetih ne
lotijo pristojnosti občine od
pristojnosti upravne enote. V
Žalcu bomo na primer na da-
našnjo sejo povabili načelnika
UE Žalec Marjana Žoharja, da
bo spregovoril o delu upravne
mote.
V	delitveni bilanci ostaja
reč odprtih vprašanj, pred-
vsem na področju družbenih
lejavnosti in organizacij, ki
'O prej opravljale delo za
elotno Spodnjo Savinjsko
lolino...
V	bistvu se z drugimi župani
'f nismo ničesar dokončno
'ogovorili. Kakor kaže, bo na
področju gasilstva vsaka obči-
na ustanovila svoj požarni
sklad, za druge dejavnosti pa
bomo ohranili skupno zvezo.
Verjetno bo to Gasilska zveza
Spodnje Savinjske doline,
kjer pa ne bo občine Prebold,
ki že ima svojo zvezo. Pri
zdravstvenem domu bodo
soustanoviteljice vse občine
glede na število prebivalcev,
center za socialno delo se bo
financiral po pogodbah in ra-
čunih. Za šolo s prilagojenim
programom oziroma II. OŠ se
dogovarjamo, da bi jo financi-
rale občine glede na število
otrok iz posameznih občin.
Potem bi program sofinanci-
rale tudi občine izven Spodnje
Savinjske doline, saj šolo obi-
skuje petina otrok iz drugih
občin, največ iz Zgornje Sa-
vinjske doline. Tudi za Upi -
Ljudsko univerzo Žalec se bo-
mo verjetno odločili za sou-
stanoviteljstvo; sklad za raz-
voj kmetijstva naj bi vsaka
občina ustanovila zase; glede
stanovanjskega sklada se še
nismo dogovorili; podjetniški
center in sklad za razvoj pa naj
bi za celo dolino ostala enot-
na. Glede komunale se še ni-
smo dogovorili.v kakšni obli-
ki bo delala naprej. So pa
seveda še druge stvari - pri-
pravljen je že predlog o delitvi
opreme, avtomobilov, raču-
nalniških programov in drob-
nega inventarja.
Razpadla je že športna
zveza. Verjetno se bo pojavil
problem večjih klubov, ki
igrajo v evropskih ligah?
Vsaka občina bo oziroma je
že ustanovila svojo športno
zvezo in skrbela za njeno fi-
nanciranje. Obstaja pa pred-
log z naše strani, da bi sofinan-
cirali tekme na evropskem ni-
voju, in sicer skupno kot Sa-
vinjska dolina. Gre za tekme v
rokometu, košarki in karate-
ju.
V teh dneh naj bi svetniki
spregovorili tudi o zaključ-
nem računu še skupne žal-
ske občine. Kakor kaže, bo
še ostalo nekaj denarja?
Zaključni račun za lani mo-
rajo sprejeti vse nove občine.
Izkazalo se je, da imamo do-
datnih 44 milijonov tolarjev
plusa, kar bomo po številu pre-
bivalcev razdelili po novih ob-
činah. Dobro je tudi, da smo že
lani poplačali vse dolgove, šlo
je za 178 milijonov tolarjev.
Kakšne so predpostavke v
zvezi z letošnjimi proračuni
v novih občinah?
Na tem področju velja nova
zakonodaja, zato so številke
zaenkrat le primerjalne. Ka-
kor kaže, samo Vransko in
Tabor ne dosegata kriterijev
glede lastnih prihodkov. Po
teh izračunih bi na primer na
Vranskem imeli 53,7 tisoč to-
larjev na prebivalca, v Žalcu
pa 61 tisoč tolarjev. Žalski
proračun naj bi predvidoma
znašal približno 1,3 milijarde
tolarjev, prvič pa bomo o
njem razpravljali že na današ-
nji seji občinskega sveta, saj
lovimo roke. Proračun se bo
spreminjal glede na razprave,
upam pa, da bodo te razprave
predvsem vsebinske narave.
Trenutno so aktualni po-
džupani v posameznih obči-
nah. V Žalcu svetniki niso
potrdili statutarnega sklepa,
po katerem bi lahko sploh
imenovali podžupane, ven-
dar ste napovedali, da bodo
predlagani kandidati vseeno
opravljali svoje delo...
Na današnji seji ne bomo
govorili o podžupanih, tem-
več bomo počakali do spreje-
ma statuta občine, kar bo
predvidoma 4. marca. Za se-
daj sem pač pooblastil vse tri
svetnike, da opravljajo delo,
kar je v skladu z zakonom.
V drugih občinskih svetih
je večkrat slišati očitke na
račun bivše občine, češ da je
večina denarja ostala v Žal-
cu. Pred kratkim je bilo sli-
šati tudi drugačen očitek - da
se je v Žalcu naredilo prema-
lo. Kako ocenjujete življenje
v skupni občini?
Narejeni so izračuni za leta
od 1994-96, ki pa jih skoraj
nihče ni hotel pogledati, ker
kažejo drugačen položaj, kot
nekateri zatrjujejo. Težko bi
rekel, da je tisti, ki je manj
razvit ali da konkretno rečem,
da bi na primer Tabor več
vlagal v Žalec, kot pa iz njega
dobil. Recimo, proračun ob-
čine Tabor bo znašal približno
160 milijonov tolarjev in zato
menim, da bo zelo malo de-
narja ostalo za investicije. Če
se preračunajo vsi izdatki in
vsa sredstva, ki so se vlagala v
sedanje nove občine, je odgo-
vor jasen. So pa vse te razpra-
ve popolnoma brezpredmetne
in jih osebno tudi ne bom
dovoljeval v občinskem svetu.
Po moje je razvitost cele doli-
ne dovolj enakomerna, da pa
Vransko ali Ponikva nikoli ne
bosta Žalec, je jasno.
URŠKA SELIŠNIK
Lojze Posedel
NA KRATKO
Vovk na celu vojniške ZLSD
VOJNIK - Na v ponedelj.ek ustanovljenem občinskem odboru
flružene liste socialnill derijokratov so za predsednika odbora
•yolili Jureta VovCa, sicer strankinega županskega kandidata
^'Tiinulih lokalnih volitvah in zdaj občinskega svetnika. Ob
'Molitvi je poudaril, da se bo zavzemal zlasti za reševanje vseh
^tth problemov, ki najbolj pestijo občane in občanke, pri tem
^ ho ZLSD sodelovala z vsemi strankami, saj se na lokalni
^^ni težave tako najhitreje rešujejo.
Poklon Kajuhu
CEUE - Zveza združenj borcev in udeležencev NOB in
^^inski odbor ZLSD pripravljata'v sredo, 24. februarja opold-
pred Kajuhovim spomenikom pri 1. Gimnaziji v Celju
^^icionalno proslavo ob obletnici smrti slovenskega pesnika
Destovnika Kajuha.
Percic naj ima prednost
M^^BLJANA - Ob ponovni obravnavi pritožbe celjskega
^ ^slikarja Ladislava Perčiča, ki opozarja na domnevne
-Pravilnosti oziroma nezakonitosti v zvezi z denacionalizacij-
postopkom za stavbo v Linhartovi 18, so v Komisiji za
^ 'cije Državnega zbora RS med drugim sprejeli sklep, s
^rim predlagajo Mestni občini Celje, da čimprej »pridobijo v
^ 'n posest zdaj nezakonito zasedeni prostor v objektu in ga
Pridobitvi oddajo v najem«, pri čemer naj se ob sklenitvi
J^mne pogodbe prednostno upošteva črkoslikar Perčič. (IS)
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražja uporaba stavbnih zemljišč
CELJE - Skladno z lansko rastjo cen na drobno so svetniki
določili novo višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš-
ča za leto 1999. Za stanovanja, javno upravo in družbene
dejavnosti je letos nadomestilo 0,16 tolarja, za gospodarstvo,
javne službe, poslovne in storitvene dejavnosti ter javne površi-
ne pa 0,1565 tolarja po kvadratnem metru. (IS)
Vodstvo OŠ L jubečna
CELJE - Svetniki so po slabem letu podaljšali mandat vršilcu
dolžnosti ravnatelja OŠ Ljubečna v ustanavljanju in odločili, da
Martin Grosek šolo vodi do imenovanja ravnatelja. Prav tako
so v svet zavoda osnovne šole za predstavnike ustanovitelja
imenovali Ivana Fermeta, Marka Zidanška in Ano Četkovič-
Vodovnik. S konstituiranjem sveta zavoda pa bodo na Ljubečni
začeli tudi postopek za imenovanje ravnatelja. (IS)
POSVETU
Slovenija in Nato
Bolj ko se bliža aprilski
vrh Nata v VVashingtonu,
več je ugibanj ali se bo Se-
vernoatlantska zveza širila
še naprej. Že zdaj pa je ja-
sno, da se bodo Češka, Polj-
ska in Madžarska vrha v
ZDA udeležile že kot polno-
pravne članice. Te tri drža-
ve nekdanjega vzhodnega
bloka bodo namreč že 12.
marca uradno vstopile v to
osrednjo vojaško organiza-
cijo, ki je doslej združevala
16 članic.
Če bo do drugega kroga
širitve sploh prišlo, ima Slo-
venija velike možnosti za
članstvo. Pred dnevi je bilo
objavljeno poročilo o izpol-
njevanju pogojev devetih
evropskih držav, ki se želijo
priključiti Natu. V njem je
zapisano, da je Slovenija po-
litično, gospodarsko in vo-
jaško dovolj pripravljena, da
kot nova članica prispeva k
varnosti in interesom v Se-
vernoatlantski zvezi. V pri-
merjavi z nekaterimi stan-
dardi naj bi celo presegla bo-
doče tri članice iz vzhodnega
bloka. Tako je npr: Slovenija
lani za obrambo porabila več
denarja kot Madžarska in
Češka, poleg tega pa načrtuje
še zviševanje porabe za
obrambne namene do leta
2003, Že prej omenjeno po-
ročilo Kongresne raziskoval-
ne službe je po pripravljeno-
sti za članstvo Slovenijo po-
stavilo celo na prvo mesto,
takoj za njo pa sta se uvrstili
Litva in Slovaška. Za člans-
tvo si prizadevajo še Albani-
ja, Bolgarija, Estonija, Latvi-
ja, Makedonija in Romunija.
Pa tudi letno poročilo State
Departmenta o človekovih
pravicah je pozitivno ocenilo
naš političen sistem, ki da je
primerljiv s poljskin, češkim
in madžarskim. Slovenijo
podpirajo tudi številne ug-
ledne ameriške osebnosti,
vendar pa ob tem velja opo-
zoriti, da bo odločitev o mo-
rebitnih novih članicah spre-
jeta v Beli hiši. Ta pa za zdaj
še ni izdala nobenih konkret-
nih povabil, ves čas pa govori
o nadaljevanju politike odpr-
tih vrat.
Clinton ni icriv!
Ameriški predsednik Clin-
ton ni kriv. Tako bi se na
kratko glasil povzetek več
kot enoletnega »lova na ča-
rovnice«, leto dni trajajoče
drame, imenovane afera Le-
winsky, ki je razdelila ame-
riško javnost in dobrih 13
mesecev zabavala vso sve-
tovno javnost. V petek, 12.
februarja so namreč sena-
torji v obeh točkah obtožni-
ce glasovali proti, kar pome-
ni, da je postopek odstavi-
tve, t.i. impeachmenta, ne-
slavno propadel.
V primeru prve točke ob-
tožnice, predsednika je bre-
menila laganja pod prisego,
je 55 senatorjev glasovalo
proti, 45 jih je bilo za. To
pomeni, da se je mnenju de-
mokratov pridružilo tudi de-
set senatorjev iz vrst republi-
kancev. Kar tiče glasovanja o
drugi točki obtožnice, pred-
sednik naj bi oviral delo
sodstva, pa je bilo glasovanje
50:50. Pa tudi sicer je bilo že
nekaj dni pred glasovanjem
jasno, da predlagateljem ni-
kakor ne bo uspelo zbrati
dvotretjinske večine ali 67
glasov, kolikor bi jih bilo
potrebno za Clintonovo od-
stavitev. Nekateri repubU-
kanci so se namreč že od
srede naprej izrekali v pod-
poro predsedniku. Republi-
kancem torej ni uspelo, so si
pa z impeachmentom na gla-
vo nakopali precej jeze voliv-
cev. To se bo najverjetneje
precej odražalo na predsed-
niških in parlamentarnih vo-
litvah, ki bodo novembra pri-
hodnje leto. Svojo zagnanost
bo plačal tudi neodvisni prei-
skovalec Ken Starr. Poleg iz-
gube službe mu namreč grozi
kazenski pregon zaradi do-
mevnih kršitev zakona pri
vodenju preiskave v primeru
Lewinsky. Vendar je kljub
vsemu napovedal, da ne mi-
sli vreči puške v koruzo. Na
predsednika se bo najverjet-
nje spravil, ko bo ta »civi-
list«, torej po koncu predsed-
niškega mandata.
Drnovšek V
Kuvajtu
Predsednik slovenske
vlade Janez Drnovšek je bil
z močno gospodarsko dele-
gacijo na dvodnevnem obi-
sku v Kuvajtu. Šlo je za
prvi obisk premiera v eni od
arabskih držav, ki je Slove-
nijo priznala že junija 92,
državi pa sta diplomatske
odnose navezali oktobra
1994. Kuvajt je sicer osred-
nji politični partner Slove-
nije ob Perzijskem zalivu,
kljub temu pa imata državi
še precej neizkoriščenih
možnosti na področju gos-
podarskega sodelovanja.
Prav zato so premiera, ki sta
ga sprejela tako emir (šef drža-
ve) kot tudi prestolonaslednik
(predsednik vlade) spremljali
direktorji nekaterih pomem-
bnih slovenskih podjetij.
Ljubljansko podjetje Fotona
želi sodelovati v projektu nad-
gradnje tankov T-84, s prodajo
optične merilne tehnike Ku-
vajtčanom bi zaslužili 30-50
milijonov dolarjev. Maribor-
ska Metalna se dogovarja za
prodajo žerjavov v skupni
vrednosti nad 34 milijonov
dolarjev. Ljubljanska Avto-
montaža pa je v Kuvajt že po-
slala prototip avtobusa za
mestni in primestni promet. V
primeru, da bodo v Kuvajtu
zadovoljni z njim, bodo letno
naročili od 50 do 100 tovrstnih
vozil. Zaradi morebitnega
uvoza naftnih derivatov je bil v
delegaciji tudi prvi mož Petro-
la. Slovenija in Kuvajt pa sta se
dogovarjali tudi za skupne in-
vesticijske projekte v BiH v
vrednosti več kot 200 milijo-
nov dolarjev.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Šolska
izbira v
Velenju
v šolskem centru Vele-
nje so ob razpisu za novo
šolsko leto predvideli
približno 1000 prostih
mest. Novince pričakujejo
v 30 oddelkih prvega let-
nika srednjih šol in v 8
oddelkih poklicnega izo-
braževanja.
Med novostmi je sred-
nješolski program za eko-
nomsko komercialnega
tehnika, vanj se lahko
vključijo kandidati, ki so
končali ustrezno triletno
poklicno izobraževanje.
Dijaki se lahko sicer vpiše-
jo v programe nižjega in
srednjega poklicnega izo-
braževanja ter v programe
tehniškega in drugega
strokovnega izobraževa-
nja. Zaključek šolanja z
maturo omogočata splošna
in strokovna gimnazija.
Umetniška smer strokovne
gimnazije je namenjena
glasbeno nadarjenim dija-
kom, ki bi se kasneje želeli
posvetiti univerzitetnemu
študiju glasbe. V šolskem
centru uvajajo tudi novi
višješolski program rudar-
ske in geotehnološke šole,
vendar bo letos zaživel le v
oddelku za odrasle.
K.L.
Fakultetno izobraževanje
kmetijcev
UPI - Ljudska univerza Žalec razpisuje visokošolski strokovni program agronomije, poljedelstva in vrtnarstva
Tri leta trajajoč program
visokošolskega strokovnega
študija agronomije, polje-
delstva in vrtnarstva bodo
študenti ob delu, vključeni v
program izobraževanja v
Ljudski univerzi Žalec, za-
ključili v štirih letih in pol.
To je povedal direktor ljud-
ske univerze Andrej Sotošek
in dodal, da če bo v Žalec
vpisanih dovolj študentov, v
Mariboru tega programa ne
bodo razpisali.
»Za uvedbo programa agro-
nomije, poljedelstva in vrt-
narstva smo se odločili, ker se
zavedamo, da se bo kmetijs-
tvo v Sloveniji razvijalo v skla-
du z razvojem kmetijstva v
Evropski uniji. Uvedba pro-
grama za študij kmetijstva pa
je za širše območje Štajerske
koristna iz več razlogov. Prvi
je ta, da večina kmetovalcev
težko zapusti kmetijo in se
težje šolajo v Ljubljani in Ma-
riboru, študij v Žalcu pa jim
bo omogočal, da ostanejo do-
ma, pri čemer tudi stroški ne
bodo večji, kot če bi se odločili
za reden študij v katerem od
obeh univerzitetnih mest,« je
povedal Andrej Sotošek. Ker
tak študij zahteva veliko prak-
tičnega dela in terenskih vaj,
bodo le-te organizirane na
hmeljarskem inštitutu v Žalcu
ter drugih kmetijskih in proi-
zvodnih organizacijah, dolo-
čene laboratorijske vaje pa bo-
do študenti opravljali tudi na
fakulteti v Mariboru, od koder
bodo tudi predavatelji.
Uvedbo programa študija
agronomije, poljedelstva in
vrtnarstva je podprla tudi Ob-
čina Žalec, dijaki vseh šol in
delavci kmetijskih zadrug in
organizacij na območju Celja
in Savinjske doline pa so o
uvedbi novega programa že
obveščeni. Kot je povedal An-
drej Sotošek, so se bodoči štu-
denti za ta program že zelo
zanimali med informativnim
dnevom v fakulteti za kmetijs-
tvo v Mariboru. V Ljudski uni-
verzi Žalec pripravljajo infor-
mativni dan prihodnji četrtek,
25. februarja, rok za prijavo v
vse študijske programe v ljud-
ski univerzi pa je 3. marec
1999.
N.-M. SEDLAR
Da zločin ne bo
pozabljen
V ljudeh še ni pozabljen
spomin na 12. februar 1945,
ko so na Stranicah obesili sto
talcev.
Tudi letos so se svojci, znan-
ci in prijatelji tamkaj pokopa-
nih ter predstavniki borčev-
skih organizacij, slovenske
vojske in občin Zreče, Sloven-
ske Konjice in Vitanje poklo-
nili spominu na pomorjene
talce. Številnim zbranim je
spregovoril vitanjski župan
Slavko Krajnc, program kome-
moracije pa so pripravili učen-
ci iz osnovnih šol Stranice,
Zreče in Frankolovo ter kvin-
tet trobil konjiške godbe na
pihala. Partizanska pesem je
zadonela kot spomin in v opo-
min, da se kaj takega ne sme
nikoli več ponoviti.
Hkrati s spominsko slove-
snostjo so se člani Spominske-
ga društva sto frankolovskih
žrtev srečali na letnem obč-
nem zboru. Na čelu društva,
ustanovljenega pred enim le-
tom, je Maks Brečko, ki je
spregovoril o dosedanjem de-
lu. Med drugim je Brečko po-
vedal, da je že narejen idejni
načrt za ureditev spominske-
ga parka na območju grobov,
vendar se še dogovarjajo z Za-
vodom za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje. Na
mestu zločina naj bi uredili
promet in omejili hitrost za
avtomobile, preureditev pa bi
veljala približno 150 milijo-
nov tolarjev. Društvo je proš-
nje za finančno pomoč poslalo
na več naslovov, saj načrt
vključuje tudi ureditev spo-
minskega doma.
Zbor je pozdravilo več go-
stov, med drugimi tudi celjski
župan Bojan Šrot in predsed-
nik ZZB Slovenije Ivan Dolni-
čar. Vsi so menili, da je fran-
kolovski zločin vseslovenski
in da moralno obvezuje celo
državo. Predsednik društva je
predlagal, naj bi vse obešene
talce posmrtno odlikovali z
državnim odlikovanjem, pred-
log pa bodo posredovali slo-
venskemu predsedniku Mila-
nu Kučanu. Zbor so zaključili
z družabnim srečanjem, na
katerem so izrekli društvu,
Straničanom, turističnemu
društvu in občini Zreče veliko
pohval za dosedanje delo.
A.R.
OS store v pripravi na devetlelko
V teh dneh se bodo pričela zemeljska dela za gradnjo prizidka k stari osnovni šoli v Štorah,
ki naj bi bila zaključena do junija letos, OŠ Štore pa bo tako pripravljena na devetletno
osnovno šolo.
Ob gradnji prizidka, v katerem bodo specializirane učilnice za fiziko, biologijo in kemijo ter
knjižnica s čitalnico in medioteka, bodo letos prenovili tudi večji del stare šole, kupili novo
pohištvo, sanitarije pa prilagodili sposobnostim šestletnikov. Obnova stare šole naj bi bila
zaključena do 1. septembra letos, kot je povedal ravnatelj Vlado Novak, ravnatelj OŠ Štore, pa je
skupna vrednost naložbe med 150 do 160 milijonov tolarjev.	N.-M. S., Foto: SHERPA
Pred odločitvijo
Kljub prehladnim obolenjem, ki so minuli teden v postelje položila številne šolarje, je bila
zlasti v petek dopoldne, ko so se v vseh slovenskih srednjih šolah in visokošolskih zavodih
začeli informativni dnevi, prava gneča.
Prostora za vse osmošolce (na sliki Srednja ekonomska šola Celje) in učence zaključnih letnikov
srednjega izobraževanja, ki so si želeli kar najbolj natančnih informacij o tem, kaj jih čaka jeseni, je
bilo skorajda premalo. Kljub temu pa so v srednjih šolah ter visokošolskih zavodih prisluhnili
priporočilom ministrstva za šolstvo in šport, da učencem, ki se zaradi bolezni v petek in soboto
informativnih dnevov niso udeležili, želene informacije posredujejo posamično ali pa pripravijo do
konca meseca še dodatno informativno srečanje. Časa za odločitev, v katerem programu oziroma
šoli nadaljevati izobraževanje jeseni, namreč ni več veliko.	IS, Foto: SHERPA
PO DRŽAVI
Kaj se dogaja v
Belgiji?
UUBUANA, 10. tebruarjj
(Delo) - Poslanska skupit^
SNS je zahtevala sklic izredni
seje parlamentarnega odborj
za mednarodne odnose zaraiji
neurejenih razmer na velcp^'
slaništvu v Bruslju, ozirom^
zaradi neutemeljenega trože,"
nja državnega denarja, za kai
naj bi bil odgovoren velepo.
slanik Jaša L. Zlobec. Ta je
obtožbe označil za laž, poseb
na komisija zunanjega minj.
strstva pa je sporočila, da so
vsi očitki na ZlobČev račuj
neupravičeni.
TežaveV
prašičereji
LJUBLJANA, 11. februarja
(Večer) - Zaradi hudih težavij
slovenski prašičereji, ki sc|
posledica prevelike ponudb??
na evropskem trgu, je vladjf
sprejela uredbo, s katero nai
bi ublažila nastale razmere.
Klavnice bodo za svinjino
slovenskega izvora dobile poj
moč pri skladiščenju, zvišand
pa so tudi izvozne spodbude,
Prašičerejci so za prihodnju
teden napovedali zapore naj
mejnih prehodih, če pomoč!
ne bo dovolj učinkovita.
Srcekskondomoni
LJUBLJANA, 13. februar]!
(Delo) - Inštitut za varovanj
zdravja in regionalni zava
za zdravstveno varstvo so zoi
pet spomnili na varnejšo spof-
nost. Ob valentinovem so nati
snili 25.000 letakov - srčkov i
prilepljenim kondomom, 1«
so jih delili v cvetličarnah. |
Pokrajine
UUBLJANA, 15. februar i
ja (Delo) - Skupina 33 pol
slancev s prvopodpisanim dr. J
Cirilom Ribičičem je vložila
predlog za začetek postopka 1
za spremembo ustave. Pred i
lagajo črtanje 143. člena, M'
dopušča pokrajine zgolj ko!'
neobvezno obliko medob'
činskega sodelovanja. ;
Papež pride i
septembra
UUBUANA, 15. februarja ^
(Delo) - Papež Janez Pavel H
bo 19. septembra obiskal Slo;
venijo in v Mariboru razglasih
škofa Antona Martina SlomšM
za blaženega. Papežev
obisk pri nas je bil sicer pred\i<^
den za mesec maj, vendar so&
zaradi drugih načrtovanili ob'
skov preložili. Obred beat®
kacije bo na prostem, papeže'
obisk pa ne bo pastoralen, ^
ne bo srečanja s predstavnih
slovenske škofovske konfereP
ce niti delovnih pogovorov
slovenskimi škofi.
Bandljeva usod«;
UUBUANA, 16. februaii',
(STA) - Državni zbor je ^^
izredni seji pozno zvečer iz#
so val nezaupnico notranje)^' ^
ministru Mirku Bandlju.
razrešitev je glasovalo 49 P^' '
slancev, proti pa 26. Za razred '
tev je poleg predlagateljev ^ J
terpelacije glasovalo vseh |
poslancev SLS in večina f '
slancev ZLSD. Vroče vprašal^''
je zdaj, kaj glasovanje SLS r^j
meni za obstoj koalicije.
Sopotnik 080-2223za klic v stiski
Od ponedeljka se je tudi prejšnji celjski telefonski klic v stiski
vključil v slovensko skupno in brezplačno številko Sopot-
nik 080-2223. Telefonska številka Sopotnika 080-2223 de-
luje 24 ur in pomeni upanje v zarji novega dneva, da bo nek-
do poslušal, poskušal razumeti in tudi pomagal poiskati naj-
boljšo pot naprej. Za vse, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski,
je poslej torej na voljo 24 ur na dan telefonska številka So-
potnik 080-2223.
DOGODKI
5
Država nas spet preverja
Še mesec in pol za oddajo napovedi dohodnine - Brez velikih sprememb, le nekaj manjših novosti
v sredo, 31, marca, bo po-
tekel skrajni rok, do katere-
je treba oddati napoved za
"jjj^ero dohodnine za leto
J998. Časa je torej še mesec
jp pol, tako da bo mogoče v
^iru zbrati vse dokumente,
Ici jih potrebujete za pisanje
Ipapovedi, to je obvestila
'podjetij o lanskem letnem
zaslužku, obvestila o hono-
rarjih in drugo. Lestvica za
odmero dohodnine za leto
J998 je že znana, tako da si
lahko sami izračunamo, ko-
liko dohodnine za lanske
prejemke bomo oziroma
smo že plačali.
Ker se v zadnjem letu zakon
o dohodnini ni spremenil, so
»pravila igre« takšna kot lani.
Tudi obrazci za dohodninsko
napoved se po vsebini niso
bistveni spremenili, so pa od
lanskih, če jih kupite v knji-
garnah Mladinske knjige,
dražji za 25 tolarjev. Čeprav
ne gre za pretirane vsote, upa-
mo, da ste si prihranili tistega,
ki smo vam ga pred dvema
tednoma brezplačno poslali z
našim časopisom.
Letošnja napoved za dohod-
nino se bo od lanske razliko-
vala po tem, da ne bo treba več
vpisovati EMŠO (enotne ma-
tične številke občana) zave-
zanca in njegovih družinskih
:ia/7ov, če bo zanje uveljavljal
Dlajšavo, ampak le davčno šte-
vilko. V obrazcu za dohodnin-
sko napoved je letos v rubriki
»dohodki iz dejavnosti« doda-
no novo okence »dobiček,
Jgotovljen na podlagi davčne-
ga obračuna«, ki ga bodo iz-
polnili le tisti podjetniki, ki so
lolžni voditi poslovne knjige.
l"o velja za srednja in velika
Podjetja, ki so organizirana
» določilih zakona o gospo-
larskih družbah. Na zadnji
itrani napovedi so nova oken-
ca v rubriki B) II, v kateri
lodatno uveljavljamo zmanj-
^e osnove za odmero do-
'odnine. Poleg plačanega sa-
moprispevka, olajšave za 100-
odstotno invalidnino, če je
priznana pravica do tuje nege
in pomoči, ter olajšave, ki jo
imajo do določenega zneska
učenci in študenti, ki so delali
prek študentskega servisa, bo-
mo letos lahko odšteli tudi
posočnino.
Uveljavljanie
prispevka za
Posočje
Prepisali bomo tisti znesek,
ki nam ga je davčna služba
lani odmerila z odločbo na
podlagi zakona o popotresni
obnovi objektov in spodbuja-
nju razvoja v Posočju. Olajša-
vo pa bomo lahko uveljavili le
v primeru, če smo posočnino
v lanskem letu tudi plačali.
Tisti, ki do 31. decembra 1998
tega niso storili ali pa jim je
davkarija prispevek odpisala.
si z njim seveda ne bodo mogli
zmanjševati osnove za dohod-
nino.
Naslednje okence (pod oz-
nako 5^ bodo izpolnili tisti, ki
so za Posočje dali prostovolj-
ne prispevke do 13. junija la-
ni, to je pred uveljavitvijo za-
kona o posočnini. Vpisali bo-
do znesek, ki so ga bodisi
nakazali registriranim huma-
nitarnim organizacijam ali pa
ga dali drugim osebam, ki so
prostovoljne prispevke naka-
zale za Posočje ali neposredno
prizadetim. Pripisati bodo
morali tudi naziv in naslov
pravne osebe oziroma ime in
priimek ter naslov tistega, ki
so jim nakazali znesek. Tisti,
ki so prostovoljni prispevek
nakazali po 13. juniju, bodo
znesek lahko uveljavljali le v
okviru 3-odstotne dohodnin-
ske olajšave, vendar le v pri-
meru, če so prispevek plačali
osebam, ki so registrirane za
opravljanje humanitarne de-
javnosti. Plačilo bodo morali
dokazati z dokumenti.
Olajšave in kazni
Tako kot lani je mogoče os-
novo za dohodnino zmanjšati
za sredstva, vložena v vred-
nostne papirje, katerih izdaja-
telj je RS in katerih rok dospe-
losti je daljši od 12 mesecev,
sredstva za nakup ali gradnjo
stanovanjske hiše ali stanova-
nja, za vzdrževanje objektov
in za odpravo ovir za invalide,
za prispevke in premije, na-
menjene povečanju socialne
varnosti ter nakup zdravil in
zdravstvenih pripomočkov, za
nakup učbenikov in strokovne
literature ter programske
opreme, za šolnine, za plača-
ne članarine političnim stran-
kam, za sredstva, vložena v
nakup izdelkov, ki zmanjšuje-
jo porabo pitne vode in elek-
trike, in še nekatera druga.
Možnosti za zmanjšanje osno-
ve je kar precej, časa, da zbe-
rete vse potrebne dokumente,
pa tudi. Vendar ne pozabite,
da je mogoče uveljaviti le 3-
odstotno olajšavo.
Napovedi za odmero do-
hodnine niso dolžni vložiti ti-
sti zavezanci, katerih letni do-
hodki ne presegajo 11 odstot-
kov povprečne letne bruto
plače v Sloveniji za leto 1998
(statistični urad je izračunal,
da je znašala 1,896.828 tolar-
jev) in upokojenci, ki jim je
pokojnina edini vir preživlja-
nja in jim ni bila obračunana
in izplačana akontacija do-
hodnine.
Dohodninsko napoved je
treba vložiti pri izpostavi, kjer
ste vpisani v davčni register.
Tisti, ki bodo to storili zadnji
dan po pošti, morajo napoved
poslati priporočeno in na ku-
verto napisati, da gre za napo-
ved dohodnine. Če boste vlo-
go poslah med 31. marcem in
31. majem, se bo štela za ne-
pravočasno, po tem datumu
pa se šteje, da napoved ni bila
vložena in boste morali plača-
ti denarno kazen. Poleg do-
hodnine, ki vam jo bo izmeri-
la davčna služba, seveda.
JANJA INTIHAR
Napoved za lanski dobiček
iz kapitala je treba oddati do
28. februarja. Posebno davč-
no napoved morajo izpolniti
vsi, ki so v letu 1998 prodajali
vrednostne papirje. Izjema
so prodajalci tistih vrednost-
nih papirjev, ki so jih dobili z
vnovčevanjem lastninskega
certifikata, in tisti, ki so vred-
nostne papirje kupili pred več
kot tremi leti.
Težko pričakovana selitev
Včeraj popoldne so v Šoštanju 33 družinam izročili ključe
novih stanovanj v Vošnjakovi graščini, ki jo je popolnoma
obnovil republiški stanovanjski sklad, saj so po požaru
decembra 1997 ostali od nje samo osmojeni zunanji zidovi in
temelji. Naložba je vredna približno 350 milijonov tolarjev.
Večina družin je več kot leto dni bivala v Vegradovem samskem
domu v Velenju. Za 96 stanovalcev, med njimi 36 otrok, je vendarie
napočila težko pričakovaiia selitev. V graščini je 13 dvosobnih in 12
enosobnih stanovanj, ostala so trisobna in dvoinpolsobna. Upravi-
telj novih stanovanj je Stanovanjsko podjetje Velenje, najemnine pa
bodo od 16 tisoč do 25 tisoč tolarjev.	K.L.
Sam svoj delodajalec
Največ samozaposlenih v Celju -Trend samozaposlovanja upada
Lani se je na območju celj-
ske regije samozaposlilo 199
oseb, med njimi 62 žensk.
Najbolj zanimive dejavno-
sti, za katere so se samoza-
posleni odločali, so gotovo
obiskovanje bolnih in osta-
relih, šola tenisa ter kozme-
tični salon.
Sicer je bilo v letu 1998
največ samozaposlitev v trgo-
vinski dejavnosti, gradbeniš-
tvu, prometu, kmetijstvu, go-
stinstvu in poslovnih stori-
tvah. Na področju Urada za
delo Celje, kjer je največ brez-
poselnih oseb v celjski regiji,
so lani našteli največ prime-
rov samozaposlitev. Najmanj
samozaposlenih oseb je na ob-
močju Laškega, kjer je tudi
najmanjše število brezposel-
nih v celjski regiji.
Osebe, ki se nameravajo sa-
mozaposliti, se morajo naj-
prej udeležiti tridnevnega
uvodno-informativnega pod-
jetniškega seminarja. Ko se
vključijo v program pospeše-
vanja samozaposlovanja,
sklenejo pogodbo z zavodom
za zaposlovanje. S to pogodbo
se brezposelni zavežejo, da se
bodo samozaposlili v šestih
mesecih po podpisu pogodbe
in to v roku osmih dni z us-
trezno dokumentacijo tudi
dokazali. Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje sa-
mozaposleni osebi krije stroš-
ke za različno svetovanje in ji
da nepovratna sredstva v višini
šestih oziroma desetih zajam-
čenih plač za invalidne osebe.
Če se samozaposleni s takšno
pomočjo ne strinjajo, se lahko
odločijo za povračilo prispev-
kov za pokojninsko in invalid-
sko zavarovanje, obvezno
zdravstveno zavarovanje, za-
varovanje ob poškodbi pri de-
lu ali zunaj službe in porod-
niško varstvo na prvo bruto
plačo v prvih treh letih poslo-
vanja.
Osebe, ki se samozaposluje-
jo, se največ odločajo za statu-
sno obliko samostojnega pod-
jetnika, manj pa za druge obli-
ke, kot so družbe z omejeno
odgovornostjo, samostojni
ustvarjalci na področju kultu-
re, kmečki zavarovanci... Med
samozaposlenimi osebami
prevladujejo ljudje, stari od
30 do 40 let. Po izobrazbi je
na^eč takšnih, ki so končali
osnovno šolo, poklicno sred-
njo šolo ah gimnazijo.
Prve samozaposlitve so se
pojavile leta 1992 in vse do
leta 1995 je število samozapo-
slenih oseb naraščalo. Leta
1996 je število samozaposli-
tev začelo upadati, kar je po-
sledica vse bolj zahtevnih po-
gojev za poslovanje.
B. NEUHOLT
Izračunajte si dohodnino
^ finančnem ministrstvu so na podlagi lanske povprečne bruto plače določili naslednjo
-stvico za odmero dohodnine za leto 1998 ter izračunali zneske olajšav, ki znižujejo
®novo za dohodnino.
^fieski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za
^hodnino za leto 1998, so naslednji:
Pošna, ll-odstotna olajšava, znaša 208.651
flarjev;
° Členu zakona o dohodnini so olajšave
'^slednje: za invalide s 100-odstotno telesno
•^varo 1.896.828 tolarjev; za učence in štu-
^l^te za prejemke, dosežene z opravljanjem
preko študentskih in mladinskih organi-
758.731 tolarjev, za starejše od 65 let
tolarjev.
■^esek posebne olajšave za vzdrževane
finske člane znaša za prvega otroka in
za vsakega drugega vzdrževanega družin-
skega člana 10 % povprečne plače, za vsake-
ga nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča
za 5 %:
- za enega otroka in vsakega drugega vzdrževa-
nega družinskega člana znaša olajšava
189.683 tolarjev
-za dva otroka 474.207 tolarjev
-za tri otroke 853.573 tolarjev
-za štiri otroke 1.327.780 tolarjev
-za pet otrok 1.896.828 tolarjev...
-za motenega otroka znaša olajšava 50 % pov-
prečne plače, to je 948.414 tolarjev.
Še dva bencinska servisa
Devetim bencinskim servi-
som, ki že obratujejo na ob-
močju mesta Celje ter dvema
črpalkama ob avtocesti, naj
bi se v kratkem pridružili še
dve. "To je odraz zanimanja
investitorjev za gradnjo ben-
cinskih servisov v Celju, na-
ša naloga pa je, da ob grad-
nji zahtevamo dosledno spo-
štovanje vseh ekoloških in
varnostnih predpisov," ko-
mentira odločitev za gradnjo
še dveh bencinskih servisov
na obrobju mesta v.d. direk-
tor Zavoda za planiranje in
izgradnjo Celja Peter Drozg.
Čeprav se je mestni svetnik
mag. Franc Knafelc (ZLSD)
ob sprejemanju prostorsko
ureditvenih dokumentov, ki
omogočajo gradnjo bencin-
skih servisov, spraševal, ali je
morda gradnja bencinskih ser-
visov na vsakem koraku vklju-
čena v turistični koncept
knežjega mesta, so v Mestnem
svetu Mestne občine Celje z
večino glasov v prvi obravnavi
sprejeli spremembe in dopol-
nitve odlokov o zazidalnih na-
črtih Gospodarske cone v Ce-
lju in Industrije jug - poslovni
center STC vzhod.
Spremembe zazidalnega na-
črta Gospodarska cona Celje
zajemajo območje ob vzhodni
strani Mariborske ceste med
Resljevo in Trnoveljsko cesto,
predvidenih pa je vrsta novih
poslovnih objektov, poslov-
no-skladiščni, gostinski in tr-
govski objekt ter kot nadome-
stilo pred gradnjo Centra In-
terspar porušenega bencin-
skega servisa tudi nova črpal-
ka.
Drugo črpalko naj bi zgradi-
li ob magistrali vzhod-zahod,
na skrajnem vzhodnem delu
območja med STC in indu-
strijskimi tiri na jugu. V
osrednjem delu tega območja
je predvidena gradnja šestih
poslovnih, servisnih, trgovin-
skih, storitvenih in skladišč-
nih objektov, na vzhodnem
delu pa bencinskega servisa s
prodajalno, manjšim lokalom
in avtopralnico. Ker sodi ta
predel v širše območje tehar-
skih grobišč, je svetnik Stani-
slav Hren (SDS) opozarjal,
da bi bilo o smotrnosti grad-
nje nujno pridobiti ločeno
mnenje Teharske komisije. V
mestnem svetu pa so presodi-
li, da zadošča člen, ki investi-
torje zavezuje, da v primeru
najdbe posameznih grobov ali
grobišč spoštujejo vsa določi-
la v začetku devetdesetih let
sprejetega odloka o varovanju
grobov in grobišč.
I. STAMEJČIČ
□
GOSPODARSTVO
Škoda bo milijonska
V Vitalu niso mogli napolniti 100 tisoč litrov soka, tovornjaki s pohištvom iz Parona so stali ves teden, v Gorenju za
desetino zmanjšana proizvodnja
Zaradi snega na cestah in
izpada elektrike je bila prejš-
nji teden proizvodnja v mno-
gih podjetjih na Celjskem za
dan ali dva prekinjena, mar-
sikje pa motena. Najhuje je
bilo na Kozjanskem in v laški
občini. V času, ko smo zbirali
podatke, so v večini podjetij
skupno škodo še izračunava-
li, vendar povsod ocenjujejo,
da bo milijonska.
V	mestinjskem podjetju Vi-
tal se je zaradi izpada elektrike
proizvodnja ustavila kar za dva
dni. V tem času so bile v tovar-
ni le dežurne ekipe, delavci pa
so v sredo in četrtek koristili
dopust. Stroje so zopet pognali
šele v petek zjutraj. Direktor
Zvonko Murgelj ocenjuje ško-
do na 8 milijonov tolarjev. Za-
radi prekinitve proizvodnje ni-
so mogli napolniti kar 100 tisoč
litrov sokov, poleg tega pa za-
radi prepovedi, ki je v sredo
veljala za vsa tovorna vozila,
niso mogli pravočasno dostavi-
ti naročenega blaga. Izpad bo-
do v Vitalu poskušali nadome-
stiti že v teh dneh, saj bodo
delali v dveh izmenah.
V	podjetju Kors iz Rogaške
Slatine so minulo sredo načrto-
vali podaljšan delovnik, saj bi
morali dokončati naročila za
tujega partnerja, vendar zaradi
večkratnih prekinitev elektrike
niso mogli normalno delati niti
dopoldne niti popoldne. Zara-
di snega veliko delavcev ni
prišlo na delo. Direktor Franc
Mlaker pravi, da škode še niso
izračunali, bo pa najverjetneje
znašala blizu 2 milijona tolar-
jev in bo še dodatno obremeni-
la podjetje, ki je lansko poslov-
no leto zaključilo z izgubo.
V	tovarni Mont v Kozjem
niso delali v sredo, elektrike pa
jim je zmanjkovalo še v četr-
tek. Izpad proizvodnje bodo
nadomesti z delovno soboto,
škode pa še niso izračunali. V
tovarni Emkor Rogatec, kjer je
260 zaposlenih, niso mogli za-
radi izpada elektrike delati dva
dni. Kupcem tako niso mogli
pravočasno dostaviti izdelkov.
Delavci so zato prišli dvakrat
na nočno delo, vendar so oba-
krat ostali v temi. Zato so delali
vso soboto. Škode za zdaj še ne
morejo natančno oceniti, me-
nijo pa, da znaša nekaj milijo-
nov tolarjev.
V	tovarni Dekor v Kozjem so
imeli podobne težave kot v
Montu. Čas, ko niso mogli de-
lati, so nadomestili, saj so imeli
pomembna naročila. Med dru-
gim tudi za potrebe slovenske
vlade pred odhodom v Kuvajt.
V zdravilišču Atomske topli-
ce so bili v sredo brez elektri-
ke od 4. do 14. ure. Zato se v
bazenih dopoldan ni bilo mo-
goče kopati. Zaradi porušene-
ga drevja so bili nekaj časa
odrezani od sveta v obeh sme-
reh regionalne ceste. V Ste-
klarni in Steklarski šoli v Ro-
gaški Slatini so bili brez elek-
trike le nekaj ur.
Za nekatere je
zima predolga
V Pivovarni Laško niso ime-
li elektrike štiri ure v noči s
torka na sredo in v sredo do
desete ure dopoldne. Kljub
snegu je večini delavcev uspelo
priti na delo, vendar so se raz-
mere uredile šele popoldne.
Največ škode je zaradi prekini-
tve in okvare nekaterih strojev
utrpela proizvodnja, in sicer za
milijon in pol tolarjev, oteženi
pa so bili tudi prevozi. Direktor
Tone Turnšek pravi, da proda-
ja zaradi tega ni bila občutno
zmanjšana in so jo nadoknadili
naslednje dni, kupci pa izpada
niso občutili, saj imajo zadosti
zaloge.
Težave pri odpremi blaga so
imeli tudi v laškem podjetju
Tim, kjer v sredo niso mogli
poslati večjih količin stiropor-
nih izdelkov v Velenje, prevoz
pa je bil zaradi slabo očiščenih
lokalnih cest otežkočen tudi v
četrtek. V Gorenju so zato v
sredo, četrtek in petek morali
zmanjšati proizvodnjo pralnih
strojev in hladilnikov za 10 od-
stotkov. Zaradi izpada elektri-
ke je prišlo v Timu tudi do
krajših prekinitev v proizvod-
nji, vendar po ocenah direktor-
ja Jožeta Pušnika škoda ne bo
velika. »Bolj nas skrbi,« pravi
Pušnik, »da se bo zaradi slabe-
ga vremena sezona v gradbe-
ništvu pričela kasneje kot smo
načrtovali. Že sicer smo za pr-
ve letošnje mesece predvideli
nižji obseg prodaje, ki pa se
bo, glede na vremenske pogo-
je, celo prepolovila. Bojim se,
da bomo izgubljeno težko na-
doknadili.«
Podjetje Sadeko iz Gračnice
pri Rimskih Toplicah, kjer iz-
delujejo otroške posteljice, je
bilo brez elektrike več kot 24
ur. V sredo so proizvodnjo us-
tavili v celoti, v četrtek pa so
delali s stalnimi prekinitvami.
Velike preglavice jim je pov-
zročal tudi sneg, ki je poškodo-
val streho tovarne, zaradi slabo
očiščenih cest - pluženja neka-
terih odsekov so se morali lotiti
kar sami, pa so imeli težave pri
odpremi blaga še celo v začet-
ku tega tedna. Za sedaj še ne
vedo, ali bodo izpad proizvod-
nje nadoknadili ob koncu ted-
na ali v popoldanskem času,
prav tako pa tudi še niso do-
končno ocenili škode. Po prvih
ugotovitvah naj bi znašala 5
odstotkov mesečne realizacije,
prišteti pa bo treba še stroške
za popravilo strehe.
Škodo, ki sta jim jo povzroči-
la izpad elektrike in sneg na
cestah, še vedno ocenjujejo tudi
v podjetju Paron iz Laškega. V
sredo so morali ustaviti celotno
proizvodnjo, zaradi slabega
vremena pri nas in v tujini pa so
ves teden stali kamioni, name-
njeni v Nemčijo. Tehnični di-
rektor Jakob Podpečan je pove-
dal, da imajo velike težave tudi
zaradi oskrbe z lesom.
Prepoved, ki je veljala za to-
vorna vozila, je minuli teden
za dva dni ustavila tudi tovor-
njaki celjske filiale Intereuro-
pe. Zaradi izgubljenih ur znaša
neposredna škoda od 1,5 do 2
milijona tolarjev, skupne ško-
de pa še ne morejo oceniti.
Najbolj so bili prizadeti njihovi
naročniki, saj blaga niso mogli
niti dostaviti niti prevzeti. Kot
je povedal direktor podjetja
Goran Travner, se bodo v pri-
hodnjih dneh prilagodili svo-
jim naročnikom in opravili pre-
voze, ko jih bodo potrebovali.
Uvajanje nagrade za
poslovno odličnost
Pomembnejše dejavnosti, ki jih letos načrtujejo v Sa.
vinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, so povezan^
predvsem z izobraževanjem in organiziranjem posvetov o
davku na dodano vrednost, novi delovni zakonodaji
ukrepih aktivne politike zaposlovanja, problematiki oblj,
kovanja pokrajin in skladnejšega regionalnega razvojj
ter o razvoju dualnega sistema poklicnega izobraževanja
Upravni odbor šaleške gospodarske zbornice je podprj
tudi projekt uvajanja regijskega priznanja za poslovno odlif.,
nost. Prvo regijsko nagrado naj bi podelili leta 2001. Prizade.|
vali si bodo za vključevanje regijskih malih podjetij v
nabavne in razvojne tokove velikih podjetij ter nadaljevali^
brezplačnim informativnim svetovanjem na pravnem in
finančnem področju, ki ga namenjajo malim podjetjem ij
samostojnim podjetnikom. Predstavili bodo regijsko turistih
no ponudbo in izvedli natečaj za najboljše inovacije v letu
1998.	K.L
Vrhovno sodišče
ugodilo Cometu
Zgodba o prvem sloven-
skem javno objavljenem po-
skusu prevzema se nadalju-
je. Zreški Comet, ki je lani
poskušal prevzeti maribor-
ski Swaty, je namreč pred
dnevi prejel tri sklepe vrhov-
nega sodišča. Sodišče je ugo-
dilo dvema pritožbama Co-
meta zoper odločitve Agenci-
je za trg vrednostnih papir-
jev in zavrnilo pritožbo
družbe Swaty.
Vrhovno sodišče je zavrnilo
pritožbo Swatya zoper odloč-
bo Agencije za trg vrednost-
nih papirjev, s katero je ta
dovolila Cometu nadaljnjo
javno prodajo delnic prve iz-
daje in mu s tem omogočila
uvrstitev delnic na borzno ko-
tacijo. Sodišče je ugodilo obe-
ma pritožbama Cometa^v zve-
zi z nameravanim prevze-
mom. Tako je razveljavilo od-
ločbi, s katerima je agencija
zavrgla ponovno odločanje o
izdaji soglasja Cometu za od-
kup delnic Swatya in ugotovi-
la, da je bila ponudba Cometa
za odkup Swatyjevih delnic
neuspešna.
Ker je vrhovno sodišče pred
tem že razveljavilo vladno za-
vrnitev soglasja k prevzem;
družbe Swaty in ker je sedj
razveljavljena tudi ugotovitvt
na odločba Agencije za ti
vrednostnih papirjev, s katei
je bilo odločeno, da prevzei
ni uspel, je na potezi ponovni
omenjena agencija. Nadaljnj
usoda prvega slovenskega ja\
no najavljenega poizkus
prevzema v skladu z določb?
mi zakona o prevzemih pa j^"
tako še vedno odprta.
Odločitev sodišča očitni
vpliva tudi že na trg vrednos
nih papirjev, saj je Swatyev(
delnica ponovno hitro posk^
čila, prav tako kot ob pf\
najavi prevzema.	V.I^
Poslovno
sodelovanje s
Slovaško
Od 22. do 24. februarja bi'
v Sloveniji gospodarska dele'
gacija iz slovaškega mest j
Žilina. Osem podjetij se bi
pri nas predstavilo prvit'
zainteresirana so predvseo
za prodajo, pa tudi za joit,
venture, zastopstva in sovla
ganja.	j
Če bo za sodelovanje z gos
podarstvom tega drugega naj ^
večjega mesta na Slovaškei ^
dovolj veliko v celjski regiji, t^j
poslovna konferenca v Celjt
sicer pa bo v Kopru. Svetovale |
v celjski območni gospodars^
zbornici Edo Gaberšek je povc
dal, da gre predvsem za pr"
zvodna podjetja, ki se mc
drugim ukvarjajo s izdelav
mobilnih regalnih sistemov, F
klenih žic, polnilnih linij '
strojev za proizvodnjo napi'
kov, pralnih, splakovalnih, p" ^
nilnih in etiketirnih stroje'"
strojev za nadzor vodnih ur' ^
plinskih števcev, predstavil ?
pa se bodo tudi podjetja 2 ^
prodajo veznih elementov ^
prodajo ter montažo energ^ ^
skih sklopov, toplarn, koti"! ^
nic, plinskih peči, zunanje o' ^
vetlitve in za proizvodnjo f ^
klenih konstrukcij.	'
Stroj brez nadur
Gorenje orodjarna iz Velenja, ki sodi med bolje opremljene slovenske orodjarne in je
pridobila tudi standard EAQF za avtomobilsko industrijo, ima od nedavnega sodoben stroj
za potopno erozijo.
Stroj uvrščajo v vrh obdelovalnih računalniško vodenih strojev. Namenjen je obdelavi kovin s
pomočjo bakrenih ali grafitnih elektrod in zasnovan tako, da omogoča avtomatsko obdelavo
delov za orodja po predhodno izdelanih programih. Deluje lahko neprestano, dan in noč, brez
neposrednega nadzora delavca, torej tudi brez nadur. Najbolj je primeren za izdelavo najzahtev-
nejših oblik sestavnih delov za orodja.	HINKO JERČIČ
GOSPODARSTVO
□
Narediti dobro že prvič
Takšen je slogan livarne Kovis, ki je po večletni krizi zopet pripeljala štorske livarje med iskane in cenjene
proizvajalce ulitkov iz nodularne in sive litine
Jutri, v petek, bo v hotelu
Žonta v Šentjurju krajša slo-
vesnost, na kateri bodo Li-
varni Kovis iz Štor podeliH
Certifikat kakovosti ISO
9002. Priznanje je le eden od
pokazateljev, da je livarna,
j!j je do leta 1996 doživela
l^ar dva stečaja in izgubila
na trgu ves ugled, z novim
lastnikom spet postala kvali-
teten, zanesljiv in tehnološ-
1(0 sodoben proizvajalec in
dobavitelj ulitkov iz sive in
nodularne litine.
Livarstvo v Štorah, ki ima že
skoraj 150-letno tradicijo, je
prvi vehk šok doživelo pravza-
prav leta 1985, ko je bila uki-
njena proizvodnja traktorjev.
Livarni je sicer uspelo pridobi-
ti nova tržišča in je leta 1989
izdelala rekordnih 12 tisoč ton
ulitkov, vendar ji je bila politi-
ka takratnega vodstva železar-
ne vse manj naklonjena. Sep-
tembra leta 1993 je prišlo do
stečaja livarne, česar mnogi
niso mogli razumeti, saj so v
Štorah izdelovali najbolj kako-
vostno nodularno litino v dr-
žavi in imeli za svoje proizvo-
de tudi mednarodno priznane
in pomembne certifikate. Po
nekajmesečni popolni preki-
nitvi proizvodnje je livarno
najelo podjetje Vezir, ki pa
očitno ni bilo kos ne livarstvu
ne borbi na tržišču. V jeseni
leta 1996 je šel Vezir v stečaj,
proizvodnja pa se je zopet us-
tavila.
»Menim, da takrat ni bilo
človeka, ki bi si upal napove-
dati ponovni zagon proizvod-
nje,« pravi direktor Livarne
Kovis Janko Jazbec. »Enako
so razmišljali tudi takratni
kupci, ki so množično odvaža-
li iz livarne svoja orodja in si
iskali novega dobavitelja. Edi-
ni, ki je menil drugače, je bil
Anton Pangrčič, lastnik pod-
jetja Kovis iz Jesenic na Do-
lenjskem, ki se je raje kot za
iskanje novega dobavitelja od-
ločil za nakup štorske livarne.
Ponovni zagon je bil zelo te-
žek, saj je večletno umiranje
proizvodnje pustilo katastro-
falne posledice. Po dveh me-
secih obsežnega remonta ter
pospravljanja livarne in okoli-
ce je februarja 1997 iz kupol-
ne peči zopet pritekla litina.«
Zaradi izgubljenega ugleda
na tržišču se je novi lastnik
livarne usmeril predvsem k iz-
boljšanju kakovosti izdelkov in
zanesljivosti pri dobavnih ro-
kih. Zato se je odločil za posto-
pen porast proizvodnje in za
temeljito obnovo livarne. Do
danes se je pokazalo, da je tak-
šen pristop pravilen, saj je livar-
na, v kateri je trenutno zaposle-
nih 51 delavcev, spet postala
iskan proizvajalec ulitkov iz si-
ve in nodularne litine, s kako-
vostjo svojih izdelkov pa sodi v
višji cenovni razred. »Ponovno
smo pridobili mnoge medna-
rodne certifikate, s preverja-
njem pa smo dograjevali tudi
celotni sistem kakovosti in us-
tvarjali lastno politiko kakovo-
sti poslovanja,« pravi Janko Jaz-
bec. »Da smo delali dobro in
pravilno, dokazuje tudi certifi-
kat kakovosti ISO 9002.«
Podjetje Kovis bo podelitev
certifikata ISO 9002 štorski
livarni združilo s podelitvijo
uporabnega dovoljenja DB-
AG za vgradnjo zavornih di-
skov za hitre vlake in 20-
letnico podjetništva lastnika
podjetja Antona Pangrčiča.
Livarna Kovis izvozi blizu 70
odstotkov proizvodnje. Skupaj
z zavornimi diski za hitre vla-
ke, ki jih iz ulitkov, ki nastajajo
v Štorah, izdeluje podjetje Ko-
vis, pa znaša izvoz kar 90 od-
stotkov celotne proizvodnje.
Med pomembnejšimi tujimi
kupci so znane tovarne iz Itali-
je, Nemčije in Avstrije.
JANJA INTIHAR
Banka Celje med
depozitarji
Svet Banke Slovenije je
prejšnji teden na podlagi
pregleda in ocen ponudb, ki
jih je opravila posebna ko-
misija, izbral banke, ki bodo
v osmih mestih opravljale
posle depozitarja gotovine. V
Celju je bila za upravljanje
depojev bankovcev Banke
Slovenije izbrana Banka Ce-
lje, v Kranju Gorenjska ban-
ka, v Kopru Banka Koper, v
Ljubljani Nova LB, v Murski
Soboti Pomurska banka, v
Novem mestu Dolenjska
banka, v Mariboru in Novi
Gorici pa Nova KBM.
Depoji bankovcev bodo po
načrtih najprej pričeli delovati
v Celju in v Kranju, in sicer 1.
aprila, v drugih mestih pa 1.
julija. Izbrane banke bodo v
svojem imenu in za račun
banke Slovenije opravljale go-
tovinsko poslovanje z banka-
mi, kar pomeni, da bodo skr-
bele za upravljanje in razde-
ljevanje bankovcev. S preno-
som opravljanja gotovinskega
poslovanja iz agencije za pla-
čilni promet na banke bo tako
opravljen še en pomemben
korak pri reformi plačilnega
sistema. Bankam ne bo več
treba po gotovino v depoje
agencije, ampak v depoje iz-
branih osmih bank, ki bodo te
posle opravljale tudi za vse
ostale banke.
Dušan Ilovar, ki je v Banki
Celje vodil projekt za pripravo
depotnega poslovanja, pravi,
da so v Celju v glavnem pri-
pravili že vse pogoje za prev-
zem depozitarsta, odpraviti
bo treba le še nekaj manjših
tehničnih ovir. Zaradi slabih
izkušenj v poplavah leta 1990
in lani bodo morali rešiti tudi
vprašanje trezorja v celjski po-
družnici agencije za plačilni
promet.	JI
Albreht podpisal pogodbo
Lastnik podjetja AL Inženiring Bojan Albreht je prejšnji
teden podpisal pogodbo o nakupu Zlatarne Celje. Posto-
pek prodaje bo zaključen do konca marca, ko bo potekel
rok za plačilo celotne kupnine.
Kot smo že poročali, je stečajni senat prodal zlatarno za
296 milijonov tolarjev, novi lastnik pa se kljub temu, da
podjetje formalno še ni njegovo, intenzivno pripravlja na
oživitev proizvodnje. AL Inženiring namerava ohraniti doma
uveljavljeno blagovno znamko Zlatarne Celje, za tujino pa jo
bo nekoliko spremenil. Že letos naj bi zaposlili 115 delavcev
in ustvariH za 15 milijonov mark realizacije.	JI
Flora bo spet cvetela
Na 7.500 kvadratnih me-
trih razstavišč Celjskega sej-
ma bodo v organizaciji pod-
jetja Cespo v četrtek, 25. fe-
bruarja, odprli 4. specializi-
rani sejem za vrtnarstvo,
vetličarstvo in krajinarstvo.
Flora, ki ji bosta po besedah
organizatorjev letos dajala
pečat še bogatejša ponudba
razstavljavcev in pester ob-
sejemski program, bo na og-
ed do nedelje, 28, februarja.
Razstavni program Flore -
7.500 kvadratnih metrih
azstavišč se bo predstavilo
ikoraj 200 domačih in tujih
azstavljavcev - temelji na ka-
Mvostnih izdelkih za cvetli-
čarje in vrtnarje, vrtičkarje ter
'blikovalce vrtov in krajin.
Obiskovalci si bodo lahko og-
fdali pripomočke za urejanje
•unanjih ter notranjih povr-
šin, tehnike za gojenje cvetlic
1 rastlin, sisteme za namaka-
le in oroševaiije, filtre za čiš-
enje vode, orodja in naprave
sajenje, vzgojo rastlin in
obdelovanje, dekorativne iz-
delke iz keramike, vrtne ute in
vrtno pohištvo ter bazene in
bazensko tehniko.
Lani je kar 98 odstotkov
vseh vprašanih obiskovalcev
ob ogledu Flore ocenilo stro-
kovno raven sejma za zelo
dobro, obsejemske strokov-
ne prireditve pa so dobile
oceno prav dobro. V uspe-
šnost sejma oziroma svoje
sodelovanja na Flori pa je
bilo prepričanih tudi 96 od-
stotkov razstavljavcev.
V programu obsejemskih
strokovnih prireditev bodo
cvetličarji in vrtnarji izvedeli,
kaj jih čaka s priključevanjem
Slovenije Evropski uniji, pri-
pravljajo pa tudi predstavitev
možnosti izobraževanja . za
poklica cvetličar in vrtnar s
poudarkom na dualnem siste-
mu ter številna predavanja s
področja parkovnih ureditev,
urejanja hišnih vrtov, sadjars-
tva, botaničnih vrtov, horti-
kulture ter okenskega in bal-
konskega cvetja. Za obiskoval-
ce pa bodo zlasti zanimivi vsa-
kodnevni prikazi aranžiranja
daril in rezanega cvetja.
I. STAMEJČIČ
GIZ ni upravičil
pricaicovanj
^ Slovenskih Konjicah ni-
0 zadovoljni z delom Gospo-
3rsko interesnega združe-
)a Dravinjske doline, ki so
^ ustanovili novembra
Zlasti občina, ki ima v
večinski delež, je priča-
da bo s takšno insti-
^^•jo lažje združila vse inte-
pri splošnem gospodar-
razvoju, zlasti na po-
^^čju turizma.
. Čeprav z delovanjem GIZ
sirio dosegli zastavljenega ci-
■83 kot eden od pobudnikov
^Je o združevanju, podpira-
^e naprej," pravi konjiški
P3n Janez Jazbec. »Na iz-
^jah enoletnega dela oziro-
'^edela bomo postavili nov
temelj sodelovanja, ki bo v
skladu z novostmi, ki jih prina-
ša nov zakon o pospeševanju
turizma. Le-ta namreč predvi-
deva lokalno turistično organi-
zacijo, ki pa jo v Slovenskih
Konjicah pravzaprav že ima-
mo. K delu bomo pritegnili še
več podjetnikov, ki so bolj ali
manj povezani s turizmom."
GIZ Dravinjske doline, ki je
bil zadnjih nekaj mesecev lan-
skega leta tudi brez direktorja,
vodi od 1. januarja kot vršilka
dolžnosti Irena Švabič. BP
Dišeče tkanine iz Prebolda
Na Gospodarskem razsta-
višču v Ljubljani je bil od 9.
do 12, februarja 46, sejem
Moda - Fashion, na katerem
se je letos predstavljalo 206
razstavljavcev iz 15 držav.
Med njimi je bilo največ slo-
venskih podjetij, in sicer
144, S celjskega območja je
na sejmu sodelovalo deset
podjetij, najuspešnejši pa je
bil nastop Tekstilne tovarne
Prebold, ki je za tehnološko
inovativnost dobila bronasto
priznanje.
Tekstilna tovarna Prebold
se je na sejmu predstavila z
dekorativnimi izdelki za
dom, narejenimi iz dišeče
tkanine. Gre za novost pri nas
in v svetu, ki jo je skupina
strokovnjakov iz Prebolda
razvila v sodelovanju s celjski
Aerom. Posebnost novih tka-
nin je v tem, da so oplemeni-
tene z mikrokapsulami eterič-
nih olj in drugih dišav, ki se
sproščajo samo pri uporabi.
Zato v primerjavi s prostimi
olji delujejo dlje. »Prepričani
smo, da je nov način plemeni-
tenja tkanin pisan na kožo
ljudi, ki jim vonjave veliko
pomenijo,« pravi vodja pro-
jekta dipl. ing. kemijske teh-
nologije Petra Potočnik.
»Obenem želimo, da bi z di-
šečimi tkaninami v vsak dom
prinesli prijetno razpolože-
nje, saj so takšne tkanine na-
menjene predvsem za zavese,
prte, posteljnino in druge
drobne konfekcijske izdelke.
Z uporabo naravnih eteričnih
olj se je naše podjetje pridru-
žilo sodobnim trendom na
področju aromaterapije, saj
je z različnimi kombinacijami
olj mogoče doseči antiastma-
tično, antiseptično, antialer-
gijsko ali pa antistresno delo-
vanje. Zato bomo tudi v pri-
hodnje to področje razvijali
in morda pripomogli k lajša-
nju marsikatere zdravstvene
težave.«
Za predstavitev na ljubljan-
skem sejmu so v Tekstilna to-
varni Prebold izbrali dekora-
tivne izdelke, pri katerih so
bile v mikrokapsule ujete di-
šave sivke, ki pomirjajo in kre-
pijo živčni sistem ter delujejo
proti mikrobom in okužbam.
Te dni pa so v vseh svojih
maloprodajnih trgovinah pri-
čeli ponujati darilne dišeče
srčke in blazinice z mikrokap-
sulami dišave, ki jo sestavljajo
eterična olja evkaliptusa, siv-
ke in pomarančevca. »Vsa-ta
olja, ki so prijetnega vonja,
tudi lajšajo dihanje, zato bodo
marsikomu pomagali pri pre-
magovanju prehladnega ob-
dobja pred pomladjo,« je pre-
pričana Petra Potočnik.
L. " - JANJA INTIHAR
Poleg Tovarne nogavic Polzela (na sliki) in nagrajene Tekstilne tovarne Prebold so na 46.
sejmu mode iz celjske regije sodelovali še Konfekcija Mont Kozje, Kors iz Rogaške Slatine, MIK
Prebold, Scala Zarja Petrovče, M Club Velenje, Primada, Miroteks Celje in Darko Pristovnik iz
Celja. (Foto: Tone Tavčar)
8
KULTURA
»Policija« v
celjskem gledališču
Končujejo se Dnevi komedije - Išče se očka komedije »Limonada Slovenica«
Minuli konec tedna se je na
oder celjskega gledališča iz
Ljubljane najprej zgrnila
»Policija«, nato pa še »ART«.
Prvo komedijo so zaigrali, z
njo navdušili in nasmejali
občinstvo z oceno 4,56 igralci
Mestnega gledališča ljubljan-
skega. Festival je dobil nove-
ga komedijanta večera. To je
postal Lotos Vincenc Šparo-
vec. Drama pa je zaigrala (po
predstavi iz Zagreba) že vide-
ni »ART«, ki mu je občinstvo
dodelilo oceno 4,53. Za ko-
medijanta večera je bil okro-
nan (že drugič na letošnjih
Dnevih komedije) Bojan
Emeršič.
Med videno produkcijo slo-
venskih gledališč, ki se v tek-
movalnih predstavah poteguje-
jo za žlahtna odličja, zaenkrat
še vedno vodi celjska komedija
Vaja zbora, z oceno 4,65. Na
tesno gre.
Iz spremljevalnega progra-
ma Dnevov komedije, minulo
nedeljo popoldne in zvečer, os-
tajata v spominu dva odlična
dogodka, kljub pustni nedelji
prav tako dobro obiskana. V
Celju so bili ponovni Tržačani.
To pot z znamenitimi Butalci
Frana Milčinskega, s tem bise-
rom slovenske mladinske in
humoristične književnosti. A-
plavz za Tržačane, trenutne
brezdomce, saj jim domačo hi-
šo že nekaj mesec prenavljajo.
Z Gledališkimi songi pa je v
nedeljo zvečer, prav tako na
velikem odru, premierno pre-
senetila in razvedrila igralka
SLG Celje v sodelovanju z vse-
stranskim glasbenikom Žar-
kom Prinčičem.
Celjani pa imajo jutri, v pe-
tek, v ognju še eno železo.
Uspešnica Mož za Zofijo, ki jo
je kot nadaljevanje Smejči na-
pisal Zoran Hočevar posebej
za celjsko gledališče, režiral
pa Franci Križaj, še kar kroži
po slovenskih odrih. Nazad-
nje so se ji na pustno soboto,
kljub temu, da je bil zvečer v
mestu karneval, v polni dvora-
ni smejali Mozirjani. Spomni-
mo so, da je iz komedije Smej-
či Anica Kumer pred dvema
letoma izšla kot žlahtna ko-
medijantka. Igra, ki odseva
naturalistično sliko malih lju-
di današnjega časa, od sveta
pozabljene upokojence, bo
spravila v smeh in razmišlja-
nje tudi občinstvo na Dnevih
komedije. Miro Podjed, Anica
Kumer, Stane Potisk, Renato
Jenček in Maja Štromar vam
bodo, na drug način kot »ART«
v igri o prijateljstvu in beli
sliki, v smeh napeljali svojo
zgodbo o sliki...
V soboto pa bo Celje na festi-
valu prvič pozdravilo Cafe tea-
ter iz Ljubljane, v režiji Edvar-
da Milerja pa komedijo Kata-
strofe. Spet nova priložnost za
smeh z Ivom Godničem, ki je
Celjane nasmejal že v Teti
Magdi, v predstavi iz spremlje-
valnega programa iz kranjske-
ga gledališča, pa z Janezom
Škofom in Marinko Štern v
zgodbi o možu, ki je hotel sam
gospodinjiti.
Slavnostna uprizoritev ob
podelitvi nagrad Dnevov ko-
medije bo v nedeljo zvečer.
pred predstavo Marjana Tom-
šiča v produkciji Primorskega
dramskega festivala Koper: Bu-
žec on, bušca jaz. To bo mono-
komedija Saše Pavček, v režiji
Borisa Cavazze.
Celje bo tako letos že osmič
okinčalo žlahtnega komedijan-
ta in komedijantko Dnevov ko-
medije z zlatim izdelkom Au-
rodenta, Banka Celje, ki že leta
z veseljem sodeluje kot spon-
zor festivala, bo nagrajencem
prispevala še sto tisočakov in
tako obtežila žlahtne nagrade.
V celjskem gledališču bo-
do v prihodnji sezoni zaigrali
komedijo »Limonada Slove-
nica«... Novico o izbranem
tekstu iz anonimnega nateča-
ja za izvirno slovensko kome-
dijo (»žlahtno komedijantsko
pero«) so sporočili na pustno
opoldne. Potem bo že držjalo,
da bo noro smešna! Na nate-
čaj je letos prispelo 28 tekstov
anonimnih avtorjev (lani 33).
Prebirala jih je komisija v
sestavi: Franci Križaj, reži-
ser, Primož Dovjak, drama-
turg in pisatelj dr. Matjaž
Kmecl. Očka komedije Limo-
nada Slovenica zdaj iščejo...
Naj se javi sam...! Sicer pa: v
nedeljo zvečer bodo znani vsi
nagrajenci osmih Dnevov ko-
medije!
Potem bodo v gledališču
utihnile fanfare in ugasnili bo-
do luči za letošnjimi Dnevi ko-
medije. Ocena sledi.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Komedijant večera iz predstave »ART«, Bojan Emeršič.
Lotos Vincenc Šparovec je po-
stal komedijant večera v Poli-
ciji.
ZAPISOVANJA
Prešeren.com
Komemorativna slavnostna
podelitev Prešernovih nagrad
je mimo. Hvala bogu. In vse
čestitke dobitnikom, ki - mi-
mogrede - niso nič krivi, da so
se tisto nedeljo zvečer tam v
Cankarjevem domu sploh
znašli. Še več, njihova krivda
je zgolj v tem, da so v preteklih
letih ustvarili precej zavidljive
dosežke na različnih umet-
nostnih poljih. Kar pa ne velja
za tiste, ki so proslavo pripra-
vili. Še najmanj za režiserja in
scenarista prireditve, ki je za-
devo zastavil kot kakšno sre-
čanje starih popevkarjev tam
nekje na obalah slovenskega
morja. Ampak, hja, tista sre-
čanja so vsaj polna nostalgije,
s tem emocij, dinamična in
glasna.
Prešernova proslava je bila
tudi letos komemorativna. In s
tem dolgočasna. In popolno-
ma brez emocij, pa čeprav je
slavila ravno emocije. Poezijo,
ki brez emocij pravzaprav ni-
ma svojega bistva. Ne vem,
morda je šlo za demitologiza-
cijo poezije. Kar je hud greh.
Ker poezijo demitologizirati,
pomeni hkrati tudi odvzeti ji
tradicijo. Večtisočletno tradici-
jo. Demitologizacije je pravza-
prav potreben le dr. France
Prešeren. In nihče drug. Tam
pa je spet nastopal kot kakšna
mitološka figura tam nekje vi-
soko zgoraj med reflektorji
dvorane v Cankarjevem do-
mu, kot mitološki lik, ki je
svoje veliko in nenehno budno
oko usmerjal na dogajanje in
ga obenem tudi vodil.
No ja, vsaj tako je proslava
izgledala. Za tistega, ki jo je
sploh gledal. Za tistega, ki se
je odtrgal od filmov na drugih
kanalih. Za tistega, ki je za-
mudil zabavo pri Mariu. Za
tistega, ki si je načrtno vzel
dobro uro časa in proslavo
spremljal do konca.
Za vse druge je bila proslava
pač proslava kot vsaka druga.
Zakaj bi jo torej gledali? Zakaj
bi se spominjali vseh tistih to-
varniških in kaj vem kakšnih
šolskih proslav, ki smo jih pi
pravljali takorekoč ob vsaka
državnem prazniku tam pr^
letom 1990?
Ja, tudi tam smo recitiral
Ob Prešernu vsaj še kakšnei
Kajuha ali Mateja Bora. Bi
smo slavnostno oblečeni. Cei
ne v Murine komplete, p
olepšani vsaj z ruticami in k
pami na glavi. Obleka je pa
del protokola.
Si predstavljate nadškofa,\
bi namesto v tistem Škofa
skem ogrinjalu, pridigal v k
palkah, na nogah pa bi im
namesto čevljev plavutke? Tč
ko. Kot si je težko predstavijo:
vse tiste recitatorjem tam
Cankarjevem domu, oblečen
v figove liste. Ja, Prešerna i
končno klicali doktor fig fi^
Tako kot so Carolla LewissL
avtorja Alice v čudežni dežel
deklice klicale in vpraševal
po bonbončkih, ki jih je zan
vedno imel pripravljene. Ob
čen je imel kajpak dolg c
plašč. Kot Prešeren na vsi
tistih slikah. Kot Prešeren /z^
Zajčevem kipu sredi Ljubljam
S čimer ne mislim o Prešern
nič grdega. Nič ogabnega. Ni
gnusnega. Tudi demitologizi
cija Prešerna na tovrsten m
čin nima nikakršnega smisk
Mogoče pa bi ga bilo sin.
bolno spustiti na raven vse
kodnevnega življenja n.
mnoge druge načine. Če žen
režiserja, ki bi znal zasnoval
proslavo vsaj nekoliko bo
gledljivo, če že ni scenaristu
ki bi znal lucidno prerešet&
Prešerna in ga očiščenega w
mitološke navlake postavi
na oder, potem bi lahko pr
korak naredili »komisarji«
posameznih komisijah. Dal
namesto za poezijo, za likc^
no umetnost, za glasbene dt
sežke, nagrado podelili vsc
za estetske učinke. In jo razi
rili tudi na druga podroij
človekovega udejstvovanja t
ustvarjanja. Če je še vsaj
kaj let ne bomo podeljevali^
strip, potem jo lahko vsaj [
tistega, ki zgradi lepši grad •
mivke nekje na portoro^^
plaži. Vsaj za tistega, ki se!
potrudil in na mrazu tam p"^
Peco zidal snežni grad. Ali P
denimo Juretu Koširju za
tetsko dovršeno slalomira^
med količki na ameriški^
snegu. V slednjem primeru^
jo celo internacionaliziri^
Prešerna pa postavil tja,
mor sodi. V orbito globalni!:
dogajanja. Toda predpogoj-
to bi bil, da bi se nekdo ?
Prešernovem skladu venda^
že spomnil in za začetek odf
spletno stran na intern^^^
Prešeren.com.
Piše: TADEJ ČATER
Figure na grafikah
V prostorih likovnega raz-
stavišča Ivan Napotnik v Ve-
lenju so razstavljena dela, ki
jih je naredil Todorče Atana-
sov.
Avtor je v drugi polovici se-
demdesetih let diplomiral na
Akademiji za likovno umet-
nost v Ljubljani, nato pa je
zaključil še slikarsko in grafič-
no specialko. Od sedemdese-
tih let razstavlja svoja dela,
pripravil je vrsto individual-
nih razstav, sodeloval pa je
tudi na številnih skupnih
predstavitvah doma in v tuji-
ni. Za svoje slike ter grafike je
prejel tudi več nagrad.
Todorče Atanasov je deja-
ven na področju slikarstva in
grafike, v velenjskem likov-
nem razstavišču pa se pred-
stavlja s svojimi grafičnimi de-
li. Te imajo nekatere podob-
nosti z njegovimi slikami in
sicer gre pri obeh področjih
predvsem za oblikovanje figu-
ralnih motivov, žensk in moš-
kih. Na tokratni razstavi so
zajeta njegova grafična dela,
ki so bila narejena v novejšem
času. Posamezne kompozicije
vsebujejo ženski lik, obliko-
van kot akt v prostoru. Linije v
pretežni meri sledijo narav-
nim proporcem in telesnim
razmerjem. Vendar pa ne v
vseh podrobnostih in avtor
mnoge detajle oblikuje ,po
svoje in z lastnim likovnim
izrazom. Ob tem posamezne
figure ohranjajo svojo osnov-
no konstitucijo, nekaterim pa
avtor namenja individualne
značilnosti, kar jih razlikuje
od ostalih oseb. To je še bolj
opazno v kompozicijah, v ka-
tere je vnesel več figur. Tudi tu
gre za akte, ženske in moške,
ki so postavljeni v isti prostor.
Ta v običajnem pomenu ni
določljiv, saj nima kakšnih
izrazitih posebnosti in je pred-
vsem bolj geometrično obliko-
van. Med like, ki so sicer v eni
kompozicijski enoti, vendar
pa med sabo brez kakšne pra-
ve komunikacije, je avtor vne-
sel barvne ploskve. Za figure,
kot tudi za ostale površine, ki
zapolnjujejo grafike, je upora-
bil raznolike barve, ki z grafič-
nim listom dajejo kontrast-
nost. Avtor dela z različnimi
grafičnimi tehnikami, največ-
krat pa uporablja barvno suho
iglo ter barvno jedkanico in
akvatinto. BORIS GORUPIČ
Pester glasbeni dogodek
Mladi šentjurski glasbeniki so navdušili
V počastitev slovenskega
kulturnega praznika je bil
minuli petek v kulturnem do-
mu v Šentjurju glasbeni ve-
čer, v katerem so nastopili
nekdanji učenci šentjurske
glasbene šole, ki so končali
ali pa so pred tem, da končajo
glasbeni študij na visokih šo-
lah. Prireditev je bila hkrati
tudi prva v nizu glasbenih
nastopov v počastitev letošnje
tridesete obletnice Glasbene
šole skladateljev Ipavcev.
Mladi oboist Darko Jager,
ki končuje študij na ljubljan-
ski akademiji in je tudi že član
ljubljanskega opernega orke-
stra, je v prvi točki sporeda ob
spremljavi brata Simona - tudi
študenta ljubljanske akademi-
je - zaigral Vivaldijev koncert
za oboo in klavir. Oba sta pri-
kazala solidno tehnično zna-
nje in veliko mero muzikalno-
sti z lepim smislom za obliko-
vanje fraz. Tudi interpretacija
Balade v As duru in Valčka
op.70 št. 1 Frederica Chopina
je bila v izvedbi mlade pianist-
ke Mojce Krajnc muzikalno
korektna in tehnično lepo iz-
peljana. Harmonikarka Mojca
Volavšek je končala študij
svojega instrumenta na visoki
šoli v Gradcu. Z izvajanjem
skladb baročnega mojstra J.P.
Rameauja in sodobnih Nord-
heima in Piazzolle je prikaza-
la vso paleto koncertne har-
monikarske igre z izrazitim
smislom za muzikalno obliko-
vanje. Tehnično dovršeno
igranje tako v desni kot v levi
roki z melodičnimi basi je
navdušilo mnogoštevilne po-
slušalce, ki so v večini harmo-
niko kot instrument slišali v
povsem drugi maniri. Kon-
certni nastop mladih glasbeni-
kov je zaključil klarinetist Ju-
rij Hladnik, ki je končal študij
na ljubljanski akademiji in je
že član tamkajšnjega radijske-
ga simfoničnega orkestra. Vir-
tuozno odigran Webrov kon-
cert za klarinet in klavir je
nakazal odlične muzikalne in
tehnične sposobnosti klarine-
tista, ki ima pred sabo prav
gotovo tudi uspešno solistično
pot. To je prikazal tudi v znani
Giamperijevi skladbi z variaci-
jami Beneški karneval. Ob
tem nastopu pa je treba ome-
niti tudi izdaten spremljevalni
delež pianistke Mojce Krajnc.
Koncertni nastop mladih
šentjurskih glasbenikov je ta-
ko povsem uspel, zanimanje
zanj in odziv na nastopanje pa
bo v prihodnje organizator-
jem lepa spodbuda, da bi bilo
nastopov resne glasbe v Šent-
jurju še več.
■^■■■■■■■■■■i E.G.
KULTURA
□
Otroški galop iz vsega sveta
Razstava najboljših likovnih del odmevnega mednarodnega natečaja bo aprila v Celju
fja mednarodni likovni
patečaj za otroke, ki ga v
Celju organizira revija Li-
l^ovni svet, je letos prispelo
več kot 6.000 likovnih del iz
32 držav. Otroci, stari od pet
Jo petnajst let, so tako Itot
j-gjsnja leta ustvarjali na
temo Konj. Razstavo naj-
boljših otroških del bodo od-
prli aprila v celjskem Zavo-
du za zdravstveno varstvo
in podelili priznanja.
Konec minulega tedna je
niednarodna žirija, v kateri
sta bila akademska slikarka
j\nka Košmrl in znani slo-
venski likovni pedagog Slav-
ko Zupan, vodil pa jo je
ugledni likovni teoretik in
avtor številnih knjig o likov-
ni vzgoji dr. Bogomil Karla-
varis, izbrala najboljša de-
la. Tri enakovredna prizna-
nja z Zlatim konjem bodo
romala v kitajsko provinco
Sečuan, osnovno šolo Tur-
nič v Reko in v Slovenijo, v
vrtec Dutovlje. Druga tri
enakovredna priznanja z
Zlatim konjem za kolekcijo
so osvojili sečuanski otroci,
ustvarjalci iz Prage in učenci
iz OŠ Osmih talcev iz Logat-
ca. Podelili so še 20 srebrnih
in bronastih konjev posa-
meznikom ter 10 priznanj
Uniceia. Priznanje za kolek-
cijo za posameznika bo pre-
jel varovanec vzgojnega za-
voda v Smledniku.
»Izstopala so likovna dela
otrok iz Sečuana, po številu
priznanj še zlasti Slovenija,
Češka, Slovaška in Jugosla-
vija. Iz Slovenije je na nate-
čaj prispelo več kot tisoč
likovnih del,« je povedal Mi-
hailo Lišanin, organizator
mednarodnega natečaja in
ustanovitelj revije Likovni
svet, ki jo naročajo posa-
mezne likovne šole in slikar-
ji iz 26 držav. V preteklih
petih letih se je na razpis
odzvalo skoraj 20 tisoč
otrok, ki so risali in slikali
za oddaljeno in majhno de-
želo. V Sečuanu so lani raz-
pisali svoj natečaj, nanj je
prispelo več kot tisoč likov-
nih del in izbrali so 150
najboljših za v Slovenijo. Po
organizatorjevih besedah
sodi ta otroški natečaj - po
številu udeleženih držav in
likovnih del - med 20 naj-
večjih likovnih natečajev za
otroke na svetu, in vendar
nima ustrezne širše podpo-
re. »Dejavnosti likovnih cen-
trov v svetu podpira država,
medtem ko je naša dejavnost
zgolj ljubiteljska, saj ne do-
bimo od ministrstva za kul-
turo niti tolarja,« je opozoril
Mihailo Lišanin.
■■■■■■■■■■■■■H K.L.
Sečuanski otroci so na slovenski natečaj poslali 150
likovnih del.
Prenovljena rogaška knjižnica
v Rogatcu so v ponedeljek uradno odprli prenovljeno
knjižnico, ki ima odslej posebni otroški in mladinski
oddelek.
V kleti kulturnega doma so tako pridobili 23 kvadratnih
metrov dodatnega prostora ter kupili računalnik, ki omogoča
povezavo z drugimi slovenskimi knjižnicami iz sistema
COBISS ter dostop do Interneta. V tej enoti šmarske matične
knjižnice so začeli z obnovo oktobra ter jo zaključih pred
kratkim. Za prenovitvena dela, pohištvo ter računalniško
opremo so odšteli približno 2 milijona tolarjev.
Rogaška knjižnica je odprta ob torkih (od 13. do 16. ure) ter
ob petkih (od 16. do 18. ure). V njej nameravajo v kratkem
nadaljevati z urami pravljic, za katere so bili malčki prikrajša-
ni nekaj mesecev. Za slovesno otvoritev prenovljenih prosto-
rov so pripravili večer s pisateljem Tonetom Partljičem, s
katerim se je pogovarjal Jože Čakš. Na dobro obiskani
prireditvi, ki je bila osrednja občinska slovesnost za slovenski
kulturni praznik, so nastopili tudi učenci domače glasbene
^ole. Zbrane je pozdravil župan Martin Mikolič.	BJ
Koncert Andreje Zakonjšek
v torek, 23. februarja, bo v
Narodnem domu v Celju 5.
abonmajski koncert Zavoda
kulturne prireditve. Na-
^^opili bosta sopranistka
l^idreja Zakonjšek in ukra-
jinska pianistka Elena Bo-
'lubaš.
Andreja Zakonjšek je po
končani gimnaziji v Celju in
'^^dnji glasbeni šoli v Mari-
^^ru, diplomirala na oddel-
^^ za glasbeno pedagogiko
^^riborske pedagoške fakul-
Študij koncertnega petja
nadaljevala na visoki šoli
glasbo in upodabljajočo
^'^etnost v Gradcu, kjer je z
'oliko diplomirala pri profe-
J^nih Gerhardu Zellerju in
^■"Iheinzu Donauerju. Zapo-
^'^i^a je v Operi SNG Mari-
kjer se je v zadnjih dveh
^2onah predstavila v različ-
nih vlogah. Njen koncertni
repertoar obsega dela od
zgodnjega baroka in klasiciz-
ma do 20. stoletja. Kot solist-
ka že več let sodeluje s Slo-
venskim komornim zborom.
Celjskim godalnim orke-
strom, komornim ansamb-
lom Slovenicum in ugledni-
.mi domačimi in tujimi glas-
beniki in dirigenti. MP
Opravičilo
v prispevku Savinovi na-
grajenci v prejšnji številki
je prišlo do napake. Pravil-
no je: Savinovi priznanji
sta prejela Vojko Vučer in
Vera Kalčič, Savinovi pla-
keti pa Tone Vrabl in Božo
Jordan. Za napako se opra-
vičujemo. T. TAVČAR
Knjige ljudem,
krila pticam
Celjsko podjetje Fit me-
dia pripravlja v sodelova-
nju s Centrom Interspar
Celje med 1. in 6. marcem
knjižni teden, ki želi s slo-
ganom Človek brez knjige
je kakor ptica brez peruti
letos približati knjige kar
največ ljudem.
»Prvi teden marca bo v Ce-
lju že 3. knjižni teden, letos
smo se odločili, da pripravi-
mo splošnega in z dostopni-
mi, akcijskimi cenami prib-
ližamo knjige kar največ lju-
dem. Lanske pritožbe za-
ložb, v katerih so bili razo-
čarani nad obiskom tako v
Celju kot v ljubljanskem
Cankarjevem domu, pa bo-
mo skušali preseči z odloči-
tvijo, da sejem poskusno po-
stavimo v celjsko nakupo-
valno središče Center Inters-
par, ki ga tedensko obišče
kar 60 tisoč ljudi,« uteme-
ljuje poskus, da bi ob nič
manjšem kulturnem po-
slanstvu dosegli večjo ko-
mercialno uspešnost knjiž-
nega tedna Jože Volfand. »V
Centru Interspar smo se v
pripravo knjižnega sejma z
veseljem vključili, prostor,
okoli 100 kvadratnih metrov
za knjižno ulico, odstopamo
brezplačno. S tem sledimo
svoji siceršnji usmeritvi, da
s pripravo različnih priredi-
tev - s kulturnega področja
se spomnimo lanske razsta-
ve o generalu Bernardottu,
ki smo jo pripravili skupaj s
petimi slovenskimi muzeji -
v center privabimo čimveč
obiskovalcev, ne samo kup-
cev,« dodaja vodja Centrov
Interspar v Sloveniji Marko
Prešeren, ki si med letoš-
njim knjižnim sejmom želi
zlasti večjega obiska šolar-
jev.
Ob 3. knjižnem tednu, na
katerem bo sodelovalo pred-
vidoma 20 založb, svojo
udeležbo pa so že potrdili v
Cankarjevi založbi. Založbi
Obzorja, Prešernovi družbi.
Mladinski knjigi, DZS,
Znanstveno raziskovalnem
centru SAZU, Mohorjevi
družbi in založbah Antika,
Vale-Novak, Epsi, Mavrica
in Učila, da naštejemo le
nekatere, pripravljajo orga-
nizatorji pester program
spremljajočih prireditev.
Tako bo predvidoma v Šol-
skem centru Celje strokovna
razprava o knjigi, njenem
pomenu za narodovo identi-
teto, položaju v procesu glo-
balizacije, bralni kulturi in
tem, kaj se dogaja s knjigo in
literaturo v naših šolah, v
okviru sejma pa se bodo
predstavili tudi Tone Pav-
ček, Ciril Zlobec, Janez Me-
nart in Kajetan Kovič,avtorji
znamenite pesniške zbirke
Pesmi štirih, ki je lani ob 45-
letnici prve izdaje ponovno
prišla na police slovenskih
knjigarn.
L STAMEJČIČ
Knjižno ulico v Centru In-
terspar bosta spremljala tudi
mini bralni klub in otroški
kotiček, oba pa bosta med 1.
in 6. marcem gostila avtorje
slovenskih knjižnih uspe-
šnic.
PRIREDITVE
GLEDAIIŠČE
SLG Celje - Oderpododrom
18. ob 20. Bližje, za abonma
in izven.
Kulturni dom Šmarje pri
Jelšah 18. ob 19.30 Vaja zbo-
ra.
Dom kulture Velenje 21. ob
17. Častni povabljenec, kome-
dija, gostovanje Gledališča
»Nasmeh«.
iefflEliiMi
SLG Celje: 19. 2. ob 19.30
Mož za Zofijo, SLG Celje; 20.
2. ob 19.30 Katastrofe, Cafe
Teater in 21. 2. ob 19.30 Bužec
on, bušca jaz, PFF Koper.
KONCERTI
Narodni dom Celje 23. ob
19.30 sopranistka Andreja Za-
kojšek in pianistka Nataša Va-
lant.
Glasbena šola Celje 24. ob
19.30 kitarist Tvrtko Sarič.
Kulturni center Laško 18.
ob 19.30 Veseli pust vas zaba-
va, koncert abonmaja vrtilja-
ka polk in valčkov.
Dvorana Glasbene šole
Velenje 21. ob 19.30 Andreja
Golež, orgle z gosti - Komor-
nim orkestrom iz Kranja.
RAZSTAVE
Likovni salon Laki, do
27. 2.
Kulturni center Laško Bo-
židar Ščurek, do 28. 2.
Savinov likovni salon
Alojz Zavolovšek, do 28. 2.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec Pust, razstava foto-
grafij, do 20. 2.
Galerija sodobne umetno-
sti Stane Kregar, do 20. 2.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Janez Puch, do 31.
3.
Otroški muzej - Hermanov
brlog »Hitreje, višje, močne-
je«, do 7. 3.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
France Slana, do 28. 2.
Razstavišče Barbara Vele-
nje Rudi Skočir, do 12. 3.
Galerija Velenje Todor-
če Atanasov, do 28. 2.
Mestna galerija Šoštanj
Jure Cekuta, do 28. 2.
Avla Splošne bolnišnice
Celje pustne maske, do 28. 2.,
Galerija Volk Anton Repnik,
Jure Godec, do 15. 3., gostiš-
če Mihec Vlado Geršak, do 27.
2., Etol Rajko Mlinarič, do 27.
2., Glavna pošta Al i ca Jav-
šnik, do 27. 2., jedilnica Cin-
karne fotografije »polet-
je 98«, do 14. 3., kavarna
Celjskega doma Maša Krajnc,
do 16. 3., hotel Merx Štefan
Vrbanič, do 27. 2..
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje -
počitniške delavnice od 10. do
13. ure: 18. 2. Slikanje na
majice, 19. Delavnica prese-
nečenja in 24. 2. od 15.30 do
17.30 Dobri prijatelji s celega
sveta - spoznajmo posebnosti
belcev in črncev.
Muzej novejše zgodovine -
18. in 19. 2. ob 11. in 20. 2. ob
10. uri Muzejska počitniška
Revellova delavnica.
Knjižnica Laško 23. ob
19.30 srečanje s pesnikom Bo-
risom A. Novakom.
Galerija sodobne umetno-
sti 22. ob 19. predavanje Char-
lesa Harrisona »Nekompe-
tentnost in njene prednosti«.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 22. ob 17. predsta-
vitev knjige ob diapozitivih »V
porečju Orinoka« avtorja Bo-
ruta Koruna.
Pravljična soba pri Mišku
Knjižku 24. ob 17. pravljična
ura »Juri Murj v Afriki«.
Knjižnica Šentjur 23. ob
16. - ura pravljic.
Dom n. slovenskega tabo-
ra v Žalcu 24. ob 19. predava-
nje ob diapozitivih »Na dnu
zemeljske oble« Marjana Ma-
rinška.
Pri Zamorcu Celje 18. ob
21. večer z Zijahom Sokolovi-
čem.
Instalacija slik v šoštanjski galeriji
v novi Mestni galeriji Šoštanj je na ogled instalacija slik celjskega umetnika Jureta Cekute. Že
nenavadna razmestitev njegovih del v razgibanem prostoru galerije prinaša svojstven odmik od
klasičnih razstav. Likovni kritik in publicist Drago Medved je ob odprtju razstave dejal, »da se avtor
nikoli ne ustavlja na doseženem konceptu, nenehen proces likovnega ustvarjanja se nikoli ne konča,
saj je njegova vnema v iskanju novih načinov, poti in likovnih rešitev«.	JOŽE MIKLAVC
10
KULTURA
Pesmi matere štiriii otroic
Pesniška zbirka celjske podjetnice Ivane Zavšek Švagula
Prve pesmi in slike Ivane Zavšek Švagula
so začele nastajati po lanskem aprilu, po
hudi prometni nesreči. Prej ni nikoli napisa-
la nobene pesmi, niti v času prve ljubezni.
Pravi, da je živela življenje izrazito realistič-
nega človeka, ki se ni poglabljal v razume-
vanje sveta, ki ga obkroža.
Celjanka živi v poslovnem svetu, ki nima
posebnega posluha za človekove stiske. Njen
svet pa je vselej bogatila njena družina, zato so
na naslovnici njenih Pesmi življenjske resnice
gorenjski nageljni. Dva med njimi simbolizira-
ta njena odrasla sina, tretji otroka, ki je na poti
h kruhu ter četrti dozorevanje najmlajše. »Mo-
ja največja resnica in ljubezen so moji štirje
otroci,« poudarja nova celjska pesnica. Za
poslovne ženske, kakršna je Ivana Zavšek Šva-
gula, velika družina ni nekaj običajnega.
Posebnost knjige, ki je izšla prejšnji teden v
samozaložbi, je tudi njena oblika. Knjiga ni v
običajnem formatu, ampak v obliki srca. Ko to
srce odpremo, najdemo v prvem delu zbirke
pesmi iz avtoričine mladosti, o njenih otrocih
in vnukih, pesmi, posvečene materam z dru-
gačnimi otroki ter njenem bratrancu Zmagu
Sagadinu, znanemu športne-
mu trenerju. V drugem delu
spregovori o svojih življenj-
skih preizkušnjah, od težke
prometne nesreče do težav, ki
jih ima ženska v poslovnem
svetu. Veliko polen pod noge
je dobila prav pred štirimi
leti, ko se je obenem borila s
hudo boleznijo. Bolezen je us-
pela premagati, pa še svoj žen-
ski jaz v poslovnem svetu je
uveljavila.
Zato je tretji del pesniške zbir-
ke zalivala prijateljem, ki so jo
spodbujali v najtežjih trenutkih.
Med temi je belokranjski kultur-
nik in humorist Toni Gašperič,
avtor uvodne besede. »Zavškova
hrepeni po čustvenejšem in pra-
vičnejšem svetu, kjer ne bi bilo
zlaganih čustev, kjer bi vladala
kristalno čista ljubezen in prija-
teljstvo,« je med drugim zapisal
Gašperič. Avtorica meni, da je
njen prvenec v bistvu odgovor na
samovpraševanje človeka o tem,
kdo sploh je.
Ni jih bilo malo, ki so se Bebi
(kot jo kličejo prijatelji) čudili,
da je razkrila svoj notranji svet
široki javnosti. Sama verjame,
da bi bilo skrivanje napaka. Pre-
pričala se je, da sočlovek tistega,
ki mu pokaže neposreden in
odkrit odnos, sprejema z odpr-
tostjo. »Tako pride do bistveno
boljšega medčloveškega razu-
mevanja, hitrejšega reševanja
problemov.«
Pesniška zbirka ima še eno
posebnost. Opremljena je z
barvnimi slikami avtorice in
njenih prijateljev Jožeta Žlausa,
Vojka Volavška, Vojka Kumra in
Vlada Geršaka. Nekatere pesmi
so namenjene njim. Ivana Zav-
šek Švagula ima namreč podjet-
je Nagelj-Piros, ki se med dru-
gim ukvarja z likovno dejavnost-
jo ter pripravlja razstave različ-
nih ustvarjalcev. Ustanovila je
skupino Mavrična Okarina, ki jo
sestavljajo omenjeni prijatelji,
prav tako spodbuja mlade likov-
nike in glasbenike. Z desetimi
likovniki je pripravila razstavo z
motivi iz življenja Antona Mar-
tina Slomška, ki bo na ogled v
njegovi rojstni hiši na Ponikvi
(od 26. februarja).
V petek je bila prva predstavi-
tev njene pesniške zbirke ter
umetnikov Mavrične Okarine v
gradu Metlika, kjer so z njo
počastili slovenski kulturni
praznik. V domačih krajih, v
Celju ter na Ponikvi pri Grobel-
nem, jo bo predstavila marca.
Ko je tiste pesmi prvič vzela v
roke v knjižni obliki, je imela v
sebi željo, da bi drugi ne doživ-
ljali tako težke preizkušnje, da
bi jih s temi pesmimi obvarova-
la. »Vse izhaja iz srca. Zato je
tudi knjiga v obliki srca.«
I BRANE JERANKO
Ivana Zavšek Švagula
Novi prostori Fotografsicega društva Celfe
Umetniška fotografija ima v Celju že
dolgoletno tradicijo, saj celjsko foto-
grafsko društvo, ki trenutno združuje
okoli 60 članov, svoje začetke beleži že
v letu 1950. Ob letošnjem slovenskem
kulturnem prazniku so predali name-
nu nove društvene prostore.
To so naredili predsednik Fotograf-
skega društva Celje Vinko Skale, nje-
gov častni predsednik Andrej Kamen-
šek ter predsednik Fotografske zveze
Slovenije Peter Pokom ob prisotnosti
članov društva in številnih gostov. Ot-
voritev so popestrili pesnik Vlado Ska-
le ter saksafonist Jure Kopač in pianist
Igor Feketija.
Nove prostore je društvo pridobilo na
Glavnem trgu 9. Urejali so jih celo leto ob
sodelovanju in podpori številnih spon-
zorjem, še posebej pa Cestnega podjetja
Celje. Uredili in opremili so dve temnici,
studio ter pomožne prostore, ki bodo
članom omogočili razvijanje in izdelavo
črno-belih fotografij, izdelavo digitalnih
fotografij, studijsko fotografiranje, po-
stavitve priložnostnih razstav ter predva-
janje dia filmov. Novi prostori bodo
omogočili tudi izvedbo strokovnih semi-
narjev, za kar se že povezujejo tudi s
celjsko območno izpostavo Sklada RS za
ljubiteljske kulturne dejavnosti. Organi-
zirali bodo tudi fotoinstruktorski semi-
nar za vse, ki se v Sloveniji ukvarjajo z
umetniško fotografijo.
Društvo namerava v bližnji prihodnosti
dokončno opremiti prostore, nato pa z
razpisom v svoje vrste vključiti nove člane.
Jeseni bodo v Celju organizirali slovensko
državno razstavo umetniške fotografije v
črno-beli tehniki, že aprila in maja pa
nameravajo pripraviti tečaje za svoje člane.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Masa Krajnc v Cei jsicem domu
V kavarni Celjskega doma so v torek
zvečer odprli samostojno slikarsko razstavo
amaterske slikarke Maše Krajnc. Razstava,
ki obsega preko 100 slik v različnih tehnika
in slogih, bo odprta do 16. marca.
Mašo Krajnc, rojeno julija 1977 v Celju,
spremlja ljubezen do lepega in ročno izdela-
nega že od zgodnjih otroških let. Željo po
ustvarjanju je nedvomno podedovala po svo-
jem dedu oziroma pradedu, ki sta bila pionir-
ja zlatarske umetnosti, znana blizu in daleč.
Svoja doživetja, svojo ljubezen in nemir izra-
ža na platnu, papirju, lesu, kartonu, uporabi
vse, kar ji je v trenutku navdiha na razpolago.
V njenih slikah je mogoče razbrati veliko
otožnosti, zaskrbljenosti, pa tudi ljubezni in
topline. So odraz njene uporne, pa vendar
hkrati izredno čuteče duše.	B.N.
Častni povabljenec
gledališča slepih
Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh bo
na Celjskem do konca meseca štirikrat uprizo-
rilo komedijo Častni povabljenec, avtorjev
Scarniccija in Tarabusija. Predstava, ki jo je
režirala Mateja Fabjan, bo na ogled 19. februar-
ja ob 19.30 v OŠ Luče, 20. februarja ob 19. uri v
Kulturnem domu v Vitanju, 21. februarja ob 17
uri v velenjskem domu kulture in 27. februarja
ob 19. uri v Kulturnem domu na Ljubnem ob
Savinji. V igri nastopa dvanajst igralcev, osem
slepih in štirje slabovidni.	K.L.
Jubilejna razstava in
monografija
- V Savinovem likovnem salonu v Žalcu do
28. februarja gostijo jubilejno razstavo li-
kovnih dePakademskega slikarja Alojza
Zavolovška.
V petek zvečer, na slovesni otvoritvi razstave,
so ob umetnikovi 70-letnici predstavili monogra-
fijo njegovega dela in življenja. O umetniku je
govorila likovna kritičarka Marien Premšak, mo-
nografijo pa je predstavila likovna kritičarka
Milena Koren-Božiček. V kulturnem programu
je nastopil Savinjski oktet, razstavo pa je odpri
žalski župan Lojze Posedel, ki je avtorju tudi
čestital.	T TAVČAR
Gledališka delavnica
V mesecu kulture se v organizaciji Sklada RS za ljubitelj
ske dejavnosti, izpostava Mozirje, in Medobčinske zve^
kulturnih društev Zgornje Savinjske doline vrstijo številki
kulturne prireditve.
Tako bodo v soboto. 20. februarja, v Kulturnem doiH|
Gornji Grad med 10. in 16. uro pripravili gledališko delav^j
co, v kateri bodo sodelovali predstavniki kulturnih društev jj
cele Zgornje Savinjske doline. Prav tako v soboto se bo ob 15
uri v večnamenskem prostoru OŠ Lepa Njiva predstavil]
tamkajšnje kulturno društvo, ki bo premierno uprizoril,
predstavo Poročil se bom s svojo ženo. Igro bodo ponovili d^
kasneje ob 15. uri.	Uj
Ljubitel jsica Icuitura
v Savin jsici dolini
V Sloveniji je že 58 območ-
nih izpostav Sklada RS Slo-
venije za ljubiteljske kultur-
ne dejavnosti. Sedež območ-
ne izpostave za območje no-
vo ustanovljenih občin Bra-
slovče. Polzela, Prebold, Ta-
bor, Vransko in Žalec je v
Žalcu. Za vodjo izpostave je
bila s petletnim mandatom
imenovana Jožica Ocvirk.
Na tem območju, ki je bilo
doslej enotna občina Žalec,
bodo društva in posamezniki
lahko tudi v bodoče povezova-
li svoje interese v zvezah. Pri
tem bodo poskušali ohraniti
dosedanjo kakovostno raven
ljubiteljske kulture na lokalni
ravni, predvsem pa ohraniti že
dobro preverjena merila za
nagrajevanje posameznih dru-
štev oziroma njihovih sekcij.
V prejšnji enoviti občini so
društva preverjala svojo kako-
vost na različnih občinskih re-
vijah, srečanjih in tekmova-
njih, ki so bile izhodišče za
določanje višine finančnega
prispevka in odskočna deska
za regijske in republiške pri-
reditve. Sedaj so te prireditve
prestopile lokalno raven in
postale območne. Naloga
sklada je, da bo vodil organi-
ziranje in izvajanje teh prire-
ditev, pa tudi vseh prireditev s
področja mednarodnega so-
delovanja z zamejci, ki sodijo
v nacionalni program.
Med najpomembnejšimi
nalogami sklada bo skrb za
izvajanje in sodelovanje na
področju izobraževanja. Se-
veda bo pomembno tudi sofi-
nanciranje sklada pri razni:
projektih.
O sodelovanju z občinami;
je Jožica Ocvirk dejala: »Vsak\
šno sodelovanje je dobrodoŠ
lo. Seveda pa bodo projekte, V
presegajo lokalni nivo, z dolo
čenim odstotkom morale sofi
nancirati tudi občine, zato b(
potrebno povezovanje z nji
hovimi vodstvi. Seveda sm(
na naši območni izpostavi n
tem področju šele na začetku
zato sem prepričana, da b(
vsaj v prvem letu potrebni
veliko-prepričevanja in doka
zovanja. Sem pa optimistična
saj so po mojem novoizvolje
ni župani že doslej kot porab
niki kulture imeli v rokal
marsikatero odločitev in so, i
izkušenj sodeč, naklonjen
ljubiteljski kulturi.«
T. TAVČAf
Jožica Ocvirk
Sentiljski dan zborovskega petja
Na tradicionalnem srečanju pevskih zborov v Šentilju pri Velenju, ki ga je organizira''
Kulturno prosvetno društvo Franc Schreiner, je nastopilo 170 pevcev in deset pevskih skup'"
Največ pevcev je bilo iz Šentilja in ob tej priložnosti so domačinu Francu Sredenšku, ki že veČ l^J
petdeset let prepeva v zborih v svojem kraju, izročili spominsko darilo.
TEMA TEDNA
11
Bela odeja ob svečah
Nekaj več kot polmetrska snežna odeja ohromila življenje - Tudi po 5 dni brez elektrike - Nas sme res vsako sneženje presenetiti?
Močno sneženje, ki je v
noči iz torka na sredo in po-
tem še preko vse srede dodo-
l,ra ohromilo življenje po
Sloveniji, je seveda prizadelo
tudi ljudi na Celjskem, Po
podatkih, ki so jih zbrali vre-
menarji, je bil februar tako
ali pa še nekoliko bolj rado-
daren s snegom nazadnje
pred štirimi desetletji, ljudi
pa je najbolj prizadelo to, da
je obilna snežna odeja pre-
l^rila zemljo v pravzaprav ze-
lo kratkem času.
Podatki o 12-urni snežni
odeji na Celjskem so se vrteli
med pol metra in nekaj več
kot metrom debeline, vzpo-
stavljanje prevoznosti cest pa
so najbolj ovirala podrta dre-
vesa in sneženje, ki ni pone-
halo še vse do srede zvečer.
Svoje je naredil še veter, ki je
ustvarjal tudi po večmetrske
snežne žamete in tako neka-
tera odročnejša naselja odre-
zal od sveta tudi za dva ali tri
dni. Približno po toliko časa
je bilo brez elektrike tudi več
deset tisoč gospodinjstev, po-
samezna naselja so ostala
brez pitne vode, ljudje pa so v
glavvL^m razmišljali o tem,
^:ako se čimprej prebiti do
svojih služb. V sredo in pone-
kod še v četrtek je odpadel
pouk v večini šol, vrata so
ostala zaprta tudi v nekaterih
podjetjih, veliko pa je bilo
takšnih, kjer je, že ob sicerš-
nji zdesetkanosti delovnih
kolektivov zaradi prehladnih
obolenj, doma zaradi vre-
menskih razmer ostalo še do-
datno število delavcev.
So bile razmere sredi minu-
lega tedna po Sloveniji res tak-
sne, tako izredne, da bi mora-
la na teren v pomoč državlja-
nom tudi Slovenska vojska,
kot so predlagali in zahtevali
nekateri? Republiški štab Ci-
vilne zaščite je presodil, da ne,
v resornem ministrstvu in vla-
di pa o tem niso niti razprav-
ljali.
Ponekod s stroji iz
kamnoloma,
drugod z lopatami
Izkušnje preteklih let, zlasti
pa zelene zime nekaj let na-
zaj, kažejo, da smo se Sloven-
ci s snegom bogatih zim po-
šteno odvadili.
Čeprav je v vseh večjih kra-
jih organizirana zimska služ-
ba, ki deluje po utečenih de-
lovnih načrtih, nas sneg ved-
no znova preseneti. Za veli-
ko nevšečnosti, tudi povsem
nepotrebnih, pa smo krivi
ljudje sami. Tako je bilo v
sredo in četrtek na Celjskem
na cestah, ki so bile kljub
pluženju zvečine prevozne
le z zimsko opremo, opaziti
kar precej vozil, ki so po
snežni deski plesala v letnih
gumah. V mestih pa so čišče-
nje ulic in trgov ovirala par-
kirana vozila - mimogrede,
Celje še vedno »krasi« nekaj
takšnih primerkov, ki očitno
čakajo, da jim bo debelo belo
kapo stopilo pomladansko
sonce.
V Celju pravijo, da so se s
snegom - prve ocene, koliko
drago je bilo tokratno darilo
narave, presegajo 40 milijo-
nov tolarjev, in čeprav bodo
natančne številke znane šele
5. marca, je glede na 100 mili-
jonov tolarjev, kolikor je Ce-
lje stala lanska zima, to več
kot zajeten zalogaj - spopadli
skladno s planom zimske
službe, glede na debelino
snežne odeje. Ker je še vso
sredo snežilo, so si pomagali
tudi s pogodbenimi sodelav-
ci. »Želeli smo, da bi tudi
ceste, ki sicer sodijo v drugo
prioriteto zimske službe, plu-
žili in čistili tudi ponoči, ven-
dar v celoti nismo uspeli. Vsa
razpoložljiva mehanizacija in
delavci so bili na cestah prve
prioritete, naši pogodbeni so-
delavci pa nočnega dela niso
vajeni,« pojasnjuje direktor
Komunalne direkcije Ivan
Pfeifer in dodaja, da je bilo
tokrat kar precej težav tudi z
večino krajevnih cest. Njiho-
vo čiščenje so v dogovoru z
občino prevzele krajevne
skupnosti, ki imajo sklenjene
pogodbe s posameznimi izva-
jalci, zvečine domačini - za
tokratno debelino bele odeje
pa so bili njihovi plugi zveči-
ne prešibki in na pomoč so
poklicali delavce CE-KA ozi-
roma Podjetja za varstvo in
vzdrževanje cest. »Šlo je, a
počasneje, kot bi si ljudje že-
leli.«
Tako je bil denimo še v
torek zasnežen tudi pločnik
ob Čopovi ulici, v predelu
med Trubarjevo ulico in mo-
stom čez Savinjo, zaradi s ce-
stišča odrinjenega snega pa je
bilo precej težav tudi ob ne-
naseljenih predelih drugih
pomembnejših mestnih ulic
oziroma vpadnic. Drugod
spet, denimo na Maistrovi uli-
ci, so bili v snegu še v petek, a
ne zaradi tega, ker bi opera-
tivci zimske službe pozabili
nanje, pač pa zato, ker je priš-
lo do okvare mehanizacije,
rezervnih strojev pa prepro-
sto ni bilo na voljo. V Celju so
dodatno nevarnost predstav-
ljale še debele kape snega na
strehah ter ledene sveče, za
njihovo odstranitev pa so od-
govorni lastniki oziroma
upravniki stavb.
Na Konjiškem ocenjujejo,
da večje škode sneg sicer ni
povzročil, zato pa so imeli na
Vitanjskem zaradi močnega
vetra tudi po 3-metrske snež-
ne žamete. Na Konjiškem se
bojijo otoplitev, ki bi znale
zaradi namočenosti zemlje
sprožiti nove zemeljske pla-
zove, Zrečanom pa je poleg
žametov še največ težav pov-
zročalo podrto drevje. Le-te-
ga bodo najbolj ohranili v
spominu tudi krajani ob cesti
Vrh-Mišji Dol v laški občini,
kjer so 35-metrskem odseku
našteli kar 35 podrtih dreves,
za preboj skoraj 4-metrskih
snežnih žametov na cesti Ja-
goče-Doblatina pa so na po-
moč poklicali stroje iz kam-
noloma.
V Šaleški dolini je bilo v
času povečanih snežnih pa-
davin moteno delovanje si-
stema daljinskega ogrevanja
zaradi izpadov električne
energije. Na mrzlem in brez
tople vode so bili v Pohrast-
niku in Podkraju, sistem da-
ljinske oskrbe s plinom pa ni
deloval v Škalah in Hrastov-
cu. Po podatkih Komunalne-
ga podjetja Velenje so bili vsi
prebivalci na toplem v sredo
do 12. ure. Zaradi prekinje-
nih dobav električne energije
je bila manj zanesljiva tudi
oskrba s pitno vodo, vendar
je ni bilo treba nikjer posebej
dovažati, niti v Gorenje, Re-
čico, Paško vas in Veliki vrh,
kjer je bila oskrba najbolj
motena. Težave je komunal-
no podjetje odpravilo v sredo
do 16. ure. V občini Šoštanj
so bili brez elektrike najdlje
do srede zvečer v delu Topol-
šice in Lajš, v Metlečah in
Skornem.
Za zgled - poudarjamo, da
zdravim in za vihtenje lopat
sposobnim - vsem tistim, ki
so tudi ob tokratnem snegu
čakali zgolj na pomoč zimske
službe, pa še en primer iz
Laškega. Stanovalci naselja
Na Pristavi, zvečine sami na-
juglednejši Laščani, so se hi-
tro samoorganizirali in zavih-
teli lopate, ta četrt pa bi v
primeru ocenjevanja zagoto-
vo osvojila primat med najbo-
lje očiščenimi in urejenimi
predeli Laškega.
IVANA STAMEJČIČ
»Težko bi preštet, koliko ustnih opozoril smo izrekli, razdelili pa smo 50 pisnih opozoril in 10
tistih, ki se niso odzvali, prijavili sodniku za prekrške,« vodja komunalnega nadzora v Celju
Vinko Andoljšek pojasnjuje, da so za odstranitev snega in nevarnih ledenih sveč odgovorni
lastniki oziroma upravniki stavb. (Foto: SHERPA)
Elektriko vračalo 250 delavcev
Minuli teden so najhujše težave pov-
zročili izpadi elektrike, ker sta nanjo
Vezana tudi oskrba z vodo in ogrevanje.
območju Elektra Celje, ki oskrbuje z
^'ektriko celjsko regijo ter Slovenj Gra-
in Krško, so vse izpadle srednje- in
'Nizkonapetostne vode v celoti popravili
v nedeljo. Zaradi motene ali po-
vsem prekinjene oskrbe so na celjskem
""Stala mnoga podjetja, cela naselja so
"''a dolge ure brez luči, ogrevanja,
in tudi telefona.
^^ Celjskem so bila prizadeta pred-
^^^m območja na Kozjanskem, brez
^'ektrike so bili v Rogaški Slatini, Podče-
Laškem, okolici Celja, v Savinjski
Šoštanju in Velenju. Zaradi veli-
količin mokrih snežnih padavin so
trgali vodniki in rušili drogovi elek-
"^'^nih vodov, zaradi teže snega se je na
rušilo tudi drevje. Najbolj kritično
bilo v sredo, 10. februarja, ko je bilo
ik^K	okrog 900 transformator-
postaj, zaradi česar je bilo brez
^'^Ktrike 50.000 uporabnikov. Tokrat so
^^nehali obratovati tudi daljnovodi 110
kV, zato so bile občasno brez napetosti
razdelilne transformatorske postaje na
Lavi, v Trnovljah, v Šentjurju in Rogaški
Slatini.
Delavci celjskega elektra so na območ-
ju poslovne enote Celje pričeli odstranje-
vati okvare v noči na sredo in od takrat
neprekinjeno delali do nedelje. Ustavili
so se le ponoči. Kot je povedal Andrej
Černilogar, vodja službe obratovanja in
vzdrževanja v Elektru Celje, so v tem
času opravili preko 2.400 nadur, delo pri
odpravi okvar pa je bilo oteženo in včasih
tudi onemogočeno zaradi padajočega
drevja in vej ter nespluženih cest v odroč-
nejših in hribovitih območjih. Dostop do
električnih vodov je bil otežen tudi zaradi
visokega snega. K sreči je v četrtek prene-
halo snežiti, tako da so se razmere izbolj-
ševale in vedno več elektroenergetskih
naprav je bilo zopet priključenih. V pe-
tek, 12. februarja, je bilo na območju
poslovne enote Celje brez elektrike še
500 odjemalcev, do nedelje zvečer pa so
oskrbo zagotovili še zadnjim uporabni-
kov v Podčetrtku.
Andrej Černilogar je povedal, da bi bilo
okvar manj, če omrežje, ki je bilo zgraje-
no pred skoraj petdesetimi leti, ne bi bilo
tako dotrajano, in če bi bili poseki, po
katerih so speljane trase vodov, bolje
očiščeni. Elektro lahko urejuje samo tra-
se, v izrednih razmerah, kakršna je bila
minuli teden, pa zaradi nagibanja drevja
običajni poseki ne zadostujejo.
Pri odstranjevanju okvar je delalo 250
delavcev elektra. Pri čiščenju tras so jim
pomagali tudi kooperanti, v Laškem pa so
jim priskočili na pomoč še gasilci z Vrha.
Marsikje so okvare hitreje odpravili tudi
zato, ker so jih o napakah in poškodbah na
omrežju sproti obveščali mnogi uporabniki.
V Elektru Celje pravijo, da so vsa po-
pravila, ki so jih opravili v preteklih dneh,
le začasna, saj so želeli, da bi uporabniki
čim prej dobili elektriko. Obširna in te-
meljitejša dela naj bi trajala še najmanj tri
do štiri mesece. Prva ocena poškodb ka-
že, da se le-te večje kot ob snežni ujmi v
začetku leta 1996. To pomeni, da bo
škode za več kot 200 milijonov tolarjev.
JANJA INTIHAR
Železnica je
zatajila
V	sredo so se mnogi zana-
šali na železniški prevoz. Žal
so bili razočarani.
»Največ problemov je bilo
zaradi izpada elektroenerget-
skega sistema. Od tega so od-
visne različne naprave in loko-
motive,« odgovarja na pritož-
be pomočnik direktorja Slo-
venskih železnic za promet v
Ljubljani Vladimir Bezjak.
Žal je res tudi to, da zaradi
drevja, ki se je marsikje prevr-
nilo na tire, vlaki ne bi mogli
voziti niti v primeru, če bi bilo
elektrike na pretek. V Ljublja-
ni trdijo, da je njihova poseb-
na služba pred zimo vse pre-
gledala, vendar pa so se lomila
celo tako velika drevesa, da
tega niso mogli pričakovati.
V	SŽ morajo imeti natančni
plan za ravnanje v zimskih
razmerah, z mehanizacijo
opravijo preizkusne vožnje,
imajo tri razhčne stopnje mo-
bilizacije. Gre za ravnanje v
treh primerih: če zapade do 10
centimetrov snega, od 10 do
15 centimetrov ter nad 25 cen-
timetrov. Za slednje imajo
operativne štabe tako na ravni
Slovenskih železnic, pokrajin
ter za vsako železniško posta-
jo posebej.
Posebna služba mora biti
pozorna na čiščenje takoime-
novanega protipožarnega pa-
su ter pregleda progo pred
vsako zimo. Očitno so bili ti-
sti, ki so za to plačani, pred
zadnjo zimo zelo površni. V
Zasavju, na glavni progi med
Ljubljano, Celjem in Zagre-
bom, se je namreč pojavilo
podrto drevje. Prvi vlak iz Ce-
lja (številka »2206«) je prispel
v Ljubljano ob 10.13 ter je
imel štiriurno zamudo. Še
manj sreče so imeli poznejši
potniki, ki so prihajali v pre-
stolnico s šest ter sedemurno
zamudo. Popoldan se je življe-
nje na tirih začelo vračati v
normalne tirnice.
In kako so doživljali snežne
žamete tisti, ki so morali proti
Celju? Po podatkih SŽ je prvi
vlak iz mariborske smeri pri-
peljal ob 6.41, iz Rogatca ob
5.20 (pozneje so nastale ovi-
re), iz Zidanega Mosta ob
Z40, iz Imenega ob 7.40 ter iz
Velenja ob 7.35. Na tirih celj-
skega območja je bilo kar ne-
kaj ovir: na postaji Rimske
Toplice strgana vozna mreža,
na desnem tiru med Rimskimi
Toplicami in Zidanim Mostom
podrto drevje, ki je oviralo
promet tudi na progi med
Stranjem in Rogatcem.
Na progi med Celjem in Ve-
lenjem takšnih težav ni bilo,
vendar so železničarje motili
tisti, ki so plužili sneg na ce-
stah, ki potekajo čez železni-
ce. Tako so morali odstranje-
vati sneg s tirov, saj bi lahko
vlak iztiril. Največ takšnih te-
žav je bilo med Celjem in Žal-
cem, še posebej na celjskih
mestnih ulicah.
BRANE JERANKO
12
AKTUALNO
Voda ljudem
ne da spati
Na Skalni kleti v Celju ljudje pričakujejo in zahtevajo trajno poplavno varnost - Kaj bo
z objektom na desnem bregu Voglajne?
»Ljudje, ki živite drugod,
si ne morete predstavljati,
kako hudo je na Skalni kle-
ti ob vsakem malce obilnej-
šem nalivu. Vsakič nas je
strah, razmišljamo samo
še o tem, do kod bo voda
segla tokrat, brez česa vse
bomo spet ostali,« so v obu-
pu pripovedovali ljudje iz
celjske KS Aljažev hrib in
od občinskega vodstva ter
vodno-gospodarskih stro-
kovnjakov minulo sredo
zvečer zahtevali večjo po-
plavno varnost za svoje do-
move.
Skalna klet je eno tistih
poplavnih območij Celja, ki
je bilo v zadnjih osmih letih
dvakrat pod vodo, poplavlje-
no pa kar trikrat, a naselje je
v tem stoletju plavalo kar
sedemkrat. »Po poplavi no-
vembra 1990 se je začela sa-
nacija Voglajne, počasi, a
vendarle. Dela na črpalki in
dvigu brežin so bila oprav-
ljena do leta 1994, dve leti
kasneje smo že opozarjali,
da se je mulj v Voglajni moč-
no dvignil in da so tudi breži-
ne zaraščene. V tem letu smo
zaradi dviga podtalnice in
prepoznega vklopa črpalk
spet imeli zalite hiše, a po
sanacijskih delih v letu 1997
in 1998, ko smo tik pred
novembrsko poplavo za kra-
jane tudi organizirali ogled
novega črpališča, nas je voda
spet zalila,« je pripovedoval
predsednik sveta KS Aljažev
hrib Franc Kerk in občinsko
vodstvo ter vodno-gospodar-
ske strokovnjake pozval, naj
ljudem končno povedo, kaj
in v kolikšnem času se da
postoriti, da Skalna klet ne
bi več plavala ob vsakem
malce večjem nalivu.
Birokracija otežuje
pomoč
Celjski župan Bojan Šrot
je krajanom skušal pojasniti,
da sta v odpravljanje posle-
dic poplave, zlasti pa zago-
tavljanje večje poplavne var-
nost, vključeni tako občina
kot država.
»V Celju so predvideni nuj-
ni lokalni ukrepi, ki jih bo-
mo - zagotavljam, da letos -
izvedli skupaj s stroko in
državo. Predvidena je uredi-
tev obeh bregov Savinje v
Liscah, dela na Ostrožnem in
v Gajih, za Skalno klet pa
sanacija levega brega Voglaj-
ne,« je napovedal Šrot in ob-
ljubil, da bodo v primeru, če
država ne bo izpolnila svoje-
ga dela denarnih obveznosti,
v Celju pač zagotovili potre-
ben denar na račun manjših
vlaganj v drugo komunalno
infrastrukturo.
Januarja je - po zahteva-
nem tolmačenju ministrstva
za finance, kako lahko obči-
ne pomagajo poplavljencem
z odpisom plačila prometne-
ga davka - celjski župan Šrot
pooblastil Rdeči križ za iz-
dajo potrdil, da lahko v po-
plavi prizadeti občani kupu-
jejo material za obnovo svo-
jih domov brez plačila pro-
metnega davka. »Razlika
med poplavo leta 1990, ko je
potrdila že nekaj dni po ka-
tastrofi izdajala KS, in lan-
sko ujmo je v tem, da od leta
1992 velja nov zakon o pro-
metnem davku, ki v enem od
členov nejasno določa, da se
lahko za odpis plačila pro-
metnega davka pooblasti po-
sebne organizacije, ki so us-
tanovljene za odpravljanje
posledic naravnih nesreč.
Rdeči križ kot humanitarna
organizacija, smo presodili v
Celju, saj tolmačenja države
nismo dobili, je lahko takšna
organizacija,« je župan Šrot
pojasnjeval pozno pomoč ra-
zočaranim krajanom, ki pa
si s tem, seveda, ne morejo
kaj dosti pomagati. »Mate-
rial, zlasti stavbno pohištvo,
pode in drugo najnujnejše,
smo morali kupiti takoj,«
razlagajo in pripovedujejo,
da si je najbrž res težko pred-
stavljati, kako v nekaj tednih
preživeti oziroma znova za-
živeti v hišah, ki so bile po-
polnoma zalite, temperature
pa so hitro padle krepko pod
ničlo.
Kaj bo z desnim
bregom?
»Po poplavi leta 1990 se je
urejal levi breg Voglajne,
gradil nasip, čeprav se je iz-
kazalo, da prekratek - zdaj se
spet govori le o levem bregu.
Kaj pa mi, ki živimo in dela-
mo na desnem bregu Voglaj-
ne?« se je spraševal Srečko
Prašnički, ki z družino živi
v poslovno-stanovanjskem
objektu ob desnem bregu Sa-
vinje, v katerem so tudi pro-
stori KS Aljažev hrib.
Čeprav je razumljivo, da
je večja skrb namenjena le-
vemu bregu, kjer živi več
ljudi, pa od stanovalcev in
ljudi, ki delajo v lokalih na
desnem bregu, ne gre priča-
kovati, da bodo šli skozi po-
plave »v plavutkah«, kot je
bilo tudi slišati v razpravi. O
usodi objekta na Teharski
cesti bo treba v Mestni obči-
ni Celje temeljito razmisli-
ti. »Če objekta ni mogoče
zavarovati, naj v občini raz-
mislijo o odkupu in rušiti-
vi,« je bilo slišati.
Posegi V prostor Z
napakami
Krajani Skalne kleti ugo-
tavljajo, da je bilo v prete-
klih letih na območju KS Al-
jažev hrib kar nekaj posegov
v prostor, ki so poplavno var-
nost kraja še poslabšali.
Tako se pritožujejo zaradi
nasutja odpadnega gradbe-
nega materiala na zemljišče
ob Voglajni, kjer so se prej
lahko razlivale narasle vode,
preurejanje Publikumovega
nogometnega igrišča in zara-
di prekratkega nasipa ob le-
vem bregu Voglajne.
In kje je pomoč, ki naj bi jo
dobili ljudje, ki jih je poplava
prizadela? Koordinator od-
pravljanja posledic poplave v
Celju Ivan Pfeifer je ljudem
pojasnjeval, da imajo trenut-
no kar precej težav z državno
komisijo za ocenitev poplav-
ne škode, saj se višina škode,
ki so jo ocenili v Celju razliku-
je od državne ocenitve skoraj-
da za 600 milijonov tolarjev.
»Od države smo dobili natanč-
na merila za ocenitev škode
zelo pozno, zato zdaj uveljav-
ljamo svojo ocenitev, po kate-
ri je škoda zaradi naraslih vo-
da v Celju presegla 3,8 milijar-
de tolarjev, od tega je je bilo
na stanovanjskih objektih za
282 milijona tolarjev. Denar-
no pomoč dobivamo skladno
z določili interventnega zako-
na, prejeli smo 35 milijonov
tolarjev, čakamo pa še na 118
milijonov, od katerih bo 14
milijonov namenjenih kon-
kretno občanom,« pravi Pfei-
fer in dodaja, da bodo poplav-
Ijenci, sorazmerno z višino
škode in zaradi majhnega zne-
ska pomoči tudi sorazmerno s
svojim socialnim položajem,
prejeli od 30 do 150 tisoča-
kov. Pomoč pa lahko še priča-
kujejo, v Celju ocenjujejo, da
dvakrat v dveh letih.
»Ker država napovedanih
118 milijonov tolarjev še ni
nakazala, bomo v občinskem
proračunu v februarju zago-
tovili premostitveni denar,
tako da bodo ljudje v vsakem
primeru, čeprav (pre)majh-
ne zneske, dobili še ta me-
sec,« zagotavlja župan Šrot.
IVANA STAMEJČIČ
Z MOJEGA OKNA
Park pa kar čaka...
Ne vem, če si vi že upate
zatrditi, da je v zraku pom-
lad, ampak meni se zdi ča-
kanje nanjo edini pravi smi-
sel veselega pusta in zaljub-
ljenega Valentina.
Ker sta se oba dogajala ob
velikih in takrat že umazanih
kupih snega, se mi je hrepene-
nje po rožicah rdečih in po
očeh iskrečih zazdelo kar smi-
selno. Težava je bila pa v tem,
da se mi je med vožnjo ob
Savinji v glavo zapičila tista
pesmica: Sam po parku se
sprehajam... Ne, ne zato, ker
bi bila sama, niti ne zato, ker
bi se - že malce v letih - nostal-
gično v spomine ozirala, am-
pak preprosto zato, ker je bil
na moji desni dolgčas zapuš-
čenega mestnega parka, v ka-
terem še kužka, iščočega svoj
prostorček, tisti hip ni bilo
videti. Pa je bil čisto lep dan,
veste.
Hja, zakaj bi pa sploh kdo
sploh kdaj šel v m'estni park,
vas vprašam. Če hoče zelenje
in drevesa, jih lahko v lepši ali
vsaj razkošnejši obliki najde
na bližnjih hribčkih. Če hoče
sprehajalne poti, so - vsaj za-
me - tiste takoj ob Savinji
nogam ljubše in dlje trajajo.
Če hoče otroke odpeljati na
igrišče, ga v parku ne bo našel.
Če hoče drsališče, mora biti že
konec tedna, ker sicer tista reč
ne deluje... Ne, kdor ne stanu-
je v centru mesta in kdor nima
potrpežljivega psa, ki bo s svo-
jimi kakci počakal do tja, ta
nima v parku česa najti.
Edini, ki jim park lahko kaj
pomeni, so mladoletniki
skromnih žepov, ki jim zadoš-
ča malo odmaknjenosti in
kakšna klop, na kateri si lahko
izpovedujejo prve ljubezen-
ske prisege, zraven pa poizku-
šajo kaj prepovedanega. In se
imajo dobro morda tudi zato,
ker se naslednji dan najdejo
zgražanja polna usta: »Ah,
kakšna je ta mladina!« in ker
se potem najdejo še tisti, ki za
njimi pospravljajo, naslednji
potencialno kritični večer pa
patruljirajo in tako varujejo
zlagano polikanost parka, ki
si tega imena ne zasluži. Pa če
se vrtnarji še tako trudijo!
Park namreč ni vsaka ureje-
na združba premišljeno zasa-
jenih dreves, grmičkov, rožic
in tratic, pa potk med njimi in
klope in vodometov. Mestt
park, tako kot vsaka drug
mestna reč, dobi značaj šel
takrat, ko imajo ljudje v njet
kaj početi. Se na primer rola;
po za to urejenih stezah alin
betonskem poletnem nadc
mestku drsališča ali celo n
tistih noro zavitih poligonil
za pogumne; se zabavati oi
vrišču otrok na igralih, kak
šnih drugod po mestu ni; ^
fotografirati na humornih fo
tografskih kulisah, ki te odpel
Ijejo v čase celjskih knezov;s;
blazno dobro imeti s prijatel
na najetem prostoru za pikniJ
na obrobju; se brez slabe ves;,
sprehajati s pasjo mrcino ini
njo počistiti, ker so tam vret
ke in smetnjaki za iztrebke; s'
predajati zvokom nedeljske^
pomladnega koncerta; do^
veti kakšno enodnevno razstl
vo na prostem; in si izpoveda
vati ljubezen v kakšnem skriv
nem kotičku, ker je povsoi
drugod v parku veliko ljudi..
Ne le spoznavanje urejeni
in naravne krajine, tudi oddit
in razvedrilo sta bila od same
ga začetka namen urejanj,
mestnih parkov. Ampak v Ce
lju smo na to pozabili. Edini
ki se bodo spomnili te po
membne plati zelenice na on
strani Savinje, bodo spomlad
dijaki plitkih žepov in pregre
šnih želja. Mi se bomo pa zaK
zgražali. Fino, ne?
P.S.: Ste kdaj pomislili, za
kaj si ne upate stopiti tt
urejeno travico, drugod p
svetu hodijo pa ljudje v patj
ke na travo ležat? Še dobro
da je sneg. Pojdite v park ii
se v dolgčasu zapodite kri
žemkražem! Spomladi tegi
zagotovo ne boste počeli, kei
bo spodobna oblika spet p"
membnejša od radožive vs<i
bine.
Piše: PIKA KUKERL
Ranč odpira vrata
V nedeljo so na ranču
Burger na Venišah v Lačji
vasi, v bližini Nazarij, pri-
pravili dan odprtih vrat, na
katerem so predstavili delo
Konjeniškega kluba Veni-
še.
Klub, ki trenutno združuje
več kot fo članov, so ustano-
vili lani decembra. Letos na-
meravajo na Venišah v polet-
nem času pripraviti dve večji
tekmi, sicer pa se konjeniki
udeležujejo drugih tekmo-
vanj v Sloveniji in sodelujejo
na raznih prireditvah v Zgor-
nji Savinjski dolini, med
drugim so se udeležili tudi
velike pustne povorke v Mo-
zirju. Sicer bi se radi v klu-
bu, po besedah Nataše Bur-
ger, čimbolje predstavili slo-
venski javnosti in dosegli kar
največ uspehov. Poleg Bur-
gerjeve v klubu tekmujejo še
Primož Rifelj, Luka Založ-
nik, Boštjan Brinovec in Pe-
ter Puncer.
Dneva odprtih vrat se je
glede na slabe vremenske
razmere ter pustno in Valen-
tinovo nedeljo udeležilo kar
precej ljudi, ki so si ogledali
razstavljene kočije, se spre-
hodili po konjušnici, kjer jih
je med drugim pozdravil tu-
di kovač, in se s sanmi pope-
ljali po prekrasni naravi, ki
jo je na Venišah v izobilju.
Dneva odprtih vrat so se med
drugimi udeležili nazarski
župan Ivan Purnat, predstav-
nik slovenske konjeniške
zveze Aleš Kučar in seveda
predsednik Konjeniškega
kluba Veniše Franc Burger.
US, Foto: GREGOR KATIČ
Vožnja na Venišah v zimski idili.
Bojijo se poicola
Lovci se zaradi visokega snega bojijo, da bo prišlo do
ponovitve pokola srnjadi in druge divjadi, kot smo ga
doživeli pred tremi leti.
Takrat so psi, ki niso bili pod nadzorom, v podobnih
razmerah raztrgali več kot dva tisoč gozdnih živali. Savinj-
sko-kozjanska zveza lovskih družin zato opozarja lastnike
psov naj imajo zlasti v času visokega snega pse privezane
oziroma naj jih imajo pod nadzorom.
Visok sneg onemogoča divjadi normalno gibanje. Ko se
dela na snegu skorja, pes z lahkoto dohiteva divjad, ki se ji
vdira. Lovci zato v teh dneh izvajajo poostren nadzor
povsod v svojih loviščih ter opominjajo, da bodo ravnali v
skladu z zakonom.	BJ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Trgovci In gostinci
ne marajo pusta?
Turistično društvo Celje in
fjT&RC sta tudi letos pripra-
vila tradicionalno ocenjeva-
nje pustne okrasitve in
vzdušja v trgovinah in go-
stinskih lokalih v mestnem
jedru. Tako kot lani sta dve
komisiji tudi tokrat ugotav-
ljali. da pust pač ni za vse
enako zanimiv in da ga eni
ne znajo ali ne želijo izkori-
stiti za svojo promocijo in
privlačnejšo ponudbo mesta.
2 okrasitvijo, našemljenost-
jo zaposlenih in posebno po-
nudbo so se žal izkazali le
redki lokali v mestu.
Komisiji, ki sta si ogledali lo-
kale v mestnem jedru in blagov-
nico v Novi vasi, ki se je prijavi-
la k sodelovanju (skupno 32
gostinskih lokalov in 23 trgo-
vin, kjer je bilo zaslediti vsaj
kanček pustnega), sta ugotovili,
da prevladujejo tisti, v katerih
so na pust povsem pozabili.
Morda je krivo tudi nesrečno
ujemanje tega časa z Valentino-
vim, saj so bile mnoge izložbe
trgovin še vedno v znamenju
praznika zaljubljenih. So pa bi-
le te trgovine vsaj nekoliko bolj
aktualne od Telekomove na
Cankarjevi ulici, kjer še vedno
želijo vesele božične praznike
in srečno novo leto!
Ponekod so maskiranim
strankam že pri vhodu s poseb-
nimi opozorili prepovedali
vstop. Za spoznanje več domiš-
ljije so pokazali tam, kjer so v
izložbe obesili balone, maske in
nekaj pisanih trakov, drugod so
to storili še v trgovinah. Na
prste ene roke pa lahko prešte-
jemo tiste, ki so poskrbeli za
celovit pustni videz lokala in
zaposlenih. Tako kot že nekaj
let zapovrstjo so se tudi letos
posebej potrudili v Centrovi
prodajalni Rio na Prešernovi
ulici. Okrasili so trgovino in iz-
ložbe, trgovke pa so bile razi-
grane klovnese s papirnatimi
piščalkami. Njim je komisija
podelila najvišje priznanje.
Posebej pa je pohvalila cvet-
ličarno Tulpa v Prešernovi uli-
ci, kjer posebne pustne po-
nudbe sicer ne morejo imeti,
poskrbeli pa so za zanimivo
dekoracijo in za maskiranje
prodajalke, ter trgovinico Pi-
ka, v kateri je prodajal maski-
rani Zoro, izložba je bila pust-
no okrašena, pa tudi ponudbo
so obogatili z maskami.
Med gostinskimi lokali pa je
letos izstopala pivnica Stari
pisker v Savinovi ulici pri trž-
nici, ki je na pustni torek po-
stala ciganska gostilna z gola-
žem na prostem, s krofi, pico
Kasandra in razigranimi »ci-
ganskimi« točajkami. Prisluži-
la si je največ točk v vseh treh
ocenjevalnih kategorijah. Za-
nimivo je bilo tudi v pivnici in
taverni Koper, kjer so stregli
grajski sluge, ter v slaščičarni
Zvezda, kjer so pustno ponud-
bo priporočale »pikapoloni-
ce«.
Z malo domišljije in pred-
vsem z dobro voljo lahko torej
tudi trgovci in gostinci pope-
strijo pustno dogajanje v zas-
panem in letos še posebej
mrzlem mestu, kar je bil tudi
namen akcije. Nenazadnje pa
je to lahko promocija trgovin
in gostišč in sporočilo njiho-
vim strankam, da se zanje tru-
dijo ob vsaki priložnosti.
T. CVIRN
Foto: G. KATIČ
V pivnici Stari pisker je na pustni torek stregla ciganska družina, kije celo »dojenčka«
prinesla s seboj v službo.
Snega je kmalu dovolj, počitnic nikoli
Za otroke v Celju in okoliških krajih so v času zimskih šolskih počitnic pripravili veliko
prireditev, še zlasti smučarskih tečajev, v šolah pa so odpdi tudi telovadnice. Čeprav imajo na
izbiro najrazličnejše interesne dejavnosti in športne aktivnosti, je večini največ radosti prinesla
zares debela snežna odeja. Vsaj najmlajšim je bila v nepozabno zabavo. Ponujala je kepanje,
gradnjo snežakov in bivakov ter sankanje. Le še trije počitniški dnevi jih ločijo od novih šolskih
zadolžitev.	Foto: G. KATIČ
Drugačen prevoz po mestu
Motorne sani so bile v minulih zametih še edino uporabno prevozno sredstvo. Žal jih večina ne
premore, redkim srečnežem pa tokrat ni bilo treba na višje ležeče zasnežene predele, pač pa so se
lahko zapeljali kar do najbližje gostilne in bili takoj v središču pozornosti.	Foto: GK
V dveh dneh 247 prijav za izlet
Danes zaključujemo z ob-
javo kuponov za sodelovanje
na 27. izletu 100 kmečkih
žensk na morje. Z današnjim
rezervnim kuponom lahko
nadomestite samo eno man-
kajočo številko od 1 do 4.
Kupone bomo sprejemali do
srede, 24. februarja, medtem
ko bo javno žrebanje v petek,
26. februarja, ob 18. na kmeč-
kem turizmu Fatur v Slatini
pri Ponikvi (792-335). Igral bo
Štajerski objem, pokrovitelj
žrebanja pa je župan občine
Šentjur Jurij Malovh.
Do torka (16. februarja)
smo prejeli že 247 prijav
kmečkih žensk. Mnoge so ob
prijavnicah napisale tudi pi-
smo s prijetno vsebino. Doslej
sta prijavljeni dve kmečki že-
ni, ki sta rodili po devet otrok,
trenutno najstarejši kandidat-
ki pa sta rojeni v letih 1918 in
1919!
Elizabeta Belcer iz Velike
Rodne je med drugim zapisa-
la: »Kupone pošiljam od prve-
ga izleta dalje. Poskusila sem
še enkrat, čeprav nimam veli-
ko upanja. Res nimam velike
kmetije, sem pa vse življenje
trdo delala. Tudi morja še ni-
sem videla.«
Jožica Šega iz Zadobrove:
»Petnajstič pošiljam kupone!
Ne zase, ampak za mojo do-
bro taščo. Upam, da bo tokrat
več sreče, kot doslej!«
Ivanka Benčina, Zgornje
Tinjsko: »Sem kmečka žena in
vse življenje sem se ukvarjala
samo s kmetijstvom. Ni mi
bilo dano, da bi se šla kopat na
morje ali na druge izlete. Po-
skušam srečo, morda bom po-
tovala z vami.«
Barbara Sajovic z Gomil-
skega je zapisala: »Pošiljam
kupone za našo babico, katero
kličemo mama Justa. Je
skromna, tiha ženska in zelo
pridna, delavna...Vam vsem
lep pozdrav, naši babici pa
veliko sreče pri žrebanju!«
V nekaterih pismih nam
kmečke žene očitajo »nepo-
štenost« pri žrebu, zato jih
vse še enkrat vabimo na jav-
no žrebanje, da se prepričajo.
da njihove trditve niso resnič-
ne.
Po končanem objavljanju
kuponov in žrebanju bomo še
isti večer, torej v petek, v pro-
gramu Radia Celje objavili re-
portažo z vsemi izžrebanimi
kandidatkami, spisek potnic
pa bo objavljen tudi v Novem
tedniku. Zatem se bodo začele
sklepne priprave za izlet, ki bo
26. in 27. marca v Lucijo pri
Portorožu. TONE VRABL
Najmlajši, najmanjša,
najboljša
Najvišje priznanje za aranžerske dosežke Zlato buciko
je letos prejel najmlajši avtpr, Robert Potočnik. Posebna
komisija je ocenjevala idejno zasnovo, estetsko vrednost,
tehnično izvedbo in propagandni učinek Valentinovih
»zložb.
Na peti natečaj se jih je prijavilo 15, avtorji pa sami izberejo
t^rno. Zmagovalec Robert Potočnik je pripravil izložbo »Brez-
■^Pjna ljubezen«, ki je (v Kovinotehnini elektro trgovini v
Cubčevi ulici) postavljena na dokaj majhnem prostoru. »Mobi-
nam omogočajo povezovanje brez vseh meja in so zelo
l^ajhni,« je na kratko pojasnil svoj navdih. Drugo mesto je
komisija dodelila Branki Artiček za »Kdor koga pogreša« in
tretje Francu Kadilniku za »Dobro jutro, Valentina«. Tekmova-
nja sicer prirejajo v spomin na Zdravka Valentina Božičnika,
pionirja organiziranega aranžerstva na Celjskem, še nikomur
doslej pa ni uspelo dvakrat zmagati.	PRIMOŽ ŠKERL
m
NASI KRAJI IN UUDJE
Slovenski jamarji na Filipinih
v
Jamarji Črnega Galeba iz Prebolda bodo na Filipinih raziskovali mesec dni
Včeraj, v zgodnjih jutra-
njih urah, je z brniškega
letališča odpotovala na Fili-
pine II. slovenska jamarska
odprava, ki bo na Filipinih
ostala mesec dni. V odpravi
je devet članov, vodja je Tone
Vedenik, njegov pomočnik
pa Darko Naraglav. Oba sta
soustanovhelja preboldske-
ga jamarskega kluba in or-
ganizatorja vseh dosedanjih
odprav.
V odpravo so Preboldčani
povabili tudi prof. dr. Borisa
Sketa, biologa, raziskovalca in
pisca številnih znanstvenih
člankov o favni in ekologiji
Krasa. Ostali člani odprave so
Danijel Prevoršek, Edo Tavčer,
Franci Baš, Igor Ocvirk, Drago
Lamper in Jure Jambrek. Na
otoku Bohol se jim bodo pri-
družili še trije člani kluba
Boex, občasno pa tudi dr. Peter
Urick, ki živi in dela na Novi
Zelandiji, in je bil tudi član
prve odprave, leta 1995.
O tem, zakaj ponovno na Fili-
pine, nam je Darko Naraglav
povedal: »Otok Bohol na Filipi-
nih je kraško zelo zanimiv. S
številnimi jamami in brezni po-
nuja široke možnosti razisko-
vanja, ki smo jih doslej izkori-
stili samo mi. V fond svetovne-
ga jamarskega katastra smo
prispevali že 30 jam in brezen.
Delo seveda želimo nadaljevati.
Na Boholu deluje tudi razisko-
valni klub Boex, ki je prav po
naši zaslugi svoje delo usmeril
tudi na področje speleologije in
nas celo proglasil za očeta nji-
hovega kluba. Ob slovesu, mar-
ca pred štirimi leti, so izrazili
željo, da jih kmalu spet obišče-
mo in skupaj z njimi še poglob-
ljeno raziščemo kraško pod-
zemlje tega otoka.«
Bohol je eden najrevnejših,
a tudi najgosteje naseljenih
filipinskih provinc. Okolje je
ogroženo zaradi nasilnega
ravnanja z naravo, katerega
najhujša posledica je uniče-
nje gozda in stalno upadanje
vodne gladine v podzemlju.
»Naša odprava želi napraviti
načrte in opise tamkajšnjih
kraških jam, s tem pa tudi
naravnih podzemnm it;/.ei-
voarjev vode. S tem naj bi
domačinom omogočili učin-
kovitejšo rabo vodnih virov
in jih seznanili, kako do či-
stejše pitne vode. V dogovoru
z lokalnimi oblastmi bomo
usklajevali njihove in naše
želje. Poleg klasičnega jamar-
skega raziskovalnega dela pa
bo svoj pomemben prispevek
doprinesel prof. dr. Boris
Sket z raziskovanjem pod-
zemne vodne favne, ki je del-
no svetovni biospeleološki
JdVllUSlI iincuic^ pra-.. pr, njegO-
vi zaslugi,« je pojasnil namen
odprave Darko Naraglav.
T. TAVČAR
Člani odprave na pripravah (brez prof. dr. Borisa Sketa).
Po ribniku dom
člani Ribiške družine
Šempeter, ki združuje 442
članov in članic ter 41 mla-
dincev, so bili v preteklem
letu zelo delavni. Dokončali
so nov ribnik pri svojem do-
mu v Presarjih in uredili
park ob njem, okrog ribnika
pa so uredili stezo za lažji
dostop do vode.
Kot sta na sobotnem obč-
nem zboru povedala predsed-
nik RD Šempeter Zdenko Mak
in gospodar Drago Vrečar, pa
niso uspeli pri načrtovani do-
graditvi doma, ker niso mogli
urediti dokumentacije, pa tu-
di denarja ni bilo dovolj.
Za izlove so lani porabili
1.150 ur, vložili so za 6,3 mili-
jona tolarjev rib, med kateri-
mi je bilo največ krapov, po-
točnih postrvi, šarenk in kle-
nov. Pri športnem ribolovu so
ulovili največ podusti, potoč-
nih postrvi, klenov, mren in
krapov.
Precej pozornosti namenja-
jo tudi kontroli, vendar ugo-
tavljajo, da so člani ribiške
družine disciplinirani. Dobro
dela tudi tekmovalna komisi-
ja, ki je organizirala vrsto tek-
movanj. Uspelo pa jim je usta-
noviti tudi pionirsko tekmo-
valno ekipo.
Letos nameravajo dograditi
dom, vendar v cenejši varianti
kot je bila prvotna. Želijo tudi
uspešno sodelovanje z ustano-
vami, zadolženimi za urejanje
vodotokov, predvsem pa bi ra-
di, da bi na Savinji sanirali
jezove.
T TAVČAR
Predsednik RD Šempeter
Zdenko Mak.
Zaživel mladinski kulturni
center
V Slovenskih Konjicah je Klub študentov Dravinjske
doline prejšnji teden odprl mladinski kulturni center.
Center ima svoje prostore na dveh lokacijah: na Celjski cesti
16 in na Žički ulici 4a. Prostori na Celjski cesti so namenjeni
kulturnim večerom in drugim podobnim prireditvam, na Žički
ulici pa bodo organizatorji pripravljali ob petkih prave »ročk
žure«, ob sobotah pa »špile v živo«. Na otvoritvi so poslušali
recital pesniških del članov kluba, v petek je bila v prostorih na
Žički ulici gledališka predstava Mavričnega gledališča, zatem
pa še koncert kitarista Primoža Grašiča. V soboto se je na »špilu«
predstavila skupina Lucky Cupids.	I.K.
Jožefov sejem v Petrovčah
Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna
služba Žalec pripravljata tudi letos Jožefov sejem, ki bo 19.
marca v Petrovčah že enajstič.
Vedno več ljudi želi sodelovati na sejmu, pa tudi obiskoval-
cev je vsako leto več - lani jih je bilo okrog pet tisoč. Prav zato
organizatorji želijo, da se udeleženci čimprej prijavijo. V
Savinjski dolini in okolici je veliko mojstrov, spretnih roko-
delcev in odličnih kmečkih gospodinj in gospodarjev, od
koder prihajajo izdelki vrhunske kvalitete. To so predvsem
izdelki domače obrti ter kmečki proizvodi, kot so salame,
kruh, vino, suho sadje in podobno. Prav je, da vse to
predstavijo in dajo na pokušinjo in oceno na Jožefovem
sejmu. : ^	T. TAVČAR
Hortilcultura in turizem
Po šestletnem predahu so
lani na Polzeli vnovič obudi-
li organizirano hortikultur-
no in turistično dejavnost.
Hortikulturno-turistično
društvo so po novih predpi-
sih registrirali in pričeli z
delom. Člani društva so se v
soboto zbrali na svojem obč-
nem zboru. O delu in načrtih
je govoril predsednik Rudi
Jazbec.
Društvo je lani v krajevni
skupnosti pripravilo očišče-
valno akcijo, predavanje Slav-
ka Zgonca o balkonskih rastli-
nah in strokovno ekskurzijo.
Od Turistične zveze Spodnje
Savinjske doline so prejeli
priznanje za tretje mesto po
urejenosti. V letošnjem pro-
gramu imajo dvoje predavanj,
zasadili bodo manjkajoče
drevje v parku pred kulturnim
domom, izpeljali akcijo oce-
njevanja okolja, razstavo cvet-
ja, domačih pogrinjkov, čistil-
no akcijo, se povezali s šolo v
okviru eko programa, dali bo-
do pobudo občinskemu svetu
za izdelavo tabel Dobrodošli v
občini Polzela, pripravili sil-
vestrovanje na prostem in po-
dobno.	T. TAVČAR
DESKANJE
PO SPLETU
S ciljem ali brez
Dokler nas med deska-
njem po spletu še vodi želja
po znanju, si velja pogledati,
kako so na Internetu pred-
stavljene knjižnice. Toda
kako? Najlažje bi bilo imeti
kakšen seznam vseh svetov-
nih knjižnic, v katerem bi
lahko izbirali med tisočimi
knjižnic po vsem svetu. Ali
kaj takega sploh obstaja? Se-
veda obstaja - ste morda
^pluh puliliolili, (Ja jje?
ČP t«0;, <;pznama ne bi bilo
naspktu, bi p .nicr.tno De-
skanje po spletu zaceiu
vsem drugače, to že drži,
vendar pa gre takšne sezna-
me v medmrežju pričakova-
ti, saj je internet izšel iz aka-
demskega okolja, ki bi bil
brez knjižnic kot juha brez
rezancev. Knjižničnih sezna-
mov je več, eden izmed bolj-
ših pa je Libvveb (http://sun-
site.berkeley.edu/Libweb/),
ki združuje preko 2.700
spletnih naslovov knjižnic iz
70 dežel. Aha, prav imate, o
tem so nekoč sanjali učenja-
ki, danes pa je dostopno
vsem. No, skoraj vsem in
skoraj vse, kajti dostopi do
določenih delov so omejeni,
toda kljub vsemu lahko na
tem naslovu začnete potova-
nje, ki bo trajalo ure in ure,
tudi če ne boste iskali nič
posebnega. Edini pogoj je, da
tudi sicer v knjižnici radi ma-
lo pobrskate naokoli.
Seznam je urejen geograf-
sko, tako da lahko v evrop-
skem, točneje v južnozahd-
no-balkanskem delu najde-
mo tudi Narodno in univer-
zitetno knjižnico v Ljublja-
ni (www.nuk.uni-lj.si/). Po
domoljubno naravnanem
obisku te institucije sem jo
mahnil še do slovitega Har-
varda (www.harvard.edu/
museums/), kjer so povezave
do knjižnic in muzejev dor
miselno postavljene na isto
stran, tako da nam pri izbiri
med enimi in drugimi ni tre-
ba skakati iz strani na stran.
Brez posebnega cilja sem se
odločil za podrobnejši sez-
nam, ki harvardske knjižnice
razvršča po vsebini. Od tare
sem skočil do nekaterili.
knjižnic in ugotovil, da je
večina strani namenjena
predvsem predstavitvi delo-
vanja knjižnic in iskanja
knjižnih naslovov, veliko do-
kumentov pa je tudi v elek-
tronski obliki. Nekomu z
bolj določenim ciljem od
mojega bi obisk teh stran
omogočil obilo zanimivega
vami ha' lli^JPsIe^ pred poveza-'
kar nekaj. Deskar se VMft
skrbno urejenem labirintu
počuti kot Rdeča kapica, ki v
iskanju za lepšimi, barvitej-
šimi rožicami tava globje in
globje v gozd, dokler se po-
polnoma ne izgubi. Toda
Rdeča kapica ni imela gumba
»Nazaj«, kar pa je že spet
druga zgodba.
Nasploh je naključno iska-
nje sila zabaven konjiček, ki
včasih prinese kakšno zani-
mivo lokacijo, včasih pa je
popolnoma nekoristen. No,
na Libvveb sem imel občutek,
kot da bi vsakič zadel v pol-
no. Bolj kot same knjižnice
so namreč zanimive poveza-
ve, ki jih te knjižnice ponuja-
jo. Tako sem v koprnenju po
žlahtni umetnosti naletel na
World Wide Arts Resources
(www.wwar.com), sila zani-
miv direktorij, ki pokriva vsa
področja v moderni umetno-
sti od leta 1995. Nato pa sem
za konec iz čistega firbca po-
kukal še v Anglia Libraries
(www.anglia.ac.uk/fes/lij
brary/home.htm), od kodei|
me je odneslo na Native VVel',
(www.nativeweb.org), kjef
se nahaja obsežna baza pO'
datkov o ameriških Indijan-
cih, Majih in ostalih avtohto;
nih ljudstvih vsega sveta. Sai
pravim, včasih je deskanje
brez cilja še bolj zanimivo.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom-S^
Bolezni rastlin
Hortikulturno društvo Celje je za letos pripravilo zani-
miv program predavanj, demonstracij in izletov.
Na njih bodo sodelovali znani strokovnjaki s področja
hortikulture, letos prvič tudi iz tujine. Prvo predavanje bo že
danes, v četrtek, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma ^
Celju. O spoznavanju bolezni in škodljivcev na rastUnah bo
predaval ing. Slavko Zgonc iz Ljubljane.	AB
AKTUALNO
Šoštanj leta 2020 -
mesto ali jama?
Dilema o spremembi meje pridobivalnega območja Premogovnika Velenje odpira vizijo težkih odločitev
Lignita, ki v šoštanjski
termoelektrarni izgoreva
dan in noč, da lahko v števil-
nih slovenskih domovih
sveti luč, je v Šaleški dolini
na voljo še približno 240 mi-
lijonov ton. V Jami Velenje
je na zalogi še kakšnih 180
milijonov ton premoga, v Ja-
mi Šoštanj pa blizu 60 mili-
jonov ton. Do leta 2020 bi
zadoščalo izkopavanje pre-
moga iz Jame Velenje, po
tem letu pa bi za izkopava-
nje enake količine premoga
morali načeti zaloge v Jami
Šoštanj. Kaj se obeta 800 let
staremu mestu?
V	interesu občine in prebi-
valcev Šoštanja je dokončna
izločitev Jame Šoštanj iz pri-
dobivalnega območja premo-
govnika. Za vselej bi radi nare-
dili križ čez 59 milijonov ton
šoštanjskih zalog črnega zlata.
Če bi država soglašala s spre-
membo meje pridobivalnega
/prostora Premogovnika Vele-
nje, ki se nanaša na izločitev
Jame Šoštanj, bi se odpoveda-
la bogastvu »posebnega druž-
benega pomena«. So takšna
pričakovanja količkaj realna?
V	pasti premoga
v Občini Šoštanj so lani
sprejeli osnutek predloga o
dolgoročnem prostorskem
planu in med drugim predla-
gali, naj bi severozahodni del
Šoštanja, celotne Metleče, del
Topolšice in Florjana ter del
Lajš izločili iz prostora izko-
pavanja. »Izločitev Jame Šo-
štanj je za našo občino nuj-
na,« je poudaril šoštanjski žu-
pan dr. Bogdan Menih, »saj
se občina lahko razvija samo
v smeri območja, kjer ležijo
zaloge premoga. Če tega pro-
stora ne pridobimo, ne vidi-
mo nobene razvojne perspek-
tive. Skrajni čas je že, da z
državo dosežemo dogovor o
spremembi meje. Trenutno je
ta prostor rezerviran za izko-
pavanje in z njim ni mogoče
gospodariti.«
»Na tem prostoru ne gradi-
mo, ljudje ne obnavljajo svo-
jih gospodarskih in stanovanj-
skih objektov. V občino Šo-
štanj nihče ne vlaga svojega
l^apitala, tudi domačini ne, saj
obstaja nevarnost, da se kapi-
talski vložek v prihodnosti po-
topi,« je dejala predsednica
Odbora za popravo krivic v
občini Šoštanj mag. Cvetka
Tinauer in pristavila, da bodo
Zahtevali javno razpravo o tej
problematiki in sprejemanje
stališč na referendumu.
Včeraj popoldne je šoštanj-
ski občinski svet obravnaval
J^nenje direkcije za rudna
bogastva, že v začetku meseca
je Urad RS za prostorsko
Pjaniranje organiziral v Šošta-
l^lu sestanek med predstavni-
ški ministrstva za gospodarstvo
in šoštanjske občine, ki pa ni
ponudil končnih usmeritev.
Največja ovira je, so ob tej
priložnosti poudarili tudi
predstavniki Premogovnika
Velenje, da Slovenija nima iz-
delanega dolgoročnega ener-
getskega programa. »Direkcija
RS za rudna bogastva navaja,
da se država nikoli ne bo po-
vsem odpovedala surovinam
posebnega družbenega pome-
na,« je povedal župan Menih.
Vse degradirane površine,
ki so nastale v Šaleški dolini
kot posledica izkopavanja
premoga v preteklih 120 le-
tih rudarjenja, merijo več
kot 585 hektarjev, od tega je
na območju mestne občine
Velenje več kot 422 hektar-
jev (rekultiviranih 219 hek-
tarjev) in na območju obči-
ne Šoštanj več kot 162 hek-
tarjev (rekultiviranih je 96
hektarjev). Celotno območje
pridobivanja premoga v ob-
čini Šoštanj meri približno
720 hektarjev, od tega so
približno dve tretjini ob-
močja predlagali za izloči-
tev.
Uskladiti bi morali interese
države, lokalne skupnosti in
energetskega gospodarstva.
Direktor Direkcije RS za
rudna bogastva dr. Boris Sa-
lobir je poudaril, da lahko o
dokončni izločitvi Jame Šo-
štanj sklepa samo vlada. V
primeru moratorija, ki je ena
izmed možnosti, bi bilo ob-
močje izločeno začasno in ru-
darjenje bi se lahko po izteku
določenega obdobja nada-
ljevalo.
Prezrto mesto
Šoštanj je pretresel prvi
hujši rušilni vpliv izkopava-
nja premoga leta 1975, ko je
bila porušena družmirska
farna cerkev sv. Mihaela.
Zaradi posledic rudarjenja
je bilo do danes v občini
Šoštanj porušenih 100 indi-
vidualnih stanovanjskih ob-
jektov, 24 kmetij, 5 stano-
vanjskih blokov, kulturni
dom... Samo v Družmirju,
vasi, ki je slovela po najro-
dovitnejši zemlji daleč nao-
koli, je bilo porušenih 48
stanovanjskih hiš in 12 kme-
tij, v Gaberkah 15 stanovanj-
skih objektov in 9 kmetij.
Nastalo je Družmirsko jeze-
ro, ki obsega površino 45
hektarjev in je globoko več
kot 60 metrov.
Premogovnik je skrbel za
pravočasne odkupe nepremič-
nin, zagotavljanje nadomest-
nih stavbnih in kmetijskih
zemljišč, rušenje objektov in
nadomestno gradnjo. O popla-
čilu povzročene škode so se
dogovarjali z vsakim oškodo-
vancem posebej. Največji
problem se pojavlja pri reše-
vanju kmečkih gospodarstev,
saj je nadomestnih zemljišč,
primernih za kmetijsko obde-
lavo, iz leta v leto manj. Raz-
položljivi prostor se krči. Ideja
o preseljevanju kmetov v hri-
bovite predele kajpak ni nale-
tela na plodna tla. Če bi pre-
mog odkopavali, kot je načrto-
vano, bi bilo leta 2020 Druž-
mirsko jezero skoraj trikrat
večje, saj bi se povečalo na
približno 122 hektarjev povr-
šin.
Kakšne bi bile predvidene
posledice morebitnega odko-
pavanja premoga po letu
2020? Občino Šoštanj bi še
bolj omejevalo pomanjkanje
prostora. Z rudarjenjem bi na
novo prizadeli 311 hektarjev
kmetijskih in gozdnih povr-
šin, od katerih bi po opravlje-
ni rekultivaciji kmetijstvu vr-
nili 213 hektarjev, medtem ko
bi preostalih 98 hektarjev zali-
la voda. Porušiti in obenem
nadomestiti bi bilo potrebno
198 individualnih stanovanj-
skih hiš, 21 kmečkih gospo-
darstev in 32 stanovanjskih
objektov z 247 stanovanji. Iz
občine bi bilo treba izseliti ali
preseliti v nadomestne zazi-
dalne okoliše 1820 prebival-
cev: 210 iz Topolšice, 340 iz
Metleč in 1270 iz mesta Šo-
štanj. Stroški rudarskih škod
bi samo za Jamo Šoštanj zna-
šali 260 milijonov nemških
mark. Podatki, ki jih navaja-
mo, izvirajo iz gradiva Premo-
govnika Velenje, pripravljene-
ga za okroglo mizo septembra
1997.
Znani računi
v Premogovniku Velenje
porabijo vsako leto za od-
pravljanje posledic rudarje-
nja več kot 6 milijonov mark,
kar znese približno 2 odstot-
ka v strukturi cene premoga.
V začetni fazi odkopavanja
nekega območja porabijo več-
ji del denarja za odkupe, odš-
kodnine in nadomestne grad-
nje, v kasnejši fazi pa za
stroške sanacije in rekultiva-
cije.
Termoelektrarna Šoštanj in
premogovnik sta že konec leta
1997 poslala snovalcem na-
cionalnega energetskega pro-
grama pomembni pobudi, ki
pogojujeta strateške odločitve
v razvoju energetskega gospo-
darstva. V prvi opozarjajo, da
bi bilo odkopavanje premoga
v Jami Šoštanj povezano z ve-
likimi stroški rudarskih škod
ali z visokimi proizvodnimi
stroški zaradi zapolnjevanja
odkopanih prostorov. »V pre-
mogovniku bi morali že danes
vedeti, kaj bo z Jamo Šoštanj,
saj bi se v primeru odkopava-
nja morali pravočasno lotiti
odkupov. Sprotno pokrivanje
stroškov rudarskih škod bi na-
mreč povzročilo previsoko ce-
no pridobivanja premoga in s
tem nerentabilno proizvodnjo
električne energije,« je dejal
Marjan Tamše, svetovalec di-
rektorja v Premogovniku Vele-
nje. Opozoril je, da bi morah
dolgoročni nacionalni ener-
getski program čimprej spre-
jeti.
Kaj bi se zgodilo, če Jama
Šoštanj ne bo odprta? Na ta
primer se nanašajo ugotovi-
tve iz druge pobude. V pre-
mogovniku vsako leto izkop-
ljejo približno 4 milijone ton
premoga. Po letu 2023 - če ne
bi načeli zalog v Jami Šoštanj
- bo proizvodnja lignita zna-
šala 2,5 milijona ton na leto,
kar bo na leto zadostovalo za
proizvodnjo približno 2.500
gigavatnih ur električne ener-
gije, vse do leta 2060. Takšna
proizvodnja električne ener-
gije bo možna le, če bodo
pravočasno zgrajeni nado-
mestni termoenergetski ob-
jekti. Za porabo razpoložlji-
vih količin premoga bo po-
trebno po letu 2015 namesto
bloka IV izdelati šibkejši blok
VI z močjo 200 megavatov in
po prenehanju delovanja pe-
tega bloka še blok Vil z enako
močjo.
Odločitev o izločitvi ali
ohranitvi Jame Šoštanj bo
usodna na najmanj treh nivo-
jih: pomembno bo vplivala na
nacionalno energetsko politi-
ko, razvoj Šoštanja in delo
velenjskega premogovnika.
Na življenje po letu 2020 mo-
ramo misliti danes bolj kot
včeraj, ta teden bolj kot prejš-
nji.
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Prebivalci vasi Družmirje, ki je danes ni več, so bili nekdaj prepričani, da imajo najboljšo
zemljo, ki jim daje najbolj bel kmečki kruh v dolini.
16
PUST
Pust v zimski pravljici
Sobota in nedelja sta minili v znamenju dveh praznikov, pustne šeme so podajale roke zaljubljencem, edini, ki jim
tokratno podvajanje praznikov ni bilo po godu, pa so bili gostinci, saj jim ni preostalo drugega, kot da so Valentinove plese
združili z rajanjem maškar. In veselje za vse tiste, ki jih v posteljo ni položil prehlad, se je nadaljevalo še v ponedeljek in
torek, vse do včerajšnjega žalostnega pokopa pusta. Pepelnična sreda je pač dan, ko se morajo pustne norčije posloviti, enim
za dolgo, drugim spet za kratko leto.
Še dobro, da pustne norčije na celjski Prešernovi zganjajo samo enkrat letno, sicer bi se sodni mlini vrteli še počasneje, je bilo
v torek slišati pritožbe iz hiše pravice v neposredni bližini celjskega pustnega prireditvenega prostora. Dopoldanskega rajanja
za otroke pa seje kljub mrazu in počitnicam udeležilo veliko maškar. (Foto: GK)
Prve norčije za celjsko mladež, 68 mladim šemam so si
pridružile le 4 odrasle, so se začele v soboto s 6. Brezovo
metlo v organizaciji Šole za plesno vzgojo, klasični balet in
sodobni ples Harlekin, ki se ji je letos pridružila tudi celjska
območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne de-
javnosti. Po besedah plesne pedagoginje Ane Vovk Pezdir je
bilo med plešočimi šemami največ zanimanja za zlate
diplome, saj so jih podelili
kar 22, sledile so črno-bele
diplome za 19 nastopajočih}
12 jih je prejelo vijoličaste,
10 srebrne in 5 letošnjo no-
vost, pisane diplome.
(Foto: GK)
»Kokoš, ki nese zlata jajca - ja, ta bi nam za polnjenje občinskega proračuna res prav prišla,«
je ob podeljevanju tretje nagrade Celjskega pusta za skupinske šeme zavzdihnil mestni župan
Bojan Šrot. (Foto: GK)
»Ja, gradbinca Pilih betona,
kaj sta Celju pripeljala v šaj-
trgi?« je bila radovedna kar
nevalska coprnica, že nekaj
trenutkov kasneje pa sta
maškari iz Vojnika in Nove
Cerkve iz Celja odnesli na-
grado za najaktualnejšo ma-
sko. Mimogrede, mestu sta
pripeljala temeljni kamen za
javno stranišče, ki ga Celje ■
nima. (Foto: GK)
Vinogradniki iz Šentjurja so s Celjskega pusta odnesli prvo rmgrado za ruijizvirnejšo skupin-
sko masko. (Foto: GK)
Krofi, baloni in bonboni - drobne pozornosti za male maškare, na posnetku copmic, ki so
vsakdanjem življenju prijazne vrtčevske vzgojiteljice. (Foto: GK)

Viking, prvonagmjeni v kategoriji posamičnih mask, in euro, ki je prejel posebno nagrado
^rije Celjskega pusta, sta v mestu ob Savinji združila daljno preteklost in obdobje, ki prihaja,
mgrajenca, ki sta prihajala iz Velenja in Šentjurja, pa sta celjskemu rajanju nadela pridih
regijskega sodelovanja. (Foto: GK)
M dimniki šoštanjske termoelektrarne so plesali kurenti. Tudi v sosednjem Velenju je pustni
mrneval oživel po petletnem zatišju in med drugim ponudil na ogled raketo, s katero naj bi
prvi Velenjčan poletel v novo tisočletje. (Foto: GK)
Mozirski pustnaki so v trenutku, ko so postali gospodarji v mozirski občini, uvedli carino, »da
ne bodejo občani drugih gmajnšn neovirano na šiht hodili«. Ker v vse bolj okrnjeni občini ni
več podjetij in s tem tudi pustnaki nimajo sponzorjev, bodo preprosto od vseh zaposlenih z
upravne enote, policije, agencije za plačilni promet in občine, ki nimajo mozirskih trških
pravic, pobirali posebne carinske dajatve. (Foto: US)
Pust Mozirski je prevzel ob-
last, »pošlihtal« probleme v
gospodarstvu ter ukinil opo-
zicijske stranke, da ne »bo-
dejo še v nadalje sranje de-
lale«. Imenoval je družbo z
omejeno zavezo za izgrad-
njo novih kopelc, postavil
carinsko stanico na Celi-
nah, samevajoče občinske
hiše siromašnim Pustna-
kom za hiralnico zrihtal,
zgradil ločki most na oblju-
bah..., skratka rešil vse
probleme. Na karnevalu so
Mozirje sprejeli v združenje
Evropskih karnevalskih
mest, kar je Pust Mozirski
»z tozadevnimi tablami ino
obeležji vidno obeležil, vr-
lim Pustnakom mojim pa iz
proračuna dovolj cekinov
namenil, da bodejo tudi do-
ma tako gor vzeti kakor v
krutem ino tujem svetu«.
(Foto: SHERPA)
kožica mask in firbcev na graščinskem dvorišču in še prej po mestnih ulicah je zadosten dokaz o tem, kako so v Laškem
^Srešali pravi pustni karneval. Nekoč so ga že imeli, s harmonikarjem na čelu in s šemo z metlo na koncu povorke, pa je
^^^fn vse skupaj zamrlo. Na pobudo laške godbe na pihala in turističnega društva, kije vse skupaj organiziralo, seje letos po
^^tu spet sprehodilo več kot 500 mask. Prišli sta godčevski skupini Pit mi daj in Šinter džez band, godbeniki na pihala iz
^^tine in Laškega z mažoretkami, pa avto leta 1998, jezni krajani iz Rimskih Toplic, bil je celo obisk iz Vatikana. In seveda
klovni, domine, note, palčki... (Foto: GK)
Jl-^.-lS. februar 1999
Varpoljski pust, ki je ponovno gostoval na Rečici ob Savinji, je
pred strogo sodišče z interpelacijo postavil trškega policaja, ki
se ga je lani na Lenartovem sejmu preveč nacedil in se lotil
ovac pri Pecneku. Najbolj pa je zažgal stroj za izdelovanje
viagre, s čimer sta povezana tudi legenda o krepostnejših
dedcih in krajevni simbol pranger. (Foto: JM)

18
POROKE
Slavje ob diamantni obletnici
Jožefa in Konrad Jančic iz Blatnega Vrha pri Jurkloštru sta že četrtič stopila pred matičarja
Slavje ob 65 - letnici poroke so Jančičevi
pripravili kar v domači hiši, ki sta jo zakon-
ca pred mnogimi leti kupila in si tako ustva-
rila dom in družino.
Jožefa in Konrad Jančič občutka zadovoljs-
tva in sreče ob slavju v krogu domačih nista
mogla skriti. 4. februarja, na dan obletnice, so
ju obiskaU in jima voščili gostje iz Upravne
enote Laško, iz občine in domače krajevne
skupnosti Jurklošter. Ob prisrčnem programu
mladih glasbenikov Damjana Pečnika na fraj-
tonarici in Marjance Ocvirk na sintesizerju sta
si slavljenca segla v roke in zaplesala.
Jožefa in Konrad sta otroštvo preživljala v
krajih nad Rimskimi Toplicami, v družinah s
po devetimi otroki. Konrad si je moral kruh
služiti že kot mlad fantič pri svoji teti. Vajen je
bil vsakega dela. Po poroki sta se, z veliko
voljo in željo ustvariti si svoj lastni dom,
odločila za precej zahteven in tvegan nakup
zapuščene domačije na Blatnem Vrhu z dobri-
mi šestimi hektarji zemlje. Klena volja in težko
delo sta jo ohranila. Seveda bi brez službe
težko shajala, zato je Konrad s ponosom odha-
jal na delo v takratno tovarno lesnih izdelkov
Falter v Jurkloštru in kasneje, ko so tovarno po
neumnem zapravili, delo nadaljeval na Gozd-
nem gospodarstvu, Jožefa pa se je gnala za
delom doma in z otroki.
V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Od
njih živijo danes še Zofka, Justi in Marija. Vsi so
si ustvarili družine, Marija pa je ostala doma.
Slavljenka Jožefa je razlagala, kako ji je ugledni
gospod svetoval, naj ne da vseh otrok v šolo.
saj potem ne bosta imela nikogar doma. Marija
ju je ubogala in sedaj složno živijo skupaj.
Prejšnjo soboto se je pri njih zbralo vseh 32
sorodnikov, med njimi tudi deset vnukov in
enajst pravnukov, in v prijetnem družinskem
vzdušju so proslavili njun jubilej.
Konrad je ob našem obisku potarnal nad
časom, ki beži. »Čutim, kot da je preteklo le
nekaj ur najinega življenja.« Kljub letom, Jož
fa jih ima 84, Konrad pa 92, smo ob slove
ugotavljali, kako prijetna sogovornika sta
bili navdušeni nad njuno voljo in ljubeznijo!
dela in življenja. Oba še vedno po svo|
močeh pomagata kolikor, lahko.	I
n(
VLADO MAR(3i
Ob topli peči slavljencev v družbi župana občine Laško Jožeta Rajha, matičarjev Upravi
enote Laško Pavla Bukovca in Edija Gračnerja, predsednika KS Jurklošter Konrada Hladm
predsednice Krajevne organizacije RK Jurklošter Alenke Kandolf in glasbenikov Damjanait
Marjance iz Kulturnega društva.
Želela je moža z biciklom
Zlatoporočenca Sivka imata avto, ki ju popelje blizu in daleč
Nekoč sta bila Tilika in
Janez Sivka soseda, zdaj ži-
vita pol stoletja v skupnem
gospodinjstvu. Med njima je
sedem let razlike, zato sta se
dobro spoznala šele, ko se je
Janez vrnil z ruske fronte
ter z »dosluženja« v jugoslo-
vanski vojski.
Ko smo obiskali zakonca iz
Hruševca pri Šentjurju, ki sta
januarja praznovala zlato po-
roko, smo najprej obudili spo-
min na njegovo medvojno trp-
ljenje. Po prisilni mobilizaciji
so ga poslali v nemški unifor-
mi ha fronto v bližino Stalin-
grada. Bilo je po končani hudi
bitki, med umikanjem. Kako
je bilo na fronti? Imel je srečo v
nesreči, da je bil večkrat ra-
njen ter zato v vojaški bolni-
šnici. Vojaški dopusti so mu
reševali življenje, vendar ni
smel v domači kraj. Pustili so
ga le do avstrijskega Gradca,
saj so bili v okolici Šentjurja
partizani. Njegova bodoča ne-
vesta je bila ob koncu vojne
stara komaj 15 let.
Na njuni zlati poroki je bilo
blizu 60 ljudi, na prvi poroki
veliko manj. Bilo so hudi časi,
malo denarja. Takrat ni bilo
štirih muzikantov, tako kot
na zlatem slavju. K prvi poro-
ki so se peljah s konji, nakar
so morali zaradi poledice do
šentjurske cerkve pešačiti.
Tudi prva leta po poroki so
bila huda. Leta 1953, ko sta
začela urejati sedanji dom, so
morali čez poletje zaradi
gradnje spati kar na krmi.
Pravita, da jima je danda-
našnji najlepše, saj uživata sa-
dove polstoletnega skupnega
ustvarjanja. Ko sta se poroči-
la, je bila tam, kjer je danes
njun prostorni dom, le manj-
ša, s slamo krita hiška, ki se je
je držal hlev. Danes imata
vsak svojo pokojnino, dobro
se razumeta in oba sinova sta
do njiju zelo dobra.
Zlatoporočenka je več kot
35 let delala v bližnji lesni
tovarni Bohor, zlatoporoče-
nec 5 let pri šentjurskem čev-
ljarju ter nato 32 let v štorski
železarni. Takrat ni bilo težav
z iskanjem delovnega mesta,
danes je drugače. V zadnjih
letih je njun sin ostal brez
službe po skoraj treh deset-
letjih dela ter je čakal na dru-
go delovno mesto leto dni.
Živita s sinom Janijem ter
rada obiščeta sina Milana, ki
živi v Velenju. Vnukinja Nata-
lija je že poročena, mlajša
Urška zaključuje srednjo me-
dicinsko šolo. Za čudovito
zlatoporočno slavje ima naj-
več zaslug njuna snaha Dani-
ca, nista pozabila omeniti.
Zlatoporočenka je bila tako
dobre volje, da ni zamudila
niti enega samega plesa.
Približno tri desetletja je
voznica, zato odhajata z mo-
žem na pot z lastnim avtomo-
bilom. Rada obiščeta tudi se-
stro v Trbovljah ter sestrične
v Rogaški Slatini. Novo Re-
naultovo petko ji je pred tre-
mi leti podaril za njen osebni
praznik dobri mož. Sicer pa
menita, da se je za razumeva-
nje v družini nujno držati
preizkušenega recepta: za-
konca ne smeta biti nikoli sit-
na oba naenkrat.
Tako je njuno skupno življe-
nje lepo. Tilika in Janez Sivka
si pozimi odpočijeta, spomladi
pa kupita po tri prašiče, ki jih
čez leto zredita. Rada delata
na domači ohišnici, saj jima
zdravje razmeroma dobro
služi. Le eno jo moti v njunem
koncu Hruševca. To sta zau-
pala domačemu županu, ki ju
je poročil. »Ko sem se prvič
poročila sem si želela, da bi
imel mož bicikl. Imel ga je.
Zdaj si najbolj želim, da bi po
tolikih letih imeli asfalt še v
tem koncu Hruševca,« je bila
odkrita zlatoporočenka.
BRANEJERANKO
Z velikega družinskega slavja. Zlatoporočenca Sivka
pravita, da jima je danes najlepše.
Jesen v sreči in miru
Franc Sušnik, župan obči-
ne Vransko in župnik Lojze
Gajšek sta opravila civilni in
cerkveni obred zlate poroke,
s katerima sta potrdila 50 let
trajajočo zakonsko zvezo Ja-
neza in Justine Jerman iz
Zahomca pri Vranskem.
V gostišču Filač - Slovan
Vransko, kjer je bila zlatopo-
ročna ohcet, se je zbralo več
kot osemdeset svatov, vsa
pozornost pa je bila seveda
namenjena zlatoporočence-
ma. Kot je ob takih priložno-
stih skorajda neizogibno, ni
šlo brez obujanja spominov.
Slavljenca sta se spominjala
otroštva, ki sta ga preživela v
Ločici pri Vranskem. Janez je
svoja šolska leta preživel na
Vranskem, Justina pa v Tabo-
ru. Po končani osnovni šoli
sta oba pomagala pri kmeč-
kih opravilih na domačih
kmetijah. Potem pa sta se
njuni poti razšh. Janez, ki je
še zelo mlad izgubil starše, je
bil leta 1942 mobiliziran v
nemško vojsko, potem pa ga
je kot vojaka pot vodila preko
Poljske, Češke, Madžarske,
Bolgarije in Jugoslavije. Kljub
težkim časom se je srečno
vrnil domov, kjer je kmetija
težko čakala pridnih rok.
Prevzel je kmetijo Javorško-
vih v Zahomcah. Gorska hri-
bovska kmetija je zahtevala
mnogo dela, toda veselje in
volja ohraniti kmetijo sta Jf
neza spodbudila, da jo je tu '
posodobil.
Na skupno življenjsko
sta se Janez in Jusdna podajr
31. januarja 1949 na Gomf;
skem. V zakonu se jima |
rodilo pet otrok - Ivo, JustiM
Milena, Jožica in Rado, kis^J
sedaj vsi preskrbljeni in imaf
svoje družine ter razen najii^
lajšega Rada, ki je prevz ^
kmetijo, živijo drugje. ZlaiL
poročenca sta skrb za kme! |
jo preložila na mlajša rami I
na. Sedaj uživata sadove svi
jega dela, se veselita svoj
otrok, desetih vnukov in dw ^
pravnukov, ki ju z veselj«|
obiskujejo. T. TAVČ/
Zlatoporočenca Jerman med zdravico.
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Ijenih osemindvajset
potomcev
pjncevi iz Zagrada so imeli veliko praznovanje. Njihova mama, babica in prababica
je dopolnila devetdeset let življenja
gtari dobri gostilni Pri
^celjnu v Zagradu je bilo
^tek zvečer veliko slavje,
ralo se je vseh šest Krajn-
^h otrok, ki so počastili
lilej svoje matere Anice
Dvanajstega februar-
e namreč Anica dopolnila
desetletij svojega živ-
ija. To je bila priložnost
obuditev neštetih spomi-
iz življenja te številne
jjske družine iz Zagrada.
J^Smkrat je rodila Anica
ajnc: najprej Rudija, potem
ija, sledili sta hčerki Dora in
mana, pa spet dva sinova -
ojčka Vilibald in Marjan,
t zadnji pa je na svet prive-
1 Silvo. Sedmero srečnih do-
dl<ov v družini, ki sta jo
snovala Anica in njen mož
idolf, potem pa tisti nesreč-
dan, ko sta izgubila sina,
ivetindvajset let starega Edi-
, Vzela jima ga je prometna
;steča. Leta 1972 je Anici
da bolezen vzela še skrbne-
in ljubečega moža, njeni
od pa so si ustvarili druži-
orau blizu materine hiše.
jic	..	'
Ostrožnem. nai^^tarejši pa v
. bamote in osamlje-
sti Anica Krajnc zato ne
zna, vedno jo kdo obišče, se
hipec ustavi pri njej ali se z
I pogovarja preko ograje na
nem dvorišču. Lepo je, če ti
bližnji sosed sin ali hčerka.
(je so tisti časi...
^nica Krajnc se je rodila 12.
fuarja v Kopru. Njena ma-
je bila Vojničanka, oče Dra-
ijčan, finančni delavec v
koprski carini. Po očetovi upo-
kojitvi se je družina preselila v
Trnovlje pri Celju, Rudi in Ani-
ca, takrat že zakonski par, pa
sta, po nekaj letih bivanja v
Trnovljah, kupila v Zagradu
večjo krpo zemlje in na njej
zgradila hišo. Vanjo sta se vse-
lila s tremi otroki, po letu 1934
pa je Anica zibala še štirikrat.
Svojega Rudija je Anica spoz-
nala leta 1929, v času ko sta se
oba učila plesnih korakov v ple-
sni šoli v Gaberju. Oba sta rada
plesala, med plesom pa se naj-
raje vžge iskrica simpatije in
ljubezni. Po plesnih vajah je
ona odšla_domov v Trnovlje, on
koder ji je poslal tudi prvo lju-
bezensko pismo. Čez slabo leto
dni je bila poroka in potem
rojstvo prvega otroka, sina Ru-
dija. Če se še spominja poročne-
ga dne, smo vprašali jubilantko.
»Seveda se spominjam. Civilna
je bila na magistratu v Celju,
cerkvena pri Svetem Danijelu.
Nosila sem dolgo belo obleko,
na glavi venček, čez obraz pa
>šlajer<. On je bil v črni obleki, z
metuljčkom okrog vratu. Oh,
kje so že tisti časi...«
Bili so časi pomanjkanja in
splošne revščine, ko sta Rudi
in Anica gradila hišo v Zagra-
du in vzgajala ter šolala otro-
ke. »To so bila leta pred, med
in po vojni, ko je vsega pri-
manjkovalo in ko si moral biti
sila iznajdljiv, če si hotel pre-
živeti. Mož Rudi, zaposlen kot
strojnik na železnici, je bil ze-
lo delaven, predvsem pa iznaj-
dljiv in praktičen. Vsega se je
lotil, od zidarskih del in elek-
trične ter vodovodne napelja-
ve do polaganja tal in še mar-
sičesa. Jaz sem šivala in pletla
za sedem otrok, jim šivala šol-
ske torbice, šivala pa sem tudi
za druge in s tem zaslužila
kakšen dinar. Moji otroci si
bili lepo oblečeni, punčki sta
bili vedno v oblekcah z vo-
lančki in s pentljami na gla-
vah, fante sem najraje oblekla
v mornarska oblačila. Upora-
bila sem vse, kar se je dalo
porabiti, na primer v vojni str-
gano padalsko platno in svi-
lo,« je o tem obdobju svojega
življenja pripovedovala Anica
Krajnc, ki so ji v spominu osta-
la tudi družinska potovanja v
letih po vojni, počitnice na
luuijur i^ieii v iinoe. Ampak
vedno z vlakom, prevozi z že-
leznico so bili za »železničar-
sko« družino Krajnc zastonj.
Potovanja po
železni cesti
Ko so bili vsi otroci pri kruhu,
sta si zakonca Krajnc malce od-
dahnila, na zemlji, ki sta jo
nekoč kupila, pa so si svoje hiše
postavili štirje od sedmih otrok,
ostala dva sta se na novo ugnez-
dila malo dlje. Rodili so se prvi
vnuki in prišlo je nesrečno leto
1972, ko je Anica ovdovela.
Praznino, ki je nastala z izgubo
moža, so ji lajšali otroci, pa
kasneje vnuki in pravnuki. Da-
nes ima enajst vnukov in prav
toliko pravnukov.
Redko srečaš človeka, ki je
pri devetdesetih še tako čil in
bister, kot je Anica Krajnc. Še
pred tremi leti je na veliko
kolesarila in potovala po sve-
tu. Do celjske železniške po-
staje se je pripeljala s kole-
som, nato sedla na vlak in se z
železničarsko »režijsko karto«
peljala na oglede evropskih
mest. Ob povratku je spet sed-
la na kolo in se vrnila na svoj
dom v Zagrad. Vitalnost si
ohranja z vsakodnevno telo-
vadbo, um pa s prebiranje,
knjig in časnikov, med drugim
je že več kot dvajset let naroč-
nica Novega tednika, to je še
posebej poudarila. O dogaja-
nju doma in po svetu je na
tekočem, z zanimanjem
spremlja dnevno politiko. Si-
cer pa ji dan krajšajo razna
hišna opravila, pa z vrtom in
rožami ima veselje, zvečer pa
ponavadi sede pred televizij-
ski sprejemnik. Vprašali smo
jo še o načrtih. »Nič posebne-
ga si na želim, samo da bi mi
zdravje še naprej služilo. Nič
bi ne bilo narobe, če bi učaka-
la sto let, če bo še kakšno leto
čez, se pa tudi ne bom sekira-
la,« je dejala iskrivo in prista-
vila: »Rada živim in rada bi še
dolgo živela.«
MARJELA AGREŽ
V SPOMIN
Tone Turnielc
Umrl je tovariš Tone Turn-
šek. Gospod Tone Turnšek.
Dva različna naziva, ki pa
sta bila nekdanjemu konjiš-
kemu županu enakovredno
pisana na kožo. Ker je bil
odličen tovariš svojim gasil-
cem, borcem in sodelavcem
na različnih zahtevnih de-
lovnih mestih. Ker je bil ved-
no in povsod gospod od glave
do pet. Po svojem obnašanju,
govorjenju in odnosu do lju-
di.
Resda se je po upokojitvi
umaknil v svoj domači krog,
k svoji ženi in koščku zemlje,
ki jo je z velikim veseljem
obdeloval. Kmečke korenine
pač ostanejo človeku celo živ-
ljenje. Ponosen na dobro leti-
no jo je z veseljem delil s
prijatelji in znanci, ti pa so se
pri njem radi oglasili na čaši-
co klepeta, morda po nas-
vet. .. Umaknil se je lahko le
iz javnega življenja.
Vsi, ki smo ga spoznali na
njegovi življenjski poti, smo
prejšnji teden delili bolečino
z njegovimi najbližjimi, ki so
ga pospremili na zadnji poti.
Njegova delovna pot pa je
v Slovenskih Konjicah pusti-
la neizbrisno sled. »Z zgled-
nim odnosom do sočloveka
in dela je kot pomemben jav-
ni funkcionar deloval že v
Krajevnem ljudskem odbo-
ru, nato je od leta 1955 do
leta 1969 služboval kot šef
davčne uprave Slovenske Ko-
njice in od leta 1969 do 1980
kot direktor podružnice SDK
v Slovenskih Konjicah. Od
leta 1980 do 1986 je oprav-
ljal naloge predsednika
Skupščine občine Slovenske
Konjice,« so v nekaj stavkih
povzeli njegove najpomem-
bnejše delovne prelomnice v
Občini Slovenske Konjice. V
njih pa se skrivajo ure in ure
trdega dela, pogovorov, na-
črtovanj, tudi prenekateri ki-
lometer vaških cest... Le kdo
bi vse vedel, le kdo bi lahko
vse naštel. A vsi skupaj bi
zbrali za dobro knjigo njego-
vih del. Po njih se ga bomo
spominjali.
MILENA B. POKLIČ
PLANINSKI KOTIČEK
Lašici planinci na
občni zbor!
Planinsko društvo Laško
bo imelo to nedeljo ob 10. uri
občni zbor svojih članov, ki
bo v planinskem domu na
Šmohorju.
Po kulturnem programu bo
vodstvo društva poročalo o
enoletni dejavnosti in planu
dela v letošnjem letu. Med po-
ročevalci bodo tudi predstav-
niki Mladinskega odseka Klin-
ček, ki že dobro leto uspešno
deluje v okviru društva.
Društvo poleg planinskih
akcij in izletov izvaja tudi vr-
sto drugih najog na področju
gospodarjenja, saj ima na
Šmohorju dobro obiskano in
priljubljeno planinsko posto-
janko, ki je odprta vse dni v
letu, razen ob četrtkih.
Lani je PD Laško štelo 399
članov, od minulega leta ga
uspešno vodi Panika Wiege-
le, letos pa bodo praznovali že
77 let delovanja. Pred 70 leti je
bila prvič postavljena koča na
Šmohorju in pred 57 leti nov
planinski dom, ki je zatočišče
mnogim planincem in drugim
obiskovalcem še danes.
10. marca ob 18. uri, vabijo
vse planince tudi v Kulturni
center na predavanje dr. Nika
Boriča o zdravstvenih napot-
kih za planince in v nedeljo,
14. marca^ na 15. marčevski
pohod na Šmohor.
Februarja še na
dva pohoda
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi februarja še na
dva pohoda.
27.	februarja bo spominski
pohod Franca Štrusa. Odhod
bo ob 6.23 z železniške posta-
je v Celju, na postaji pa se
zberite vsaj ob 6.15.
28.	februarja pa bo pohod
od Kranjske Gore do Vošce.
Odhod bo ob 6. uri s poseb-
nim avtobusom s parkirišča
na Glaziji.
Podrobnejše informacije
dobite po telefonu 452-927.
MOJCA MAROT
Pust v vrtcu in na razstavi
Muzeju novejše zgodovine v Celju je do konca tedna na ogled razstava otroških pustnih
J m drugih izdelkov na temo pusta. Pripravil jo je Vrtec Tončke Čečeve Celje pod
ovom Tralala, hopsasa, pustne smo šeme.
3 razstava je le vrh ledene gore nekega procesa, ki se je začel že mnogo pred njo in se bo za
ai iztekel in je svojevrstna predstavitev vzgojnega dela. V izdelkih se odraža razumevanje
^ga sveta in posebnosti vzgojnega vplivanja na otroka v določenem vrtcu.Na razstavi lahko
kako so v okviru pustne teme vsi otroci razvijali prstne spretnosti, iskali lastne poti pri
3n)u tehničnih problemov, se pogovarjali o svojih zamislih, izmenjali vtise ob maskah, se
^nali o navadah ob pustu v okolici Celja in na Slovenskem... Postavitev razstave si je
^'la Nada Mlinarevič s sodelavci Veroniko Raček, Marino Kačič, Radom Zvonarjem in
° Vodopivec.	BETKA VRBOVŠEK, Foto: MIRKO RISTIČ
z otvoritve razstave Tralala, hopsasa, pustne smo šeme.
Sneg poliodnilcov ni odvrnil
Pohoda po obronkih Šmartnega v Rožni dolini, ki ga je v nedeljo organizirala Planinska sekcija
Šuiartno, se je udeležilo 22 pohodnikov. Pot običajno traja dobre tri ure in ni zahtevna, kar pa ni
veljalo za nedeljsko korakanje v debelem celcu. Na domačiji Dominika Hribrška, pri Žnidarjevih
po domače, so pohodnikom postregli z vročim čajem in šilcem domačega. Gospodinjo Lojzko so
vzeli kar v naročje in pokazali, da imajo še dovolj moči za nadaljevanje pohoda po poteh kurirjev
in vezistov.	aLBIN APOTEKAR
20
ŠPORT
V Žalcu padajo veliki
Potem ko so suverene Kri-
movke žalskim rokometaši-
cam v nedavni prijateljski
tekmi morale priznati pre-
moč, je Juteks tokrat vknji-
žil še prvi prvenstveni uspeh
proti Robit Olimpiji, Pri moš-
kih pa je bilo razburljivo le v
Velenju.
Zmage v duelu ekip, ki sta
letos doživele na las podobno
evropsko usodo, se je trener
Bogosav Perič po tihem na-
dejal: »Lepo bi bilo, če danes
ne bi izgubili« je razmišljal
pred prvim sodniškim žviž-
gom. Njegov kolega Pavel
Cumakov je morda slutil po-
raz, saj je v Žalec dopotoval
brez Martonove, Dolgunove,
Legatove in Vinčičeve. »Ju-
teks ima močno zasedbo, ki
se lahko enakovredno vklju-
čuje v boj za vrh. Veseli me,
da je tako,« si Čumakov ni
drznil napovedovati izida.
Pomembna utež na tehtnici
zmage je nova okrepitev Žal-
čank 30-letna Rusinja Svetla-
na Vydrina, ki so jo skupaj z
Valentino Kostiukovo, ki je
nekoč že igrala v Žalcu, anga-
žirali za 4 mesece. Peričeve
varovanke so z njunim priho-
dom pridobile na fizični mo-
či. Vydrini se sicer pozna
daljša odsotnost iz igrišč. V
silovitem začetku je Olimpiji-
ni vratarki Oksani Ploschyn-
skaji mimogrede nasula 5 go-
lov, nato pa se ob čuvajki
Verbinčevi ni več znašla. Nje-
ne naloge so bile omejene le
še na izvajanje sedemme-
trovk in asistiranje do krožne
napadalke Kostiukove, kar ji
večina zameri. Najvišjo pred-
nost (17:10) so gostje po za-
slugi Nataše Mežek (14 go-
lov) stopile (25:24), dokaj
hroma leva stran žalskega na-
pada (Dolarjeva in Urankerje-
va) pa se je prav ob koncu
ojunačila, čeprav je Perič s
klopi lahko le še hropel, a še
utegnil zmagovalno dvigniti
roke. Uspeh »rumenih dre-
sov« so dopolnile Velenjčan-
ke s presenetljivo zmago nad
konkurentkami iz Pirana. Po
premoru (izbrana vrsta se bo
danes in v soboto pomerila s
Portugalsko) bo v Velenju še
derbi obeh ekip z našega ob-
močja, pravi obračun pa bo
čez mesec dni, ko bo na Ga-
Ijevici razvidno, v kolikšni
meri so pri Juteksu sposobni
kljubovati najboljši slovenski
ekipi v zadnjih letih Krimu
Electi. Prav ti ekipi bosta nas-
protnici še v polfinalu pokala
RS, ki bo konec maja (priredi-
telj še ni znan).
V taboru Celja Pivovarne
Laško se ubadajo s prehladi
(trener Hasanefendič in Ma-
naskov, Stefanovič in Puc sta
že nared) in pripravami na
tekmo sezone. Pot jih je zdaj
zanesla na obalo, kjer name-
ravajo ob portoroških lepotah
še izpiliti formo in kar najbolj
pripravljeni pričakati kata-
lonski superteam. Morda so
se v smislu simulacije te tek-
me in razmer - kar trener
Hasanefendič rad počne - z
zadnjim prvenstvenim nas-
protnikom Andorjem dogo-
vorili, da slednji zaigrajo v
majicah, na moč podobnim
tistim, ki jih nosijo pri Barce-
loni. Kdo ve! Sicer pa gredo
vstopnice za prvo tekmo v
Golovu za med.
Merjenje moči dveh celj-
skih trenerjev Toneta Tislja
in Miša Toplaka je pripadlo
strategu na začasnem delu v
Trebnjem. Pokalne neprijet-
nosti z Gorenjem so zdaj del-
no pozabljene, toda Velenj-
čani bodo v tem tekmovanju
kot kaže znova prišli do
Evrope (finale bo 25.4.), saj
jim je žreb stopničko nižje
namenil Prule 67, medtem
ko se bo Toplak v prvenstvu
že ta vikend moral ubadati z
vselej neprijetnim Preven-
tom (zanj bo v prihodnji se-
zoni po 15 letih spet zaigral
Tettey Banfro) pod taktirko
nekdanjega soigralca Slavka
Iveziča v bržčas odločilni
tekmi za 2. mesto. Radeča-
nom na Kodeljevem nav-
kljub silno razpoloženemu
Privšku (7 golov) ni uspelo
zrušiti Slovana.
■ PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Zmagi Klavžarja in Kalšica
Na celjskem drsališču v Mestnem parku, ki so ga po
ujmi vendarle uspeli usposobiti, so se najboljši slovenski
umetnostni drsalci potegovali za Pokal Slovenije.
Ta je ekipno pripadel DK Stanko Bloudek (člani), pri
mladincih in pionirjih pa Olimpiji (Celjani so obakrat zasedh
4. mesto). Med domačimi drsalci sta zmagi prispevala Rok
Klavžar (ml. dečki) in Urban Kalšek (st. dečki). 2. in 3.
mesto sta pri ml. deklicah prispevali Nastja Uspenski in
Maja Kezič, solidno pa so nastopili še Anja Bratec (4. mesto
mladinke), Eva Jenšterle (5. st. deklice), Tjaša Kroflič (9. st.
dekl.) in Daša Grm (6. ml. dekl.).	PŠ
Vasiceva
podaljšala
pogodbo
Ena najboljših košarkaric,
ki trenutno igrajo v Sloveni-
ji, Olivera Vasič (30,194), je
v torek z ŽKK Ingrad Celje
podpisala novo pogodbo do
30. aprila prihodnje leto. V
klubu so sicer že pričeli se-
stavljati ekipo za naslednjo
sezono, konec tega tekmo-
valnega obdobja pa se po-
godbe iztečejo še Metki
Obrovnik, Jeri Grobelnik in
Simoni Jurše.	PŠ
Štirje naslovi v Velenje
Mladinsko in kadetsko plavalno prvenstvo Slov^^
Ljubljani je med klubi celjske regije največ uspeha t)
slo VelenjČanom.
Med kadetinjami je Pandži uspelo zmagati na 50 ^
(27,75) in 200 delfin (2:28,14), v najdaljši disciplini s,
pridružil Vrhnjak (16:41,26), ženska štafeta Velenja pa
4x200 prosto postavila še kadetski državni rekord, l^j
znaša 9:11,20. Najvidnejši dosežek plavalcev Marinesa
tuna je z 2. mestom na 200 delfin zabeležil Nejc Zupan,
je bil na polovico krajši progi, četrti.
Ljubljana: Peter Tkalec (D.
Poženel) je z zračno pištolo
(575 krogov) zmagal na četrtem
preglednem tekmovanju s stan-
dardnim zračnim orožjem. Cve-
to Ljubič 575 (Slov Konjice) je
bil drugi, Simon Veternik 563
(Mrož Velenje) pa peti. Pri čla-
nicah je Sabina Suljič 360
(Mrož) zasedla 4. mesto.
Rečica pri Laškem: V 2.
krogu občinske lige v strelja-
nju s serijsko zračno puško je
nastopilo 7 ekip. Vrstni red -
ekipno: 1. SD D. Poženel 1065,
2. SD T. Bostič Zidani Most
1061, 3. SD G. Pavlič Sedraž
1025. Posamezno: 1. Uroš Taš-
kar (D. Poženel) 272, 2. An-
drej Zalokar (G. Pavlič) 270, 3.
Simon Matek (T. Bostič) 269.
Mislinja: David Adamič
(SSK Velenje) je na DP smu-
čarjev skakalcev v nordijski
kombinaciji mladincev do 20
let osvojil bronasto medaljo.
Planica: Najboljši domači
smučarji skakalci so se pred
odhodom na večja mednarod-
na tekmovanja potegovali za
državne naslove na 120 metr-
ski Bloudkovi vehkanli
lando Kaligaro (SSK vl
je zasedel četrto mestoi
gal pa je Primož Peterka!
Ravne na Koroškem;;
nard Vajdič (SD Unior(|
je zmagovalec FIS slaloi
je štel tudi za mladinsko
pokal Podravke. V vel(
mu je med mladinci K(
na 3. mestu (v FIS 4).
Postojna: V 1. krogu p ^
skega DP v kegljanju za:L
lajše selekcije sta pri tri
deklicah povedli celjski!!
Ijavki Rada Savič (421 hI
pred svojo sestrico dvl'
Nado (409). Pri starejši?
klicah vodi Celjanka Jasr'
jič (419).	P
Celje: V nadaljevanjudf
nega kegljaškega prvens ^
ženski in moški ligi stafi
celjska predstavnika zm#
CP Celje je s 7:1 premrl
postojnski Proteus LlV()il
boljša posameznika Sfo5
962 in Peperko 940), Miif
pa je ugnal Postojnsko /ai
8:0 (Šeško 449, Petak 44l
Ratajc 430).
Kapelan pred soigralci
Nogometaši Publikuma so
se konec tedna udeležili
mednarodnega turnirja Ko-
per 99, kjer so po porazu v
finalu s HIT Gorico z (0:1)
zasedli 2. mesto.
v finalni tpkmi io hil
bivši Celjan Novica Nikčevič,
ki je dosegel edini zadetek,
strelec pa je bil tudi dan prej,
ko so Goričani odpravili švi-
carski Luzern. Publikum je pr-
vi dan turnirja naletel na do-
mačine. Tekmeca sta se v red-
nem delu razšla brez zadet-
kov, po streljanju ll-metrovk
pa so bili uspešnejši gostje.
Celjski kapetan Amel Mujči-
novič je bil izbran za najbolj-
šega vratarja turnirja, zaskrb-
ljujoče pa je, da okrepljen celj-
ski napad ponovno ni bil učin-
kovit - na dveh tekmah se
nasprotnikovi mreži nista za-
tresli.
Trener Nikola Ilievski je
včeraj moštvo vnovič popeljal
na obalo. Celjani se bodo do
saj v Celju in' okolici zaradi
nedavnih obilnih snežnih pa-
davin enostavno ni mogoče
najti ustrezne površine za ne-
moteno delo.
T.L.
NA KRATKO
Predsavnik FIBE zadovoljen
Med 15. in 25. julijem bo v Laškem, na Polezli in v Celju evropsko kadetsko košarkarko
prvenstvo. V predtekmovalni skupini bo na Polzeli nastopila tudi domača izbrana vrsta.
Predstavnik FIBE Ljubomir Kotljeba si je v spremstvu generalnega sekretarja KZS Iztoka
Remsa, generalnega sekretarja prvenstva Franca Ramšaka, poslovnega sekretarja Aleša Anta-
uerja in člana organizacijskega odbora Branka TUrnška ogledal vsa prizorišča. Kotljeba je bil z
objekti zadovoljen in je organizatorjem zaželel, da bi tekmovanje pripravili in izvedli kar
najbolje.	TONE TAVČAR
Najboljši med častniki
v rekreacijsko turističnem centru Golte nad Mozirjem so minulo soboto pripra^^
državno prvenstvo častnikov in podčastnikov Slovenije.
Tekmovalci so se pomerili v smuku in streljanju, v prijetnem vremenu pa se je na sm^J
Lahovnica zbralo rekordnih 150 tekmovalcev oziroma kar 50 ekip iz Slovenije in ^ 1
Stuttgarta. Organizatorja, Združenje slovenskih častnikov in podčastnikov ter Smučarski.
Velenje, sta v sodelovanju z RTC Golte pripravila elitno tekmovanje, zmagala pa je 11. batej
zveze Vrhnika. Po tekmi je zbranim spregovoril Milan Butara, predsednik združenja častni^j;
podčastnikov, ki je poudaril, da so tovrstna srečanja pomembna tudi zaradi druženja, sooj.
nja in urjenja v streljanju. Blaž Golob, vodja kabineta v ministrstvu za obrambo, je 'J
prepričanjem, da je složnost slovenskega vojaškega častniškega kadra na primerni ravn^
dokazuje tudi druženje, kakršno je bilo na Golteh.	J-
Zmagovalne ekipe na stopničkah.
ŠPORT
21
Kladivarju več kot
pol zlatih medalj
Nov rekord Urbano Acmona - Bo Sergej Rozman drugi »osemmetraš«? -
»Desi« dva naslova.
r Ljubljani je bilo dvoran-
I člansko državno pr-
istvo v šprinterskih disci-
jah (60 m in 60 m z ovira-
I ter skokih. Od 12 mož-
I zlatih medalj so jih atleti
atletinje iz Celja osvojili
• 7, Srebrno in bronasto
dodala še Sergej Rozman
koku v daljavo in Matjaž
,lar v teku na 60 m z
rami.
rvenstvo je bilo najkako-
tnejše, odkar slovenski at-
tekmujejo tudi v dvora-
1. Urban Acman je z izvrst-
1 tekom in rezuhatom 6,75
ekel nov državni rekord,
norme za svetovno prvens-
vMibashiju na Japonskem
je zmanjkalo 5 stotink,
bil pa se je med 30 najhi-
ših v tej sezoni. »Dosegel
1 izvrsten čas za počasno
)ljansko stezo. V nasled-
1 mitingih bom poizkušal
;ed še normo za svetovno
mstvo,« je Šmihelan dejal
po teku. Enako misli tudi
imetnik pete letošnje daljave
Gregor Cankar, ki je celjski
dvoboj proti Sergej u Rozma-
nu odločil v razmerju
810:794. »Na prihodnjih šti-
rih mednarodnih mitingih v
Madridu, Stockholmu, Egen-
tu in Lievenu želim doseči
normo. Imam dober občutek,
da lahko skočim tudi nov dvo-
ranski rekord Slovenije.«
Preostali moški medalji sta
osvojila Alen Topolovčan
(15,99 m) v troskoku in Jurij
Rovan z maksimalno možno
višino v zastareli in neprimer-
ni ljubljanski dvorani - 530
cm. S kakšnim centimetrom
več bi se znašel že na podstreš-
ju.^
Čalasanova in Valantova sta
dodali tri odličja. Desanka Ča-
lasan preseneča z letošnjimi
dosežki. Tokrat je prepričljivo
slavila v skoku v daljavo (630
cm), pri višini pa izkoristila
napako AK Gorica, ki je poza-
bila pravočasno prijaviti Brito
Bilač ter si s 174 cm priskakala
svoj drugi naslov. Anja Valant
je svoj uspeh in zmago v tro-
skoku takole ocenila: «Vesela
sem, da sem potrdila zadnji
rezultat in le za centimeter
zaostala za rekordom. Bolj kot
rezultat me zadovoljuje dejs-
tvo, da imam vse več veljavnih
skokov in nekaj rezerve pri
odskoku, saj vselej ne naletim
točno na odrivno desko in tako
izgubim tudi do 20 cm.«
V petek bo naslednji medna-
rodni miting v Celju, v Kopru
pa se bodo v nedeljo pomerili
za zimsko prvenstvo Slovenije
v metih.
JOŽE KUZMA, PŠ
Foto: GREGOR KATIČ
Nov celjski adut Sergej Roz-
man namerava kmalu »pole-
teti« čez 8 metrov.
Tudi Kune in Dončič
elektor slovenske košar-
ske reprezentance se je z
Istvom Uniona Olimpije
[overil, da igralcev iz
t državnega prvaka ne
klical na kvalifikacijski
rezentančni tekmi z Bel-
> (24.2.) in Bolgarijo
2.).
asi so si nastop na Evrop-
tn prvenstvu že davno za-
cvili, zato tekmi za nas ne
ta toliko pomembni, Ljub-
čani pa se žehjo kar najbo-
pripraviti za nadaljevanje
opske lige (edini reprezen-
: državnih prvakov bo Pri-
mož Brezec). Tako so se na
seznamu tistih, ki se bodo
Bolgarom skušali oddolžiti za
edini poraz v kvalifikacijah,
znašli kar štirje košarkarji Pi-
vovarne Laško: Sani Bečiro-
vič, Ervin Dragšič, Saša Don-
čič in Aleš Kune in trojica iz
Savinjskih Hopsov: Goran Ja-
godnik, Primož Kobale in Ra-
do Trifunovič. Med drugimi
jim bosta družbo delala še
nekdanja soigralca Matjaž To-
vornik (Pošta MB Branik) in
Waher Jeklin, ki letos nastopa
za ekipo Elana To ran.
P ŠKERL
ŠPORTNI KOLEDAR
PETtlC19.2.
ArieHka
^'je: Mednarodni miting
Rokomet
i^^L, 15. krog - Dobova:
Dobova-Celje Pivovarna
JO. Radeče: Radeče-lzola,
Krško-Gorenje.
KošaHca
Kolinska, od 1. do 6.
del, 3. krog-Laško:
J^^rna Laško-Loka kava
^ SKL, 19. krog - Ljub-
llirija-Kemoplast
Slovenske Konji-
^3nex-Gradbinec Radov-
Zagorje: Zagorje-Ro-
^^ras (obe ob 19), Hrast-
nik: GD Hrastnik-Elektra
(20)
2.SKL vzhod, 18. krog -
Maribor: ŽKK Maribor-Celje
(17).
l.SKL (Ž) od 1. do 6. mesta,
11. del, 7. krog - Laško: Ingrad
Celje-SKB Ježica ml.
Odbojka
.l.DOL, 15. krog - Novo me-
sto: Krka-Šoštanj Topolšica.
2.D0L, 17. krog - Šempeter:
SIP Šempeter-IGM Hoče.
2.DOL (Ž), 17. krog - Ljub-
ljana: Frupi ŠOU K2 Sport-
Zgornja Savinjska, Šempeter:
B&L Utrip Šempeter-Asics Ta-
bor, Šoštanj: Kajuh Šoštanj-
Benedikt.
TOREIC23.Z
Rokomet
l.DRL, 16. krog - Celje: Ce-
lje Pivovarna Laško-Trebnje.
Slovenski par
ubranil naslov
Teniška dvorana zdraviliš-
ča v Rogaški Slatini je bila
minuli teden prizorišče že
tretjega profesionalnega te-
niškega turnirja Edina Open
99. Igralke iz 16 držav, ki so
na svetovni WTA lestvici med
130. in 500. mestom, so se
preko kvalifikacij in glavne-
ga turnirja borile za nagradni
sklad 25 tisoč dolarjev, ki so
ga zagotovili Kolinska Ljub-
ljana, Občina Rogaška Slati-
na in Challenge Ljubljana -
organizator vseh profesio-
nalnih turnirjev pri nas.
Edina Open 99 je spet prine-
sel uspeh domači dvojici Kata-
rina Srebotnik-Tina Križan,
ki je ubranila lanski naslov.
Velenjsko-mariborska kombi-
nacija je tako samo upravičila
vlogo prvega nosilca in visoko
mesto (58./53.) med dvojica-
mi v svetu. Za tri dvoboje (v 1.
krogu sta bili prosti) sta potre-
bovali dobre tri ure in pol, nato
pa zmagoslavno dvignili poka-
le Steklarske šole in si razdelili
1592 dolarjev.
Pri posameznicah so malo-
številni gledalci videli češki
dvoboj, ki je presenetljivo pri-
padel Kučerovi, ki se je do
finala, v katerem je v dveh nizih
premagala Pelikanovo, prebila
iz kvalifikacij.
Turnir je organizacijsko še
enkrat izpolnil pričakovanja.
Uigran team je pripravil že peti
turnir (ob treh ženskih še dva
moška za Chrystal Cup), ki je
na zadovoljstvo številnih
igralk, ki so preplavile zdravi-
liško mesto, potekal brezhib-
no. Slabše je bilo po tekmoval-
ni strani. Edina Open je ob želji
po zaslužku nastal tudi zaradi
odlične plejade domačih
igralk, ki naj bi jim tako poma-
gali do preboja v svetovni vrh.
Vendar se v treh letih ni zgodilo
nič. Tina Pisnik je več poško-
dovana, kot na igriščih. Petra
Rampre je - vsaj začasno - po-
vsem izven tenisa, Katarina
Srebotnik pa prepočasi napre-
duje. Očitno 18-letna Velenj-
čanka nima pravega treninga,
kajti večji del trenira kar z
igranjem na turnirjih širom
sveta. Poznavalci slovenskih te-
niških razmer zatrjujejo, da je
zanjo edina možnost napredka
odhod v enega od teniških kam-
pov na poseben del treninga in
priprav, sicer pa se bo na WTA
lestvici morala zadovoljevati z
mesti pod 200 oziroma z uspe-
hi v igri parov, kjer je brez
poraza že 30 dvobojev. Tovrst-
ni uspehi za pravega tenisača
niso in ne smejo biti končni
cilj, kajti dvojice so le dopolni-
tev turnirjev posameznic. Kata-
rina se sicer želi prebiti vsaj do
mest, ki bi ji omogočila kvalifi-
kacije na Grand slamih.
Turnir se je ob pomanjkljivi
propagandi iztekel v slabšem
obisku gledalcev. Ker na prizo-
rišče prihaja nova nadarjena
generacija teniških upov (Mu-
lec, Grašič, Žlender, sestri Ve-
senjak), so v podjetju Challen-
ge že določili datum za 4. Edina
Open, ki bo februarja 2000
ponovno v Rogaški Slatini. Ob
vsem videnem bodo slovenski
teniški navdušenci upali na
boljše dosežke naših igralk, ki
bodo pač morale pozabiti na
mladinske dneve in se povsem
posvetiti krutemu profesiona-
lizmu svetovnega tenisa ali pa
se preseliti med rekreativke.
Vmesne poti preprosto ni!
JANEZ TERBOVC
PANORAMA
mamSm*^ m*»m
NOGOMET
TumirKoper'99
Koper-Publikum 3:4 (0:0)
po llm. Finale: HIT Gorica-
Publikum 1:0. Vrstni red:
HIT Gorica, Publikum, Lu-
zern, Koper.
KOŠARKA
t—	..............-^sasmieriag.......'int -
Liga Kolinska
odi. do 6. mesta
II. del, 2. krog: Union
Olimpija-Savinjski Hopsi
93:74 (44:40) Jagodnik 24,
Stevič 19, Trifunovič 9, Čmer
6, Kobale, Cizej in Udrih 4,
Nikitovič 3, Rituper 1. ZM
Lumar MB-Pivovarna Laško
86:105 (42:64) Bečirovič 22,
Lisica 18, Goljovič in Dragšič
16, Kune 12, Hafnar 7, Kaza-
ferovič in Dončič 4, Čop in
Jurak 3. Vrstni red: Union
Olimpija 47, Pivovarna Laško
46, Krka 43, Savinjski Hopsi
39, ZM Lumar MB in Loka
kava 34.
1.BSKL
18. krog: Union Olimpija
ml.-Banex 83:87 (32:34)
Sivka 24, Lušenc 21, Ravni-
har 19, Novak 12, Ritonja
11. Elektra-Krško 74:82
(39:35) Medvešek 17, Taj-
nik 16, Črešnik in Rizman
13, Božič 10, Zupane 5. Ro-
gla Atras-Kemoplast 100:76
(46:30) Zinrajh 34, Herman
22, Temnik 11, Benič 10,
Pučnik 8, Sedminek 6, Rav-
nikar 5, Šrot 4 za Roglo
Atras, Urbanija 28, Sušin in
Kočar 13, Jovanovič 10,
Škornik 4, Maček in Košak
3. Vrstni red: Zagorje 33,
Rogla Atras 31, Banex in Ke-
moplast 28, Union Olimpija
ml. 27, Radenska, Ilirija in
Nova Gorica 26, Elektra,
Krško in Hrastnik 25, Grad-
binec Radovljica 24.
2.SKLvzhod
17. krog: Celje-Bistrica
72:74. Vrstni red: Celje in
Yurij Plava Laguna 30, Malgaj
Rudar, Bistrica in Ekipa Janče
26, ŽKK Maribor 25, Litija,
Črnomelj in Ruše 23.
1.SKL(Ž)od1.do6.mesfa
II. del, 6. krog: Ingrad
Celje-Odeja Marmor 81:58
(33:24) Vasič 23, Grobel-
nik 22, Jurše 12, Obrovnik
8, A. Vodopivec 7, S. Vodo-
pivec 5, Ramšak 4. Vrstni
red: Ingrad Celje 38, Imos
Ježica (-1) 37, ADD Ilirija
30, ŽKK Maribor 29, Odeja
Marmor 27, SKB Ježica ml.
(-1) 26.
SKL(Ž)od7.do 14. mesta
II. del, 4. krog (skupina B):
Comet-ŽKK Šentvid 74:64
(40:31). Vrstni red: BTC Le-
grand Sežana (-1) 6, Comet (-
2), Domžale (-1) in ŽKK Šen-
tvid 4.
ROKOMET
1.DRL
13. krog (zaostala tek-
ma): Prule 67-Celje Pivovar-
na Laško 27:36 (13:17) Ma-
naskov 11, Pajovič in Pun-
gartnik 6, Škrbič 5, Jelčič in
Vugrinec 3, Šafarič 2. 14.
krog: Celje Pivovarna Laš-
ko-Andor 36:24 (16:13)
Pungartnik 8, Pajovič in Vu-
grinec 6, Šafarič 5, Šerbec in
Škrbič 4, Marčen 2, Praznik
1. Gorenje-Trebnje 22:26
(11:14) Krejan, Kavaš in Pla-
skan 4, Bedekovič in Gavri-
lovski 3, Oštir 2, Tome in
Khimtchenko 1. Slovan-Ra-
deče 22":21 (11:13) Privšek
7,	Šantl 4, Kozomara in Bur-
dijan 3, Martinčič 2, Češno-
var in Bon 1. Vrstni red:
Celje Pivovarna Laško 26,
Trebnje 22, Prevent 21, Go-
renje 18, AFP Dobova 17,
Prule 67 16, Radeče 13, Ter-
mo 11, Slovan 10, Izola 10,
Andor 4, Krško 3.
1.DRL(Ž)
12. krog: Juteks-Robit
Olimpija 27:25 (14:9) Vydrina
8,	Randl 6, Uranker in Kline 4,
Derčar 3, Dolar in Kostiukova
1. Vegrad-M Degro Piran 24:21
(14:8) Topič 8, Krajnc 5, Noji-
novič 3, Stevanovič 7, Jukič 1.
Vrstni red: Krim Electa NR
22, Robit Olimpija in Juteks
20, M Degro, Jelovica in Ve-
grad 11, Gramiz Kočevje in
Baje Daewoo Izola 9, Branik
3, Burja 0.
1118».
— ^ODBOJIOV
^Ml
14. krog: Šoštanj Topolši-
ca-Elvo Bled 0:3 (8:15, 3:15,
4:15). Vrstni red: Fužinar
GOK IGEM (-1) in Pomgrad
22, Salonit (-1) 20, Stavbar
IGM in Elvo Bled 18, Titan
Kamnik 16, Olimpija 14, Žu-
žemberk 6, Šoštanj Topolši-
ca 2, Krka 0.
2.D0L
16. krog: Astec Triglav-SlP
Šempeter 2:3 (15:9, 7:15,
15:7, 4:15, 11:15). Vrstni red:
Astec Triglav 28, Brezovica
26, Granit (-1) 24, IGM Hoče
22, SIP Šempeter 20, Kovinar
Kočevje in GLŠ Črnuče 16,
Termo Lubnik 14, Hoteli Si-
monov Zaliv 8, Ljutomer in
Vuzenica 6, VC Portorož 4.
2.D0L(Ž)
16. krog: Zgornja Savinj-
ska-Benedikt 3:0 (15:3,
15:13*, 15:10). Bell Rogoza-
B&L Utrip Šempeter 3:1
(13:15, 15:9, 15:2, 15:5).
Partizan Prevalje-Kajuh Šo-
štanj (preloženo). Vrstni
red: Bell Rogoza (-1) 30,
Asics Tabor (-1) in Frupi
ŠOU K2 Šport 28, Infond
Branik 18, Zgornja Savinj-
ska in Kemiplas Koper 11. 16,
B&L Utrip Šempeter in Sol-
kan (-1) 12, Kajuh Šoštanj (-
2) in Benedikt 10, Ruše 6,
Partizan Prevalje (-1) 0.
22
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
23
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
5.2.: Alja VEBER iz Prebol-
da - dečka, Brigita POTOČNIK
iz Velenja - deklico, Sonja
JAZBEC iz Celja - dečka, Moj-
ca SAFRAN iz Petrovč - dekli-
co, Vlasta TAMŠE iz Mozirja -
deklico in Alenka MIKOLA iz
Celja - dečka;
6.2.: Mojca APOTEKAR iz
Šmartnega v Rožni dolini -
dečka, Bronislava MRAMOR
iz Velenja - deklico, Mateja
ALEGRO iz Šentjurja - dekli-
co. Andreja PETAUER iz Pod-
plata - deklico. Saška HACIN
iz Celja - deklico in Renata
MAROLT iz Šmarja - dečka;
Z2.: Martina HERIČ iz Šmar-
ja - deklico, Mateja GNILŠEK
iz Celja - dečka;
8.2.: Irena ROZMAN iz Luč -
dečka, Karmen AHČAN NEZ-
MAN iz Arclina - dečka in
Lidija OJSTERŠEK iz Laškega -
deklico;
9.2.: Resmije SOPAJ iz Laš-
kega - dečka in Stanka ŽLEB-
NIK iz Šmartna ob Dreti -
deklico;
102.: Stanka GRADIČ iz
Celja - deklico, Mateja BRE-
ZOVNIK z Ljubnega - dečka in
deklico. Marina ZIDAR iz Štor
- deklico in Katja RADAKOVIČ
iz Šentjurja - deklico;
112.: Antonija MARINŠEK
iz Zreč - dečka. Milica PUR-
NAT iz Mozirja - dečka in
Erika PORT iz Mozirja - deč-
ka;
122j Metka DOBROSAV-
UEVIČ KLEMENC iz Vitanja -
dečka in Barbara KVAS s Stra-
nic - dečka;
13.2.: Carmen RESCHNV iz
Šentjurja - deklico, Mateja
BOBOVNIK iz Žalca - dečka in
Zinka MURKO s Pristave - deč-
ka;
14.2.: Jasna TURK iz Šmarja
- deklico, Marjana BOGDA-
NOVIČ iz Šmarja - deklico,
Tjaša VEBER STAJNKO iz Ce-
lja - deklico, Nina MIKŠA iz
Velenja - deklico in Marjana
GROBELŠEK iz Šmarja - deč-
ka.
POROKE
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Dušan KO-
VAČ in Dragica JUG, oba iz
Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Rafael KOP-
ŠE iz Brezovca pri Rogatcu in
Brigita CVETKO iz Tuncovca.
Žalec
Poročili so se: Domen MA-
ROVT iz Topovelj in Monja
STRNIŠNIK iz Glinja, Elvir
ALIČ iz Dobrteše vasi in Mer-
siha JAKUPOVIČ iz Prijedora
ter Ivo RANČIGAJ z Gomil-
skega in Petra TISELJ iz Graj-
ske vasi.
SMRTI
Celje
Umrli so: Olga REBEVŠEK
iz Celja, 69 let, Janez MLA-
KAR iz Velenja, 64 let, Neža
LORBER iz Tlak, 79 let, Jožef
DEKLEVA iz Celja, 70 let, Ma-
rija VERDEV iz Ložnice pri
Celju, 75 let, Ivan VADLAN iz
Celja, 73 let, Pavla KARNIČ-
NIK iz Brod, 71 let, Anton
MARČEN s Teharij, 92 let,
Gabrijela KOVAČ iz Kompol,
74 let, Jožica HMELAK s Fran-
kolovega, 37 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Jožef ŠKOBERNE
iz Straške Gorce, 94 let in
Mihael ČOBEC s Ponikve, 82
let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Karol ČEBULAR
iz Polžanske Gorce, 87 let,
Jožef DRAME iz Zibiške vasi,
77 let, Jožefa ŽERAK iz Laš,
70 let, Ivan HORAČEK iz
Strmca pri Sv. Florijanu, 48
let, Ana AMON iz Sela, 85 let,
Vinko PASARIČ iz Prebolda,
26 let. Kari DROFENIK iz Ime-
na, 81 let, Ivanka VRAČUN iz
Dekmance, 48 let, Karla PAV-
LIČ iz Luke Poljanske, 85 let
in Milan VRAŽIČ iz Rogatca,
72 let.
Velenje
Umrli so: Franc VODOVNIK
iz Gaberk, 104 let, Ana RED-
NAK iz Janškovega sela, 65
let, Milan JURČIČ iz Velenja,
44 let, Antonija KAUČIČ iz
Zavodnja, 84 let, Vida VIDALI
iz Velenja, 66 let, Zdenka
STRNIŠA iz Velenja, 59 let,
Franc VEZOVNIK z Raven na
Koroškem, 61 let, Franc BE-
ZENŠEK iz Blata, 85 let, Ivana
KONOVŠEK z Raven, 85 let,
Jože VERBOTEN s Kozjaka,
78 let, Andrej TAVČAR iz Ar-
nač, 84 let, Janez STROPNIK
iz Šoštanja, 91 let, Franc
RAMŠAK z Raven. 69 let, Ed-
varda OROSEL iz Maribora,
72 let, Stanislav SKORNŠEK iz
Velenja, 65 let, Janez OCVIRK
s Kalobja, 81 let, Ivana ŠMON
iz Škalc, 65 let, Terezija
KRUMPAK iz Celja, 68 let,
Marijan ZDOLŠEK iz Celja, 79
let, Amalija LESNJAK iz Šo-
štanja, 79 let. Miroslava BLE-
KAČ iz Okonine, 68 let, Franc
GROBELNIK s Klanca, 62 let
in Josipa PRESEČNIK iz Mo-
zirja, 94 let.
Žalec
Umrli so: Albin BREČKO iz
Miklavža pri Taboru, 83 let,
Cecilija GRABNER iz Dobro-
velj, 81 let, Bosiljka GAVRI-
LOVIČ iz Žalca, 44 let in Mari-
ja OCVIRK iz Prebolda, 76 let.
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota Celje
Celje: kovinarski delavec, pomožni delavec,
snažilka, monter vodovodnih naprav, avtome-
hanik, knjigovez, frizer, zidar, voznik avtome-
hanik, prodajalec, natakar (2), veterinarski
tehnik, strojni tehnik, komercialni tehnik (2),
ekonomski tehnik (4), varuh predšolskih
otrok, inženir elektrotehnike, diplomirani in-
ženir strojništva.
Laško: kuharski pomočnik, inženir gradbe-
ništva, inženir arhitekture, diplomirani inže-
nir farmacije in diplomirani inženir gradbeniš-
tva (vs).
Slovenske Konjice: avtomehanik, elektri-
kar elektronik, dipl. inženir kemijske tehno-
logije in dipl. ekonomist za analize in planira-
nje.
Šentjur pri Celju: stavbni klepar, monter
vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav
(2), monter klimatizacijskih naprav, trgovin-
ski poslovodja in ekonomsko komercialni teh-
nik.
Šmarje pri Jelšah: keramijski delavec, grad-
beni delavec, zidar za zidanje in ometavanje,
zidar (2) in vzgojitelj predšolskih otrok.
Žalec: pomožni delavec (2), snažilka, ple-
skar, lesar, varilec, predilec, natakar, admini-
strator, rudarski tehnik, ekonomski tehnik in
komercialist.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Gradbeni delavec, delavec brez poklica, te-
sar opažev, ključavničar, varilec (2), avtome-
hanik (2), avtoelektrikar, krojač, tesar, zidar,
strojnik grad. mehan. za zemeljska dela, voz-
nik a\h;omehanik, prodajalec, kuhar natakar,
natakar, ekonomski tehnik, inženir strojniš-
tva, inženir elektrotehnike, ekonomist (2),
diplomirani inženir elektrotehnike, diplomi-
rani inženir farmacije.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
TRŽNIC
Pim-pom se je presenečeno ustavil, se obrnil proti njej in ji,
kot bi ves čas pričakoval prav to vprašanje, tiho odgovoril:
»Usoda ni zapisana v zvezdah, dekle! Ujeta je v nas samih,*
sami jo moramo krotiti in voditi po pravih poteh. Kadar pa
usodi uspe, da si podredi našo voljo in dobi moč, s katero nas
preganja po trnjevih brezpotjih - tedaj nam gorje! Igra se z nami
bolj okrutno in neusmiljeno, kot se poigrava krvoločna zver s
svojo nemočno žrtvijo! Samo mene poglej in gotovo boš
verjela, da imam prav!«
Hotel je ustaviti hudournik besed, ki so mu kar same, ne da bi
s svojimi počasnimi mislimi dohajal njih pomen, prihajale iz
ust. Zgrožen je, prvič v svojem življenju začutil, kot da hoče
nekdo drug govoriti z njegovimi usti!
»Takoj, ko sem zagledal danes tvoj objokan obraz, Anka, sem
spoznal da te moram potolažiti in posvariti. Le tega, pred čem
naj te posvarim, nisem vedel vse do konca najine današnje
skupne poti. Jezil sem se že nase, čemu neki sem ti pokazal
svojo resnično podobo in se zbal, da me ne boš razumela in se
boš posmehovala staremu čudaku.«
Zdaj se je Pim-pom ozrl okoli sebe in ko je videl, da ni
nikogar v bližini, ki bi mogel slišati besede, katere so namenje-
ne le Ankinim ušesom, skrivnostno dejal: »Vedno, ko te gledam
v cvetu tvoje mladosti Anka, vem, da še imam za kaj živeti.
Notranji glas mi govori, naj te posvarim prav zdaj, preden te
hoče usoda prehiteti v uničujoč vrtinec, iz katerega ti ne bo
pomoči! Ne vem, kakšna nesreča visi nad tabo, le to vedi, da bo
usoden že prvi korak, če ga boš storila v napačno smer!«
Široko so se razprle Ankine oči v spoznanju, da je vse, kar se
z njo dogaja, moč razbrati iz starčevih preroških besed.
Nič več ni govoril Pim-pom Anki. Pustil jo je samo v njenih
mislih, sam pa po svoji stari navadi, hrupno in veselo stopil v
Osojnikov dom.
Dolinarjev Peter je po končani maši pohitel med prvimi iz
cerkve in potem blizu vrat čakal, da pride mimo njegova Anka.
»Počakam jo, saj ji je gotovo nerodno, ko naju je pred mašo
okarala moja mati!« si je govoril, ne vedoč, kaj se je med mašo
zgodilo in da sta mati in Anka že odšli domov.
»Videla bo, da se ji ne bo nikoli treba sramovati mene in
moje ljubezni,« se je med oziranjem po ljudeh, ki so zdaj
večinoma že odšli s trga, prepričeval in se vse bolj čudil, kje
neki se Anka obira.
Nič mu ni bilo mar pogledov, ki so se skrivnostno ozirali na
njega in nič ni slišal skrivnega šepetanja, s katerim so njega,
mater in Anko opravljale stare opravljivke.
»Gotovo bi jo opazil, če bi šla mimo,« si je vse bolj nestrpen
govoril.
»Mogoče je pa raje malo počakala v cerkvi, da se ljudje
razidejo!« se je domislil in stopil nazaj skozi cerkvena vrata, da
jo poišče.
»Si kaj pozabil v cerkvi, Peter?« ga je presenetil s vprašanjem
cerkovnik, ki je ugašal oltarne sveče s starinskim kajfežem.
Petru je postalo nerodno, saj ni znal nič pametnega odgovori-
ti staremu cerkovniku, zato se je hitro obrnil in brez besed odšel
iz cerkve, da se je stari mož čudil in si mrmral v brado nekaj o
brezbožnosti mladega sveta.
Skoraj vsi moški in tudi mnogo žensk se je tega prazničnega
jutra ustavilo v gostilni, tam na križpotju, preden se njihove
poti podajo vsaksebi, proti njihovim domovom.
Ni bilo, da bi bili ljudje tako potrebni tistega kuhanega vina,
močno odišavlj enega s cimetom in rožmarinom, ah celo
grenkega pelinkovca, po katerem so se marsikomu čudno
spačile ustnice, le dražili so se ljudje radi med sabo, se
pogovorili, rekli kakšno šaljivo in tudi zapeli, če se je zbrala
prava druščina.
Petru danes ni bilo do gostilniške družbe. Raje bi pohitel
proti domu in morda na poti še dohitel Anko, ki je očitno odšla
iz trga pred njim. A nesrečna pot je vodila tik mimo gostilniških
vrat in veliko glasov je povabilo Petra v notranjost vesele hiše. V
gostilni so se ljudje skrivnostno spogledovali med seboj,
pogovor je nekam zamrl. Peter je še predobro vedel, zakaj in
postalo mu je stokrat žal, da je stopil noter. Hitro si je naročil
pijačo pri točilni mizi, hotel v miru izpiti svojo merico in
čimprej oditi.
»Danes boš pa dal za pijačo, Peter!« se je tedaj izza mize v
kotu gostilne zadri nanj zanikrn fant in ga zabodeno gledal z
motnimi očmi.
»Ni še dolgo tega, kar si pil na moj račun, kolikor si hotel,
Janez!« je mirno odgovoril Peter in ga spomnil na nedavno
neprijetno kopel v temnem in mrzlem potoku!
Skupaj z Janezom so popivali še trije malovredni fantje, zato
se je čutil dovolj močnega, da danes poravna s Petrom stare
račune. Prizibal se je čisto blizu Petru, da mu je njegov smrdeči
zadah udaril v nos, ko se je zadri: »Vsem nam boš dal za pi
Petrček in toliko hočem piti, kot sem tisto noč, ti že veš kf
se je drl Petru v obraz, da so vsi pivci utihnili in ga na'
opazovali. Janezove besede so izzvale grob krohot nje?''
pijanih pajdašev, vsi drugi ljudje pa so ostah tiho, tako tiho 1
je lahko tiho samo v zadnjih trenutkih pred prvim groD
poletne nevihte.	j
Vsaka izzivalna Janezova beseda je udarila pri Petru nap^
mesto in napela lok njegove jeze do tiste skrajnosti, ki žei^
razum in sprošča naše strasti v brezumna dejanja, izzvati
nepremišljenimi in hudobnimi besedami. Z največjo mufe
je Peter še krotil in le beli členki prstov na roki, v kate|oi
krčevito stiskal kozarec, so pričali o jezi, ki je pritiskala
mladega fanta in grozila, da plane na dan v uničujočem be ^
»Ne smem se kar tako na lahko speljati v pretep s
ničvrednežem!« si je z zadnjim kančkom razuma govorilitj
in odgovoril Janezu mirno, a dovolj na glas, da so ga lahk|g
slišali.
»Komu in zakaj bom dajal za pijačo, bom sam odločal! |
pa, da to ne bo nikoli tisti, ki bi nalival svoje požrešno gA
moj pošten denar!«	!
Ob teh odločnih besedah je vrgel na točilno mizo den^f
svoj zapitek in hotel mirno zapustiti gostilno.	:
»Si se ustrašil, kaj?!« se je tedaj ustopil pred Petra in mu^;
pot proti vratom znan pretepač Polde, ki je imel od šte\'i
pretepov čisto zakrivljen nos in so ga zato vsi klicali 4
Poldek.	H
Zdaj je Peter spoznal, da gre prekleto za res. Nagonsko
ozrl proti Janezu, ki je ravno takrat zamahnil s polno stekl«! f
v roki na vso moč proti njegovi glavi. Hitreje kot miselno
Peter sklonil in steklenica, namenjena njegovi glavi,
razbila na sencih Krivega Poldeka, ki je hotel z druge s'|t.
zgrabiti Petra. Samo belo je še pogledal Poldek in se
sesedel na umazana tla.
Za hip je vse utihnilo. Janezu je roka, v kateri je držal jj
razbite steklenice, zastala v zraku in ves preplašen je, z g%
očeh, gledal droben curek krvi, ki je tekla preko o^tn
pobitega fanta in se stekala na tleh v vse večjo temnort)(
mlako. Počasi so začeli ljudje pritiskati proti ranjenemu
ki je vse manj kazal, da bi bilo v njem še kaj življenja. JaH ic
spoznal, kaj se je zgodilo in v obupnem strahu vpil: »NiČ iiit
jaz kriv! Samo nesreča je bila!«	fi
Nihče se ga zdaj ni jemal za mar, le Peter mu je zabrusil; pl
ne pomaga zdaj tvoje javkanje, ti zahrbtni hinavec! Dobn^c
osmodil z ognjem svoje hudobije, s katero si hotel potil^v
meni!«	(t
»Pomagajmo vendar ranjencu, saj smo ljudje!« se je pr^^P:
do ranjenega fanta, ki je še kar ležal na tleh, gostilničafHe
steklenico močnega žganja v rokah.
PISMA BRALCEV
25
ODMEVI
0	meslo Celje
laspalo?
r vašem časopisu Novi
^^^ št. 4 z dne 28. 1.
'je bil na 7. strani v
,iru članka pod naslovom
,mesto Celje zaspalo?«, ki
avnava problematiko go-
iskega obrata Kljub, Can-
jeva 13, Celje, objavljen
1	naslednji stavek:- »Tudi
.(jstavniki tržnega inšpek-
•ata in upravne enote so
»nili. da je tovrstna kultur-
dejavnost v Celju nujna.«
'odlaga za navedeni čla-
^ je bil razgovor glede
ratovanja v gostinskem lo-
|u Kljub, ki je potekal dne
1. 1999 s pričetkom ob
uri v prostorih oddelka
pravna in premoženjska
rašanja ter gospodarstvo
kmetijstvo Mestne občine
Ije in katerega se je udele-
a tudi predstavnica Nove-
tednika.
'ri prebiranju obravnava-
ga članka si lahko bralec
tvari zmotno mnenje, da
jni inšpektorat RS podpira
javnost, kakršna se oprav-
V gostinskem obratu
jub. Zmotno zato, ker je
datek, ki ga je zapisala
novinarka, netočen, saj
sestanka glede lokala
jb na Mestni občini Celje
: 25. 1. 1999 ni udeležil
Den predstavnik Tržnega
pektorata RS, zato tudi ni
Igel izraziti mnenja o nuj-
sti tovrstne kulturne de-
nosti v Celju.
"ržni inšpektorat RS je
ravni organ, katerega iz-
Lična naloga je nadzor nad
rševanjem zakonov in
igih predpisov iz njegove
stojnosti. Zato se želimo
Iržati vsakršnih izjav o
rebnosti ali nepotrebno-
gospodarske, kulturne ali
ige dejavnosti, saj o tem
ko presojajo le tisti, ki
je ta dejavnost namenje-
PETER KREMPUŠ,
vodja Enote Celje
So stroški
ogrevanja v
realni ? II
'^jkrajši in pravilen odgo-
ne! Energetika oziro-
Jurak v odgovoru v NT
V99 zelo gostobesedno
asnjuje in navaja v občini
dva sprejeta akta: Od-
0 obvezni vgraditvi in
^rabi merilnikov toplotne
''"gije ter Tarifni sistem,
tukaj je vse vsaj navidez
^ in prav, saj kot je v
'^Ijevanju članka navede-
jo pripravljen predlog
^'inika o zajemanju in
3čunu stroškov za ogre-
in pripravo tople vode
^^bah in gospodinjstvih
f^avedeno zakaj omenjeni
^^Inik še ni sprejet). Kot
'uvedeno , pa v Celju spre-
' ^l^ta to že omogočata.
vendar pa, da se to v resnici
ne bi zgodilo, je postavljen
pogoj, da se s tem strinjajo
vsi lastniki. Ni navedeno,
kdo je ta akt podpisal, mi-
slim pa, da je docela nesmi-
seln. Vzpodljujati bi bilo tre-
ba ravno vgrajevanje indivi-
dualnih merilcev, saj bi bila
to najboljša stimulacija toli-
ko reklamiranega varčeva-
nja, popravilo slabo tesnje-
nih oken in vrat, zamenjavo
slabih in neustreznih radia-
torjev po stanovanjih itd.
Prepričan sem tudi, da bi se
za vgradnjo postopoma od-
ločalo vse več gospodinjstev,
ker bi se res plačevala dejan-
ska poraba. Ostali bi pač pla-
čevali po sedanjem - krivič-
nem načinu. Nevzdržen pa je
omenjeni pogoj, ko to lahko
posameznik iz kakršnega ko-
li vzroka blokira.
Največji nesmisel sedanje-
ga načina obračunavanja
ogrevanja pa je v tem, da je
instaliran en sam kalorime-
ter za več sto stanovanj, ki
sedanje varčevalce brez vsa-
ke krivde denarno kaznuje
(»kolektivna krivda in odgo-
vornost - še pomnite tovari-
ši?«), v katero pa je med osta-
lim vključena tudi cena za
milo rečeno »šlamparsko«
zgrajen razvod toplote po na-
seljih, ki pa, kot je videti,
Energetike ne zadeva, saj jo
plačujemo porabniki. Mi-
mogrede, zelo dobro poz-
nam način daljinskega ogre-
vanja v Miinchnu, kjer sem
živel nekaj let, pa sem že
takrat imel v stanovanju na
radiatorju montiran števec,
po katerem sem plačeval
ogrevanje, ki ni bilo všteto v
ceno stanarine. Niti ni bilo
drago, zato ni prihajalo do
nesporazumov. Varčni Nem-
ci so se odločili za tovrstni
način ogrevanja prav zaradi
tega, ker se je pokazal kot
najcenejši.
Je pa res, da celotnem teri-
toriju razvoda ni bilo videti
»toplih gred«. Zato trditev,
da v starejših blokih ni mož-
na vgraditev teh merilcev oz.
kalorimetrov v posameznem
gospodinjstvu, ne drži. Ob-
staja več načinov, ga je pa
možno vgraditi na vsak posa-
mezen radiator. Se bo torej
dalo sporazumeti in poiskati
ustrezen in pravičnejši način
obračunavanja?
Za (pre)visoke račune
ogrevanja za december 1998
je bila s strani Energetike
podana obrazložitev: izjem-
no nizke temperature v tem
mesecu. Prav danes pa sem
prejel račun za letošnji ja-
nuar - razen zadnjih štirih
dni: daleč nazaj najtoplejši,
z že kar pomladnimi tempe-
raturami, znesek na računu
pa je skoraj enak decembr-
skemu!? Še zanimivosti: po-
tem ko je v Celju zapadlo
skoraj 70 cm snega in so se
tudi temperature ponoči zni-
žale, imamo - vsaj v Novi
vasi - na toplovodnem razvo-
du zopet možnost nabirati
regrat. Dokaz več za trditev,
da plačujemo vsaj za polovi-
co previsoke račune. Torej
ponavljam svojo ugotovitev,
da sem zopet brez sodbe de-
narno kaznovan. Pa tudi vi,
spoštovani souporabniki sto-
ritev javnega podjetja Ener-
getika Celje.
ANDREJ POPRIJAN,
Celje
Odkod
informacija
SDS?
V začetku februarja sem se
pisno obrnila na predsednika
SDS Janeza Janšo, da mi po-
sreduje nekaj informacij v
zvezi s črtanjem iz članstva
SDS. Ker je rok, ki sem ga
navedla za odgovor, potekel,
se skladno z obljubo na pred-
sednika obračam z javnim pi-
smom, čeprav sem med tem
dobila delen odgovor na moja
vprašanja kar iz članka v NT
»Od kod informacija SDS?« z
dne 11. 2. 1999.
Uspelo pa mi je izvedeti še
več, tudi to, da predsedstvo
MO SDS Celje ni »črtalo« iz
seznama članstva le tistih, »ki
so kandidirali v drugih stran-
kah ali na drugih Ustah ter
članov, ki so dali pisno podpo-
ro tem kandidatom«, ampak
tudi člane, ki ničesar od tega
niso storili. Če Vas, gospod
Janša, zanima konkreten prii-
mek in ime, ga lahko dobite.
Pa saj Vas takšne »malenkost-
ne« kršitve statuta SDS z Vaše
strani, ko je nekdo črtan le
zaradi priimka, ki ga nosi, ne
zanimajo! Lokalne volitve so
mimo, parlamentarne še niso
tako blizu, sedaj SDS članstva
in simpatizerjev ne potrebu-
je...
S temi »črtanji« je predseds-
tvo MO SDS Celje kršilo z
zakonom zagotovljeno urad-
no tajnost dajanja podpore
kandidatu, da o izrabi statuta
SDS raje ne govorim.
Ko sem v teh dneh spremlja-
la izredno sejo državnega zbo-
ra, ste Vi in ostali poslanci iz
SDS v vseh razpravah in v
ugovorih na razprave ves čas
poudarjali demokracijo, zah-
teve po spoštovanju človeko-
vih pravic ter pravnega reda.
Ali znotraj stranke SDS teh
vrednot ni potrebno spoštova-
ti?
J.N.,
naslov v uredništvu
PREJEU
SMO
živeli v
objemu smrti
Kot državljan Republike
Slovenije se čutim moralno
odgovornega, da javnost sez-
nanim, kako je živeti z ob-
čutkom, da se tvoje življenje
končuje. Usodno leto je bilo
leto 1993, ko sta v moje živ-
ljenje posegla J. L. in F.M. iz
podjetja Slovenske Železar-
ne Valji d. o. o. Štore. Osebi
sem poznal več kot 20 let.
Oba sta me nagovorila, naj
sprejmem ponujeni predlog,
da pripravim ponudbo za
prevzem del v okviru čistil-
nice odlitkov. Sam sem tako
pripravil ponudbo, registri-
ral podjetje, v katerega sem
leta 1993 vložil 4.228.364
SIT, a do realizacije ni priš-
lo. Sam sem tako šele leta
1997 ugotovil, da je vseskozi
šlo za načrtovano prevaro in
to od oseb, ki sem jih poznal
in jima zaupal. Sama prevara
s strani J. L. je šla tako daleč,
da je le ta priredil celo sklep
o prenehanju delovnega raz-
merja, medtem ko je drugi
previdno molčal. Pri tem sta
se oba zavedala prevare kot
tudi kršitve zakonskih dolo-
čil, zato je J. L. pred odgo-
vornostjo raje odšel v pokoj.
Tako je ponudbo zavrnil no-
vi direktor in to po več kot
štirih letih in pol, sam F. M.
pa je začasno izgubil spo-
min. S kršitvijo sem seznanil
tudi inšpektorat za delo in
varuha človekovih pravic, ki
sem mu posredoval tudi vlo-
go za ustavno sodišče, a vse,
žal, brez uspeha. Pri vsem
tem se oba ne obremenjuje-
ta, da sta s prevaro zlorabila
položaj in zaupanje in tako
uničila moje življenje. Zara-
di tega mi ne verjameta niti
žena in sin, da so bili moji
nameni dobri, zato nenehno
sledijo očitki, da sem pod-
jetje zapustil sam in tako
uničil družino.
Tako tudi sam že štiri leta
živim s to bolečino. Ko tako
ocenjujem škodo, ugotav-
ljam, da je le ta nepopravlji-
va. Pri tem ne gre le za mate-
rialno škodo, ki presega 23
milijonov tolarjev, izgubil
sem namreč mnogo več, vse,
razen življenja. Doslej mi ni
bilo dano, da bi se moje živ-
ljenje končalo, čeprav so la-
ni za to obstojali vsi pogoji.
Trikrat bi se moje življenje
lahko tragično končalo, a mi
usoda ni bila naklonjena. Pri
tem sem sam prišel do spoz-
nanja, da mi usoda ne dopuš-
ča smrti, preden ne bodo po-
ravnane krivice, ki so mi bile
storjene. To poravnavo kri-
vic sem skušal doseči po mir-
ni poti preko sodišča v Celju.
Vem, da je Okrajno sodišče
obremenjeno, a tudi sodišče
mora doumeti, da so moje
duševne bolečine vse večje.
Temu je pripomoglo tudi
pričanje priče, ko je le-ta
izgubila spomin.
Sam bom tako poskušal
vzdržati do 1. 3. 1999, v koli-
kor tudi primer do takrat ne
bo razrešen, bom pristopil še
k opozorilni gladovni stavki
pred Občino Celje, ki bo tra-
jala od 8. 3. 1999 do sobote
13. 3. 1999 do 12. ure, ko
bom imel tudi tiskovno kon-
ferenco. Naj bo to zadnje
resno opozorilo, da se mi
življenje izteka in so vse na-
daljnje poteze le še v rokah
usode. Na to tiskovno konfe-
renco bom povabil tudi naj-
višje slovenske predstavni-
ke. To sem dolžan storiti tu-
di zavoljo mojih staršev in
starih staršev, ki so v Železar-
no Štore vložili preko 100 let
delovne dobe in ne bi dopu-
stili, da bi takšna krivica os-
tala neporavnana. Na koncu
prav tako seznanjam sedanjo
pravo osebo podjetja Sloven-
ske Železarne Valji d. o. o.
Štore Iva Štarlekarja, da v
primeru prodaje tega podjet-
ja, kupca seznani s tožbenim
zahtevkom tožeče stranke.
STANISLAV ZIMŠEK,
Celje
Skrunitev
bivanjskega
smisla
Pred dnevi sem prejel vabilo
na otvoritev razstave »slik«
gospoda Branka Dobravca La-
kija. Otvoritve se nisem uteg-
nil udeležiti, zato sem si zade-
vo ogledal nekaj dni zatem.
nato pa so si jo ogledali še
nekateri drugi pripadniki Uni-
verzalne Gnostične Cerkve (v
nadaljevanju UGC) in ugoto-
vili naslednje:
Gospod Laki s svojim odno-
som do ženskih spolnih orga-
nov, ki jih pripadniki UGC
častimo kot Izvir Zavesti (saj
se slednja nedvomno tam zač-
ne dogajati), globoko žali na-
ša gnostična čustva, saj so že
omenjeni organi na njegovih
»delih« upodobljeni na skraj-
no žaljiv, deformiran in vulga-
ren, čeprav slikarsko dovršen
način.
Povsem razumemo, da mo-
ra gospod Laki (vsled svoje
morebitne obsesije) svojo no-
tranjo tenzijo sproščati na ka-
kršenkoli način, kar je navse-
zadnje njegova povsem zaseb-
na, celo intimna stvar in ne
sodi o njej polemizirati. Celo
izražanje tovrstnih tenzij in
domnevnih obsesij skozi
»umetniško« katarzo se nam
ne zdi sporno, dokler to počne
zasebno in v polmraku svoje-
ga ateljeja. Ko pa seže z nave-
denim početjem v nek social-
ni milje in »podobo na ogled
postavi«, pa ne gre več samo za
njegovo zasebno sproščanje
takšnih in drugačnih tenzij,
temveč nas prisili, da se z
zadevo soočimo in to sooče-
nje je bilo za UGC boleče. Ob
izidu zgoščenke skupine
Strelnikoff, na ovitku katere
je upodobljena neka, za rimo-
katolike najbrž pomembna
Gospa, ki nič hudega sluteč in
z mirom v očeh pestuje nekak-
šnega glodalca, so slednji, na
čelu s svojim voditeljem, gos-
podom Rodetom, zagnali cel
cirkus, ki še danes odmeva.
Vpletli so javnega tožilca, po-
licijo, primerjal gnostike s sa-
tanisti in počeli še celo vrsto
ostalih neumnosti, za kar bo-
do nedvomno še dolgo odpla-
čevali svoj karmični dolg. V
primeru, ko pa gospod Laki
skruni Tisto, odkoder vse izvi-
ra, pa nič. Kakšna dvoličnost!
Pripadniki UGC in najbrž
tudi ostali slovenski gnostiki
seveda nismo tako neumni, da
bi ponovili napako rimokato-
likov, katerih »napadalec« je
šel na prvo žogo. Izkušnja nas
uči, da je potrebno odpuščati,
da nam bo odpuščeno in ljubi-
ti, da bomo ljubljeni. Gospo-
du Lakiju torej že v naprej
odpuščamo vse, kar bo najbrž
iz razpoznavne notranje nuje
še naslikal in kljub bolečini v
srcu (kamor je bila najbrž na-
menjena njegova puščica), ga
ne ljubimo nič manj in nič
bolj kot doslej.
DANIEL BEN AKIBA,
patriarh UGC
PRITOŽNA
KNJIGA
Pritožbe iz
Pristave
S tem pismom želim sezna-
niti javnost o nepravilnosti in
nerazumevanju vodstva KS
Pristava v občini Podčetrtek
do svojih krajanov iz revnej-
ših predelov. Sodu je dno izbi-
lo zadnje, do skrajnosti di-
skriminatorno, nečloveško in
samovoljno ravnanje predsed-
nika KS g. Srečka Gobca, kot
že mnogokrat pred tem, ko je
odredil pluženje ceste v Cme-
reški in Roginski Gorci samo,
do koder je le-ta asfaltirana.
Tako sem v petek zvečer gazila
do svoje domačije cel sneg.
Zame je bilo to skrajno napor-
no, saj sem bila operirana na
hrbtenici.
Na tak nekorekten in neena-
kopraven odnos do krajanov
sem prvič opozorila g. Gobca
že pred dvema letoma, ker
sem smatrala, da smo vsi kra-
jani v KS vredni enakih pravic.
Še tem bolj, če gre za siroma-
šnejši predel, katerega prebi-
valci so starejši ljudje, ki so
bolni, invalidi, socialni pod-
piranci, skratka reveži, pri
skoraj vsaki hiši le še po en
človek. Ti ljudje so ob takih in
podobnih ujmah zaradi nečlo-
veškega in nekorektnega od-
nosa predsednika KS povsem
odrezani od sveta. Moje opo-
zorilo ni nič zaleglo, nasprot-
no, bil je nejevoljen, ker očit-
no ni bil vajen sprejemati kri-
tike ali pobude s strani kraja-
nov z »revnejšega« predela.
Odgovor je bil, da v KS plužijo
samo asfaltirane ceste in v ko-
likor kdo želi pluženje maka-
damske ceste, naj se o tem
sam dogovori s tistim, ki pluži
in stroške sam krije. Tako je
bilo vse do zadnje snežne uj-
me. Pojasniti želim, da je to
krajevna cesta, ki povezuje
krajane z ene strani s Pristavo
in Podčetrtkom, z druge strani
pa z Zibiko. Sporni neasfalti-
rani del cestišča meri cca 2 km
in je speljan preko Cmereške
in Roginske Gorce.
Tudi socialna služba bi mo-
rala odigrati svojo vlogo, saj
živi v moji soseščini skoraj
100-odstotni invalid - paraple-
gik, ki ga vsak dan obiskuje
delavka iz socialnega skrbstva
Šmarje. Ob tej snežni ujmi že
pet dni ni bila pri njem. Tudi
pred zapadlim snegom je bil
ta neasfaltirani del ceste ne-
prevozen, komaj prehoden,
saj je g. Gobec v nepravem
času odredil poseg razširitve
ceste. Tajnik občine Podčetr-
tek ing. Petaver je na kraju
samem, ob priliki ogleda po-
sega v cesto ugotovil, da je to
delo bilo povsem nestrokovno
in samovoljno izvedeno s stra-
ni predsednika KS g. Gobca.
Takoj, ko bodo vremenske
prilike dopuščale, se mora ce-
sta vzpostaviti v funkcijo, kot
je bila pred posegom razširi-
tve, meni pa omogočiti nor-
malen dostop do svojega zem-
ljišča. Podoben primer samo-
volje KS je bil tudi pred do-
brim letom, ko smo morali
krajani za telefon prispevati
50 tisoč tolarjev plus strošek
telefonskega priključka. Zani-
ma me, kdo daje pravico in
podporo g. Gobcu do takšnega
obnašanja in predsedovanja?
Sprašujem se, ali ima g. Go-
bec tolikšne moralne vredno-
te in sposobnosti, da bi lahko
opravljal funkcijo podžupa-
na, kot mi je nedavno prišlo
na uho?
Že kot otrok sem precejšen
del prostega časa preživela pri
svoji pokojni omici, sedaj pa
še pogosteje zahajam na našo
domačijo. Dobro poznam tu-
kajšnje ljudi in čutim pripad-
nost tem krajem in ljudem.
Nenazadnje pa je bilo na kra-
jevnem referendumu izglaso-
vano, da smo v samoprispevek
vključeni tudi krajani, ki ni-
majo na tem območju stalne-
ga bivališča, zato bom še tem-
bolj opozarjala na nepravilno-
sti. Prosim za pisni odgovor
odgovornih predstavnikov.
Naslov v uredništvu
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Policija skrbi za
varnost na smučiščih
Na slovenskih smučiščih je nesreč vehko manj kot pred dobrim desetletjem - Otroci
naj imajo na glavah čelade
Snega je veliko, zato bo na
naših smučiščih še lep čas
zimsko veselje z gnečo, ki je
še posebej izrazita v teh po-
čitniških dneh. V to veselje
pa kaj rada poseže tudi ne-
sreča, če nismo dovolj pre-
vidni, strpni in za vijuganje
po zasneženih strminah do-
volj usposobljeni.
Da bi bilo nesrečnih in ža-
lostnih dogodkov na naših
smučiščih čim manj, pa se
trudijo policisti, ki so se tudi
za to obdobje in tovrstne nalo-
ge dobro pripravili. O teh na-
logah je na ponedeljkovi novi-
narski konferenci na UNZ Ce-
lje govoril inšpektor Karol
Turk z Inšpektorata policije
na celjski upravi.
Na KTC Rogla, kjer je ta čas
smučarjev največ, so policisti
ves čas prisotni in, skupaj z
delavci tega smučarskega cen-
tra, skrbijo za varno smuko.
Sicer pa policisti z zadovoljs-
tvom ugotavljajo, da je nesreč
na smučiščih širom po Slove-
niji iz leta v leto manj. Tako so
pred petnajstimi leti zabeleži-
li približno 6 tisoč poškodb,
zadnja leta pa le še 700 do 900
poškodb v sezoni. Na Rogli, ki
jo v dneh vikenda in med šol-
skimi počitnicami dnevno
obišče od 3 do 5 tisoč smučar-
jev, so v letošnji sezoni zabele-
žili 140 nezgod, od teh pa jih
je bilo samo šest takšnih, ki so
nastale kot posledica trčenj z
drugo osebo, vse ostale pa za-
radi nespretnih voženj oziro-
ma precenjevanja sposobnosti
smučarja. Takšna je bila tudi
zadnja huda nesreča, ki se je
končala s smrtjo smučarja. V
poostrenih nadzorih na smu-
čiščih so policisti UNZ Celje
do zdaj napisali deset predlo-
gov za uvedbo postopka pri
sodniku za prekrške. Smučar-
ji namreč premalo upoštevajo
oznake na smučiščih, seveda
tistih, ki so urejena. Poseben
problem so manjša in tim.
»črna« smučišča, kjer je var-
nostni činitelj precej zane-
marjen, odgovornost v prime-
ru nesreče pa nosi izključno
organizator takšnega smučiš-
ča.
Vse bolj popularna je ta čas
uporaba motornih sani, ki pa
je prepovedana, zato bodo zo-
per kršitelje predpisa policisti
dosledno ukrepali, je pouda-
ril inšpektor Turk in se ob tej
priložnosti obrnil na starše
otrok, ki se premalo zavedajo,
da je uporaba varnostne čela-
de v nesreči lahko odločilna.
Gneča na smučiščih je tudi
idealna priložnost za tatove,
če lastniki smučarske opreme
niso dovolj previdni ali če svo-
jih vozil ne zavarujejo (jih ne
zaklepajo, puščajo razne
predmete v notranjosti vozil
ipd.) V počitniških dneh poli-
cisti še dosledneje nadzirajo
avtobuse in kombije, s kateri-
mi razni zasebniki prevažajo
otroke oziroma šolarje na
smučišča. Ta vozila morajo
biti dobro opremljena za zim-
ske razmere, brezhibni mora-
jo biti tudi zavorni in krmilni
mehanizmi. Vozila, ki preva-
žajo otroke, morajo biti tudi
vidno označena.
Za ponedeljek, ko se bo spet
pričel pouk, so v UNZ Celje že
pripravili načrt akcije, v kate-
ri bodo izvajah poostrene
nadzore prometa na cestah,
zlasti v bližini šol in otroških
vrtcev. Opozarjajo, da morajo
najmlajši udeleženci v prome-
tu nositi opozorilne rumene
rutice, v slabi vidljivosti pa
odsevna telesa (kresničke).
MARJELA AGREŽ
PROMETNENEZGODE
Trčenje na avtocesti
Na avtomobilski cesti Al
zunaj naselja Dramlje se je
v soboto, 13. februarja zve-
čer, pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hado
telesno poškodovana, na
vozilih in cestnih objektih
pa je nastala škoda, ki zna-
ša približno 6 milijonov to-
larjev.
Marjan P. (70) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po av-
tocesti iz smeri Slovenskih
Konjic proti Celju. Zunaj na-
selja Dramlje je izgubil ob-
last nad vozilom ter preko
ločilne verige zapeljal na nas-
protno smerno vozišče... V
tem trenutku je iz smeri Slo-
venskih Konjic po desnem
prometnem pasu pripeljal
voznik tovornega avtomobi-
la, 22-letni Ratislav K., držav-
ljan Slovaške, ki se je posku-
šal umakniti v levo. Osebno
vozilo, ki se je odbilo od
drsne ograje, je trčilo v spred-
nji desni del tovornjaka. V
nesreči je voznik osebnega
avtomobila utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na avtomobilski cesti zu-
naj naselja Lopata v Celju se
je v nedeljo, 14. februarja
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba
hudo ranjena. Na vozilu je
škode za okoli 60 tisoč tolar-
jev.
Aleš L. (21) iz Vitanja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Žalca proti Celju. V
bližini počivališča Lopata je
na mokri cesti izgubil oblast
nad vozilom in zapeljal v de-
sno, kjer je trčil v napluženi
sneg in v drsno ograjo. Vozilo
je obstalo v bhžnjem vodnem
zajetju dobrih 15 metrov
stran od ceste, voznik Aleš L.
pa je utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Neprevidno na
prednostno cesto
Na glavni cesti L reda zu-
naj naselja Veliko Širje se je
v ponedeljek, 15. februarja
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri sta bili ranjeni dve
osebi.
Jernej R. (24) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Rimskih Toplic proti
Zidanemu Mostu. V Velikem
Širju mu je z desne strani (z
dovozne ceste) pripeljala voz-
nica osebnega avtomobila,
24-letna Tatjana D. iz Velikega
Širja, nakar sta vozili trčili. V
nesreči je voznik Jernej R.
utrpel hude telesne poškodbe,
voznica Tatjana D. pa je bila
lažje ranjena.
Oplazil pešca
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Mestinje se je v ponede-
ljek, 15. februarja popoldne,
pripetila nesreča, v kateri je
hude telesne poškodbe utr-
pel pešec.
Karol K. (68) iz Mestinja je
hodil ob desni strani ceste iz
smeri Lemberga proti Mesti-
nju. Na ravnem in neosvetlje-
nem delu ceste je za njim
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 19-letni Branko Š.
iz Krtine, njegovo vozilo pa je
pešca oplazilo z desnim boč-
nim delom. Pri padcu je Karol
K. utrpel hude telesne poškod-
be.	M.A.
MINIKRIMIČI
Brezsrčno do srčnih
v času od 5. do 9. februarja
je nekdo vlomil v prostore Ko-
ronarnega kluba na Gregorči-
čevi ulici v Celju. Srčnim bol-
nikom je ukradel 3 fitness ko-
lesa in digitalni aparat za mer-
jenje krvnega pritiska. Skupna
vrednost ukradenega znaša
približno 140 tisoč tolarjev.
Vlomil V brunarico
v noči na 9. februar je nezna-
ni storilec vlomil v brunarico
podjetja RTC Golte v Radegun-
di. Storilec je odnesel dve pre-
nosni UKW postaji s polnilcem
v vrednosti 120 tisoč tolarjev.
Znesel se je nad
bravom
v noči na 10. februar se je
neznani nepridiprav znesel
nad osebnim avtomobilom
Fiat bravo, parkiranim pred
stanovanjsko hišo Jurija Č. na
Polzeli. Poškodoval je pokrov
prtljažnika in zadnjo luč, s
tem pa lastniku povzročil za
približno 110 tisoč tolarjev.
Zmaknil motorolo
v sredo, 10. februarja ponoči,
se je v lokalu Kladivar na Ker-
snikovi ulici v Celju mudil nez-
nani storilec, ki je Robertu B.
ukradel mobilni telefon znam-
ke Motorola ter ga tako oškodo-
val za 156 tisoč tolarjev.
Okradel
zdravstveni dom
v noči na 13. februar je
nekdo vlomil v prostore
Zdravstvenega doma na Gre-
gorčičevi ulici v Celju. Prei-
skal je posamezne prostore ter
iz pisarn in ordinacij ukradel
4 diktafone, mobitel, tiskal-
nik in manjšo vsoto denarja.
Zdravstveni dom Celje je oš-
kodovan za približno 250 ti-
soč tolarjev.
Izkoristil gnečo
v četrtek, 11. februarja po-
poldne je neznani storilec iz-
koristil gnečo v trgovini Slove-
nijašport na Stanetovi ulici v
Celju. Ukradel je modrosivo
moško trenirko z oznako Boris
Becker, vredno 27.705 tolarjev.
Cigarete in pijačo
v noči na 12. februar je nez-
nani storilec vlomil v skladišče
trgovine Era na Partizanski cesti
v Velenju. Iz notranjosti je od-
nesel okoli 20 zavojev cigaret
marlboro ter več litrov žganih
pijač in vina. Erino poslovno
enoto v Pesju je vlomilec oško-
doval za okoli 60 tisoč tolarjev.
Iz nezaklenjenega
stanovanja
Minuli petek popoldne je
neznani storilec izkoristil pet-
najst minut, ko je bilo stanova-
nje Alenke K. iz Celja nezakle-
njeno. Stopil je v notranjost in
pobral denarnico z dokumen-
ti, vrednostnimi papirji in de-
narjem v skupni vrednosti
približno 35 tisoč tolarjev.
Vlom V poslovne
prostore
v dneh od 1. do 13. februar-
ja je nekdo vlomil v poslovne
prostore podjetja Merx Turist
d.o.o. v Mozirju. Ukradel je
Iskrin telefonski aparat in te-
lefaks. Omenjeno podjetje je
storilec oškodoval za okoli 60
tisoč tolarjev.
Tatvine izvozil
v četrtek, 11. februarja po-
poldne, je neznani storilec
vlomil v osebni avtomobil Za-
stava yugo, ki je bil parkiran
na Mariborski cesti v
Ukradel je poslovni ko)
žensko usnjeno torbico
narjem, ključi in vred«
mi papirji. Lastnica Dra
je oškodovana za priblij
tisoč tolarjev.
V	noči na 14. februat
neznani storilec lotil o;
ga avtomobila VW gol(
ranega v stanovanjski §
Pod kostanji v Celju. s.
njega odbijača je odm^
smerna kazalca, s tem p,
nico Franjo M. oškodo^
približno 20 tisoč tolarja
Od sobote popoldne d
nedeljkovega jutra je [
stopil na priklopnik tov(
ka, parkiranega na pofj
ču Lopata ob avtocesti
vas-Celje. Ukradel je rez(
kolo, s tem pa Ij ubija
podjetje Avtostroj ošl^o,
za okoli 100 tisoč tolarje
V	Žalcu je bil 15. febt
na delu tat, ki je na Šlj
vem trgu vlomil v osebm
žilo Ingrid S. in ukradel;
radio Pioneer, na Celjslčj
pa je vlomil v osebno v
Vere Ž. in ukradel avto
Fischer.
ODDRUGOD
Ber, ki je zaposlen pri Pavlu
Aleksencevu, lastniku avto-
prevozniškega podjetja iz Laš-
kega, je peljal tovor v Čečeni-
jo, se je svojemu delodajalcu
po ugrabitvi parkrat oglasil po
telefonu, od novembra pa od
njega ni bilo prav nobenega
glasu. Ber se od takrat ni ogla-
sil niti svojcem.
Po tem, ko so ugrabitelji
poklicali Aleksenceva in mu
povedali vsoto odkupnine, je
ta laški avtoprevoznik orga-
niziral akcijo zbiranja de-
narja, doslej mu je uspelo
zbrati blizu 990 tisoč tolar-
jev (dobrih 5 tisoč ameriških
dolarjev). Ta akcija še teče,
vendar je smiselnost nadalj-
njega zbiranja denarja pod
vprašajem, saj se ugrabitelji
ne oglasijo več. Če bi se po-
novno oglasili, bi bil Alek-
sencev pripravljen prodati še
kakšno od svojih vozil, da bi
rešil svojega delavca, tako
pa... Ob dolgotrajnem molku
tako ugrabiteljev kot Srečka
Bera, so napovedi o usodi
ugrabljenega lahko tudi naj-
bolj črne.	M.A.
Umrl zaradi
mraza
Mraz in visok sneg sta tudi
pri nas terjala človeško živ-
ljenje. Sredi minulega tedna
so na obrežju Savinje v Lo-
kah pri Mozirju našli mrtve-
ga 3 5-letnega Vinka O. iz
Šmihela nad Mozirjem. Ka-
snejša obdukcija je potrdila
vzrok smrti, saj na truplu ni
bilo sledov nasilja. M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 19. februarja na celotnem območju UNZ Celje
(poostren regijski nadzor prometa);
•	v soboto, 20. februarja dopoldne na območju Žalca, v
popoldanskem času pa na območju Velenja in Šmarja pri
Jelšah;
•	v nedeljo, 21. februarja popoldne na območju Slovenskih
Konjic in Šentjurja pri Celju;
•	v ponedeljek, 22. februarja dopoldne na območju Laškega in
Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju Celja in
Mozirja;
•	v torek, 23. februarja dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah in Velenja, popoldne pa na območju Žalca in Slovenskih
Konjic;
•	v sredo, 24. februarja dopoldne na območju Celja in Mozirja,
popoldne pa na območju Laškega in	■	. ^
•	v četrtek, 25. februarja dopoldne-m območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju'Velenja in Šfrtarja pri Jelšah.
•	Laserski merilnik hitrosti bo v času od 22. februarja do 4.
marca nameščen na območju Šentjurja pri Celju in Rogaške
Slatine.
Podjetje NT&RC d.o.o.,V
direktor: Jože Cerovšek.|
poslovni sekretar: Suzana RoP
Podjetje opravlja časopisna
založniško, radijsko in agencf
tržno dejavnost. Naslov;®
Prešernova 19, 3000 Celje, lej
(063) 422-50. fax: 441-03;'
Novi tednik izhaja vsak četnjt
Cena izvoda je 280 tolarje®
Naročnine: Majda Klanšef;
Mesečna naročnina je 930 toU ij
Za tujino je letna naročijin
22.000 tolarjev. Številka žin
računa: 50700-601-10690C
Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vra&mo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
d.d., Ljubljana, Dunajska;
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstvi
informiranje z dne 23.6.1992
časopis Novi tednik med proiz
informativnega značaja, za katc
plačuje 5% davek od pronie
proizvodov.
mam
Odgovorni urednik
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika;
Milena B. Poklič.
Urednica Ptetice Tatjana Cvin
Uredništvo: Marjela Agnež, Jaf
Intihar, Brane Jeranko, Ksenijah
Gregor Katič, Urška Selišnik. Iv«
Stamejčič, ŽeljkoZule.
Tajnica uredništva: Mojca Mi
Tehnični urednik: Franjo BogJ
Računalniški prelom: Robef
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagif
E-mail: tednik@NT-RC.si
Ugrabitelji Srečka Bera
se ne oglasijo
Poročali smo že, da so čečenski mafijci konec avgusta lani
na rusko-čečenski meji ugrabili 37-letnega avtoprevoznika
Srečka Bera iz Juršincev pri Ptuju in za njegovo izpustitev
zahtevali 500 tisoč ameriških dolarjev odkupnine. Nazad-
nje so se ugrabitelji javili novembra.

Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Rrglez,
Lejič, Sergeja Mitič, Matei'
Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Šp^
Vodja tehnike: Bojan Pišei<^
Telefon studia (za oddaje v ži*'
4900-880, 4900-881
E-maU: Radio^NT-RC^i
EElMIi
Opravlja trženje oglasnega prosj^^
Novem tedniku in Radiu Cer
ter nudi ostale agencijske storil
Vodja Agencije: Franček I^ung^
Propaganda: Valter Lebeii,
Grabar, Zlatko Bobuiac, CajJ*
Koprivica, Vesna Matjaš'^ ■
Koordinator trženja: Mitja UiH"^
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
E-inail: Agendja@NT-RC si
KRONIKA
31
fbČNE
CVETKE
L stanovanja v bloku Pod
L so se dan in noč širili
L zvoki, kar je sosede
Lo zaskrbelo. V četrtek so
Lali na policijo, nakar je
[zadeva razjasnjena. V gla-
' stanovanju živi trgovski
pik, ki je bil prejšnji teden
Južbenem potovanju, nje-
1 glasbeni stolp pa se je,
L j^ot je bil programiran,
[vklopil- Ukaza za odklop
[lastnik ni dal.
pri Nenadu na Mariborski
e v petek popoldne oglasil
, glovenjgračan, ki pa ni bil
M nič prijazen. Zaradi sta-
dolgov je vzel zakon v
je roke in Nenada neusmi-
,0 pretepel.
V soboto ponoči je nekdo
^vil, da se pred slaščičarno
J na Stanetovi ulici nahaja
)odigatreba, ki se dere in
bija po vhodnih vratih,
jnirazbijač je bil Dušan K.
Policijo je v soboto opold-
nekdo obvestil, da se na
korju odvija družinski pre-
z elementi nasilja. Patrulja
je potem soočila s klasiko:
avko P. je svojo nadvlado
?janjal z udarci, ki so deže-
i na njegovo izvenzakon-
1	družico Štefko.
Na sredino glavne ceste v
ižinski vasi se je v soboto
fx;/dne postavil Branko Z.,
ro ga maligani tako zelo
ali, da je krilil z rokami in
.erjal promet. Policisti so
potem povedali, da pro-
2	ne usmerja, ampak ga
Nekaj težkega je moralo
Iti na duši Vide K., ki se je v
edeljek ob dveh ponoči
ravila na hodnik stano-
iskega bloka na Čopovi in
vpila ter razbijala po Luci-
1 vratih.	M.A.
Med papirjem in smodnikom
Odklonilno stališče strokovne javnosti do predloga novega zakona o orožju
Ko je proti koncu preteklega leta
ministrstvo za notranje zadeve pred-
stavilo širši javnosti predlog novega
zakona o orožju, je ožja, strokovna
javnost zanj vedela že kakšne štiri
mesece in se do njega tudi opredeli-
la. S strokovno javnostjo mislim
predvsem na (neodvisne) strokov-
njake in predstavnike civilnih upo-
rabnikov orožja - da ne bo nespora-
zuma: govor je seveda le o povsem
legalnih uporabnikih, kot so strelci,
lovci, zbiralci itd. Na povabilo MNZ
je strokovna javnost poslala pripom-
be na predlog zakona, tako splošne
kot povsem konkretne, ki pa so bile
upoštevane žal le v minimalnem,
nebistvenem obsegu.
Reakcija strokovne javnosti je bila
praktično brez izjeme odklonilna.
Novi zakon je v bistvu stari zakon,
splošno priznan kot zastarel in ne-
demokratičen, zdaj pa v novi preob-
leki, v mnogočem pretirano zao-
stren, ki mu je dodano nekaj ele-
mentov priporočil Evropske unije in
nekaj manj bistvenih dodatkov (npr.
sicer potrebno, a nedorečeno po-
glavje o streliščih, ki bi bolj sodilo v
poseben, samostojen zakon).
Zakon je brez objektivnih
razlogov mnogo strožji od
orožnih zakonov v primerlji-
vih evropskih državah (Av-
strija, Nemčija, Češka) in iz
njega veje veliko nezaupanje
do državljanov Slovenije.
Nedemokratična diskrecij-
ska pravica (prosti preudarek
upravnega organa) ni le osta-
la, pač pa se je še razširila.
Veliko preveč stvari je osta-
lo odprtih in prepuščenih v
prosto kasnejše odločanje,
predvsem v domeni ministra
za notranje zadeve. Preizku-
su znanja o varnem ravnanju
z orožjem je dana veliko pre-
majhna teža (npr. neumestne
izjeme), čeprav bi to - skupaj
z zdravniškim spričevalom -
morala biti poglavitna zahte-
va oziroma pogoj, nekako pri-
merljivo s težo vozniškega iz-
pita.
Zakon je premalo transpa-
renten, le navidezno pregle-
den, v marsičem nedosleden
in tudi kontradiktoren. Za
udejanjanje zakona v tej obli-
ki je potreben obsežen in
drag upravno-administrativni
aparat. Temu bi se lahko v
veliki meri elegantno izogni-
li, če bi po vzoru evropskih
držav uvedli nabavo orožja
(določenih kategorij, ne
vseh) na podlagi veljavnega
orožnega lista, kar bi omogo-
čalo legalno nabavo in odtuji-
tev brez zamotanega, zamud-
nega in dragega sistema do-
voljenj za nabavo orožja (in
streliva), osnovno evidenco
pa bi vodili za to pooblaščeni
trgovci. V takšnem sodobnem
in učinkovitem sistemu, ki ga
pozna Evropska unija (tudi
Češka itd.), bi se vloga pri-
stojnega organa bolj osredo-
točila na nadzor, namesto da
se izgublja v celi paleti rutin-
skih administrativnih poslov
za vsak kos in del orožja - ter
vsako škatlico streliva - pose-
bej.
Štirje temelji
Prepričan sem, da mora no-
vi zakon o orožju, če naj bo
pravično strog in življenjski,
skratka sodoben evropski, te-
meljiti na naslednjih štirih pr-
vinah.
Ustava republike Slovenije;
iz pravic in svoboščin izhaja
tudi pravica do legalne rabe
orožja, načelo enakosti pred
zakonom pa zagotavlja to sle-
hernemu državljanu pod ena-
kimi pogoji.
Direktiva Evropske unije
(91/477/EEC); nadvse po-
memben dokument o harmo-
nizaciji orožne zakonodaje
znotraj Evrope, ki mora biti
upoštevan dosledno. Vsakr-
šno polovičarstvo se bo maš-
čevalo v odmikanju od Unije.
Varnostne razmere; tako iz
»bele knjige MNZ« (Upravni,
varnostni in javnomnenjski
vidiki posesti, uporabe in zlo-
rabe orožja v Sloveniji) kot iz
izjav odgovornih (MNZ) je
razvidno, da so varnostne
razmere v zvezi z legalnim
orožjem v Sloveniji ugodne in
da ni nobene potrebe po zao-
strovanju.
Slovenska orožna tradicija;
ta izhaja iz srednjeevropske,
točneje avstrijske (avstro-ogr-
ske; 70-letna srbo-jugoslo-
vanska epizoda je v primerja-
vi s poltisočletno habsburško
tradicijo pač le obrobna), to-
rej naj bo zakon podoben av-
strijskemu, ki je bil pred ne-
davnim usklajen z zahtevami
Unije.
Enotna strokovna
javnost
v Kalibru oziroma Reviji
obramba smo oktobra organi-
zirali neposredno soočenje
pripravljavcev zakona (MNZ)
in strokovne javnosti (pred-
vsem predstavnikov uporab-
nikov) za okroglo mizo. Šest
strani dolgo objavljeno poro-
čilo ni moglo zajeti vsega po-
vedanega - in očitanega - ,
nedvoumno pa je pokazalo
na velik prepad med obema
poloma. Načelno soglasje je
bilo v marsičem, v bolj kon-
kretnih stvareh pa so bila nas-
protovanja več kot očitna....
Okrogla miza je med dru-
gim pokazala, da je strokovna
javnost na popolnoma enot-
nih, trdnih pozicijah, ki jih
brani s povsem evropsko
ubranimi argumenti - vsem je
čez glavo dovolj anomalij, ki
jih omogoča sedanji zakon,
predvsem samovolje uprav-
nih organov pod krinko di-
skrecijske pravice in vztrajne-
ga upoštevanja omejevalnih
neobjavljenih navodil, ki so v
nasprotju z zakonom. Boja-
zen, da bo pod novim zako-
nom podobno, je velika in
glede na nekatera določila v
predlogu žal tudi realna.
Morda še najmanj so z no-
vim zakonom prizadeti lovci;
ti imajo sorazmerno malo te-
žav že sedaj. Med drugim jim
ne gre v račun to, da jim
zakon ne priznava pravice do
uporabe samokresa, ki ga v
Evropi brez ovir uporabljajo
kot lovski pripomoček. Zah-
teva po ponovnem dolgotraj-
nem upravnem postopku
(dva meseca) za izdajo dovo-
ljenja za nabavo za vsak na-
daljnji kos lovskega orožja pa
je, kot je izjavil predstavnik
skupnosti za lovstvo in ribiš-
tvo, nepotrebno šikaniranje
državljanov in je primerljiva s
tem, da bi moral voznik za
vsako novo nabavljeno oseb-
no vozilo ponovno opravljati
vozniški izpit...
Športni strelci ne morejo
mimo tega, da bi morali še
vedno po realsocialistično
imeti kolektivno orožje (in
strelivo), ne pa individualno,
po evropsko. Prav tako ni po-
šteno, da se meri z enimi
merili »pravi« strelski šport, z
drugačnimi merili pa nič
manj koristno in legitimno
občasno rekreativno oziroma
ljubiteljsko streljanje - seveda
na strelišču in ne morda kar
tako.
Zbiralcem orožja ne gre v
glavo, da so določbe glede
njihove dejavnosti bistveno
strožje kot na primer v sosed-
nji Avstriji.
Združenje slovenskih
častnikov se bori za »staro
pravdo«, saj jim sedanji pred-
log ne zagotavlja orožnih pra-
vic, ki jim po njihovem gredo
- nazadnje je od njihove uspo-
sobljenosti v veliki meri odvi-
sna obrambna sposobnost dr-
žave.
Strokovna javnost, ki si,
poudarjam, nikakor ne želi
nekakšne kvazi-liberalne
ali celo »kavbojske« orožne
zakonodaje, pač pa strog
vendar pravičen in življenj-
ski zakon o orožju sred-
njeevroske naravnanosti, je
nad uradnim predlogom
malone obupala in razmiš-
lja o alternativnem predlo-
gu, ki bi ga moralo s podpi-
som podpreti pet tisoč dr-
žavljanov. Seveda so možna
tudi takšna ali drugačna
presenečenja v vladni in dr-
žavnozborski proceduri, pa
morda še kaj. Karte so torej
razdeljene, tudi padlo jih je
že precej, zadnja pa še ni-
kakor ne.
In tisti, ki želijo imeti »var-
nostno orožje«, se počutijo
opeharjene, ker predlog za-
kona ignorira z ustavo zago-
tovljeni pravico do nedota-
kljivosti človekove telesne in
duševne celovitosti ter pravi-
co do varnosti (35. in 34. člen
Ustave Republike Slovenije),
saj ju praktično izniči z di-
skrecijsko pravico.
Kot mi je sredi januarja
prijazno pojasnil snovalec
novega zakona Vinko Polič-
nik (MNZ), je trenutni pred-
log zakona bistveno druga-
čen od prejšnje različice, s
katero je seznanjena javnost,
zato se v povsem konkretna
določila ne bom spuščal. Na
podlagi izkušenj pa se bojim,
da je razkorak med papirno
teorijo in - legitimno - smod-
niško prakso še vedno
(pre)velik.
JANEZ HARTMAN
GORELO JE...
Požar V kuhinji
torek, 9. februarja popoldne, je prišlo do požara v
'inji stanovanjske hiše v Vezovju, last Antona B.
iiel se je kuhinjski element nad štedilnikom na trdo gorivo,
ki so ga pogasili gasilci iz Kalobja pa je popolnoma uničil
ntar v kuhinji. Gmotna škoda znaša okoli 400 tisoč tolarjev.
Zagorelo v delavnici
četrtek, 11. februarja okoli 2. ure, je zagorelo v delavnici
ona B. v Grižah.
-lavec Anton V. je v peči (pri 850 stopinjah Celzija) kalil
Ko je peč prestavil nad posodo s hladilnim oljem in
vijake spuščati v olje, je prišlo do izpada električne
Sije, nakar se je olje pregrelo in vžgalo. Ogenj so še pred
odom gasilcev uspeli pogasiti zaposleni, kljub temu pa je
za okoli milijon tolarjev gmotne škode.
Živino so rešili
četrtek, 11. februarja dopoldne, je izbruhnil požar na
^odarskem poslopju Jožeta Š. v Konjskem vrhu pri
Jh.
je uničil celotno gospodarsko poslopje (velikosti 36x8
traktor, nakladalko, dva obračalnika, dve kosilnici,
^otorni žagi in več drugih manjših kmetijskih strojev in
se je z gospodarskega poslopja razširil na bližnjo
[•o kaščo, ki je v celoti zgorela, skupaj z različnimi suhome-
izdelki (približno 100 kg), 100 litri žganja in posamez-
Manjšimi predmeti. Lastniku je s pomočjo sosedov uspelo
1 Sedem govedi in dva prašiča.
so lokalizirali in pogasili gasilci iz Radmirja, Ljubnega
Gmotna škoda znaša okoli 15 milijonov tolarjev. Prei-
^ici so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi kratkega
' ^a polnilcu, s katerim je lastnik polnil akumulator v
M.A.
32
ZANIMIVOSTI
Jeza Marjana Gaberška
»Kdo pa je ta Vojka Rav-
bar?« se je na pravkar kon-
čanem modnem sejmu Čista
moda ali kot ga imenujejo
Sejem Moda-Fashion jezil
Marjan Gaberšek, dvojni di-
rektor; direktor ene od naj-
bolj znanih tekstilnih to-
varn M Club in direktor še
bolj znanega VIP teniškega
turnirja Velenje, ki ga orga-
nizira vsako leto na tretje
sobote dan v avgustu in na
katerega pride petsto in še
več najbolj pomembnih po-
membnežev v Sloveniji.
Ta turnir je tudi za modne
oblikovalce M Cluba pomem-
ben vsaj toliko, kot je Modni
sejem v Ljubljani, saj so že
zdaj zasnovali in dorekli, da
bodo tokrat turnirska oblači-
la v črno beli barvi. Na letoš-
njem ne bo tudi nekaj po-
membnih imen, ki so lani še
bila, saj so se med enim in
drugim turnirjem srečah tudi
pred obUčjem boginje Pravi-
ce, beri sodišča. Kot je na
primer eden od znanih do-
lenjskih poslovnežev, ki je
pred leti polnil časopisne
stolpce zato, ker je bil eden
od najbolj uspešnih direktor-
jev, to pa marsikomu od do-
lenjskih vodilnih političnih
mož ni šlo v nos, ne bo ga pa
zato, ker je v Triglavskem na-
rodnem parku streljal zaščite-
ne gamse. So ga ujeli z lov-
skim čuvajem vred.
Marjan Gaberšek se je na
državno sekretarko Vojko
Ravbarjevo jezil zato, ker je
na otvoritev sejma, slavnost-
na govornica je bila namreč
sama, zamudila skoraj debe-
lo uro. »S kakšno pravico
čakamo to gospo?« je bil je-
zen Marjan, ki je lani dopol-
nil 60 let. »Kdo pa sploh je?
Kaj ne ve, da mi predstavlja-
mo 35.000 delavcev v tekstil-
ni industriji?« Gospod Gaber-
šek, ki je kmalu po izbruhu
te jeze odšel s hčerko nazaj v
Velenje, pa je nameraval v
Ljubljani ostati ves dan, je
imel prav, kajti, lahko da
smo kaj preslišali, toda opra-
vičila zamudne gospe nismo
slišali.
Se pa ni jezil direktor Mon-
ta iz Kozjega Jože Planine, ki
je tudi župan Kozjega. Modna
revija ga ni očarala, zato je
odšel na svoj tradicionalni
prostor tik ob sejemskemu
bifeju in si tam natočil kozar-
ček rdečega. Svojega, ne bi-
fejskega.
Zadovoljen je bil Bojan
Manenica, lastnik Meke, le-
potne agencije, možakar, ki
se z organizacijo lepotnih tek-
movanj in z modo ukvarja
osem let, z organiziranjem
raznih prireditev pa je začel
že pri osemnajstih letih. Kot
prvi v Sloveniji je registriral
potujočo manekensko šolo,
sicer pa ga Celjani poznajo
tudi po tem, da je nekoč pel,
plesal in igral. Tokrat je na
Modni sejem pripeljal poleg
treh lepih deklet fanta, Ve-
lenjčana, 16-letnega in 193
cm visokega Sandija Šipurja,
ki obeta, da bo postal prvi
maneken Slovenije.
Vsa Bojanova dekleta in
Sandi so vzbudili na sejmu
silovito pozornost. Morda za-
to, ker so bile ostale modne
revije dokaj uboge, morda pa
zato, ker so delali pri Teu
Kocmanu, poslovnežu iz Po-
stojne, ki ga ljubitelji ženske
lepote poznajo tudi po tem,
da vsako leto pripelje v Slove-
nijo miss Italije. Teo Kocman
uvaža iz Italije spodnje peri-
lo, zato ni čiidno, da na pol
slečena dekleta, pa tudi fant,
vzbudijo takšno pozornost,
da se je mimo Kocmanovega
dela sejmišča skoraj nemogo-
če prebiti. Resda med dekleti
ni bilo nobene Celjanke, za-
čuda tudi Velenjčanke ne, za-
to pa so bile doma iz Murske
Sobote, pa Ljubljane in Nove
Gorice.
Sicer pa je bil celjski konec
dokaj dobro zastopan. Poleg
Zarje - Oblačila iz Petr.ovč, pa
Korsa, Monta in M Cluba smo
srečah še gospo Dano Šepec
iz Žalca, ki ima v samem
Žalcu kar deset trgovinic- bu-
tikov, med njimi znani Zlati
D. Na sejmu je sodelovala
skupaj z MIK-om iz Prebolda,
kar pa sploh ni bilo čudno, saj
je direktor MIK-a njen soprog
Andrej Šepec.
^NINA J. KAVRAN
Jože Planine
Del dinastije Gaberšek.
TRAČNICE
Še sreča!
še sreča, da so snežni zameti zadnja leta bolj redek pojav.
Stanovalci v celjskih blokih bi se sicer zaradi parkirišč do
pomladi že pobili med seboj.
Elektrika in nataliteta
Kozjancem in drugim je snežna ujma prizadela hudo gorje ter
povzročila veliko škodo. Mnogi so bili več dni in noči brez
elektrike. Po dosedanjih izkušnjah ni odveč upanje, da bo imelo
vse skupaj vsaj eno prijetno posledico, ki bo vplivala na
slovensko nataliteto. Še posebej v šoli na Sladki Gori, kjer imajo
letos enega samega prvošolčka.
Kdo je boljši?
V prejšnji občini Žalec so imeli enega podžupana; v sedanji,
precej okrnjeni, pa se župan Lojze Posedel bori za tri podžupa-
ne. Je mogoče, se sprašujejo ljudje, da je novi župan trikrat
slabši od prejšnjega?
PS: Trač nam je »prodal« žalski župan Posedel osebno!
Sneženi protestnik
Sv. Snežolin je zadnje dni očitno konkuriral Valentinu. 1
Stanetove ulice v Celju so namreč postavili snežaka in gai
poimenovali tisti, ki z zimsko službo v mestu očitno nisch
posebej zadovoljni. Na srečo pa vsak snežak - in tudi sneje
ulicah - prej ali slej skopnita.	Foto ju
NASMEH, PROSIM!
Tokratna nagrajenka Darija Marovt iz Ljubije pri Mo|
je poslala toliko šal, da smo imeli kar nekaj težav pri iz|
Zemljepis	i
Janezek vpraša med poukom, če lahko gre na strani
Učiteljica zemljepisa mu zastavi še eno vprašanje: »Ki
Rumena reka?«	''
Janezek nekaj časa premišljuje, potem pa obupano'
»Pod mojim stolom...«
Zakaj imajo fantje rajši blondinke?
a)	ker so bili v otroštvu cepljeni proti črnim kozam;
b)	ker je potem njihov inteligenčni kvocient izenačen.
VITEZI BELEGA MESTA
REPORTAŽA
33
Mesto herojev in revežev
Za potovanje v Rusijo potrebujete dobre živce, velil(o potrpljenja, hitre noge in ne preveč denarja
yolgogradu - ponosu ruske zgodovine, je
I slavnih dni ostalo le še blato na cestah,
lilica uniformirancev in z njimi povezane
jjkončne formalnosti, ter obubožano pre-
valstvo. Depresijo in alkoholno vdanost v
je v milijonskem mestu čutiti povsod,
gnu primerno ne gre pričakovati pretirane
uzornosti ob prihodu, čeprav Rusi slovijo
It zelo gostoljubni.
Na tujce prej postanejo pozorni berači in
[rod, ki neumorno prosijo za kak rubelj ter
ijateljice noči, ki si lahko v nekaj uricah
latno izboljšajo osebni proračun. Ljudje za
reživetje naredijo vse, zato so tudi napadi
I maloštevilne turiste ali tujce del vsakda-
l, Naprodaj je prav vse - domačini npr.
ipujejo po eno cigareto, a za tradicionalno
(dko rubljev nikoli ne zmanjka. Povprečna
lesečna plača dosega le kakšnih 20 dolarjev,
t nov avtomobil domače izdelave delajo v
ivprečju 10 let, čeprav so ti v primerjavi z
Išimi razmerami več kot polovico cenejši,
akup stanovanja pa je podoben poletu na
iars z dvokrilnim letalom (trisobno stano-
aRje v centru Volgograda stane okoli 15
iočmark). Kvalitete življenja ne poznajo in
)iskovalec ima po dveh urah vsega dovolj.
Este ljubitelj dobre hrane in (ali) pijače,
)tem Rusija ni za vas, čeprav bi vam za 10
)larjev na krožniku prinesli polovico ruske
esnopredelovalne industrije, a zaradi »aro-
e« verjetno pri zavesti ne bi dočakali niti
vega zrezka. Pubov s hitro hrano se je
ilje izogibati. Še hitreje kot postrežbo boste
čutili, da z vašimi prebavili nekaj ni v
du. Podobno je z drugimi stvarmi, ki si jih
iec utegne zaželeti. Obisk štirinadstropne-
nakupovalnega centra poleg fizičnega na-
ra zahteva še večjo mero previdnosti. Po-
'Pje je ob površnem pogledu na las podob-
drugim tovrstnim objektom na zahodu,
!r se v bogati ponudbi le stežka odločite za
kup. Vendar pa v ruski inačici prevladuje
tjerazredni uvoz pretežno zastarelih iz-
Ikov ali pa so sumljivega porekla, in soraz-
kvalitetni domači izdelki, ki pa imajo
^jo ceno. Originalna ruska kučma, brez
^ere se ljudje ne odpravijo praktično nika-
mor, velja približno 30 dolarjev, ponaredek
pa kakšnih 5.
Drugo poglavje je sporazumevanje z ljud-
mi. Na prste bi lahko prešteli osebke, ki
poleg ruščine obvladajo še katerega od dru-
gih jezikov, čeprav vsak Rus pozna izraz OK.
Najbolje je, da se v kar najkrajšem času
naučite tistih nekaj besed, ki
vam utegnejo koristiti.
Ko ostane le še
ponos
Volgograd, ki je bil že dva-
krat povsem porušen, se raz-
prostira ob reki Volgi. Po dru-
gi svetovni vojni ga je gradilo
tudi 72 tisoč vojnih ujetnikov
in bi ga po geografski veliko-
sti lahko vnesli med Celje na
eni in Ljubljano na drugi stra-
ni. Letališče na obrobju je
takšno, kot da ga ne bi obnav-
ljali vse od njegove postavi-
tve. Deli se na zunanji, notra-
nji in vojaški promet, vsemu
pa služijo iste vzletno-prista-
jalne steze, ko potnik kljub
vsej spretnosti pilota zlahka
doživi pretres možganov. Na
poti do mesta morate skozi
vojaško cono, zato so preno-
sni telefoni v tretjini mesta
povsem brez pomena.
" Tfečkanje glavne avenije so-
di med zahtevnejša, predvsem
pa nevarnejša opravila. Avto-
mobili so na robu funkcional-
nosti, vsak avtobus brez težav
primerjamo s slabo ohranje-
nim podstrešjem, cestne povr-
šine so podobne njivam po
dežju, prometna pravila pa
zadnja stvar, ki Ruse še zani-
ma. Najelitnejši hotel (celjska
rokometna odprava je bila
med nedavnim gostovanjem
nameščena prav v njem) je
zgrajen v stalinovsko-baroč-
nem slogu, medtem ko je be-
seda »estetika« ostala zapisa-
na le na projektnih polah.
Hkrati je to najbrž edini ob-
jekt, ki v Volgogradu sploh
premore toplo vodo, kajti te ni
niti v športni dvorani ali kate-
rem od lokalov. V slednjih be-
sede napitnina ne poznajo,
kar velja tudi za trgovine, kio-
ske ipd., za takšno dobrona-
merno dejanje pa boste delež-
ni začudenih, če ne kar odbi-
jajočih pogledov. Rusi kljub
nezavidljivemu položaju še
vedno premorejo dovolj pono-
sa in v večini primerov tudi
poštenosti.
Mati
Rusija
»Mother Russia be proud of
ivhat you are, tarning the
tides of history and yom
past. Remember ivho you are,
can you release the anger
and the grief,« (Mati Rusija,
bodi ponosna na to, kar si.
Obračaš plimo zgodovine in
svoje pretekosti. Ne pozabi,
kdo si. Sprosti jezo in obža-
lovanje.) se je pred desetlet-
jem zapisalo znanemu tež-
kometalnemu pesniku z Oto-
ka. Verzi dandanes še kako
držijo. Zdi se, da prav vsak
pogled na mogočni spome-
nik Matere Rusije na pobočju
nad Palačo športov odseva
razpoloženje povprečnega
prebivalca tega mesta. Ta za
nič na svetu ne bi izdal svoje-
ga ponosa in herojske prete-
klosti prednikov. Beseda
»Nemec« ali »Nemčija« še
vedno zvenita kot kletvici, je
pa tudi res, da bi v Volgogra-
du in tudi drugje po državi
naredili vse la beg iz začara-
ne revščine. Možnosti za to
pa sta le dve: tujina - za kar
moraš biti vrhunski umet-
nik, znanstvenik ali športnik
in imeti obilo sreče, ter kri-
minal - za kar niti ni potreb-
no veliko, saj je ruska polici-
ja pretežno neučinkovita,
slabo opremljena in skorum-
pirana, bogate izkušnje na
»domačem trgu« pa razvpiti
ruski mafijci s pridom upo-
rabljajo povsod po Evropi.
Formalnosti ob vstopu v ter
iz države povprečnega Evro-
pejca dušijo. Popisovanje ne-
kakšnih obrazcev, nepotreb-
no in ponavljajoče se prešte-
vanje, KGB-jevsko izpraševa-
nje in pregledovanje navržejo
občutek utesnjenosti. Težko
je okorelemu cariniku razlo-
žiti, zakaj imaš toliko in toli-
ko denarja v tej ali oni valuti
in zakaj nisi ali ne misliš vse-
ga zapraviti. Ob tem pa ga
nadvse zanimajo osebni po-
datki, ki bi se po njegovem
mnenju lahko spremenili tudi
v tistih nekaj dneh bivanja pri
njih. Vzlet letala na koncu
izgleda kot prebujenje iz noč-
ne more.
PRIMOŽ ŠKERL
Simbol herojstva Mati Rusija meri kar 82
metrov, samo meč 25 m. Ko se je med stalin-
grajsko bitko odtalil sneg, je kri pritekla s
hriba, kjer zdaj stoji spomenik. Starejši prebi-
valci vedo povedati, da 5 let po končanem
obleganju tod ni zrasla ni ena samcata trav-
na bilka, saj je od na gosto posejanih bom-
bnih drobi ev in drugega streliva škripalo pod
nogami.
volgograjska avenija v sobotnem dopoldnevu povečini sameva. Nakupovalcev je
sicer dovolj, a kupi le malokdo.
34
NASVETI
Univerzalna pokrovka
Vsako gospodinjstvo upo-
rablja najrazličnejše lonce,
kožice in ponve, ki jih je
potrebno pokrivati z običaj-
nimi pokrovkami. Pokrovke
so prilagojene velikosti po-
sode, zato jih moramo imeti
večje število.
Dandanes pa na trgu obsto-
jajo že tako imenovane uni-
verzalne pokrovke, ki nado-
mestijo skoraj vse pokrovke
okrogle oblike. Gospodinje
imajo za pokrivanje različnih
posod tako na razpolago eno
ali dve taki univerzalni po-
krovki. S tem se znebijo večih
pokrovk, ki so jih do danes
uporabljale. V kuhinjskem
elementu si tako prihranijo tu-
di nekaj prostora.
Omenjena univerzalna po-
krovka je dvodelna. Spodnji
(konkavni) del omogoča te-
sno nasedanje na vsako okro-
glo posodo. V sredini ima od-
prtine, skozi katere se ob se-
grevanju posode dviga para.
Prav tako taka pokrovka pre-
preči kipenje vsebine iz poso-
de na štedilnik. Zgornji izbo-
čeni (konveksni) del pokrov-
ke pa je v bistvu hladilo, na
katerem se para, ki se ustvari
ob kuhanju, utekočini (kon-
denzira) in tekočina odteče
skozi spodnje odprtine nazaj
v posodo.
Z uporabo univerzalne po-
krovke porabimo manj energi-
je, saj se zaradi utekočinjanja
pare ogreta tekočina vrača na-
zaj v posodo. Zato v posodo ni
potrebno dolivati nove tekoči-
ne. Pokrovka s tem omogoča
krajši čas kuhanja.
Pri pečenju in kuhanju za-
mrznjenih živil ohranimo s
pomočjo take pokrovke v ži-
vilih vso tekočino in z njo
veliko vitaminov in rudnin-
skih snovi. Meso se pri peče-
nju manj skrči, za kuhanje in
pečenje porabimo manj maš-
čob.
Univerzalna pokrovka ob
pravilni nastavitvi segrevanja
preprečuje tudi uhajanje pare
in vonjav v prostor. Pokrovka
pritiska kuhano vsebino v po-
sodi in jo omogoča kuhati
brez kipenja (kompoti, vkuha-
vanje sočivja, gob...).
Pri kuhanju na plinskem
štedilniku se priporoča upora-
ba plinskega nastavka. Vsebi-
na v posodi pa naj bo vsaj 2
cm pod pokrovko.
Čas kuhanja in pečenja v
posodi je odvisen od veUkosti
uporabljene posode in veliko-
sti grelne plošče ah moči pli-
na. Čas kuhanja se šteje od
začetka vrenja vsebine v poso-
di, čas pečenja pa od trenutka
cvrčanja pa do takrat, ko od-
stavljeno jedilo neha vreti ali
cvrčati. Šele potem odstrani-
mo pokrovko. Preden pa jo
odstavimo s posode, jo rahlo
otresemo, da kapljice padejo v
posodo.
Med kuhanjem lahko v po-
sodo dodajamo razne tekoči-
ne (vodo, vino, olje...) brez
dviganja univerzalne pokrov-
ke. Nalivamo jih v odprtino na
pokrovko.
Z univerzalno pokrovko
lahko kuhamo, pečemo, cvre-
mo, pražimo, dušimo, lahko
pa tudi pripravljamo živila za
vlaganje, konzerviranje ali za-
mrzovanje. Take pokrovke
nudijo zadovoljstvo pri kuha-
nju, čist štedilnik, zrak brez
nezaželenih vonjav, priprav-
ljanje zdrave hrane in prihra-
nek energije.
BOJAN SEŠEL
LEPOTA IN ZDRAVJE
Psihologija uspeha
IQ ni več edini zveličaven
parameter uspešnosti v po-
slu in karieri. Emocionalni
kvocient (EQ) si vztrajno na-
bira točke v boju s svojim
tekmecem, intelektualnim
kvocientom (IQ).
Potem ko so v poslovnem
svetu najprej kraljevali razgle-
dani strokovnjaki s področja
ekonomije, financ in manage-
menta, katerim so sledili bolj ali
manj slavni guruji, je danes na-
stopil čas razgledanih pozna-
valcev psihologije posla in us-
peha, ki naj bi ga le-ta prinesel.
»Pozabite na diplome, podi-
plomske študije, na videz pre-
stižne MBA-je ter druge po-
dobne oblike izobraževanja in
izpopolnjevanja, ki vas nabije-
jo s splošnimi informacijami in
strokovnim znanjem - to je da-
nes samo po sebi umevno in ne
predstavlja bistvene konku-
renčne prednosti,« pravijo poz-
navalci sodobnega trenutka in
poslovni futurologi, »v nasled-
njem tisočletju bo v poslu
prevzela ključno vlogo, beri:
igrala prvo violino, psihologija.
Če se ne spoznate na dušev-
nost - ne znate prisluhniti svoji
notranjosti, jo prilagajati raz-
meram, perfekcionirati in dr-
žati na vajetih, ste out...«
Nič čudnega, da tik. pred
prelomom tisočletja blestijo in
prosperirajo psihologi in moti-
vacijski guruji, ki znajo v viso-
koizobraženem in razgleda-
nem managerju vzbuditi pra-
vo mero poslovne motivacije,
tekmovalnosti, prodornosti in
želje po uspehu. Zmagovalec
v poslu tretjega tisočletja bo
duša in ne možgani (s spomi-
nom, logičnim sklepanjem in
sposobnostjo reproduciranja -
slednje je v marsičem že moč
tako ali drugače nadomestiti z
virtualno inteligenco).
Najbolj popularen in prakti-
čen nasvet se torej glasi: uče-
nje in izobraževanje, usmerje-
no k uspehu, za piko na I pa še
zvrhana mera motivacijskega
in avtogenega treninga, po-
slovno naravnane meditacije
in brezpogojne sprostitve, ki
človeku omogoča brezkom-
promisen vzpon na poslovni
Olimp.
Med številnimi motivacij-
skimi prijemi in psihološkimi
tehnikami je izredno popular-
na predvsem sposobnost vi-
zualizacije (v fazi maksimalne
sproščenosti in psihofizičnega
ugodja si človek sam sebe
predstavlja in zamišlja, kako
se bliža uspehu in ga tudi
doseže). »Zamišljajte in pred-
stavljajte si proces svojega na-
predovanja in približevanja -
doseganja cilja,« priporočajo
motivacijski guruji in svet,
jo, naj si predstavljamo,,
brezhibnim vozilom (teh,
nas ne bo pustila na cedj
uspeh je torej odvisen
samo do nas samih) sodei.
mo v dirki Formule 1, kjeri
na koncu trase namesto
sičnega cilja ter navijače
zastavicami in transpat
čaka uspeh v poslu.
Uspeha se je torej mog,
naučiti oziroma se do nji
dokopati z rednim mentali
treningom, ki je po pričeva
poznavalcev manj naporen
zahteven od tistega v fiin
centrih in preznojenih ti
vadnicah.
Zaupanje in vera v us]
(najsi gre za parkiranje Vf
natrpanem mestnem sredi
v času prometnega infari
za napredovanje v službi
za perspektivno privatno i
Ijenje) - glavna postulata
»zakona resonance«, sta po
pogoj zavidanja vrednih (
sežkov in napredka. Opti:
stična naravnanost in pozi,
na »energija zaupanja«, ki
posameznik oddaja v okoli
prideta v resonanco s sp
budno (pozitivno) energ
okolja in vplivata na ugod
tok dogajanja. Moč ustvar
nega, pozitivnega mišlje:
lahko sproži pomembne s[
membe - preusmeri tok
godkov v želeno smer. Avte
gestija sodi med najbolj us
šna orožja posameznikov,
so se brez večjih travm us[
prebiti na sam vrh top lestv
najboljših in se na njem ti
obdržati brez posebnih tra'
in pretresov.
KOZMETIČARKA SVETUJE
Nega mešane kože
ni tako preprosta
Če imate mešano kožo, ne
delajte napake s tem, da za-
radi enostavnosti uporablja-
te za suhe dele - lica in vrat -
isto kozmetično sredstvo kot
za mastne dele - brado, nos,
del čela. To vaši koži škodi.
Pri mešani koži potrebujete
različne preparate za mastne
in suhe predele.
Jutranja nega: osvežite se s
toplo vodo, nato pa še s hlad-
no. Čistilno mleko (za mešano
kožo) s blazinicami prstov
enakomerno vmasirajte v
obraz in vrat. Če želite, si lah-
ko mastne dele umijete z man-
dljevimi otrobi kot blag pee-
ling za 2 do 3-krat v tednu.
Pomagate si lahko z mehko,
nalašč za to namenjeno krtač-
ko, ki je nikar ne uporabljajte
za nego drugih delov telesa.
Tudi izposojanje drugim dru-
žinskim članom odpade. Pazi-
te tudi na njeno čistočo, saj se
v njenih ščetinah lahko nahaja
mnogo bakterij. Končno si os-
vežite obraz in vrat z obraz-
nim tonikom. Svetujem na-
slednje: če uporabljate tonik
za cel obraz, naj ne vsebuje
več kot 6 % alkohola; sicer pa
je bolje, če mastne dele navla-
žite z nekoliko močnejšim to-
nikom (do 20 % alkohola).
suhe predele pa z blagim toni-
kom. Čez dan uporabljajte
vlažno hidfatantno kremo. Za
Učenje uporabljajte tekoči pu-
der za mešano kožo, ki ni
preveč masten in tudi vsebuje
vlažilna sredstva. Sedaj so na
tržišču tudi posebni vlažilni
spreji, primerni za vsak tip
kože. Njihov namen je dodaja-
nje vlage. Sprej si enostavno
razpršimo preko celega obra-
za, lahko tudi večkrat dnevno,
zlasti če se nahajamo v zapr-
tih in ogrevanih prostorih
daljši čas. Ta sprej lahko upo-
rabljamo pred, med ali po Uče-
nju.
Večerna nega: obraz in
vrat si očistite s čistilnim mle-
kom ali kremo ter ga nato še
osvežite s tonikom (glej jutra-
njo nego). Nato si na suhe
dele vtrite malo bolj hranilno
kremo, vendar se izogibajte
mastnim predelom. Le-ti do-
bijo - ni potrebno vsak večer -
kremo ali emulzijo, ki ne vse-
buje maščobe. Dobro je, če si
občasno še negujete občutlji-
vo kožo okoli oči s specialno
očesno kremo. Enkrat teden-
sko si napravite kamilično
parno kopel za obraz. Pazite,
da ne bo prevroča zaradi ob-
čutljivih lic, ki se zelo nagiba-
jo k razširjenim žilicam (ka-
pilaram). Po kopeU si previd-
no in s papirnatimi robci izti-
snite ogrce. Končno si pripra-
vite za mastne predele masko
z zdravilnim blatom ali kva-
som (vmešana z vodo), ki bo
pore lepo zaprla. Na suha me-
sta pa hranilno, hidratantno
oblogo iz skute, medu in mal-
ce olivnega olja ali oblogo iz
kvasa: kvas, olje, smetano oz.
mleko.
Kozmetičarka VESNA
Pred obiskom
Ob napovedanem obisku
se nam vedno pojavi vpraša-
nje, kaj ponuditi ob čaju ali
kavi. Problem bo rešen v pol
ure, če bomo pripravili kate-
ro od obeh peciv.
Ocvrte blazinice
Potrebujemo: 40 dag moke,
1/2 pecilnega praška, 5 dag
masla, 8 dag sladkorja, ščep
soli, 2 jajci, 3 do 4 žlice mleka,
prav toliko žganja.
Priprava: iz sestavin zgne-
temo voljno testo, ga na .po-
mokanem prtiču razvaljamo
približno 3 mm debelo in raz-
režemo na kvadratke 3x3 cm.
V posodi za cvrenje segreje-
mo olje na 180 stopinj C. V
njem ocvremo blazinice,
približno 10 naenkrat. Ocvrte
so v 5 minutah, medtem jih
enkrat tudi obrnemo. S pe-
novko jih poberemo, odcedi-
mo na mrežici in jih še malo
tople obUneje potresemo s
sladkorjem, kateremu lahko
po okusu primešamo malce
vaniUna.
Jogurtova pogača
Hitro pripravljena sladica
je jogurtov kolač, ki ga razre-
žemo mlačnega, ponudimo
pa s kompotom ali sadnim
sokom.
Potrebujemo: lonček jogur-
ta, 2 lončka sladkorja v prahu,
3 lončke moke, 4 jajca.
Priprava: v skledi razmeša-
mo sladkor, jajca in jogurt.
Mešamo ali z metlico za ste-
panje ali z električnim roč-
nim mešalnikom. Dodamo
moko in ves čas mešamo, da
dobimo gladko zmes. Nama-
stimo pekač in damo vanj jo-
gurtovo testo. Pekač postavi-
mo v pečico pri 210 stopinjah
in pečemo sladico 20 minut.
Kolač vzamemo iz pečice, ko
se malo ohladi, pa ga vzame-
mo iz modela in mlačnega
narežemo.
MAJDA KLANŠEK
Moj zdravnik 99
Revija Viva letos že tretjič zapored skupaj z lokalnimi radij-
skimi postajami iz vse Slovenije izbira najbolj cenjenega
zdravnika splošne prakse pri nas. Tej akciji, ki bo trajala tri
mesece, se pridružujemo tudi mi, saj menimo, da je tudi na
našem območju dovolj zdravnikov, ki bi si zaslužili ta laskavi
naziv. Na glasovnico napišite, koga predlagate, in nam jo
pošljite na Novi tednik Prešernova 19, 3000 Celje.
BIO 1
KOLEDAi
NASVETI
35
Pravilne rastline
Zelje in repa
ued rastlinami igra zelo
niembno vlogo družina
'ižnic. Njeni predstavniki
Lgjo večinoma na sever-
1 polobli, vse tja do Gren-
^jje. Družina zajema
"og 3000 vrst, ki jih
Iružujemo v 350 rodovih,
gi njeni predstavniki so
Ijiate rastline in zanje so
^čilni posebno oblikova-
I cvetovi in plodovi.
2elo zanimive so tudi nji-
kemične snovi, ki so
lačilne za to družino. Ena
kih je gorčično olje, ki da-
! posebno oster vonj in na-
adno odganja zajedavce, po
Lgi strani pa jih celo pri-
^bljajo- Križnice so tudi
pspodarsko izredno po-
[embne, saj so med njimi
Loge kulturne rastline, kot
p zelje, repa, koleraba, gor-
ica, oljna repica itd. Poleg
fga je med njimi tudi veliko
ilevelov in okrasnih rastlin.
Repa in zelje imata veliko
levilo oblik, tako divje ra-
točih kot gojenih vrst. Tako
»repa divje rastoča ah repi-
a, ki daje v glavnem seme in
a gojena zaradi odebeljene
orenine. Gojena repa je ko-
istna za prehrano in tudi za
dravje. Vsebuje škrob, raz-
le sladkorje, vitamine, rud-
linske soli, eterično olje z
TCplenimi spojinami in vse
0	deluje kompleksno. Suro-
/0 repo lahko tudi nariba-
70,/7<?solimo in kisamo. Tu-
itu se pojavi zdravilna sla-
ica, ki jo lahko pijejo tisti,
1	imajo premalo želodčne
isline. Kisla repa je primer-
1 dietna prehrana za tiste,
so preboleli kakšno težjo
)lezen in so še zaradi tega
(Jrpani. Ljudsko zdravils-
0	pa priporoča svežo repo
1	pripravo sirupa zoper ka-
Ij- Precej debeli repi odre-
mo zgornji del in jo precej
oboko izdolbemo ter pre-
knjamo. Vdolbino napol-
■no s cvetličnim medom in
po postavimo nad kozarec,
ko pustimo stati tohko ča-
' da se v kozarcu nabere
'Volj sirupa. S tem sirupom
^arno težave pri bronhiti-
- angini, pljučnici, astmi
Podoben učinek dobi-
če repo na tanko nariba-
^ in eno veliko žlico nari-
repe poparimo s skode-
0 vrele vode, pokrijemo in
^.^inio, da se tekočina ne-
'iko ohladi. Nato precedi-
^ in sladkamo z žličko
-tličnega medu. Tako pri-
^vljen čaj pijemo večkrat
dan po eno do dve skode-
Tudi zelje, zlasti surovo
spada med zdravilne rastli-
ne, ker preprečuje skorbut,
zdravi sluznico prebavnih
organov, zlasti želodca, kre-
pi prebavo in tudi razkužuje.
To povzročajo žveplene spo-
jine in posebne vrste spoji-
na, imenovana tudi antiulku-
sni faktor ali vitamin U. Ta
deluje zaščitno na želodčno
sluznico in preprečuje neu-
godno delovanje preobilice
želodčne kisline. Zato iz sve-
žega zelja stiskamo sok, ki
ga po požirkih pijemo več-
krat na dan. Če ga prebavila
dobro prenašajo, ga ljudsko
zdravilstvo priporoča pri
presnovnih težavah, putiki
in pri mišičnih ter revmatič-
nih bolečinah. Zato je sveže
naribano zelje tudi bolj
zdravo kot kuhano. S svežim
sokom lahko tudi grgramo,
če nas boli grlo, ali ga segre-
jemo in sladkamo z medom
in ga pijemo kot čaj pri bron-
hitisu, slabokrvnosti, pa tudi
pri živčni vznemirjenosti in
nespečnosti.
Zunanje pa sveže zeljne ve-
he uporabljamo za pripravo
različnih obkladkov. Naj-
prej izrežemo debele žile,
preostalo pa povaljamo z le-
senim valjarjem ali preko kr-
pe na hitro prelikamo. Nato
tako pripravljen list damo na
obolelo mesto, preko njega
damo gazo in povijemo. To
pustimo pri miru nekaj ur ali
čez noč. Pri udarcih in ote-
klinah, ki to spremljajo pa
lahko zeljno veho zmrzne-
mo in tako položimo na ote-
klino ter dobro povijemo. To
menjamo vsakih nekaj ur,
dokler se bolečine ne zmanj-
šajo. Ljudsko zdravilstvo
zdravi s tako pripravljenimi
zeljnimi veham tudi opekli-
ne, tvore in težave z zlato
žilo.
Če zelje skisamo, dobimo
kislo zelje. Zelje naribamo,
ga v plasteh naložimo v pri-
merno posodo in vsako plast
dobro posohmo. Zadnjo
plast prekrijemo z deščicami
in primerno obtežimo. Tako
pustimo stati nekaj dni, da se
začne in konča proces kisa-
nja. Kmalu bo zelje prekrila
zeljnica. Kislo zelje priporo-
ča ljudsko zdravilstvo kot
redni vsakodnevni obrok
vsem slabokrvnim ljudem,
tistim, ki jih mučijo depresi-
ja, težave s prebavo, pljučne
bolezni, revma, putika in ar-
tritis. Redno uživanje kisle-
ga zelja znižuje tudi maščo-
bo v krvi. Tudi zeljnica je
zdravilna. Ljudsko zdravils-
tvo jo priporoča nekoliko
razredčeno z vodo pri kro-
ničnemu kašlju ter za pripra-
vo obkladkov, če nas piči
kakšen insekt ali nas bolijo
krčne žile.
Piše: BORIS JAGODIČ
36
GLASBA
Galicevi v deželi kengurujev
Ves december je glasbena
družina Galič - Jože, Cita,
Katarina in Marko - skupaj s
harmonikarjem Denisom
Novatom iz Trsta preživela
na prijetni turneji v daljni
Avstraliji.
Večinoma sami, saj so jim
med drugim dali na voljo tudi
osebni avtomobil, so po Av-
straliji iz kraja v kraj prevozili
okoli 5000 kilometrov, imeli
deset uradnih in več neurad-
nih nastopov, peli pa so prak-
tično povsod, kjer so le želeli
prisluhniti lepi slovenski pe-
smi.
Galičevi so se za prijetno
turnejo dolgo pripravljali in so
bili z njo ob povratku tudi
izjemno zadovoljni. To velja
še posebej za poglavarja dru-
žine, Jožpta Galiča: »Veliko
smo prepotovali in največkrat
sem si močno želel domov.
Tokrat je bilo drugače, kajti ko
smo se vrnili, bi se takoj po-
novno odpravil v prijetno Av-
stralijo med dobre ljudi.«
Največ so seveda nastopali
za Slovence, ki že mnogo de-
setletij živijo v Avstraliji in se
združujejo v različnih klubih,
njihovi ubrani pesmi pa so
prisluhniU tudi mnogi drugi.
In znova je bilo potrjeno pra-
vilo, da glasba ne pozna meja.
Prvi deli koncertov so bili
»uradni«, drugi pa veselejši s
plesom, kar tudi ni bilo težko,
saj Galičevi pojejo in vsi tudi
igrajo različne instrumente.
Popotovanje po daljni Avstra-
liji je bilo posebno doživetje
za najmlajša člana družine.
Marka in Katarino, ki sta se
tako kot starša vrnila domov
polna prijetnih vtisov in novih
spoznanj.
Giti so bih zelo všeč ljudje:
»So izredno odprti in sprošče-
ni, pravo nasprotje nas, >zapr-
tih< Slovencev. V Avstraliji ni
pomembno, kdo si, važen je
posel in kako ga obvladaš, ka-
ko uspešen si pri delu.«
Kako poznajo avstralski Slo-
venci Slovenijo? Jože in Cita:
»Vedo, kaj se pri nas dogaja. V
slovenskih radijskih oddajah
je marsikaj povedanega o na-
šem življenju, zato posebej
skrbita Mariza Ličan in Elica
Rizmal. Mi smo jim pridno
razlagali vsako podrobnost o
Spodnji in Zgornji Savinjski
dolini, Sloveniji... Sicer pa so
Slovenci so v Avstraliji spošto-
vani, saj so dobri in vestni
delavci. Imajo dobre službe,
hiše in avtomobile.«
In kakšnih pesmi so bili
Slovenci in drugi ob gostova-
nju Gahčev ter Novata najbolj
veseli? »Program smo dobro
in skrbno pripravili. Zaigrali
smo uspešnice ansambla Slo-
venija, stare Avsenikove, ni
šlo brez Slaka, radi so pri-
sluhnili Kmetčevi Mami, o
mami. Rdečemu cvetu Beneš-
kih fantov... Čisto malo smo
dodali zabavne in klasične
glasbe, izogibali smo se petju
v angleščini.«
Doživeli so tudi posebno
presenečenje. Jože je takole
povedal: »Pred odhodom na
turnejo v Avstralijo sem v
Rodni grudi prebral zanimivo
pesem, ki jo je napisal Ivan
Lapuh. Poklical sem uredniš-
tvo, da bi dobil naslov avtorja,
pa mi ga niso uspeli najti.
Vseeno sem na tekst napisal
melodijo Popotnik izpod Tri-
glava. Na enem izmed koncer-
tov je prišlo do presenečenja,
ko se je na odru pojavil gos-
pod, ki se nam je zahvalil za
uspeli koncert. Povedali so, da
se gospod piše Ivan Lapuh. V
glavi me je streslo, saj sem
vedel, da je to tisti Lapuh, ki je
napisal tekst v Rodno grudo.
Zahvalil sem se mu za dobre
želje in v zahvalo smo mu
zaigrali melodijo z njegovim
tekstom. Navdušenje je dose-
glo vrhunec! Gospod Ivan
nam je v nadaljevanju turneje
vsake dva do tri dni telefoni-
ral, nam pomagal in ni vedel,
kako se nam naj oddolži. Raz-
vilo se je pravo prijateljstvo in
morda bo nastala še kaka pe-
sem.«
TONE VRABL
Družina Galič pred slovenskim klubom Triglav v Sydneyu.
čarovnik Greg,
in njegov vlak
čarovnik Grega je s kase-
to »Kurje kravje mačji
rock'n'roll« razveselil
najmlajše že predlani. Nova
kaseta z naslovom Vlak pa
podobno kot prva vsebuje
predvsem veliko rock'n'rol-
la.
Pesmi so prijetno živahne
in vsebinsko pestre. Pripove-
dujejo o različnih živalih,
njihovem življenju, obnaša-
nju in karakterju. Otroci se iz
njih lahko marsikaj naučijo,
pri nekaterih pa se lahko ze-
lo nasmejijo.
Po mnenju skladatelja,
profesorja Janeza Bitenca, ta
nekoliko bolj temperament-
na glasba služi kot odlično
sredstva za spontano in
sproščeno gibanje otrok.
Lahko je tudi sestavni del
gledaliških predstav, na ka-
terih se otroci predstavijo
svojim staršem in prijate-
ljem.
Čarovnik Grega je v resnici
čarovnik. Tako ima v vsaki
predstavi za vsako pesmico
pripravljenih tudi nekaj ča-
rovnij. K svoji kaseti je prilo-
žil tudi besedila, sicer pa je
zanimiv ovitek, ki je zaradi
ilustracij Zorana Smiljaniča
pester in simpatičen.
Avdio kaseta z naslovom
Pika in Nejc pa je skupno
avtorsko delo Stena Vilarja
in Grege Sulejmanoviča (to-
rej čarovnika Grege). Ka
sta posnela v studiu pgj
Kranju, glasbeni produ^j
pa je bil Tomaž Kozlev^
Na kaseti so pesmi, n^
njene predšolskim in osj^
nošolskim otrokom. Na
prevladujejo songi iz lutk
nih predstav Za velike ini|
le. Gusar Berto, Pikin rojš
dan in Skrinjica želja. Be
dila pesmi so vzgojno-zab
nega značaja, saj govore'
vrednotah časa, kot so pri
teljstvo, zaupanje, dobr«
domišljija in otroška igra.i
smi otroke vabijo na igrij
in travnik, med sovrstnil
Kaseto lahko pedagoški \
lavci uspešno uporabljajo]
svojem delu z otroki.
Program predstav Za vf
ke in male je povezan tud
projektom Bralne znaf
Slovenije in prograrno
EPTE Založbe najlepših s
kanic.
SIMONA BRGL
Predstavljala se Vesna in
Vlasta
V petek, 19. februarja, bosta dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič
v telovadnici osnovne šole v Poljčanah pripravili promocijo
svoje prve kasete »Niste se zmotili«.
Na predstavitev sta povabili odlične ansamble, kot so Igor in
Zlati zvoki, Show band Klobuk, Bratje iz Oplotnice, Savinja in 7.
raj, zapele bodo ljudske pevke Marija Snežna, predstavila se bo
kmečka gospodinja Trezika iz Negove, harmonikarja Alex in
Dejan ter plesni par Aljaž in Valerija. Zanimiva prireditev se bo
začela ob 19.30.
Vesna in Vlasta Kidrič sta presenetili na lanskem festivalu na
Vurberku, kjer sta zmagali pri dvoglasnem petju in osvojili
srebrnega zmaja občinstva, nastopili pa bosta tudi na 5. festiva-
lu polk in valčkov, ki bo v petek, 26. marca, v Vinski Gori. TV
Mlade frajle v
Sevnici
štiri prikupna dekleta -
Mlade frajle pripravljajo več
samostojnih koncertov, saj
želijo tudi tako zbrati nekaj
denarja za prvo kaseto. V
nedeljo, 21. februarja, bodo
nastopile v dvorani gasilske-
ga doma v Sevnici.
Koncert bo ob 16. uri, k
sodelovanju pa so povabile
dvojčici Vlasto in Vesno ter
ansamble Savinja iz Levca,
Labirint iz Senovega in Brod-
nike. Kasneje bodo pripravi-
le podobna koncerta še v
Poljčanah in Skornem pri Šo-
štanju, torej tam, kjer so čla-
nice skupine doma. Mlade
frajle se pripravljajo tudi na
nastop na festivalu v Vurber-
ku, sicer pa izredno veliko
nastopajo. Prejšnjo soboto
so gostovale v Murski Soboti
na proslavi ob 50-letnici ča-
sopisa Vestnik, zvečer pa so
bile na pustni prireditvi v
Cerknem. V nedeljo so imele
dva nastopa, popoldne v Vu-
hredu in zvečer na televiziji
v Trbovljah.	TV
Našemljene polke in valčki v Laškem
Februarski koncert iz abonmaja polk in valčkov v Kulturnem centru Laško bo tudi letos
v znamenju veselega pusta.
Tokrat se bodo predstavili trije ansambli in humorista Honza in Fonza. Prvič bo v Laškem
zaigral ansambel Show band Klobuk, ki je lani zmagal na festivalih v Vurberku in Ptuju,
predstavila se bo odlična skupina Vagabundi, ki je lani kot prvi slovenski ansambel gostovala
na Kitajskem, in prišli bodo Štrki iz Ljutomera, ki so januarja navdušili v Treh lilijah v Laškem.
Organizator pripravlja tudi nekaj pustnih presenečenj, koncert pa se bo začel nocoj, v četrtek
ob 19.30.	TV
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Legendarna folk ročk zasedba CROSBV, STILLS, NASH&-
^OUNG bo 30. obletnico nastanka letos poleti obeležila z
Ljiko turnejo po ZDA in novim albumom, prvim po leta 1989
pbjavljenim LP-ju »American Dream«. Velika četverica je
'nazadnje skupaj koncertirala pred 25 leti.
Udarna britanska zasedba Indian, ki jim je dopustila pre-
SKUNK ANANSIE se bo čez
dobrih štirinajst dni s prvim
singlom »Charile Big Potato« s
tretjega albuma »Post Orga-
smic Chil«, ki bo izšel sredi
marca, po triletni studijski ab-
stinenci spet poskušala vrniti
v prvo ligo otoških ročk ben-
dov. Pevka Skin, basist Cass,
kitarist M.K. in bobnar Mark
Richardson so lani od velike
založbe Virgin presedlali k
manjši neodvisni One Little
cej več »umetniške svobode«,
kar naj bi bilo slišati tudi na
njihovem tretjem albumu.
»Neomajni« ameriški artisti
R.E.M. so zaradi slabe prodaje
njihovega zadnjega studijskega
dosežka »Up« le popustili priti-
skom založbe Warner Bros. in
objavili listo koncertov, ki jih
bodo odigrali na veUki promo-
cijski turneji letos poleti. To bo
po letu 1995 prva turneja tega
čislanega benda, na njej pa se-
veda ne bo videti in slišati lani
odpadlega bobnarja Billa Berr-
ya. Njegov stolček bo zasedel
Joey Waronker. Mikea Millsa,
Michaela Stipea in Petra Bučka
bosta na turneji spremljala še
multiinstrumentalista Scott
McCaughey in Ken Stringfel-
low. R.E.M. bodo nam najbližje
godli na Dunaju (8. julij) in v
Budimpešti (9. julij).
Kljub temu, da je FOXY
BROWN ljubitelje sexy hip-
hop poskočnic navdušila že
pred dvema letoma s platinasto
singlico »111 Na Na« in se pred
nedavnim s pomočjo opolzke-
ga video spota eksplicitne krea-
cije »Hot Spot« povzpela tik pod
vrh lestvice najbolje podajanih
single plošč na obeh straneh
Atlantika, ni nihče verjel, da se
bo njen njen LP prvenec »Chyna
Doli« le nekaj dni po izidu zav-
zel prvo mesto prestižne Bill-
boardove lestvice. 19-letna čo-
koladna sex-bomba je z vrha
izrinila dve leti mlajšo bledolič-
no BRITNEV SPEARS in njen
album »Baby One More Time«.
Še pred koncem letošnjega
poletja se bo na trgovinskih
policah znašel prvi solo album
MICHAELA HUTCHENCEA,
nekdanjega pevca najpopular-
nejše avstralske zasedbe 1NXS.
Michael je večino izmed dva-
najstih skladb, kolikor jih bo
na LP-ju objavila založba V2,
posnel tik pred smrtjo (samo-
mor, november 1997) ob asi-
stenci prijatelja, soavtorja in
producenta Dannya Saberja,
bivšega člana britanske super
skupine Black Grape.
Že rahlo odsluženi pop me-
talci VAN HALEN so za svoj
nov studijski projekt najeli me-
ga producenta Dona Wasa, ki se
je v preteklosti proslavil z obli-
kovanjem zvočne podobe albu-
mov nekaterih največjih zvezd
popularne glasbe (Bob Dylan,
The B-52's, Paula Abdul, Rol-
ling Stones, lggy Pop...). V stu-
dio pa se bodo v kratkem podali
tudi PEARL JAM. Namesto
bobnarja Jacka Ironsa (Red Hot
Chili Peppers) , ki je s seattleš-
kimi grunge prvaki lani posnel
album »Yield«, bo pri nastaja-
nju njihovega šestega studijske-
ga LP-ja sodeloval Matt Came-
ron (ex-Soungarden).
Visok jubilej - 25. obletnico
nastanka je letos zabeležil tudi
leta 1982 razpadli švedski kvar-
tet ABBA. Kreativna šefa te naj-
popularnejše evropske pop za-
sedbe, Bjorn Ulvaeus in Benny
Andersson, sta v torek v Londo-
nu na podelitvi BRIT AWARDS
prejela nagrado za »posebne za-
sluge«. Posebej za to priložnost
je nekaj popularnih najstniških
bendov (Cleopatra, B*Witc-
hed....) posnelo in na sami pri-
reditvi tudi zapelo venček naj-
večjih uspešnic skupine ABBA.
Jutri, v petek, 19. februarja,
bodo v oddaji Izštekani na
Radiu Slovenija ob 22.25 v
»unplugged« maniri godli žal-
ski metalci INTERCEPTOR.
Sicer pa se Čulk in ekipa pos-
pešeno pripravljajo na vseslo-
vensko promocijsko turnejo
aktualnega albuma »Mora«, v
okviru katere se bo 20. marca
v gotoveljskem zadružnem
domu zgodil tudi sedemurni
festival z osmimi nastopajoči-
mi (Strelnikoff, Skytower, In-
terceptor...).
Lanska zmagovalec (-ka) iz-
bora za popevko Evrovizije
izraelski dvospolnik, ki sliši
na ime DANA INTERNATIO-
NAL, je v soboto, na Valenti-
nov dan, objavil single s pri-
redbo pop klasike »Woman In
Love« Barbre Streisand. Ome-
njena pesem se po poleg zma-
govalne »Diva« v kratkem
znašla tudi na albumu, ki prav
te dne nastaja pod delovnim
imenom »World Vision«.
Podalpska kvazi raperja 2
BROTHERS sta posnela prired-
bo uspešnice »Avtomat« kranj-
ske pop ročk skupine Califor-
nia. Pod originalno skladbo se
je leta 1995 podpisal slo-hit-
maker Matjaž Zupan alias MZ
Hektor, priredbo, ki je narejena
v že ničkolikokrat prežvečeni
formuli ameriškega DJ Jasona
Nevinsa (»It's Uke That - RUN
D.M.C.«), pa je zakrivil Uroš
Semeja. Precej bolj hitro pa
svetovnim trendom sledijo hr-
vaški pop izvajalci, ki so še
vedno korak pred slovenskimi.
Producentski team, ki skrbi za
pevko IBEE (na sliki), je v stilu
trenutno zelo aktualne plesne
podzvrsti »happy house« (Ven-
gaboys...) naredil simpatično
priredbo uspešnice »Hajde da
ludujemo«, s katero se je v za-
četku devetdesetih proslavila
TAJČI. STANE ŠPEGEL
Založba Jive bo težko pričakovani tretji album (drugi za ameriški
trg) najpopularnejšega boy benda BACKSTREET BOYS lansirala na
trg 18. maja. Dober mesec pred izidom LP-ja »Millenium« bo izšel
tudi single, naslov tega pa zaenkrat ostaja še skrivnost.
Leta 1982 razpadla pa ponovno reformirana kultna ameriška
punky pop zasedba BLONDIE se je s singlom »Maria« zavihtela
naravnost na prvo mesto britanske lestvice »malih« plošč. To je
že šesti No.l hit skupine Blondie in prvi po letu 1980. Takrat je
bila Debbie Harry s kompanijo na vrhu lestvic kar trikrat
(»Atomic«, »The Tide Is High«, »Call Me«). Single »Maria«
najavlja tudi skorajšnji izid njihovega novega albuma »No Exit«
(23. februar), ki bo, sodeč po razprodani lanski »come-back«
turneji, presegel tudi več kot obetavne prodajne rezultate
omenjene single plošče.
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
38
RADIO • TELEVIZIJA
Potrpežljivost ima meje
Minuli teden je bil na Ra-
diu Celje vroč! Telefonske
slušalke so se skoraj pregre-
le, toliko telefonskih klicev
smo ponovno prejeli. Priti
mora poplava ali čez noč za-
pasti veliko snega, pa imamo
v hipu »vroče« linije. Naša
prednost je, da radijska eki-
pa v takšnih trenutkih odlič-
no funkcionira. Vsakdo ve,
kaj mu je storiti, kam pokli-
cati, katere so informacije,
ki jih ljudje v tistem hipu
pričakujejo in takrat nam
uspe poslušanost dvigniti do
neslutenih mej.
Seveda upamo, da nam v
kratkem ne bo treba početi kaj
podobnega, da se bo narava
unesla. A se mi danes, nekaj
dni po snežni ujmi, porajajo
razmišljanja na temo, ali smo
res vsemogočni? Mi, ki delamo
na radiu, smo prepričani da ne.
A očitno nekateri mislijo dru-
gače. Sicer ne bi še v četrtek in
petek neprestano zvonili tele-
foni, s klici pa so nas predvsem
zasipali razjarjeni prebivalci
nekaterih zaselkov, kjer niso
bile splužene ceste, kjer ni bilo
električne energije in podob-
no. Od nas toliko da niso zah-
tevali, da se prelevimo v elek-
tričarje in zimsko službo... In
ponovila se je poplavna zgod-
ba. Ko se je nemalokateremu
zdelo, da moramo o vsaki po-
plavljeni hiši posebej narediti
novinarsko zgodbo in o njej
poročati po radiu.
Kaj storiti z mesom v zamr-
zovalniku, ko nimamo elektri-
ke, so nas spraševali ljudje,
praviloma s podeželja. Pri
temperaturah pod ničlo zunaj
in ogromnih količinah snega
nekaterim ni padlo na pamet,
da lahko tudi to izkoristijo v ta
namen. Kdaj bo električna
energija v tej in tej hiši, v tem
in tem zaselku, so hoteli vede-
ti. Kaj lažete, da je že povsod
elektrika, so se razburjali. Za-
kaj objavljate, da je cesta do
nas splužena, če pa ni, so vpiH
drugi. Skušali smo biti prijaz-
ni in poleg veliko dela, ki smo
ga imeli, odgovarjali na vpra-
šanja. Včasih že tudi zadirčno,
priznam, ko nam pripisujejo,
da bi morali preveriti vsako
informacijo, na primer laške
Komunale, ali je res ta in ta
cesta zares splužena.
Ljudje smo čudna bitja. Tež-
ko razumemo, da ko se raz-
divja narava, človek postane
nemočen in ne zmore vseh
težav, ki mu jih le-ta povzroči,
razrešiti naenkrat. Da pa po-
stopoma, v dnevu ali dveh za
dežjem vendarle posije sonce.
Da električarji uspejo opraviti
svoje delo, zimska služba oči-
sti nenormalne količine sne-
ga... In koneckoncev, da smo
tudi na radiu zaposleni samo
ljudje in ne vsemogočni bogo-
vi. Da skušamo pomagati, ko-
likor je v naši moči.
Resnici na ljubo pa je treba
priznati, da so bili tovrstni iz-
padi poslušalcev v manjšini.
Večina je vendarle sporočala
koristne informacije in bila tu-
di hvaležna za tiste, ki smo jih
za poslušalce uspeli pridobi-
vati mi.
Lovci na nagrade
Podobno manjšino pred-
stavljajo tudi radijski lovci na
nagrade. Nekaj jih je, ki never-
jetno jezijo ostale poslušalce.
Kolikokrat pozvoni pri meni
telefon, pa se kakšna poslušal-
ka skoraj žalostno potoži, za-
kaj nikakor sama ne more
vzpostaviti zveze z našim stu-
diem, nekateri, velikokrat eni
in isti, pa pobirajo nagrade kot
za stavo. Kaj naj jim odvrnem,
sem vedno v zadregi. Lahko
jim zagotovim le, da nimajo
protekcije. Da sama včasih
skoraj že grobo kakšnemu lov-
cu ali lovki na nagrade povem,
naj vendar pusti še koga dru-
gega k telefonu. Minuli vi-
kend, ko smo delili Valentino-
ve zlate nagrade zlatarstva
Stožir, se je zopet ponovila
stara pesem. Kako povedati
tem ljudem, da bi nagrade ra-
di prejeli tudi drugi? Da ni
problem, če nagrado pobereš
enkrat mesečno, da pa za bož-
jo voljo potem, ko dobite na-
grado, vsaj mesec dni počakaj-
te in pustite pri miru telefon,
kadar so nagradne igre. Prav
tako velja za oddajo Greš v
kino. Ko dobite vstopnico za
ogled filma, ne kličite več vsaj
do takrat, dokler nimamo
vstopnic za ogled drugega fil-
ma. Veliko jih je, ki bi želeli
sodelovati, pa jim nekateri te-
ga ne dovolite. In potem se
ubadam s telefonskimi klici, v
katerih nekateri dvomijo v na-
šo poštenost, v enaka merila
in v enako priložnost sodelo-
vanja. Zato vljudno naprošam
lovilke in lovilce nagrad: Pro-
simo, odnehajte. Ne zaradi
nas, ki smo zaposleni na ra-
diu, temveč zaradi več tisoč
drugih poslušalcev, ki nas po-
slušajo in jim greste s tem, ko
neprestano klicarite, nezno-
sno na živce.
In kaj vam ponujamo v ted-
nu, ki je pred nami? V nedeljo
ne pozabite na oddajo Nedelj-
ski zmenek. Tokrat se je na
zmenek z župnikom Dorijem,
ki sedaj živi in dela v Berlinu,
tja povabil Tone Vrabl. Nastal
je prijeten pogovor, ki ga ne
smete zamuditi. V nedeljo, po
deseti uri!
V Slovenskem ljudskem
gledališču Celje se končujejo
Dnevi komedije. Zaključna
prireditev bo v nedeljo zve-
čer. Tam bova tudi Mateja
Podjed in Nataša Gerkeš
Lednik, ki bova pripravili
pogovore z nagrajenci ip or-
ganizatorji. Seveda pa se bo-
va iz gledališča oglašali tudi
že v petek in soboto, ko se
obetata še dve tekmovalni
predstavi.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Vodja tehnike Bojan Pišek, ki je v snežnem jutru na Ram
Celje delal že od petih zjutraj.	1
V DRUŽBI S KANALOM A
Browningova
verzija
v petek, 19. februarja, bo
ob 20.30 uri na sporedu an-
gleški film Brovvningova ver-
zija. Režija: Mike Figgis,
igrajo: Albert Finney, Greta
Scacchi, Matthew Modine.
Profesor Andrevv Crocker-
Harris že dvajset let svojim
učencem vliva v njihova srca
ljubezen do besedne umetno-
sti. Sedaj je nastopil trenutek,
ko mora zaradi slabega
zdravja zapustiti šolo in se
upokojiti. Ta velika spre-
memba pretrese tudi njegovo
ženo Lauro, ki se že nekaj let,
nezadovoljna s svojim zako-
nom, skrivoma dobiva z mla-
dim učiteljem fizike. Fran-
kom Hunterjem.
Zgodba iz
Chicaga
Ameriški film Zgodba iz
Chicaga bo na sporedu v ne-
deljski matineji, 21. februar-
ja, ob 14. uri. Režija: Jerry
London, igrajo: Vince Bag-
getta, Dennis Franz, Kene
Holliday.
V mestnem parku v Chica-
gu brezsrčno ranijo deklico.
To je povod, da se prijatelja
spopadeta na sodišču. Luis je
javni branilec, ki zagovarja
nedolžnost uličnega proda-
jalca pečenega kostanja, ki
so ga opazili z orožjem na
kraju zločina. George, ki je
pomočnik javnega tožilca, pa
bi rad dokazal prodajalčevo
krivdo. Medtem pa se bije
boj za dekličino življenje v
bolnišnici.
Tvegani
pregon
Za ljubitelje akcijskih fil-
mov pa bo v nedeljo, 21. fe-
bruarja, ob 20. uri na spore-
du ameriški film Tvegani
pregon. Režiser: Jeb Stuard,
igrajo: VVilliam Fichter,
Danny Glover, Dennis Qu-
aid.
To je film o FBI agentu, ki
skuša izslediti serijskega mo-
rilca. Politično ambiciozen šef
policije McGinnis uporabi pri-
mer umora, da bi si pridobil
glasove v kampanji in onemo-
gočil tekmeca šerifa Olmstea-
da. Slednjemu se položaj iz-
boljša, ko se pojavi FBI agent
Frank LaCrosse, da bi izsledil
morilca.
Niicoli ne obupaj
v ponedeljek, 22. februar-
ja, bo ob 21. uri na sporedu
življenjska zgodba Nikoli ne
obupaj. Režija: Marcus Cole
I, igrajo: Anthony LaPaglia,
Ronny Cox (I), Lou Criscuo-
lo, Ashley Crow.
Film, ki je nastal na podlagi
resnične zgodbe, govori o živ-
ljenju, karieri, vzponu in pad-
cu košarkarskega trenerja
Jimmyja Valvana. Jimmy ima
na videz popolno življenje:
ljubečo ženo, tri krasne hčer-
ke in uspešno kariero trenerja
košarke. Njegov izjemni ta-
lent, da moštvo spodbudi s
svojo zagretostjo in inteligen-
co, kmalu opazijo tudi na
ameriških univerzah, ki ga po-
vabijo k sodelovanju.
Drakuia: smrt in
ljubezen
Med filmskimi uspešnica-
mi vam bodo v sredo, 24.
februarja, ob 20. uri ponudili
na ogled ameriško komedijo
Drakuia: smrt in ljubezen.
Režija: Mel Brooks, igrajo:
Leslie Nielsen, Peter MacNi-
col.
Zvezda filmske satire, Le-
slie Nielsen, in genij za kome-
dije, Mel Brooks, sta ustvarila
novo, veselo življenje ne-
smrtni legendi - Drakuli. Ta
večni vampir v svojem neo-
majnem iskanju sveže krvi
prikaže -vrsto svojih nadna-
ravnih sposobnosti - od lete-
nja po zraku, visenja z glavo
navzdol, hipnoze na daljavo
in vse do preobrazbe v pone-
srečenega netopirja. To je iz-
vrstna komedija, ki se že kar
nesramno poigra s filmskimi
stvaritvami.
Ob ponedeljkih ob 20. uri je
na sporedu nanizanka Sim-
patije.
•	Po končanem svetovnem
prvenstvu v smučanju, ki ga je
iz Vaila vneto prenašala nacio-
nalna televizija, so si mnogi
močno oddahnili. Janez Čar
dež, generalni direktor RTV-
ja, predvsem za to, ker ga do
zdaj ni še nihče prijavil zaradi
kršenja mednarodnih pravil,
ki javni televiziji prepoveduje-
jo prekinjanje programa z re-
klamnimi vložki, kar je TVS
vztrajno počela. Čadežu se ta-
ko še naprej dogajajo čudeži.
•	Oddahnil si je tudi Ivo Mi-
lovanovič, mož, ki je zadol-
žen za to, da se v nacionalno
blagajno steče čim več oglaše-
valskega denarja, saj je TVS z
reklamami med smučarskimi
prenosi mastno zaslužila. Di-
rektor RTV-jevskega marke-
tinga in občasni športni novi-
nar, ki je kot kratkohlačnik
brcal žogo pri celjskem Kladi-
varju, zdaj na vse pretege išče
sponzorje, ki bi s svojimi ogla-
si prekinjali prenose tekem
celjskih rokometašev, ki jih bo
on honorarno komentiral. Mi-
lovanoviču se čudeži ne doga-
jajo, se mu pa včasih prikaže
Marija, predvsem takrat, ko ga
celjski navijači obmetavajo z
vzdevkom »močvirnik«.
<S> Uredniku televizijskega
športnega programa, najbolj
znanemu Laščanu v prestol-
nem mestu Marjanu Lahu, se
je odvalil kamen od srca, ker
sta se njegova komentatorja
Miha Žibrat in Igor E. Ber-
gant iz Vaila srečno vrnila do-
mov - brez infarkta ali kakšnih
drugih posledic. Oba sta se
namreč tako močno vživela
evforijo in možnost, da boj
naši smučarji dobili meda|i
da sta po tem, ko to v slaloi
ni uspelo ne dekletom ne f|
tom, v prenosu razočarana^
tala brez besed. Lahu ser
dogajajo čudeži, pa tudi M^
ja se mujie pirikaztijtcOn ii)
enostavno srečo, saj mu je ti
di močvirniška kožica med p
sti prenehala rasti.
• Z velikim veseljem je kony
svetovnega prvenstva v sml
čanju dočakal tudi Mario Gfl
lunič, saj mu je nedeljski pil
nos slaloma pobral skoraj t
gledalce oddaje Zoom. Polf
tega je Mariu uspelo trač časi
pise prepričati, da ni on tis
znani voditelj s televizije,
so ga videl v neki milans
gayevski diskoteki.
® Ker je raziskovalna novin^
ka Vida Petrovčič izgubila to'
bo, tožilo jo je neko podjetje;
Zuricha, ker je o njem v osre^
nji informativni oddaji ŠiH"
neresnice v zvezi s slovenski^
poUcijskim čolnom, je
voditelj nedeljskega TV Dn^^
nika Janko Šopar po ukazu.'
je prišel z vrhov televizije, P'
brati opravičilo. S to obj^*'
demantija pa se je hiša izogni
plačilu visoke kazni in mei^
prihranila okroglih lOO.O^
nemških mark. »Gre za F
memben prispevek k finan^
konsolidaciji,« je zadevo
mentiral brkati Celjan,
zdaj izguba nacionalne rtv^
znaša več 26 milijonov, ainP*^
le še 25 milijonov in 900.1^
nemških mark.«
Marjan Lah
Vida Petrovčič
TV VODIC
39
40
TV VODIC
TV VODIČ
41
42
TV VODIČ
FILM
43
Iskanje izgubljenega kovcica
Robert De Niro kot delodajalec skupine odpadniških bojevnikov
Kjov film Johna Frankenhei-
prja Ronin govori o odpad-
A bojevnikih brez gospo-
Iti so za dober denar
Jravljeni storiti vse. Junaki
so bivši obveščevalni
pflti in strokovnjaki za diver-
j orožje in izsiljevanje, ki
iconcu hladne vojne delajo
nova delodajalca - ultrapro-
lionalca Sama (Robert DeNi-
in Vincenta (Jean Reno).
[Njihova naloga je, da najdejo
rivnostni kovček za neznane-
naročnika, čigar kurirka je
ivlačna a preračunljiva Deir-
; (Natascha McElhone). Film
I razkrije vsebine kovčka in ne,
ga naročnik potrebuje, to-
navsezadnje to ni pomem-
0. Pomembneje je, da so Ijud-
2anj pripravljeni plačati tudi z
jnim življenjem.
Frankenheimerjeva filmska
pot, ki je polna vzponov in
padcev, kaže na to, da ima
režiser z glavnimi liki v Roninu
skupnega več, kot si je priprav-
ljen priznati. V 60. letih je film-
sko občinstvo presenetil z na-
peto režijo filmov Sedem maj-
skih dni, Ptičar iz Alcatraza, v
naslednjih desetletjih pa je nje-
govo ustvarjanje postalo manj
razpoznavno in povezano. Z
zadnjim filmom iz leta 1996,
kontraverznim remejkom The
Island of Dr. Moreau, je razde-
lil občinstvo in kritike, ki se
niso mogli zediniti, ali gre za
mojstrovino ali zmazek. Fran-
kenheimer sam pa je prepri-
čan, da bo ta film v dveh deset-
letjih postal klasika.
Robert de Niro (Sam) je plod-
no filmsko kariero začel v filmu
Briana DePalme The Wedding
Party iz leta 1969. Leta 1974 je
De Niro prejel oskarja za upodo-
bitev mladega Vita Corleoneja v
filmu Francisa Forda Coppole
Boter II. Drugega oskarja za
glavno vlogo je prejel za odigra-
nega Jakea La Motta v Scorsese-
jevem Raging Buli, pozneje pa je
bil za nagrado ameriške filmske
akademije nominiran še štirikrat
in sicer za filme Taksist, Lovec
na jelene, Awakenings in Rt stra-
hu, odlikoval pa se je še v števil-
nih drugih filmih.
NMS
Življenje žuželk
življenje mravelj, ki žive
na lastnem otoku, ni noben
piknik. Vso pomlad in polet-
je garajo, da zberejo hrano,
ki jo konec poletja pridejo
pobrat nesramne kobilice.
Tako njim samim ne ostane
dovolj, vendar se ne upajo
upreti. Šviga, mravljinec, ki
je vedno poln novih idej, pa
se domisli, kako naj bi hrano
zbirali hitreje in jo tako na-
brali dovolj zase in za izko-
riščevalce. Vendar nesreča
ne počiva in velik kup zbra-
ne hrane pade v vodo.
Ker je treba rešiti kožo, se
Šviga domish, da bi najeli po-
gumne in močne žuželke, ki
bi kobilice ugnale in jim dale
dobro lekcijo. Odide v mesto,
kjer pa se ne znajde prav do-
bro in še brez izkušenj najame
za svoje bojevnike žuželke, ki
so kot neuspešni cirkusanti
pravkar ostale brez dela. Ko
pridejo na otok, se seveda tudi
one ustrašijo vloge, ki je niso
pričakovale, bojijo se spopada
s kobilicami in želijo, da Šviga
svoji koloniji pove resnico. To
ga še bolj preplaši in zato sku-
je načrt. Naredil bo umetno
ptico, ki bo kobilice pregnala
z otoka in se tako žuželkam
ne bo treba boriti, on pa bo
ostal v očeh vseh še naprej
»poštenjak«. Jasno, da se stvar
spet močno zaplete, vendarle
pa se kljub velikim nevarno-
stim in zmešnjavam ter nes-
porazumom vse srečno kon-
ča. Kobilice dobijo lekcijo, žu-
želke spet zaposlijo v cirkusu.
Šviga pa postane narodni ju-
nak.
Življenje žuželk je prvi
skupni film studiev Disney in
Pixar, po velikem umetniškem
in komercialnem uspehu fil-
ma Svet igrač, ki je za svojo
inovativnost v računalniški
animaciji prejel oskarja. Reži-
ser filma, eden najboljših ra-
čunalniških animatorjev pri
Picarju, John Lasseter trdi, da
so žuželke idealne za računal-
niško animacijo zaradi svoje-
ga skeleta, prelepih mavrično
spreminjajočih se barv njiho-
vih kril. Animiranim žužel-
kam so svoje glasove posodili
sami priznani igralci in neka-
teri člani filmske ekipe, vsi
ljubitelji risanega filma. Mrav-
ljincu Švigi je glas posodil Da-
ve Foley. Skakača je »oglasil«
Kevin Spacey, Princesa Atta
je Julia Louis Dreyfus, Kralji-
ci pa je glas posodila Phyllis
Diller.
N.-M. SEDLAR
Rane za otroke razpadle Jugoslavije
Srdan Drogojevič je posnel grozljivo zgodbo o usodi otrok, ki so preživljali nacionalizem svojih staršev
Temelječ na resničnem do-
;odku, spremlja film usodo
We\v dečkov, Pinkija in Šva-
le, ki odraščata v Novem
eogradu med letoma 1991
11996. Otroštvo obeh glav-
Ijunakov je zaznamovano
sankcijami, bližino vojne
I kriminalizacijo celotne
ružbe, ki združeni ustvar-
jo nov sistem vrednot.
Jako kot mnogi njuni vrst-
ki, Pinki in Švaba že s štiri-
ijstimi leti vstopita v svet
iminala in pri tem sprejmeta
ednote Srbije iz tega obdob-
I eks-komunistične skupno-
■vhiper tranziciji, ki zaradi
fne in sankcij spominja na
iter absurdov. Ker vidita
ivna junaka v kriminalu naj-
lažji in edini način preživetja,
postanejo njuni idoU stari beo-
grajski kriminalci in televizij-
ski talk-show, ki iz takšnih
ljudi dela medijske zvezde.
Dečka sanjata, da bosta tudi
ona kot gosta povabljeno v
oddajo in se močno trudita, da
bi si to s svojimi zločini tudi
zaslužila.
Ko končno uspeta, njun bli-
skoviti vzpon v svetu krimi-
nala prekine medsebojni
obračun. Švaba petkrat ustre-
li Pinkija, ne vedoč, da je
svojega najboljšega prijatelja
zadel na istih mestih, v katera
je bil pred dva dsoč leti ra-
njen tudi Kristus. Pinki preži-
vi in pozneje pobegne iz bol-
nišnice. Svojemu nekdanje-
mu prijatelju ponudi premir-
je, za katerega pa je postavlje-
na visoka cena. Ranjeni de-
ček mora namreč po nepisa-
nem pravilu drugemu napra-
viri rane na istih mestih, kjer
je bil ranjen tudi sam. Ko se
znajdeta na zapuščenem po-
kopaUšču, kjer sta preživela
otroštvo, doživela prve sek-
sualne izkušnje in se učila
streljati, začneta svoj srhljivo
»igro pomiritve«. Med vsako
novo rano, ki jo Pinki povzro-
či Švabi, se pogovarjata o živ-
ljenju, o nogometu, o minulih
dnevih. V nekem trenutku
Pinki opazi na prijateljevih
prsih zlat križ, plen skupnega
ropa. Prepozna rane in se od-
loči, da bo svojemu prijatelju
oprostil največjo rano - rano
pod srcem. Toda Švaba pred-
log zavrne...
Film ob zgodbi otrok
spremlja usode njunih star-
šev, ki obsedeni z nacionali-
stičnim žanrom leta 1991
pospremijo tanke JNA v Vu-
kovar in potem komaj preži-
vijo milijonsko inflacijo v letu
1993 do duševne otopelosti in
sramu leta 1994 in demokra-
tičnega gibanja v Srbiji v letu
1996, ki ga doživljajo kot ne-
ke vrste moralno očiščenje.
Toda, v hinavski družbi, za
nastanek katere so krivi sami,
za njihove otroke, glavne ju-
nake tega filma, ne more biti
rešitve.
Film je bil doslej prikazan
na filmskih festivalih v Toron-
tu, Stockholmu in v Ljubljani,
nacionalna televizija Srbije pa
je prepovedala njegovo ogla-
ševanje, ki s kruto zgodbo se-
že globoko v vest in srce.
N.-M. SEDLAR
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: 18. do 21. 2. ob 16.
in 17.45 družinski film Babe:
Pujsek v mestu, ob 19.30 in
21.45 akcijska kriminalka
Ronin, od 22. do 24. 2. ob 16.
in 17.45 Babe: Pujsek v
mestu in ob 20. uri Ronin.
Mali Union: 18. do 24. 2. ob
19.	uri romantična drama
Helenini ljubezni.
Metropol: 18. do 21.2. ob 15.
in IZ uri risani film Življenje
žuželk, ob 19. in 21. uri drama
Rane. 20.2. ob 23. uri Rane. Od
22. do 24. 2. ob 16.30 Življenje
žuželk, ob 18.30 in 20.30 Rane.
Metropol - počitniške
matineje ob 10. uri: 18.2. Mala
morska deklica, 19. 2. Rane in
20.	2. Življenje žuželk.
Gremo v kino!
ravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna se
'Si: George Miller je režiral tudi film Mad Max (Nori oz.
besneli Max) in njegovo nadaljevanje.
%ajenci so: Primož Čretnik, Jenkova 38, 3000 Celje, Aljoša
Zlakovška c. 6, 3214 Zreče in Sandi Trobiš, Gotovlje 55a,
Žalec. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
!,ematografov.
okrat vas sprašujemo: kateri znani igralec starejše genera-
^ je igral glavno vlogo v filmu Ptičar iz Alcatraza režiserja
^f^a Frankenheimerja?
■'.dgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
do ponedeljka, 22. februarja. Izžrebali bomo tri dobitni-
vstopnic za kino predstavo.
Viktorji
Do prvega tedna v marcu bomo sku-
paj z revijo Stop objavljali kupone, s
katerimi lahko sodelujete v izboru za
najpopularnejše medijske osebnosti
minulega leta. Podelitev nagrad bo ko-
nec marca v Cankarjevem domu.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Audi in
Renault:
rekordne
številke
Sedaj so znani bolj ali
manj natančni podatki o
tem, kako so lani poslovale
posamezne avtomobilske
tovarne, kajti doslej so bila
predvsem ugibanja oziro-
ma napovedi.
Tako je šlo lani Audiju
zelo dobro. Njegova prodaja
je bila vredna 27 milijard
mark, kar je bila rekordna
številka oziroma za 4,6 mili-
jarde mark več kot leto prej.
Tovarna je lani izdelala ne-
kaj več kot 600 tisoč avto-
mobilov oziroma za 9,7 od-
stotka več, medtem ko so jih
doma prodah 244 tisoč ali za
2,3 odstotka več. Po svoje je
zanimivo, da je njihov tržni
delež v Nemčiji celo padel,
in sicer na 6,5 odstotka,
medtem ko je tovarna naj-
večji skok naredila v ZDA.
Tam se je njihova prodaja
povečala za 39 odstotkov na
skupaj 47 tisoč avtomobilov.
Audi je bil torej med tistimi
nemškimi tovarnami, ki jim
je lani šlo prav v ZDA izjem-
no dobro.
Tudi francoski Renualt, o
katerem smo pred časom tu-
di že pisali, je lahko izjemno
zadovoljen z lanskimi rezul-
tati. Njegov lanski promet je
dosegel vrednost 42 milijard
dolarjev ali za 17 odstotkov
več kot leta 1997. Lani je
tovarna prodala 2,1 milijona
osebnih avtomobilov in lah-
kih gospodarskih vozil, pri
čemer je bil izjemno uspe-
šen megane scenic.
Opel prenovil vedro
Oplova vectra spada med
uspešne avtomobile te nemš-
ke avtomobilske tovarne, ki
je v lasti General Motorsa.
Avto se na trgu pojavlja od
leta 1988, doslej pa so proda-
li nekako 3,6 milijona vozil.
Tovarna pa se je odločila
avtomobil še pred letošnjim
ženevskim avtomobilskim sa-
lonom nekoliko osvežiti oziro-
ma pomladiti. Kot pravijo pri
tovarni, je novih skoraj 37 od-
stotkov sestavnih delov. Tako
so novi prednji in zadnji odbi-
jači, meglenke so nekaj manj-
še, novi so prednji žarometi s
približno 20 odstotkov boljšo
svetilnostjo, površina stran-
skih ogledal pa je prav tako
večja. V notranjosti so dodelali
stikala, pri izvedenki šport je
nov trikraki volan. Kupcem
bodo po novem ustregli tudi s
tremi barvami notranjosti, za-
daj je nekaj več prostora za
kolena (predelali so hrbtni na-
slonjali sedežev) ipd.
Motorjev je kar sedem, in
sicer pet bencinskih in dva
dizelska (od 1,6 do 2,5 htra);
nekaj več pozornosti so name-
nili 1,8-litrskemu agregatu, ki
je za dobrih 10 kilogramov
lažji, največji navor doseže
nekaj prej, manjša je tudi po-
raba (za 0,8 litra). Po novem
bodo imele vse vectre 15-palč-
na platišča, za boljšo vodlji-
vost in nasploh ugodnejše voz-
ne lastnosti pa so spremenili
tudi podvozje.
Na sliki: obnovljena opel
vectra.
Lopez in njegov
pro jeict Carmen
Jose Ignacio Lopez je že
skoraj pozabljeno ime avto-
mobilske industrije. Pred ča-
som oziroma pred dobrim le-
tom in pol je bil Lopez razlog
spora med velikim General
Motorsom in Volkswagnom.
Lopez je bil najprej v službi
pri GM, kjer je bil uspešen
predvsem kot t.i. zmanjševa-
lec stroškov. Nato je odšel k
VW, pri tem pa s seboj odnesel
kup pomembnih dokumen-
tov. To je bil tudi razlog, da je
GM tožil VW, zgodba pa se je
končala tako, da je moral Lo-
pez zapustiti VW. Sedaj se po-
javlja s samostojnim projek-
tom Carmen. Tako načrtuje,
da bo v nekdanji Renaultovi
tovarni v Setubalu na Portu-
galskem začel izdelovati avto-
mobile, pri čemer naj bi proi-
zvodnja stekla že letos.' Doslej
je bilo v projekt vloženih 50
milijard pezet, od česar je bilo
31 milijard pezet neznanega
izvora. Kot pravi Lopez, naj bi
v tovarni delalo 4500 delav-
cev, do leta 2001 pa naj bi
proizvodnja narasla na 300
tisoč avtomobilov v letu dni.
Lopez računa, da naj bi leta
2002 oziroma 2003 avtomo-
bile carmen začeli izdelovati
tudi Braziliji oziroma v Indiji.
Kaj se bo v resnici izcimilo iz
projekta Carmen, pa bo ver-
jetno kmalu znano.
Šesta izvedenica megane
čeprav še ni povsem jasno, ali je bil
renault megane lani drugo najbolje prodaja-
no vozilo na evropskem trgu, pa je znano,
da se Renault pripravlja na začetek prodaje
šeste izvedenke megane.
To bo karavan oziroma break, ki meri v
dolžino 441 centimetrov in v najboljšem
primeru ponuja 1600 litrov prtljažnega pro-
stora. Megane break bo na trg pripeljal tudi
nekoliko spremenjen, sčasoma pa bodo te
spremembe opazne tudi na drugih izveden-
kah tega avtomobila. Tako bodo po novem
drugačni žarometi z vgrajenimi smerniki,
drugačna bo tudi prednja maska, po novem
so v barvi vse karoserije tudi odbijači ipd.
Serijsko bo vozilo opremljeno tudi s siste-
mom SRP, kar pomeni, da gre za prednje in
stranske zračne varnostne blazine, pa vzglav-
nike, ki zmanjšujejo možnost poškodb ipd.;
serijski je tudi protiblokirni zavorni sistem
ABS.
Tudi megane break bo na voljo s tremi bencin-
skimi in dvema dizelskima motorjema, pri če-
mer je omembe vreden 1,6-litrski agregat s po
štirimi ventili na valj z močjo 95 KM. Za razvoj te
izvedenke megane je Renault porabil 245 milijo-
nov frankov, marca pa naj bi stekla prodaja tudi
pri nas. Avto bo nastajal v Renaultovi tovarni v
Turčiji. Na sliki: renault megane break.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pro^
avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil. Organizatorji so izdalit
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 800 obiskovalcev. ^
ZA AVTOMOBILISTE
45
Volvo S80 na
domačem trgu
Volvo je pred nedavnim
gtal član Fordove avtomo-
|glie družine (ta je švedsko
^no, kot smo že pisali,
za 6,5 milijarde dolar-
n), še pred tem pa je tovar-
I napovedala povsem nov
(omobil z oznako S80. Ta
ilaj vozi tudi na slovenski
Kot pravijo pri omenjeni
Rdski tovarni, je to najvar-
^š! in tudi najpopolnejši
olvo vseh časov. S tem avto-
nobilom nadomeščajo prejš-
10	serijo 900, so se pa hkrati
}stow7i od pogona na zadnji
Dlesi, kajti S80 ima, tako kot
11	drugi avtomobili te tovar-
pogon na prednji kolesi.
)lvo S80 je limuzina višjega
zreda, ki se hoče primerjati
mercedesom E razreda,
serije 5 in podobnimi
tomobili, prinaša pa vrsto
nimivih tehničnih posebno-
■ Tako je to prvi avtomobil.
v katerega je prečno vgrajen
vrstni šestvaljnik, zraven pa je
še izjemno majhen ročni me-
njalnik.
Pri S80 so uporabili tudi
nov in zelo zmogljiv način
prenašanja podatkov oziroma
ukazov. Nov je tudi sistem
zaščite potnikov na prednjih
sedežih, kjer so naslonjala
(WHISP), ki ščitijo pred udar-
ci oziroma posledicami udar-
cev v zadek. Nova je tako
imenovana zračna zavesa, to-
rej zračna blazina, ki je na-
meščena v robu strehe na vsa-
ki strani in zavaruje pred boč-
nimi udarci v glavo in vrat...
Na voljo sta dva paketa opre-
me, pri Revozu, ki je uradni
predstavnik Volva pri nas, pa
napovedujejo pet različnih
motorjev. Na začetku sta dva
2,5-litrska petvaljnika s po pe-
timi ventili na valj, vendar
enkrat z močjo 140, drugič s
170 KM. Sledi 2,9-litrski šes-
tvaljnik, ki zmore 204 KM,
nato pride na vrsto T6, kar je
oznaka za najzmogljivejši
motor z gibno prostornino
2,8-litra ter močjo 272 KM.
Dizelski oziroma turbodi-
zelski agregat ponuja pri 2,5-
litra gibne prostornine 140
KM. Prvi S80 bodo sloven-
skim kupcem dosegljivi že čez
nekaj dni, pri tem pa je treba
vedeti, da najcenejša različica
na voljo za šest milijonov, naj-
dražja pa za dobrih devet mili-
jonov tolarjev.
Volvo S80
Ford v primežu težav
Medtem ko ob pregledu
lanskega posla z avtomobili
ugotavljajo zelo ugodne ali
naravnost vesoljne številke,
pa je bistveno drugače pri
evropskem Fordu.
Ta je lani po obsegu svoje
prodaje padel na šesto mesto.
Tudi to^ (ali predvsem to) je
eden od razlogov, da je Ford v
svoji tovarni v nemškem Kolnu
zmanjšal obseg proizvodnje. V
prihodnjih dneh se bodo stroji
ustavili, kar med drugim po-
meni, da bo moralo na začasni
dopust kakšnih 350 od skupaj
21 tisoč delavcev. To se je v
kratkem času zgodilo že dru-
gič, kajti zaradi skromnega
povpraševanja po fiesti so stro-
ji stali decembra lani, kar med
drugim pomeni, da so lani pro-
dali malenkost več kot 80 tisoč
teh avtomobilov.
Nekaj podobnega se dogaja v
Veliki Britaniji oziroma v Da-
genhamu, kjer ima Ford prav
tako svojo tovarno. Tam naj bi
delo ustavili vsaj za 25 dni,
tako da bo letošnja skupna
proizvodnja manjša vsaj za 30
tisoč avtomobilov. V tej britan-
ski tovarni dela 4400 delavcev,
ki so že doslej delali le štiri dni
v tednu. Pri Fordu pa si veliko
obetajo od novega focusa, ki v
teh tednih začenja svojo tržno
pot po Evropi. Pri nas bodo
avto začeli prodajati aprila.
Ford fociis
Ferrariji in porscheji
"	na pregled
" Tudi letošnje leto se začenja z nepopularnimi poteza-
mi nekaterih avtomobilskih tovarn.
Tako nemški Porsche in italijanski Ferrari, torej dve
zelo ugledni avtomobilski hiši, kličeta avtomobile na
izredni pregled. Tako naj bi Porsche pregledal kakšnih
15300 avtomobilov, in sicer porscheja 911 carrero in
^odel 911 turbo. Pri teh avtomobilih prihaja do napake v
"^Mektrični napeljavi, pri čemer bi se lahko zgodilo, da bi
pritisk na hupo sprožil zračno blazino.
Ferrari pa naj bi v prihodnjih tednih pregledal nekako
1000 avtomobilov^ in sicer modele 550 maranello in 456
GT in GTA letnikov 97 in 98. Napake se menda pojavljajo
na laku.
Težave s smartom
Nemški Mercedes Benz je
skupaj s podjetjem MCC ali
Micro Compact Car oče smar-
ta, ki je na začetku nastajal
tudi ob pomoči švicarskega
urarskega koncema Swatch.
To podjetje se je lani umak-
nilo iz tega posla in tako je
Mercedes Benz postal večin-
ski ali popolni lastnik MCC.
Računali so, da bo prodaja 2,5
metra velikega avtomobila za-
čela podirati vse rekorde, zgo-
dilo se je drugače. Najprej so
morali lani avto zaradi tega,
ker se je tako kot mercedes
razreda A med t.i. losovim
testom prevrnil, preurediti
(dobil je elektronski stabiliza-
cijski sistem, povečah so
medkolesno razdaljo ipd.).
Sedaj pa na dan prihajajo
vesti, da je smart zaradi svoje
zasnove (motor in pogon za-
daj) v snegu oziroma na spolz-
ki cesti zelo nestabilen. To je
tudi razlog, da prodaja, ki teče
v okviru posebnega sistema,
ne pa znotraj mreže z avtomo-
bili Mercedes, ne dosega žele-
nih rezultatov.
46
INFORMACIJE
v MODNEM VRTINCU
47
Gremo nad kilograme
- s »fit« cunjicami
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Q groza! Zima, prazniki,
iložene mize... Le odkod se
vzelo toliko kilogramov?
i joka in stoka - kar v prvo
najprimernejšo športno
tivnost se vrzimo! In to že
Ijjgs, če ni prepozno, oziro-
3 - saj poznam tisto: »Ko
, nimam kaj obleči...« To-
i prav. Jutri.
potrebujete še kakšen mod-
namig, če se boste odločile
jfitness? Morda bo začetni
jdregi pomagala kakšna op-
fna zvijača (stranski všitki),
je najprijaznejša do polnej-
. postave. Obstajajo pa tudi
jorci in kroji, s katerimi se
oenitno odtegne pogled s
ntičnih območij.
Zoper zakon
gravitacije - dober
športni nedrček
; Če se boste odločile za ae-
ijbno aktivnost, ne pozabite
la nepogrešljiv del gardero-
)e-nedrček. Pri tovrstni re-
lieaciji je zelo pomembno,
laprsi ne poskakujejo z va-
mi vred brez vsakršne pomo-
či, ;
/'o^ecialne športne nedrij,
ebofreba stopiti v specialiži-^
ae trgovine s spodnjim pen-
im in pri tem upoštevati, da
!športnega perila ne kupuje
[na oko, temveč se ga tudi
retipa, obrne naokoli in po-
leda sestavo,rnat^iala ter se-
eda - pomeri.
Bombaž je še vedno najbolj
rijazen, čeprav mnogi proi-
^ajald že prisegajo na celo.
opico umetnih materialov z
nakimi lastnostmi. Vendar,
■SO slednji prijazni koži, pa
5 prenesejo misli na pranje
fi najvišjih temperaturah,
^je pri vzdrževanju higiene
'ortnih oblačil nadvse po-
lembno.
Olimpiada 2000 -
z motivi
avstralskega
evkaliptusa?
No, zdaj pa še trendi. Seve-
da so in se veselo spreminjajo
tudi na tej oblačilni modni
veji.
Tako kot ostalo modo več-
krat diktirajo uspešni medijski
projekti in zgodovinski do-
godki, se dogaja tudi z najno-
vejšo »fit« modo. Olimpijske
igre v Sydneyu leta 2000 bodo
imenitna modna steza zanjo.
Menda nam novo tisočletje
prinaša oblačila za športno-
aerobične dejavnosti v živopi-
sanih avtohtonih vzorcih flore
in favne - avstralskega evka-
liptusa, akacije ah kengurujev
in črnih labodov, ki dajejo
vtis, kot bi jih narisala nevešča
otroška roka. Vendar, mnoge
večje (in modrejše) korporaci-
je trenutno ta trend le še pre-
vidno otipavajo. Saj ste ugani-
U, zakaj. Namreč, če ste med
tistimi, ki po dolgih letih pose-
danja pred televizorjem s
krompirčkom v roki prvič
vstopate v svet fitnesa in aero-
bike, predvsem zato, da se
poslovite od nekaj kilogra-
mov, ta oblačila niso za vas.
Vzorci, še posebej živopisani,
razkazujejo prav tisto, kar
vam greni življenje. Zato lah-
ko drobcene akacije vizualno
delujejo na aerobičnem dresu
kot gigantsko grmovje mi-
moz...
Obilnejši postavi so mnogo
bolj naklonjena enobarvna ob-
lačila, najpogosteje v temnej-
ših tonih, posebej na estetsko
problematičnih predelih. Ne
pozabite na že uvodoma ome-
njene stranske všitke ali obro-
be v kontrastni barvi - takšni,
pravilno izbrani detajli delajo
prave male optične čudeže!
In še nekaj. Napisi. Veliki
bahavi ali mali diskretni sicer
pri stranskih vratih, vendar
uspešno vstopajo v športno
garderobo. Če tovrstno oblači-
lo ni »ožigosano« z bolj ali
manj izvirnim logotipom, pa
vsaj majčko ali hrbet trenirke
krasi kakšno globokoumno
sporočilo.
Seveda tole ni nerganje čez
napise. Z njimi načeloma ni
nič narobe, če se le ve, kaj
hoče avtor z njimi povedati.
Namreč, če tiči v »fit« majčki
mična gospodična, je denimo
napis »Pm so sexy« skoraj od-
več. In trikrat odveč, če je v tej
isti majčki njena okroglolična
mama...
Z lepimi oblačili na poti do lepše postave.
moda na ljubljanskem sejmu mode. Foto: Stane Jerko
Sivo na sivo ali čista moda po domače
Vseslovenski in medna-
rodni 46. sejem Moda Fas-
hion z imenom Čista moda,
je zapahnil vrata - zagotovo
znova za leto dni, saj »na
željo domačih proizvajalcev
ni smiselno sejma organizi-
rati dvakrat letno«, kot je ob
otvoritveni slovesnosti pove-
dala Vojka Ravbar, državna
sekretarka ministrstva za
ekonomske odnose in raz-
voj.
Kljub temu je bila priredi-
tev, vključno s tendenčnimi in
pret-a-porter modnimi revija-
mi, ki so se dnevno odvijale na
sejmišču, usmerjena v modno
sezono jesen-zima 1999/
2000. V skladu s svetovnimi
sejmi mode je novoustanov-
ljeno Društvo oblikovalcev in
modelarjev tudi pripravilo in
na dobrih petdesetih kvadrat-
nih metrih razstavilo tenden-
ce za prihodnjo hladno sezo-
no.
Čeprav je spomin na letoš-
nje snežne žamete gotovo še
preveč svež, da bi vas že
mikalo razmišljanje o oblači-
lih za prihodnjo zimo, pa le
novica, ki vas gotovo ne bo
razjezila. Vsaj ne tistih, ki
ste si letos nakupili novo
garderobo v sivih barvnih
odtenkih. Namreč, siva,
vključno i belo, črno in bež
odtenki, ostaja vodilna barva
tudi v sezoni na prelomu ti-
sočletja.
Tudi sicer se na sloven-
skem modnem obzorju ne ka-
žejo kakšne šokantne spre-
membe. Namesto njih si svo-
jo sivo modno pot (z redkimi
barvnimi akcenti) utira funk-
cionalnost in udobje z mehki-
mi silhuetami ter casual vpli-
vi.
Kosmatena volna, moher,
vrhunski materiali z vtkanimi
srebrnimi nitkami (tudi za
dnevna oblačila), malce etno
vpliva, dolžine do gležnjev, do
kolen ali do meč...
Toliko za prvi utrinek, o
drugem, tretjem in šestem pa
čez dobrih šest mesecev.
Foto: STANE JERKO
Utrinek z razstaviščnega prostora: Rašica - sivo z rdečimi akcenti za hladno sezono na
prelomu tisočletja.
Kroj Škofja Loka: siva na sivo za prihodnjo jesen in zimo.
Nagradno vprašanje
KAKO JE IME SESTRI POKOJNEGA ITALIJANSKEGA
MODNEGA KREATORJA GIANNIJA VERSACEJA ?
a)	Guilia
b)	Donatella
c)	Linda
48
KRONIKA S CEUSKEGA
V najpodjetnejši
dolini Slovenije
Kapitalist z delavskega vlaka - V dolinici je zbirališče slovenske in tuje smetane - Kraj, kjer izginjajo ministri -
Mukanje osemdesetih socialističnih krav - Savinjski ples s kozjansko taktirko - »Generala« županski stolček ni zanimal
Toliko podjetniškega duha
kot je v Olimju pri Podčetrt-
ku, ni nikjer drugod v Slove-
niji, pravijo poznavalci. To je
v dolinici, ki je pred nekaj
desetletji skoraj opustela, z
razvojem Atomskih toplic ter
zanimanjem za eno najsta-
rejših evropskih lekarn pa se
je prebudila neverjetna koz-
janska podjetnost.
Prebivalci se dandanašnji uk-
varjajo z vsem mogočim, od
kmečkega turizma, pridelave
in stekleničenja vina, reje jele-
nov, gojenja šampinjonov in
balonarstva do teniških igrišč,
jahanja, polaganja kablov, pi-
vovarstva, penzijonov, šiviljs-
tva, mizarstva... Največji pod-
jetnik olimske doline ter Koz-
janskega nasploh je Martin
Hohnjec, po domače Haler.
Hohnjec je rojeni Olimčan,
njegova žena Veronika pa je
pred poroko živela v Dramljah.
Njegov oče je zidaril in tesaril
na slovenski in hrvaški strani
Sotle, vse do Zagreba.
Martin se je šolal v Ljubljani,
kjer je preživel šest let. Izkuš-
nje si je nabiral tudi v ljubljan-
skem telekomunikacijskem
podjetju Tegrad, nakar se je
vrnil k staršem ter prevzel delo
na kmetiji. Zaposlil se je v
celjskem PTT podjetju ter se
tri leta vozil z delavskim vla-
kom v Celje ter nazaj. V tistem
času je hkrati končal delovod-
sko šolo ter začel s popoldan-
sko obrtjo. Leta 1981 je postal
v domačem kraju samostojni
obrtnik. Bil je star 24 let, brez
kapitala ter velikih izkušenj,
vendar z močno voljo.
Danes gradi telekomunika-
cijsko omrežje ter zaposluje v
podjetju Halcom dvanajst viso-
koizobraženih strokovnjakov.
Martin Hohnjec, ki je ustanovi-
telj ter direktor Halcoma, ima
med tremi solastniki pomem-
ben delež. Podjetje s sedežem v
Olimju ter poslovno enoto v
Celju je na področju izgradnje
telekomunikacij med vodilni-
mi v državi. Hohnjec ima še
posebno podjetje za potrebe
Halcoma, ki zaposluje približ-
no 40 ljudi, največ domačinov.
V zadnjem času se je uspešni
Hohnjec lotil turistične dejav-
nosti. V Olimju je zgradil starin-
skemu dvorcu podobno po-
slopje, ki je postalo nova turi-
stična privlačnost kraja. Tam je
pivovarna z blagovno znamko
Haler, bife, pivnica, restavracija
in terasa, blizu pa še mikavni
apartmajski hotel z 39 ležišči (v
gostinstvu je pri Hohnječevih
našlo delo še blizu 20 ljudi).
Zakonca Hohnjec imata pet
otrok, od najstarejšega Toma-
ža, ki obiskuje 2. letnik celj-
ske poklicne šole, do najmlaj-
še Tine, ki je bila v petek stara
pol leta. Starejši otroci so med
poletnimi počitnicami pridno
pomagali staršem, Tomaž na
področju telekomunikacij,
Katja in Matej v gostinstvu. Še
pred nekaj leti sta imela Hoh-
nječeva na kmetiji nekaj živi-
ne, vendar je to postalo prehu-
do breme.
V Olimju je že dolgo znana
kmetija Stanislava in Grete
Amon, ki je danes v znamenju
gostinstva, vinarstva in konje-
niškega centra. Za posel je bil
nadarjen že Stanislavov oče, ki
je imel v sedemdesetih letih, v
času socializma, nič manj kot
osemdeset glav živine ter je
gospodaril na prvi usmerjeni
kmetiji daleč naokrog. Greta
Amon seje poročila v OUmje
iz znane Strausove gostilne in
trgovine v Šmarju pri Jelšah.
Amonovi so s kmečkim tu-
rizmom začeli 1. 1980, po še-
stih letih pa so dali največji
poudarek razvoju vinogradniš-
tva - vinograda in vinske kleti.
Tista leta so si precej pomagali
še z obrtjo, s prevozništvom in
gradbeno mehanizacijo. S po-
javom podjetništva so izkori-
stili možnost ustanovitve vinar-
skega podjetja, ki se mu je 1.
1993 pridružila nova turistična
kmetija. Takšna, ki bi bila v
ponos tudi Avstriji, Bavarski ali
Švici. Med številnimi znanimi
gosti je bil tam tudi predsednik
države Milan Kučan.
Amonova ustekleničena vi-
na so se začela pojavljati v
številnih trgovinah, gostiščih
in hotelih. Družinska ustvar-
jalnost ni ostala neopažena. Že
pred desetletjem in pol so kot
prvi slovenski zasebniki preje-
li mednarodno priznanje za
Hišo kakovosti, orden Sv. For-
tunata. Prejeli so visoka priz-
nanja na ljubljanskem medna-
rodnem vinskem ter radgon-
skem kmetijskem sejmu, pred
petimi leti pa so Stanislava
Amona sprejeli med vinske vi-
teze gradiščansko-panonskega
reda. Najmlajša člana družine,
Aleš in Amanda, obiskujeta
celjsko gimnazijo Center.
Na koncu olimske dolinice
je Ježovnikov Jelenov greben,
kjer gospodarita Borut in
Asunta Ježovnik, ki imata
dve mali hčerki. Pred desetlet-
jem in pol so začeli z gojenjem
šampinjonov, za kar so si na-
brali znanje na Nizozemskem.
Tam so dobro opazili, kako
površine ob kanalih popasejo
jeleni s kmečkih dvorišč. Na-
tanko pred desetimi leti se je
pojavilo 75 jelenov in muflo-
nov tudi na Ježovnikovih str-
mih bregovih. Kupili so jih na
Titovih Brionih ter postali dru-
gi rejci jelenov v Sloveniji. Je-
leni in mufloni so privabljali
vse številnejše radovedneže,
zato so 1. 1991 začeli s kmeč-
kim turizmom. Danes so na
Ježovnikovem hribu dve go-
stišči ter dva penzijona, kjer je
redni gost francoski veleposla-
nik iz Zagreba. Ježovnikovi so
ponosni, da je lani prespal tam
tudi bivši avstrijski kancler
Franz Vranitzky, s soprogo
seveda. Med številnimi znani-
mi obiskovalci omenjajo nek-
danjega predsednika slovenske
vlade Dušana Šinigoja, pred-
sednika Milana Kučana, za
slovenske ministre pa je hrib
nad olimsko graščino nekako
usoden. Le nekaj dni po obisku
na tem kraju sta se morala
umakniti tako notranji mini-
ster Ivo Bizjak kot obrambni
minister Jelko Kacin. Veliko
smetane prihaja iz bližnjega
Zagreba. Boruta Ježovnika
poznajo med drugim kot nav-
dušenega balonarja.
Ko je ohmska dolina tako
zacvetela, je ostalo črna točka
propadajoče šolsko poslopje.
To je opazila družina Celjana
kozjanskega porekla Rudija
Videtiča, ki je začela tam 1.
1992 urejati čokoladnico.
Družinsko podjetje Syncerus
je zaslovelo po izdelovanju
čokolade in pralin, pri čemer
se je Videtič poslužil receptov
kozjanskega strica, ki se je v
prejšnjem stoletju uveljavil
na cesarskem Dunaju kot slaš-
čičar. Olimsko čokoladnico
je med drugimi ugledneži
obiskal Robert VVhitefield,
nekdanji direktor Cadburyja,
enega od vodilnih britanskih
čokoladarjev. Videtič je izku-
šen gospodarstvenik, saj je bil
prvi mož ljubljanske ni{
industrije ter podpredsei
celjske občinske vlade za
dročje gospodarstva. Svej
Ijan, ki živi med Olimjd
Celjem, je bil prej do|
diplomatski službi od ^
do Nairobija ter od Pariza
Caracasa.
Ko govorimo o gospa
skem razvoju Olimja, je ti
vsekakor omeniti pionirja
kajšnjega turizma Franca
kopino, ki ima turistično ki
tijo v bližini starodavnega
du. Z njegovim kmečkim lu
mom se je začelo pred b|
tremi desetletji, ko je šmai
občina pripravila organizi
ogled turističnih kmetij v ž
jeloškem hribovju.
Jakopinov sosed je gene
ni direktor mlekarne v
vasi Zdravko Počivalšek. (
ločnemu Počivalšku je usp
pred nekaj leti veliko pod
uspešno sanirati in posodo
(pri tem se je nekoliko zaiii
Šmarčanom, kjer je prišt
ukinitve sirarne z nekaj d?
nimi mesti). Pred zadnjim
panskimi volitvami so P
valška omenjali kot mort
nega protikandidata pode
teškega župana Marjana D
fenika. Počivalška je nami
vala kandidirati SLS. Če ga
mikalo postati prvi mož ot
ne, pa je kmalu po tistem;
stal prvi predsednik nove t
jevne skupnosti Olimje. P
tako je treba povedati, da
direktor mlekarne znan
velik ljubitelj narave, še po
bej konj, po katerih so nali
Počivalškovi kmetiji dol
znani. Pri vsem skupaj jei
goče slišati o pomembnih«
stičnih načrtih Počivalškov
, : brane JERAN
Franc Jakopina
Zdravko Počivalšek
Rudi Videtič
Vinko in Borut Ježovnik, oče in sin.
Največja kozjanska podjetnika, Martin in Veronika Hohnjec (po domače Halerjeva), se
najbolj veselita svojih petih otrok. Najmlajša Tina je bila v petek stara pol leta, Aleš ima dve
leti in pol, Katja končuje osnovno šolo. Ko smo se oglasili, je bil najstarejši Tomaž v Celju,
kjer obiskuje poklicno šolo, sedmošolec Matej pa na treningu košarke v Rogaški Slatini.