23. Številka.
Ljubljana, v soboto 29. jannvarja.
XX. leto, 1887.
Izhaja vsak dan arefter, izimši nedelje in prasnike, ter velja po pošti prejeman za a vstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld, za Četrt leta 4 gld. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 1 gld. 30 kr.. z«, jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od četiristopne petit-vnste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tipk j. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Oredništvo in upravi« is to je v Rudolfa Kirbiša hiši, nQledališka stolba1*. Upraviiištvn Daj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........8  „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec....... I  „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S podiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „ '— „
„ četrt leta........4  „   — „
„ jeden mesec.......1   „  40 „
P^T1 Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se tie oziramo na dotično naročilo. V pravni&tvo ,,SIov. Naroda".
Državni zbor sklican.
Na Dnnaji, 28. januvarju. [Izv. d op.') Ne da se oporekati, da seje, v katero je sedaj državni zbor sklican, bodo najznamenitejša doba za razmerje mej  Taaffejevo vlado in našim parla mentaruim zastopom.   Z jedne strani vzbujajo to znamenitost predloge, katere čakajo rešitve,  a z druge strani jo vzbuja sestava državnega zbora, v čegar oddelkih sedaj vlada posebna politična inten siteta.
Pred vsem treba bode vladi na dan z bud-getom za letošnje leto. V budgetnej debati prišla bode uprava pod kritiko, ki bode letos posebno natančna in ostra. Od desne strani zbornice se vlad: ni treba bati napadov. Na tej strani se je udomačilo občudovanja vredno samozataja vanje. Desnica se mora zadovoljiti s svobodo misli in čutja, ker govorniške svobode nasproti sedanjej vladi v tem položaji nema. Če bode v njenem imenu z narodnega stališča izletela kaka puši ca,   brez skrbi smo
lahko, da bo v tega ali onega ministra priletela lo s topim koncem, pa da bode konec vaacega tostranskih budgetnih govorov „ceteruui censeo" — zaupnica TaafTejevemu kabinetu. Drugače bode stie-Ijala levica. Skušala bode, da zadene veaka krogi j a. Ali letos se bode delovalo z bombami in združenimi močmi. Odkar so se s turi bratci zopet našli pred vratmi Praške deželne zbornice, ne bode menda več veljalo gasio „getrennt marsehieren". Odslej, "kakor je podoba, namerava se „vereint schlagen" dosezati s „vereint marsehieren". Nemško avstrijska stranka bode najbrže „unisono" obžalovala, da je vlani vladno vodo napeljavala na svoj mlin, glaso-vaje za specijalno debato v državnem proračunu. Plener in Herbst bosta v jednej vrsti poleg Knotza in Pickerta vihtela ostro nabrušene meče in v svo-jej jezi bosta se od vsega nemško narodnega tropa dala pehati proti grofu Taatfeju in baronu Pražaku. To bodo nekoliko komične ure v letošnjej budgetnej debati, a viharne bodo, zelo viharne!
Drugo, za vsako vlado pretežavno delo bode sporazumljenje s parlamentom glede na ogersko nagodbo. Vlada v tem oziru ni zastopala avstrijskih koristij kako da bi državni zbor mogel pristati na njene dogovore z ogersko vlado. Dosedanje razprave o ogerskej nagodbi pokazale so jasno, da se proti vje mej vlado in državnim zborom le tedaj odstraniti da, ako vlada odločniše postopa nasproti sebičnosti ogerskega kabineta. Polno kočljivih vpra siiiij je ostalo nerešenih iz zadnjega zasedanja in konflikt mej vlado ter večino je zategadelj tako ie sen in nevaren, ker su vprašanja tičejo važnih gospodarskih interesov. Levica bode ja valj ne prej prestopila v abstinenčno politiko, dokler ne bode vsega poskusila, da si ukoristi to parlamentarno krizo. Videli bomo, da jej pri tem namenom ne bo nobena intriga pregrda, njeni politični smotri nad-kriljujejo gospodarske interese, da bodo pripravljeni, koristi svojih volilcev žrtvovati Madjarjem, če jim le bode kazalo, da kako stimoglavijo Taaftejevo ininisterstvo. Le-to bode pač moralo olajšati stališče (lesniških strank, če si hoče z njihovo pomočjo še ohraniti življenje.
To dvoje budget in ogerska nagodba, izpolnilo bode veliko večino sej sedanje državnozborske sezone. Razprava o budgetu bode bržkone letos do-
segla vrhunec \iharnosti, kar v vrstah opozicije ni še nikoli bilo nakopičeno toliko strasti, kakor baš sedaj. Ali večja nevarnost, kakor od tega viharja, vladi preti iz razprav o sporazumljenji z Ogersko, ker tu je večina, ki se vladi ne more prebližati, ako se vlada ne približa njej.
Bojimo se, da v teh velikih vprašanjih ne bode ozira za nas, za naše slovenske težnje, ki so se dosledno prezirale tudi v vsem mirnem času Bojimo se, da nas bode ta ali oni, če nam že bode polagal račun o svojem delovanji, tolažil, kaznje na težavni položaj, češ v takih razmerah — „minima non cura t praetorJ. Pa slovenski poslanec vender ne more pozabiti, da so „malu" vprašanja za nas bila vedno vprašanja našega obstoja in napredka. — Naše narodno vprašanje mora vam biti prvo vprašanje, na njem so vzrastli vsi mandati slovenskih državnih poslancev, pa zatoje-b' komu milo ali nemilo, morajo to vprašanje živo ohraniti, na dnevnem redu pridržati, dokler ni popolnem rešeno v našem zmislu. Prilik, da poudarijo naši poslanci slovenske terjatve, ne bode man-kalo. V budgetno debato naj se konečno spustijo z odločnega narodno-slovenskega stališča, tako, da bode naša stvar kaj imela od govorov. Dovolj je žo bilo z naše strani takih budgetnih govorov, ki so bili bob v steno! Sedaj naj se tako poskusi, da se bode tudi prijelo, ila bode kaj izdalo! V razpravi gleie sporazuma z Ogersko utegne biti ugodna vladna vožnja zavisnu od našega krmila — tedaj bode celo dobro, da so velika vprašanja zavisna le od „malih". V jeseni so se storili neki koraki za nan, pač mislim, da pota še ni zarast la trava ? Da hi se zastonj bali!
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 28 ja nova rja. Zbornica je precej napoljona, poslancev izmej vseh strank. Podpredsednik grof K lam Martinie odpre sejo. Novi poslanci storijo obljubo, mej njimi naš slovenski poslanec g dr. Ferjančič, ki z glasnim, krepkim glasom izreče: obljubim; prost Jordan je trdnim izrekom dejal: promitto. Smolka boleha za hripo, tudi Sehonerer nahaja se mej onemoglimi. Zatem dovoli se nekaterim dopust Baron Pino je odložil poslanstvo in ubogi koroški Slovenci dobijo
LISTEK.
U n d i n a.
(Spisal Andre Theuriet; poslovenil Vinko.) VI. (Dali«)
„0 Evonvmovem poštenji ne dvojim; toda kakor sem ti že rekel, v tem položaji je celo njega postrežljivost nadležna in kompromitujoča".
„Kompromitujoča!" Antoinetta se jame posiljeno smijati. „Že zopet si v starej ljubosumnej domišljavosti svojej. Ljubi moj Jacques, ta ljubosumnost je na vso moč smešna".
„Naj bo smešna, ali ne", pravi Jacques, zadržujoč jezo, „muči pa me vendar le. Zaklinjam te, ne igraj se dalje na ta način". Antoinetta zmaje z ramami ter vznemirjena tolče po klavirji. „Ako pa moje prošaje, nadaljuje nadgozdar z ginenim glasom, „nemajo take moči, da bi te nagnile k tej malej žrtvi, potem pa dostavljam, da zahtevam to od tebe v imenu najine ljubezni".
Ona se naglo obrne ter pogleda Jacquesa z
viharnim pogledom : „Jaz pa takih zahtevan j nikdar izpolnila ne bodem"
„ Varuj se! odgovori on na videz hladno; veroval bom, da je tvoja želja, Evonvmu biti všeč, večja nego li tvoj strah, meni zameriti se. Tvoja upornost pričenja biti čudna".
„In tvoja neprijenljivost", zakliče Antoinetta z očmi, jeze žarečimi se, „je razžaljivo sumničenje, katero jaz nočem trpeti!"
Jacques se je s hrbtom opiral na kamiD. Njegove oči postale so skoro divje in nenavadno črne. Jedna roka je pod suknjo besno pulila telovnik. Silna jeza in bridka žalost sta se ga lotili. Še je-denkrat je poskusil premagati se. „Antoinetta", šepetal je, moteč tihoto v sobi, „zaklinjam te, ne igraj se tako z mojim srcem. Kar jaz trpim, tega ni mogoče dopovedati!"
Ona je jeden hip zrla na čudno izpremenjeni obraz Jacquesov ter se stresla. Še jedna beseda, ljubezniv pogled, iztegnena roka in Antoinetta bi mu bila vsa skesana skočila v naročje. Toda žal, da Jacques te prve sledi ginenja ni opazil; ne da bi dvignil oči, nadaljeval je s tresočim se glasom: „Čuj, to je zelo resno,  prosim te, resno premisli,
predno odgovoriš. Ako ostaneš pri sklepu, da pojdeš na to veselico, razžališ me smrtno in ostavil bodem to hišo ter se nikoli ne vrnil!"
Vsega je bilo konec; zli duh togote in upornosti premagal je v srci Antoinettinem. Ošabno je glavo nagnila nazaj in njene oči so dobile nemirno barvo, oznanujoč vihar. „Kakor hočeš", dejala je; „jaz pretenju nikdar ne odjenjam!"
„Antoineta!" ... In Jacques je storil par korakov proti steklenim vratom.
»Idi", nadaljevala je ona, ne da bi se ozrla, „ako ti srce veli, da idi, potem idi!"
„Bodi torej zdrava! kriknil je on z bolestnim u krepkim, odločnim glasom ter odšel skozi vrt.
Takoj na to odpro se vrati v sobo, Kvonvmo ustopi z žarečim obrazom rekoč: »Sklenjeno je, opravilo se bode odložilo za jutri in jaz vas popeljem v svojem vozu . . ,u
Videč burni obraz Antoinettin pa je umolknil: „Moj Bog, knj pa vam je? Kje je Jacques?
„Jacques je odšel, in vi greste lahko za njim, ker jaz ne pojdem na ples".
-Kako", jeclja on iznenadejan,  „vi ne pjf§J
zopet volilno borbo. Bog jim nakloni zmago! Bero se vladni predlogi. Minister za deželno brambo zahteva denarja za črno vojsko, finančni minister pa več novcev, kakor je v proračunu za 1. 1887, ker so delegacije za vojaStvo dovolile izrednega kredita 1,148.422 gld.    Vse se izroči   budgetnemu odboru.
Poslancem predloženi so od vlade: a) črtež novega zakona o uravnanji zemljišnega davka na podlagi zvršenih reklamacij v zmislu zakoaa od 28. sušea 1880; b) črtež novega zakona, kako bi se rudarskim delavcem osnovale bratske zaloge ali „Bruderladen", c) zakon o popravljanji Tržaškega pristanišča, kar bode stalo 4,880.000 gld., d) zakon, s katerim se izpremeni zakon o poštnih hranilnicah od 28. maja 1882, e) izkaz o stanji državnega dolga.
Verihkacijski odbor nasvetuje odobriti volitve novih poslancev: Dumreicher, voljeti od koroške trgovinske in obrtnijske zbornice, vitez Servatovsk, voljen v Trnopolji, Josip Vranv, voljen v Novem Be-natku na Češkem, in dr. Lavoslav Gregorec, naslednik nezabljivega nam Raiča.
Minister Gautsch odgovarja na neko interpelacijo, kjer se pritožuje, da sta v Schiittenhofenu in s to združenih občinah krajna šolski sveta, nemški in češki poslovala čez postavno dobo ter je on pri tožbe uslišul in zaukazal nove volitve. Sicer so levičarji navadno temu ministru pritrjevali z „bravo-klici" Takrat je vse molčalo.
Sedaj prestopi se na dnevni red. Prva točka je od Jaquesa in tovarišev nasvetovani zakon, po katerem bi se nedolžno obsojenim in kaznovanim dajale odškodnine. Nasvetovalec svoj zakon v dolgem govoru utemeljuje. Za njim utemeljuje poslanec Roser svoj predlog, naj bi se osnoval zdravstveni urad, kakeršnega imajo na Nemškem, podpira ga Fiirnkratiz
Pride na vrsto velevažni nnsv< t Lienbacherjev o uravnavi hranilnic, ki ga podrobno utemeljuje. To je važno tudi glede na kranjsko hranilnico. Levičarji vprašajo grofa Hohenwarta, zakaj ne deluje jezikovni odbor. Grof Hohenwart mu odgovori, da že 20 let delajo na to, da bi narodno, jezikovno vprašanje rešili, pa ga neso. Zatorej naj potrpijo vsi, ki res žele miru in sprave, da se reč temeljito razpravlja; on bode vse storil v uspeševanje tega vh-levažnega vprašanja. Naposled še Knotz v posebnej interpelaciji do ministra Taarleja, napada češkega namestnika, urade, sodnike, češ, da krivico delajo Nemcem, česar pa sam prav ne veruje.
Prihodnja seja v torek.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. seja dne 21. jauuvarja 1887.)
{Dalj«.1)
Poročevalec misli, da, ako bode deželna vlada deželni zbor uspešno podpirala, si bode pridobila zahvalo deželnega zbora, pa še v večjei meri zahvalo gluhonemih revežev, katerim bode po pri« merni odgoji olajšan njih žalostni stan. V merito-ričnem oziru pa nema prav za prav ničesar omeniti, ker nobeden govornikov ni nasprotoval nasvetu finančnega odseka. Zavrniti pa mora nekatere opazke poslanca Pfeiferja,  ki se je skliceval na žalostni
dete? ... In jaz sem delal na vse kriplje, da sem vam preskrbel to vabilo!"
„Vaše vabilo!" veli Antoinetta jezno. „Glejte, kaj počnem ž njim!"
Raztrgala je karto, jeze solzeč se, ter kosce zagnala po tleh.
Evonvme čudeč se strmi v njo, ne da bi jo umel. „Za božjo voljo", izpregovori naposled, „kaj pa je vender?"
„Druzega nič, kakor da me vaši pohodi dolgočasijo, da so mi vaše pozornosti nadležne . . . Odkar ste sem prišli, delali ste same nerodnosti in meni napravljali sitnosti . . . Naveličana sem tega, grozno naveličana in prosim vas, da me pustite v miru".
Siiomak osupel vrti oči ter se vede proseče; pri prvi besedi, katero je poskusil izpregovoriti, pa dekletu jeza še bolj vzkipi.
„Pustite me!" vpila je, „vi ste ncznosljivi! Jaz vas sovražim, me li umejetc? Glejte, da odidete!"
Burno je udarila z nogo ob tla in blede ustnice so se jej tresle. Ormancev se je preplašen umikal, — a Antoinetta se je delala, kot da ga ne vidi. Odprla je vrata ter izginila, pustivši "Evonvniu v žalostnem premišljevanji pri ostankih nesrečnega vabila.
stan in zanemarjenost dolenjske strani in se skli ceva! na število gojencev v Alojznici. Opomniti je, da se v Aiojznico ne vsprejemajo gojenci po okrajih, da bi število za ta ali oni okraj določeno bilo, ampak vsprejemajo se po sposobnosti in po številu prošenj. Znano pa je, da z Dolenjskega, ravno zaradi tega menda, ker je revnejše, veliko manj otrok hodi zlasti v srednje šole, nego z Gorenjskega, torej se ni čuditi, da se razmerno manjše število učencev za Aiojznico oglaša, torej se jih tudi ne more toliko vsprejemati. Učenci se vsprejemajo po zmožnosti, nekateri ima lepo spričevalo, potrebuje tudi podpore, taki se vsprejemajo, drugi se zarad neugodnih spričeval ali iz druzih pomislekov ne morejo vsprejeti, ne da bi to šlo na račuu dotičnega kraja kranjske dežele, ampak le na račuu učencev, ki nemajo sposobnosti za to.
Pri glasovanji  obveljajo predlogi finančnega odseka soglasno.
Poslanec dr. Pok 1 uka r poroča v imenu finančnega odseka glede osuševanja Starotrške, Cerkniške in Planinske doline. Ker je to poročilo obče zanimivo, boderao o njem poročali nekoliko obširneje. Poročevalec pravi, da se poroča v tej zadevi, kar se je storilo v minulem letu. Sešla se je posebna komisija zastopnikov ministerstva poljedelstva, deželne vlade, deželnega odbora, kakor tudi zastopnikov dotičnega okraja logaškega in so na lici mesta vse pregledovali in premerili. Posebuo važno pa je bilo ono, kar je izvrševal potem v imenu miuister-8tva za poljedelstvo, dogovorno z deželnim zborom kranjskim gozdarski asistent Putick. Iz privatnih poročil o njegovem delovanji in preiskavanji ve se, da so bile poskušnje, katere je on napravil pri svojih preiskavah podzemeljskih jam na Notranjskem tako uspešne, da se nekoliko nasledkov že letos čuti, ker voda hitreje odteka. Torej se kaže, da se bodo osuševanja mnogo ceneje vršila, kot se prej mislilo. Jedino za nas važno vprašanje je še rešiti, kak upliv da bode imel hi tre ji odtok voda na ljubljansko barje. Tudi s tem se bodo imeli pečati strokovnjaki, ki so bili pri omenjenem posvetovanji različnih mislij. Nekateri so mislili, da je čisto brez pomena, ali pritečejo vode iz notranjskih votlin vse v nekaterih urah. ali pa v 10 ali 14 dneh. Poročevalec meni, da je to velika pomota, katero rešiti, bode nalog daljnega merjenja, oziroma posvetovanja v enketi, ki jo je že sklical odbor za barje in ki se ima o tem posvetovati, katera se pa doslej ni sešla, ker je ministerski zastopnik imel posla na Tirolskem. Vršila pa se bode še letos in takrat se bode tudi to vprašanje strokovnjaški rešilo, tako, da ljubljansko barje ne bode imelo večje škode. V obče je govor samo o preiskovanji notranjskih podzemeljskih votlin, prav za prav pa spadajo semkaj tudi druga jednaka vprašanja, ker denar se je porabil iz zaklada, katerega je deželni zbor lani dovolil za vodne komisije, to je iz onega kredita 6000 goldinarjev, ki je imel namen, da se prične zboljševanje naših zemljišč, posebno tam, kjer zavolj mokrote, preveč Škode trpe. Primerno je torej, da se pri tem razgovoru omenja i onih jednakih pritožb katere so se čule prejšnja leta iz Račinske doline, iz Ribniške doline in o po
VII.
Zapiši se v svojo sobo pričela je Antoinetta ihteti. V njeni tugi so bila čudno združena nasprotna si čuvstva: sovraštvo in kes, sram in togota. Jeza je besnela pod solzami, kakor se v hudem viharji dež meša s treski. Bila je obupana, da je reč gnala do zadnjega, a v globočini strastne na-tore svoje se je skrivaj togotila ter se še zmirom protivila. Vse, kar se je bilo zgodilo, zdelo se jej je kakor grde sanje. Tega kar verjeti ni mogla, da bi izpolnil, kar je zažugal. „Preveč me ljubi", mislila si je, „on bo prvi prišel". Najtišji šum jo je pretresel . . . Nagnila se je skozi okno. Solnce je zahajalo v deževno meglo, veter je šiloma pripogi-bal na vrtu drevesom razraršene vrhove. ..Prišel bo-, dejala je, „to ni mogoče, >da bi ne prišel". A v hiši je bilo vse tiho; noč se je spuščala doli, iz vasi so pričele bliščati luči skozi dež. Proti deseti uri čula je Antoinetta gospoda de L;sla, pri-šedšega domov. Bil je zelo nevoljen, jako glasno pritožujoč se. da ga je gospod Duboux pri notar pustil zaman čakajočega . . . Polagoma so glasovi umolknili, Celina je zaprla okna in tihota je vladala v hiši. Dekle je čutilo grozovito, stce trgajočo bolest, obup jo je premagoval, in iz nova so se jej u lile solze. (Dalje prib.)
vodnjih na Dolenjskem, na Gorenjskem in Notranjskem, letos pa iz Vipavske doline.   Kar preiskave podzemeljskih jam zadeva, je bilo delovanje Puti-ekovo tako uspešno, da bode gotovo deželni odbor skrbel, da se zagotovi tudi preiskavanje prihodnje leto za votlirte mej   Vrhniko in Planino, Cerknico in Ložem, preiskavanje jednakih votlin v ribniškem okraji,  pri Dobrepoljah,  v Kočevji itd.   Za to je treba človeka, ki ima veselje   za to, ki je vajen t .kili del in ima seboj rudokope, ki so takega deln vajeni.   Ako se taki ljudje takega posla po-primejo, se v jednem meseci več zvrši, kot z dolgim  posvetovanjem  pri zeleni mizi.   Govornik ne dvomi, da si bode deželni odbor prizadeval,  da se preiščejo podzemeljske jame na Notranjskem in da bode dovršilo  tudi  ono glavno delo s primernim osobjem, ki je prav za prav namen tega kredita 2000 cld. Namen je, da se pride I. 1887 |do glavnega načrta, kako se imajo nižine Planinske, Cerkniške in Starotiške posušiti, potem proračun troškov in da deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanji načrt postave, da se nadaljnje  delo lahko prične, morda že v prihodnjem letu z državno podporo, katera se da za to doseči.   Ker je finančni odsek mislil, da se mora stališče pri tem predmetu razširiti, da se mora misliti tudi na druge kraje kranjske dežele, v katerih so jednake zapreke iu jednake težave s povodnji, je tudi svoj nasvet nekoliko razširil. Kredit, katerega predlaga deželni odbor v svoti 2000 gld., je mislil, da se dovoli, kar formalno zadeva, iz preostanka jednakoga kredita lanskega leta. Iz poročila deželnega odbora se vidi, da se je lani dovoljenih 6000 gld., oziroma še posebej za klub turistov dovoljen« 'svote  500 gld., porabilo 1299 gld. 59 kr., tako da je od dovoljenih  6000 gold.  ostalo  neporabljenih   470O gold. 41 kr. Forma no torej se je zdelo finančnemu odseku najprimernejše, da so preostanek lani dovoljenega kredita v svoti 2000 gld. podaljša za tekoče leto.   Dalje je mislil finančni odsek, da se mora tudi tukaj držati načela, da se kredit dovoli kot  predplačilo, tako da pride v proračun, kateri se ima sestaviti za vso potrebščino osuševanja, ta svota pred potrebščino, da se torej razdeli, kakor vsa druga potreščina, mej državo, deželo in udeležence:   Drugi dos'.avek, kateri se je finančnemu odseku tudi potreben zdel, zadeva prošnjo do c. kr. vlade, dovoliti kranjski deželi kulturnega inženerja. Lansko leto, ko se je kredit 6000 gld. dovolil, je bil gotovo tudi namen deželnega zbora, da naj bode delovanje one, takrat namenjene komisije skupno in naj bode pokritje troškov tudi skupno mej državo in deželo.   Mislilo se je, da naj država približno toliko pripomore kakor dežela v ta pripravljalna dela za posuševanje. Lansko leto se je sicer sklenilo,  vlado naprositi, da namesti  na lastne troške v deželi kulturnega inženerja in kakor je poročevalec čul, ni imela vlada zoper to nobenega druzega pomisleka, nego, da ni  imela primerne osobe za ta posel.   Nadejati se je pa, da se primerna osoba najde in torej je umestno, da se prošnja ponovi, sicer pa prevzame dežela celo breme tega delovanja. Tretji predlog, ki ga stavlja finančni odsek, zadeva u reje nje spodnjega dela Krke, kar se je že lani razpravljalo, Pri glasovanji dovoli se kredit 2000 gld. in ponovi prošnja za nastavljenje kulturnega inženerja,  kakor tudi   predlog zaradi urejenja dolenje Krke. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 29. januvarja.
Nedavno je društvo za osnovo katoliškega vNCiivIliftva v Solnogradu imelo drugi občni zbor. Predsedoval mu je dvorni svetnik Lienbacher. Kakor poročilo blagajnika kaže, se tudi nemški konservativci posebuo ne zanimajo za to društvo, če tudi je škofje priporočajo. Udov ima blizu tisoč, a vse premoženje znaša samo 5595 gld. 47 kr. Ta svota bi jedva zadostovala za jedno stolico za jedno samo leto. Na ta način nemški konservativci ne bodo dobili katoliškega vseučilišča, ko bi jim tudi vlada ne delala nikakih zaprek.
Vnuii.j«' države.
KolgiirNki vladni listi trdijo, da se je več bolgarskih častnikov, ki so bili bežali v Rusijo, vrnilo z ruskimi potnimi listi ter sedaj po bolgarskih selili agitujejo proti vladi. Radi bi napravili kak ustauek. Pa tudi v Turčiji se nekda zbirajo bolgarski beguni, da bodo udri i v Vzhodno Rumelijo. — Bolgarska opozicija Bkuša s tem vznemirjati mo-
£W Dalje v prilogi.
humedansko prebivalstvo   da širi vesti, da Bogari mislijo začeti vojno s Turci o
Turčija sicer ni nasprotna Cankova predlo-gom, a misli, da naj bi se nekateri še le po/neie izveli, ko bode že voljen nov knez. Kot take predloge zmatra imenovanje kakega Rusa vojnim mini-strom, odpust starejših vojakov in nameščenje wd-stavljenih častnikov v pre.šnje službe.
Floureus je naročil francoskemu veleposla-niku v Carigradu, da podpira risah.«** veleposlanika v bolgarskih zadevah. Sploh Wi Francija p vsem strinja z lusko orijentsko politiko. V kratkem začuo se posvetovanja mej veleposlaniki v Cangiadu o resenji bolgarskega vprašanja, Augh škt veleposlanik se teh pogajanj ne bode udeleže\al, ker se atigl« ški nazori ue strinjajo z ruskimi. Anglija misli, da bi udeleževanje an^ieške^a veleposlanica samo oviralo p(gai«»nja. Ko b, polj-iral ruske želje, bi Bolgar) očitali Angliji, da je pomaga zatuan, ko bi pa za-gov.r al bolgarske želje, bi mu pa Rusi očitali, da ovira vsako sporazumljemo Č«. se bode mej zastopniki velevlastij doseglo kako spora/ uml|enje bode Anglija mu tudi pritrdila, Če ne bode preveč na.st.ro tovalo njenim koristim. Izvolitev vojvode Leuchteu biršKegu bi nekda Ruidji še boli ugajalo, Hegu z volit v kneza niingie škrga. Sicer bode pa Rusij.i vojvodo LeiichtenberAkegu še le predlagala, kadar bode zagotovljena, da ne bede uobeua velevlast tej kaudidnturi ugovarjala
Italijanski minister vnanjih zadev izrekel se je v zbornici, da vlada ne namerava tirati pii svojevalne politike v Afriki.  Sicer pa ima Italija v Afriki dovolj vojakov, da se jej  ni  treba ničesar bati.
Danski državni zbor sklican je v 1. dan februvarja. Vlada bode v novem zasedanji zahtevala zopet večje zneske za vojsko in utrjenje Kodanja. Ako bi pa državni zbor ne hotel pVivbliti, da se Kod.iiij utrdi, bode kralj samovlastuo zaukazal utr jenje, naj poreče zbornica, kar hoče.
Iz prestolnega govora, s katerim se je otvoril aug;lc*Mo i parlament se lahko sklepa, da so lep dnevi Salisbui vjevega ministerstva že m nuli Nobene važne zadeve ne pojasni ta govor. Posebno kar Ba tiče vnanje politike, je jako suh. Nič druzega ne pove, kakor da eg ptovsko vprašanje še ni uravnano in da obžaluje kraljica, da je odstranjen Battenherg, ter da se Anglija ne mili mešati v volitev bolgarskega kneza. Niti najmanjša besedica ne kaže;, kak je program vnanje politike sedanje vlade. Do sedai so navadno očitali konservativci liberalcem, da je njih vnanja politika bila premalo določna in pre malo energična. Ta prestolu i govor pa kaže, da tudi konservativna vlada nema nobenega programa z* vnanjo politiko. — V zgornjej zbornici se je z čela resna debata. Lord G<anvi|ie je grajal vladno vnanjo politiko in očital Sa isbuiy-ju, da je s svoiim govorom v Guidhatli odtujil Nemčijo. Salisburv mu je odgovaijal in pojasnjeval vnanjo poltiko. Ti dil je, da Anglija ne želi princa Battenberga spraviti na bolgarski prestol. Rusija želi na Balkanu prido biti večji upliv, tudi Saiisimrv žep, da se jej izpolnijo nji ne legitimne želje. Ivo bi pa bila Rusija preveč nestrpljiva, utegnila bi evropski mir spraviti v nevarnost, ved na oboroževanja evropskih držav so nevarna miru, vt nder on misli, da vnan.i položaj m slabši, kakor jo bil tedaj, ko je sedanja vlada piišla na krmilo.
Dopisi.
I« l*ulja 27. januarja   (Tržaški „Tag-b 1 a 11" v stiskah. — M e s t o P u 1 j s k o i n ir rej de nt o v c i.)  Kdo izmej slovenskega čitajočega *)b čmstva ne pozna „Tr.ester Tngblatta", lista, ki ima kakor Janus dvojni obraz.   Danes kaže nam Sio vencem prijaznega, drugi dan zopet čmernega, ka kor slučajno ugaja njegovim Tržaškim rednikom. Iz vestno ga poznate vsi!   Kaj bi ga ue poznal i, saj se je v teku pretečenega leta ovekosiavil s svojimi članki o priliki Grtinove slavnosti, člank , ki ne bi delali sramote niti samej „Deutsche Zeitung". List je bil začel v velikem štdu — mnogo jih je, ki bi rekli: obrekovanjem — akcijo svojo proti Ljubljuu skemu mestnemu zastopu,  grozil se mu je, kakor sam maščevalni bog in oblastno predaval o dostoj nosti in taktu v tonu, ki ni bil podoben niti kate derskemu, ampak kacega starega      profoza. Pio-tivni nam listi so s posebno slastjo ponatiskavali in širili lažnjive vesti in brumnim nemško-nacijonaluiin dušicam so se kar lasje ježili, čitajočim o barbarskih činih, vrš vših se v razsvetljenem 19. stoletji
— Evropa, sramuj se! — tam v Ljubljani. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi vprašal, je-li tudi vse res, kar se piše, kdo bi se neki brigal za take
— malenkosti, kakor je resuica.
V Ljubljanskem mestnem zastopu pa sede sami čudaki, ki neso imeli uiti sence kacega razuma za „Tagblattova" rezonovanja in tako jim je prišla ne srečna misel v možgane, da bodo — tožili. Tožba! Beseda ta je morala napraviti velikausk efekt, kajti „Tagblatta" je zasukala uajedeukrat za 90 0 in pokazal se nam je od svoje druge, nekoliko manj ju
naške strani. Izvestno se je bal. da bi tudi s dniki ne hoteli prav umeti njegove svete jrze. In vsled tega je srce, — ki mu je prej mogočno v prsih bilo, zlezlo v hlače. Rekel je svoj „pater peceavi" in tako se je neslavno končala ta s avno pričeta akcija.
Zakaj smo to blamažo poklicali v spomin? Zato, ker se je „Tagblattovemuu uredniku te dni zopet nekaj čisto jedoacega pripetilo V Pulji živi Žid, mesar, ki se pa ne more vzdržavati proti silnej konkurenciji. Kaj stori? Napise dopis poln obreko vanja proti neki tukajšnji tu mi. ki mu je bila posebno na poti in ga pošlje „Tagblattu". Uredništvo ne brigajoč se za to, je li res, kar je pisanega, je v svojej pohlepnosti po senzačnih vestih hitro natisnilo dopis. Napadeni trgovec je pa menda ravno tak tuloglavež, kakor Ljubljanski mestni očetje in storil je tako, kakor so storili oni: šel je tožit. Na to pa gospod urednik zopet, ni mislil. Ali kdor zna, pa zna: „Tagblatt" je v zadaj- m trenotku potegnil vrat iz zadrge, zgrevano proseč odpuščanja m prepustivši Žida n,ega usodi. In sodišče v Trstu je krivono-co res obsodilo na sedem mesecev zapora in povrulev sodnih stroškov blizu 300 gl.
Zdaj pa naj  kdo reče, da „Tngblatta ne ve pogoditi pravega trenutka, ko se je treba ,itickwarts konce trovati".
A dobro bi bilo, da bi malo uvaževal besede, ki jih ie nekje napisal ženijalni naš Stritar: „ovadhe so, naj pridejo od Petra ali Pavla, da prav rahlo izrečem, najsramotnejši posel, ki ga poznam.*
CJ -1 nI u i članek zadnje številke PoreŠke „Istrie" bavi se z nedavno izišlo brošuro, tičečo se našega mesta. To brošuro smo tudi mi omenili v „Slov. Narodu". Organ isterskih irredentovcei pripisuje jej Isto tendenco, isti pomen in isto važnost, ki smo jej jih pripisavali mi: delati propagando in reklamo za idejo, da bi se v našem mestu združila vsa vladna, vojaška, duhovska in avtonomna oblastva in da bi tako postal Pulj glavno mesto Istre.
„Istriau se na vso moč protivi tej ideji, dobro zuajoč, da bi bile potem irredentizmu žile spodre zane in boječ se strašne eventualnosti, da bi tudi hrvatski in slovenski poslanci uživali ono spoštovanje, ki ga možem poštenjakom ne odreka nikdo razen Poreške sodrge. Pomislite vender, na kakej škodi bi bila „avita cultura", ako bi naši poslanci ne bili več razpostavljeni PoreSkiin — Ijub^znji-vostim Način pa, kako „Poreška baba4 odklanja to idejo, je naravnost smešen. „Babaa ima teško na logo: operi mi kožuh, a ne zmoči ga. Pri nas imamo namreč tudi par pijonirjev irredentizina in tem se „Ltnau ue sine zameriti Zato pa sladi ko likor možno, namenjeno jim grenko zdravilo. Pove j i m sto in sto lepdi reči o naprednu Pul.a, o njega razcvitu, o njega ,vrlem meščanstvu", jedua laska-vust sledi drugej, dokler jim proti koncu kljubu vsej ljubeznjivosti ue pove. da Pulj ni sposoben biti voditeljem provincije, beri: i iredento vske stranke. „Istria" se niin vidi podobna onemu, ki svojega obiskovalca s samimi globokimi pokloni do vrat potisne in ga slednjič skozi vrata lzkomp-limeutuje. Karakteristično pa je vsekako, kako s« Lahoni naši neznansko boje v ake, bodi si najmanjše premembe v upravi dežele, ker vedo dobro, da jih more vsak mali potres vreči raz stole, na katerih sede po samej krivici. A pomagalo jim ne bode nič: za nje pogubonosno katastrofo znajo z obilimi sredstvi, ki jih imajo v rokah, še za nekoliko časa odvrniti, a prišla bo vender le gotovo, kajti stavba, stoječa na pesku, mora se zrušiti, če ne danes, pa — jutri. C—t—č.
Domače stvari.
— (Cesarjevič Rudolf) pelje se, kakor se je naznanilo tukajšnjemu vodstvu južne železnice, s kurilnim vlakom v nedeljo 30. t m. ob 5. uri 7 minut zjutraj skozi Ljubljano v Opatijo.
— (Od likovanje.)   Papežev državni pod tajnik naznauil je vladiki Strossmaverju, da je papež Leo XIII podelil vs< učilišnemu rektorju dr. F. Vrba niču red sv. Gregorja,  prorektorja dr. G. Barona pa imenoval svojim tajnim komornikom.
— (Umrl) je preteklo noč nagloma znani tukajšnji mesarski mojster in meščan gospod Jakob Počivalnik, oče mestnega odbornika Ivana Počivalnika.
— (Dr. A. Li sij a k a,) zdravnika v Gorici, zadela je velika nesreča. Umrl mu je včeraj za da* vico njegov jedini sin, učenec l^t]o^x nzrr.h.
— (Plesna veselic a,) kutern priredi keg-I jarka zaveda „Edinost" v korist zgradbi „Narod-nega doma", bode, kakor se kaže iz splošnjega zanimanja i/mej najživahnejših v tej sezoni. Vabila, katera se ravno razpošiljajo, so jako lična. Ustop-nice bodeta iz prijaznosti prodajala trgovca gospoda S'»S8 v špitalskiu ulicab in Turk na glavnem trgu dobivale se bodo pa tudi na večer pri ustopu. Že lansko leto smo videli, kako se trudi „Edinost* za narodno reč, kako neseb čuo postopa m da se tudi to leto ni ustrašila truda in dela, energično vzela je v roke aranžiranje te važne veselice, zato je pa naša sveta dolžnost, da tako podjetje z vsemi močmi podpiramo. Na svidenje torej dne 5. februvarja!
— (Smešno, celo v pred p ust nem času!) Današnja „Laibaeher-Zeitung" ima jako obširno reklamo za „Bauernball", ki bode 19. februvarja na starem strelišči. Iz te reklame razvi-dimo, da so dotična vabila „in niederdster-reichischer Mundart". V Ljubliani pa nižje-avstrijsko narečje! Kdo si je pač kai tacega izmislil? Mož bil bi vsekako vreden, da se njegovo ime otine pozabljivosti kajti z omenieniiu neprijetnim narečjem širiti nemško kulturo, to je v Ljubljani še kaj novega. Zatorej še jedeukrat: Sinešuo, celo v p red pustne m času!
— (Vabilo k desetemu rednemu občnemu zboru Čitaluice v Šiški), kateri bode dne 2. februvarja 1887 (svečnnra) ob 2. uri popo-ludne v novih Čitalničnih prostorih v J. Kuez-ovi prej Pospibal-ovi hiši (I nadstropje). — Dnevni red: 1. Nagovor  prvoinestuika. — 2. Poročilo tajnika.
— 3 Poročilo blagajnika. — 4 Poročilo knjižničarja. — 5 Volitev odbora: a) prvomestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. — 6. Posamezni predlogi.
— Spodnja Šiška dne 25. januvarja 1887.
Odbor čitaluice v Šiški.
— (Hrvatske razmere) pristno osvetljuje notica, priobćeua v „Narodnih Novinah" pod naslovom nNek se znau. Ta notica slove: „Bivši odvjetnik, narodni zastupnik i doktor pravah g. Grga Tuškan osudjen je pravomoćno radi zločinstva prevare, počinjena krivom prisegom. Uzprkos tomu poslao mu je „odbor za sjajni gradjanski ples u Zagrebu pozivnicu na taj ples sa podpunim adresom: „P. n. gosp. dr. Grga Tuškan, narodni zastupnik i odvjetnik u Zagrebu" Podpisan je vlastoručno predsjednik Miroslav grof Kultner. Ta pozivnica je na-ravski na nadležnom mjestu konfiscirana. Ona bez dvojbe nosi na sebi biljeg negacije onoga, što je izreklo zakonito sudište u ime Niegovoga apostolskoga Veličanstva kiaija. Muče li sad postupati proti slavnomu odboru i njegovu predsjedniku, mi neznatno, mi spominjeno samo čin, koji i opet karakterizira našu slavuu opoziciju." Tu pač velja Ciceronov „Quousque tandem--?"
— („Po potnik.) Lst za šolo in dom" ima v svoji 2. številki nastopno vsebino: Humor v šoli. - „Bodi usmiljen". Piaktič ia obravnava borilnega
spisa. — Drobtinice za zgodovino slov. šolstva. Matej Slekovec. — Logika. Spisal dr. Josip Križan. — Dopisi. — Novice in razne stvari.
— („Pedagog iško društvo" vKrškem) prosi vse one gospode pisatelje, ki imajo pripravljen kak spis za „Pedagogićni letnik" katerega bode izdalo imenovano društvo, naj istega blagovolijo kmalu doposlati društvenemu odboru. Ob jednem se gg. učitelji, (gospice učiteljice) in vsi šolski pri • jatelji z nova prav uljudno vabijo, da v obilnem številu pristopijo k društvu, kajti le z združenimi močmi bode mogoče krepko napredovati in obširen ,,1 etnik" izdati. Letni donesek je 1 gld.
— (Tatu v klavnici,) ki je že dlje časa kradel svinjsko meso iu mast, zasačili so danes zjutraj in ga izročili policiji.
— (Mejnaroduo razstavo steklenih fotogratij) v Šelenbiirgovi ulici št. 4. smo si ogledali in jo občinstvu priporočamo, ker je vredna, da se obišče.  Danes in jutri je še Pariz na vrsti.
— (Na Krškem) priredi godbeni klub v zvezi s Krškimi pevci v spomin prvega slovenskega pesnika V. Vodnika v dan 1. februarija v prostorih ondotnega bralnega društva koncert s sledečim vspo-redom: 1. „Hej Krcari", koračnica, uglasbil in poklonil Krškemu godbenemu klubu V. Parma; 2. G. Rossini: Ka vati na iz opere „11 Barbier di Sevigliu" ; 3. „Domovina", poje Krški pevski zbor; 4. Fr. v. Suppe: „Hab' ich nur deine Liebe", (iz operete „Boceaceio"), igra godbeni klub; 5. J. Strauss: „Du und DuB, valček; 6. A. Heidrih : „Jadransko morje" ; 7. „Slovan" ; 8. J. Resen: „Die hoimliche Liebe",
(Gavotte); 9. E. Strauss: „Giardinetto«, polka frartcaiae; 10. dr. Ipavic: „Slovenec sem"; 11. .J. pl. Zajec: „TJ boj*, koračnica iz opere „Zrinski"; 12. V. Parma: „Spomin na Kranj", četvorka. — Tedaj jako obširen in lep program, kar novemu društvu gotovo čast dela, in nadejamo se obilne in živahne udeležbe.
— (Predpustne veselice narodne Čitalnice v M et I i k i ) za leto 1887: 2. febr.: "Vodnikova svečanost; 13. febr.: pptje in ples; 20. febr.: petj^ in ples; 22. febr.: finale. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Vabilo) k veselici s petjem, katero pri rede Šmartinaki pevci dne 2. febr. t. 1. v prostorih g. Iv. "VVakonigga. Spored: 1. „Lovska popotnica". 2. „Moj dom". 3. »Lovska". 4. »Miri polka". 5. »Popotnik". 6. „Žežulinka". 7. „Pes in mačka", igra. g. ples. — Ustopnina za osebo 40 kr.; za družino 70 kr. Začetek ob 7. uri. K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Razpisani) sta službi: Drugega učitelja na dvorazrednici v Cerkljah na Gorenjskem. Plača 450 gld. — Služba učitelja na jednorazredniei v Zoiici. Plača 400 gld., opravilna doklada in stano vanje. Prošnje do 18. februarja.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 29. januvarja. „Politische C'or-respondenz" se brzojavlja iz Sofi|e: Bolgarska vlada odgovorila Porti, da je pripravljena, d.i se sedanji kiizi naredi konec, opoziciji dovoliti jednega regenta in dva mimsterska portfelja, kakor hitro bode Porta oficijalno nasve-tovala pravetca kandidata za bolgarski prestol.
Peterburg 29. januvarja. „Journal de St. Petersbourg" pi>e: S sedanjimi regenti in bolgarskimi odposlanci je vsako pogajanje nemogoče. Navzočnost Cankova in bolgarskih odposlancev v Carigradu pa vender daje priliko za pojasnila, katera bi s podporo kabinetov utegnila dovesti do poravnave na podlagi ruskega programa in do sestave nove vlade, katero bi bilo mogoče pripoznati in s katero bi se dalo občevati.
Peterburg 28. januvarja. („ Politi sche Corresp ond en z".) Vest, da je ruska vlada Šiškina, poslanika v Stockholmu, poki cala zaradi pojasnil ob oboroževanji na Švedskem, je neosnovana Bivanje Siskina v Peterburgu je v zvezi z dvornimi veselicami, katerih bi se s svojo soprogo rad udeleževal. Ob sebi se umeje, da je bil Šiškin tudi pri Giersu, a povedal ni nič vznemirljivega, ker se merodajnim ruskim krogom popolnem naravno zdi, da sedaj, ko se vrši oboroževanje na vseh straneh, tudi Švedska svoje stori, da sama ne zaostane.
Berolin 2S. januvarja. „National-Zei-tung" objavlja senzačno vest, da bode tudi nemška vojaška uprava začela postavljati barake ob zahodni meji. Vedno določneje se govori, da se bode sklicala nemška reserva. „Post" piše, da je cesar na zadnjem dvornem plesu rekel, da se bode v kratkem poklicalo 720 000 reservistov k vajam z novo puško repetirko.
London 28. januvarja. V gorenji zbornici naznanila vlada, da se utrjenje postaj za premog z vsemi silami pospešuje.
L)uđMko greclstvo. Moli-ovo „Francosko žganje" dajo ravno tuko uspešno kakor ceno sr dstvo prtiti trganji po udih, rauah, otekl>nali in ulesih. Cona ste klotoci 80 kr. Vsak dan raznoSilja po poStnetn povzetji A. M.111, lekarnar in c. kr. dvorni zaloiuik, na Dun.iji, Tncbluuben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj bo izrecno Mol I-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (li*—1)
ZD-CLna^slra, borza
dne 29. januvarja t. 1.
Izvirno telegraficno poručilo)
Papirna renta....... -9 <ld
Srebrna renta.......... SI
Zl» ta renta ......... I OH w
5e/0 marčna renta ........ 98 ,
Akciie narodne banke     ..... w64 „
Kreditne akcije..... 277 „
London       ... 15J7 n
Srebro.......... — »
Napol......... 10 ,
C. kr. cekini        .       ....                  5 „
Nt-m8ke marke ' 2 „
4°/0 državne srečke i- I. 1854    25«' gld. 127 ,
Državne sre'ke iz 1. 1864 10U ftld. 165 „ Ogerska zlat* renta 4°/0 •
0<t*rska p ■ pir na rentah   , 9»
:'»°/o *ll*J ra«e zemljišč, odvez, oblig. 06 „
UiinavH reg. srefika f>°/u             1"0 »dd H6 „
Zfinlj ob<V avstr. 4l/B"/0 zlati iMt listi 1*5 „
1'rmr. ohlitr. HI zabotiiie zapod  železnice ,
Prior, oblhr« Ferdinandove sev. železnice 99 „
Kreditne srečke                        100 4 173 n
Rudolfuve sttčke          ...     10   „ 18 „
Akcije antrlo-mstr. banko          120 1<>6 „
Tiarnuiway-(JruSt   velj. 170 gld. a. v.     . 2 1 „
2*. januv rja.
Pri "»»"iint pl. Sciioufcld z Dunaja. — Wechsl-r, I le I man iz Grad a. — Kantin r u Celovca. —Kiut*, Ul.icb, Po ssionai z Dunaja. — VVUdter iz Kočevja. — KOScnštaiu z Don- ja.
Pri avstrijskem vettnrjl: Waaser iz Kr^kcg t. — Fiuzi iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
7«» 05 HO 30
50 60
07
di
55 50 60 75
50
75
50
Cas opazovanja
Stanje barometra
Tetn-
Ve-
puratura trovi
Mo-Nebo   kri na v
7. zjutraj 747-87 mm. — 9 6 C brezv. i megla j
2. pop. j 746 63 mm.  — 2 2 C si. zah.   jao   i 0*0 ' n 9. zvečer 74b 63 ura. I — 5 8 Oj al. jz- | jaa. j
Srednja temperatura — 5 9', za 4'6' pod noruialont.
I
pRtožn^ga srca naznanamo vs -m sorodnikom, l>rij tel jem »n zrntiicem kalostOO vest, o smrti svojega srčno Ijabllen« ga. nepoianljl ega očeta, oziroma S'arega nonta in  tasta, gospod*
JAKOBA POČIVALN'KA,
ine-.. hk ga m j >i i a in uiesijuna.
k ie po k'at^eni ti plitvi ji y 6'v k"u svoje dole 28. t m. ni   n<>' i v Gnfl odi) /.nsjad.
Z m.', s ki  i Htanki   predragi ga   pokojnika su I »od.,  v   petleljo dne <30  jaiiu ari|a ob 5. un po polu I mi v Slnnovih Ulicah blagoslovili in potem na p. kopališči  pri sv. Kr.Atolu  izročili večnemu poru kn.
Neoozabljivi raujki se priporoča v pobožen spomin!
V Ljubljani, dne 29. jarmva ija 1887.
Ivan Počivalnik, Karol Počivalnik s:ti;i.
— Marija Turk i. Počivalnik Ana Počivalnik, h it.      Bar ta počivalnik, s - -ha.
— Hugo Tur k.   w*   — Zani,  Rosa, Paul
Počivalnik, Hugo Turk, vnuki. v67
Poslano.
(7 4)
najčistije hifn*
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka* Izku&an liek proti trajno* kašlju plućevln* I leludoa boleatl grkljana I proti mehi rnlm kataru,
l\l\KK MATTOMJA Karlovi vari i VVidn.
PraT dobro ohranjen
glasovir,
noveiSe^n delu, m« proda, tudi proti plačilu na obroke. Kje, povo iz prijaznosti upravniStvo , SI. Naroda".   (56—3)
IJeenec
se takoj vsnrejiue v veliki trgovini z mešanim biii&oiit na Dolenjskeiii.
Ponudbe vaprejemn upra\nistvo „Slov. Naroda".      (61—')
PariZia maeteljsta izložba _
steklenih latopaS'
Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4
y novi hiši tik kazine.
Od jpoiiedcljkn HI, Juiiuvarja do UMtevMl sredo ti. frUvH var ja :
n. aerljat (60 9J
Anglija in Rusija.
Odprto vsak dan od 2. ure popoludne do 8. zvečer
i -.iojHiimi        osobo l^O Ur. — Za mcmA iiHtopnii; »kupe L>0 kr. — UettupuiuM tu tleea. IO kr.
Vsako nedeljo in četrtek nova iziožla.
^v^v^v^^^^^^v^
V « aliiin« tu v severne) Ameriki
dn6 25. junija I8)i'i.
Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar poleff rotovža v Ljubljani.
NaznanJHm Vam, da sem prejel VaSo poiiljatov do-marih zdravil, kakerŠne Vi napravljafe, v svojo naj večjo zndovoljnoat. Prosim Vas tedaj Ae jedenkrat, po pošti posiliti ouslednjih izvr tno uplivajočih dcniHCili zdravil ter Vam hkratu pošljem 9 dolarjev (nad 20 jrld. av velj.t za po »lafi lo troAkov. Vzlic precejšnjih vo*nili troškov se ne ustrčim naročiti Vi«5 h jak'> razšrjtMiih dotourih zdravil iz
< itli.....ta. Mi<liiu:aii. v Neverne! Ameriki,  ker jih
moji Mkajinjji roiaki po pravici moćno BabCevaJOi Ostanem V.im udani
Josip Scli.3n.eller. v Cnliimetu, Hi< lii-uii. Nev. Amerika. 5 dvaniijstoic VfarijaceljHkih   kstpljir  za želodee,
proti lola deev .n h.il.-ziun itil , l steklenica SO kr. fj ooitkov kri čiatilnih kroffljic, 1 ikatljiea 21 kr. I dvan ijstoricH cvetu zoper trganje po dr. Malie-i,
proti pr-tirni, revno .ti / mu itd. l Btektetiiea 50 kr. 1 dvanaistoricu nolcu  kranjskih  planlnskilt seliNĆ
s piidtosforno-kisl iij aptUMn in lelesood pomeAaneKa, proti
plučuiin boleznim, k .Siju in hripavoati, 1 steklenica 5« kr.
P. n.
Jednakih zahvalnih pisem in naročil za domača zdravilu :ekurn«Tl<\ IiOCZY, zraven rolo v/a v Iijiiltljani, došlo je posledici iz vseh držav kontinenta, mi stotine iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od zdravnikov, lekarjev, itvinosdravnlkov, duhovnikov itd. itd. i 7!>2—lo)
Strojarija \Weissgerb3rei) in usnjarija
z vnem dot/?,- ira orodjotn odda se takoj v najem pod jnko ugodnimi poboji. — 0 umi j a se, da  m rukij ni
daioi! okoli ni ledni k«) >brtrri|e. - 0» tuija jo iako na ili»lin m trinHn j , ob>sro|l f.e nad trideBft let. Gospndar je otida zurad holebnosti.
Ponadbe naj se puSUjajo Antonu Dekle vi v Postoji nI. 49—i)
rli
,6 11
Najboljšo in izku&eneiSe sredstvo za to je pristna francoska
GA  T . T71 "D T  A    (Osteaoolle saua odeur AIjUiII 1 A        pour olarifler\
Iznenadno usoden ta p oh io Jamfii. — Dobiva bo pri A^. Jlitrtnnimi-ii
v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Donajska cesta.
Navod, kako se rabi, zastonj.   (840—.1)
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo »o
Jurčičevi zbrani spisi
po Kiilžanl ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Roman
9. zvezek: 1 Jurij Kozjak, slovenski janiear. Povest iz 15. st■'lotja •nima«; zgođovioe. - II. Spomini na dedu. Pravljice i>i povesti iz si tVHiin'<etra naroda. — III Jesensko noe mej slovenskimi
fiolliiirji. Crti o iz iivdenla ria^o^a naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali r rtiče iz mojega življenja.
3. zvezek: 1  Domen, i m vest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz 6a-*ov lutrovske r«donnacije. — III. Dva prijatelju. — IV. Vrban Smu^ova ženitev. UiiiiiiiriHMĆna povest iz narodnega življenja. — V. (Joliila. Povest po res'i'Ani dogodbi. — VI. Kozl6v8ka sođha v Višnji Gori. Lepa poveš; iz staro zgodovine
4. zvezek:!. Tihotapec. Povest iz  domačem življenja
kran]8-ih Slovenc'V. — II. Grad Hoj inje. Povest za slovensko ljudstvo — 111. Kloštnrski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletju. — IV. Dva brata. Resnična povest
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
puvt-st iz 16, stimfja — II Nemški vulpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz Irt stoletja. - IV. Lipe. lJovosr. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. v vojni krajini. Povest
6. zvezek: I. Ko«edov sin  ( Mladika',  im;s )     II Moć
in pravica („Zvou*, lb70.) — III Telečja pečenka. 0 ru/, iz iinse-a mestneira ž-vljeujs. r-Movenski Varod", IH72.) —IV Bojim se te. Zirodov n ka poveat. (BZvouu, 1H7«., — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz tbonaenga življemu. iBShn enake vefieroioe", XXXV. zvezek, 18MO.i — VI. Kako je Kotarjnv Peter pokoro delal, ker j«» krompir kradel (KJuledar B»»ni/bo sv. Alobo j:,l 80.) - VII Orla iz življenja političnega agitatorja. („Slovenski Narod , 18b'«.)
60 kr., ^—^ Dijaki
dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naročo skupno najmanj deset izvodov.
Prodaju jo se v (17—ri)
NARODNI TISKARNI"
V 3Li3\l"blja,Xll, Kongresni trg, (gledališka stolba.
Zvezek po eleg. vezan po I gld. 1'ri vnanjih naroei-lih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr
lsar
i Sce takoj službo pri kakem notarji ali odvetniku ali pri kaki drugi uradniji, kateri je n vsem tem že dobro izobražen, proti mesečni plači 20 gld. in je pripravljen tudi usto-piti za nekoliko eaia na poskn4njo bre* plače. — Naslov pove upravnifitvo ^Slovenskega Naioda". (58—3)
Trgovsk pomočnik,
slovenskega in nemškega jezika zmožen,^ v prodajalnici špecerijskega in mešanega blaga dobro izurjen, želi do 1. marca 1.1. svoje sedajno mesto preroeniti.
Ponudbe naj se pošiljajo oprav niStvu ,Slovenskega Naroda" z naslovom V. v I«, it. 2O0. (46—5)
V zalogi klobukov
na Kongresnem trgu, na voglu Gledaliških alic,
se dobe najfinejši in najnovejši
Št. 813.
Razglas.
(»8-S)
Pobiranje pasjega davka za leto 1887 se je v 1. dan januvarja 1887. leta pričelo in sicer je davek plačati od vsacega psa v okrožji ljubljanskega mesta, iziniši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si najdalje do IO. f'rl»rn-varfa t. 1. preskrbe letošnje marke pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. a v.
Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj o pravem času u plačujejo takso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah naliajali brez letos veljavne marke.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. januvarja 1887.
i
(41—4» ♦
m 1
J ustavlja po  naj novejšem itmeri ka iiskem uaćiuu ^
« brez vsakih bolečin ter opravi j u |»luml»ovtan|w iti *
♦ vse ivbu« 0]twra«ije ^ _ *
♦ zobozdravnik A. Paichel, J
o pole^ Hradeoke^a mo.itu, I. nadstropje. *
za gospodo in dečke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in po nizkih cenah.    (199—48)
CACAO
ČOKOLADA
UlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvoj  Dunajskej  razstavi  kuhin ske umetnosti bili odlikovani z nnjviAjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni sumo, će Imata palp uradn > registrovaun varstveno znamko in tiram. (856—47)
ft HC pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v i\]isl»l jani |»ri g. IVtrn Ii»Mftillk-ll.
Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalniea Dunaj, IV., Allegas.se Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Prodajalnica na deželi
z mešanim blagom se takoj kupi.
Ponudbe  vsprejema  upravništvo  .Slovenskega N;-roda pod K. H. SEOOO. - 3
Brinje vec
(63—1
Jedino pravi, naravrn, prodaja v vsakeršnej množini
Anton Uršič ? Šent Vidu nad Vipavo. IC Neprem učljive -%ms
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani.
Dunajska cesta it. 16. 1564—99)
NAJBOLJŠI
IpkPlR ZA CIGARETF
LE HOUBLON
Francosk fabrikat iCAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem ee svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. bnthvig, dr. E. liippmana,
profosorji kemija na DimajMkoin viaučilUčt,
in glter zaradi svojo izvrstno krulilete, riasebne čistosti in ker mu \mo pridjano nikake zdravju Škodljive reči.
Vnak e j  naročbi  pridene  m o cenik.
\i f  Tr V -V »J T-T/ ^. Adlergasse št. 42,
podlija proti |»o»tu<'iiiii povzetju, dokler nc »e isprazne naloga. «lc«leče l»l»go mnogo ceneje, kakor ntaiie Izrielovasijc.
Velika
množina suknenih ostankov!
3l/4 metra dolgih, po najlepših uzorcih,
za eelo moško obleko.
I ostanek |gld. S.75. if9T~ Vsu.k neugajajoči ostanek vzame se nazaj. "^Sfij
Popotne plahte
i/ teškega, črnega ali ruja-VOga pllŠa, j:iHi» veliko,
(poprej po jgra. 8) Kedikj NHUlo «(«!• 4.
Kravate
za gospode,
elegantno narejene, .
4 kuni. ul<l. 1.
(popolnem sešite, jute-ptatno, pasaste v vseli barvah), j
kompletne velikosti,
1 kom. 9» kr.
I ostanek
posobne preproge
1U—12 metrov dolg,
vseh h ar v, jako trajen,
gld. 8.SO.
Kuhinjske
iz sivega platna, kompletno dolge. O komadov 7o kr.
Garniture iz ripsa
v najkrasnejših  barvah, .Se nomteljiit odeji  in namizni prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. Ciarnlturuv gld. 4.5O.
Prt iz jute,
najini vej si uzorec, kompletne  velikosti, okolu in okolu z resami. 1 koma«! 90 kr.
Pitički
beli, platneni, */* v kvadratih, o kom. l.io.
Kavini prtički
platneni, v vseh barvah. O kom. S5 kr.
Platnen«
otirače,
« kom. l.ifiO.
Domače platno
1 vatel široko, 1 cel kos  21) vatlov,
gld. 4.20.
Delavske srajce
iz dobrega oksforda, kompletno dolge.
:i komadi 2.
Nedreci
izvrstne baze, z zli«'a-stimi blanšeti.
1 koniiul  70 kr.
I
iz dobre kotenine, s čipkastimi ust it v k i,
6 Itoiti. Kltl.
žebrake,
temno In elve,
t. ha rva atiu 11 Krajci, 190 cin. dolge in !.')(► cin. široke. I kom. Kld. l.ao.
Gospodinjski
g ssigasaikl
Is močnega modrega platna, tiskam  (o u.ijuou UJCoroDl.
O kom. alti. 1.09«
Žepni robci
obrobljeni,   /. barvitšto tka iti m i krajci, elegantno narejeni.
1 dVHtt. gosppdc s;ld. i 1 n „ goa\M- kr. 80 1     _ otroke    kr. «n
v vseh barvah.' 3 kom. °/4 veliki gld.
Zastori j
s čipkami
1 meter ilroki,
v   veli e a s t n i h  u /. o r c i h 1 meter 25 kr.
Garnitura ii jute,
1 prt in t£ posli'ljiii
o<2eji,
lepo narejena, l'.oinplt'tno velikosti, uld. Š.SO.
Posteljne odeje
iz rudećega kretona,
elegantno prešite,
kompletne velikosti. 1 kom. Kld. 8.
Damast-graol
za posteljne prevleke,
1 vatel širok, izvrstna baza.
I kos (30 vatlov) gld ;».r>o.
Polplatueni
žepni ro"bci
za moNke in /«>ii.sk<', veličastno narejeni. 1 dvannjcit. glđ. 1.80.
-A_ti grl e lcl
popotni plaidi,
i» ciste volne, 8*0 m. dol^i, 1*G0 m. široki. I ko in. gld. 4.SO. Jermen za popotni plaid75 kr.
■•rasni robci
iz sivega platna, z itnicCinii krajci. G kom. ttO ki*.
EoM za čisteaje slekla
iz belega platua, u rutlečimi krajci.  O U o ni. gld. 1.
Sifon,
jako dobre oaze, tsvrsien zA molko, žensko in otročje perilo. DO ctin. Širok.
1 kos v.;o   vatlov) gld. .».
Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne.
Frottier-
fttiraee
jaka BlSgantne, t jak.b ru il<:čimi krajci in resami.
O kom. Bld. 1.50.
Namizje,
yq,anji IZ jllte,
2 dela, po       metra dol^a,
z drnpbrljo In resami, lepo narejen,
Kld. 2.»0.
Predposteljne preproge iz jute,
l' , m tra dolge,  okolu in ukiili. /. roHHini, po najuovej* š^h uzorcih. 1 pur Kld. I.SO.
Sternbergsko
blago xa posteljno obleko,
1 vatel široko, v vseli barvah pa^asto, gar. pristne barve.
1 kos (80 vatlov' »Id. r,.
■ pri  iti 4» jirMvev i 2 in. dolga, 1 \ a hI široka, iz platnenega damasta. j   iz najboljšega platna GskestStvura «'d »80.    i       1 Uot* Kld. I.SO.
Oxford,
30 vatlov, pristne To str Tra,
Kld. 4
moške hlače
j/, dobrega ene v 10 ta, jako pripravno narejene.
t pur Kld 1.S5.
Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih
i
1>.1 omogočim vsa Lriim omisliti si, kar je v vsakej sobi naj-prakticneje in naj-lepšV, iiHstavil sem svojim divanom za. malo časa nizko oeno
Moji divani preoblečen« so •/. e.odcrniiu, trpežnim blagom, ki ne izgubi barvaš Za dobro delo a« Jamči 1'ivani imajo po«! sedežem predalo, a na zahtevunje izdelujem jih tudi brez istesa. Resnim kup en na deželi pošljem, fe želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena velja le zamalo časa, torej prosim, se prst vo^atmo odlašati z naručili, za katerih najboli&o izpeljavo so jamči.
Anion Obreza,
(apecirar v l,jui»ljani. Kljuoarske ulice št. 3.
□ep Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske
garniture, zimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po ceni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi i revzemam in izvršujem v občno zailovoljnost.        (54—3)
"VsaJs: dan
sveže pustne krofe
dobi se v
Janez Foderl-OTi
nasladni pekarni
Lingove ulice.
(10—5)
aro---icT-e-bi——3HMW-M'^'t^     aegHMBi_Si
I Prave, garantirane
voščene svece in voščene zavitke
I priporoča visokorastiti duhovščini in gospodom trgovin ceni po uajnižjej ceni
OROSLAV DOLEIMEC,
Nvečnr v IJul»ljaiil. ,,952—10)
žfitPi     r*-i+r^     m^rt r*n
^CIODČEVA ESENCA
M*?* JekarjaPlCCOll-ja
^ ^"7*Jr>- - v.Ljubljani.
katero sem slučajno dobil, ozdravila me je čudovito po triletnem holehanji na želodci, Če tudi sera jo poiabil jedva je ino steklenico. Prosim, pošljite mi takoj IJJ steklenic te ?dravilno esence.
V Mariboru. Cl. lin m mer,
v delavnici južno-železniške družbo.
I/.delovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gl .36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. narm'n k;.
V steklenioah 4 lO kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooli, „prl angeljl", Dnnajska oeita.
V steklenioah a 15 kr. v Kovom Mestn v lekarni HlzzloU ln v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroikem, Primorskem, Tirolskem,
v Trsta, Zstrl ln Dalmeoijl (5-4)
i \£ & * (P'f>
Najfinejše žganje iz žita Najfinejša Mllvovku
m ilroKi'iika . Najfinejši Kuhn-rinii . Najfinejše rozolije vseh v
eu^.a.u.upr
krčmarjem, g
18 gld. g »6    n tZ<
hktl. '/a
88 118 ■2H
uirj.T  ruiuiijc  t ovu   lini „       „ „ r*CS
Nas'ednjo pijače razpošiljajo se v hrastovih
h z železnim obročem blizu 1 litre s poštnini rfo zet em franko na vse poštne postajo te A v-
sodi povz
stni', ne da bi  prejemnik še kuj stroškov
Najfinejši čajskl Kuni Iz Jamajke glit
Najfinejši Kuba-rum...... ,
Najfin. pristna Nlrinljako Nlivovka „ Najfinejša fitajerf*ktt viAnjevkn . . „ NajfiueiSa brinjevkia ..... „ Najfinejši klineljoovec „ Najfinejši kloaterMkl liker .Benedikti nar) ............ „
Fiseneii xii želodee iz (jor-
Rtkill zeli&Ć, izvrstna zdravilna in okusna pijača proti boleznim v želodci, kataru in krču v želodci. 1 steklenica z navodom, kako se rabi    . „
imel. (J. ■».ho.
2.iM>. tr<*
3.60. R 3.80.
2.90. \Z< 2(>0.
3.80.
—.40.
!,C5J Razpošilja v obloženoj kakov- nt i
^ ^radčiimka žganj arij a in lavama
Benedikta Hertl-a, (839-12)
fi^ v Konjicah na Spodnje Štajerskem. \£< ;Vi £Sb7"~ Dobro drozenfeo vedno kupim in sode za 4 [t^ k<s litre v dobrem stanju za 70 kr. nazaj vzamem,
zavarovalni nadzorniki
z dobrimi spričevali se VMltl'CjlllCjlo. —
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje generalnemu zastopstva ,,ANKEU"-ja. društva za zavarovanje življenja in rent na Dunaj i. v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 7. «8—8)
Slednji dan na nnvn napolneno
(lirsko* f4~6) ■IIUITIIO lil l»OCk-|»le O
iz pivovarne bratov Kosler-jev
priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina s  pivom v steklenicah.
Dunajski, originalni, pristni
TRPOTCEV
Izrleček  s« (po<IIV>N(«>rii(ikiMlim)
apnom - žel ezo 111,
kateri izdeluje samo lekar Vlctor pl. Trnkoczv. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113.
Izvrstno, že 20 let pieskuseuo in nepnkos-Ijivo zdravilo. Pri začenjajoči se »u*icl .tuberkulozi), Jetlkl, slabosti pltič. bluvstnju krvi pomaga -jer izvU'ćkovo apno "VI a tem, da gnojne dele ozdravi (zaspui-m). — Proti poinsin|-kanju krvi, bledllcl, Hlanostl, ekrofelj-nliu pomaga veleupli vno HT kri delujoee železo. "SSei — KttAelJ, tiri pa v o at, katar, is-Mlizeiije, teiko Mapo ohijša, ozdravi Iti" dpravl eW trpotcev is%Ie«ek. "WB Iz teh treh zdravilnih sestavin Je najgotovejše idravl o zu vse prsne in
plučne bolezni.
Pozor !
Znameniti zdravilni uspehi originalnega i/.iltdka dosežejo sc z dvojnim upll-vanjeua trpoteevoga isvle^ka v aveal s apnom-aelesoin, kn potrjujejo minuli <»/.dra-veli z zahvalnimi pismi — katera so v originalu
razložena na ogled. Posebno se onozarja, da je treba paziti, da se moj izdelek ne zamenja j kakim drugim, ki su blizu tako imenuje. Da se dobi vselej pravi izuVIck, zahteva naj se pri kupovanji „Trpoteev izvleček z apnom-zele-soua Is FransiHkuH-lekarne na Dunaji"* (Hundsthurmstraspo 11 i). Daje prišteti, mora imeti ni zavitku varstveni znamki, i<i sta tu zraven (trpotceva raMtlina in ttv. Frančišek). Originalna evna s;ld. 1.10, po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ^a vsak dan razpošilja v provinetje, je; Franzi»ku»-Apotneke, Wlen, HuntlHtltiiruiHtraMMe Air. 118, (kamor naj se pošiljajo pismene naroobc).
Zaloga pri t^osp. lekarju TJ. pl. Trnkoozy-Jtt
V LJubljani In v U-karnali vs>h  večjih provin-cijft'nih mest. ((So4—16)
Najboljše kraško brinje
ima na prodaj AND11E.T .TELlOiN v Opatjein «elu (p. MiiKrmlo). — Kdor ho^e imeti iz njega najboljšega biinjevca, naj se obrne do njega. Po primernej ceni ga prodn ilo 2u0 mernikov. (-8—G
l~\ i' A,i.
Naznanilo.
P. n gospodarjem, čast. duhovščini, gg. učitejeuj in vsem prijateljem kmetijstva uaojamo si naznanjati, da je na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom:
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih Šol in gospodarjem v pouk.
Po i.aročiln visokega c. kr. miniHterstva kmetijstva spisa
ravnatelj deželne kmetijske iole v Gorlol.
Knjiga govori na kratko o vseh kmetijskih strokah s posebnim ozironi na kmetijske razmere na Kranjskem, Primorskem in Spodnjem Štajerskem, obseza 10 tiskovnih pol na močnem papirji ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c. kr ministentvo za tisk knjige sdatno podporo, jej je cena samo SO kr., trdo vezanej pa 70 kr. in 5 kr. za poštnino.
Dobiva se (30—8>
w tislacatrnl Dolenc -v Tiatu.
□Pi©ca.TD\a.3t 1837.
S fjtft*
10 metrov TEltlNO dvojne   širokosti, polvolnati, rosa, laks, bel, svetiomoder in slamnatorumeu, razpošilja po poštnem povzetji (39--4)
-v Brnu,
Zeljni trh 18.
Vzoicl laatonj laa franko. A
BERNHARD TICHO
kk_
i
j Marijinceljske kapljice
za želodec,
po izvirnem propisu prirejaue in se dobivajo le v lekarni Trnkoozv, zraven rotovia ▼ lVjablJani, so najboljše in, kakor mnoga r pričevala potrjujejo, najskušenejJo in pruspeš-nejie kapljiee zoper vse želodčne bolezni in njih nasledke, k h kor: smrdljivo sapo, neteč-noat, želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgngo, kamen, premočno zaslezenje, zlatenico, gnjus in vzdiganje, zbilo žilo, glavobol, ako pohaja iz želodca, želodčni krč, zanašanje, preobložen želodec z je-APOTHF.KER 7RNKQCZY dili in pUačami, obiatne in je-
rttRIA=ZEiiER TR0PFEH
nur  ECHT BEi
LAIBACH 1 STUCK 20.
trne bolezni itd.
i i
!
Svarilo! Se jedeukrat nam 'e omeniti, da so tu kapljica izpostavljene velikemu ponarejanju. Mm go ljudi j je, ki neso vešt'i v pripravljanji teh kapljic in pod imenom „Marijinceljske kapljico" raz ptčavajo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudstvom, dn le morejo napraviti kako kupčijo. Te kapljice zaradi svoje brezv»pe4nosti neso prave „Marijiiiccljsko kapljice za žehah-c", ampak le grenka voda. Kdor torej želi pravili Mnrijinceljskih kapljic za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na gorenj o podobo Matere Božje, ki ju %tl varnostno marko postavno zajamčena in mora biti na vsaki stekleničici. Prodaja (.085—17)
»LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan po posti. "Vsj
Steklenica k rubilnim navodom velja 5m> kr., t u ca t 2 gl«l.. 5 tncatov le S gl«l.
CD
Proti ognju in iilomu varno 0V0
imeti, je dandanes premožnim p. n. osobinu postala nujna potrebnost, zategadelj naj se nikdo ne ustraši stroškov, ki jih stane, ker neso v nobeni primeri z nevarnostjo, v katerem je premoženje, ako je nema.
TJdano vabim tedaj na nakup takih blagajnic, ki jih imam vedno dosti v zalogi.
Zastopstvo c. kr. priviligovanc tovarne F. Wertlieiniovih (50-2) blagajnic za Kranjsko ima
FRAN DETTER
v Ljubljani, na Starem trgu, nasproti železnemu mostu.
Lolatelj in odgovorni uretinik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"
794