Celjskf g. opat odlikovan. Kralj je odlikoval g. celjskega opata Petra JurHka z redom ¦v. Save III. razreda. Naše čaatitke! Duhoviiiške vesti. Za duhovnega svetovalca in dekana dekanije Braslovče je Lmenovan g Ivan Atelšek, župnik v Braslovčah; za dekana dekanije Gornji grad g Alfonz Požar, dekanijski upravitelj v Rečici. — Postavljen je bil za provizorja nadžupnlja Rogatec g. Rajner Ivan, kaplan istotam. — Nastavljen je bil za kaplana v Slov. Konjicah g. Škafar Ivan, izseljenski duhovnik v Nemčiji. — Upokojen je g. Čarf Mihael, župnik v Gaiiciji pri Celju. -n^^-^-^«--<k. Burja pritisnila našega rušilca »Ljubljano« ob skalovje tako, da se je potopil. Huda nesreča je zadela našo vojno mornarico dne 25. januarja ob petih popoldne. Rušilci »Beograd«, »Ljubljana« in »Zagreb« so se vradali ob hudi burji po maneverski vožnji v pristanišče Šibenik v Dalmaciji. >Beograd« je srečno preplul najbolj nevarno ožino ob rtu pod vi!o »Mojmir«. Sledila mu je >Ljubljana« in tej »Zagreb«. Na najožjem mestu je silen suiiek burje pritisnil »Ljubljano« ob grebene pod morsko gladino, da so zarezale pečine ob bok ladje 20 metrov dolgo odprtino, skozi katero je vdrlo v teku poldruge ure toliko vode, da se je rušilec potopil, preden je priplul do plitvine. Ponesrečena ladja je nagnjena tako, da jo bo mogoče brez posebnih težav spraviti na površje z našo ladjo »Spasilac« v kakih 20—30 dneh. Nesreča je zahtevala enegr mrtvega in deset lažje ran.jenih. Rušilec »Ljub ljana« je bila ob navzočnosti velike množic Bpnščena v morje lani na Vidov dan in je bilf zgrajena v splitski ladjedelnici. Lani 6. okto bra je odpotovalo posebno ljubljansko odpo slanstvo v Split, kjer je izročilo novemu ru šilcu »Ljubljana« častno bojno zastavo. Huda nesreča brczposelnega trgovskegfpomočnika. V hlevu Terezije Marinove v Zg Radvanju pri Mariboru 30 našli orožnik" 35 letnega Miroslava Mariniča, brezposelnega trgovskega pornočnika, ki je ležal tamka. brez vednosti gospodinje ie nekaj dni ter st mu zmrznili obe nogi in odpadli. Nesrečnež? so prepeljali takoj v bolnišnico, Marinič je bil v zadnjem času zaposlen s sekanjcrr) leda, kjer je ozebel ter se prehladil. Z zadnii mi močmi se je zavlekel v omenjeni hlev in tam so ga 25. januarja zjutraj po naključju našli. Padel s strehe osem nietrov globoko. Joeip Tinko, 34 letni mizaraki pomočnik pri NasBimbenijevi žagi v Mariboru, se je podal na streho, da bi odstranil sneg, ki je zastiral okno. Revež ja padel osem metrov gioboko na cestni tiak ter obležal nezavesten. S hudimi poškodbami so ga prepeljali reševalci v bolnišnico. Stara ženica omagala v snegu ln zmraiila. 62 letna Marlja Marčič se je podaia s svojo sestro Fr. Gabrijan od Sv. Jurija ob Pesnici peš na Planico pri Framu. Sestrl sta hotcli vzeti tamkaj v najem od posestnika Lešnika hiaico. Ko sta kobacali stari ženici v visokem snegu v hrib, je prva obnemogla Frančiška Gabrijan ter ostala pri posestniku Hojniku. Prosila je sestro, naj z njo ostane v toplem zatočišču, a je ni ubogaia in je nadaljevala pot v Pohorje proti Lešniku, kamor pa ni prišla. Na Planici tik šole so našli drugo jutro Marijo Maučič zmrznjeno. Padel s strehe, ko je čistil sneg. Alojz Kralj, 45 letni posestnik Iz Kukave v občini Sv. Lovrenc v Slov. goricah, je čistil sneg s strehe. Pri tem delu jo padel po nesreči v globino in si je zlomil desno nogo. Ponesrečeni se je zatekel v ptujsko bolnico. Smrt miade ženo pod kupom slame in snega. 31 letna Vladislava Poredoševa, žena posestnika in delavca v Benkovi tovarni v Murski Soboti, se je podala k veliki osMci slame na dvorišču, da bi nabrala krme za živino. Ko je vlekla slamo iz kupa, se je pod težo snega poveanila na ženo zgornja plast in jo pokopala s snegom vre i pod seboj. Ker ni bilo nikogar v bližini, da bi bil priskočil na pomoč podsuti, se je ta radušila, Ko se je vrnil tnož, je ženo zaman iskal prl Bosedih, dokler je niso nasli rnrtvc poc! slamo in snegom. Smrtno ponesrečena zapušča sedemletnega fantka. Rajna je bila po rodu Poljakinja. V Mursko Soboto je prišla pred sedmimi leti 8 svojim možem Karlom, s katerim ae je seznanila v Franciji na sezonakem delu, Brzojavnl drog nbll monterja. S postavljanjem brzojavnih drogov je bll v Zirovskem vrhu na Gorenjskem zaposlen tudi 30 letnl monter Anton Gladek. Nenadoma je spodrsnil dvoramni drog tako nearečno, da je podrl na tla Gladeka ter ga je poškodoval tako hudo, da je lzdihnil po kratkem trpljenju. Postnl pasttrsk! llst za leto 1940 prežinja glavna in vodilna misel: rešitev je v krščanstvu. Prevzv. g. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomaiič govori svojemu ljudstvu z lepo, poljudno in prisrčno besedo. S kratkimi, krepkind potezami oriše zlo, ki vlada v svetu in tudi v naši domovini. Vzrok je v tem, ker se je svet obrnil od Boga in zavrgel krščanstvo. Izraziti božji sovražniki so komunisti. Bog nas varuj teh božjih in našifa sovražnikov! Božjim sovražnikom pripravljajo pot mlafini in malomarni kristjani. Rešitev je v Kristusu in Cerkvi. Kristus vladaj posameznlkom, vladaj družinam! Božje in verske postave naj upoštevajo občinske in državne uprave, z božjimi zapovedmi naj računajo v delu in poslu kmetijstvo, obrt, trgovina in industrija. Znanost in umetnost, pouk in izobrazba, ncga telesa in šport naj spoštujejo večno veljavne božje resnice ter se naj ravnajo po zahtevah krščanske dostojnosti. Le na podlagi krščanskih naeel bo pravilno rešeno socialno vprašauje, pa tudi narodnostna, politična ia druga vprašanja, kl vznemirjajo svet, in preprefieno bo rovarjenje prevratnih sil. Pozor na izmeitjavo 80 dinarskih noveev! 50 dinarski novci imajo veljavo sanao do dne 15. februarja 1940. Opozarjamo vse one, ki še držijo ta denar doma radi sedanjih resnih časov, da ga pravočasno lzmenjajo, ker sicer bodo ob prihranek! Važn zdravstvena pridobitev za Haribor. Protijetični dispanzer v Mariboru se preseli s 1. februarjem v nove prostoro v Zdravstvenem domu. Prostori so pritlični In dostopni z ulice in obstojajo iz treh sob ter iz sobe za rentgen. Na češkem tzdelani rentgenaki aparat je stal 50.000 din in je prirejen za pregled bolnikove notranjosti in za fotografiranje. Novi prostori ln nova oprema protijetičnega dispanzerja je eden najvaine^ših korakov v borbi proti jetiki, kl zahteva leto za letom v Mariboru toliko žrtev. Izredna rima sffl ptice ropariee v mesta. S Pohorja nad Mariborom se je spustil zadnje dni proti Tržaški cesti velik planinski jastreb in se je zakadil med golobe. Od lakote v mesto prisiljenega roparja je ustrelil g. Franc Sluga s Tržaške ceste. — V Maribor pa se je zaletel za vrabci tudi sokol, katerega so ujeli v Loški ulici. Peš in z vozovi preko zamrznjene Drave. Letos je Drava zamrznila od falskega jezu do Dravograda. Na mestih je led tako debel, da ljudje hodijo peš preko reke, pri št. Lovrencu pa vozijo celo z vozovi. Zadnje zamrznjenje Drave na omenjeno razdaljo je bilo v hudi zimi leta 1929. Hnda je na kmetih zaradi pomanjkanja vode in zamrzavanja. Iz Slovenskih goric smo prejeli več dopisov, kateri nam opisujejo, kako je slediia letošnji poletni suši huda zima, v kateri so presušili malodane vsi studenci Redki z vodo oskrbljeni vrelci so oblegani od ljudi, ki prihajajo od daleč peš in z vozovi po pitno vodo. Posebno hudo je prizadeta goveja živina, katero je treba goniti po mnogih krajih tako daleč napajat. Oster mraz in pomanjkanje vode sta povzročila, da počivajo obpotočni mlini, ker so brez vode in zamrznjeni tako, da morajo kmetje voziti zrnje v oddaljene motorne mline. Največja zapreka je led za vse večje mline tudi ob Dravi in na Muri. Slovenjegoričani že komaj čakajo, da se unese zima in da vsaj radi vode ne bo občutnega pomanja. Podražitev mila. Priprosti narod bo precej prizadet vsled podražitve mila, kojega cena je poskočila radi evropskih zapletljajev, ker je nastopilo pomanjkanje surovin, zaradi česar so morali omejiti proizvodnjo mila. Za jzdelovanje mila moramo pri nas uvažat: okoli 650 vagonov na leto loja, največ iz južnoameriške Argentine in Avstralije. Dalje se rabi za niilo še industrijska mast ter ko- kosovo olje. Naša industrija mila uvaža iz tujine 80 % surovin, od katerih so se nekatere podražile za ve& nego 100 % in je radi vojne njih uvoz nemogoč ali pa zelo otežkočen. Kljub naštetim nedostatkom in zaprekam pa se je povpraševanje po milu znatno povečalo. Mila je začelo primanjkovati in cene so poskočile. Upanje je, da se bo pri nas vprašanje mila rešilo, kakor hitro bo organizirano zbiranje mastnih odpadkov, katere naša milna industrija nujno potrebuje. Bencin bo na karte od 8. februarja. Dna 8. februarja bo prenehala prosta prodaja bencina in bodo uvedene po celi državi karta. Bencinske karte se bodo izdajale za 1 leto ,n bodo stale za tovorna vozila 20, za 1»csuzna 40 din. Napovedujejo, da bodo dobi/ali taksiji po 120—2301, lastniki poslovnih ivtomobilov 80—180, lastniki športnih vozil pa 40—100 L Kakor zagotavljajo, bodo ostale bencinske cene iste. * Za postnl čas pripojpočamo naslednje knjlg« P. S. Finžgar: Sedom postnlh sllli. Govori za postni čas. BroS. 12 din, vez. 20 dln. — Kopatln: Pasijonskl molitvenik. Z rdečo obrezo 16 din, I zlato obrezo 20 din. — Dr. Lukman Fr. Ks.: Martyres Chri8.tl (Kristuaovi mučenci). Poročila o mučencih iz prvih stoletij. Broa. 76 din, vez. 93 din. — Dr. Lukman Fr. Ks.: Izbrani spisl «veteg» Cecillja Ciprianfl, Prvi del: Plsma, Knjlžica >O padlih«. Broš. 36 din, vez. 48 dln. — Omeraa France: Apostolskl o6etje. BroS. 40 din, vez. 5J din. — Knjige dobite v vseh kn^igamah. — Udj« Družbe sv. Mohorja Jih dobe 25% ceneje, 6e jfli naroče naravnost pri Družbi sv. Mohorja v Celja. 13S Trg-ovd! Grelce za ufiesa razpoSitJa vsako rnoožlno Stermeoki, Gelje. ^^^-^^--».-^ Smrtnonosen strel ra<H ijnJrjosomnosti. 3VOr» Prankova, predilka v mariborskl tekstUm tovaml in rejenka iz Clrkovec pri Pragerskem at je bila dobra z 28 letnim orožniSktm kaplarjem Adamom Tomičem, rodom ix Sida in uslužbonim v Cirkovcah. Ker je Prankova hotela postitl orožnika, jo Jo ta poiskal 25. januarja rjutmj v tovarnl in Jo je ustrelU pri predUnemstroju naravnost v srce, da w j« zgrudilo dekl« mrtvo. Morilec Je natx> odložil isamokres ter službenl pas. Izjavll je, da si je hotel sa-n koniatl življenje s krogrlo, pa mn je odpovedalo orožje. Izročill so ga vojaSkl oblasti. LJubo=!umni Tomič je hotel Frankovo že dvakrat ustrellti, a mu je srečno ušla. Vlomileo povzročil poaestnicl 5540 dln Skod«. V Framu- prl Mariboru se je splazll v spalno sobo za goste pri posestnici Marijl Vajs neznanec In jl }e povzn>6il 5540 din škode. Vlomilec je odnesel 2600 din gotovine, devet dukatov po 10 K, pet po 20 K tn pet zlatnikov po 10 frankov. Roparskl nntor, kl razburja Savinjsko doUno. Zloilnska kronika Savlnjske doline beleži lanl par hudih roparskih zločinov, ki so oatali do danes nepojasnjeni. Pa je že zopet dospela iz Malih Brask>vč 25. januarja veat, da je bll tam izvršen v hiši sester Neže in. Marije Puncer roparski umor. Tolovaj je vdrl v hišo in zahteval denar. V postel ji je zadavil 76 letno Nežo Puncerjevo, njeno sestro pa je pobil do nezavestl. Ko se je 701etna JVLarlja zopet osvestila, je po- hitela v sosedno hiSo, v kateri prebivata njena nečakinja in njen mož Cilenšek, katerima sta stari sestri izročill posestvo. Obveščeni orožniki so bili koj na mestu zločina in ugotovill, da sta bila dva razbojnika, ki sta odnesla 8000 din gotovine. Puncerjevi, kjer pravijo po domače pri Mekujsu, sta zelo marljivi in daleč na glasu kot dobri ter mirni ženski. Preg'.ednl zemiievid pokrajin v Scvernom morju, katere bombardirajo nenifika letala lz ivojih oporlšč. Angleško otočje je v ietaiskem obmoAju Nemčije. iJrerez skozi angleško bojno ladjo »Royal Oak«, '¦U je bila torpedirana iii potopljena od nemSke .odmornice. Ladja ja odrinila vode 29.150 ton n je bila oborožona z osmimi 38,1 cm topovi In i. dvanajsthni 15,2 cm topovt Posadke je bilo 1250 mož. Sievilke na sliki pomenijo: 1. Stolp a topove s 33 cm oklopom. 2. Zgornji oklopni 'srov in 3. spodnji oklopnl krov. 4. Obstranskl •klopi. 5. Obramba proti torpedom. 6. Izstrelne Mvi 7.a torpede. 7. Dvojno diio. 8. PasiU oklop. 9. Oklop, ki vamje prostore, v katerlh blvajo momarji. Podoli.nl prerez angrJeške bojno ladje »Nelson«. — Stevilke oznadujejo: 1. Trije stolpl 8 treml 40,6 cm topovi. 2. Bojni stolp z osrednjitn topništvom, z žaroiueti ter prostorom za zemljevid« in kompase. S. Dimnik. 4. Jambor. 5. Na vsaki strani po trijo stoipi za dva 15,2 cin topa. Ladja lma še dve cevl za torpediranje, mnogo protiletalftkil» topov in strojnih pušk. 6. Krmilo. 7. Krmilnl propeler. 8. KoteL 9. Cevi za odvajanje dima. 10. Turbine. Mod dimnikom in jamborom je vzletališče za pomorska letala.