Leto ate*. 139. P«*tMl»a pla&»n« v potoniki. V Cei|«iy tr stredo 20. gun^ja 1323« Potamesna itev« 1 0i«». Glasilo Socialistične strank® Jugoslavije Izhaja razen ponedeljka in dneva pNapreje-vem« uredništvu, ki. je iz- prijaznosti dalo za to stvar nekaj svojega časa na razpolago. Čez kratek Čas bomo že, prvič :-korakali- skozi celjsko mesto naši zmagoviti bodočnosti nasproti! Pripravljalni odbor DTF v Celju. Socialna zakonodaja. Te dui smo eitali v listu,, ki ga izdaja Osrednje društvo lesnih delavcev v Ljubljani strašno obtožbo na onega, .. hi bi moral zastopati delavstvo. Pismo se glasi: Vprašanje na inšpektorja delu, g. inž. Delaka v Mariboru. Gospod inšpektor! Tajništvo Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani se je tekom časa, odkar ste po rajnkem inž. Kuncu prevzeli inšpektorat dela v Mariboru, že neštetokrat' obrnilo na Vas s prošnjo, da bi končno razpisali razprave glede ureditve plač lesnim ■delavcem tvrdke Perger v Mislirtjah. Tozadevno prošnjo oziroma vlogo je tajništvo urgiralo, posredovala je na prošnjo tajništva tudi že delavska zbornica Prokleta vojna! Neki višji zakon gospoduje, neki stroj se vrti nad ljudmi, ki je močnejši nego ljudje sami. Množica je obenem moč in nemoč. Spominjam se vem dobro, da sem to videl z lastnimi očmi. Vojna, to je množica, pa ni množica, od katere bi bila vojnn odvisna. Zakaj nisem tega videl, kar sem vendar tolikorat gledal? Ti, vojak po vsem svetu, ti, mož, ki te po poljubnosti izbegavajo iz sredine ljudi, spomni se na to! Ni nobenega trenutka, ko bi bil sam svoj. Večno se ponavlja, da se skloneš pod grenkim poveljem, proti kateremu ni ugovora: »Mora biti! Mora biti !« Dokler je mir, te stiskaje v neprenehoma Stiskajoči zakon delavne tlake. Stiskajo te v tovarno s stroji ali v tovarno s pisalnimi mizami. Suženj orodju si, suženj peresu si ali svojih neobičaj-nejših naravnih darov, ali pa si suženj kakšne druge nežive reči. Od jutra do večera te brez obzira meljejo in zmeljejo* Vsakdanja tlaka ti dovoljuje baš toliko, da si nad bednim življenjem gospodar ih da se odpočiješ šele tedaj, če te poiščejo sanje. Če pa pride vojna, ki je ti nikoli nisi -hotel, se razodene strahovita usoda neodoljivo pred teboj. Katerakoli pri Vas, telefonirali so tul Vaš urad, vse zaman! Ali se zavedate, gospod .inšpektor, koliko stroškov ste že po nepotrebnem povzročili strokovni organizaciji na času, z,a kolke, na poštnini in za telefon? Ali se zavedate, gospod inšpektor, da je denar, katerega je strokovna organizacija za te izdatke raui Vaše komodnosti potrošila, težko pri-služen denar, katerega so znesli skupaj krvavi žulji delavskih trpinov, da imajot za vse slučaje potrebno zaslombo? Ali se zavedale, gospod inšpektor, da mora uboga para. zasužnjena in zmozgnna para radi Vas še več stradti, kakor bi to-bilo sicer potrebno? Radi verjamemo, da Vi lakote ne trpite iu da tudi goli in bosi niste, ker Vas že iz Velja poznamo in vemo, da si znate pomagati! Toda v Mislinje pojdite, tam odprite oči hi videli boste, da se tamkaj nahaja kup nesreče! In če vas do skrajnih konsekvenc izkoriščani delavci, sestradane delavske žene, razcapani in gladni otroci delavcev ne bodo ganili, potem gospod inšpektor niste človek. Potem gospod inšpektor pri' naši veri —^ne spadate na mesto, ki ga zavzamete. Ze v Celju sle se brigali za vse mogoče, samo z.a to ne, zn kar ste bili poklicani. Namesto v obrate, da Jih pregledujete. Vas je v avtomobilu vodila pot z.a Vašimi — da ne govorimo jasneje — osebno privatnim! opravki, ki bi jrh noben inšpektor dela imeti nc sinek In ždi se, da nameravate »blago-, slovljeno delo«, katerega ste započeli v Celju, nadaljevati tudi v Mariboru. Povemo Varm pa, da smo Vašega »delova-nia« kot inšpektor dela do grla siti. Zavedajte pa se tudi dejstva, da danes v ministrstvu za socialno politiko ne pa-šujc noben Žerjav. Iu če mislite tudi v Mariboru inšpekcijo dela degradirati na stopnjo žtgna sv. Blaža, kakor je. bi! slučaj v Celju, tedaj boljše napravite, da sami poberete šila in kopita, ker Vam jih bo drugače moralo pomagati zbirati delavstvo. Tako -gospod inšpektor! In sedaj Vas prosimo, da tajništvo Osrcd.. društva obvestite konkretno, ali hočete sklicati razpravo v Mislinje rjji ne, ali sc hočete potruditi; da se pričnejo razprave v Slov. Bistrici ali ne? (Ko le s. Leskošek na protestnem shodu dne 17. junija naj bo tvoja domovina in katerokoli naj bo tvoje ime, usoda te zgrabi, napade te in požre te. Dih prokletstva vstaja, Polastijo se tvoje osebe. Podvržejo te s pretečimi zapovedmi, ki so kakor kazen v ječi. Nihče, ki se je rodil v revščini, ne more temu ubežati. Zaprejo te v vojašnice. Slečejo te čisto do nagega, da si razgaljen kakor črv, in spet te odenejo v uniformo, ki tebe popolnoma ugasne. Tvoje rame zaznamujejo s številko. Uniforma se vrine v tvojo kožo. Vojaške vaje te izobičijo in prirežejo po pravilu, kakor bi bil denar. Potem se prikažejo ljudje, ki so v sijaj oblečeni in te obkrožijo. Spoznaš jih. Niso tujci. Torej je nastal karneval ? Gotovo, toda divjaški, do zadnjega idoči karneval. Zapovedujejo ti novi gospodje, ki so neomejeni, in bohotijo s svojo mogočnostjo, ki seva vsa zlata na njihovih rokavih in kapah. Možje, ki tako pred teboj stojijo, so sedaj tudi samo služabniki tistih drugih, ki pomenijo še večjo mogočnost, nego je vidna na njihovih rokavih. Potopiš se v neko bedno, ponižano in zmečkano življenje, ki postaja hujše od dne do dne. Slabo te prehranjajo in ravnajo s teboj, zadirajo se v vse tvoje meso in kri, ti si zbičan po poveljkah svojih višjih. V vsaki minuti te surovo žalu- 192,’ v Celju č-itaj pred zbrano delavsko množico original iz »Lesnega delavca«, so padli kakor toča medklici: Tudi za krojače ni nič napravil Dejak, on je kriv .stavke! Drugi so se oglasili: Da, da. tudi porcelanske delavce je hotel izigrati. Na to so se oglasili: zidarji: Pa tudi nas vleče že nekaj mesecev za nos. Drugi so vpili: ali še ni v disciplinarni preiskavi, ker vara delavstvo in izkorišča državo. Klicev »dol žjnjim« in »proč žnjiml, ni hotelo biti konec. Op, ut..). Da, gospod inšpektor, tudi zA Slovensko Bistrico, kajti tudi glede te Vas že rotimo brez konca in kraja. Gospod inšpektor ! Aluenja smo, da ie čakanja dovolj, zlasti glede Mislinj ne potekajo samo tedni, odkar Vn« drezamo, temveč meseci! Ce smo, gospod inšpektor, bili primorani spregovoriti nekoliko odločneje, nismo krivi mi, ampak prisilili ste nas sami. Končno upamo, da nas ne boste prisilili spregovoriti še odločneje. (Tako pozdravljajo inšpektorja »dela« g. inž. Dejaka za njegovo ne delo. Neki sodug v Celju je tudi dokazal, da g. inšpektor kaže, kadar pride kak delavski zastopnik k-, njemu informirati se za kako stvar. Gospod inšpektor pa, -mesto da bi sc poboljšal, se je skril za urad in izročil dotičnega sodruga politični oblasti, da ga je kaznovala po »Priigolpatcutu« iz Rta 1854ga. Rado* -vedui smo, kako se bo skušal sedaj o-prali? Opomb. por.). Politične vesti« ' Narodna skupščina. Dne 18. junija se razvija specielna debata o izrednih kreditih, posebno prekoračenih od zunanjega ministrstva, G. zunanji minister Nlnčič poda pri tej seji poročilo o zadnjih dogodkih v Bolgariji: seja je radi tega poročila tajna. Nekateri krogi so razburjeni, češ, da bo ta se.ia burna in bodo ostro kritizirali zunanjo politiko. Mi pa Pripomnimo, da so si kritiki in žrtve teh kritikov podobni in bodo vsi skupaj fra-zarili. * V narodni skupščini Je zunanji minister Ninčič z žalostjo poročal v svojem ekspozeju, da se vojna intervencija proti Bolgarski v danili razmerah ni mogla izvršiti. Naši zavezniki, zlasti v mali nn- čajo nazaj v tvojo ozkost. Kaznujejo te ob najmanjšem gibljaju, ki se hoče braniti. Ali pa te ubijejo na povelje tvojih gospodov. Prepovedano ti je, govoriti složno svojemu bratu, ki se te dotika. Jeklen molk mora vladati okrog tebe. Tvoja misel sme biti samo globoka muka. Pokoren red mora biti, da se taka človeška množica pretopi v eno samo vojsko. Čeprav vstane kdaj med teboj in tvojim predstojnikom nekako površna sorodnost, te ovira omrtvelost povelj. To mora tako biti, da se zagiblje tvoj korak bolje po celotnem koraku in diru regimenta. Vse, kar si ti sam, mora zginiti. Če vstopiš v svoj regiment, si že postal nekaj kakor nekak mrlič. Glas, ki se iz preteklosti povrača k meni, kriči: »Kujejo nas skupaj, a zapet nas trgajo narazen I« Če se posameznikom posreči, da se iztrgajo iz tega mreževja, tedaj za-dobijo ti strahopetci obenem silno oblast. Pa takih je le malo, kolikor si tudi nasprotno misliš. Ker tudi število mogočnikov je majhno. Ti, ti, človek v svoji osamelosti, ti, navadni človek, ti, borna miliardinka človeštva, ti nisi nikoli nekaj bil, in ti moraš korakati v vojno do konca stvari ali do konca samega sebe I tanti so nas v odločilnem treuotku zapustili, velika antanta Pa se je tudi zoperstavila. Sedaj bo Jugoslavija čakala, da bo Bolgarska kršila mirovne pogodbe (v prvih dneh vojne navdušenosti so gospodje Ninčič e tutti ciuanti svečano izjavljali, da jih je že), nato pa Ft po. vzgledu Francije proti Nemčiji prAv gotovo udarili nanjo. Klerikalni poslanec Sušnik je bil zelo žalosten, da nas, je Romunska v naši agresivnosti »izdala«. Gospodje črnci bi še radi blagoslavljali topove !n bajonete! * Zakon v varstvo malega kmeta. Dosedaj je bil ta zakon v veljavi samo v Srbiji, sedaj ga pa namerava vlada razširiti na vso državo. Zakon prepoveduje, prodati kmetu na izvršilni način 5 oralov oranice, hišo in pohištvo, četudi je dolžan državne davke. Kmetje, ali boste rekli, da se vam bližajo nebesa? Uvedba splošno delavne dolžnosti. Vlada bo še te dni predložila skupščini zakonski načrt, da se uvede tlaka za popravo cest. Tlaka bo obvozna za vse državljane. Vsak državljan bo moral letno tlačanih 15 dni, tisti pa, ki ni navajen težkih del, se bo moral z denarjem odkupiti. Načrt tega lepega zakona .ie pač znak, da hoče vlada uvesti nekako splošno delavno dolžnost. Čisto jasno Pa ie, da buržuji ne bodo niti urice tlačanih, ker jim je vlada pripustila v ostrosti zakona — luknjico. Plačali bodo neko malenkost, delati bodo pa revnejši aloji. In če se bo kateri teh radi svoje šibkosti hotel odkupiti, mu bodo naložili odkupnino, ki je pač ne bo doseglo njegovo imetje. Splošna delavna dolžnost bo res uvedena, seveda ravno tako kakor sedaj, za proletariat; državn blagajna se bo pa polnila, ker ne bo treba delavce plačevati. odkupnino bodo pa gotovo morali vsaj nekateri plačevati! <— Kapitalistični režim ne bo bil set« po gobcu. * V jiigoslovansko-lašklh pogajanj Iti so dovršili »predhodna dela«. Sedaj bo šlo, pravijo. To bomo videli ,po dveh letih. * Vesti o smrti Stambolijskega so uradno potrjene od sofijske vlade. Ubit pa ni bil v Slavovici, marveč v V ©trenju blizu svojega rojstnega kraja Tatar-Pa-zardžika. Star je bil mož 44fet. Ti boš zmlet in prelomjen, ti se odpraviš v veliko klanje. In pokončajo te ljudje, ki so tvoje vrste. Ker vojno vodijo samo ljudje tvoje vrste. Ti se znajdeš v svojem domačem gnezdu in boš manjši in bolehav. Svoje golo življenje si si pač ohranil, pa ne zdravja, pa ne veselja do življenja. Po tolikih dnevih odsotnosti boš beden za vse čase, ker so ti ukradli toliko časa. Naj te je čudežna sreča še tako Izvolila, naj si izšel iz zmage še tako nedotaknjen, ti, ti boš vseeno vedno premagani. Ko se povrneš spet domov v nenasitni stroj svojega vsakdanjega tlakovanja in v krog svojih domačih, Iz katerih je dobičkaželjnost in sebičnost bedo izsrkala, tedaj bo tvoje življenje otrdelo bolj nego kdaj prej. Ker vojno in vse, kar iz nje sledi, je treba plačati. Ti, ki si obljudil kleti in podstrešja po mestih, pojdi in obljudi okamenelost bojnih poljani In če o-staneš živ, plačaj še povrhu 1 Plačaj za slavo, ki ni tvoja slava ! Plačaj za razvaline, ki so jih drugi ljudje raz-valili s pomočjo tvojih rok I (Iz Barbussove »Jasnine«.) Pridobivajte »Napreju« naročnikov! * Škandalozen pogreb Stamholijteke-ga. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo ukaz, da se izvrši pogreb mrtvega moža čisto na preprost način v "Vetrenju blizu Tatar Pazardžika. Pokopali so ga kar iz mesta, kjer je bil ubit. * Položaj v Bolgarski po smrti Stamboiijskega. Iz Sofije poročajo, da sc jo nova vlada že popolnoma vsi-drala in da začenja po malem izvajati svojo miroljubno politiko. Can-kov je izjavil zastopnikom tujih držav, da je bila sprememba vlade izvržena čisto na zakonit način in da želi nova vlada vsekakor ohraniti prijateljske zveze z vsemi evropejskimi državami, posebno s sosedi. Njihova vojska nima nikakih agresivnih ciljev, vporabili so jo le za obdržanje javnega reda v Bolgariji. Nova vlada bo izpolnila nenllysko pogodbo in niški sporazum po zatrdilu Cankova. Doma pa je najprej pognala z vodilnih mest v vladi vse ljudi, ki še diše po zemljoradništvu, razveljavila je med mnogimi zakoni in naredbami tudi zakon o zaščiti bolgarskega kmeta, ki ga je yizdal Stambolijski v ta namen in pa za povzdigo narodnega gospodarstva. Uničila je tudi znani zakon o delavni dolžnosti, ki je mnogo pripomogel za povzdigo narodnega blagostanja) Vlada je dalje razpustila vse občinske za-stope, ki so bili pripadniki zemljo-radnikov in je začasno nadomestila te z vladnimi komisarji, ki so sami rezervni častniki, ti bodo- opravljali občine, dokler ne bodo izvedli nove volitve. Vlada Cankova je začela iskati stikov z angleško vlado in je imenovala tudi svoje zastopnike raznim državam. Za našo državo je imenovan vseučiliški prof. MiŠajkov, za Češkoslovaško republiko vseučiliški prof. Mihajdžev. Vlada je razpustila narodno sobranje, ukaz o razpustitvi pa bo izdala v začetku julija. Volitve za 21. narodno sobranje bo vlada odrediU v sredini septembra. Volitve se bodo izvršile na temelju dosedanjega volilnega zakona. * Na Bolgarskem je mir. Vesti o smrti Stamboiijskega se_ definitivno potrjujejo. Poleg Angleške in Italije je novi režim priznala tudi naša najboljša zaveznica — Francija. Naš vladni imperializem. ki se je s tako navdušenostjonn-njo naslanjal, jo je dobil torej imenitno po nosu, . 'Romunija je tudi že priznala vlado Cankova. Romunska se vsekakor veseli nad povratom Stamboiijskega, ker meji na Bolgarijo in bi sc bila zemljoradniška ideja širila polagoma tudi med romunske seljakc. Razno. r Udeležencem antialkoholičnega kongresa 25. in 26. junija^ v Belgradu je železniški minister dovolil 50% popusta na vseh progah državnih železnic, r Ruski emigranti so si kupili grad v Ponovičah pri Litiji in so ga preuredili v šolo. Ministrstvo prosvete je dovolilo osnovati v tej koloniji nižjo realno gimnazijo in pa pripravnico, ki nadomestuje ljudsko šolo. Vse je lepo. toda otroci slovenskega proletarca nimajo internatov. Kdo bo pa za te skrbel, kajti čisto gotovo je, da se državna blagajna zanje ne polni, še manj pa izpraznjuje. r Sicilski vulkan Etna je začel v soboto po vseh pravilih bljuvati. Cele pokrajine so uničene po lavi in potresu. Mesto Lingua Grossa, v katerega smeri se je glavni tok lave pomikal, je danes gotovo že uničeno. Celje. c Ker se iz krogov prožnih delavcev že dolgo časa nihče ni oglasil, si boste mislili, da se pri nas cedita kar med In mleko, pp -se prokleto motite. Samo en migljaj: Tukajšnji progovni paznik Karel Breger, kateri nadzoruje skupino, ki dela na progi Celje—Štore, postaja vsak dan bolj predrzen proti svojim delavcem. Ne vemo, če zato, ker mu zdaj ob tem času, ko sc krma prodaja, predobro gre, ali zato. ker mu pri kvartali ztoli večkrat lepo število dinarčkov spod palca. Ta gospod se večkrat predrzne podrejene mu delavce šikanirati in sploh tiste, kateri so pri Savczu želježničara Jugoslavije organizirani. Pravi jim: Zdaj ste pod mojo kuratelo in jaz vam bom že pomagal! Mi tega gospoda paznika poživljamo. da se naj bolj briga z,a svojo službo, da se bo bolj izvežbal v njej in ne bo treba kakemu preddelavcu delo prevzeli, ker ga gospod Breger ni znal izvršiti. Toliko za danes, če bo treba, se bomo pa še večkrat oglasili. — Prizadeti. c Pravična kazen. V soboto dne 15. trn. se je moral pred tuk, okr. sodiščem zagovarjali radi goljufije g. Gorenjak, čevljarski mojster in trgovec čevljev v Celju, ker je za izdelavo čevljev, katere prodaja na sejmih, pridajai papirnate notranje podplalke (Brandsohicn). Kakor vedno je bil tudi tokrat zelo spreten, da bi ušel zasluženi kazni. Poslal je pred sodnijo s\rojo ?eno in advokata, da bi ga po kapitalistični morali spravil iz zagate. Sodnik je pa zahteval gospoda Gorenjaka, kateri je jako nerad prišel. Njegov zagovor jv bil jako jalov, ker se je skliceval na pomočnika, da je on papir v čevlje'Vtikal. Splošen smeh v dvorani. (Namreč na tistega pomočnika se .ie izgovarjal, katerega je g. Gorenjak svoječasno radi odkritega nastopa zn delavske pravice na cesto vrgel). Pomočnik Mantej mu je čisto hladno v o-braz zabrusil, da ni papirja kupoval za mojstrove čevlje, ker je ime! premalo denarja za kruh svojemu želodcu (pomočnik je dobival 100 Din na teden). Gospodu Gorenjaku je sodišče odmerilo 6 tednov zapora. (Prav je tako! Op. po-roč.). Socialisti — esperantisti I Mednarodni jezik se zadnje čase neverjetno hitro širi po vsem svetu. Ustanavljajte esperantske tečaje! Pomnite, prava internacionala bo šele tedaj, ko bodo liudje brez težav lahko občevali med seboj v internacionalnem jeziku — v esperantu. Pridobivajte prijatelje za to. Pojasnite jim važnost tega jezika. Morala družbe bodočnosti. Poedinee je slab in brez moči nasproti slepemu besu prirodnih sil ; zato so ljudje ustvarjali uredbe za medsebojno pomoč, obrambo itd. Po-edinec sploh ne more obstajati in se razvijati, če ne živi v zajemnosti z ljudmi in ni v tesnem stiku z družbo. Tako je tudi morala proizvod družabne kulture; v družabnih nagonih in nagnjenjih človekovih ni njegova morala. Pod moralo razumevamo vse obzire, ki jih mora imeti človek na-pram človeku in napram skupnosti. Delavski filozof Dietzgen pravi: »Po-edini človek je nepopoln in omejen. Za svoje izpopolnjevanje potrebuje družb?, živeti mora in pustiti tudi drugemu živeti. Obzire, ki izhajajo iz teh vzajemnih potreb, imenujemo z eno besedo moralo«. Morala je v najtesnejši zvezi z vladajočim načinom proizvajanja in z načinom zamene proizvodov, tako je n. pr. v fevdalni dobi, za časa gospodovanja plemstva, ko je bil dolžan, da tlačani in služi plemiču, bil naj-krepostnejši kmet, ki je bil vdan, podložen ali kakor so takrat govorili — veren. Ali kakor hitro je fevdalizem padel in je kapitalizem strl stare oblike podrejenosti in uvedel novo podrejenost, je prenehala vloga vdanosti in vernosti. Kapitalistična morala je na prvem mestu predpisala spoštovanje privatne lastnine: »Ne dotikaj se tujega!« Poštenje bi moralo biti torej temelj buržoazne morale. No, v kolikor je bila morala izraz vladajočih gospodarskega stanja, bila je to zrni* rom morala vladajočega razreda, mo- rala izkoriščevalcev je stala vedno v najstrožjem nasprotju z moralo Izkoriščanih. Rekli smo že : grofi, baroni in drugi so smatrali za krepostne one kmete, ki so pokorno in verno tlačanih: kadar so divjali kmečki upori, pa so kmetje smatrali za najkrepost-nejše one ljudi, ki so bili najbolj nepokorni in so vladajoči gospodi zadajali najhujše udarce. — A kako stoji z moralo buržoaznega, kapitalističnega razreda? Današnji izkoriščevalci imajo pred očmi samo en cilj: iztiskavanje profita in nakopičevanje bogastva. In po tem cilju streme in drve z groz-ničavo brezobzirnostjo, prav malo se meneč za to. da izkoriščani, da delavci stavljajo na kocko svojo zdravje in svoje življenje, ne meneč se za to, da izkoriščani životarijo slabše od tovorne živine! Vsekakor, buržuazno je moralen oni delavec, ki mirno in pokorno prenaša neznosni pritisk in nečloveško odiranje. Jasno in samo po sebi umljivo je, da mora razredno zavedni delavec prezirati moralo, ki temelji na pokorščini in trpljenju. Kot neobhodna posledica kapitalističnega gospodarstva so padla na delavski razred gotovo vsa bremena družabnega življenja. Ali ta bremena niso večna. Z bojem se je moral upreti delavski razred, ker je zanj nastalo vprašanje: biti ali ne biti, propasti v brezdnu bede ali pa se razvijati napram kulturi. Tako je nastala nova morala, ki je je cilj iti ideal: odprava zasebnega lastništva in modernega suženjstva in ž njim zvezane tlačanosti in trpljenja. Toda delavci ne tekajo za starimi in novimi moralnimi filozofi, ki zamišljajo razne moralne predpise. Delavci teže za tem, da pred vsem popravijo odnošaje, da dosežejo boljše življen-ske pogoje, ki edino omogočujejo višjo stopnjo nravnosti, boljše običaje in moralne nazore. — Kreposti in čed nosti se ne morejo razvijati, dokler gonita beda in obup moške v pijančevanje, a ženske v prostitucijo in dokler pomankanje in glad tirata v tatvino in druge zločine. Vrline se ne morejo razvijati v mizernih stanovanjih, kjer žive moški in ženske, staro in mlado, bolno in zdravo, nametano drugo na drugem, kakor ribe v sodu; vrline se ne morajo razvijati pri otroku, ki ga fabrika odtrga od šole in življenja — pri otroku, ki mu je ulica oče in mati, ker oba njegova roditelja tlačanita v tvornici, v kapitalističnem ar mu. Razredno zavedno delavstvo je osvoboditelj, ki mu je pripadla zgodovinska naloga, da svetu da najboljšo moralo; to nalogo bo delavstvo izpolnilo s svojo organizacijo. Delavec se mora boriti proti silam, ki izvirajo iz današnje družbe, onjsemora boriti proti podaljšanju delovnega časa, proti znižanju mezde, proti brezpravnosti v javnem življenju, proti bremenom, ki mu jih nalagajo kot konsumentu s podraževanjem življenskih potrebščin ali z zvišanjem carin in direktnih davkov. Z eno besedo: Delavec se mora bojevati na gospodarskem in političnem polju. A v svojem boju proti bremenom in okovom, proti izkoriščevalcem in tlačiteljem, za boljše življenje in večje pravice delavci dosežejo in so dosegli uspehe edino z združenimi močmi, združujoči se v organizacijah. Radi svoje organizacije je postajal de- lavski razred vedno večja sila; da so danes delavci brez organizacije, nihče ne bi niti Čul, niti se menil za njihov glas. Organizacija zmanjšuje nemoč poedinca, jači duha skupnosti, budi v delavcih zavest, da spoznavajo, da so najvažnejši faktor v družbi, organizacija ustvarja iz njih misleče, ponosne in hrabre ljudi. Šele, ko so delavci začeli zbirati svoje sile v organizacijah, so pričeli soodločati o svoji usodi, so si izvoje-vali ugled, pravice in boljše življenje No, drganizacija pa ne rnore obstojati in uspešno razvijati svoje delovanje, če se slehmi poedinee zavestno ne podreja volji celote. Najlepši znak proletarske borbne morale so tedaj: solidarnost (vzajemnost), podrejevanje lastne volje splošnim interesom, prostovoljna disciplina in zavest o razrednih interesih. Proletarska morala je postala deloma že jnvna družabna morala. Zmerom manj je ljudi, ki se postavljajo v obrambo kapitalitičnega izkoriščanja. V naše bojne vrste prihajajo najboljši ljudje. In delavec, ki noče stopiti v bojne vrste, ali hotfc škoduje delavskemu boju na ta ali na drug način, doprinaša ne samo dokaz, da nima časti in sramu, nego tudi, da se je razprl s človeško družbo; takega izdajalca delavci s pravico ne ljubijo, ampak ga opravičeno prezirajo. Kakor je gori omenjeno, se bore delavci za novi, veliki družabni ideal. Njihove bojne vrline so vrline, ki te-meljija na razrednih interesih. S svojo borbo nočejo delavci vsiliti nikake nadoblasti, nasprotno, oni hočejo, da odpravijo sploh vsako oblast človeka nad Človekom, razreda nad razredom, naroda nad narodom. S svojo borbo hočejo uničiti tisočletno vojno človeka proti človeku, ljudi proti ljudem, hočejo ustvariti vzajemnost, bratstvo, enakopravnost človeškega rodu. Zategadelj je proletarska bojna morala najvzviše-nejša morala. Proletarec. Iz strok, gibanja« g Liboje. Dne 15. trn. se je vendar po dolgem čakanju vršila razprava o reguliranju plač in to najbrže proti volji nekaterih gospodov iz naše doline. Plače so se regulirale v prisosnosti Del. zbornice dr. Likarja in ob sodelovanju strok, komisije ter osrednjega društva kemičnih delavcev (ss. Rejc in Leskošek.) Podjetje sta zastopala gg. inž. Skerbic in ravnatelj Stadlbauer. Plače so se povišale od 10—20 %, na mezdne prejemke akordne plače pa za 25 %• Poslano. Kot odgovor na poslano g. Cirila Dolžana v »Novi Dobi« štev. 68. na svo-ječasno notico »Trije kralji elektrike« izjavljam, da sc je trojica razbila pred udarcem resnice. Samo g. Ciril Dolžan je ostal šc zvest demagogiji. Za njegova obrekovanja in podtikanja, da pijem kot abstinent žganje, izjavljam, da podlo laže in ga pozivam kot zvestega demokrata. da me toži pred meščanskim sodiščem, da bom imel priliko opazovati njegove priče in njega, kako bodo lagali pred gorečo svečo in pred sodnikom. Tako, gospod Ciril Dolžan, dokler tega ne storite, bo javnost mislila, da ste lagal in kradel čast. Al. Leskošek. Pravit, da zaslužiš tako malo, da si niti krompirja ne moreš kupiti, da torej nikakor ne moreš plačati »Napreja«. Vemo, de ti je težko, toda — ali misliš, da boš brez »Napreja« lažje zmagal? Ali pa, da bodo »Naprej plačevali siti? Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni, urednik: Alojz Leskošek, Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Če se hočete osvežiti pridite na skledico kislega mleka v trgovino z delikatesami in mlekom A. Konec, Celje, Glavni trg 11 PT* Pripravljajte se na vse delavski zlet v Mariboru l Nosite Palma kaveuk-pete in kavčuk-podplate Znižana cena!