Uredniitvo in upravmštvo M»«,a je v Lj unijam na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).
Glasilo »Samostojna M kmetijska stranke za Slovenijo".
Izhaja vsak četrtek* Naročnina t
•tioletM. • . . ........................DJa 12-50
.................... ............ Din 0*25
Posamezna številka ...............Din 0*50
Kmet, pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaval si sami
Inseratii I mm inseratnega stolpiča stane
male oglase . .......... .......g}®
oradne razglase .................g}®
reklame	- - -...............Dta **
za njo ni bil tako težaven in zato W prišla na drugo mesto. Kočevska proga pa ni še trasirana in stroški za njo So precejšnji. In zaradi nje se je vršil v glavnem boj in zato je prišla v, sporazumu na zadnje mesto.
Gospod doktor Sajovic pravi dalje, da »smo zahtevali le 5 milijonov, dolarjev, torej mesto pozitivnih konkretnih prog samo še — številke«. To je netočno in urnebesno smešno. MI smo zahtevali v začetku 5 odstotkov, od posojila in ne pet milijonov dolar« jev. Potem pa smo pač imenovaK številke, ker se delež Slovenije ne da izraziti drugače ko v številkah. Kadar se delijo dolarji, je treba povedati, koliko se jih zahteva. To razum« tudi vsak analfabet in samo čuditi $e je izrednemu dlakocepstvu gospoda Sajovica, da tega ne razume.
Gospod Sajovic piše dalje, da nihče ne ve, koliko bi stala kočevska proga in da se niti ne ve, koliko bo dolga. Ce je morebiti g. Sajovic tisti; ki ne ve dolžine KlodiČ-Hrovatove proge, Je že mogoče, vsaj v »Radi*> kalu« jo rad napiše napačno. Toda že v našem listu je bila njena dolžiria točno navedena. Glede drugega očitka pa moramo povedati, da še nihče ni slišal, koliko da bi stala Musilov* proga. Je že več ko Čudno, če tega g. dr. Sajovic ne pove, ko pa je vea^» dar za slavno Musilovo progo že vsa tako zelo dobro izračunano. Ali pa so številke previsoke?
In nato piše g. dr. Sajovic o tem, kako smo odnehali in kako je vsa Slovenija razočarana in kako so de« putacije ogorčeno zapuščale Beograd* Bili smo one dni v Beogradu, pa tega nismo opazili, pač pa vemo, da je v, resnici odšla silno ogorčena iz Beograda ena deputacija in sicer ona, ki jo je vodil dr. Sajovic. Vemo celo, da ni odšla samo ogorčena, temveč tudi z dolgim nosom. Kako pa smo mi »odnehali«, to smo že v prejšnjih člankih zadostno pojasnili in je zato odveč, da bi zaradi g. Sajovčevega modrovanja to ponovili.
Najbolj kapitalno trditev pa si jo prihranil g. dr. Sajovic za na konec članka, ko pravi, da »nimamo nika* kega gospodarskega programa in nobenega pakta z vlado glede Slovem-* je«. Prav res smo radovedni kako ii misli g. dr. Sajovic pakt z vlado glede Slovenije. Svoje dni so hoteli naši klerikalci stvoriti tak pakt in sicer,' da bi v Srbiji vladali radikali, v Sloveniji pa klerikalci. Če misli g. dr/ Sajovic tak pakt, potem mu moramo že priznati, da takega nemoralnega pakta nimamo in ga tudi nikoli imeli ne bomo. Vstopili smo v vlado za-, radi dela v skupščini in tozadevna smo sklenili z vlad. strankami čisto določen dogovor, ki ga naši zaupniki poznajo, ki ga pa seveda ne pozna dr. Sajovic, ki je slovenski zaupnik srbske radikalne tranke. Zato mu tudi v tem pogledu oprostimo njegovo ne* vednost, čeprav pravi naprej, da »lovimo le slučajne muhe«. Naredil mo g. Sajovicu veselje in recimo, da ima v tej točki prav. Toda tudi še tedaj je med nami in njim ta razlika, da mi tudi ujamemo kako muho, do-čim jih pa gospod doktor le lovi, včasih pa prevzema vlogo sitne muhe.
Ce bi bil kdaj razpisan kak natečaj, kako se more kdo kardinalno blamirati, potem se sme tega natečaja udeležiti brez vsega strahu gospod dr. Sajovic in njegova »radikalna« stranka. Blamirali bi se prav, gotovo radikalno, kakor je to doka«* zano v boju za slovenske železnice.
Gospod Sajovic! Ne narodno ra~<-dikalna, temveč radikalno nerodna stranka, to je Vaš patentiran izum, h katerem Vam prav iskreno čestitamo.
Tovariši, sobojevniki! Sedaj par besedi še Vam. Dasi smo nastopi^
Poštnina plačana v gotovini.
V Lfublfanl« dne 9. avgusta 1922.
■lil I»WII>_111*1 '• rr-rr^- "
Ponosni smo na Vas — Vi iginaki!
Kot dan vojske in dijaštva je bila napovedana pretečena nedelja v Ljubljani —- toda kot dan narodnega ponosa je končala.
Mladina — bodočnost naroda in vojska obramba naroda, dva temeljna stebra naše svobode sta nastopila in s svojim nastopom zadi-vila vse.
Ko smo gledali našo samozavestno mladino, njeno mlado in zdTavo silo in ko smo uživali njeno samO-zatajevaino disciplino, tedaj smo s ponosom spoznali, da je vrelec naše narodne sile zdrav in čist, da Je nepremagljiv in neomahljiv.
Večno Ti bomo hvaležni, mladina, za to spoznanje, kajti edino Tvoja zasluga je, da vemo, da so vse bolezni sedanjega dijaštva le prehodne, da Je jedro zdravo in krepko.
Dan dijaštva je bil dan zmage idealne mladine in zato smo, mladina, na Tebe ponosni.
In ponosni smo na naše vojake — na naše junake.
Ne samo zaradi njih vzorne iz-VeŽbanosii, ko je 2400 vojakov izvajalo vaje kot en mož, ne samo zaradi njih očamjočega nastopa, ne samo
zaradi sile, ki je puhtela iz njih, temveč pred vsem zaradi duha, ki je bil vtelešen v naših vojakih.
Kolikor vojakov, toliko državljanov, toliko dobrovoljcev je stalo pred nami in v tem je višek našega ponosa.
Kako dobrodejen je bil ta ponos. | Ko vse naokrog vrši hujskaštvo svoje zločinsko delo, da bi človek v slabi uri mogel obupati nad državo — stoji nakrat pred nami, ko iz granita izklesana trda sila in radostnih obrazov si ponavljamo v svojih srcih: Močni smo.
In naš pogled je tedaj zaplaval proti zapadu in proti severu — v do-fhovino naših trpečih bratov, toda baše oči so se zaiskrile, ko smo uzrli pred seboj armado odrešiteljev.
Beseda je meso postala in besede pesnika, da »Za krvavi dan osvete, zbiramo junaške Čete« je doživela svojo prvo Uresničitev.
Dan dijaštva in vojske je bil dan Vsega našega naroda, vseh onih, ki ljubijo svoj rod. .
Uživali smo ta dan ta zato smo ponosni na Vas — Vi naši junaki!
Naš b&i za Železnice m — naši nasprotniki.
Široka in velika je Rusija in široka je ruska duša. Ozka in majhna je Slovenija in oZkosrčnost je njena dedna bolezen. To se ni nikdar tako Jasno pokazalo, kakor ravno sedaj, ob priliki boja naših poslancev za dosego slovenskih Železnic.
Za koristi vsega naroda so pod-vzeli ta boj naši poslanci in niti za trenutek niso omahovali, da' je treba za dosego tega vsenarodnega cilja žrtvovati tudi strankarske interese. Slovenski narod pa je gledal ta boj in molčal, če nI celo naravnost nasprotoval, ker ga je zastrupila ozkosrčna strankarska strast. Ker nismo dosegli mi, zato uspehe ne priznamo^ zato nam je ljubše, da sploh ne bo zgrajena nobena železnica. To je bilo geslo skoraj vseh ncših nasprotnikov, po tem so se ravnali vsi njihovi listi, z ©lino izjemo »Slov. Nar.«. Napisala je sicer »Jugoslavija« v hipnem navdahnje-nju notico, da je boj za železnice, boj vsega naroda, toda skoraj nato je sama sebe zatajila in ni smatrala zu potrebno niti to, da bi vršila svojo Časnikarsko dolžnost in objektivno poročala o poteku boja za železnice.
Razumemo to splošno, tiho in neprikrito nasprotovanje popolnoma in zato nas niti najmanje ne vznemirja in zato nanj tudi ne bomo odgovarjali Vemo dobro, da je vse polno kulturnikov, ki bi ie še oprostili tov. Pučlju to nezaslišanost, da je kot poklicen mesar minister, ki mu pa ne morejo oprostiti tega, da je postal dober minister. Je v resnici mulo nerodno. Učeni doktorji ne morejo postati drugo ko srednjedobri ali celo slabi poverjeniki, mesar pa postane dober minister. Kaj je na-ravnejše, ko da je stopila na plan slovenska ozkosrčnost in opravljala kp jeznorita Stara devica.
Ln dobro razumemo tudi one, ki niso imeli dovoli političnega spoznanja in ki so vedno govorili le o bližnji snu ti samostojne. Kam pa bi dali slovensko ozkosrčnot, če bi bili ti napačni računarji toliko možje, da bi se povzpeli do te nezaslišanosti, da priznajo zaslugo tudi svojemu nasprotniku! Zato je tudi njih doletela wscia starih devic.
Če pa ne odgovarjamo tem ozko-rrčnežem, pa je potrebno, da pribi-
jemo, kako nezaslišano so se obna-Šde v tem boju vse slovenske stranke, osobito pa klerikalna in slovenska radikalna.
Na glasil i smo že v prejšnjih številkah-smešno stališče socialnih demokratov in nepojmljiv oportunizem demokratov. Prvim je vseeno, kje se gradi proga, samo, da dobe delavci zaslužek, ki bi ga seveda kasneje z organizacijo štrajkov onemogočili. Drugim pa je važno samo to, da obstane sedanja vladna koalicija, ker bi drugače trpela »državotvornost«.
Z dobro voljo se more ti dve stališči še nekako razumeti, toda nepojmljivo in nezaslišano je postopanje klerikalcev in slovenskih radi-kalcev s famoznim dr. Sajovicem na Čelu.
. Prvo, kar so storili naši "klerikalci je bilo, da so na vsa usta kričali o škodljivosti posojila. Storili so vse, kar je Mo sploh mogoče, da bi posojilo diskreditirali že v naprej, Še prodno so točno znali za pogoje poso-r jila.
Jasno pa je bilo, da slovenski poslanci ne morejo posojila preprečiti, tudi če nastopijo enotno. Zato je bilo pametno edinole, da 3e sprejme ta taktika, ki 30 ]e zavzela naša stranka in to je: Če ne moremo posojila preprečiti, potem moramo gledati vsaj na to, da dobi Slovenija svoj delež. Predno to zadnje vprašanje ni biio rešeno, je bila vsa hujskarija proti posojilu prehranjena in napačna, ker kaj če dobi Slovenija iz posojila toliko, da ga je mogoče sprejeti, kako se more potem likvidirati hujkaštvo proti posojilu!
. Dolžnost slovenskih poslancev je •torej bila, ne da kriče, temveč da prično 2 borbo, z delom. Kako pa so razumeli to svojo dolžnost riaši klerikalci, pa je drugo vprašanje.
; Njih voditelj, dr. Korošec je pred bojem dezertiral in šel lepo na oddih na Bavarsko. Slovenske železnice So, pa reševali korifeje kakor Stanov-nikov atek, Žebot, Kranjc in slično. In da so bile slovenske zahteve osmešene do skrajnosti je zahteval poslanec Škulj, potem ko je dokazal nemogočnost morske zveze Slovenije preko Rakeka, zvezo Ribnice z Rakekom, poslanec Stanovnlk pa železnico v Horjul.
Se škandalpznejše ko klerikalni poslanci, pa se je obnašal klerikalni tisk. »Slovenec« je najprej pisal, da so zahteve naših poslancev pretirane, da bodo »naše nagnali iz vlade« itd.
In ko so bili naši sredi boja, je pomagal »Slovenec« vladi, da je poročal, da so naši že sklenili, da odnehajo, kajti vse da delajo le iz strahu pred volitvami. Dvanajst dni Je trajal boj za slovenske železnice in dvanajst dni je metal klerikalni tisk našim poslancem polena pod noge.
Toda vse zaman — naši so vseeno zmagali. Sedaj pa so se lotili klerikalci nove taktike. Najprej so dejali, da so pravzaprav in če se natančno premisli, vse te železnice tudi že sami zahtevali. Nato so prišli z novimi programi in župnik Bajt je razkril strmečemu svetu, kako da je bolj pametna zveza Zidani most— £t Janž, ko pa Sevnica—Št. Janž. s Stroški ene ali druge seveda gospo- \ da Bajta ne brigajo. Boj za železnice [ so klerikalci vodili v znamenju igno- ; ranče.
Nato pa so začeli klerikalni farizeji z novo metodo. Govorili so: No, ja, to ste sicer res dosegli, ampak železnice Novo mesto—Krško niste docogli in niste dosegli zveze Črnomelj—Severin in če se natanko pomi-Sil, sploh niste ničesar doseglL Vedno iznajdljiva Je klerikalna politika in lažnivost.
Toda predragi in preljubi kleri- ] kalČki, če nismo mi pravzaprav ničesar dosegli, zakaj pa niste Vi tega popravili, zakaj pa niste Vi vse to dosegli, sa| vas le dosti več ko nas in jugoslovanski klub šteje 24 poslancev, naš pa sarru 8? Pa bi stopili tedaj. ko je podal tov. Pucelj demisijo, h gospodu Pašiču in mu ponudili vstop v vlado, če Vam da vse to, kar je dal tov. Puclju in še nekaj več, ker V,.o je vendar trikrat več. Bodite uverjeni, da bi ves slovenski narod višje cenil ta Vaš reelen uspeh, ko pa vse Vaše nereelno hujskanje!
Na vsej črti ste ga polomili in ker ste ozkosrčni in zavistni, obrekujete sedaj na debelo, ker hočete z lažmi prikriti svojo polomijo. Da v tem prcdnjači »Pijani gospodar« menda ni treba še posebej pripomniti.
Končno pa si moramo se privoščit! takozvane slovenske radikale in njih duševnega vodjd, dr. Sajovica, ki je v tem srečnem položaju, da more reči prosto po Ludviku XIV.: Slovenska radikalna stranka sem — jaz. Tako žalostno resnična je ta trditev, da bi je] mogel ugovarjati kvečjemu dr. Lenard, ki bi najbrže dostavil: »Toda njen blagoslov je moj.«
Najprej moramo ugotoviti, da slovenska radikalna stranka nima prav nobene skupnosti in zveze s srbsko radikalno. Velika je po svoji zgodovini srbska radikalna stranka, če bi pa pogledali zgodovino voditeljev slovenske radikalne stranke, pa bi morali pisati zgodovino demokratov in celo slovenskih klerikalcev, zakaj iz teh strank so izšli sedanji voditelji Slovenske radikalne stranke. V tem pa tiči tudi vzrok, da slovenska radikalna stranka nima nobenega programa in da je nastala le iz materi e ta ih ozirov. Kako je vendar mogoče, da stranka, ki se naziva narodno radikalno pričenja svoje delovanje na kočevskem in gornjeradgonskem ozemlju, ki sta najbolj nemška okraja Slovenije. Kočevski Nemec in pa jugoslovanski narodno radikalni program! Resnično, na tej svoji kvadraturi kroga si sme dr. Sajovic čestitati in brez vsega mu sme ploskati dr. Lenard, kajti take »politične že-nialnosti« ni mogoče doživeti vsak dan..
Stvar je tako nemogoča, da bi morali obupati nad dr. Sajovicem, če ne bi znali, da je imel dr. Sajovic še druge vzroke, da je pričel s snovanjem narodno radikalne stranke med Kočevarji. Ti vzroki pa so vseskozi
materielnega značaja in niso v čast ne dr. Sajovicu in niti srbskim radikalom, ki puste, da se njih ime tako nelepo izrablja.
Dr. Sajovic je v sorodstvu z g. Kajfežem, ki se je angažiral za Musilovo progo. Gradnja proge na državne stroške pa je mogoča le, če se za njo zavzame močna politična stranka. V naši državi pa je najmočnejša stranka srbska radikalna in iz te špe-ulacfje je nastala slovenska radikalna ali Sajovčeva stranka.
Začetek in konec politike in programa slovenske radikalne stranke je bila Musilova proga in Še v tej edini svoji »načelni« točki je doživela svoj popolen poraz. In doživela ga je vsled nas in lastne nerodnosti. Popolnoma naravno je zato, da sb gospodje radikali čisto iz sebe in da udrihajo v nemškem in slovenskem jeziku čez nas in da Jim z vso pridnostjo sekun-dira dr. Lenardova »Samoprevara«. Najbolj zanimivo pa je pri tem opazovati njih otročjo obnemoglost, ko ne vedo, kako bi prikrili, da so propadli, Čeprav so v isti stranki ko gospod Pašič.
Pa dejali smo že, da nimajo slovenski radikali prav nobene skupnosti s srbskimi. Če bi imeli kako zvezo ž njimi, bi morali biti vsaj toliko pametni, da bi šli srbške radikale vprašat za svet, ki bi jim gotovo dali zelo dober nasvet, saj slovi srbska radikalna stranka po svojih kapacitetah. In srbski radikali bi jim tudi sigurno povedali, da se politična moč ne da fingirati in da slovenski radikali s tem, če se štulijo k srbskim, še niso postali tudi srbski radikali.
Pa gospod doktor Sajovic je pameten za vso Slovenijo in zato ni vprašal za svet nikogar in zato tudi danes uživa sam — svojo velezaslu-ženo blamažo.
Taktika, ki bi jo moral zavzeti dr. Sajovic, je bila na dlani. Ko je prišlo ameriško posojilo v razgovor, bi moral, če je iniciativen mož, stopiti k nam in poizkusiti doseči kompromis z nami. Ker je to zamudil, bi moral storiti vsaj to, da bi po nastopu tovariša Puclja opustil Musilovo progo popolnoma in se v vsem pridružil našim zahtevam. MusFova proga je bila Itak izgubljena, toda rešiti se je še dal ugled slovenske radikalne »stranke«. G. dr. Sajovic je tudi to zamudil. Sedaj pa je preostalo samo še eno, kar so slovenski klerikalci uganili, namreč molčati o vsej stvari in z molkom izbrisati vso polomijo.
G. Sajovicu gTe žalostna slava, da je zagrešil tudi to zadnjo napako in da je Ostal dosleden svoji politični nerodnosti. In tako piše v »Radikalu« o » Železniških zvezah Slovenije in SKS«,
Članek je poln neslanosti in neresničnosti, ki so že v ozki zvezi z lažmi. Nimamo prostora, da bi odgovarjali na vsako neslanost, kakor na ono o »zatonujoči zvezdi samostojnih« in drugo, pač pa moramo popraviti dr. Sajovčeve neresnice.
V »Kmetijskem listu« smo čisto natančno javili, kaj so zahtevali naši poslanci in vsak bralec ve, da v teh zahtevah ni bilo proge Krapina-Ro-gatec. Dr. Sajovic nam jo je vseeno naprtil, samo da moie reči, da je nismo dosegli. Komentar je k temu odveč.
Dr. Sajovicu ni prav, da se imenuje v naših zahtevah zveza Kočevje —Severin na zadnjem mestu. Je pač tako, da ena mora biti na zadnjem mestu in da je bila ravno kočevska, je čisto naravno. Prekmurska železnica je bila določena že z investicijskim posojilom in je bila zato najmanj sporna. Če se piše sporazum, se pač nesporne stvari napišejo najprej. Proga Sent. Janž—Sevnica je Že trasirana in dolga samo 12 km. Sporazum
Lato IV.
jft Interesu vsega naroda, dasi smo iizvojevali železnice za vse brez raz-juke na stranko, so vendar nastopil« vse stranke proti nam. Niti v tel narodni stvari niso mogli prikriti <«vojega sovraštva do nas.
Tovariši! To sovraštvo mora biti večen opomin vsem, da se združimo .v neumornem delu za zmago kmet ske misli, da si pomagamo z požrt vovalnim delom za naš tiskovni sklad, da si z medsebojnim zaupanjem krepimo bojni duh.
Nikdar In nikoli ne pozabimo, da je le v nas samih rešitev, vsled česar mora tudi vsak od nas storiti svojo polno dolžnost.
Naši poslanci so jo izvršili, sedaj je vrsta na nas, da jo storimo tudi mi.
Tovariši, sobojevniki! Zmaga kmetske misli je odvisna od Vas!
Kdo dela draginjo?
(K vrtoglavim zahtevam frgovsklh pomočnikov.)
Dasi izrazito kmetska stranka, moramo vendarle izpregovoriti o stvari, ki se nas navidezno ne tiče, ki pa globoko zadene tudi naše interese, če pogledamo stvari na dno.
To so zahteve trgovskih pomočnikov, kakor so bile sprejete na zborovanju v Ljubljani z dne 3. avgusta in pod patronanco ravnatelja pokojninskega zavoda g. dr. S a g a d i n a. Po poročilu ljubljanskega »Jutra« so zahteve trgovskih pomočnikov sledeče:
. 1. Ne sme se uvesti lOurni delavnik.
2.	Poleg raznih ugodnosti morajo imeti trgovski pomočniki sledeče minimalne mesečne plače. Po dovršeni učni dobi (16- do 181eten fant) 3800 kron, po 1- do 31etni praksi 5000 K, po 3- do 61etni 6400 K, po 6- do 81etni 8000 K, po 9- do 121etni 10.000 K, po 12- do 161etni 12.000 K in po več ko Ičletni praksi 14.000 K. »Da pa trgovske nastavljence ne zadenejo va-sovi draginje, zahtevajo gospodje na-ž-avjjenci uvedbo premikalnega dra-^nfskega sistema.«
3.	Za trgovske nastavljence naj i i da uvede obvezno pokojninsko zavarovanje. (O. ravnatelj Sagadin .t torej kot agitator uspel. Op. ured.)
To je vse, kar zahtevajo gospodje lovski nastavljenci. Skromnosti Jim res ni mogoče očitati.
Ker živimo v dobi socialnega Svetobolja in ker vemo, da se nobena meščanska stranka iz strahu, da Izgubi par volilcev, ne bo upala povedati svojega odkritega mnenja, prevzemamo mi na svoje rame očitek reakcionarstva in konservatizma in ugovarjamo zahtevam trgovskih nastavljen cev Z vso odločnostjo. In to Iz sledečih razlogo^.
1. Dolgost delovne dobe presojamo iz ozirov na množino produkcije. Trgovski nastavljenci so neproduktiven sloj, ki samo posreduje že gotovo blago, ki pa ne ustvarja nobenega dobra, temveč s samim posredovanjem pridobiva sebi dobro. Zato je načelno pravzaprav vseeno, če delajo trgovski nastavljenci 8 ali 10. ur. Ni pa to vseeno iz drugih ozirov.
Po večini je delo trgovskega na-stavljenca lahko delo, ki se ne more niti primerjati z delom fabričnega, kmetijskega ali duševnega delavca. Če morajo leti delati po 8 in tudi več ur dnevno, ne bi bil prav noben greh, če bi delal trgovski nastavljenec vsaj 9 ur dnevno. Posebno pa velja to za c'unašnjo dobo. Kapitalen vzrok da-. rišnie draginje leži v dragem posredovanju trgovcev in njih nastavljencev. Če pade valuta, tedaj zrastejo i ■ po vseh trgovinah cene tudi. t ".emu blagu, ki je bilo kupljena pred
■	. valute. Če pa narobe zraste v j.'.ta, potem ostanejo vse cene ne-ifc retnsnjene. To je dejstvo, ki ga ne
e rfhčs utajiti, to je žalosten do-.f i. -. r, kako propada med nami reelna i,- irvina.
Proti draginji se bore produktivni
■	:i s tem. da zvečajo produkcijo. V ■ mčij!. kjer je državljanska zavest
visoka, so delali delavci prostovoljno eno uro dnevno brezplačno za dr-žavp. Moralna dolžnost trgovcev in trgovskih nastavljencev bi bila, da delajo isto in da se oddolže delovnemu ljudstvu, ki jim. znosi vse, s težkim delom zaslužene denarje, ki je temelj njih udobnosti, Nismo naivni, da bi apelirali na državljanski čut, ker vemo, da ga pri trgovskih na-stavljencih ne bi našli. Pač pa moramo omeniti še eno drugo dejstvo.
Če se uvede po trgovinah Burni delavnik, potem bodo odprte trgovine od 8. do 12. in od 14. do IS. ure. Torej ravno v dobi, ko je delavno ljudstvo na delu. Zaradi 8urnega delavnika trgovskih nastavljencev bo moral torej vsak delavec izgubiti ne-
kaj ur na delovnem Času, če s! bo hotel za drag denar kupiti to, kar rabi. Ca$ Je zlato in ta zlat nauk poga-zijo s svojo zahtevo trgovski nastavljenci Ker bodo trgovine tako malo časa odprte, se bo vse navalilo skoraj Istočasno v trgovine in vakdo bo izgubljal s Čakanjem čas in prikrajšan bo tudi s tem, ker ne bo mogel izbrati blaga tako, kakor bi mogel, če bi imel čas. Boljši trgovci bodo zaradi tega pomnožili število osobja, kar bo zopet podražilo blago.
Zahteva trgovskih nastavljencev je zato nesocialna in čeprav Jo blagoslovijo vse socialistične stranke.
Zahteva trgovskih nastavljencev pa Je tudi krivična in sicer skrajno krivična. Nimamo nič proti temu, če zvišajo trgovci iz svojega svojim nastavljencem še tako plače. Toda mi vsi vemo, da bo plačal poviške plač edinole konsument, kmet ravno tako ko meščan in fabrični delavec ravno tako ko uradnik. Niti vinarja pa ne bo plačal trgovec in nesolidni, katerih je danes polno, bo imel še celo dobiček, zakaj zvišal bo cene blagu tako, da mu bo še ostalo, potem ko bo plačal nastavljence. Posledica vsega tega bo, da bo silno zrastla draginja. Na račun najbolj revnih zahtevajo trgovski nastavljenci po višek plač in vrhu tega pretirano mnogo
Trgovski pomočnik, ki je komaj dovršil učno dobo in ki je star komaj 16 let, naj ima najmanj 3800 kron mesečne plače poleg drugih udobnosti. Niti 241eten pomočnik pa, ki ima 6 let prakse, pa naj dobi že 8000 K minimalne mesečne plače poleg drugih udobnosti, torej za pet sto kron več, kakor ima mesečne plače z vsemi dokladam! In brez vsakih drugih udobnosti delegat finančnega ministrstva.
Tu se neha vse! Tako neskrom-nost je treba odbiti z vso odločnostjo. To je nemoralno, da bi imel mlad trgovski nastavljenec višjo plačo ko vsak univerzitetni profesor in ko Vsak najtežje delo opravljajoč rudniški ali fabrični delavec. Takega odiranja konsumentov ne bomo trpeli in ga bomo znali preprečiti, pa če se vse socijalistič. stranke, gazeč ozire do revnega ljudstva, postavijo na stran od neskromnosti vrtoglavih trgovskih nastavljencev.
Še tvori večino v državi kmet-sko ljudstvo, in še je ono v stanu, da obvaruje ljudstvo.
Ko se mora vse, kar ne živi od dela drugih, odrekati užitku za užitkom, ko živi, vsled povojnih razmer, vse slabše ko pred vojno, zahtevajo trgovski nastavljenci, da so bolje plačani kakor pred vojno.
Med tem pa ko s takimi pretiranimi zahtevami gonijo trgovski nastavljene! neusmiljeno draginjo kvišku, pa zahtevajo za sebe, da Jih ne smejo zadeti valovi draginje. In obvarujejo naj jih . kmet, delavec in uradnik. Čudimo se samo še, da niso gospodje nastavljenci dodali zahtevo, da se ne smejo povišati davki, kajti to bi morali storiti, da bi ubogega uradnika slekli do golega. Kdo pa uradnike obvaruje pred valovi draginje, ki jo povzročajo neskromni nastavljenci, ki pa za splošnost nimajo niti tlsočlnke onega pomena, ko dober uradnik.
Toda, kar niso omenili gospodje nastavljenci, to bomo omenili mi. Poskrbeli bomo, da pridejo pri novih davkih gospodje trgovski nastavljenci v poštev in iz davkov na njih nesorazmerne plače, se naj izplačujejo uradnikom posebne doklade!
Končno pa so se le spomnili gospodje trgovski nastavljenci na državo in zahtevajo, da se naj uvede za nje obvezno pokojninsko zavarovanje. Prispevke za to zavarovanje naj plačajo seveda trgovci, ki bodo te prispevke zopet prevalili na kon-sumente. In končno bo plačeval gospod delegat finančnega ministrstva pokojnino 24 letnemu mladeniču, ki ima sicer 500 kron več dohodkov ko on in ki si le z majhnim štedenjem more prištediti večjo pokojnino, kakor pa jo ima danes gospod delegat. Čeprav je smatral sam ravnatelj pokojninskega zavoda za potrebno, da išče nove kliente za svoj zavod, vendar dvomimo, da bi pri takih zahtevah trg. natavljencev, bila država tista, ki bi jim bila na uslugo.
Prepričani smo, da nam na vse to odvrnejo trgovski nastavljenci s staro pesmijo, da ne morejo živeti. Ne izključujemo, da je tudi med njimi marsikateri, ki težko preživlja sebe in svojo rodbino. Ugotavljamo pa, da je večina njih, čeprav manj izšolana ko uradniki, neprimerno boljše plačana od uradnikov z visokošolsko naobrazbo, pa čeprav delajo ti na dan ne 8, ampak tudi preko 10 ur. Zato ugovor trgovskih nastavljencev ne drži In zato ugovarjamo brez izjeme vsem njihovim zahtevam.
Naj se presoja naše stališče kakorkoli, nam je to popolnoma vseeno. Se nikdar nismo lovili meščanskih glasov in še nikdar se nismo trgali za popularnost. Pač pa smatramo za svojo dolžnost, da varujemo revne sloje In da ščitimo oni stan, ki ohranjuje vse in od katerega žive, ne v majhni meri, tudi v$l trgovski nastavljene!.
Dosti smo močni, da se od njih ne
damo in da se ne bomo dali odirati. Zahteve trg. nastavljencev pa so take, da vodijo do odiranja ljudstva.
Zato ne bodo trgovski nastavljenci, če bi hoteli uveljaviti svoje pretirane zahteve, samo v boju s svojimi Šefi, temveč z vso pošteno in delavno javnostjo. Naj si to zapomnijo In naj si pripišejo vse posledice sebi, zakaj izvensporno je, kdo bo v tem boju zmagal.
Obmelnl promet z *filem. Avstrijo.
Zabeležili smo že na kratko, da so dosegli naši poslanci obmejnemu prebivalstvu prost prehod Čez mejo. Ko so naši poslanci že to dosegli, pa so telegrafirali klerikalni, da je prost prehod dosežen, da vzbude na ta način mnenje, ko da bi bili oni tisti, ki so pripomogli v tej stvari ljudstvu do pravice. Toda prenesramna je ta sleparija, da bi uspela. Naši ljudje vedo, kdo jih je prvi obiskal, kdo je prvi delal za nje in kdo je bil ves čas v boju, dokler ni bila zmaga dosežena. Sramota za klerikalne poslance, da segajo po tako nizkotnih sredstvih.
V sledečem objavljamo glavne določbe o sporazumu, ki ga je sklenila naša država z Avstrijo in ki so te-le:
Kot obmejna cona se smatra ozemlje v širokosti 10 km na obe strani, a cona se lahko sporazumno na poedinih krajih po lokalnih potrebah razširi. Pri vzajemnem obmejnem prometu so prosti vsake uvozne in izvozne pristojbine ti-le predmeti: 1. Seno, slama, trava za krmo, slama za steljo in listje. 2. Sveže sadje, sveže mleko, kislo mleko, živalska kri. 3. Drva in oglje. 4. Kamen, gramoz, pesek, ilovica, lončarska prst, lapor in vse vrste prsti. 5. Pepel, navadni m umetni gnoj, komina itd. 6. Kruh, navadno pecivo in moka do 5 kg, mleko in sir do 2 kg. Pripravljena
zdravila, ki jih prebivalci jemljejo po naročilu kakšnega zdravnika. 8. Poljedelsko, gozdno in drugo orodje za vsakdanje potrebe. 9. Žito, semena in drva, ki jih prebivalci ene cone prenašajo v drugo cono v svrho, da jih zmeljejo itd. in jih zopet nosijo nazaj. 10. Vreče in drugi zavoji, ki služijo za transport zgoraj navedenih produktov.
Državljani, ki imajo svoje stalno bivališče v obmejni coni ene ugovor-nice in na ozemlju druge države, takisto v obmejni coni, posestva (dvo-lastniki) imajo pravico s svojo rodbino in s svojimi posli, da lahko svobodno brez vsake uvozne ali izvozne carine prenašajo odnosno gonijo od svoje hiše na Dosestvo in nazaj te-le predmete: 1. Živino na delo in pašo. 2. Poljedelske .stroje in orodje, kolikor ga potrebujejo za obdelovanje zemlje. Prebivalci obojestranskih obmejnih con potrebujejo za prehod meje samo navadno legitimacijo, s katero se lahko svobodno gibljejo v obmejni coni druge države. Legitimacija mora biti opremljena s fotografijo in jo izdaje politična oblast odnosno državni obmejni komisarijat, vidirati pa jo mora pristojna oblast druge države. Legitimacije veljajo za 6 mesecev in se lahko podaljšajo Otroci izpod 12 let, ki so v spremstvu odraslih in so vpisani v legitimaciji le-teh, ne potrebujejo posebnih legitimacij. Zdravniki, veterinarji in babice, kakor tudi obrtniki, nastavljeni v obmejni coni, imapo prost prehod preko meje, ako izvršujejo svoj poklic v obmejni coni druge države.
Tovariši f Pripravljajte se z vnemo za čim večji uspeh Kmetskega praznika, to tem bolj, ker nas letos obiščejo številni tovariši iz Hrvatske in Srbije.
Polovična vožnja na vseh progah je zagotovljena. Javite takoj tajništvu SKS v Ljubljani, koliko izkaznic potrebujete.
Prijave k dirki naj se pošljejo na naslov: Janko Šibenik, hotel Wilson, Bled.
Priprave za Kmetski praznik so v polnem teku in bo letošnji spored praznika posebno bogat
Vsi na delo za uspeh kmetskega praznika I
lialeSstvo SKS«
Shod SKS
bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob II uri dopoldne na trgu v Starem trgu pri Črnomlju Na shodu poročata tov. minister PUCELJ in posL MAJCEN.
(Tajništvo SKS se preseli v soboto dne 12. t. m. v Kolodvorsko uHco št. 7, v hišo zadruge »Ekonom«.
(Tovariš minister Pucelj) je prišel v soboto dne 5. t. m. za tri tedne na dopust v Slovenijo. V tem času bo posetil več krajev, da se razgovori s tovariši, ki žele z njim govoriti. Kraj in čas bo objavljen v »Slov. Narodu«.
(Shod SKS v Horjulu) bo dne 27. avgusta. Na shodu poročata tovariša minister Pucelj In poslanec Kušsr.
(Okrafoil odbor SKS za radovljiški okra!) ima v sredo dne 16. avgusta, na dan sv. Roka, sestanek, ki se ga naj udeleže vsi predsedniki krajevnih odborov ter vsi zaupniki. Sestanek bo pri Krištofu v Lescah in sicer ob 11. uri dopoldne. Sestanka se udeleži tudi tov. minister Pucelj.
(Na predlo« tovariša ministra Puclja) je odlikoval Nj. Veličanstvo kralj sledeče kmetijske strokovnjake in sicer: g. V, R o h r m a n a. kmef. nadsvetnika. in g. Ivana B e 11 e t a, ravnatelja kmetijske šole v St. Jurfti, z redom sv. Save III. razreda, višjega sadjarskega nadzornika goso. H u m e k a, šefa Veterinarskega oddelka g Pavlina In živlnozdrav-nika g. Otmarja S k a 1 e t a t redom sv. Save IV. razreda. Čestitamo.
(Narodne noše na vsesokolskem zfetu.) Kakor smo že poročali, je glavni zletni dan 15. avgust". Ta dan le namenjen tudi narodnim nošam. Kdor se udeleži v narodni noši sokol-
skega zleta, dobi pri bližnjem sokol-skem društvu legitimacijo, ki ga opravičuje do polovične vožnje. V Ljubljani dobi potem vsak znak »Narodne noše«, ki ga upravičuje do prostega vstopa na slavnostni prostor In pa do skrajno znižane vstopnine na telovadišče. Tovariši, pridite na vsesokolski zlet v največjem številu v narodnih nošah, kajti so-kolski zlet je zaradi številnih tujcev stvar vsega naroda. Pripominjamo, da bo vsesokolski zlet nekaj tako veličastnega, kar Ljubljana še ni doživela. Na obeh predzletnih dneh, ki sta bila dneva naraščaja in vojske ter dijaštva, se je videlo, da je Sokol na višku svoje naloge. Posebno pa je zadivila vse naša vojska, ki je izvajala vse vaje s tako preciznostjo, kakršne v stari avstrijski armadi ni bilo. Pa vse to se ne da opisati, treba je videti. Istočasno s sokol-* skim zletom bo tudi mednarodna telovadna tekma, ki bo posebno zanimiva. Poživljamo tovariše, da se udeleže vsesokolskega zleta v največjem številu.
(Za časa vsesokolskega zleta)
bodo točili Belokranjci na siavnost: nem prostoru svoja izborna vina. Poleg tega se bodo prodajali na veselič-nem prostoru belokranj. zletni vrči, posebnost gradačkih lončarjev, pisa-nice, platno, vezenine itd. Paviljon je na dirkališču in no9i naslov »Belokranjci«. Tovariši, obiskujte paviljon naših tovarišev pridno!
(I. kongres jugoslovanskih čebelarjev) bo dne 4. in 5. septembra v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: Dne 4. septembra : Od 10. do 13. ure skupščina delegatov Saveza jugoslovenskih čebelarskih društev. Ob 3. uri popoldne otvoritev kongresa, na katerem poroča po pozdravu in nagovoru predsednika tajnik čebelarskega društva v Osjeku g. Miloš Ljublč o organizaciji jugosloven*
MiiLjip
skffl Čefielarjev. Ob S. tel pspcUČai je ogled jubilejne čebelarske razstave. — Dne 5. septembra: Nadaljevanje zborovanja. O ustroju čebele predava vseučillškl profesor dr. Langhoffer iz Zagreba, o osnovi čebelarskega zakona za kraljevino SHS dr. Dragan Šafer iz Zagreba, In o čebelarski reviji urednik »Srpskega Pčelara« g. Jos. Jovanovič Iz Beograda. — Kongresa se more udeležiti vsak član v Savezu včlanjenih čebelarskih društev, kakor tudi vsak prijatelj čebelarstva. Kdor se misli udeležiti kongresa, naj to javi do dne 15. avgusta »Savezu Jugoslovenskih pčelarskih društava v Ljubljani«. Nato dobi vsak legitimacijo, ki ga upravičuje do znižane vožnje, do brezplačnega vstopa k vsem prireditvam. Legitimacije so veljavne od dne 1. do 15. septembra, če imajo žig Saveza.
(25. redna skupščina »Čebelarskega društva« za Slovenijo) bo v
nedeljo dne 3. septembra ob 10. uri dopoldne v Marijanišču v Ljubljani. Dnevni red je sledeč: Pozdrav In otvoritev skupščine, tajniško in blagajniško poročilo, volitev odbora, društveni dom, predlogi In nasveti, in otvoritev jubilejne čebelarske razstave.
(»Videlo«,) iz katerega tako radi prepisujejo naši klerikalci, je označil Stojan Protič, zadnja nada naših klerikalcev sledeče: »Videlo« je glasilo poslednjih ostankov pristašev rodbine Obrenovičev. Za časa avstrijske okupacije Srbije je bil v službi Avstrijcev pod imenom »Beograjske Novice«. Sedaj pa je »Videlo« v službi Italijanov. To je menda edin! list v naši državi, ki piše odločno za laške zahteve, kakor kak zakrknjen fašist.« In tak izdajalski, tak škandal-ni časopis je glavni vir za vse klerikalne klevete o državi in njeni upravi; in takemu listu dopisujejo naši klerikalci. Škandal, da ni primere!
(»Obrekljivi gospodar«) potvarja zopet naše stavke in jim podtika misli, ki jih more pogruntati samo list, ki si je prislužil naslov »Pijanega gospodarja«. Nimamo žal prostora, da bi izmišljotine, laži in podtikova-nja »Gospodarja« zavrnili tako, kakor bi bilo treba. Rečemo le eno: Znan in sloveč je po svojem zavijanju »Slov. gospodar« in nedosegljiv je po svoji lažnjivosti. Toda v vprašanju naših železnic je prekosil sebe.
(Najbolj pametno) piše o boju za železnice »Domoljub«, ki sploh nič — ne piše. Tako mu je vsaj nemogoče da bi zakrivil kako neumnost, ali pa da bi izblebetal, kako so ga klerikalci polomili. Tudi slepa kura najde včasih zrno.
(Značilno za praznoto »Jugoslavije«) je, da ie pričela pisati o vremenu. Morda se ji sčasoma še zjasni v glavi.
(Cankova.) Naša vest glede carinskega uradnika Webra je bila netočna. Dopis smo prejeli od odličnega somišljenika in zato smo ga priobčili. Prosimo pri tej priliki ponovno vse naše somišljenike, da nam poročajo samo golo resnico, ker škodujejo s pretiranim ali celo napačnim poročanjem samo stvari. Tudi bi prosili, da opuščajo naši cenjeni dopisniki vsako nepotrebno osebno politiko. Borimo se proti posameznikom le v toliko, v kolikor so nosilci nam nasprotnih načeL Prosimo, da naši dopisniki to upoštevajo!
PolitKne vesti.
(Vsled skupščinskih počitnic) počiva parlamentarno delo. Vendar pa je sedaj rešeno važno vprašanje in je notranje ministrstvo zasedeno. S tem je odstranjena ena največjih za-« prek nadaljnega obstoja vladne koa-> licije. Za notranjega ministra j« ime* novan demokrat Timotijevič.
(Boj za dvig dinarja.) Med tem pa, ko počiva parlamentarno delo, pa se tiho in skoraj neopaženo vrši bol za popravo našega dinarja. Bliža s* izvozna sezona in zato bodo zopet na delu razni izvozničarji, da vržejo jo našo valuto, da na ta način prido* bijo na dobičku. Vse naše blago pro« dajajo namreč v tuji valuti in zato zaslužijo dvojno, če je tuj denar na-rastel. Ker so izvozničarje podpirali nekateri člani borz, je vlada nastavila na borzah vladne komisarje. Še važ-> nejša pa je odredba vlade, da je pre-t vzel ustroj naše devizne politike g. dr. Plavšič iz Zagreba, ki je eden naših največjih strokovnjakov. Upaj* mo, da bodo vladne namere uspele.
(Konkordat z Vatikanom.) Med našo državo in Vatikanom so se pri« čela pogajanja, da se končnoveljavv no urede odnošaji med našo državo in papeževo stolico. Med člani naše delegacije je tudi ljubljanski knezo-škof dr. Jeglič. Upati je, da bodo pogajanja skoraj končana in zadovoljila oba dela. Da pa naši klerflcghrt
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
----------------i-------------v----------- ■- ■ ••-ž .. irfiltoV ---), -i,!,,., v --■ ■ ■ ' > ' ' ■ - v." i
tudi po sklenitvi sporazumnega kon-kordata ne bodo prenehali s kričat njem o preganjanju vere, je pač gotovo.
(Sestanek državnikov male an* tante) bo. dne 10. avgusta v Mari-Janskih Lažnih na Češkem. Ob priliki tega sestanka se vrše tudi posvetovanja finančnih ministrov male an-tante, kako zboljšati veljavo njihovega denarja.
(Državljanska vojna v Italiji.) Boji med socialisti in komunisti na eni strani ter fašisti na drugi se nadaljujejo z vso srditostjo in v vedno večjem obsegu. Fašisti zmagujejo na vsej črti in so upepelili že nad 100 delavskih domov. Na obeh straneh so žrtve velike. Ubitih in ranjenih je vse polno in v nekaterih mestih je prišlo do spopadov s strojnimi puškami. Vlada je napram fašistom brez moči. V nekaterih mestih je bilo proglašeno obsedno stanje in je prevzelo vso oblast v roke vojaštvo. iVkljub temu se poboji nadaljujejo.
(Laška vlada že zopet zavlačuje) odobritev sklenjenega sporazuma med nami in Italijo, To so posledice naraščajoče moči fašistov, ki nasprotujejo izpraznitvi Sušaka in Dalmacije, kar bi morala storiti Italija po ratifikaciji sporazuma tekom petih ozir. 15 dni.
(Napetost med Nemčijo in Francosko) je zopet narasla. Vsled silnega padca valute pravi Nemčija, da ne more plačati vojne odškodnine. Temn pa so se Francozi uprli in napovedujejo ostre odredbe proti Nemčiji, če ne bi Nemčija točno izpolnila svojih pogojev. Med drugimi hočejo Francozi izgnati iz Alzaške 150.000 Nemcev, katerim bi zaplenili potem še vse premoženje in se tako plačali.
vejnik (frodell) m živinska krmo!
. Vsled suše in ogrcev (črvov) bo letošnji pridelek iz travnikov in pašnikov tako pičel, da bo ponekoai še manj krme kakor lansko zimo, oso-Mto, če odreče še repa. Treba bo torej velike prevdarnosti ter varčnosti s krmo, da se za silo obranimo naj' Večjega zla in da ne prodamo za gospodarstvo potrebne živine za slepo ceno. Zato opozarjamo naše živinorejce že sedaj na sledeče:
Za krmo bo letos uporabiti vso Mamo, pleve in odpadke od mlačve; za večjo redilnost pa bo treba po možnosti skrbeti z dodatkom močnih krmil n. pr. otrobov, oljnih pogač, melase, žitnega zdroba itd. Nastelja naj se dobiva iz gozda. Po novejših poizkusih se more redilnost Slame z b o 1 j š a t i, ako se lesna giov slame uniči s kako lužnino. Ravnatelj Belle priporoča za to sledeč, tudi za manjšega posestnika pripraven način obdelovanja slame: rezanica slame se namaka prilično I uro v mešanici raztopine sode in apnene vode, ki ima prilično 10 odstotkov gostote. Čez 1 uro se ta lužnina odtoči ter porabi sa novo rezanico. Ko se je lužnina iz rezanice odcedila, se slednja še par-krat izpere s svežo vodo. Tako pripravljena mešanica je takoj pripravna za krmljenje. Pri tem načinu priprave slame je treba. primernih posod.
Najbolj uspešen pripomoček proti pomanjkanju krme imamo pa v nabiranju in pripravljanju v e j -nika ali frodeljna za živinsko krmo. Za to delo je mesec avgust jako pripraven. Opozarjamo na spis ravnatelja Belleta v lanskem »Kmetovalcu« z dne 15. septembra 1921 pod naslovom: »Listje drevja kot krma za živino«, kjer priporoča-sledeči način naprave vejnika: vejice se povežejo takoj v butare in postavijo v stavke, dokler se listje popolnoma ne posuši, kar se zgodi pri dobrem vremenu v 6 do 8 dneh. Neugodno vpliva dež, pa tudi preveč solnca, vsled česar se butare postavijo ob debla košatih dreves z debelimi konci vej navzdol Dobro jih je tudi včasih preložiti, zunanje nazno-traj, znotranje na vun.
Sicer se pa naj ne smatra takega vejnika za glavno krmo, temveč kot pridatek. V malih množinah zna njegova čreslovina dobro vplivati, v prevelikih pa preveč zapirati.
Naprava vejnika se letos priporoča tudi v drugih državah, saj je pomanjkanje krme splošno. V rokah imamo oklic, kakor ga razpošilja ministrstvo za ljudsko prehrano na Du- , naju na kmetijske organizacije v'Av- j striji. Ta razglas se glasi v izvlečku tako-le:
Listje drevja kot krma v sili.
Vejnik listovcev, kakor se uporablja j za prezimljenje koz in ovc, je primerno ! nadomestilo za seno in slamo tudi pri
krmljenju govedi in konj. Tudi za molzne krave je učinek ugoden. Glede krmilne vrednosti dosega vejnik skoro travniško seno. Vejnik se zamore na-pravljati skoro iz vsakega grmovja in listnega drevja, le v lepotičnih vrtovih naj se napravijanje opusti, ker se tamkaj nahaja včasih strupeno grmičevje in drevje.
Z napravo vejnika se lahko prične meseca julija, v tem času je listje nežno in lahko prebavljivo. V avgustu ima listje sicer nekoliko manj redilnih snovi, pridobi se pa večja množina krme ter je škoda na drevju manjša.
Vejevje v približni debelini svinčnika naj se z zelenimi listi vred nareže ali naseka, poveže v butare in posuši na zraku; dež in močno presolnčenje ni ugodno. Butare naj se večkrat preložijo, da ne začnejo plesniti.
Vejnik naj se pri govedu, konju in ovci smatra le kot pridatek h krmi. Sprva se živalim predložijo cele butare, ki se šele razvežejo, ko so zunaj že ob-jedene.
Razven grmičja se priporoča obse-kavati drevje ob cestah in mejah ter je uporabljati za napravo vejnika vse vejevje od listnega drevja, ki se v tem času pobere. Pri čiščenju gozdov in zaraslih pašnikov je paziti, da se v vejnik ne poveže praproti, ki za krmo ni priporočljiva.
Želeti bi bilo, da bi uvidevni gozdni posestniki proti odškodnini letos dovoljevali ubožnejšim živinorejcem napravo vejnika tam, kjer to za gozd ni škodljivo, n. pr. kjer je treba gozd očistiti spodnjega grmičja itd.
K temu razglasu pripominjamo, da se za napravo vejnika v krmske svr-he najrajše uporablja vejevje sledečih listovcev; topola, lipa, breza, jesen, lenka, hrast, leskva; ne priporoča se pa črne jelše.
Kot druge pripomočke proti pomanjkanju krme navajamo še sledeče : Hranite sadne in grozdne tropine, ki preostanejo od jesenskega preša-nja, nasolite jih v primernih posodah in uporabljajte jih kot pridatek h krmi!
Izrabite vsako pašno priliko, ki se utegne ponuditi, da se več krme prihrani za zimo!
Sejte na jesen rž, pomešano z zimsko grašico. S tem pridobite v spomladi najzgodnejšo zeleno krmo!
Skrbite po zimi za zadostno toploto v hlevu!
Na vsak način naj si napravi vsak živinorejec, predno odproda živino za slepo ceno, natančen načrt za zimsko krmljenje, preračuni naj množino razpoložljive krme in razdeli isto na enake dnevne krmske odmerke (por-cije). Drugače se zna zgoditi, da krmi na jesen potratno, osobito če je krmljenje v rokah tujih ljudi. Žalostna resnica je, da se na štedenje spomnimo šele ob času pomanjkanja. Z.
Čebelarji Slovenije! V dneh od 3. do 10. septembra bo v ljubljanskem Marijanišču jubilejna čebelarska razstava, ki bo odločilnega pomena za razvoj vsega jugosloven-skega čebelarstva. Čebelarji, .zavedajte se tega in udeležite se razstave kot razstavljalci in obiskovalci.
Razstava bo imela v glavnem šest Sledečih skupin:
1.	Žive čebele v posameznih panjih, vzgojevalnice za matice, opazovalne postaje itd.
2.	Prazni panji vseh sestavov.
3.	Čebelarsko orodje in sicer najstarejše ko najnovejše priprave, ki se uporabljajo v Čebelarstvu.
4.	Izdelki iz medu in voska.
5.	Čebel ni proizvodi — med in vosek
6.	Čebelarska književnost in narodno-zgodovinske zanimivosti in umetnine. »
Zbirka je velika in tudi naiskrom-nejši čebelar ima gotovo kaj prikladnega za razstavo. Čebelarska društva na noge! Zbirajte od svojih, čia-nov prispevke za razstavo. Vsak dobi razstavljene predmete nazaj, če izrecno ne pripomni, da so na prodaj. Prodajalo se bo: med, vosek, panji, orodje itd.
Razstavni predmeti morajo biti V Ljubljani do dne 1. septembra.
Kdor se odloči za razstavo, naj priglasi svoio udeležbo do dne 20, avgusta Čebelarskemu društvu v Ljubljani. Prijaviti je:
L Svoj naslov.
2.	Označbo predmetov, ki jih pošlje na razstavo.
3.	Izjavo, če želi svoje izdelke vrnjene ali pa jih proda in po kakšni
ceni.
4.	Želje glede razstavnega mesta
in slično.
Prevoz s pošte in s kolodvora oskrbi Čebelarsko društvo.
Vsaka pošiljatev naj bo označena z razločnim naslovom: »Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani« in z označbo: Razstavno blago. Na vsakem predmetu bodi razločno zapisano ime razstavljalca.
Ministrstvo za kmetijstvo je dalo za prireditev razstave 20.000 dinarjev podpore. Kdor ne bi mogel utrpe-ti vseh prevoznih stroškov, temu plača polovico prevoznine društvo.
Slovenski čebelarji, na plani Vsi na delo za čast svoje čebelarske organizacije, vsi na delo za uspeh jubilejne čebelarske razstave!
Gospodarstvo.
(Povišanje taksne tarife.) Delegacija ministrstva financ opozarja občinstvo na spremembe taksne tarife,
katere vsebuje čl. 5 — 7 zakona o proračunski dvanajstim za mesec julij (glej Uradni list kos 76 štev. 225 iz leta 1922.) Med drugim je zvišana taksa za vloge, carinske prijave in deklaracije od 2 na 3 Din, za priloge od 0.50 p na 1 Din, za izpričevala in potrdila, administrativne odločbe in pritožbe od 5 na 10 Din, igr. kvarte in domine od 30 na 50 Din, za kupne pogodbe o premičninah od 1% na 2%, o nepremičninah od 5% na 6% in za zakupne pogodbe od 1% na 2%. Te takse se pobirajo v zvišanem iznosu od dne 1. avgusta 1922 naprej.
(Generalna direkcija posrednih ; poreza [direktnih davkov]) je dovolila, da se za lovske karte za dobo 1922/1923 vračuna polovica celoletne takse, ki je bila donešena za lovske karte, izdana v Sloveniji z veljavnostjo od dne 1. januarja do dne 31. julija 1922. Interesenti se opozarjajo r:; tozadeven razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. B II 366/2, ki izide v najkrajšem času v »Uradnem listu«.
(Sprejemanje novincev v finančno kontrolo.) Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem
v finančno kontrolo podaljšalo za nedoločen čas. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega V »Uradnem listu« z dne 23. maja 1922 št. 52.
(Krediti za zdravstvo.) Kakor nam sporoča finančna delegacija, je finančno ministrstvo z brzojavnim odlokom dovolilo zdravstvenemu odseku v Ljubljani kredit v znesku od 500.000 Din.
(Nov! ICdinarskI bankovci), ki so bili izdelani v Ameriki, pridejo skoraj v promet. Stari bankovci pa ostanejo še nadalje v veljavi.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar 332 kron, češka krona preko 8 kron, italijanska lira nad 15 kron; nemška marka 42, madžarska krona 18, poljska marka 6 in avstrijska krona 0.7 vinarja.
(Svinjski sejem v Mariboru.) Cene so bile sledeče: Od 5 do 6 tednov stari po 460 do 650, od 7 do 9 tednov stari od 750 do 1200, cd 3 do 4 mesece stari po 1600 do 1800, od 8 do 10 mescev stari od 3600 do 3800 in poldrugo leto stari od 4500 do 5300.
(Sejem v Karlovcu) z dne 5. 8. Dogon živine je bil zelo velik, prodalo pa se je komaj polovico živine. Cene so bile sledeče: Voli od 28 do 35, krave od 16 do 20, svinje do 80 do 90.kr0n za kg žive teže. Seno je bilo po 400 do 600 kron cent.
(Zagrebški trg) z dne 4. avgusta. Živahnost na trgu je vsled počitnic padla. Melone iz Vojvodine se prodajajo po 16 do 20 K, dočim so veljale lani samo 6 do 8 K. Prodajajo se pa slabo, ker je večina od njih prerano utrgana in še ne zrela. Najcenejša zelehjad so danes v Zagrebu buče, ki se prodajajo tudi že po kroni kilogram. Kapus, grah in kolorabe so zaradi suše zelo trpeli. Najbolje so obrodile buče, vsled česar so tudi nizko v ceni. Sadja ie na trgu mnogo. Prodaja se že belo in črno grozdje in sicer po 50 K za kilogram. Grozdje je iz Srema in Banata, dočim ga zagrebška okolica še nima. Jabolka za štruklje so prodajali po 8 K kilogram. Borovnice so bile po 8 K liter. Maline gredo h koncu in so se občevale po 24 K za liter.
(Žitni trg.) Pšenica baška nova od ; 1720 do 1750, banatska nova 1750; j koruza lastna 1380; fižol 1200; mo- ' ka št. 0 23,50; otrobi od 800 do 848 ! kron.
(Strnišee je treba preorad) takoj, dokler se še ni zemlja posušila. Tako prerahlfarm tla ostanejo vlažna !n bodo do jesenske žetve v najboljšem stanju.
(Avgusta meseca) se sadi kolora-ba in jagode.
(Gcrka voda za piške.) Ni dobro dajati piškam takoj svežo vodo iz studenca ali vodnjaka. Voda, ki jo dajemo piškam. mora stati nekoliko časa v posodi. Dobro je, da se dene v posodo, v kateri je voda, zarjavel
žebelj. Voda sprejema tako železne sestavine, kaT zelo ugodno vpliva na zdravje pišk. Tupatam se more mesto vode dati tudi sladko mleko, ki se ga more kasneje, ko imajo piške že jajčje perje, zameniti s kislim.
(Vinski sejem) bo v Beogradu koncem letošnjega leta. Kdor se misli udeležiti sejma, naj se prijavi poljedelskemu ministrstvu.
(Sladkorja je prodala Češka) skupno 282.181 ton. Od tega je porabila Jugoslavija 5840 ton.
(Bogata Amerika.) Amerika ima zlata za 3766 milijonov dolarjev ali 40 odstotkov vsega zlata na svetu.
(Zvišajte požarna zavarovanja!) Dnevno imamo veliko žalostnih dokazov, kako trpi naše ljudstvo na deželi ogromno škodo, ker ima svoje imetje — poslopja in premičnine — veliko prenizko zavarovano proti požaru. — Pokrajinska uprava je že sama večkrat opozarjala po časopisju in nujno svetovala, naj posestniki sedanjim razmeram primerno zvišajo zavarovanja. — Uspeh teh pozivov bil je pač neznaten, ker se prepogosto še dogajajo slučaji, da znaša povzročena škoda več stotisočev kron, medtem ko ima prizadeti zavarovano svoje imetje za neznatno svoto. Na pomoč od strani pokrajinske uprave v takih slučajih ni računati vsled nedostajanja potrebnih sredstev. — V poštev prihaja samo lastna briga in previdnost, da vsak posestnik svoje imetje pravočasno in zadostno zavaruje pri kaki domači zanesljivi zavarovalnici. — Opozarjamo na današnji oglas zavarovalne družbe »Jugoslavija« s sedežem ravnateljstva za Slovenijo v Ljubljani, Dunajska cesta 15; ta družba ima svoja zastopstva po vseh večjfh krajih in jo kot močan jugoslovanski zavarovalni urad vsestransko priporočamo.
(Da bolj drži.) — »Kako morete
vendar obljubili svojo hčer g. Korenu, ko pa ie Vaša hčer že zaročena.«
— »E, nič se ne ve, kaj še vse pride. Tako drži bolj!«
(O te ženske.) Gospod in gospodična se pogovarjata. Nakrat prileti muha in se vsede na gospoda. Muha je nadležna in gospod jo vjame in ubije. Tedaj se razvname med gospodom in gospodično sledeč pogovor:
»Kako morete vendar ubiti ubogo muho.«
»»Ker mi ne da miru.«« »Ne morem videti, če kdo ubije muho. Posebno pa zamerim, če kdo ubije pajka.«
»»Pa zakaj se Vam ravno pajk tako smili?««
»Zato, ker je tako koristen.« »»Kako to?«« »Ker ubija muhe.« (Na vsak način.) Vinski bratec svojemu prijatelju:
»Če dobim stavo, potem zvrneva par litrov dobrega vinca.« »Pa, če je ne dobiš?« »Potem pa zalijeva žalost.« (V znamenju čssa.) Za izvršitev nujnega dela sta bila najeta dva delavca. Toda delo ni šlo naprej in zato svetuje podjetnik, da bi se najela še dva delavca. Pa mu odvrne lastnik hiše, kjer se je opravljalo delo: »Kako pak! Potem še dva delavca ne bosta nič delala«.
(Odkritosrčno.) Sodnik: »Vi želite torej, da se razprava preloži, ker je obolel Vaš zagovornik? Sicer pa priznate, da ste kradli. Res ne vem, kake dokaze naj bi sedaj navedel v Vašo obrambo zagovornik. — Obsojenec: »Tudi jaz tega ne vem, gospod sodnik. Ali ravno na to sem radoveden.«
IM!Hi!intw^m:isniMninm!i!!iiii!i!fflinm!!imiisjnmiiffliiiimi!
iHniiiiiiiiji!i!niiHU!inr:i»Hmuiiiiimi:!in!iHi:iHiiiiti:!iii!!:im
B2 Kubliamk* bol-
nissi®
V 14. številki »Obrtnega vestni-
ka« razkriva odličen celjski obrtnik razmere, katere so vladale v bolniški blagajni pod absolutno komando »delavskega voditelja«, ravnatelja Kocmurja.
Pred nosom pcverjeništva za socialno skrb (ali smrt) so si predlagali glavni uradniki eden drugemu nagrade in določevale mastne plače. Neverjetno, kako visoko se je mogel povzpeti bivši judenburški »feid-vebei«.
Kljub vsem tem razkritjem pa sedi g. ravnatelj Kocmur še vedno trdno na svojem stolčku, kakor da bi vse propadlo, če ne bi bil ravnatelj
on — gospod Kocmur. Ker se torej
merodajni gospodje nočejo zganiti, ker pa na drugi strani obrtniki no-Čejo trpeti, da bi se z njihovim denarjem vzdrževali socialnodemokra-ški agitatorji in socialnodemokraški zavodi, zato nadaljujemo z bojem Is ne odnehamo, dokler ne dosežemo korenite izpremembe v upravljanju bolniške blagajne.
Gospod Kocmur je danes desna roka g. Prepeluha, slavnega izdajatelja še bolj slavnega »Avtonomista«. Mislimo, da bi mogli razumeti, zakaj je danes g. Kocmur tako dober pristaš gospoda Prepeluha. Ker je pri nas v resnici vse mogoče, je bilo mogoče tudi to, da je bil gospod Pr?.pe-luh nekoč poverjenik za socialno skrb. Kot tak je imel g. Prepeluh tudi nadzorstvo nad bolniško blagajno, katero pa je blagohotno prepustil g. Kocmurju. Od tedaj pa tudi datira samovoljno paševanje gospoda Ko-cmurja.
Socialni demokrati imajo v Ljubljani svoj denarni zavod »Splošno kreditno društvo«. Po naredbi gospoda Kocmurja so se morali vsi prihranki bolniške blagajne nalagati edinole v tem zavodu in to pod tako ugodnimi pogoji za zavod, da bi moglo dobro živeti »Splošno kreditno društvo«, tudi če ne bi imelo nobene druge stranice.
Klerikalni časnikarji, ki staknejo sicer vsako stvar, molče o pogojih in obrestni meri, po katerih je nalagala bolniška blagajna svoj denar, ko grob. Zakaj? Ker sta se sprla Prepeluh in Kocmur z oficielniml socialnimi demokrati in ustanovila svoj list, sta ustregla klerikalcem. »Roka umiva roko«, pravi pregovor.
Ker je bil bivil načelnik Rožanc seveda le slučajno tudi ravnatelj so-cialnodemokraške Blasnikove tiskarne, so se oddale vse tiskarriiške potrebščine Blasnikovi tiskarni in sicer kar po domače. Dela se niso niti razpisala, niti se ni vršila nobena licitacija. Tiskarna je kratkomalo predložila račune — bolniška blagajna pa je plačala. Med bolnike je tako ža-lezla tudi tiskarna.
Luksuzni avtomobil bolniške blagajne, ki je služil za izlete raznih listov, še vedno ni prodan ali pa zamenjan za sanitetni avtomobil, ki M se nekako vendar dal opravičiti. Kar odredi gospod ravnatelj, to drži in če se vsi obrtniki tudi na glavo postavijo.
Toda gospod Kocmur Ima še druge čednosti. Eden najbolj vernih slug vsemogočnega g. ravnatelja je bivši komunist Čelešnik. Ker kot bivši stavec ni za svoje mesto preveč kvalificiran, se je hotel izkazati na drug način. Pritiskal je na uradnike in uslužbence, da so zbirali tisočake za novoletno darilo za gospoda Kocmurja in Rožanca. Tako osrečujejo ljudstvo socialnodemokraški voditelji.
V eni stvari pa je treba pripo-znati gospodu KocmurjU veliko skrb. V tem namreč, da je pretvoril bolniško blagajno v oskrbovalnico za so-cialnodemokraške agitatorje. Kdor je bil priden sttankar, kdor je bil član »lajbgarde« g. Kocmurja, ta je dobil dobro plačano mesto v bolniški blagajni. In samo po strankarskemu delu se mu je določevala višina plače in uradniška stopnja. Čisto postranska stvar pa je bila umstvena in moralna kvalifikacija, ki se sicer, tirja od slehernega državnega pisarja ali sluge. Iz posebniji, dalekosež-nih ozirov so bili nastavljeni tudi bivši komunisti, kakor bivši »ljudski komisar trboveljske republike«, g. Anton Bajt, ki načeluje sedaj poslovalnici v Šoštanju. Kdor od uradnikov je imel pogum in ponos, da se nI hotel udinjati Kocmurjevi kliki, ta je pa bil preziran in zapostavljen. N* tako pravični podlagi je zgrajena so-cialnodemokraška ureditev družabnega reda.
Take ureditve pa mi nočemo ni* kakor priznati in zato Izjavljamo, da bomo storili vse, da dobi g. Kocmur in njegova garda svojo brco.
G. Kocmur sicer misli, da je sedaj, po utibotapljenju uradniške pra-gmatike to nemogoče in da je s tem dejanjem svoj položaj temeljito za-sigural. Kljub temu bomo šli v boj, ker vemo, da se da doseči vsaka stvar, samo če se jo resno hoče. A' resno voljo pa imamo in jo moramo imeti. Preneumno bi bilo, da bi obrtnik plačeval svoje prispevke le zato, da bi živeli socialnodemokraški agitatorji, katerim smrdi vsako pozitivno delo in ki poznajo samo hujska-rijo.
Hočemo, da vlada red In kdor je temu nasproti, naj odleti. Življenjski interes obrtnikov je to, zato obrtniki vztrajajte in vsi v boj, da bo neznosnih razmer v bolniški blagajni konec.	Obrtnik.
Obrtniki, naša rao5 In dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stanu.
Pofcralkfta obrtna razstava v Mar^ra
y dneh od 8. do 17. septembra.
Prijavili rok poteče dne 1. avgusta.
Na razstavo vajeniških del opozarjamo ponovno. Poživljamo vse mojstre, da vzpodbujajo svoje vajence, da se v čim večjem številu udeleže razstave.
Stavbena razstava. Tukajšnja in Inozemska stavbena podjetja prirede posebno stavbeno razstavo, ki je posebno za sedanje čase zelo važna. Prijave se sprejemajo do 15. avgusta.
Tretja umetniška razstava kluba »Grohar« bo v Mariboru ob priliki pokrajinske razstave. Klub »Grohar« je zbral v svoji sredi umetnike iz vse
mariborske oblasti in se je z uspehom udeležil V. jugoslovanske umetniške razstave v Beogradu. Razstava bo posebno zanimiva vsled tega, ker bo podala zgodovinski razvoj vsega umetniškega življenja v mariborski oblasti.
Za Izvršitev razstavnih del so
pooblaščene sledeče tvrdke: Za prevoz blaga špedlcijska tvrdka »Orl-ent«; za slikarska dela slikarja Horvat in Ambrožič; za mizarska dela tvrdka Vičič, Slovenska ulica 36; za dekorativna dela tvrdka Blaž Jago-dič, Aleksandrova cesta 45, m za oglase zavod J. Sušnik, Slovenska ulica 16. Druge tvrdke niso upravičene izvrševati razstavnih del.
II
I
liki ur
k mini
Prvovrstno, specialno Angleško In češko sukno» modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne *	plašče, perilo Itd. priporoča tvrdka mm—a**
DRAGO SCHWftB
(prej Schwab & Bizjak).
Pod Har. taranio. LJUBLJANA. M* M1
V zalogi ima tudi vse sokolske potrebščine za članstvo in naraščaj po predpisih »JugosL Sokolskega Saveza". I
lovi,
In
druge stroje
kakor tudi m > to stroko spada-lota dala prevzemam v poprava Popravila Isvriuletn točno, solidno In po nalnliilh cenah.
Prane Pnch v LJubljani, HarMa c. E

TRGOVINA sena, slavne, drv, krompirja, sadja
tn vselt dragih deželnih pridelkov
and re j Ose t, Maribor
Aleksandrove c it 57 j telefon It. 88.
^AVAVAV AVAVAVA V ATA TAl VAV1AVAVIATAVAVAV ATAVAVAV VAVB
| M
r-
KORANIT" 1
ftkriljevec.	g
Zastopstvo In zaloga:	£
g MAKS USSAR, Maribor, ►
Gregorčičeva ulica it. 17.	5
KAVAVAVAVAVAVAVAVAVAfVATlAVAVlAVAVAVAVAVAVAVAVATAa
„Gazela-mi!o"
a je najboljši domači izdelek. ▲ V Dobi se v vsaki trgovini, v
Kupi se 10 ali vež ha
GOZDA
srednje rasti za telefonske droge, pO
možnosti blizu prometne ceste. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo KmetijsL lista.
KJKsl zlat-nlno in
kupite nalcenele pri tvrdkl
Ivan Pakti
v Ljubljani, Start trg ft. 20.
SjAMpinp
JANT.CERNDW.
v 1JUBLJANA

NO««
išče za tako} al5 poznefa malo gostilno na račun, ali pav J jem manjšo hi-So, ki bi bfla pripravna za obrt Naslov pove npravništvo »Kmetijskega lista".
Ha prodaj so:
Lepe 30m/m debele deske za mizarje in so dar je, kakor tudi zelo lepi 50 m/m debeli plohi iz rumenega hrastovega, smrekovega in borovega lesa; 2 močna voza za lesno vožnjo. 1 klavir 67s oktav in 1 kontra bas, vse v najboljšem stanju.
Josip Jezemlk
Stob, pi Domžale.
,Ekonom'
Osrednja gospodarska zadruga
v Ljubljani, Kolodvorska ulica sta. I
Ima vedno v satogk
debelo morsko sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, oves,
koruzno moko In zdrob.
• »•M4MK
pni
Prometni mmi m premi d. d. v
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo tabor tudi za industri]sta podjetja in razpečava:
Prima čehoslov. m angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
m iin i
iS^^BE

Jadranska banka-Beograd.
a
Delniška glavnica: Din 60,000.000.
Podružnice«
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik ........Kranj
Ercegnovl	Ljubljana
Jlelsa	Maribor
Metkovič
Rezerva: Din 30}000.000,
Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb
AMERIKAfiSKl ODDELEK.
Naslov za brzojave: JW)RAMSKfl.
Aflliranl zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANKO YUQOSLAVO DE ČHILE: Valparaiso, flntofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenir.

Zvezna tiskarna in knjigarna
V IJ UBIJ AN I - Woifova ulica štev. 1.
Poštni predal 74. :: :: s: :: :: r. Telefon 359.

Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporočamo.
Točna postrežba!
I
i <
i
I



Kapital: K 20,000.000-—
SLOVENSKA ESKOMPTNA Bmm
s Rezerva okrog K <,000.000'— s
interesna SKUPIŠ	UUBUANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PR0DA3A EFEKTOV, DEVIZ, VAIUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV. FAKTOR - AKREDITIVI - BORZA
I2VRSU3S VSE BANČNE TRANSAKCIJE NA3KUIANTNC3S
<$> SPLOSNA ZAVAROVALNA DRUŽBA V BEOGRADU <£>
RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO V UUBLJANI ^^^^
® je vsled odkupa inozemskih družb „Feniks", „Franco Hongroise" in »Graške vzajemne zavarovalnice" ena največjih fe	domačih zavarovalnih družb ter prevzema pod najboljšimi pogoji in izredno nizkimi premijami:
a)	požarna zavarovanja,	II č) transportna zavarovanja,
b)	žlvljerska zavarovanja,	U d) zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
c)	Jamstvena in nezgodna zavarovanja. H e) zavarovanja proti Jkodam vsled razbitja stekla.
Pojasnil« daje:	v
.JUGOSLAVIJA", SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, DUNAJSKA CESTA is. j -usem	■	--
Urednik: Jakob Kušar,
Natisnila »Zvezn* šiskaraa* v T iuV
J