Pottnina plačana t gotovtnl. Leto LXVL, št. 191 Ljubljana, sreda 23« avgusta 1933 Cena Din t.~ lenaja vsaic dan popoldne, urrsemfil nedelje ls praznike. — InseraU do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, reč ji inseratl petlt Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica it. 6 Telefon it. 8122, 8123. 8124, 3125 In 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MJE8TO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tC 66, podružnica uprave: Koeenova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru lOL. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it, 10.361, LJUBLJANA POSTAJA VAŽEN CENTER TUJSKEGA PROMETA Važni sklepi tujskoprometne konference v Logarski dolini — Ureditev zračnega prometa na progi Sušak - Solnograd — Izmenjava izletniških vlakov med Avstrijo in Jugoslavijo Prlekija prihaja v modo Da M jo mogli čimbolj e spoznati, bo vozil v času trgatve iz Ljubljane poseben izletniški vlak Ljubljana, 23. avgusta. Tesnejši odnošaji med jugoslovenski-mi in avstrijskimi tujsko-prometnlmi organizacijami, ki so se ustvarili letošnjo spomlad, so obrodili za obe strani zelo povoljne uspehe. To je dalo povod za še tesnejšo poglobitev medsebojnih stikov in v to svrho se je vršila v ponedeljek, dne 21. t, m., kakor smo na kratko že poročali, ponovna konferenca predstavnikov jugoslovenskih in avstrijskih tujsko-prometnih organizacij v Logarski dolini pri Piskerniku. Konference so se udeležili s strani Avstrije namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Zeinitzer, celovški župan inž. Pichler, generalni direktor avstrijskega civilnega letalstva dr. Deutelmo-ser, kot zastopnik solnograške deželne vlade dvorni svetnik dr. Hoffmann-Mon-tanus, tiskovni šef koroške deželne vlade vladni svetnik Kari Scheiheibauer in direktor avstrijskega tujsko-prometnega urada na Dunaju dr. Pessl. Z jugoslo-venske strani so sodelovali na konferenci načelnik trgovinskega oddelka banske uprave in predsednik Zveze za tujski promet dr. Rudolf Marn, ljubljanski podžupan prof. Jarc in ravnatelj Putnika v Ljubljani Alojzij Pintar. Za sklicanje konference v Logarsko dolino so se naša predstavniki odločili zaradi tega, da pokažejo avstrijskim gostom lep, a njim gotovo skoro še nepoznan kotiček naše zemlje. Avstrijski gostje so bili nad vse presenečeni, ker si jim ni niti sanjalo, da ima naša domovina tako krasno dolino, ki se lahko meri z vsako švicarsko pokrajino. To so spoznali tudi avstrijski letoviščarji in jo je najodličnejša dunajska družba letos že posetila in se nastanila po raznih hotelih in penzijonih zlasti številno v Mozirju in Gornjem gradu. Ne morejo dovolj prehvaliti lepote krajev in izredno nizkih cen. Na sestanku so najprej razpravljali o ureditvi zračnega prometa. Predlagalo se je, da se čimprej oživotvori zračna zveza Sušak - Celovec - Solnograd z nadaljnjim priključkom na mednarodne proge z dnevnim prometom. V vsakem mestu naj bi stalo letalo le 20 minut, kolikor je neobhodno potrebno za pregled letal in druge formalnosti ter za event. prestop potnikov. Podžupan g. prof. Jarc je sprožil misel, da bi se z letali dalo prevažati tudi morske ribe z Jadranskega morja, ker je Solnograd dosedaj bil navezan edino na ribe severnega morja. Tako pa bi imel dnevno sveže jadranske ribe na razpolago. Vožnja iz Solnograda na Sušak bo stala le 80 šilingov (640 Din). Avstrijski delegati so ta predlog z odobravanjem sprejeli na znanje in so obljubili, da bodo takoj stopili v stike z interesenti. Obravnavala so se tudi različna vprašanja glede odprave na mejah. V tem pogledu bodo obojestransko ukrenili potrebne korake pri pristojnih oblasteh. Delegati so se nato dogovorili o skupnih potovanjih s posebnimi vlaki. Že v oktobru bosta iz Zagreba in Ljubljane peljala posebna vlaka izletnike v Solnograd in Monakovo, iz Avstrije pa bo ravno takšen vlak vozil z Dunaja, odnosno Gradca izletnike v Zagreb in Ljubljano. Dogovorjeno je bilo tudi ceneno potovanje naših obrtnikov na obrtniško razstavo v Solnogradu, ki bo otvorjena jeseni. Delegati so se tudi dogovorili o skupni reklami potom tiskovin in naših tujsko-prometnih uradov. Ta predlog je že deloma oži vo tvor jen z naše strani in v Celovcu že uraduje uradnik naše Zveze za tujski promet, ki daje informacije in vrši propagando za naš tujski promet zlasti za Jadransko morje, a nič manj za naše druge turistične kraje. O konferenci bo izdan še poseben komunike, ki ga priobčimo jutri. Rim zopet v zadregi Zaradi odpora v Parizu in Londonu je rimska vlada morala opustiti samostojno akcijo glede Srednje Evrope Rim, 23. avgusta, r. Nepovolien vtis, ki ga je napravila akcija rjmske diplomacije ■v pogledu »reševanja« Avstrije v vseh evropskih prestolnicah, zlasti pa v Parizu m Londonu, je dovedel, kakor bi se moglo sklepati iz pisave fašističnega tiska, do znatnega preokreta. Dočjm so dosedanje italijanske vesti govorile samo o sodelovanju Italije, Avstrije in Madžarske ter ^mčnje, a iMata antanto omenjale 1© po strani, prinaša današnji »Giornale d* Ita-lia« obširen, očividno inspiriran uvodnik, v katerem pojasnjuje stališče rJmske vlade. List naglasa, da Italija nikakor ne mi- postopati svojevoljno, marveč hoče vso akcijo izvesti v najtesnejšem sporazumu s Pari-zom In Londonom. Njeni dosedanji razgovori s predstavniki Avstrije dn Madžarske so i.meH le pripravljalni značaj Jn jim zato še ni treba pripisovati (kononoveljavnega sporazuma. Vsekakor pa Oe Italja, naglasa list trdno odločena, pomagati, da se Avstriji zasigura neodvisnost Italija je vedno trdila, da je Avstrija življenja sposobna In sedanji avstrijski režim s kancelarjem dr. Doftfussom, ki ga podpirajo mlade sile, jo to tudii pokazal. Itaiij-anska vlada je prepričana, da bo •ob sodelovanju ostalih velesjl uspelo, rezki avstrijsko - nemški spor in dosegi gospodarsko obnovo Srednje Evrope. Pariz, 23. avgusta, r. Včeraj popoldne sta imela zunanji mlmster Paul Boncour in ministrski predsednik Daladier nad tri ure trajajočo konferenco, na kateri sta razpravlila o avstrijsko - nemškem sporu jn o akciji Italije, Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je italijanska vlada sporočala pariški vtadi, da želi v pogledu ureditve avstrijsko - nemškega spora in gospodarske sanacije Podunavja najtesnejšega sodelovanja s Francijo in Anglijo. Ta izjava je bila v tukajšnjih krogih sprejeta •z zadovoljstvom na znanje in sedaj čakajo n-adaljnlb obvestil in predlogov italijanske ■vlade, London, 23. avgusta. AA. V tukajšnjih uradnih krogih kažejo veliko nezadovoljstvo nad sestankpm med gg. Mussolinijem •in Dollfussom, Britanska vlada misli, da je danes bolj kakor kdaj poprej potrebno, da italijanska vlada, nasproti kateri je Hitlerjeva vlada obvezana, ne ukrene za-stran nemško - avstrijskega spora nobe-mah ukrepov brez poprejšnjega sporazuma s Parizom in Londonom. Po drugi strani ipa se doznava, da sta londonska in pariška vlada storili v tem pogledu vse potrebno v Rimu in da se »lede na ugodni sprejem te intervencije v Rimu »i treba bati za izjd avstrijsko - nemškega spora. Oboroževalni program angleške mornarice Angleška admirali te ta zahteva ogromno povečanje vojne mornarice Pariz, 23. avgusta, r. Kakor piše londonski »Dailv Telegraph«, kaže britanska ad-miraliteta čedalje večje vznemirjenje zaradi razvoja mornaric drugih držav. Zato se zdi, da je sklenila v najkrajšem času izvesti večji program glede reorganizacije britanskega brodovja. Britanska admirali-teta ne verjame, da bi se oboroževanje moglo omejiti s pogodbami, katerih določila morejo imeti edino posledico — da se oslabi britanska mornarica in okrepe brodovja drugih držav. Britanska admiraliteta opozarja na to, da so dosedanji pomorski sporazumi imeli le to posledico, da so Ze-dinjene države. Francija. Italija in Japonska povečale, obnovile in modernizirale svojo mornarico, dočim je edino Anglija svojo pomorsko obrambo zanemarila. Zato smatrajo, da je neobhodno potrebno, da se izvede velik gradbeni program, tem bolj, ker ni upati, da bi prišlo do uspešnega zaključka razorožitvene konference. Po informacijah »Dailv Telegrapha« bo obsegal ta program, ki j« že sestavljen in sedaj proučujejo le še njegovo finančno stran, naslednje glavne točke: 1- Takoj naj se zgradi 25 novih križark, ki po tonaži, opremi in oborožitvi ne smejo zaostajati za najmodernejšimi vojnimi ladjami. 2. Letno naj se zgradi 15 do 18 novih rušilcev in obalnih obrambnih vojnih ladij z odgovarjajočim številom podmornic in obalnih utrdb. 3. Razširi naj se program za gradnjo obalnih utrd. 4. Primerno povečanje zračne flote 5. Povišanje mornariškega kadra za najmanj 10.000 mož s potrebnim štefi-lom oficirjev. 6. Povečajo naj se krediti za kurivo, municijo in pomorske manevre. Zanimivo je. da so navedbe tega liste popolnoma ujemajo z nedavnim predlogom lorda Jelliooeja o okrepitvi britanske mornarice, in so brez dvoma v ozki zvezi z zahtevo prvega lorda britanske admirali-tete. da se mora znatno povečati proračun za britansko mornarico za leto 1934. Iz državne službe Beograd. 23. avgusta, r. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni davčni •uradniki Rudolf Kump iz Celja v Konjice, Alojzij Jerman \z Dolnje Lendave v Višnjo goro, Rudolf Lotrič iz Šmarja pri Jelšah v Mursko Soboto, Štefan Vojc iz Ljubljane okolica v Krš%o, Štefan Babic z Vrhnike v Mursko Soboto, pomožni arhivar Vinko Brezniik iz Radovljice v Gorniji grad. — V višjo skupuno je napredoval di-rekrtor državnega rudnika v Velenju inž. Ernest Cucek. Lutkovne predstave v šolah Beograd, 22- avgusta p. Po prizadevanju Jugoslovenske lutkarske zveze se organizira v okviru velike higienske razstave v Beogradu tudi razstava jugoalovenskega Lutkarstva, ki ima namen nazorno pokazati sred6trva in metode za uvedbo lutkarskih gledališč v solo, kjer bi vršila predrvsem higienske naloge. V Beogradu se prično z jutrišnjim dnem predvajati lutkarske predstave. Jutri bo gostovalo v Beogradu ljubljansko lutkovno gledališče, ka bo predvajalo Igro >Jurček. dvorni zdravnik«. »Jeruzalemski« maršal v Berlinu Berlin, 22. avgusta AA. Semkaj je prispel sir Edmund AUenbv, znani britski mar&ai, ki je posebno zaslovel, ko je leta 1917. zavzel Jeruzalem. V Berlinu bo ostal nekaj dni. Kubanska vlada se hoče mesti nad Machadom Havana, 22. avgusta AA. »Associated Press« poroča, da bo kubanska vlada v kratkem zahtevala od guvernerja Baham-skega otočja, d* Ji izroči bivšega predsednika Macbada. Ljubljana, 23. avgusta. Lepo je na Gorenjskem, kar radi priznajo tudi Prleki, ker dobro poznajo Gorenjsko kt cenijo njeno svojstveno lepoto. SBcoraj vsi Prleki so bili že na Bledu, mamice pa na Brezjah. Ne smete torej misliti, da Prleki omalovažujejo lene naše kraje, ki so itak že popularni, da ne morejo bJti bolj. Zato se tudi ne čudijo, da je Gorenjska v tujskoprometne m pogledu vetfika moda. Da so naši izletniki zaceli posvečati zasluženo pozornost tudi Dolenjski, ki je prišla lani v modo, veseli tudi Prleka. Ne smete pa mu šteti v zlo, da je tudi sam nekoliko lokalno patrijot in da se je začej zavedati, da zaslužijo tudi Slovenske gorice pozornost naših izletnikov. Toda Prleki ne mislijo na to, da bi naj k njim prihajali izletinOki s polnimi žepi. Gostoljubni so, kar bi radi dokazali vsem, ki so dobre volije, ki Ljubijo naše lepe kraje in ki se zanimajo za naše skromno, dobro ljudstvo. Ne mislimo kričati ter obešat: na veliki zvon, kako lepe so Slovenske gorice, da so Prleki res gostoljubni po prastarem običaju, da je v Slovenskih goricah marsikaj zanimivega za folklorista, za fotoamateri a, za umetnika itd., pravimo samo. da še mnog:- ne poznajo Prlekije ter ne morejo niti slutiti, da jim lahko nudi mnogo presen cčenn. Da so Slovenske gorice tako pozabljene in tako malo znane, je treba pripisovati temu, ker so najbolj oddaljene od Ljubljane, v veliki meri pa tudi zato, ker so Prleki skromni jn niti sanjalo se jim ni še nikdar nič o tujskem prometu. Prleki so vajeni samo trdo delati; mnogi delajo za t»je vinogradnike, ki prihatjajo samo gledat na jesen, kako kaže trgatev. Ubogi viničarji se ubjjado vse življenje za tujo gospodo, ki je včasih pohlepno kupo- Nafi pilot Viktor Nikitin, ki je varno vodil včeraj ves dan letala skozi viharje in nalive od Dunaja preko BeogTada, Sušaka in Za-gTeba do Ljubljane. (Glej poročilo na 2. strani.) Mednarodna žitna konferenca London, 22. avgusta, g. Na mednarodni žitni konferenci sta bili na današnji seji sestavljeni dve komisiji, izmed katerih bo prva proučevala tehnična vprašanja, druga pa pričela s pripravami za morebitno ustvaritev mednarodnega žitnega sveta. Konferenca je bila nato odgođena do srede, da bodo lahko delegati v tem času dobili nova navodila od svojih vlad. Preki sod na Irskem Vlada je sinoči razpustila gardo in imenovala vojno fašistično in republikansko sodišče s širokimi pooblastili Dub I in, 23. avgusta, r. Po nemirih, ki ao jih izzivali irski fašisti preteklo nedeljo, se je sestala včeraj popoldne irsaa vdada k izredni seji, na kateri je »prejela dalekosežne sklepe. Seja .Ve trajala globoko v noč. Tafeoč po seji je bil izdan ura/L al komunike, ki poudarja, da je vlada sfcflenJaa nemudoma izvesti razpust fašistične organraacije >modrin srajc«, ki jo je proglasila za nezakonito organizacijo Ob enem je bik> osnovano posebno vojn--* sodnsče, v katerem sta dva polkovnika. 1 macor m dva krajevna poveljnika. To ao dnšče bo sodilo onim irskim fašfetam, W so se pregrešili sorper Mane odredbe Značilno je, da so v tem eodisou iste ose be, ki jih je imenoval leta 1931 redan j: predsednik Cosgrasve, sedanji vodja op> akcije, ki bo sodilo njegove pristaše, tako objektivnosti tega sodttče se bo mogla oporekati. Sodišče ima izredno široka pooblastila ter lahko izreka tu Ji smrtne kazni. Zoper razsodfbo tega sodišča ni pravnega leka. Da bd se vladi ne očitalo pristranosti, je ob enem razpustila tudi republikansko civilno gardo. Vodja fašistov general 0'Etaffy je izjavi novinarjem, da se ne bo uMonil, a*ar-več da bo prihodnjo nedeljo, neglede na sklene vlade priredil veti&o fašistično parado v proslavo Collinea, ki je bil leta 1922 umorjen. Parada se bo vršila v Cor-ku. Ni izključeno, da bo zaradi tega prišlo do velikih nemirov. Politične stranke ao imele snoči sejo, na kateri so precizirale svoje zadržanje nasproti organlasniji modrin srajc in re-presarijam, ki Hh je v zvezi z delovanjem, te organizacije pričela izvajati irska vlada vala to našo blagoslovljeno zemljo, najlepše vinograde, ki rod«e tujcem, domačinom, viničarjem pa pijejo kri. Vendar pa prle-ški viniča r ni sužendskli, temveč je po svoje ponosen, šega v ic moder. Kmetje so pa po kmečko ponosni, a ne smašno bahati. Ponosni so 1* na sadove dela svojih rok ki bahajo se le navadno tako, da gosta gostoljubno zabariikadirajo z vsemi dobrotami plodnih njiv in rodmii vinogradov. Ko te posade za mizo, ne moreš in ne smeš več vstati. Slabo uslugo jim naredi oni, ki se brani jedi in pijače. Protiusluga za gostoljubje je samo, d-a ga sprejmeš z odprtimi rokami. Ne mislimo vam govori*i o zaprtem raju, čigar vhod varuje angel z ognjenim mečem Prlekija je odprta vsem. In zdaj jo odipira novo društvo prijateijerv Slovenskih goric tudi onim, ki jim je bffla doslej predaleč. Potniški in tudi brzi vlaki vozi'jo prepočasi za izJefinilke in so tod« predragi. Zato bo društvo preskrbelo za prvi f*> let ki bo 8. oktobra, poseben izđetnišJki vlak, ki bo vozil direktno v Prlekljo in se ne bo prej ustav ji, dokler ne bo privolil na izhodne točke za izlete. Naprej bodo vozili avtobusi v osrčje Slovenskih goric. IzJetniki se bodo razdeđiAi na več sfloupin, da bodo v glavnem prekrižal!) vso PrHekiJo, ki je precej velika; nikar ne mislite, da so Slovenske gorice kai manjše od najboli obiskanega dela GorenjsKe. Vlak bo vozil le nekaj ur in bo seveda tudi cenejši. Prleki bodo zelo veseli prvega oficijelnega obiska [izletnikov in vas bodo navdušeno sprejeli. Izleta se bodo udeležili seveda tudi fotoamatenji — menda jih bo najv^fir-da bodo odkrili leipoto Sto v enakih zLeom« v Kolodvorski ulici seznanil z nekim moškim in nefco že.; is ko, ki sta mu znala dobro pihati na dušo, da je postaj mehak in je dajal za pijačo, da je kar tekJo od mize. Ko je bil že precej okajen, sta ga neznanec in njegova spremljevalka zvabila s seboj v Zgornjo Šiško, k&er sta mu v gozdu pripravjla udobno fteži&če. Na odej:i so vsi trije zaspali. Ko se je pa zjutraj Andrej zbudil, je vide*, da leži kraj njeve minuti zamude je za orjaškega ptiča menda že preveč. Hangar je že odprt, mehanik je že vse pripravil. A z nami se je peljal pilot Striževski, ki mu je zračno morje drugo ali če hočete prvo življenje. Malo govori, zato ima pa motor v rokah, da ga je veselje gledati. Sef našega letalskega centra ima polne roke dela. Za vse mora skrbeti, vse pripraviti. Prav je imel tisti, ki je vprašal, kaj vse je naš dr. Stane Rape. Narodni poslanec, ki nikoli ne pride iz intervencij in letanja od Poncija do Pilata za druge, pilot, šef letalskega centra In še to in še ono, pa povsom neumoren, povsod iznadljiv in do skrajnosti postrežljiv. Cez noč je moral prevzeti delo, ki ga ni še nikoli opravljal, pa kako gladko mu že gre od rok. Toda hitimo v letalo, da ne odbije ura prej sedem. Stisnemo si roke, propeler že reže zrak, krasno petsedežno letalo se lahno zaziblje in že drsi po ravnem letališču. Še malo se obrnemo. motor zapoje močneje in že smo se dvignili. Nad mestom zakro-žimo, pod seboj vidiš krasen relief oprane, prebujajoče se LJubljane, komaj ujameš nekaj bežnih vtisov, poiščeš to, opaziš ono znano hišo, občuduješ za hip očarljiv park ob Sentpeterski cerkvi, pod teboj švigne nekam nazaj vrh nebotičnika, kača-Ljubljani-ca se potegne daleč tja gori po Barju in tja doli proti Vevčam; vse to so le bežni pogledi, trenutki redkega užitka, ki bi jih rad raztegnil v nedoglednost. In že vidiš pod seboj Laverco. železna kača se vije do nje in hiti dalje, Galjevica je kakor družina mladih mušnic na zelenem mahu. Komaj si jo dobro pogledal in še nisi utegnil ozreti se tja doli pod Krim k Ižan-cem, že te pozdravlja pod krili brneČega ptiča Škofljica... Občutek v aeroplanu? Prijeten, da si prijetnejšega ne moreš misliti ... In varnega se počutiš, da nikoli tega. Spredaj sedi Striževski. tišči se £a pa mehanik. A Striževski je v zraku doma. In matuška Rusija ga rodila. Mehanik se zdaj pa zdaj ozre in nasmehne. Kaj ? Saj ni mogoče! Da bi bili že nad Šmarjem? A če gledaš doli, se ti zdi, da bi celo dolenjec prehitel Striževskega. Optična prevara. Kaj bi šele bilo, če bi rezal zračno morje na jHa\vkerju«. Ta 120, oni 400 km na uro! In Grosuplje beži tja proti Ljubljani. Se 2alno preskočimo že bolj ob strani, potem se pa za spoznanje nagnemo in jo režemo v sotesko proti Krki. Rojstno vas slutiš tam za hrbtom, samo dve, tri minute, pa bi priplaval nad Očetovo hišo, a Striževski ne zna in ne sme brati tvojih, skrivnih misli. Sv. Duh z Novo vasjo in Zavrtačami je ostal nekje v megli ob strani, cerkvica na Krki z zeleno nevesto Krko sta nas pozdravila, na Muljavo se niti nismo utegnili ozreti, a tam v zelenem naročju se drami v deževno jutro stiski samostan. Malo bližje vidiš Ivančno gorico. In zahoče se ti stopiti k Rojcu na šilee tropinovca. Prilegel bi se, čas zajtrka je ... Toda motor je že dobil zajutrek in Striževski je bil na vse zgodaj pri brivcu. A za nami je drvel hud naliv z viharjem, so dejali v Ljubljani. Pol ure po našem odhodu so zaplesali podnebni besi svoj divji ples. Nas niso ujeli, mirno in varno smo pluli po zračnem morju tja doli proti Zagrebu. Le na krilih in na steklu pred pilotom si videl, da tu pa tam dežuje. Pravijo, da je Dolenjska lepa. Res je, toda kdor je ni videl iz zračnih višav, ne pozna lepote v vsej njeni zeleni sanjavosti in čarobni privlačnosti. Kje je tista čudotvorna roka, ki je spletla to pisano preprogo, kje Čarodej, ki je pričaral na zemljo ta mozaik bujno zelenih gozdov v pestrih barvah zasanjanih njivic, hišic z rdečimi kapicami in kravic-mačic, posejanih po pašnikih? Pesnik, ki hočeš stisniti v okvir izklesanih besed skrivnostne lepote narave, dvigni se nad nje in poglej jih iz zračnih višav. Oplojena bo tvoja mrtva beseda in tvoji pesmi ne bo treba iskati druge pojoče duše, da bi jo prelila v akorde, ker bo sama pela najslajše melodije. Da more postati človek v zraku in povrhu še ob deževnem vremenu sentimentalen? Kar spusti se prvič na krilih nad vasico, kjer ti je tekla zibelka, pa boš videl, da te bo zapustil ves cinizem. In končno, kaj moreš za to, da nisi Ervvin Kisch? Striževski pa ni sentimentalen in zato smo pripluli ta čas že nad Mirno peč. Novo mesto je ostalo nekje ob strani, nad dolino gradov nas vodi pot in gradovi so tako pravljično lepi, da bi človek kar obstal nad njimi. Letalo se pa strese enkrat, dvakrat in še enkrat, pa že drsimo po nevidni cesti nad gosto zaraščenimi hribi. Krka pod nami se leno vije in zvija v naročje bistre Save. Kostanjevico in Brežice smo preskočili kar mimogrede, kolega Coro je pa potegnil iz torbice za naslonjalom sprednjega sedeža vrečico iz voščenega papirja. Kaže mi jo in se smeje. Pogledam: >Proti zračni bolezni«, stoji *rno na rjavem. A en vogal Je Ce od grl zn Jen n vrečica ima veliko luknjo. Gotovo je razni el nekdo napis na nji doslovno, pa Jo je n košček odgriznil in pojedel misleč, da mu -»o papir pomagal proti zračni bolezni. Pa vse strani misleč, da jim kani sesti strahotna prikazen iz oblakov kar na strehe. Višnjani nemara ka takega še niso videli. Matičkov Janez se je gotovo bal za svojo hišico, da bi mu je črni orel ne pobral — in odnesel v kremp- ljih. In polž. polž, ta je moral Šele prestati strahu! Pred Peščenjekom smo se nekoliko dvignili in že smo splavali nad žalno in dalje nad Grosuplje in Šmarje . . . Bliska se. vedno bolj se bliska in kar tik nad našimi glavami. Gotovo tudi grmi in morda celo treska, a mi ne slišimo, ker nam premočno poje motor. Le luči prižigajo in ugašajo v temnih oblakih čedalje hitreje. In dež lije, da je groza. Spuščamo se od Šmarja nad Barje. Za hip se zasveti proti Ljubljani in brž se spomniš naše fantovske: Prej pa ne gremo dam... Oddahnemo se.. Vsaj nad LJubljano naj nam čmerikavo nebo dovoli pot brez dežja ln viharja. Toda najlepše nas še čaka. Ig so črni oblaki doslovno zagrnili, Krim je utonil v njih. Blisk sledi blisku, Uje kakor iz Škafa. Vihar čutimo pošteno, toda letalo se ne zmeni dosti zanj, mirno si utira tik pod svinčeno sivo steno gostih oblakov pot proti mestu. Najmanjša Jugovina na morju je hujša kot takle vihar v zraku. Lije ln bliska se venomer, letalo se zdaj pa zdaj močno strese, malo poskoči, zdi se ti, da ga je potisnil vihar malo v stran, v resnici ga pa ni. Mehanik se tu ln tam ozre ln nam smeje pokima, češ, le brez skrbi bodite, pilot ln motor sta vajena takega plesa. Tudi nad mestom letimo čisto nizko in vihar z nalivom je nam trdovratno za petami. Letimo približno v višini nebotičnika, komaj malo višje. Vihar se za slovo še močneje zaletava v letalo, spodaj pod nami gore po hišah luči ,mi pa vemo, da Se ni noč, saj je ura komaj 17.45. Se nekaj močnih sunkov vihar j,a Še nekaj silnih plujskov debelih deževnih kapelj in že vidimo pod seboj z vodo zalito letališče, a pred hangarjem avtomobile in pri njih tehnično osobje letališča, na čelu s šefom g. dr. Rapetom. Vsi so v skrbeh; iz Zagreba so sporočili, da smo odeleteli, a vihar s strašnim nalivom je prisilil celo veliko trimotorno italijansko potniško letalo, da se je spustilo na našem letališču. Zakro-žimo v velikem ovinku nad Ljubljano .obrnemo se proti Savi in že smo v začetku novega ovinka pri tleh. Voda pljuskne izpod koles na vse strani, letalo pri drsi pred hangar in ker tako strašno lije, da bi bili v hipu vsi premočeni, zavozimo kar v hangar kakor s kočijo in gologlavi brez kapljice dežja na obleki izstopimo kakor, da smo bili ob najlepšem vremenu na izprehodu čez Rožnik. Sopotnik Nemec, ki je vso pot navdušeno vzklikal: Herrlich! Grossartig!, ponovno izrazi svoje globoko občudovanje ln priznanje našim pilotom. Vso Evropo je že objadral po zraku, pa pravi, da kaj takšnega še ni doživel. Res, vsa čast našim pilotom, pa tudi našim potniškim letalom, ki tako krepko prestanejo najhujši vihar. Ce bi bili včeraj v zračnih višavah vsi tisti, ki se še boje aeroplana, bi bilo danes konec njihovega strahu. Pilot se zadovoljno smehlja in odgovarja na vprašanja, da se je ves dan boril z viharjem in nalivi. Letel je z Dunaja v Beograd in na Sušak, kjer ni mogel čez gore in je moral kreniti nazaj na Crikvenico, končno ga je pa še nad našo zemljo pošteno treslo. Tudi on je sin matuške Rusije. Viktor Nikitin. 17 let že krmari po zračnem morju. 2e med vojno je bU v Rusiji vojaški pilot, a pri nas je že od začetka v službi »Aeroputa« in ima za seboj že nad 500.000 km zračne poti. Spoštljivo mu stisneš roko. Takle fant ti mora imponirati. In Šele naknadno se zaveš, kako izkušenega, zanesljivega voznika si imel v viharju in nalivih po zračnem morju. Bravo, Nikitin! Jože Zupančič gospodarski položaj jeseniške Izredna seja občinske uprave. - Upniki pritiskajo na občino. - Prebivalstvo Jeci pod bremeni javnih dajatev Jesenice, 22. avgusta. V ponedeljek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici izredna seja občinske uprave, ki je imela obravnavti težka vprašanja mestnega gospodarstva. Na seji so bili navzoči skoraj vsi odborniki, na galeriji pa je bilo precej občanov, ki so pazno sledili zanimivim razpravam. Po otvoritvi in pozdravu je predsednik občine g. Jože Žabkar poročal, da je banska uprava poslala mestni občini letni proračun v precej spremenjeni obliki in da je znižala občinske doklade na vse neposredne državne davke od predvidenih 100 odst. na 90 odst. Banska uprava je črtala letno subvencijo 100.000 Din za izvršeno adaptacijo mestne župne cerkve, ki ni bila spe-cijelno vnesena v proračun, ter črtala tudi prispevek v znesku 24.000 Din za napravo prepotrebne škarpe ob potoku Ukova za meščansko Solo. O tej točki se je vnela zelo zanimiva in stvarna debata, v katero so posegli gg- mestni župnik Anton Kastelic, dr. M. Obersnel. Valentin Markeš in drugi, nakar je bilo sklenjeno, poslati banski upravi nov proračun v isti višini, toda drugi obliki. Druga točka dnevnega reda je bila sanacija občinskih dolgov. 2upan je poročal, da je občina zadnja leta plačala okrog 400 tisoč Din občinskih dolgov, da pa še vedno prihajajo terjatve v visokih zneskih, za katere mestna občina nima proračunskega kritja. Tako je iztož:l trgovec g. Ignacij Maric občino za 41.000 Din za občini prodano Rajmundovo hišo na kateri je imel 1 vknjižbo, g. Tršan je tožil obč:no za 35.000 Din kot obresti zaradi prekasno plačane kupnine za zemljišče, ki ga je prodal za carinarnico, tvrdka Siemens pa je tožila občino za obresti, ker ni pravočasno plačala števcev za vodovod v znesku 21.000 Din. Oglašajo se pa tudi drugi upniki, ki polagajo račune za izvršena dela v letih 1929., 1930 in 1931. še za časa župana g. M. Cu-ferja. Pravni zastormik upnikov je dosegel, da je občinska trošarina najboljših jeseniških trgovin in restavracij zasežena v korist upnikov, dokler ne bodo iztoženi občinski dolgovi poravnani v celoti. Okrajno sodišče v Kranjski gori pa je imenovalo trgovca g. Petra Sitarja za upravitelja te zadeve. O vsem tem se je razvila dolga in zanimiva debata. Mestni župnik g. Kastelic je orisal obupen položaj obč- siromakov, ki ki stanejo občino velike vsote pa brez pravega haska. ker občin« nima uboŽne hiše odnosno hiralnice, v kateri bi vzdrževala te siromake. Obč. odbornika a. Peter Ar-neš in Valentin Markeš sta odločno nastopila proti vsakim novim davkom, ker so socialne dajatve delavstva *«ko visoke *n zgradarine povišane v taki meri. da prebivalstvo naravnost ječi pod bremeni javnih dajatev. Župan je ponovno poudaril, da občina dolžne vsote mora plačati, sicer bodo stroški še večji, ali pa se bodo morale dolžne vsote v znesku 128.700 Din plačati iz drugih postavk. Po dolgotrajni debati je bilo sklenjeno, da se mestna občina obrne na davčno upravo v Radovljici, da poda poročilo o naknadnih davčnih predpisih za K1D za leto 1930, 1931 in 1932., ki jih ima družba naknadno plačati. Po natančnih cenitvah bi dali mestni občini ti naknadno plačani davki vsoto 255.278 Din, s katerimi bi bil občinski proračun uravnovešen in bi občina lahko shajala z 90 odst dokladami na neposredne državne davke in b; občini ostal še malenkosten presežek za razne nujne potiebe. S tem je bil dnevni red izčrpan. Živilski trg Ljubljana, 23. avgusta Včeraj je tako deževalo, da gospodinje r.iso uoale na trg, toda tudi danes ni bilo posebno živahno na njem. Kmetic je prštG malo, ker zjutraj ljudje niso še vede!;, da se bo napravilo lepo vreme. Nekatere gospodinje so pričakovale, da bo danes na trgu že mnogo gob, ker je tako deževalo, toda gobe vseemo ne rastejo tako hitro in v najhujšem dežju jih ljudje tudi ne morejo nabirati. Upajmo pa, da bo v soboto že dovolj jurčkov na trgu. Na kmečkem sadnem trgu je bilo največ hrušk, ki so jih prodajali v splošnem po 4 D'i kg. Tudi rumenih sliv je mnogo, ki jih prodajajo po večini Belokranj-c! po 3 Din. Jabolk je precej na trgu, vendar jih ni mnogo po 3 Din kg. Po tei cen: jih je prodajal danes eden prodajalec m gospodinje so precej posegale po njih. Rdeče maline so prodajali kot navadno po 3.50 Din liter. Ker je zdaj odklenkalo suši. so nekatere gospodinje pričakovale, da se bo danes sočivje še pocet-ilo. Kumare se jim zde še predrage, čeprav dobiš največji komad po 1.50 Din. Zelo barantajo tudi pri kumaricah za vlaganje. V tem primeru so pa cetie res zelo različne. 100 komadov lahko dobiš od 8 do 14 Din. Tudi grah se zdi gospodinjam predrag, čeprav ga je zdaj že malo. Zlusčen je po 1.25 do 1.50 Din menca, v stročiu pa po 4 Din kg. ZlušJen rtov fižol je pa že poceni, po 3 do 4 Din liter Koleraba n; tako strašno draga, ker ic že precej debela in jo prodajajo do ?5 par komad. Pri nakupovanju sa'ate težko barantati, ker dobiš glavo 'epe endivje za 50 par. Pri ceni krompirja, ki je po dinarju, prodajalke tudi nerade populčajo Stročji fižol tudi na tako drag, a gospodinje godrnjajo, da je že star ln da se doJco kuha. Danes ga je bilo največ po 2 do 3 Din kg. Niš živilski trg le tudi vedno dobro založen i mlekom, in nekatere gospodinje gt rade kupujejo na trgu, ker je prodaja pod tržnim nadzorstvom. Prodajajo gt po 2 Dm liter. Perutninski trg je bil danes tudi slabše založen, pač zaradi negotovega vremena. Ob sobotah je ca njem dovolj jajc po 50 par komad, sicer pa ne. Danes so jih prodajal: v splošnem po 17 do 18 komadov za 10 Din. Na stalnem sadnem trgu je že mnogo grozdja, ki ga prodajajo po 10 do 12 Din leg. Dobro so založeni tudi z melonami, ki so po 5 Din kg. Breskve srednje kvalitete so po 12 Din kg. Primari) dr. V. Gregorič Ljubljana, 23. aivgusta. r^naarija dr. Vinko Crregorica ni več meri nauki. £e pred poLdruigim mesecem je 6. junija piPeritarvad ca ustanovnim občnem saborni J>rruštva slovenskih bi-ei kllistorv. Prav tako je polagal temelje Vzajemnemu podpornemu društvu, sedanji Vzajemni posojilnici. U 1S87 je bil tovoljen v ljubljanski občinska svet. Med ru.gi.rn m-c.ra.nix, omeniti tudi, da je ustanovil prvo Društvo hL&nih posestnikov, potem Delniško hotelsko družbo Union, katere preKlseuin1& te btf doiga leta itd. Kot izredno nadarjen mož je serveda tuidd u vi del poftrebo sodelovanji^ pn Društvu za razvoj tujskega prometa v Ljubljani Pokojni je bil tuffl član deželnega abora, 1. 1918 je bil pa imeno-am v revizijsko komisijo za poslovanje de žeLnega odbora kot njen predsednik. Več let ie bfl tmdd predsednik BubJjaMke M*t-ie hrauiln ce. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Marijo to tri otroke: Fedorja. Vero ln Mir3 Pogreb zaalnižinega in splošno spoštovanega moža bo jutri ob 14.30 lz hbse zaiooti, Rasi jeva cesta štev. 5. Boda mu isbks zemlja. Šole se odpirajo — Vpisovanje v prve letnike Tehniške srednje šole v Ljubljani se bo vršilo od I. do 4. septembra na sledeč način: V petek, dne 1. in v soboto, dne 2. septembra se bodo od 8. do 11. sprejemale prošnje za vpis (prijave). Tiskovina za prošnjo za vpis (prijava) se dobi pri šolskem služute-Lju. Prijava mora biti kolkovana s 5 Din. Prijavi se mora priložiti jzipričavalo o dotedanjem šolanju in sicer: a) za odseke tehniške srednje šole zadnje letno Izpričevalo in izpričevalo nižjega tečajnega izpita, ako prihajajo iz gimnazij, ali izpričevalo završnega izpita, ako prihajajo iz meščanskih šol; b) za delovodske šole zadnje šolsko izpričevalo, učno pismo in izpričevalo pomočniškega izipita ji dokaze o dotedanii praksi (delavska knjižica); c) za strokovne obrtne šole zadnje šolsko izpričevalo. Ce učenec ni Lz kraja, mu je prijava dovoljena tudi pismeno. Učenci, k. ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo za čas, ki so ga prebili izven šole. Tudi vsak učenec (učenka), ki ponavlja na zavodu prvi letnik kateregakoli šolskega oddelka, mora, kakor vsak nov uče-mec, predložiti d«ne 1. ali 2. septembra »prošnjo za vpis (prijavo) v prvi letnik. — »Prijavi je treba priložit: samo letno izpri-ičevaio našega zavoda. V soboto dne 2. septembra popoldne bodo strokovne komisije učiteljskega zbora po došlih prijavah ifi izpričevalih odločile, kdo od prija vi j encev se sprejme v šoto. Imenik sprejetih bo ob 18. uri ob-] a v tj en na razg1asni deski. — V ponedeljek dne 4. septembra bo ob 8. zdravniški pregled tistih prijav-Ijencev. ki se na rodlagi izpričeval sprejmejo v šolo. Po zdravniškem pregledu bo vpisovanje z vp'ačevan'em §o'n:ne in drugih pristojbin. Na mi-zarski Vi strugarski delovodski ŠoH ne bo prvega '■etnika rn se bo vr^lo vpisovanje samo v drugi e.tn:k. — Vpisovanje v višje letnike se bo vršilo v torek dne 5 seDtembra od 8. do II. Ob »rpisu v v'ši; letnik mora učenec (učenka) rred'ož'ti prošnjo za vpis (prijavo) im ii priloži zadnje letno priče- valo. Tiskovino za prošnjo za vpis (prijavo) se dobi pri šolskem služitelju. — Na Državni II. deski meščanski loli ▼ Ljubljani bo vpisovanje 1., 2. in 3. §ep tembra med 8. in 12. uro. Popravni izpiti ie prično 31. avgusta ob 8. uri. Natančnejša določila o prijavah, šolnini in popravnih izpitih so v razglasu upraviteljstva na oglasni deski. — Na državni II. dekliški meščanski Šoli v Ljubljani bo vpisovanje 1. in 2. septembra med 8. in 12. uro. Popravni izpiti se prično 31. avgusta ob 8. uri. — Natančnejša določila o prijavah in šolnin: so v razglasu upraviteljstva na oglasni deski. (3 e Koledar. Dan©«: Sreda., 23. avrusta katoličani: Filip Bon.. Bogove!jka, pravoslavni 10. avgusta. DanaS-nje prireditve. Kino Matica: Noč pred poroko Kino Šiška: Spijonika F. 3. Dežurne lekarne. Danes: Mr. Raonor, Miklošičeva c. 20 imr. Trmkoczv ded., Mestni trg 4. Jxpod sita Lepo je in prijetno, če ima človek motorno vozilo in je uradno priznan za motornega vozača. Zanj je obelodanjen poseben pravilnik in mu je eksistenca zajam čenat ker lahko vsak čas požene motorno vozilo iz pasivnega v aktiven kraj ali iz krize v blagostanje. Toda je nesreča v tem. da je treba iteti za motorno vozilo tisočake in teh zdaj nima vsako revšče. So pa nekateri ljudje tako srečni, da jim kupijo motorno vozilo drugi na občinske ali sre-ske stroške, kakor plemenskim bikom seno. Taka motorna vozila so Se posebno priporočljiva, ker vozijo brez bencina, se pravi, bencin gre tudi na račun Širokogrudne skupnosti. In kdo bi zameril takemu motornemu vozaču, če se vozi ne glede na pravilnik malo po svetu, zdaj tja doli v Zagreb ali na SuSak, zdaj tja gori na Gorenjsko? Nihče mu ne zameri, mi seveda tudi ne. Pa da ne bo kdo iskal tu kakršnekoli tendence. Prav nobene tendence ni in tudi biti ne more. Čast, komur čast, motornim vozačem pa še posebno. Pa brez zamere in tendence. Poln želodec, naredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsiii, močno srčno utripanje odpravi naravna »Frani Josefova,« ^ renči ca in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oci, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja —c Gledališke predstave na prostem. Celjski igralci pod vodstvom režiserja go- spoda Milana Košića bodo uprizorili 7., 8. in 9. septembra v mestnem parku Novača-novo dramo »Herman Celjski«. Glasbo za to igro je napisal g. Karol Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, osnutke ta scenerijo pa je izgotovil akad. sbkar gospod Ivan Vavpotič v Ljubljani. —c Umrl je v ponedeljek 21. t. ra. v celjski bolnici 39Ietni Matevž Tavčar iz Sp. GruŠovelj. železniški delavec v §t- Petni v Savinjski dolini. —c Nesreča otroka. Na Lahovni pri Škofji vasi je v ponedeljek 21. t. m. mla-tilnica zgrabila 71etnega posestnikovega sina Jožeta Pevca za desnico in mu raztrgala sredinec ter razmesarila kazalec in pr-stanec. Deček se zdravi v celjski bolnici- —c Na drž. deški meščanski šoli v Celju bodo popravni izpiti 31. avgusta od 8. zjutraj dalje. Vpisovanje v vse razrede bo 1. in 2. septembra od 8. do IZ Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit v šolskem poslopju. Starši se opozarjajo, da si pravočasno preskrbe potrdila pristojne oblasti o višini neposrednega davka, na podlagi katerega se bo odmerila šolnina Kdor plačuje manj nego 30 Din neposrednega davka, je oproščen Šolnine. c— Izgubljeno, V nedeljo 20. t. m. dopoldne je bila na poti od Glazije do kolodvora izgubljena okrog 500 Din vredna zlata moška verižica, istega dne okrog 10. dopoldne pa je bil na poti od Glavnega trga do Frankopanske ulice izgubljen bankovec za 100 Din. Iz Kranja — Aretacija drsnef a tata. V soboto smo poročali o premetenih tatrvinah Franca VVblgemuta iz Spodnjega Bitnja pri Kranju. Prebrisano ie potecnil za nos postim i carja in mesarja cr. Marinška iz Nakla. Izvabil mu je 30 kg slanine ln ročni voziček, češ da prihaja po naroČilu mesarja Hafnerja iz Zgornjega Bitnja. Z vozom in slanino jo je not p m popihal bogvekam. Podobno je ogoljufal tudi trgovca Kapušina v Kranju. Naložil je precej bisera, ki ga pa seveda ni plačal. Orožniki so ga začeli zasledovati. Zasledujeta ga tudi okrožno sodišče in aprava policije v Ljubljani. Menda ima na vesti oel kup večjih in manjših tatvin. Kljub temu da se je iz strahu pred orožniki skrival, so ga pred dnevi v Podbrezju priieli in odvedli v Kranj, kjer je zopet v sodnijskem zaporu. _ M- K. »Ilirija«. Avstrijski Tou-inu klub razpisuje za 26 in 27 t m. ciljno vožnjo na Vrbo (Velden) ob Vrbskem jezeru za motocikliste in avtomobiliste. V slučaju zadostnih priiav jn če bodo oblastvena dovoljenja urejena, bo vodila udeležene*1 not v skupinski vožnji preko Podkorenskeg« •edla Prva *kjpina odide lz Ljubljane one 26. t m. ob 14 uri, druga skupina ine 27 t. m. ob 4.SO uri zjutraj. Člani Moto-*airpza kraljevine Jugoslavije se nujno vabijo k sestanku danes zvečer ob 8. uri v restavraciji »Fritz«. Tavčarjeva ulica 4. Kdor bi bi1 zadržan, naj se javi do 6. ure zvečer tajn; štvu M. K. >Ilirije«. tudi letefonsko ?te\ 2066. »SLOVENSKI N A ROD«, dne 23. avgusta 1988 *trtp DANES PREMIERA PIKANTNE VESELOIGRE Pustolovščina mlade neveste, ki je ušla ženinu v noči pred poroko! BOMBA SMEHA! GEORG ALEKSANDER SZoKE SZAKALL ELITNI KINO MATICA ★ Telefon 2124 OC OB 4., i/48 IN y410 ZVEČER LIANE HAID * on Dnevne vesti — Kralj krstni boter dvanajstemu otroku železniškega delavca. V Našičkem Mar-kovcu so imeli v nedeljo redko svečanost. Nj. Vel- kralj je bil krstni boter devetemu sinu železniškega delavca Franje Mar-koviča, ki mu je rodila žena že 12 otrok. Kralja je zastopal podpolkovnik Steva Gr-lii. — Zdravniški kongres v Crikvenici. Poročali smo že, da bodo imeli naši zdravniki svoj letošnji kongres 3. in 4. septembra v Crikvenici. V soboto 2. septembra zvečer bo v hotelu »Therapija« družabni sestanek. Letošnji zdravniški kongres je zanimiv tudi zato, ker bo združen z razstavo naše medicinske knjige v zadnjih 15 letih. Izdan je poseben »Kongresni vestnik«, ki ga dobe naši zdravniki te dni in ki so v njem poleg dnevnega reda kongresa tudi vse informacije o njem V okviru zdravniškega kongresa bo prirejena tudi razstava naših medicinskih publikacij v zadnjih 15 letih. Naprošajo se vsi izdajatelji medicinskih knjig, revij in drugih publikacij v našem jeziku, da pošljejo vsaj po eno izdajo čimprej kopališkemu poverjeništvu v Crikvenici. — Stipendija za univerzitetsko izobražene žene. Zveza univerzitetsko izobraženih žen v Rumuniji je ponudila štipendijo univerzitetsko izobraženim ženam, ki bi želele v Bukarešti proučevati rumunsko umetnost, književnost, folkloro, bizantolo-gijo ali floro in favno Črnega morja, štipendija omogoča izbrani kandidatinji popolno vzdrževanje v Bukarešti od 1. oktobra 1933 do 1. junija 1934. Kandidatinja je obvezana predložiti na koncu svojega prebivanja v Rumuniji referat o svojem delu rumunski Zvezi univerzitetsko izobraženih žen. Kandidatinje za štidendijo morajo znati francoski, eventualno rumunski jezik. Jugoslovanske univerzitetsko izobražene žene, ki bi se zanimale za to štipendijo, naj pošljejo prijave s podatki o svojem dosedanjem delu predsednici Zveze univ. izobr. žen, gospe P. Albaii, Vrnjci, vila dr. Albale — najkasneje do 25. avgusta. — Delovni čas pri ljubljanskem okroŽ-em in sreskem sodišču. Predsedništvo okrožnega sodišča v Ljubljani objavlja, da je določen delovni čas pri tukajšnjem okrožnem in sreskem sodišču počenši s 1- septembrom ob delavnikih od 8. do 14., ob nedeljah in praznikih pa ostane dosedanji delovni čas od 9. do 11. — Kmetijska razstava na letošnjem je-seskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra bo obsegala: a) sirarsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge; b) Čebelarski oddelek in sejem za med; č) oddelek za zelenjadarstvo: d) oddelek za vino in vinski sejem. Kmetijsko razstavo organizira kmetijski odbor velesejma- Tej razstavi bo priključena še e) razstava da-lij, ki jo priredi Klub ljubiteljev dalij v Ljubljani. Dalje bodo priključene še naslednje razstave: f) razstava goveje živine monfatonske pasme, ki jo priredi živinorejska zadruga »Jugomontafon«. Razstava se vrši 2. in 3. septembra, g) razstavo koz in ovac priredi Društvo rejcev malih živali »Živalica« in traja od 5. do 11. septembra, h) in ves čas razstave, to je od 2. do II. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. — Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja: Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. L m. naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (2), v savski 2 (3), v vrbaski 1 (0), v primorski 2 (0), v drinski 0 (1), v dunavski 1 (6). v vardarski 0 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (3). — Otvorjene prisilne poravnave izven konkur za: v dravski banovini 2 (10), v savski 1 (8), v vrbaski 0 (1) v primorski 0 (2), v drinski 2 (1), v zetski 1 (0). v dunavski 1 (2), v vardarski 0 (3), Beograd. Zemun, Pančevo 2 (6). Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bilo društvu javljenih: v dravski banovini 2. v savski 18, v vrbaski 1, v primorski 2, v drinski 2, v zetski 2, v dunavski 3. Beograd, Zemun, Pančevo 2. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (2), v savski 0 (1), v vrbaski 1 (0), v primorski 2 (1), v drinski 1 (1), v dunavski 3 (1), v moravski 1 (0). Odpravljene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 1 (6). v savski 2 (7), v vrbaski 1 (2), v primorski 3 (3), v drinski 1 (6). v zetski 1 (0), v dunavski 0 (5), Beograd. Zemun, Pančevo 0 (4). — Razstava ovac in koz na jesenskem velesejmu v Ljubliani bo zanimiva zlasti za rejce teh živali, ker bodo te živalce ocenjene po strokovnjakih. Vsak rejec bo lahko primerjal vrline svojih živali z drugimi ter bo mogel razločevati boljše živali od slabših, kar je za vsakega rejca največjega pomena, če stremi v reji za izboljšanjem. Za obiskovalce velesejma pa bo razstava privlačna, ker mnogi mislijo, da je rod ovac in koz že izumrl. Vsak bo prišel na svoj račun, rejci in obiskovalci. Razstava se vrši od 5. do 11. septembra. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 4 prvovrstne soboslikar-je. 1 elektromonterja in 1 ključavničarja S koncesijo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremeni i;vo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj smo imeli v naši banovini silne nalive z nevihtami. Padavine so znašale davi ob 7. v Ljubljani 68.4, v Mariboru na 35.2 mm. Lilo je torej pošteno in zemlja je zopet temeljito namočena. Deževalo ie pa tudi v savski banovini in v Beogradu, ^amo da tam ni bilo tako hudih nalivov Le v Zagrebu se je vlila opoldne huda plo-^a. ki je pa kmalu ponehala a proti veče- u je že siialo solnce. Naivišja temperatura ie znašala včerai v Skopi ju 35. v Beogradu in Sarajevu 32. v Splitu 31, v Zagrebu 22. v Mariboru 19.2, v Ljubljani 19 stopinj. Pri nas se je torej ozračje močno ohladilo, drugod imajo pa še vedno hudo vročino. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.3, temperatura je znašala 12 stopinj. — O ljubljanskih senzacijah, avionih okrog nebotičnika, kramlja v današjih zagrebških »Novostih« zagrebški novinar, kJ je prisostvoval otvoritvi našega aerodroma in se je pripeljal iz Zagreba z aeroplanom. Pravi, da so naše ceste lepe samo iz zraka in da na njih zaman iščeš Slovence. Ni 65 ljudi na kvadratnem kilometru, kakor trdijo statistike. Morda so vsi po cerkvah ali gostilnah, ali pa so krenili »nazaj v planinski raj«. V tem duhu nadaljuje zagrebški novinar opisovanje svojih vtisov z velikega letalskega mitinga v Ljubljani. — Konj in avtomobil. Pred dnevi smo poročali o nesreči, ki se je pripetila na državni cesti blizu Kranja, ko je avtomobil g. Hinka Pogačnika iz Ruš trčil ob voz posestnika g. Bučarja, pri čemer sta bila poškodovana avto in konj. Kakor se je sedaj ugotovilo, ne zadene glede te nesreče avto-mobilista g- Pogačnika nobena krivda. Že prvo naše poročilo pravi, da sta oba vozila po pravilni strani ceste, zaradi česar sploh ne bi moglo priti do nesreče. Nesrečo pa je povzročil konj, ki ga je imel voznik pre-rahlo na vaietih. Konj je v zadnjem trenutku skočil z desne strani ceste pred avtomobil, tako da šofer nesreče ni mogel preprečiti in ga tudi ne zadene nobena krivda. O neprevidni in prehitri vožnji av- tomobilista torej ne more biti govora, o čemer se je prepričal tudi orožnik, ki je bi] nn"Ča te nesreče. Radio Therma Laško zdravi revmatizem vseh vrat, išias, ženske bolezni, znižuje krvni tlak itd. Naravni vrelec, visoka radioaktivna thermalna voda 37.50 c. Posezijska doba od 1. septembra dalje. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600, za 20 dni Din lioo. V pavšalni penziji je upoštPta brana m stanovanje, dve zdravniški ordinaciji, dnevno po ena kopelj in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! — Do nezavesti pretepen s kolom. Včeraj so prepeljala v bolnico 401etnega posestnika Alojzija Cona, doma jz Št. Jurja »pod Kumom. 15. t m. so ga neznani fantje napadlli in ga s koli tako obdelali po glavi •in telesu 4a je tri dni ležal nezavesten. Z umetnim dihanjem so ga spravili k zavesti. Mož je strahovito zbjt, vendar je upanje, da bo okreval. — Nesreče. Včeraj popoldne se je pripetila huda ne-sreča na Tržaški cesti, kjer ■je padel s strehe približno 6 m globoko 171etni krovskj pomočnik Fran Fujan z Ur ljevice. Potolkel se je na obeh rokah in na glavi. — Na tesarja Josipa Škofica iz SpodnijMi Jarš je padel med delom na g"la-vo pre-ceg velik kamen in ga resneje poškodoval. — Ribe je lovil, pa ga je pičila kača V vasi Bukevje pri Somboru se je v torek kopal in lovil ribe sinček posestnika Ru-biniča. Ko je prilezel iz vode, je opazil na skali veliko strupeno kačo. Deček je pa sedel na bližnji kamen, kamor se je priplazila kača in ga je trikrat pičila v roko. Roka je začela takoj otekati, vendar pa domači otroka niso odpeljali k zdravniku, šele včeraj mu je dal zdravnik injekcijo, ki mu pa najbrž ne bo pomagala, ker je zastrupljenje že preveč napredovalo — Pel iz Brna v Palestino. Na Sušak je prispel včeraj iz Brna novinar František Sulent, ki namerava prehoditi dolgo pot peš iz Brna v Palestino. — Tragedija Slovenke v Zagrebu. Tragedije slovenskih služkinj v Zagrebu so na dnevnem redu. V ponedeljek zjutraj je umrla v Zagrebu brezposelna služkinja Marija Gradišar, doma nekje od Kočevja Gradišarjeva je bila noseča pa je niso hoteli sprejeti v porodnišnico, ker ni imela denarja. Posledica je bila, da je ostala doma, kjer si je zastrupila kri. Njena gospodinja je obhodila vse bolnice in končno ie našla revi mesto v bolnici usmiljenih sester. Toda ko je prišel po njo rešilni avto, je bila že mrtva. Zdravnik je mnenja, da jc hotela Gradišarjeva odpraviti telesni plod. pa se ji je vnela trebušna mrena. Iz Llublfane lj— Stanovanjski urad ljubljanskega jesenskega velesejma opozarja m vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velese.ma, to je v dneh od 1. do 11. septembra 1933 ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu. Mestni trg 27-111. soba št 50, ali pa ravnateljstvu velesejma, ker se zbere v teh vele-sejmskih dneh v Ljubljani mnogo tujcev (od 1. do 5, septembra se vrši kongres veterinarjev iz vse države), katere moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo pod streho, naj bodo prijave kolikor mogoče številne. —lj Asfalti ran ie Bleiweisove ceste. Glede asfaltiranja Bleiweisove ceste med Gregorčičevo ul'co in Aleksandrovo cesto se je v ponedeljek vršila licitacija za oddajo del Licitacije so se udeležila 4 gradbena podjetja z naslednjimi ponudbami: inž. Franjo Dedek 18.69 odst.. Ljubljanska gradbena družba 14.60 odst.. Stavbna d d. 13.3 odst-in Anton Reš, Zagreb 10.60 odst Slednii je predložil tudi varijanto z lastnim receptom za asfaltiran ie s 1^.60 odst. Kglror ie razvidno, je bil najcenejši ponudnik inž F. Dedek. Ljubljana Kdaj se bo pričelo z delom, je odvisno od ministrstva v Beogradu, ki mora licitacijo oziroma dela še odobriti. —lj Dva pogreba. VČ>raf ob 16. «•» jo vršil izpred mrtvaške veže aplofce bolnic« pogreb mlade Sokoliće Marije Bratovžev**, agilne članice Sokola III, ki se je nedavno pri kopanja prehladila in je v cvetu let podlegla posledicam vnetja prsne mrene. Pogreba se je udeležilo mnogo članov Sokola III v krojih, 6 Slanic v krojih j** pa nosilo prekrasen venec e trobojko. Na zadnji poti spremili priljubljeno in zvesto članico rudi starosta Sokola IIT. br. Šaplja z načelnikom Prietouom, starosta Sokola IV. br. Pogačnik in drugi. Bodi vrli Sokolići ohranjen časten spomin, preostalim pa naše eozaijel — Ob 18. je bil pa v Otepanji vasi na pokopališču pri Božjem grobu položen k večnemu počitku eploSno znani in ucrledni kleoareki moister g. Peter Žitnik. Koliko simpatij jo pokojni lžival v javnosti, je pričal veličasten posreb, kakršnega Stepanla vas že dolgo ni videla. Kljub silnemu nalivj so «r>remili nokomlk* na nievzovi zadnji poti skoraj vsi Podgolov-čani in Stepanjci, pa tudi iz mesta je prišlo izredno mnogo pokojnikovih znancev in nrijateliev. Naf v miru počiva! Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« vođa prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. lj— Nove telefonske številke ljubljanskih sodišč. Pri ljubljanskih sodiščih so določene nove telefoske številke in sicer na-mestu prejšnje telefonske številke 23-20 zdaj 39-01, namestu prejšnje 26-70 zdaj 39-04, namestu prejšnje 23-40 zdaj 39-02 in namestu prejšnje 26-10 zdaj 39-03. —lj Italijansko letalo odletelo. Zaradi megle Ln silne nevihte z nalivi j« moralo včeraj okrog 16. pristati na ljubljanskem aerodromu veliko trimotorno italijansko potni-ško letalo tipa Ansa/io, ki vzdržuje redno zvezo na progi Rim — Benetke — Dunaj. Nad Celovcem je letalo zašlo v gosto meglo ter nevihte, pilot je .zgubil orientacijo ter zašel na naše ozemlje. Letalo je blodilo delj časa nad Gorenjsko, končno je pa pilot le našel pravo smer •in zaviil protri ljubljanskemu aerodromu, kjer je toljub simemu vetru letalo srečno pristalo. V letaiu je bilo 7 potnikov, ki so jih funkcionarji na aerodromu prav prisrčno sprejeli. Uprava aerodroma je o zasilnem pristanku italijanskega aviona ob-vestla komando v Novem Sadu* Ko so bile opravljene vse formalnosti po mednarodnih predipnsih o letanju, ie davi prispelo z Novega Sada telefonično obvestilo, da lahko avEio MSidc-? wie Du«. Glavno vlogo pikata« In šarmatne neveste, ki uide svojemu zaročencu v noči pred poroko, igra Liane Haid. Ta igralka je, skoro bi lahko rekli, le-rsa od fi'-ma do filma. Njen partner v te*j veseloigri ie elegantni kavalir Georg Aleksander, ki ga že dolgo nismo videJi in ga bo naSa publika prav z veselijem zopet pozdravila. Za sme«h in čvrst«-« gibanje našVfo trebušnih mišic pa bo skrbe' star naš prHateli, popularni komik Szčke SzakaM. hVlnogo novih dovtlpov. komičnih kreteni in ge*t si je nabral od svojega zadnjega gostovanja v Lh*blianri. in takn bo dane* zoret ves »v formi« izzval salve Trteh* n V trot a Oine^mo na' *e rabav- no vsebino filma, os lajaj oče sUagerje, melodično muziko, od drugih soigralcev pa Pntza Kampersa. Adelo Sandrockovo. in vsakdo bo u videl, da je »Noč pred poroko« odHčen fMm, ki si ga mora ogledati. Režiser filma je znametiiti tvorec mnogih odličnih filmski del CarI Boese, kot n- pr. fiJmov »Grock« in »Paprika«. »Noč pred poroko« predvaja v rremieri EHtni Hne Matica. lj— Viška in mestna občina Občina Vič je z ogromnimi žrtvami kanalizirala vso Rožno dolino. V zgornjem delu Rožne doline, kjer so zadnja leta nastale lepe vile. je v viško občino zagozden trikot mestne občine- Tu je Viška ulica — z edino hišo. In ravno ta mestni trikot je tako zanemarjen, da širi smrad po celi okolici. Mestna občina namreč še vedno ni posnemala viške občine, da bi napravila kanalizacijo za svoj trikot .temveč je tam odprt jarek poln fekalij in gnojnice. iMestni fizikat naj se o tem pTepriča. —lj Narodna odbrana poziva svoje člane, da se udeleže pogreba svojega vzgled nega odbornika mentorja nnmarija g. dr. Vinka Gregorič* v četrtek, ob pol treh. Resi jeva cesta 5. —lj L društvo za zaščito vlagateljev va bi svoje člane na pogreb svojega vzornega predsednika-ustanovitelja primarija dr Vin ka Gregorič* v četrtek ob pol treh. Res-ljeva ce«ta 5. lj— Katja Delakova otvarja z odobrenjem ministrstva prosvete šolo za ritmično gimnastiko in umetniški ples v novi. vsem higienskim predpisom odgovarjajoči, veliki in svetli dvorani v DukiČevem bloku. Udobna garderoba, tople in mrzle prhe. Tečaji le za dame in otroke. Ritmična gimnastika, umetniški ples gledališki ljudski, stilni in nacionalni ples. baletni exer-cice. Vpis dn evno od 10* do 18. ure. 437-m — H Očala, daljnogledi, barometri (>>to aparjii itd najugodnejši nakup pri Pr P Zajcu izprašanem optiku. Ljubljana. Stari irg 9 Oirki brezplačno. Beseda o naši živinoreji Letos bomo videli na velesejmu pasme. - Razstava Ljubljana, 22. avgusta. Po dobroti naših banovinskih uprav imamo v vsakem srezu živinorejske referente, ki vodijo od časa do časa kmetijske tečaje, kar bi pričalo, da se >ih naš krnel vendarle poslužuje in vprašuje o vzreji živine za njih nasvete. Temu ni tako! Pr:-nas so kmetie, ki ne pripisujejo tej panogi nikakega pomena. - Pri živinoreja ne zadostuje, da je krava o.p'emenjena, da teleti in da daje mleko Ako s'učaino daje krava dovolj mleka in Če je slučajno tfrle dobro, je veselje, ne razmišlja se pa o tem, kako bj se ohranila ta dobrota. Glavni cilj živinoreje je, da vzredi in vzgoji lepo oblikovano, dobro in tudi zdravo žtvaL To >e pa le mogoče, ako se za pleme rridrzi najboljše v hle-vu. Pri vzreji £'.»vine igra poglavitno vlogo — bik. Gn zaplodi sto potomcev, medtem ko ima krava kvečjemu dva na leto. Iz tega sledi, da mora biti bik katerega si izbere za plemeni a ka, ne samo lepo oblikovan, temveč imeti mora tudi vse dobre lastnosti Mora biti dobrega karakterja in dokazano dobrega m^ee-nega potomstva. Danes je vendar v večini naš h kmečkih domačij edini izdelek, ki se da takoj vnovčiti in ki prinese prve pare v hišo. mleko. Naša vlada je ro intenzivnem razmo-trivanju določila za vsak okoliš posebno pasmo ,ki odgovarja krajevnim in tudi kli-matičnim potrebam Tako najdemo v naši krraijeivinii v Srbiji, Črni gori in Dalmacij montafonsko živino. Sred Šče vzreje ie pa naša mala. lepa dravska banovina, ki je predistinirana za živinorejo, ker ie hribovitih krajev, kjer je pašnikov v izobilju, katerim se pa žalibog še vedno posveča vse premalo raž-nje. Tu imamo širom Dolenjske in Notranjske, kakor tudi v ljubljanskem okolišu sivo rjavo, tako zvano montafonsko pasmo, ki se goji že desetletja in ki se je z uvedbo bikov iz inozemstva zadnia leta znatno zboljšala. Mon-t a ionska živina ima namreč to dobre lastnost da s križanjem domačih plemen — mišljena je samo enobarvna Živ.ma — na primer murodolske pasme :zboljsa oblika in mlečnost To se danes najbolje poz.na na Dolenjskem, kjer se ie svoječasno gojila rrrurodolska pasma, a je z večkratnim križanjem montafonskih bikov že skoro popolnoma 'zginila. Večji živinorejci v naši banovJni. posebno na c.rejšnjem Štajerskem, so se, upoštevajoč dobre lastnosti te pasme, že pred deset-etji odločili gojiti io. Uvajali niso samo b'kov. tenrvee tudi krave iz inozemstva in s smotreno m racijonalmo vzgojo dose-giH glede mlečnosti take velike uspehe, da iih danes za iste zavida vse in :emstvo. lepo razstavo živine montaionske bo 2. in 3. septembra Ti uspehi so bili tudi me roda jni, da so se recei odJoči'K že pred leri ustanoviti zadrugo »Jugomontafonc, ki ima svoj sedel v Ljubljani, čflane pa ne samo v dravski banovini, temveč rudi v savski. Ker se ta živina na paši. v naravi, kakoi v vpreini uporabi najbolje razvija, so si uredili vsi ti rejci svoje pašnike, tako da danes v večini teto rej dobiva živina le rozimai hrano. Biki že po dopolnitvi enega le«ta vsi voz!.jo .rudi krave vidimo večkrat vpre-žene. To jim nikakor ne šikoduje, nasprotno jih utrjuje v nogah, v parterjih — v celotnem telesnem živčevju. Na prvi pogled se vidi živali, da je utrjena — telo je žilavo in dobro oblikovano ln pri dobrem, rac'jO'naJnem krmljenju so krave \ dobri mlečnosti. Tako žival mi potrebujemo za našo kraje. Tako torej vsi ljubitelji te živine! Naš cilj Je v zgledmi v-OT-e-Iii, v trajnem smo-trenem izbiranju! Najboljše vedno za pto-me. Le na ta način si bomo pridobili širše kroge in dokazali merodajnim faktorjem, da imamo doma živino, kii odgovarja vsem potrebam Naše oblasti bomo pa prepričali, da ujm ni potrebno iskati boTjSega materjjala za drage novce v inozemstvu. Po lanskole-tni dobro zaključeni razstavi so se merodajini o-cffloonli pokazati tudi letos vzlic spiošni krizi naš napredek in prirediti v okvjru ljubljanskega ve>le*sejma razstavo montafonske pasme. Povabili smo zopet naše zadrugarje z Dolenjske, da razstavijo svoje plememske živali in pokažejo, da so napredoval« v vzreji dobrih Živali. Medsebojna konkurenca na razstavah vzbuja nadaljmde zboljšanje. Razstava živine bo 2. in 3. septembra na velesejmu v Ljubljani Upanje je, da nam bosta ministrstvo poljoprivrede kakor tudi banska uprava s podporami priskočila na pomoč, ki se bodo razdelile razstavljavcem za kritje stroškov pri razstavljanju živine. Prjave za razstavo sprejema g. Franc Urbane v Ljubljani, Sv. Peira cesta šl 1, do 24. avgusta, tojer se dobe tud' vsa druga pojasnila. Na poznejše prijave se zaradi ponkanjkanja prostora ne bo mogoče ozirati. Posrečilo se je pridobiti za predsednika ocenjevalne komisije izvrstnega poznavalca in svetovno znanega strokovnjaka te pasme g. senatorja, untverzitetne-ga profesorja dr. S. Ulmanskega. Gotovo bo vsakemu rejcu mnogo ležeče na tem, da predstavi svoje blago taki kapaciteti, ker le na ta način si bo pridobil smernice, po katerih bo v bodoče vzrejal in vzgajal svojo živino. Iz Trbovelf — Smrt mlade, zgledne in ljubeče matere. Zavratna bolezen je pretrgala v soboto nit življenja mlade in zgledne matere, gospe Drage Jordan roj. Krevelj. Iskala je vsepovsod pomoči, zdravja, a bilo je zaman Pogreb, ki se je vršil v ponedeljek, je pričal o njeni priljubljenosti. Rajnici bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! — Izlet na Mrzlico. V nedeljo so napravili Trboveljčani izlet na priljubljeno izletno točko Trboveljčanov in Hrastniča-nov, na Mrzlico. Da pa so se lažje povzpeli 1119 m visoko, jim je pomagala znana trboveljska delavska godba Ob njenih zvokih se je razvilo gori pravo planinsko rajanje. — S. K. Amater : S. K. Grafika 2 : 2 (1 ; 2). V dolini pa so igrali Amaterci s priljubljenim in fair moštvom S. ¥L Grafike iz Ljubljane za brezposelne igrače sodelujočih klubov. Gesta je zaslužila več razumevanja s strani javnosti! Hvala S. K. Grafiki, ki se je edina in prva ponudila v ta namen! Ligino moštvo ASK Primorja naprošamo, da tudi ono doprinese svoj obo-lus za brezposelne Trboveljčane- Ako bi prišlo ligino moštvo ASK Primorja v Trbovlje igrat za brezposelne, bi bil to vsekakor velik uspeh! Informacije daje S. K Amater v Trbovljah Ostali sport v revirjih 20. Vili.: Hrastnik: S. K Delavec : S. K. Hrastnik komb. 4 : 2. Zagorje: S. K. Zagorje : ASK Primorje 1 : 6 Laško: S. K. Laško : S. K. Trbovlje komb. 4 : 2. — 2upanStvo trga Trbovlje razglaša, da je prepovedano delati po strugi Trbovelj-ščice jez« in izlusČevati kamenje iz nje- Za eventuelno škodo odgovarjajo starši zasa-čenih otrok Dalje je odslej zaradi preža posleno5ti uredovanje na socialnem oddelku ob delavnikih dop od 8. do 12. — Opozorilo. V smislu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter pravila o popisu vprežne živine in vozil fvozov avtomobilov motornih kole« r» dvokoles (po Menu 2. se obvešča io v«- '»e še vedno osorno: — Dobro... kaj pa hrama, du<šiea? — Saj sem vam že rekla, da sem pripravljena umreti. — Slišite? — je zašepetal Peter materi. — Boste videli, da bo res umrla od 'lakote. Frochardka se fe zarežala. — Neumnost!... Lepo bo prosila, naj ji odipustim in dam jesti, kakor je prvič. — Nikoli! — je vzkiliknila Luiza z vso silo svoje volje. — Bomo že videli, dekldna ... Zaenkrat pojdeš na podstrešje. Luiza se pa ni te grožnje prav nič ustrašila. — Pa naj bo, — je odgovorila odločno. — Toda s podstrešja se vrnem samo svobodna... ali mrtva! — Mrtva! — je ponovil Peter žalostno. Jakob ni več skrival svojega občudovanja. — Oromska strela! — je vzkEknil — to je dekle! Bogme, ta mi je pa pošteno -ranila srce... To mi >e všeč! Liki zver je planil na Luizo in jo kljub njenemu odporu objel. Ubogo dekle je kriknilo od groze in studa. Napelo je vse sHe in se iztrgalo nasilniku iz objema. Ta čas je bid pa že pristopil Peter; stisnjeniin pesti je srdito meril Jakoba. — Kaj se ti je zmešalo? — je zakričal Jakob grozeče, — kaj sd znorel? Stisnil je pesti in pripomnili: — Ce ti ni prav, pa jo brani! Petru so se v divji jezn iskrile oči. — Jaz ... jaz... je začel, kot da je sprejel izzivanjje. Toda v naslednjem hipoi je preble-dei; z obema rokama se je prijel za gtevo in zašepetal ves iz sebe: Ah, kako strahopeten sem!... Hitro se je vrnil k svojemu brusu, Frochardka je pa zgrabila Luizo, jo palhniLa na stopnice in zakričala: — No, pojdimo... na .podstrešje! Jakob je malo pomislil, potem se je pa hitro odločil, rekoč: — Da, le pojdite, mati, odvedite jo! Mati in sin sta se spogledala. Peter je vse dobro videl in takoj mu je bilo jasno, da se pripravlja nekaj strašnega. — No, je pomisiiii, — raje jo sploh izgubim. V trenutku, ko sta stopili Frochardka in Luiza na stopnice, je Jakob poklica! mater, da bi ji izdal svojo tajno. Peter ni izgubidal Časa. Stopil je k Lmizi in ji zašepetal: — Lahko pobegnete, odvi'1 sem ključavnico na podstrešnih vratih . . . ključ od veznih vrat je pa pod slamnjačo. Jakob je pa dejal materi: — Le dobro jo zaklenite. Pokazal je z roko na Petra in pripomnil: — Ne zaupam mu . . . — 2e dobro ... že dobro . . . ve-hja! — se je zasmejaia Froohardka. Vrniđa se je k Luizi in jo začela potiskati po stopnicah. — No, le urno! — je zarentačila. Vrh stopnic je potisnila svojo žrtev na podstrešje in zaloputnila vrata za njo. Zaklenila je vrata in zakričala: — Tako, zdaj pa ne dobiš tako tomahi jesti! .. . Post je imenitno sredstvo proti trmi. Jakob je sedel za miz^ in se naslonu* na komolce. Kazalo je, da razmišlja o vlogi, ki jo bo igral. Odločiti se mu ni bilo posebno težko. Ko je mati zagrozila Luizi z lakoto, je vzkliknil: — Jaz pa poznam zanesljivejše sredstvo! — Ti? — je vprašal Peter. — Kakšno pa, angelček? — se ogtlasila s stopnic Frochardka. Jakob ni takoj odgovoril, ker je hotel dati svojim besedam krepkejši po-vdarek. — Ko bom njen mož. me bo že ubogala, — je odgovoril čez nekaj časa. — Njen mož! — Ti bi hotel ... je mislil začeti ogorčeni Peter. Toda Jakob mu je brž prestrigel besedo. — Vtepel sem si v glavo, da je ne dobi nihče drugi! — je vzkliknil . . . in kar hočem, to tudi dosežem! Pogledal je Petru naravnost v oči. Ubogi fant je povesil glavo, kakor je bil pač vajen v takih primerih. Tudi on je razmišljal in bil je vesel, da je premagal svojo sebičnost ter potlačil nesmiselno ljubezen, ki jo je bila razvnela v njem Luiza. Da ni premagal samega sebe, bi ne bil obvaroval Luize največje nevarnosti, ki ji je pretila, odkar je bila prišla Frochardki v kremplje. Zdaj ni misGdl na to, kakšno trpljenje ga čaka, ko ne bo več videl angela, ki ga je tako povzdignil v njegovih lastnih očeh. Ni mislil na muke, ki ga bodo čakale v tej bajti. Frochardka je stopila k Jakobu, rekoč: — Da, če bi pela vsak dan, bi na-beračida mnogo . . . Cim bo pa tvoja žena, se nam ne bo treba bati, da bi nas obrezovala. Peter je hotel poseči v pogovor. — Toda potrebno je, da sama privoli, drugače ne more postati tvoja žena. — No, in? — Kaj pa, če odkloni možitev? — Saj je ne bo mogla odkloniti. — Kako jo pa hočeš prisiliti, da te vzame? — Kako? — je vzkliknil Jakob porogljivo. In obrnjen k materi je pripomnil: — Preneumen je, ta naš Kupido. Potem je pa potisnil Petra k vratom, rekoč: — Marš, pojdi z menoj, tepec! — Toda ... tu imam še . . . delo, — je jecljal Peter. — Morda, — je odgovoril Jakob, — toda rekel sem ti že, da mi nabrusi nož . . . Poleg tega . . . imam pa svoje razloge, da te odvedeni. Marš! Jakobu je priskočiila na pomoč še mari, ki je potisnila Petra skozi vrata. — Ali mi ne greš hitro, če ti zapoveduje! — je zarentačila. — Marš, pojdi napre«, je dejal Jakob, ki je bil vedno oprezen tudi 1 tem boječim slabičem. Peter je ubogal. Grizoč si nohte je dejal sam pri sebi: — Ah, po mojih žilah se pretaka voda namestu krvi. Začel je omahovati, obenem ga je pa mikalo, da bi premagal svojo st>ra hopetnost . . . Celo obrnil se je. Tod; Jakob ga je pahnil čez prag in zakričal: — Marš, ti pravim! ... Na skorajšnje svidenje, mati! — Ah, to je mož! — je vzkliknila Frochardka navdušeno, ko sta sinova odšla. — O, kako sem ponosna nanj! Potem je pa pograbila steklenico žganja in si ga privoščila nekaj krepkih požirkov. Sto let zločinov in kazni Zanimiv muzej ostankov zločinov in zločincev v poslopju dunajskega deželnega sodišča V sobici dunajskega, deželnega, sodišča blizu velike porotne dvorana so nedavno tiho odprli in kmalu zopet zaprli majhen muzej. Dostop v muzej ima samo tisti, ki si izposluje od predsednika sodišča pismeno dovoljenje. To je poseben kriminalistični muzej čisto dunajskega značaja, V njem so zbrani razni ostanki dunajskih zločinov in zločincev iz zadnjega stoletja. Pobudo za otvoritev muzeja zločincev je dal spomin na stoletnico prve V»*T*n-ni*V opazili celo Roste iz Železnikov. — Ferijalci »o odeli. Te dni so zapustili naše mesto ferijalci, ki &o letovali pri nas dober mesec dni. Kolonija je Štela 62 dija-in dijakinj, ki so bili prav iz vseh ^krajin naše države, nekaj celo Slovencev, precej pa tudi iz vardarske banovine. (Skoplje) Ferijalci ©o se počutili med nami prav dobro in so se zlasti pohvalili s krasnimi izleti, milo klimo hi izvrstno vodo za kopanje. Hranili so se s srvojo kuhinjo v Puštalu, stanovali pa so v stari in novi škofjeloški Soli, deljeno po spolu. Ferijalni savez namerava obdržati Skofjo Loko kot stalno počitniško točko. Kakor izvemo se podaja vodstvo FS za nakup pripravnega sveta v Puštaki, da bi si gradili ferijalri svojo kolonijo na lastnih tleh. Baje prihaja za to Hribec v poštev. Namen FS toplo pozdravljamo. Še posebno zavoljo letošnjih treni ki niso bila ljuba niti škofjeloškemu krajevnemu šoskem'J od bou, in gotovo tudi ne koloniji sami- Letošnja kolonija je bila po številu peta. Iz Semiča — Zelo hudo sušo ima letos zopet Semič z dolino proti Krupi. Docim je v vseh vaseh okolice deževalo, se nebo našega kotička ni usmililo in so travniki in polja precej požgana. Ako ne bo kmalu dežja, preti resnejša nevarnost, da nam bo suša zopet vse požgala. Vinogradi sicer kažejo dobro, pa lahko upamo na povprečno ugodno trgatev. _ Rubežnl in prodaj imamo tudi v našem kotu več, vendar pa mnogi še pred prodajo poravnajo davčne zaostanke. Seveda pa vseeno tudi boben večkrat zapoje. ZAHVALA Za premnoge osebne in pismene dokaze iskrenega sočutja, ki amo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta, svaka in brata, gospoda Petra Žitnika kleparskega mojstra so vsem najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo pevskemu društvu »Sava« za lepe žalostinke, vsem darovalcem cvetja, prijateljem in sosedom ter cen j. stanovskim tovarišem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika na zadnji poti. V LjabUam, dne 23. avgusta 1933. Žalujoči ostali. PRODAM POSESTVO s 6 orali zemlje, zidano hišo, tik Brežic. — Pojasnila: Zorko, Trnje 17. 3327 PORCELANASTE PLOŠČICE 15X15 kupim. — Ponudbe: Ko-zlevčar, Šoštanj. 3326 PRODAM PATENT (ju gosi o venski) tečaj za avtomatično zapiranje vrat. — su-stersič, Sodražica St. 147. 3325 PARNO PEKARNO oddam. — Kobersčak, Zagreb, Selska cesta 100 — ter BRIV-NICO prodam radi odpotova-nja. — Pire, Zagreb, Lošinjska br. 12. 3329 HTftO V ZAGREBU zamenjam za posestvo. — Pojasnila: Zupan, Zagreb, Selska cesta St. 49. 3328 ENOVPRE2EN VOZ na peresih, kupi Rogelj, Vrhnika. 3335 Modna konfekcija Najbolj* nakup A. PRESKER UUBUANA, Sv. Petra centa 14. I l/T Specijelni entel oblek ažuriranje, predtlslt, najhitrejša postrežba. najnnei&e delo pn Matek & Mikeš Ljubljana poteg botela Štrukelj Vesenje raznovrstnih monogramov perila, zaves, pregrinjal in t lan je. izdelovanje gumbnlc Vsled nalmndernejše ureditve podjetja — -»ainižie cene LJUBLJANA, Tesarska al. 7 (Karlovška cesta) tvornica pohištva in patentnih lestev priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, nšne posestnike, gasilna lruštva itd Lestve se ihko uporahljajo na vse ačine, tako da ena le :va nadomeSCa šest drugih DUNAJSKI VELESEJEM od 3. do 10. septembra 1933 (jubilejni sejem) POSEBNE RAZSTAVE: Pohištvo — Elektrika v hišnem gospodinjstvu — Novodobne pUnske naprave — Kolektivne obrtne razstave — Radio razstava — Razstava avstrijske Radio-prometne d. d. »Ravag« — Dunajska moda v pleteninah — Salon za kožuhovino — Narodna obrt — Stavbne in cestne gradnje — Hiša v gradnji — Naselja — Iznajdbe — Zimsko-sportna razstava — Realltetni posredovalec in oskrbnik — 250 let dunajske kavarne — Razstava Življenjskih potrebščin — Deželno In gozdno gospodarstvo Ni treba vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski vizum dobite pri prestopu meje, ko pokažete sejemsko izkaznico. — Znatni popusti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranu in v zračnem prometu. — Vsa pojasnila in sejmske legitimacije (a Din 50.—) daje: WIENER MESSE A.G., WTEN VTI. in v Ljubljani: AVSTRIJSKI KONZULAT, Dunajska cesta št. 31, ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI (PUTNIK), Dunajska cesta št. 1 in ZVFZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI, po-družnica. hotel MikEč. nasproti slavnega kolodvora XJraJuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek — Za upravo ln inseratni del Usta: Oton Chriatoi — Vsi v Ljubljani 02 55