Festival mladinske pesmi v Škofji Loki Mladinski pevski zbori ljudskih šol škofjeloškega okraja so na pobudo šolskega nadzornika priredili 9. junija v telovadnici loške deške šole koncert, ali točneje izraženo, medsebojno pevsko tekmo. Desetim ljudskim šolam se je v tej plemeniti tekmi pridružila še loška državna meščanska šola in s tem lepo poudarila vzajemno stremljenje in povezanost v delu. Vsaka od enajstih šol je zapela po tri pesmi; od teh so bile večinoma narodne v obdelavi naših znanih mojstrov Adamiča, Preglja, Marolta, Švikaršiča, Mokranjca in dr. Z umetno pesmijo pa sta razen Preglja, Gerbeca, Pahorja in Vodopivca prispevala štiri zelo posrečene pesmi domača skladatelja tov. I. Pintarič in F. Babič. Posamezni pevski zbori so šteli od 30 do 70 pevcev. O formalni enotnosti programa žal ne more biti govora, ker so si pesmi prosto izbirali posamezni pevovodje, pa se je radi tega izvršila razvrstitev zborov tako, da so poslušalci le odnesli nekak enoten vtis celotne prireditve. Vsa Škofja Loka, pa tudi Poljanska in Selška dolina ter Sorško polje so bili ta dan pod vtisom pravega mladinskega praznika, saj so vozovi in avti že v ranem jutru dovažali otroke in učiteljstvo od vseh strani. Ob pol devetih je prvič vse otroške množice zbrala cerkev k skupni maši. Po maši so imeli otroci skupen zajtrk, ob pol enajstih pa se je vršila matineja, namenjena šolski deci. Obširna telovadna dvorana je bila natrpana živžava, ki je utihnil v trenutku, ko je nastopil prvi zbor. V napeti pozornosti je ostal vse do tedaj, ko je končno zadnji takt odpel skupen zbor nad 500 mladih grl. Prezanimivo je bilo opazovati, kako so otroci vsakemu zboru drugače ploskali in kako so najboljše pesmi oziroma pevce spontano aklamirali in zahtevali ponovitev. Pokazali iso živo zanimanje za petje in velik glasbeni smisel. Po matineji so dobili pevci oddaljenih šol tečno in obilno kosilo. Tudi ta pogostitev se je izvršila v popolnem redu, kar je treba poudariti, saj ni malenkost nasititi v dobri uri preko 400 želodčkov. Da se mladina ni po kosilu dolgočasila, ji je Sokol priredil brezplačno kino prcdstavo. Ob štirih pa se je pričel koncert za širšo javnost. Dvorana je bila zopet nabita do zadnjega prostora. Obiskali pa niso prireditve le domačini, temveč so se pripeljali nanjo številni ljubitelji mladinske pesmi iz oddaljenega logaškega, kranjskega in ljubljanskega okraja. Posebno častno pa je bilo zastopano učiteljstvo več srezov, ki se ga je zbralo preko 70. Izmed odličnikov se je koncerta udeležil načelnik prosvetnega oddelka banske uprave gospod dr. Lovro Sušnik in novomeški gimnazijski direktor gospod I. Dolenc. Otroci so tudi popoldne strumno in sveže odpeli določeni program in želi odkrito ter zasluženo priznanje. 'Splošno so se izražali poslušalci, da niso pričakovali, da se po naših šolah s tako vnemo in v toliki meri goji lepo in dovršeno petje. Po prireditvi se otroci kar niso mogli raziti; prcd mogočnim šolskim portalom so se sestopili in peli in peli... O petju samem je povedati, da je pač vsak zbor bil uvežban v toliki meri, da je zapel najbolje kot je mogel. Poznavalci razmer so izrekali vse priznanje pevovodjema iz Gabrika in Žabnice, ki sta v tako nepevskih kra- jih toliko dosegla. Oddaljena Trebija se je postavila s prav ubranim petjem zelo težko izvedljivih pesmi, od katerih je seveda vžgala »Žabja svatba«. Poljane in Bukovica se je odlikovala po čuda lepih glasovih, loška deška šola po pravem krepkem fantovskem, a dekliška po prcfinjenem dekliškem petju. Povsem dovršeno so pa peli zbori iz Selc (J. Zupančič), iz Trate (I. Pintarič), iz Reteč (L. Korenčan), iz loške meščanske šole (F. Babič) in iz loške dekliške šole (•_. Zofija Rebolj). Občudovati je bilo pri vseh teh zborih popolna zlitost glasov in pravilno dinamično in agogično predvajanje. Velika večina pesmi se je izvajalo triglasno. Vso izvedbo celodnevnega programa, ki se je brezhibno izvršil, in vso tehnično stran prireditve je z redko uvidevnostjo in požrtvovalnostjo izvedlo loško ljudsko- in meščanskošolsko učiteljstvo. Prav posebno priznanje pa zasluži tovarišica A. Grumova, ki je tako vzorno organizirala prehrano otrok. Od mnogih strani se je izrazila želja, naj bi se taki mladinski pevski nastopi vršili redno vsako leto. V najplemenitejši tekmi bi namreč pokazali delo in uspeh našega agilnega učiteljistva. I. K. Stran 8. »UCITELJSKI TOVARIŠ« Štev. 44. in 45. Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon žtev. 3413. Posojila do Din 10.000*— vsem javnim nameščencem po 7% proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. V KNJIGARNI UCITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom. k n j i g e za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; k n j i g e znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo. Kupujte pri tvrdkah, hi inserlrajo v našem lista! FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5 priporočata veliko izbiro damskega in moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidnaf Gl-vnl in odjoTornl _r«d«ik VekoaUT kflekoi. - Izd_i«telj: J.U. U. - »elccija r« dravsko b«novino v LjubljanL Za »ekcijo o-srov«rj« Metod Kumelj. Ttsiui UŁhe^k_ tkk_rn* (pra-*ka-_ik Franee Štrukeli). ~ Vsi v LjublianL ^Vedno prihajajoče novostif A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Na željo pošljemo vzorce!