tfVOS UP/,, stran f2 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIII - številka 6 / 2007 O komu/čemu pišemo? Skupščina Rotary kluba Grosuplje je za novega predsednika izvolila Borisa Peterko. Uigrani - že 20 let 20 let delovanja Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje Grosuplje, 18. maja 2007 - V avli Osnovne šole Louisa Adamiča so člani orkestra in zaposleni v Glasbeni šoli Grosuplje slovesno proslavili 20-letnico delovanja pihalnega orkestra. S svojo prisotnostjo pa so med drugim praznovanje počastili tudi vsi dosedanji živeči dirigenti orkestra, kar nekaj nekdanjih članov orkestra in njihovih staršev, nekaj občinskih svetnikov in župan Janez Lesjak. Program je povezoval Igor Ahačevčič. Romano čačipe -namišljene podobe stran 4 V Dobrepolju in v Stični so že desetletja pred ustanovitvijo Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje imeli svoji godbi, Grosuplje pa kot sedež občine le-tega ni premoglo. Zato so o ustanovitvi orkestra sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja začeli razmišljati tudi v grosupeljskih kulturnih krogih. Nato je Glasbena šola Grosuplje v celoti prevzela skrb za ustanovitev, organizacijo in strokovno vzgojo kadrov. S tem delom je začel takratni ravnatelj šole prof. Marjan Sajovic, ki je za novoustanovljeni orkester napisal vrsto priredb, da so mladi glasbeniki lahko sploh sledili skupnemu delu. Nato je orkester posegal vedno bolj po zahtevnejših skladbah. Vladimir Rozman je kot takratni tajnik kulturne skupnosti in organizator kulturnih dejavnosti v nekdanji občini Grosuplje dal pobudo za ustanovitev Zavoda za kulturo in izobraževanje, pod katerega je spadala tudi Glasbena šola Grosuplje. Na prireditvi ob 20-letnici orkestra pa je dejal, da so bile na začetku ob ustanovitvi orkestra same težave, saj ni bilo denarja. Nadaljevanje na strani 46 Vaša zvesta znanka VINSKA KLET TROŠT na Obrtniški z v Grosupljem „„jk vas vabi na — mKtrmmm Dnevi Na ztravjc. stAri pnjAtcJji! MiHulTrtvi'' iA rLTJHVJC qviAi^A: Ftocfct-uHkfru?* rHK JtlWhtflA #kot»Mji rtmtVj u. Ves svet, prezali božji vrt je naša last in nam odprt! Hoj, bratje, na kolo! ^Pekarna (jwsuplje Narejeno z ljubeznijo Množica udeležencev na 9. Maratonu treh občin Prvo nedeljo v mesecu juniju so fantje iz Kolesarskega društva Grosuplje organizirali že tradicionalni 9. kolesarski Maraton treh občin. Tekmovanje poteka po občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Naša ekipa jih je obiskala dan po odlično izpeljani prireditvi. Kolesarjenje ima v Grosupljem že dolgoletno tradicijo. (odlomek, Slovenski kolesar, Anton Hribar Korinjski, 1864-1953) ^ X-ietos smo z udeležbo še posebej zadovoljni. Sodelovalo je 750 kolesarjev. Po mnenju nekaterih je maraton na 100 kilometrov primerljiv z maratonom Franja. Najzahtevnejši del proge je vzpon na 600 metrov visok Korinj,« nam še vedno poln vtisov razloži predsednik Kolesarskega društva Grosuplje, Toni Hren. Tradicija organiziranega kolesarstva je v Grosuplju prisotna že dobrih trideset let Posebno prelomnico predstavlja leto 1989- Takrat so Karlo Cerjak, Franc Škerlj, Franc Gliha, Jože Nered, Pavel Štraudohar in Zvone Omersel prejeli Bloudkovo priznanje, ki je najvišje priznanje za delo na področju športa v Sloveniji. Leta 2003 je bilo društvo ocenjeno kot najboljši organizator kolesarskih prireditev v državi. Predstavnika Koiesarkega društva Grosuplje TbniHren in Andrej Jerman Tudi za nadaljevanje te tradicije ni bojazni. Danes je v društvo vključenih že 130 članov. Poleg tega, da je Pekarna Grosuplje že dolgoletni generalni sponzor Kolesarskega društva Grosuplje, njihovi slastni izdelki predstavljajo zasluženo malico na koncu vsakega kolesarskega podviga. In prav gotovo so po vseh prevoženih kilometrih dobrote iz Pekarne Grosuplje še posebej iskane in toplo sprejete. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi praznujemo Ob občinskem prazniku občine Grosuplje in ob praznovanju dneva državnosti Republike Slovenije želimo vsem krajankam in krajanom veselo in ponosno praznovanje obeh praznikov. Obenem pa vabimo vse na kulturne prireditve, ki bodo organizirane v ta namen v občini Grosuplje. predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Anton Žitnik Župan in delavci občinske uprave Občine Grosuplje vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti in občinskem prazniku. SDS Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! (Simon Gregorčič) Vsem občankam in občanom, prijateljem in članom stranke čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI in ob OBČINSKEM PRAZNIKU. Dobitnikom priznanj in nagrade Občine Grosuplje, pa tudi vsem nominiranim za priznanja in nagrado iskreno čestitamo. OO SDS Grosuplje no vageneracija Naj bo praznik naše mlade države zaznamovan s ponosom vsakega posameznika. Bodimo srečni, da smemo živeti tukaj in sedaj, kajti tu je najlepše. Vsem občankam in občanom iskrene čestitke, praznujmo skupaj z našo Slovenjo in občino Grosuplje! Občinski odbor SLS in Nove generacije Grosuplje občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Začetek postopka državnega lokacijskega načrta za nadvoz Sever 9. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 30. maja 2007 - Občinski svet Občine Grosuplje daje pobudo Ministrstvu za okolje in prostor za začetek postopka državnega lokacijskega načrta nadvoz Sever, ki je tako državnega kot lokalnega pomena. Občina ima v sprejetem Proračunu za leti 2007 in 2008 zagotovljena sredstva za izdelavo strokovnih podlag in za pripravo državnega lokacijskega načrta. Jože Miklič Iz gradiva in obrazložitev točke Obrazložitev točke je na seji občinskega sveta podala vodja urada za prostor Mojca Lovšinova. Na prejšnji seji so svetniki zaradi premalo informacij točko zavrnili z dnevnega reda, zato je župan namesto nje podal nekoliko celovitejšo informacijo o grosupeljski cestni problematiki in reševanju le-te. Gre za izgradnjo nadvoza preko železniške proge s priključnimi cestami, ki se začne na Adamičevi cesti približno na sredini pod delom naselja, ki je poimenovano Pod gozdom. Cesta nato prečka z nadvozom železniško progo in se priključi na Kadunčevo cesto in do območja, ki je opredeljen kot OLN Jedro (cestne povezave v GC Jug). Zaradi razvoja proizvodnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti v jugozahodnem delu naselja se je povečal promet težkih tovornih vozil skozi naselje in njegov center, kar poleg hrupa in onesnaževanja zraka ustvarja dodatno gnečo in nevarnost v prometu. Med centrom naselja in območjem obstoječih proizvodnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti poteka enotirna regionalna železniška proga Ljubljana - Metlika - državna meja, preko katere je v območju železniške postaje na njeni severni strani zgrajen nivojski signaliziran prehod. Čez ta prehod poteka motorni promet po lokalni cesti Grosuplje -Brezje do območja proizvodnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti in stanovanjske soseske Sončni dvori ter do naselja Brezje. V Nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture iz leta 2005 predvideva razvoj primestnega in regionalnega potniškega prometa, pa tudi tovornega prometa. Zaradi tega preučujejo možnost izgradnje drugega železniškega tira in preureditev železniške postaje v Grosupljem, ki se bi razširila proti severu, na območje sedanjega nivojskega prehoda. Iz navedenega je potrebno prehod preko železnice reševati izvennivojsko in zunaj območja železniške postaje. V nadaljnjem razvoju mesta Grosuplje se planira izgradnja zahodne obvozne ceste, ki bi samo mesto razbrememila tranzitnega prometa. Trasa planirane zahodne obvoznice tudi poteka čez železnico in je smotrno njeno križanje z železnico poenotiti z lokacijo novega nadvoza. Novi izvennivojski prehod - nadvoz - naj bi bil določen na lokaciji, ki bi upoštevala: • izgradnjo drugega železniškega tira, • razširitev železniške postaje v Grosupljem, • izgradnjo bodoče obvozne ceste mesta in njeno križanje z železnico, • ustrezno lokacijo novega križišča na regionalni cesti R3-646 (Adamičevi cesti), • ter vse ostale tehnične elemente in pravila projektiranja. Občina Grosuplje je v letu 2005 naslovila pobudo na Ministrstvo za promet za rešitev problematičnega nivojskega križanja lokalne ceste z železniško progo med Grosupljem in Brezjem z namenom čimprejšnje rešitve z državnim lokacijskim načrtom. V jeseni 2006 so se začeli pogovori na Ministrstvu za okolje in prostor. V Odločbi ministra za promet z dne 16. 2. 2006 pa je občini naloženo, da naj do 31. 12. 2009 zgradi nadvoz na progi Ljubljana -Metlika. Postopek bo vodila država, občinski svet pa mora sprejeti Sklep o pobudi za načrtovanje državnega lokacijskega načrta ter tudi o načinu financiranja. Razprava in sprejem sklepa Franc Štibernik (LDS) je (ponovno) opozoril na obstoječe križišče Pod gozdom, ki pa ga ta načrt ne rešuje. Premik krožišča proti Mercatorju pa se je »zgodil« na pobudo državne institucije Agencije za železniški promet (tako trdi Štibernik), čeprav so načrti za širitev železnice obstajali že pred več kot dvema desetletjema. V načrtovanje pa bi bilo treba vključiti tudi vse potrebne elemente in informacije o razvoju Grosupljega, da bi se samo načrtovanje čim bolje prilagodilo razmeram in potrebam. Zato bi tudi državne institucije morale reševati to kri(o)žišče in naj se ga zato vključi v ta državni lokacijski načrt, kar sta podprla tudi Dušan Hočevar (SDS) in Janez Dolinšek (SLS). Župan Janez Lesjak pravi, da občina sama ne more posegati na državne ceste, lahko pa da pobudo. Jasno pa je, da bi to križišče, tudi če bi ga vključili, morala financirati Občina. Občinski svet pa se bo moral o vsem tem odločati še dvakrat in pri vsakem odločanju ima možnost tudi ustaviti postopek, če rešitev ne bi bila ustrezna. Svetniki so nato sklep o začetku postopka podprli z 19 glasovi, nihče ni bil proti. "Kdo naj kaj umakne?" 9. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 30. maja 2007 -Podjetje GPG NALOŽBE je predlagalo umik vodne vrtine, občinski svetniki pa umik točke z dnevnega reda, ker bi radi pridobili več informacij, predno se odločijo za ali proti opredelitvi v zvezi s peskokopi za Polico. Že v zadnji številki Grosupeljskih odmevov smo zapisali, da je Janez Dolinšek (SLS) izpostavil problematiko nameravanega odprtja peskokopa v Klancih za vasjo Polica. Na mizo pa so svetniki z gradivom prejeli Zahtevek za umik vodne vrtine v prostorski enoti PPC I/5 - Polica, pod katero je to območje poimenovano. Družba GPG NALOŽBE je kot lastnik zemljišča (in ostalih parcel v okolici), na kateri se nahaja vodna vrtina in zaščiteno območje, zahtevalo, naj se umaknejo omejitve, ker menda niso pri vzpostavitvi omejitev dali nobenega soglasja. To pot je bil Janez Dolinšek ponovno jasen in je predlagal umik točke z dnevnega reda predvsem zato, ker želijo pridobiti več informacij v zvezi s tem. Župan Janez Lesjak je pojasnil, da je odbor za prostor menil podobno kot Dolinšek in da bi tudi sam želel imeti več informacij v zvezi s tem. Ker pa predstavnik do začetka seje ni prišel, da bi pojasnil več o nameravani eksploataciji, so svetniki točko umaknili z dnevnega reda. Jože Miklič Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 5 Informacije, pobude in vprašanja svetnikov - ter odgovori 9. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 30. maja 2007 Pregledno urediti občinsko »zakonodajo«! Janez Pintar (SDS) je najprej pohvalil urejanje internetne strani Občine. Že pred nekaj meseci pa je dal tudi pobudo, da naj bi se objavili tudi vsi veljavni odloki in sklepi Občine Grosuplje, vendar ločeno po posameznih področjih, saj bi bili tako lahko bolj pregledni in bi jih zainteresirani občani lažje uporabljali. Dotaknil se je tudi vprašanja, kako predstaviti uradno (ali neuradno) prečiščena besedila, saj se mnogi odloki in drugi dokumenti večkrat spreminjajo oziroma dopolnjujejo in tako s časom postajajo nepregledni. Marko Podvršnik je povedal, da so veseli pohval in da imajo vzdrževalci portala naročeno sprotno vzdrževanje aktualnih strani o statistiki naselij, kulturnih prireditvah in podobnem. Kar se tiče urejanja predpisov in odlokov, jih bodo še izpopolnjevali. Razmišljajo pa tudi o objavi nekaterih obrazcev, ki bi jih lahko občani izpolnili kar doma in nato samo oddali na ustrezno mesto. Glede odlokov v čistopisu se bodo še dogovorili. Popravek in opravičilo! V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov smo zaradi naglega prepisovanja podatkov na sami seji občinskega sveta v članku Mnenja trem kandidatom na strani 6 napravili nenamerno napako pri navajanju izobrazbe pri dveh kandidatkah za ravnatelje javnih zavodov. (Podatki so bili takoj po sprejemu točke nato »umaknjeni iz javnosti« na ta način, da je občinska služba kopirano gradivo svetnikom pobrala nazaj.) Ena kandidatka je pisno zahtevala popravek v časopisu, druga pa nas je vljudno opozorila na napako in dejala, da popravka ni potrebno objavljati. Obema se iskreno opravičujemo. Popravek: Pri ge. Darji Zorec bi moralo pisati dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, svetovalka. Odgovorni urednik Jože Miklič Bo Grosuplje dobilo plinovod? Janez Pintar (SDS) je vprašal tudi, kakšno je zanimanje investitorjev za gradnjo plinovoda od Lavrice preko Škofljice, Šmarja - Sapa do Grosupljega. Župan Janez Lesjak je v zvezi s plinovodom pojasnil, da potekajo priprave za osnutek odloka za oskrbo s plinom v občini Grosuplje. Na tej podlagi se lahko sklene tudi koncesija. Trenutno se kažejo trije možni izvajalci, a o tem bomo raje poročali, ko bodo zadeve vseeno nekoliko bolj jasne. »Telefonska centrala v Šmarju je očitno preobremenjena,« je navajal Janez Pintar (SDS) in baje je Telekom ne zna nadgraditi. Problem Šmarčanov pa je, da ne morejo na primerni ravni spremljati predvsem televizijskih programov. Zato sprašuje, kako je z »alternativo« - kabelsko televizijo. Župan Janez Lesjak meni, da bi z občine lahko dali le pobudo, naj bi se ti problemi čim prej rešili. S kabelsko televizijo pa tudi Občino zgodba preseneča. Očitno se je interes kabelskih operaterjev zmanjšal, pa tudi zakonodaja se je na tem področju precej zaostrila. Električni mrki v občini Grosuplje Janez Pintar (SDS) je opozoril tudi na problematiko samodejnega izklapljanja električnega toka, ko se že ob skoraj vsaki nevihti pojavijo prekinitve v občini Grosuplje. Meni, da so te prekinitve prepogoste in pri tem napravil primerjavo, ko je živel še v hribovski vasi Dražgoše, v 30. letih ni bilo toliko prekinitev, kolikor jih je zdaj v enem letu. Župan je obljubil, da se bodo obrnili na Elektro za informacijo. Glede na to, da imamo elekro vozlišče v občini, pa meni, da ne bi smelo prihajati do tako pogostih izpadov. Arhitekta knjižnice sta prejela odličje, streha pa pušča. Peto vprašanje je Janez Pintar (SDS) namenil nekaterim pomanjkljivostim pri gradnji knjižnice in pri tem še posebej omenil, da streha pušča. Kako je s popravili? Župan pravi, da je seznam napak poleg puščajoče strehe še kar dolg in da ga bodo izvajalci morali odpraviti v reklamacijskem roku. Razščiščujejo pa tudi, kdo je povzročil zamude pri gradnji. Kipi Lučke Koščakove so (bili) že spet »skriti« v visoki travi. Janez Pintar (SDS) je menil, da bi morala biti okolica okoli kipov vsaj pokošena in primerno urejena. Omenil je, da je kar nekaj kipov, ki so bili postavljeni v zadnjem času (Black & Decker, Boštanj...), so zelo primerno urejeni, za nekatere pa nihče ne poskrbi. Župan trdi, da je vzdrževalec okolice dolžan tudi za pravočasno košnjo visoke trave. Zapiralni čas grosupeljskega pokopališča Anton Perme (SLS) je pripomnil v zvezi z zapiralnim časom na pokopališču Resje. Meni, da tako drastičen ukrep ni primeren, saj naj bi se varovalo s senzorji ali kamerami samo poslovilni objekt, samo pokopališče pa ne. Župan: Težko je reči, kako se bodo stvari odvijale. Na vaških pokopališčih je drugače kot v mestnih. Prav slednje se kaže tudi na grosupeljskem pokopališču. Po prvi kraji bakrenih žlebov na novem poslovilnem objektu v Grosupljem so se odločili, da ob objektu postavijo elektronska varovala in pokopališče ponoči zaprejo. Strinja pa se, da je na pokopališču treba narediti red v skladu s pieteto do umrlih. Podrobneje je to problematiko pojasnil tudi direktor JKP Grosuplje Tomaž Rigler. Ob zapiranju pokopališča se je tam občasno nahajalo samo nekaj občanov, ki so ob sušnih dnevih zalivali rože na grobovih. Meni, da bi bilo prav, če se ponoči pokopališče zapre tudi zaradi varovanja nagrobnikov in druge drage opreme na pokopališču, odpiralni čas pa naj bi bil prilagojen dolžini dneva. Kdo gradi šolo v Žalni? Svetnica Mojca Globokar Anžlovar (SDS) je vprašala, kdo je izbrani izvajalec gradnje šole v Žalni, kdo je bil projektant in kdo bo nadzorni ter koliko je končni znesek pogodbe. Še vedno pa tudi ni javno pojasnjen datum, kdaj se bo zaključila gradnja in kdaj bodo lahko začeli s poukom v šoli. Župan: Investitor je bil potrjen v drugem krogu izbora. Pouk pa naj bi se začel septembra ali oktobra prihodnje leto. Svetniki pa bodo dobili celotno »kronologijo« v zvezi s postopki in načrti ter javnim naročilom o izbiri izvajalca. Jože Miklič 6 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Regionalizacija Slovenije V Sloveniji se pripravlja regionalizacija, kar pomeni, da bomo dobili tretjo, vmesno stopnjo oblasti med lokalno in državno ravnijo. To razmišljanje se je sicer začelo že s pripravami na preoblikovanje občin v letu 1995 (strokovne podlage so se pripravljale že nekaj časa prej). Zdaj je Vlada RS pripravila sveženj zakonov, ki pa jih bo moral po javni razpravi sprejeti še Državni zbor RS. O tej problematiki se je v mnogih medijih že precej poročalo, a je bilo večinoma precej splošno. V glavnem pa tudi ugotavljamo, da do zdaj ni bilo pravega zanimanja za uvedbo regij ne na lokalni ne na državni ravni. Kljub temu pa bo morala biti Slovenija primerljiva z Evropo tudi v delitvi oblasti. Jože Miklič V Grosupeljskih odmevih se želimo vključiti v nekoliko bolj dejavno informiranje naših občanov o tem. Zato smo se obrnili na nekatere poznavalce problematike in delujoče v institucijah, na katere bo uvedba pokrajin nedvomno tudi vplivala tako po vsebinski kot organizacijski plati. Na zastavljena vprašanja, ki smo jih poslali na 22 elektronskih naslovov, smo prejeli spodaj navedene odgovore, na katera je v zvezi s to tematiko odgovorilo šest oseb. Naj jih na kratko predstavim: - dr. Lojze Gosar - nekdanji direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in eden izmed vodilnih geografov pri pripravi strokovnih podlag za uvedbo novih občin v letu 1995, v katerih je bila predvidena tudi regionalizacija Slovenije, a se le-ta takrat ni izvedla, - Janez Lesjak - župan občine Grosuplje že v tretjem zaporednem mandatu, - Zdenka Cerar - podpredsednica Liberalne demokracije Slovenije (LDS), predsednica Občinskega odbora LDS in občinska svetnica v Občini Grosuplje, - dr. Peter Verlič - državni sekretar na Ministrstvu za promet in občinski svetnik v Občini Grosuplje, - Tomaž Rigler - direktor Javnega Komunalnega podjetja Grosuplje, ki s svojimi dejavnostmi sega v več občin in - Pavle Štrubelj - predsednik Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Grosuplje. Nekateri na vprašanja niso odgovorili, nekateri pa med svojimi odgovori niso odgovarjali na posamezna zastavljena vprašanja. Ker sem prepričan, da se bomo s tem področjem v naslednjih mesecih (in letih) še srečevali, vabim vse, katerim smo že poslali vprašanja, naj se oglasijo. Vabim pa tudi vse druge, ki menijo, da imajo tehtne ideje, predloge, pobude in podobno, da se dogovorimo o morebitnih objavah v našem časopisu. Vsem, ki so nam posredovali svoje odgovore se najlepše zahvaljujem. Koliko ste seznanjeni s to problematiko? Dr. Lojze Gosar: Za bolj objektivno presojo problematike regionalizacije v Sloveniji je po mojem mnenju potrebno najprej osvetliti nekatera širša vprašanja: Pojmu »pokrajina« je nova slovenska ustava dala tudi upravno oziroma politično razsežnost. Kljub vsemu temu ne bi smeli izgubiti izpred oči prvotnega pomena izraza pokrajina. S. C. Kolme je leta 1972 napisal: »... razumemo, da so naše pokrajine, naši spomeniki, gradovi in gozdovi, nič manj kot naš jezik, bistvo naše kulturne identitete in temelj naše občestvene osebnosti«. B. Charbonneau pa je celo rekel: »Pokrajina je obleka, s katero je ljudstvo obleklo zemljo, na kateri prebiva... Pokrajina je obraz dežele, družbe, trajna priča njenega dela in sanj«. Ko ugotavljamo, da ni tako malo ljudi, ki jim je zemlja samo še vir dohodka, in da se meščani, ki se v stanovanju, v katerem stanujejo, ne počutijo doma, nove betonske džungle, izgubo občutka za kulturne vrednote, razvrednotenje pokrajinskih kvalitet, dobimo vtis, da se je človek ločil od prostora. Ni torej čudno, da je M. Serres že leta 1986 zapisal: »Človeštvu grozi izkoreninjenje. Izgublja občutek za svoj kraj in za svoj jaz, ločeno je od svoje domače dežele in sveta kot celote. Gre za množično emigracijo iz prostora k vabljivim simbolom, iz pokrajine v sliko, od jezika k šifram in iz kulture v znanost. Ta emigracija, ki zapušča vse, bo kmalu bivala v digitalnih shemah, sporočilih in številkah. Človeštvo brez zemlje, izkoreninjeno ter slepo za vse, kar smo nekoč imenovali resničnost. Ob vsem tem razmišljanju pa lahko zaključimo, da ima vsak človek in vsaka skupina ljudi oziroma družba pravico do geografskega okolja (ki je hkrati milje, pokrajina ali regija), ki je ugodno za njegov razvoj in njegovo vsestransko ravnotežje. Ob dejstvu, da v nekem območju, geografskem okolju žive ljudje, lahko pojem človekovih pravic v prispodobi prenesemo tudi na »pravice območij.« Občutljivost povprečnega državljana presega gospodarske razmere in odvisnosti: želi pač živeti in se gibati v taki prostorski enoti, ki je za njega še pregledna. Le tedaj se lahko tudi kot oseba uresniči in se počuti kot del celote. Ta ugotovitev pa naj bi bila tudi izhodišče za naše razmišljanje o regionalizaciji Slovenije. Janez Lesjak: Za tiste, ki jih problematika zanima ali jih mora zanimati, je informacij in predstavitev dovolj. Z vzpostavitvijo pokrajin, od 6 do 14 (drugi nivo lokalne samouprave) in z določitvijo kohezijskih regij 2 ali 3 (obveznost do EU) se seznanjam in sodelujem že od samega začetka. Žal pa ugotavljam, da niti v strokovni javnosti, še manj med državljani, te stvari niso jasne in razčiščene. Že samo stalno mešanje nazivov pokrajine ali regije povzroča popolno zmedo. Sam stojim na stališču, da naj se naziv pokrajina uporablja za ožji (lokalni), regija pa za širši (EU) del organiziranosti, tako bomo vsaj vedeli, o čem se pogovarjamo. Zdenka Cerar: Mnenja glede delitve Slovenije na 14 pokrajin so v LDS različna, pogojena s pogledi subjektivne in objektivne narave glede na to, od kod prihajajo. Tomaž Rigler: Problematiko spremljam preko medijev in spletnih strani ministrstva, tako da lahko rečem, da sem tekoče seznanjen. Pavle Štrubelj: Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je pripravila predlog zakona o pokrajinah. Smo pred izredno pomembnim trenutkom nadaljnjega razvoja naše mlade samostojne države, saj se z uvedbo pokrajin prenaša velik del nalog iz državne pristojnosti na novo ustanovljene pokrajine. S tem bo uvedena vmesna stopnja oblasti med državno in lokalno oblastjo. Od organiziranosti, predvsem pa od homogenosti in dobrega vodenja pokrajine bo odvisen nadaljnji razvoj vseh občin, združenih v pokrajini. Ali menite, da je gradivo (delitev Slovenije na 14 pokrajin) ustrezno? Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi aktualno Členitev Slovenije na 14 regij Po predlogu Vlade Republike Slovenije izrisal na digitalnem modelu reliefa © Geodetska uprava Republike Slovenije junija 2007. Jože Mik lic Dr. Lojze Gosar: Na vprašanje skušam odgovoriti le posredno, in sicer z vidika različnih ravni samouprave in njenega odnosa do državne uprave: Če gledamo na to vprašanje s stališča potreb splošne blaginje, pripada državi, a tudi vsem nižjim upravnim območjem (pokrajina, okraj, občina) toliko veljave in pravic, kolikor jim jih gre po njihovem naravnem in družbenem pomenu. Lahko bi tudi rekli, da kolikor so razne teritorialne enote zasnovane po stvarnih življenjskih razmerah in potrebah, če so geografsko zaključene enote, spadajo sociološko v isto vrsto z državo. Državi gre prednost edino, kolikor so njeni interesi važnejši od zgolj lokalnih interesov in koristi. V državi, ki je zasnovana resnično v korist ljudstva in tako tudi deluje, torej ni mesta za razlikovanje med državno upravo in tako imenovano samoupravo v običajnem demokratičnem smislu, temveč je tu vsa, državna in lokalna uprava, hkrati državna in samoupravna. Zares zadovoljiva razmejitev med državno upravo in samoupravo stvarno ni mogoča. Posebno v medobčinskih območjih, pa naj bodo to pokrajine ali okraji, je to popolnoma izključeno. Tu namreč prevladujejo ravno take zadeve, ki nimajo zgolj lokalnega, pokrajinskega ali okrajnega značaja, pa jih prav zaradi tega ni mogoče prisoditi izključno niti samoupravi niti ne državni upravi. Bistvo problema je namreč v vprašanju, kako storiti, da se bodo vse take zadeve, ki nimajo niti zgolj širšega, n. pr. državnega ali regijskega (pokrajinskega ali okrajnega), niti zgolj ožjega, lokalnega značaja, tako upravljale, kakor zahtevajo lokalne koristi, hkrati pa širši, posebej regionalni (pokrajinski ali okrajni) in zlasti še državni interesi. Samo tedaj, če bomo to dosegli, bomo lahko rekli, da smo problem javne uprave dobro rešili. Upoštevajoč samoupravno načelo in medsebojno dopolnjevanje državne uprave in lokalne uprave, pa gre vsaki, tudi najnižji teritorialni enoti, toliko oblasti in pravic, kolikor jih potrebuje za samostojno urejanje svojih zadev. Pri temje temeljnega pomena načelo subsidiarnosti, po katerem naj nižja upravna raven ne prepušča višji ravni v urejanje zadev, ki jih lahko sama enako dobro ali še bolje opravi. Janez Lesjak: Kar se gradiva tiče, je zadovoljivo, kar lep kup se ga je že nabralo. Ocenjujem tudi, da je strokovno vendar žal še vedno preveč pod vplivom političnih lobijev in interesov. Stojim na stališču, da bi moralo biti pokrajin čim manj, od 6 pa največ do 8, nadaljnje drobljenje na več kot 12 pokrajin pa je popolnoma neprimerno in neproduktivno. To nas bo gromozansko veliko stalo, in ponavljale se bodo iste težave kot sedaj pri skrajno razdrobljenih občinah (nemogoče interesno in finančno usklajevanje pri večjih skupnih projektih). Zdenka Cerar: Enotno je stališče, da razdelitev ni najbolj ustrezna in da bi vlada morala utemeljiti pravilnost svojih stališč z ustreznimi simulacijami, na podlagi katerih bi se lahko zagovarjalo delitev kot optimalno. Gre pa seveda za politično odločitev, o kateri sta tako strokovna javnost kot politika zelo različnih mišlenj. Večinoma se zagovarja stališče, da bi naj bilo število pokrajin manjše-tako mislim tudi sama. Tomaž Rigler: Mislim, da gre za preveliko drobljenje, ki že sedaj povzroča veliko preveč taktiziranja in preigravanj posameznih lokalnih sredin. Sam se zavzemam za 7-8 pokrajin. Dr. Peter Verlič: Osebno pozdravljam ustanovitev in delitev Slovenije na pokrajine. Ali menite, da je uvrstitev občine Grosuplje v Osrednjo slovensko regijo s skoraj 500.000 prebivalci ustrezna? Dr. Lojze Gosar: Mislim, da je predlog, da občina Ljubljana postane samostojna pokrajina, smiseln, kar tudi pomeni, da občina Grosuplje spada v del kolobarja občin, ki obdajajo Ljubljano. > 8 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 > Vsekakor pa velja, da bo Ljubljana lahko resnično zaživela le, če bo kot glavno mesto države imela resnično vrhunsko vlogo. Le tako bo pripomogla k sožitju in dopolnjevanju s svojim zaledjem, pri čemer bo še vedno imela vodilno vlogo in celo pridobila na pomenu. Janez Lesjak: Glede umestitve občine Grosuplje v to ali ono pokrajino stojim na stališču, da je vsekakor bolje biti nerazvita občina v razviti pokrajini, kot razvita občina v nerazviti pokrajini. Toliko o možnostih za pridobivanje sredstev in tendencah po nadaljnji cepitvi sedaj ponujenih pokrajin. Sedanja umestitev občine v Osrednjeslovensko pokrajino odgovarja teritorialnemu, zgodovinskemu, tradicionalnemu, gospodarskemu, kulturnemu in vsakršnemu drugemu principu dela, življenja in ostalih odvisnosti naših prebivalcev in prostora. V primeru, da bo sedanji organizaciji pokrajin sledila tudi reorganizacija sedanjih upravnih enot, pa je to še toliko bolj pomembno. Saj si ne znam predstavljati, da bi naši občani svoje upravne probleme morali reševati v Kočevju ali Novem mestu. Zdenka Cerar: Mislim, da je uvrstitev občine Grosuplje v osrednjeslovensko regijo, ki je sorazmerno velika, primerna. Tomaž Rigler: Menim, da bi morali iz Osrednje slovenske regije izločiti Ljubljano, nakar bi takšna regija štela okoli 200.000 prebivalcev. Sedež bi moral biti v Ljubljani. Pavle Štrubelj: Po predlogu vlade naj bi se Slovenija delila na 14 pokrajin, od največje Osrednjeslovenske pokrajine, v kateri je trenutno predvidena tudi občina Grosuplje, ki naj bi združevala 498.000 ljudi, pa do najmanjše Zasavske pokrajine, v kateri naj bi živelo 45.600 ljudi. Dr. Peter Verlič: Z vidika razvoja cestne in železniške infrastrukture in dnevnih potovanj naših občanov je občina Grosuplje vsekakor bolj umeščena v Osrednjeslovensko pokrajino. S tega ozira bi si znotraj tako oblikovane pokrajine lahko v prihodnje obetali boljšo ureditev javnega prometa in prometne infrastrukture. Ali menite, da lahko občina Grosuplje pričakuje kakšne ugodnosti od te delitve in če, naštejte katere? Zdenka Cerar: Kakšne ugodnosti občina Grosuplje lahko pričakuje od te delitve in ali jih bo sploh imela pa je odvisno od izvedbe financiranja pokrajin, ali bo predvidena regionalizacija dosegla svoj temeljni cilj - decentralizacijo - ali ne. Tomaž Rigler: Zagotovo bi se obljubljanske občine med seboj veliko lažje dogovarjale. Prestolnica ima namreč zelo specifične lastnosti, ki za primestne občine ne morejo biti sprejemljive. Med ugodnosti štejem skupni razvoj podeželja, organizacijo skupnih delov izvajanja gospodarske javne infrastrukture... Ali poznate regionalizacijo v Evropi oziroma v sosednjih državah in ali menite, da je sedanji predlog Vlade RS primerljiv s tem in ali upošteva med drugim tudi kulturna, zgodovinska, geografska, upravna in druga izhodišča za primerno obvladovanje? Dr. Lojze Gosar: Slovenija kot celota je še najbolj primerljiva s pokrajinami v drugih evropskih državah. V zadnjih letih je bila aktualna tudi zamisel o delitvi Slovenije na dve ali tri kohezijske regije, Slovenija pa naj bi na ta način lažje pridobila pomoč iz strukturnih skladov EZ. Zamisel o kohezijskih regijah je sprejemljiva predvsem v primeru, da jih ne povezujemo z vprašanjem členitve Slovenije na pokrajine. Z vidika regionalizacije, o kateri tu govorimo, torej ne more biti problematična. V dosedanjih večletnih razpravah o regionalizaciji je bilo veliko premalo ali skoraj nič pozornosti usmerjene v usklajevanje želja o tem, kakšno upravno razdelitev si prebivalci posameznih območij Slovenije želijo. Ne moremo in tudi ne smemo si zapirati oči pred dejstvom, da bo končna odločitev vsekakor tudi izraz političnega kompromisa. Če teh dejstev ne bomo pravočasno upoštevali, bo končna odločitev manj primerna. Janez Lesjak: Z regionalizacijo v državah EU sem bolj ali manj seznanjen. Dejstvo je, da zaradi naše teritorialne majhnosti nismo primerljivi, saj so regionalne organiziranosti EU držav izredno različne, predvsem pa zgodovinske in tradicionalne. Po pravilu so te regionalne enote veliko večje, kot pri nas. Evropski praksi se bodo približale šele naše kohezijske (dve ali tri) regije. Zdenka Cerar: Čeprav ni mogoče trditi, da vlada pri svojem predlogu ni upoštevala kulturnih, zgodovinskih in geografskih izhodišč, pa so ta v Sloveniji tako specifična, da z regionalizacijo v drugih evropskih državah enostavno ni moč potegniti primerjave. Tomaž Rigler: Delno poznam ureditev v nekaterih sosednjih državah. Sedanji predlog ni primerljiv s sosednjimi, saj znatneje drobi drugi nivo uprave, s tem še dodatno slabi lokalno samoupravo (občine) in posredno krepi državne upravne institucije. Menim, da je potreben temeljit premislek. Pavle Štrubelj: Podobno ureditev imajo v Nemčiji na Bavarskem. Tamkajšnji okraji (Landkreis) imajo svoje korenine že v letu 1852, ko je bilo ustanovljenih 240 okrajnih uradov, leta 1972 pa se njihovo število zmanjšalo na 71. Danes imajo bavarski okraji od 71.000 do 283.000 prebivalcev. Katere pristojnosti bo po vaših informacijah imela regija in katere bi morala imeti? Dr. Lojze Gosar: Večja mesta s svojimi silnicami segajo daleč v zaledje in tudi v sosednje regije, zato moramo posamezna območja obravnavati enakopravno, ne glede na to, za kakšno raven gre, mednarodno ali lokalno. Tako se koncept sodelujočih mest in regij najbolj približa novemu pojmovanju regionalnega razvoja ter omogoča izmenjavo različnih funkcij najvišjih ravni, in sicer tako, da bo koristilo vsem. Tekmovanje med centri bo sicer vedno obstajalo, kar je tudi prav, vendar pa bo postajalo vedno bolj dopolnjujoče in sodelujoče. Janez Lesjak: Pristojnosti pokrajin bodo predvsem na področju institucij širšega kulturnega in izobraževalnega značaja (srednje šole, muzeji, gledališča idr.), delno prostor (gospodarstvo in kmetijstvo) in komunalna dejavnost pokrajinskega značaja (vodovodi, deponije). Verjetno pa bo morala pokrajina prevzeti tudi naloge sedanjih upravnih enot. Zdenka Cerar: Tomaž Rigler: Regija naj bi po podatkih prevzela del državnih pristojnosti s področja urejanja prostora, izvajanja gospodarskih javnih služb, regionalne politike, družbenih dejavnosti (šolstvo). Pavle Štrubelj: Da bomo lažje razumeli pomembnost odločitve, kako se bomo organizirali v novo ustanovljeni pokrajini, naj navedem delovna področja, ki bodo prenešena iz državne ravni na pokrajine. To so področje regionalnega razvoja, okolje in prostor, promet, gospodarstvo, kmetijstvo, visoko šolstvo, področje vzgoje in izobraževanja ter športa, zdravje, delo, družina in socialno varstvo, kultura, zaščita in reševanje. Znotraj naštetih področij so podrobno določene posamezne naloge. Dr. Peter Verlič: Mnenja sem, da je mnogo zadev veliko lažje reševati od »spodaj navzgor«, kot pa obratno. Če se osredotočim zgolj na področje prometa in prometne infrastrukture, menim, CONTINVIT d.o.o. Zanesljiv RAČUNOVODSKI SERVIS vam nudi: - kvalitetno in trakovno opravljene računovodske ^oritve in davčne obračune - vse ^oritve v zvezi z zaposlovanjem delavcev in urejanjem u^rezne dokumentacije Za več informacij smo vam z veseljem na razpolago. mobitel: 031-341997 el.pošta: continvit@email.si Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi aktualno 9 da je npr. 6000 km veliko državno cestno omrežje zelo težko obvladovati zgolj z enega mesta. Reševanje cestne problematike znotraj pokrajin bo lažje, predvsem pa bodo projekti bližje razvojnim potrebam ljudi znotraj pokrajine in verjamem, da bo enako tudi pri drugih pokrajinskih projektih. Najmanjša pokrajina je Zasavska in bo štela 46.000 prebivalcev. Med manj kot 100.000 prebivalci velike spadajo še Spodnjesavska, Koroška, Posavska, Savinjsko-Šaleška in Notranjska. Kako naj bi se na primer reševalo problematiko nerazvitih regij? Janez Lesjak: Ob določitvi stopnje nerazvitosti pokrajin znotraj regij bo potrebno določiti nivo (procent) razvojnih sredstev, ki jih bo posamezna pokrajina ali občina lahko dobila za svoje projekte. Vendar tu prihaja do velikih nelogičnosti, saj nerazvite občine, ki imajo tudi največje potrebe, že sedaj ne morejo zagotoviti obvezne participacije pri pridobljenih sredstvih, kar jih posledično izloči iz možnosti črpanja. Že dosedanja praksa je pokazala, da so sredstva iz evropskih skladov sposobne črpati samo močne -razvite občine. Zato bo potrebno razmišljati predvsem o načinu subvencioniranja ali kreditiranja teh projektov na nivoju pokrajine ali države. Tomaž Rigler: Menim, da bi morala vlada v okviru ministrstev za lokalno samoupravo in gospodarstvo ustanoviti posebno operativno službo za pripravo dokumentacije za sredstva skladov EU. Tako bi lahko načrtno združevala kader, državna sredstva in razvojne potenciale EU za demografijo. Pavle Štrubelj: Prizadevati se bo treba, da bo pred končnim sprejetjem zakona v državnem zboru prišlo do usklajevanj, saj naj bi bile pokrajine kolikor je le mogoče med seboj primerljive tako po velikosti, kakor tudi po številu prebivalcev. Od kod naj bi se financiralo regije in ali bodo imele svoj proračun in ustrezne poleg političnih tudi strokovne službe ter v kakšnem obsegu? Dr. Lojze Gosar: Treba bo sprejeti v marsičem nove poglede na načine dela, upravljanja in sodelovanja. Sodelovanje na regionalni ravni je na primer dejavnost, ki se sama po sebi ne more prav razvijati, če nima zavestne politične in strokovne podpore. Janez Lesjak: Ustanovitev pokrajin bo našo družbo vsekakor precej stalo. Sedanje napovedi, da bodo bodoče pokrajine kadre in sredstva črpale iz obstoječih kadrov v občinah in državnih institucijah, katerih delo in pristojnosti bodo prevzele, je sicer lepo zamišljeno, v praksi pa ne bo izvedljivo. Ti kadri so predvsem iz lokalnih okolij in se ne bodo odločali za premestitve v oddaljene lokacije. Poleg tega bo v občinah ostajalo še veliko presežnega kadra. Očitno se bo sredstva za delovanje pokrajin poizkušalo zagotoviti iz prihodkov lokalnih skupnosti, kjer pa že sedaj za vse obveznosti in naloge, ki bodo občinam še ostale, le-teh ni dovolj. Zdenka Cerar: Ker pa predlog vlade ne predvideva samostojnih virov financiranja regij in na nek način vnaša v ta sistem uravnilovko, tako velike razlike v velikosti pokrajin glede na število prebivalcev, kot so v Sloveniji predvidene, ne bodo mogle zagotoviti potrebne neodvisnosti pri odločanju in tudi ne tehtnih razvojnih iniciativ. Predlagani sistem namreč postavlja pokrajine v neposredno odvisnost od države oz. vsakokratne politike na oblasti. Tomaž Rigler: Regije naj bi se financirale iz dohodnine domicilnih prebivalcev, iz dela davkov in prispevkov prebivalcev regije ter okoljskih taks in drugih dajatev, vezanih po teritorialnem načelu. Pavle Štrubelj: Za svoje delovanje bodo pokrajine potrebovale lastna sredstva. Predlog zakona določa sledeče vire financiranja. To so prihodki od dela davka na dohodke pravnih oseb in deleži dohodnine in trošarin ter drugi viri, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanje. Predlog zakona predvideva tudi izravnavo neenakomernega priliva prihodkov. Vaša stališča oziroma razmišljanja, ki jih nismo zajeli v zgoraj navedenih vprašanjih! Janez Lesjak: Dejstvo je, da se nam mudi, da smo že v veliki zamudi, zato moramo pokrajine nemudoma vzpostaviti. O organiziranosti mora odločati predvsem stroka in že na tem dogovornem nivoju imamo velike težave. Kako bo stekla sama organizacija in aktiviranje teh institucij, pa ni možno predvideti. Bo pa težko, kajti največje težave so v malenkostih. Tomaž Rigler: Oblast naj skozi diskusijo, oprto na realne finančne vire in oceno stroškov, skrbno prouči vsa dejstva in nato predlaga takšno organizacijo regij, ki bo povšeči najširšem številu občin. Vsekakor bi morala zmanjšati število regij in ne ponoviti napak pri drobljenju občin. Pavle Štrubelj: Na kratko vas želim seznaniti z organi oblasti v pokrajini. Po predlogu zakona je predviden kot najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti pokrajine Pokrajinski svet, ki je sestavljen iz članov, ki jih s svobodnim in tajnim glasovanjem volijo volilci s stalnim prebivališčem na območju pokrajine. Število članov je odvisno od števila prebivalcev pokrajine in šteje od 33 do 55 članov, volijo se za dobo 5 let. Izvršilni organ pokrajinskega sveta je predsednik pokrajine, ki ga izvoli pokrajinski svet izmed svojih članov. Predsednik je poklicni funkcionar in ima enega ali več podpredsednikov. Svet občin je posvetovalni organ pokrajinskega sveta, ki ga sestavljajo župani občin z območja pokrajin. Upravne naloge za pokrajino opravlja pokrajinska uprava, organizirana v pokrajinskih upravnih organih. Direktor pokrajinske uprave je imenovan s strani predsednika pokrajine. V predlogu zakona o volitvah v pokrajinski svet sem se razveselil tudi določbe, ki govori o enakomerni zastopanosti spolov v pokrajinskem svetu. Predlog zakona navaja, da morajo biti kandidatne liste sestavljene tako, da pripada vsakemu od spolov najmanj 40 % mest na kandidatni listi, na prvi polovici razporejeni izmenično po spolu. Torej bomo že na prvih volitvah pokrajinskih svetov, ki bodo leta 2008, pokazali, da nam je za resnično enakopravnost spolov v politiki. • • 10 iz pisarn Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Iz poročila o delu Upravne enote Grosuplje v letu 2006 Ocenjujemo, da je bilo poslovanje upravne enote v letu 2006 uspešno. Zadali smo si cilj, da bomo rešili 98 % vseh zadev, dejansko pa smo jih 97,9 %. V zakonitem roku smo rešili 99,8 % zadev, imeli 6 obnov postopka in 4 razveljavljene ali odpravljene upravne akte. Zabeležen je le en zaostanek, nerešenih pa je ostalo 256 zadev. Opravili smo tudi 27.198 drugih upravnih nalog, kar je za 43 % več kot v letu 2005. Rezultati ankete o zadovoljstvu strank so zelo dobri, najboljši od doslej izvedenih anket. Zaznavanja strank so večja od njihovih pričakovanj. Boljši so tudi od povprečja RS. Na vseh oddelkih se je v primerjavi z letom 2005 povečalo zadovoljstvo strank, kar pomeni, da je tudi na nivoju celotne UE višja ocena, in sicer kar za 0,5 ocene. V primerjavi z drugimi UE (povprečje RS) je v UE Grosuplje zadovoljstvo strank večje za 0,29 ocene. Pri vseh trditvah so pričakovanja strank manjša, kot pa je dejansko stanje, v nasprotju s preteklimi leti, ko je bilo ravno obratno. Barometer kakovosti nekoliko niha, ven-dar smo po oceni vedno v prvi polovici upravnih enot. Tudi anketa o zadovoljstvu zaposlenih je prinesla zadovoljive rezultate. Opravili smo četrto samoocenitev po CAF-u, v letu 2003 smo dosegli oceno 3,67, v letu 2004 oceno 3,88, v letu 2005 pa 3,93. V letu 2006 je ocena minimalno padla in sicer je bila 3,85. Po pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9001:2000 smo v letu 2006 uspešno prestali redno presojo sistema kakovosti, brez ugotovljenih neskladij, le z nekaj priporočili. V letu 2006 so stranke v knjigo pripomb in pohval zabeležile 15 pohval in nobene pripombe. Če smo lahko razbrali njihov naslov, smo se jim za pohvalo zahvalili. Uspešno smo prešli na uporabo spletne aplikacije MPZT + Blagajna in se pripravili na uporabo nove valute evro. Nadaljevali ali na novo pričeli izvajati projekte: GERK, e-VEM, MRVL, novi register potnih listin, tujcev in državljanstev, mesečno spremljanje zadovoljstva strank itd. Predvsem v drugi polovici leta 2006, po obisku državnega sekretarja mag. Romana Repa v okviru vladnega obiska osrednje Slovenije, je bilo veliko aktivnosti v zvezi s poslovnimi prostori upravne enote. Potekali so dogovori za začasno preselitev, ki je bila kasneje opuščena, zato so bile aktivnosti preusmerjene v pospešitev postopkov za pridobitev nove poslovne stavbe. Dosežena je bila novelacija investicijske dokumentacije in ponovna uvrstitev v prioritetno reševanje. Dobili smo zagotovilo, da bo v letu 2008 zgrajena nova poslovna stavba, na katero čakamo že 8 let. Okolje in prostor Pri izvajanju zakonodaje s področja dela MOP-a ostajajo enake potrebe po spremembi zakonodaje kot v letu 2005, saj še ni bilo sprejetih sprememb zakona-ZUreP-1 glede postopkov razlastitve in omejitve lastninske pravice nepremičnin s služnostjo in določil zakona in pod-zakonskega akta k zakonu glede vsebine lokacijske informacije za potrebe gradnje objektov. Izpeljane in sprejete še vedno niso spremembe zakona o graditvi objektov-ZGO-1 in njegovih izvršilnih predpisov v smislu zmanjšanja obsega potrebne projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja - glede na vrsto objektov (zahtevne oziroma manj zahtevne objekte). Prav tako je potrebna sprememba določb ZGO-1, ki so podlaga za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (vplivno območje). Potrebna je sprememba podzakonskega akta pravilnika, ki določa, kateri objekti so enostavni, manj zahtevni oz. zahtevni objekti oziroma pogoje, pod katerimi se lahko gradi enostavne objekte brez gradbenega dovoljenja, ki je nedorečen, v marsikateri določbi nerazumljiv, kar je velik problem pri njegovem izvajanju. Prav tako bi bilo potrebno spremiti določilo ZGO-1, ki predpisuje priloge k vlogi tako, da bo nedvoumno jasno, kdaj je vloga po ZGO-1- formalno popolna (katere so predpisane sestavine PGD projekta). Uskladiti je potrebno pojme v zakonu ZGO-1 in pravilniku, to je izvršilnem predpisu, ki določa način in pogoje za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije (pojem vsebina projektne dokumentacije oziroma pojem sestavina projektne dokumentacije). Potrebno je nadomestiti občinske prostorske akte, ki so zastareli, pomanjkljivi in kot taki povzročajo upravnim enotam težave pri odločanju o dopustnosti gradnje v postopku izdaje gradbenih dovoljenj. Zaostriti pa je tudi nadzor pri sprejemanju novih prostorskih aktov občin kot tudi pri spremembah obstoječih, ki so večkrat prav tako nejasni, nedorečeni in nerazumljivi, sprejeti kot prej veljavni prostorski dokumenti občin, kar povzroča nemalo težav upravnim enotam. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je slabo pri-pravljena, nestrokovna, v večini primerov pomanjkljiva, investitor jo mora v postopku dopolnjevati, kar podaljšuje postopke izdaje gradbenih dovoljenj. Zato je potrebno, da obe zbornici ZAPS in IZS več storita za izobraževanju svojih članov ter, da poostrita nadzor nad kvaliteto njihovega dela. Še vedno je neusklajena zakonodaja ZGO-1 in drugih zakonov glede rokov za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja z drugimi zakoni (npr. z zakonom o vodah in ZGO-1). Poenostaviti bi bilo potrebno tudi postopke za vračilo preveč plačane gradbene takse v primeru, da se gradbeno dovoljenje ne izda (zavrnilna odločba). Ta postopek je preveč dolgotrajen, stranka preveč časa čaka na vračilo. Smiselno bi bilo popraviti določila ZUP-a, to je predpisan rok 5 dni, v katerih mora stranka biti obveščena, ali je vloga popolna (za zahtevne objekte in obsežne vloge - izdajo gradbenega dovoljenja za več objektov ali celo sosesko, za gradnjo tele-komunikacijske, komunalne in prometne infrastrukture, kjer potekajo trase vodov oz. cest preko številnih parcel in obsega priložene projektne dokumentacije, je predpisan rok bistveno prekratek. Razmisliti bi bilo potrebno tudi o zajemanju podatkov v upravni statistiki po programu Lotus notes glede tega, kdaj je zadeva rešena na I. stopnji - ta podatek glede realizacije je nerealen in popolnoma neprimerljiv med seboj, če npr. primerjamo dva oddelka kot je npr. UNZ - skoraj vsi skrajšani postopki, kjer stranka takoj dobi tisto, za kar je z vlogo zaprosila, in oddelek za Okolje, prostor in gospodarstvo - ko se šteje, da je zadeva rešena, ko je povratnico o vročenem gradbenem dovoljenju, pošta vrnila na UE, ki je še daljši od tistega, ko je stranka gradbeno dovoljenje dejansko prejela. Da ne omenimo primerov, ko je stranka spremenila bivališče ali je stranka v tujini in se vročitev še podaljša in s tem tudi rok, ko se šteje, da je zadeva rešena. Kot v letu 2005 ponovno predlagamo, da se organizirajo bolj pogosto izobraževanja in posveti o zakonodaji za upravne enote s področja dela MOP-a , ker jih je premalo. Denacionalizacija Število nerešenih zadev na področju kmetijstva se je zmanjšalo, po stanju na dan 31. 12. 2006 je še 19 nerešenih zadev, 9 zadev v pritožbenem postopku. Razlogi, zaradi katerih zadeve še niso rešene, so enaki kot v preteklem letu: prepočasno sklepanje sporazumov s strani SKZG RS, nestrinjanje SOD-a s postavljeno višino zahtevka vlagatelja, neažurnost cenilcev ali celo pomanjkljive cenitve, ki jih je potrebno dopolnjevati. Delo, družina in socialne zadeve (obča uprava) Priznanje statusa in pravic vojnim invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja Pri izvajanju zakonodaje s področja žrtev vojnega nasilja in vojnih invalidov ni bilo težav. Kar precejšnje težave pri reševanju zadev pa je povzročila sprememba Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi iz pisarn, javni natečaj Javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov občine Grosuplje v letu 2007 Občina Grosuplje razpisuje javni natečaj za izbor najboljšega turističnega spominka za območje občine Grosuplje v letu 2007. 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • mesto, kraj, • kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost, • turistično dejavnost, • so prvič javno predstavljeni na tovrstnem natečaju. 2. Strokovna komisija bo izbrala tri najboljše spominke in jim podelila naziv »Grosupeljski turistični spominek 2007«. 3. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije: • likovno estetsko vrednost, • dediščinska vrednost, • izvirnost ali poznavanje smernic v razvoju turizma, • turistično promocijsko vrednost kraja • produkcijo in trženje. 4. Na osnovi sklenjenih pogodb o odstopu avtorskih pravic bodo nagrajenim avtorjem izplačane denarne nagrade: prva nagrada: 1000 EUR druga nagrada: 400 EUR tretja nagrada: 200 EUR 5. Vzorce bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija. Člani strokovne komisije izberejo izmed sebe predsednika, ki koordinira delo komisije. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Predvidena sestava strokovne komisije: predstavnik razpisovalca, etnolog, umetnostni zgodovinar, predstavnik Turistične zveze Grosuplje in ekonomist. 6. Strokovna komisija za ocenjevanje turističnih spominkov pred ocenjevanjem pregleda prispele izdelke in idejne osnutke ter izloči tiste, ki ne ustrezajo pogojem razpisa. Zmagovalnim spominkom, ki jih izbere in razvrsti strokovna komisija, se podelijo priznanja in denarne nagrade. Strokovna komisija za ocenjevanje lahko prerazporedi nagrade, da se vrednost nagrad sorazmerno spremeni. Strokovna komisija se lahko odloči, da ne podeli prve, druge ali tretje nagrade. Vse odločitve sprejme z večino glasov. Ko strokovna komisija ugotovi in razvrsti zmagovalne spominke, pripravi obrazložitve ter z rezultati seznani zainteresirane, konča svoje delo, nakar se razpusti.. Strokovna komisija za ocenjevanje je popolnoma avtonomna in odloča sama z večino glasov. Na odločitve komisije niso možni ugovori. 7. Na natečaj Občine Grosuplje se lahko prijavijo fizične ali pravne osebe. 8. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Občine Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje do 20. septembra 2007. 9. Vsakemu vzorcu mora biti priložena kuverta s podatki: - ime, priimek, rojstni datum, naslov in telefonska številka avtorja, - ime izdelka, - kratka opisna predstavitev izdelka, - 2 fotografiji spominka v velikosti 15 cm x 10 cm, - podpisana izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini, - podpisana izjava, da je spominek avtorsko delo izdelovalca. 10. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Občine Grosuplje. Z odkupom avtorskih pravic se Občini Grosuplje dovoljuje uporaba nagrajenih spominkov za promocijske namene občine Grosuplje. 11. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo vseh spominkov, ki bodo prijavljeni na natečaju. Nagrade se izplačajo v 30 dneh po razglasitvi rezultatov. Občina Grosuplje si pridružuje pravico, da se posamezna nagrada ne podeli ali se podeljeni naziv odvzame, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa. Za vse informacije se obrnite na naslov: Občina Grosuplje, Taborska c. 2 1290 Grosuplje. Kontaktna oseba: Uroš Per-me, 788 87 74. Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak > Zakona o vojnih veteranih glede zbiranja ustreznih dokazil za priznanje statusa in pomanjkanja konkretnih navodil pristojnih ministrstev, kar smo že predstavili pod točko A.III.2. Nekaj težav imamo še s pravočasnim pridobivanjem pisne dokumentacije iz Zgodovinskega arhiva Slovenije. Sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve je na splošno zadovoljivo. Tudi z drugimi državnimi organi je sodelovanje dobro, kot na primer z Davčno upravo, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, muzeji, Arhivom Republike, razen, kot smo že omenili, z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, kjer na dokumentacijo čakamo tudi po več mesecev. Omenimo naj še, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z vsemi odločbami, poslanimi v revizijo, soglašalo, razen z eno zadevo. Ko smo formalno pomanjkljivost odpravili, smo tudi na to odločbo dobili soglasje. Obnova in vzdrževanje vojaških grobov in grobov in grobišč V letu 2006 smo iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejeli osnove za register vojnih grobišč v Republiki Sloveniji za našo upravno enoto. Podatke smo posredovali Zvezi združenj borcev Grosuplje, da pregleda dokumentacijo in sporoči, ali je v redu oziroma popravi določene podatke. Do sedaj nam kljub urgenci tega še niso posredovali. Ko bomo prejeli odgovor, bomo podatke posredovali MDDSZ, da bo izdalo odločbo o vpisu v register vojnih grobišč v RS. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi državnimi organi na lokalni ravni Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi državnimi organi na lokalni ravni je dobro. Predvsem so težave na okolju in prostoru, saj lokalne skupnosti prepočasi ali nestrokovno sprejemajo in spreminjajo prostorske dokumente, postopki sprejemanja in spreminjanja prostorskih dokumentov so komplicirani in dolgotrajni, prav tako je težava tudi, da občine ne razpolagajo s komunalno opremljenimi zemljišči, kar zavira hitrejši razvoj občin in vlaganje v nove investicije. Za objavo izbral Jože Miklič • • 12 iz pisarn Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 O priznanju občini Grosuplje O priznanju »Modri trak najhitrejše občine« Na Dnevnih županov, 13. aprila 2007, je Županska akademija podelila priznanje »modri trak najhitrejše občine«. Prejela ga je občina Logatec, ki je prva na »lestvici razvojnega potenciala slovenskih občin, ki meri naklonjenost občine do razvojnih hotenj, v katerih se enakopravno srečujejo vsi dejavniki uspeha in človeške sreče« - kot piše na priznanju. Občina Grosuplje je bila v tem ocenjevanju razvrščena na 3. oziroma celo na 2. mesto. Oznaka priznanja se naslanja na nekdanjo tradicijo, ko so parnikom, ki so najhitreje prečkali Atlantik, podeljevali priznanje »Modri trak«. O županski akademiji Županska akademija je skupna iniciativa dveh podjetij, ki vodi v razvoj institucije, v okviru katere so potekala srečanja, izmenjava izkušenj, izobraževanje županov in javni dogodki. Skrbela je za krepitev vpliva županov ter za rast njihovega splošnega ugleda v javnosti. Župani naj bi v njej našli strokovnega pomočnika tako pri širših razvojnih vprašanjih kot tudi pri praktičnih rešitvah. Eden od njenih ciljev je tudi krepitev vpliva slovenskih županov čez mejo in evropska izmenjava znanja in medsebojnih izkušenj. Kako je nastala Županska akademija? V tej iniciativi se povezujeta podjetji AIST iz Ljubljane ter SIRIUS is Ptuja. Iniciativo vodita: - Jože Vilfan, podjetnik, v javnosti znan po svojem uredniškem in novinarskem delu (urejanje Revije za razvoj in Podjetnik), po ustanovitvi priznanja Podjetnik leta ter po predlogih kompleksnih razvojnih projektov: Slovenija v vrhu sveta, Ljubljana - evropska prestolnica, Created in Slovenia. - Milan Krajnc Pavlica, podjetnik, strokovnjak za projektno in krizno vodenje ter specialist za reorganizacijo podjetij in občinskih uprav; se ukvarja tudi z osebnim svetovanjem. Priznanje »najhitrejši občini« in lestvica razvojnega potenciala slovenskih občin, občina Grosuplje je zasedla 3. mesto. Županska akademija se je prvič pojavila v javnosti na Dnevih županov, 13. aprila 2007 na Bledu, ko je izročila priznanje »modri trak najhitrejše slovenske občine« občini Logatec, ki je dosegla prvo mesto na lestvici razvojnega potenciala slovenskih občin. Lestvica temelji na 15 kazalnikih - polovica se jih nanaša na gospodarsko uspešnost, polovica pa na človeške vire oziroma demografski potencial in izobraževanje. O metodologiji, s katero so pripravili lestvico razvojnega potenciala slovenskih občin Lestvica temelji na kazalnikih, ki skupaj predstavljajo tako imenovani "indeks". Prav izbira kazalnikov je ključna pri sestavljanju takšnih lestvic, ker gre za vprašanje, kaj sploh hočejo »izmeriti« v resničnem svetu (kateri podatki jih zanimajo), kako pomemben je kakšen podatek in kaj hočejo s tem povedati. Pri izbiri kazalnikov so se naslonili na najboljše svetovne modele, v največji meri pa na delo inštituta R. Huggins & Associates, ki med drugim pripravlja dva indeksa, iz katerih potem sledita dve lestvici, in sicer Svetovna lestvica konkurenčnosti regij glede na znanje in Evropska lestvica konkurenčnosti regij. (Kot zanimivost lahko pravijo, da je v tej drugi lestvici, objavljeni decembra 2006, med 118 evropskimi regijami Slovenija na 76. mestu.) Upoštevajoč ta dva vzora in še nekatere druge (metodologijo priznanja EFQM za poslovno odličnost) so ob upoštevanju razpoložljivih baz podatkov, ki so na voljo pri Statističnem uradu Republike Slovenije in pri UMARJU, izbrane kazalce grupirali in jim dali ustrezno težo. Vse občine so dobile pri vsakem kazalniku rang (od 1 do 193), nato smo te range sešteli z utežmi (posamezni rangi imajo v končnem seštevku težo od 5 od 17,5 %). Manjše število točk pomeni višjo uvrstitev. Na koncu so upoštevali še faktor popravkov -5 točk, ki so ga dobile tiste občine, v katerih so občinske uprave odgovorile na vprašalnik (s tem so posredno merili administrativno urejenost občinskih uprav). 1. LESTVICA RAZVOJNEGA POTENCIALA SLOVENSKIH OBČIN 1. Logatec, 2. Trzin, 3. Grosuplje, (zadnji trije) 191. Sveti Andraž v Slov. gor., 192. Grad, 193. Hodoš/Hodos Lestvica, če ne bi upoštevali odziva občin na ankete 1.Trzin, 2. Grosuplje, 3. Mengeš ... 191. Sveti Andraž v Slov. gor., 192. Grad, 193. Hodoš/ Hodos 2. GOSPODARSKI KAZALCI 1. Koper/Capodistria, 2. Piran/Pirano, 3. Grosuplje ... 191. Grad, 192. Hodoš/Hodos, 193. Sveti Andraž v Slov. gor. 3. ČLOVEŠKI FAKTOR 1. Slovenske Konjice, 2. Šmartno ob Paki, 3. Vipava, ... 17. Grosuplje ... 191. Grad, 192. Hodoš/Hodos, 193. Kostel. 4. DOHODNINA 1. Trzin, 2. Ljubljana, 3. Šempeter - Vrtojba, 4. Škofljica, ... 10. Grosuplje ... 191. Rogašovci, 192. Hodoš/Hodos, 193. Kuzma. Dohodnina: je nadomestni kazalnik za BDP, vezan na ozemlje, na katerem ljudje prebivajo (ne pa nujno delajo). 5. KMETOVALCI Prvi trije: 1. Jesenice, 2. Ljubljana, 3. Maribor. (32. Škofljica), 56. Grosuplje Zadnji trije: 191. Gornji Petrovci, 192. Hodoš/Hodos, 193. Šalovci. Število kmetovalcev/1000 prebivalcev: na osnovi vseh raziskav gre za negativno korelacijo (manjše število kmetovalcev pomeni višjo razvitost). 6. PRIHODEK PODJETIJ Prvi trije: 1. Ljubljana, 2. Maribor, 3. Novo mesto. 25. Grosuplje Zadnji trije: 191. Trnovska vas, 192. Kobilje, 193. Hodoš/Hodos. Bruto promet podjetij/prebivalstva: govori o gospodarski uspešnosti. 7. ZAPOSLENI Prvi trije: 1. Ljubljana, 2. Maribor, 3. Novo mesto. 21. Grosuplje Zadnji trije: 191. Solčava, 192. Osilnica, 193. Hodoš/Hodos Število zaposlenih/1000 prebivalcev: končni cilj razvoja je ustvariti čim več delovnih mest, s čim višjo dodano vrednostjo. 8. M2 POSLOVNIH PROSTOROV Prvi trije: 1. Dobrovnik/Dobronak, 2. Komenda, 3. Kostel. 41. Grosuplje Zadnji trije: 191. Cerkvenjak, 192. Sveti Andraž v Slov. gor., 193. Hodoš/Hodos. Gradbena dovoljenja za nestanovanjske objekte v m2/1000 prebivalcev: širitev poslovne dejavnosti v bližnji prihodnosti. 9. M 2 STANOVANJ Prvi trije: 1. Lenart, 2. Izola/Isola, 3. Hoče - Slivnica. 10. Grosuplje Zadnji trije: 191. Hrastnik, 192. Trzin, 193. Ribnica na Pohorju. Nova stanovanja v m2/1000 prebivalcev: investicije v možnost bivanja, v bistvu je to vmesni kazalnik glede na človeški dejavnik. 10. SAMOSTOJNI PODJETNIKI Prvi trije: 1. Piran/Pirano, 2. Šempeter - Vrtojba, 3. Mengeš 48. Grosuplje Zadnji trije: 191. Šalovci, 192. Zavrč, 193. Hodoš/Hodos • • Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi iz pisarn 13 Nagrada in priznanja Občine Grosuplje za leto 2007 Za nagrade in priznanja Občine Grosuplje v letu 2007 je pravočasno prispelo 13 predlogov (nekaj med njimi je bilo predlogov za dve različni priznanji oziroma nagrado). Kar 6 je bilo predlogov za nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje, 1 predlog je bil namenjen za priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje, 3 predlogi za priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje in 3 predlogi za priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje. Svetniki so se na zaprti seji in nato na tajnem glasovanju opredelili, da dajo nagrado z zlatim znakom Alojziju Kastelicu, priznanje z zlatim znakom so dodelili Skupini Slapovi, priznanje s srebrnim znakom bo prejela Ana Pavčič, bronasto priznanje pa bo dobilo Strelsko društvo Grosuplje. Obrazložitve in utemeljitve predlogov za nagrado in priznanja bomo zapisali po podelitvi nagrade in priznanj. Vsem nagrajencem uredniški odbor Grosupeljskih odmevov iskreno čestita, prav tako pa tudi vsem nominirancem. Nominirani za nagrado in priznanja Nagrada z zlatim znakom: - Janez Virant, ki ga je predlagalo JKP Grosuplje, - Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana, ki ga je predlagalo Društvo civilnih invalidov vojn za Slovenijo Ljubljana, - Alojzij Kastelic, ki sta ga predlagala N.Si in Občina Grosuplje, - Jakob Müller in Jožica Narat, ki ju je predlagal Drago Samec, Jakoba Müllerja pa je predlagala tudi SLS. Občina Grosuplje je za priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje predlog naslovila na Skupino Slapovi. Za priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje pa so bili predlagani: - Ana Kastelec, ki jo je predlagala Občine Grosuplje, - Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana, ki ga je predlagalo Društvo civilnih invalidov vojn za Slovenijo Ljubljana, - Ana Pavčič, ki sta jo predlagali SLS in Nova generacija SLS. Predlogi za priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje so: - Jože Krašovec, ki ga je predlagala LDS, - Ana Pavčič, ki sta jo predlagala SLS in Nova generacija SLS, - Strelsko društvo Grosuplje, ki ga je predlagala Občina Grosuplje. Iz gradiva za 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje povzel Jože Miklič > Številos.p.:podjetniškainiciativaprebivalcev na področju malega gospodarstva. 11. 6-7 STOPNJA IZOBRAZBE Prvi trije: 1. Bovec, 2. Odranci, 3. Trzin. (110. Škofljica, 122. Dobrepolje), 131. Grosuplje Zadnji trije: 191. Grad, 192. Hodoš/Hodos, 193. Kostel 12. 4-5 STOPNJA IZOBRAZBE Prvi trije: 1. Kobilje, 2. Turnišče, 3. Dobrovnik/Dobronak 140. Grosuplje Zadnji trije: 191. Gorenja vas - Poljane, 192. Idrija, 193. Cerkno 13. NARAVNI PRIRASTEK Prvi trije: 1. Trzin, 2. Komenda, 3. Vodice. 14. Grosuplje Zadnji trije: 190. Solčava, 191. Bistrica ob Sotli, 192. Hodoš/Hodos, 193. Šalovci Demografski potencial (občina kot magnet za priseljevanje, rodnost, bodoči »delavci«, ki so danes v vrtcih in osnovnih šolah) + potencial v nekoliko daljši prihodnosti (poroke na 1000 prebivalcev) + psihološka stabilnost prebivalstva, merjeno skozi razmerje poroke/ločitve. 14. POROKA - LOČITEV Prvi trije: 1. Vipava, 2. Borovnica, 3. Črna na Koroškem 49. Grosuplje Zadnji trije: 191. Kostel, 192. Cankova, 193. Hodoš/Hodos Demografski potencial (občina kot magnet za priseljevanje, rodnost, bodoči »delavci«, ki so danes v vrtcih in osnovnih šolah) + potencial v nekoliko daljši prihodnosti (poroke na 1000 prebivalcev) + psihološka stabilnost prebivalstva, merjeno skozi razmerje poroke/ločitve. 15. ŠTEVILO ŠTUDENTOV Prvi trije: 1. Šmartno ob Paki, 2. Horjul, 3. Litija 24. Grosuplje Zadnji trije: 191. Osilnica, 192. Šmartno pri Litiji, 193. Šalovci Izobraževanje na srednji in višjih ravneh, ki se v mednarodnih lestvicah štejejo za glavni »adut« prihodnosti. 16. ŠTEVILO DIJAKOV Prvi trije; 1. Oplotnica, 2. Mirna Peč, 3. Žetale (18. Ivančna Gorica), 88. Grosuplje Zadnji trije: 191. Gornji Petrovci, 192. Kostel, 193. Osilnica Izobraževanje na srednji in višjih ravneh, ki se v mednarodnih lestvicah štejejo za glavni »adut« prihodnosti. 17. ŠTEVILO OTROK V OSNOVNI ŠOLI Prvi trije: 1. Vransko, 2. Velika Polana, 3. Gorenja vas - Poljane 51. Grosuplje Zadnji trije: 191. Hodoš/Hodos, 192. Osilnica, 193. Zavrč 18. ŠTEVILO OTROK V VRTCU Prvi trije: 1. Trzin, 2. Horjul, 3. Ljubljana (21. Dobrepolje), 24. Grosuplje Zadnji trije: 191. Žetale, 192. Trnovska vas, 193. Sveti Andraž v Slov. gor. 19. ŠTEVILO ZAKONSKIH ZVEZ Prvi trije: 1. Zavrč, 2. Sodražica, 3. Podlehnik. 15. Grosuplje Zadnji trije: 191. Kostel, 192. Cankova, 193. Hodoš/Hodos Demografski potencial (občina kot magnet za priseljevanje, rodnost, bodoči »delavci«, ki so danes v vrtcih in osnovnih šolah) + potencial v nekoliko daljši prihodnosti (poroke na 1000 prebivalcev)+psihološka stabilnostprebivalstva, merjeno skozi razmerje poroke/ločitve. Sodelovanje z mediji Ob pripravi lestvice, ki temelji na 16 statističnih kazalnikih, so želeli iz Županske akademije pridobiti tudi subjektivno oceno prebivalcev v občinah. K sodelovanju so povabili lokalne medije in jih zaprosili, da se pogovorijo z občani ali naredijo ustrezne ankete. Dobili so odgovore iz 21-ih od 193 občin. Grosupeljski odmevi se k sodelovanju nismo odzvali, ker je bilo povabilo s strani Županske akdemije oddano prepozno. Podatke zbral po internetni strani Županske akademije Jože Miklič med ljudmi Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Romano čačipe - namišljene podobe Četrtek, 17. 5. 2007 - Romi - manjšina v grosupeljski realnosti Civilna iniciativa mladih je ob podpori Mestne knjižnice Grosuplje, Zveze Romov Slovenije, Mirovnega inštituta, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske, Študentskega kluba Groš, Radia Zeleni val, Rotary cluba Grosuplje, Fakultete za socialno delo, Filozofske fakultete in Odvetniške pisarne Čeferin izpeljala tridnevni simpozij Romano čačipe - Namišljene podobe. Večino dela so opravili: Ana Podvršič, študentka francoskega jezika in sociologije kulture, mag. Simona Žnidarec Demšar, asistentka Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, Janja Novljan, univerzitetna diplomirana pedagoginja, zaposlena na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje in Gregor Steklačič, absolvent geografije. Simpozij sta otvorila Roma Martin Brajdič v romščini in Klavdija Hudorovič v lepi slovenščini. Za uvod je Gregor Steklačič predstavil romska naselja v grosupeljski občini: Smrekec 1 in 2, Oaza in Pri Nikotu. Starostna piramida je obratna kot pri večinskem prebivalstvu, več je mladih, ker je večja rodnost. Redki Romi dosežejo visoko starost, najstarejši Rom je star 67 let. Etnične opredelitve so različne: Rom, pol Rom, pol Slovenec. Trenutno v romskih naseljih živi 183 prebivalcev, vsi ne pripadajo etnični romski skupnosti. Zavedanje o upravnih postopkih pri Romih je slabo, saj večinoma nimajo prijavljenega kraja bivanja. Otroci ne hodijo radi v šolo, ker ne znajo jezika in ker jih učenci ne sprejmejo. Formalno imajo vse pravice, samo v življenju se jih le malo uresničuje. Direktor vladnega urada za narodnosti Stane Baluh je navedel nekaj zakonskih podlag, ki urejajo odnose z Romi. Vendar zakoni so le mrtve črke na papirju. Ni dovolj, da različnost samo opazimo in toleriramo, moramo jo tudi sprejeti. Vsak človek ima pravico do bivanja, do svoje kulture, do izobraževanja. Programska direktorica Centra za medijsko politiko Brankica Petkovic je spregovorila o manjšinah in medijih. Romi nimajo dostopov do medijev, ker ne obvladajo jezika, ker se ne znajdejo. Če se Romi pojavijo v medijih, jih predstavljajo kot grožnjo vsem nam. Če je že govor o Romih, najmanj govorijo o sebi Romi sami. Dr. Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna vprašanja je predavala na temo Rasizem do Romov v zgodovini in sodobnosti. Romi so bili vedno izključeni iz družbe, živeli so na njenem robu. Romi želijo sodelovati v javnem življenju, zato je tako spoznavanje prvi korak k napredku. Od leta 1971 so se opredelili za Rome, imajo svojo himno in zastavo ter svoj jezik. Priznani so kot narod. Ime Cigan je za nekatere žaljivo, drugi pa so na to ime ponosni, saj pomeni tudi način življenja. Rasizem večinskega naroda je doktrina, prepričanje, da je na podlagi prirojenih lastnosti nek narod priviligiran, drugi pa zaničevan. Že šolski program je tako naravnan, saj v prvih berilih srečujemo stereotipe, da je Rom tat in tako privzgajamo rasizem. Mnogi Romi, ki so se želeli zaposliti, so spremenili priimek, da so jih sploh sprejeli. Magister sociologije Gorazd Kovačič je govoril o tem, da je multikulturnost brez enakosti segregacija. Romi imajo na formalni ravni enake pravice, na neformalni ravni pa jih ne sprejemamo. Zato ni čudno, da so vedno v podrejenem položaju. Njihova življenjska doba je krajša za okoli 20 let glede na večinsko prebivalstvo zaradi slabšega dostopa do zdravstvenih služb, slabša je izobrazba. V Grosupljem Romov ne vključujemo v javno življenje, nimajo niti romskega svetnika. Ta bi lahko pomagal SLIKE LEVO OD VRHA NAVZDOL: - Prof. Brankica Petrovič, dr. Vera Klopčič in mag. Gorazd Kovačič. - Podžupan občine Grosuplje Dare Gabrijel in ena od organizatork posvetovanja Ana Podvršič. - Dr. Janez Krek. - Bruno Brajdič, romski pomočnik na OŠ Louisa Adamiča, in Živa Antauer. - Prisotni v dvorani Mestne knjižnice Gro-suplje. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi romano cacipe 15 reševati konflikte. Romski otroci hitro opustijo šolanje, slabše izobraženi težje dobijo delo, če ga že dobijo, je to slabše plačano. Vzpostaviti moramo dialog z Romi, jim omogočiti dvojezičnost v šoli in javnem življenju. Romi imajo drugačen odnos do dela in to bi morali upoštevati. Ravnatelj Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje in podžupan občine Grosuplje Dare Gabrijel je poudaril, da občina le ni tako brezbrižna do Romov. V šolo Louisa Adamiča hodi 22 romskih otrok, za naslednje leto je vpisanih 32. S posebnim kombijem jih vozijo v šolo in pri pouku pomaga romski pomočnik, da premosti začetno nepoznavanje jezika. Občina ureja tudi romska naselja, vendar to ne gre tako hitro, saj so pogosto posredi neurejena lastninska razmerja. Nekateri predavatelji so občini očitali, da ni storila dovolj za integracijo Romov v prostoru. Vendar Civilna iniciativa mladih je le naredila prvi korak. Petek, 18. 5. 2007. -Romi in romščina Romski otroci nimajo možnosti, da bi uveljavili svoj jezik kot učni jezik v šoli. O tej temi je spregovoril dr. Janez Krek, docent za filozofijo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Ukvarja se z etničnimi vprašanji tolerance v filozofiji in s področjem vrednot in vzgojnih konceptov, državljanskega izobraževanja, večkulturnosti in sistemskih rešitev v izobraževalnih sistemih. Izpostavil je slabo vključenost romskih otrok v predšolsko vzgojo, kar bi jim omogočilo lažji prehod v šolo. Tu bi se naučili obeh jezikov, romskega in slovenskega, socialnih vzorcev, saj ob vstopu v šolo pride v ospredje izobraževanje in ne vzgoja in socializacija. Romski jezik in kulturo hitro porinemo na raven folklore. To je premalo. Romi nimajo svoje države, da bi zastopala njihove interese. Če bi bolje obvladali romščino, bi se tudi večinskega jezika hitreje in bolje naučili. Vzroki za slab uspeh v šoli so: neprisotnost SLIKE DESNO OD VRHA NAVZDOL: - Prostovoljca Brane Škrjanec in Nataša Rajh ter direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek. - Particija Pavlič in Gregor Steklačič. - Skupina Romov skupaj z mag. Simono Žnidarec Demšar na okrogli mizi v soboto, 19. maja, ko so spregovorili o romskih bivanjskih razmerah. - Župan Janez Lesjak, predsednik romske zveze Jožek Horvat Muc, romski svetnik Bojan Tudija in dr. Miran Komac. - V razpravo se je vključil tudi občinski svetnik Janez Dolinšek. pri pouku, nepoznavanje slovenskega jezika in nedelavnost. Romske starše je treba prepričati, da je potrebno otroke pošiljati v šolo, izobraževanje pa razširiti z vsebinami, ki se tičejo romskega življenja, da bo otrokom bliže, omogočiti dodatno učno pomoč in do neke mere prilagoditi standarde. Romski otroci niso otroci s posebnimi potrebami, le jezikovno pregrado in predsodke moramo premagati. Živa Antauer je absolventka primerjalnega jezikoslovja in primerjalnega slovanskega jezikoslovja in je sodelovala pri projektu standardizacije jezika Romov v Sloveniji in vključevanja romske kulture v vzgojo in izobraževanje. Je avtorica slovarja romskega jezika za področje Prekmurja. Preletela je zgodovino romskih preseljevanj. Po jezikovnih podobnostih so ugotovili, da so se Cigani preselili iz Indije na področje Bizanca v 7. in 8. stoletju in se potem pomikali naprej. Druga veja, Sinti, so se selili po severnem delu Evrope in se naselili v Nemčiji. Kot nomadi s posebnimi življenjskimi navadami niso bili nikjer zaželeni. Največje preganjanje so doživeli med drugo svetovno vojno, ko so masovno umirali v taboriščih, a so šele pred kratkim dobili status žrtev holokavsta. Beseda Cigan izvira iz grščine in pomeni nedotakljivi. V Londonu, 8. aprila 1971, so na svetovnem kongresu izbrali svojo himno, zastavo in skupno ime Romi. V Indiji ni romskega jezika. Razvil se je šele, ko so se preselili, najbližje osnove pa kaže jezik hindi. Obstaja okoli 1370 različic romščine, poznajo pa tudi mnogo različnih dialektov. Ko so se selili, so s seboj prinesli tudi jezikovne posebnosti držav, skozi katere so potovali. Ko so prišli v drugo jezikovno okolje, niso več vedeli, kako uporabljati stari jezik, pa so privzeli jezik novega okolja. Pokazala je tudi primerke zapisov romščine z latinskimi črkami, vendar bo standardizacija težko uspela, saj se dolenjski in prekmurski Romi med seboj ne razumejo. Predavanje pa je poslušal tudi Sint z Gorenjske, ki je povedal, da je njihova romščina spet drugačna in drugih slovenskih Romov ne razume. srečanja in okrogle mize Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Bruno Brajdič, romski pomočnik na Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje, je rojen v naselju Oaza in tam že ves čas živi. Leto dni je zaposlen preko javnih del. S strahom je stopil v šolo, vendar ga je kolektiv lepo sprejel. S kombijem pripelje otroke v šolo in ves čas ostane v razredu, da pomaga učiteljici premagovati jezikovne težave. Tako se romski otroci ne čutijo odrinjene in hodijo v šolo. Vesel je, da je zaposlen in da lahko pomaga romskim otrokom, samo plača je le malo višja, kot je bila preje socialna podpora. Omizje so nato zasedle direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek, prostovoljka Nataša Rajh in Brane Škrjanec, zaposlen na CSD na eni strani, na drugi pa Patricija Pavčič in Gregor Steklačič. Predstavili so nam delo različnih inštitucij na Grosupljem, ki imajo možnost pomagati Romom pri njihovem vključevanju v življenje kraja. Direktorica Roža Kek je povedala, da obiskuje knjižnico v Grosupljem 34 % vseh prebivalcev občine Grosuplje, vendar le 7 % Romov. Prvič so organizirano vstopili v knjižnico, ko jih je v okviru izobraževanja odraslih pripeljala prostovoljka Zlata Kastelic. Večina ni znala ne brati ne pisati, moški so se zanimali za računalnike, ženske pa za revije o kuhanju, o zdravju, o otrocih. Mlajši Romi prihajajo v knjižnico, vendarle po neknjižno, avdiovizualno gradivo (kasete, videokasete, DVD). Gradiva v romščini ni veliko. Zaradi prezaposlenosti samih knjižničark in nepoznavanja jezika je sprejela iniciativo mladih za ta simpozij pod pogojem, da to ne bo le enkraten dogodek, ampak da bodo mladi prostovoljci v knjižnici na voljo Romom ob določenem času, da jim bodo pomagali pri opismenjevanju. Brane Škrjanec s Centra za socialno delo je predstavil projekt za predšolske romske otroke Mali svet - Tikno them, ki so ga na pobudo staršev Romov izvajale prostovoljke Fakultete za socialno delo. Ugotovili so, da je zgodnje učenje socialnih veščin in slovenskega jezika pomembno pred vstopom v šolo. Vrtec Kekec je prostovoljcem odstopil del inventarja, igrač in opazili so napredek pri otrocih. Rezultati prvih aktivnosti dela z romskimi predšolskimi otroki so pokazali, da zanimanje otrok in staršev za nadaljevanje skupnega dela narašča, da so oblike dobrega sodelovanja otrok v lokalni skupnost možne, to dokazuje tudi spremljevalni program SLIKE LEVO OD VRHA NAVZDOL: - Prireditev Hilo Romano veseli sta začela Martin Brajdič in Sonja Hudorovac. - Utrinka iz otroške igrice o lepem zajčku. - Romski otroci so zaplesali nekaj folklornih korakov na slovensko narodno glasbo. simpozija, saj organizatorji programa poročajo o vključevanju tudi najmlajših, kar potrjuje, da bi integracijski program za predšolske otroke v prihonosti lahko kmalu zaživel. Nataša Rajh je kot prostovoljka posredovala izkušnje prostovoljk pri sodelovanju z romskimi otroki v okviru omejenega programa. Zadnji dve leti pa prostovoljke z delavnicami v obeh OŠ v Grosupljem, v OŠ Stična in OŠ Ivančna gorica poskušajo ''razbijati predsodke''. S programom promocije strpnosti poskušajo spregovoriti o izključenih skupinah in širiti idejo multikulturnosti in kulturne raznolikosti. Z igranjem vlog poskušajo preveriti, kako bi učenci ravnali, če bi se sami znašli v takem položaju. Program poteka v 3. in 8. razredu. Patricija Pavlič - direktorica Centra za kulturo in izobraževanje Trebnje - je predstavila izobraževanje odraslih. V Grosupljem je oddelek za izobraževanje Romov, vendar uspeh v teh oddelkih ni visok. Romi znanja ne uvrščajo med vrednote, ne zdi se jim uporabno. Zelo malo žensk je vključenih v to izobraževanje, te pa z vzgojo vplivajo na svoje otroke in morda tudi zato tak negativen odnos do šole. Gregor Steklačič je predstavil terensko raziskavo o zaposlenosti Romov v Grosupljem. Večina je nezaposlenih, preživljajo se s socialno pomočjo, zbirajo staro železo, redko kateri tudi s sezonskim delom pri kmetih. Nekoč so veliko nabirali tudi zelišča in gobe, vendar z uvajanjem novih zakonov o omejevanju nabiranja različnih plodov v gozdovih ta dejavnost čedalje bolj upada. Le trije so redno zaposleni. Romi bi radi delali, tudi tečajev bi se udeležili, da bi pridobili znanje za delo. Vendar, če se pišeš Brajdič ali Hodorovac, nimaš možnosti. Borut Hrovatin je bil vesel, da se vendar nekaj premika na področju sodelovanja z Romi. Ravnateljica VVZ Kekec, Majda Fajdiga, je ponudila možnost za sodelovanje z Romi. Otroci iz vrtca bi se srečali z romskimi otroki v njihovih naseljih, romski otroci pa bi obiskali vrtec. Lahko bi zaposlili tudi romsko pomočnico, da bi pomagala pri jezikovnih težavah. SLIKE DESNO OD VRHA NAVZDOL: - Harmonikar Devo -Teo Brajdič je skupaj s Primožem zaigral na frajtonerico nekaj zelo zahtevnih Miheličevih skladb. - Trebušna plesalka Tijana Tudija. - Mlade Romkinje so zaplesale v živopisanih oblekah po pravih romskih ritmih. - Po končani prireditvi pa so Romkinje postregle še z več vrstami peciva, kakršnega pečejo, kadar praznujejo. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi romano cacipe 17 Sobota, 19. 5. 2007 -Etnična delitev prostora bivanja - infrastruktura romskih naselij v Grosupljem. Okroglo mizo tretjega dne simpozija Romi v Grosupljem je vodil dr. Miran Komac, doktor politologije, izredni profesor, zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Raziskuje medetnične odnose med manjšinami in večinskim prebivalstvom v Beneški Sloveniji in Reziji. Na oder pa so sedli na eno stran predstavniki oblasti: Janez Lesjak, župan občine Grosuplje, Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Bojan Tudija, svetnik v občinskem svetu občine Novo mesto in podpredsednik Zveze Romov Slovenije, vodja enote Novo mesto; na drugi strani pa predstavniki vseh štirih romskih naselij, ki jih je občina Grosuplje registrirala, priznala in tudi rešuje njihovo problematiko, ter magistra Simona Žnidarec Demšar, magistra sociologije -socialnega dela v skupnosti, v raziskovalnem delu pa se posveča vprašanjem neenakosti, socialne pravičnosti in etnično občutljivega socialnega dela. Zaposlena je kot asistentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in je aktivistka v boju proti socialni izključenosti Romov. Magistra Simona Žnidarec Demšar je za uvod povedala, da Romi v Grosupljem nimajo niti osnovnih pogojev za življenje in da jim je kršena pravica do primernega bivanja: zasebnosti, dostopa do osnovne infrastrukture in varnosti. Nihče ne bi smel čutiti strahu pred nasilnim preseljevanjem. Tudi izbira za bivanje izven romskih naselij ne zavisi le od odločitve in možnosti posameznega Roma, temveč pogosto od sprejemanja ali zavračanja večinske družbe. Če hoče Rom živeti zunaj romskega naselja, mora pogosto zatajiti svoje lastno identiteto. Zaostrovanje razlik se začne vsakič, ko se v jeziku večinske družbe hoče Rom »civilizirati«, to pa jim prepričuje pa večinska družba. Hočemo, da se Romi civilizirajo, če pa to hočejo, jih ne sprejmemo v svojo sredo. Dokler se bodo ohranjali odnosi, ki Rome vzdržujejo v položaju državljanov nizkega sloja brez lastninskih pravic, bomo zavestno zaostrovali etnični konflikt in evidentirano sovraštvo do Romov. Absolvent geografije Gregor Steklačič je prikazal še drugi del ankete, ki je pokazal življenjske razmere Romov, kakršne so v večini naselij, izjeme so le v Oazi, kjer je okolica urejena, prav tako notranjost hiš. Kar 40 % Romov jemlje vodo iz skupnih pip, le redki imajo vodo napeljano v hiše. Elektrike nima nobena hiša, 84 % si pomagajo z agregati. Sanitarije in kanalizacijo imajo delno urejeno z greznicami v Oazi. Vse težave pa izhajajo iz neurejenih lastniških odnosov, je povedal župan Janez Lesjak in na zemljevidu pokazal štiri priznana romska naselja v Grosupljem: Oaza, Pri Nikotu, Smrekec 1 in 2, in orisal pot, kako je do teh romskih naselij prišlo. Analiziral je sedanje stanje in povedal, kaj občina dela in kaj je še pripravljena storiti za dvig bivanjske kulture Romov v teh štirih naseljih. Leta 1998 je vladal velik odpor večinskega prebivalstva do Romov, in so jih hoteli celo izseliti. Občinski svet se je odločil, da bo naselja združil na lokacijah, ki so v lasti občine. Iz Rojnika so jih domačini že preselili v Grosuplje v industrijsko cono, naselje za železniško postajo je bilo na privatnem zemljišču.Dogovorili so se o preselitvi, postavili so dve ločeni naselji Smrekec 1 in 2. > > srečanja in okrogle mize Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 > Glede lastništva pa je povedal, da večina Oaze leži na občinski zemlji, ostale parcele se trudijo odkupiti od privatnih lastnikov in od Javnega sklada kmetijskih zemljišč, prav tako stanje je v naselju Pri Nikotu. Zemljišče za naselji Smrekec 1 in 2 pa je občina odkupila, zato bi jih lažje infrastrukturno opremili, toda župan se sprašuje, kdo je dolžan to storiti, občina ali država. Po osamosvojitvi je država naredila veliko napako, da ni popisala romskih naselij in ta ozemlja izvzela iz denacionalizacijskih postopkov. Kar se občinskega romskega svetnika tiče, pa je župan ugotovil, da je občina Grosuplje pomotoma prišla na seznam, saj imajo mnoge druge občine večje število Romov na svojem ozemlju. Občinski svet ni sprejel spremembe občinskega statuta, ko bodo dobili vse zahtevane odgovore od države, bodo sprejeli tudi romskega svetnika v občinski svet. Jožek Horvat Muc je poudaril, da državni in evropski zakoni zagotavljajo enakopravnost vseh ljudi, vsi imajo pravico do bivanja. Res je neurejeno lastništvo velik problem, še večji pa je, da Rom ne more kupiti hiše ali stanovanja, kjer bi rad. Vzpostaviti je treba dialog, ki bo prinesel rezultate na daljši rok. K boljši komunikaciji med občinskimi službami in Romi bi pripomogel tudi romski svetnik. Bojan Tudija je pokazal nekaj pozitivnih primerov iz Novega mesta. V Šmihelu živi 26 romskih družin. Tudi pri njih je bilo pred leti podobno kot v Grosupljem - ljudje so jih hoteli izseliti. Pa so sedli skupaj in ugotovili, da je upoštevanje pravil za obe strani koristno. Tudi Romi so ugotovili, da je tudi zanje dobro, da ne kurijo plastike in gum, da se ne streljajo v naselju, da se ne vozijo z neregistriranimi avtomobili. In uspeli so vzpostaviti red, ki se ga vsi držijo. Romi nimajo izobrazbe, ne znajo jezika, težko si sami pomagajo. Zato jim mora občina pomagati, vendar ne tako, da samo daje. Tudi Romi morajo prispevati svoj delež. Občinski svetnik Janez Dolinšek je podprl župana, da se občina res trudi, da bi uredila razmere v romskih naseljih, samo za vse in takoj ni denarja. Marsikaj je povezano tudi z upravnimi postopki, ki trajajo leta. Vsi se zavzemamo za iste pravice, vendar bodo tudi Romi morali začeti spoštovati predpise pravne države, spoštovati privatno lastnino, red in mir. Domačini smo navajeni živeti z Romi, novi priseljenci pa so veliko bolj netolerantni in samo od občine zahtevajo, da naredi red. Za vse pa tudi občina in župan nista pristojna, so še druge službe in organi, ki bi morali opraviti svoj del odgovornosti. Ljudje pa so vedno bolj nastrojeni proti kršiteljem. Besedo so dobili tudi predstavniki romskih naselij. Spraševali so predvsem, kdaj bosta napeljani elektrika in voda v naselja. Župan je z zakoni dokazoval, da morajo najprej dobiti cel kup soglasij, predvsem pa ni mogoče nič ukrepati, dokler so naselja grajena ''na črno''. Včasih so se v dvorani dvignili jezni glasovi, pa jih je dr. Miran Komac z umirjeno in trezno besedo znal pomiriti. Prav tako je ustavil mnoge napade na župana, saj za vse res ni odgovoren on sam, pomoč je treba iskati tudi pri drugih službah. Vsi sogovorniki pa so na koncu ugotovili, da se zavedamo, da ne bomo vseh problemov rešili že jutri, vzpostavili pa smo dialog, si odkrito povedali, kar nas teži na eni in drugi strani. Dive bilo romano veseli Okoli Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosupljem je v soboto večer vrvelo avtomobilov in ljudi. Grosupeljski Romi so se zbirali na svoji prvi kulturni prireditvi Dive hilo romano veseli. Martin Brajdič, ki smo ga že spoznali v podobni vlogi v knjižnici, je v dolenjski romščini pozdravil vse obiskovalce, goste in sponzorje. Gospa Sonja Hudorovac, ki je vodila celotno prireditev, je v lepo slovenščino, ki bi ji jo lahko marsikdo zavidal, prevedla uvodni pozdrav in na oder pozvala gospoda Jožka Horvata Muca, predsednika Zveze Romov Slovenije, da je z nagovorom pospremil prvo romsko prireditev v Grosupljem. Najprej so nastopili najmlajši in ob pomoči prostovoljk Ermine Bosnic in Vesne Jovandaric, ki je sprejela tudi vlogo dobre vile, zaigrali igrico o lepem zajčku, ki ni maral mišk, ker so grde in umazane. Nauk zgodbe je, naj ne sodimo drugih po zunanjosti, niti po tem, kar drugi rečejo o njih. Dolgo in zahtevno besedilo so otroci obvladali in korajžno so odigrali svoje vloge ter poželi buren aplavz. Prav tako suvereno so odplesali Ob bistrem potoku je mlin. Burno odobravanje v dvorani so požela dekleta, ki so prišla na oder oblečena v živopisana krila in zaplesale ob zvokih romske glasbe. Blago so same izbrale, oblačila pa jim je sešila šivilja ga. Majda Kastelic. Dolgo so vadile, včasih dvomile vase, če bodo sploh uspele, vendar so ob podpori mentorice vztrajale in ta večer so imele kaj pokazati. Harmonikar Devo - Teo Brajdič je instrument podedoval od očeta in se sam naučil igrati. Nekaj posebnih prijemov mu je pokazal Primož in na odru sta skupaj zaigrala dve skladbi. Na poskočno polko so v parih zaplesala tudi dekleta. Mlada gostja iz Novega mesta, Tijana Tudija, je prav virtuozno odplesala trebušni ples. In zopet so na oder prišle plesalke, ki so nas s kolom popeljale v svet romskih večerov pod prostim nebom ob glasbi in plesu. Ob koncu prireditve so se Romi zahvalili vsem prostovoljcem in članom civilne iniciative mladih, ki so jim pomagali, da smo slišali tudi njihov glas in spoznali njihovo kulturo. V soboto dopoldne so se ženske zbrale okoli Martine Bujic in zvečer so se predstavile tudi s svojo kulinariko. Prireditev je v vseh pogledih uspela. Pogovarjali smo se o romski problematiki in vsi preživeli. Dr. Miran Komac, moderator zadnje, sobotne okrogle mize, je zaključil večer z zanimivo primerjavo. Nezaželenega otroka se lahko znebiš ali pa se odločiš, da ga boš obdržal. Ko enkrat otroka imaš, ga moraš vzgojiti in izučiti, postaviti na lastne noge, drugače ga imaš vse življenje na grbi kot otroka, za katerega je treba skrbeti. Romi so tu, med nami. Najti moramo poti in načine, da bomo lahko preživeli drug ob drugem in drug z drugim. Romi so se vsem mentorjem in voditeljem okroglih miz na simpoziju zahvalili z rožicami. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi med ljudmi Sem Romkinja... Sem Romknja, ki prebiva na polju v majhnem naselju, ki se imenuje Oaza. Tukaj živim že 6 let, v katerih se je že marsikaj spremenilo. In sicer vodovod, kanalizacija in seveda kulturne prireditve. Tisto, kar pa je življenjsko potrebno, česar pa še ni, pa je elektrika. Kot ste že seznanjeni smo s pomočjo prostovoljcev - s študentkami organizirali 1. kulturni program Romov v Grosupljem Dive hilo romano veseli. Začetek priprave za ples je bil, ko sem z dvema prostovoljkama odšla po romskih naseljih spraševat dekleta, če bi bile pripravljene sodelovati. Strinjalo se je večina deklet. Tako sem z ostalimi dekleti imela en mesec in pol srečanja vsak teden v Družbenem domu. Kot sama Romkinja sem bila zelo vesela velike publike na prireditvi in to, da so na simpoziju sodelovali tako Romi kot Civili. Meni in ostalim Romom je bilo pri simpoziju najbolj zanimivo: 1. dan- Romi - manjšina v grosupeljski realnosti: govora Brankice Petkovic in magistra Gorazda Kovačiča. 2. dan- Romi in romščina Prekmurska romščina je drugačna od naše. Skupaj z Živo Antauer smo ugotavljali razlike. Živa je pokazala besede po romsko, mi pa smo ji povedali po naše. In predavanje dr. Janeza Kreka, ki je govoril, da malo romskih otrok redno obiskuje šolo. O zaposlovanju Romov v Grosupljem pa imam tudi svoje mnenje. Srednjo šolo sem končala v Ljubljani. Službo je težko dobiti, ker sem Romkinja in prihajam iz romskega naselja. Če si umazan Cigan, še ne pomeni, da nisi nič sposoben in da si neumen. To so tudi videli Civili, ki so na prireditvi ocenili, da Romi niso, kar so si predstavljali, ampak da smo s 1. kulturnim programom naredili naš prvi korak in pokazali naše sposobnosti. Naj omenim še to, da smo dobili veliko pohval, ki smo jih bili zelo veseli. En teden po končanem programu je pa postala taprava beda pri meni in pri ostalih Romih. Čutimo pomanjkanje aktivnosti, ki jih želimo še naprej nadaljevati. Mislim, da je dobro, da na začetku ustanovimo romsko društvo. Društvo bi nam omogočilo, da bi lahko še naprej imeli ne samo plesne aktivnosti, ampak tudi druge npr. športne aktivnosti, kuharske delavnice, likovno-glasbene. Z ostalimi prostovoljci vabimo vse Rome, da se nam pridružite pri ustvarjanju naslednje kulturne prireditve. Vabljeni ste tudi Civili, da bi pomagali pri vseh aktivnostih. Lili Iskrica: Romano čačipe Grosupeljski občinski politiki že vrsto let samovoljno preprečujejo, da bi v občinskem svetu tudi Romi imeli svojega svetnika, čeprav jim zakon Republike Slovenije to zagotavlja in čeprav je veljavnost zakona potrdilo Ustavno sodišče. V tretjem sklicu občinskega sveta so se odločili, da ustanove statutarno-pravno komisijo - vodi jo diplomirana pravnica - ki naj prouči pravne možnosti postopka za potrebno spremembo občinskega statuta, najvišji občinski uslužbenec pa je v izjavi za javnost na podlagi popisa prebivalstva postregel z ugotovitvijo, da Romov na Grosupljem uradno tako rekoč ni. Z neformalno resničnostjo se politiki, pa čeprav samo občinski, pač ne morejo ukvarjati, a ne? Ko sem na prvem sestanku sveta krajevne skupnosti Grosuplje - bilo je še lani, proti zimi - predlagal, da se Romom nasuje pot v Smrekec in sploh, da skupaj obiščemo njihovo največje naselje, sem jih zlasti od obeh strani slišal, da se z Romi ne more pogovarjati, saj nimajo nikakršne organizacijske strukture niti nobenega formalnega predstavnika. Predsednik je oba predloga - tako kot vse druge - sicer sprejel, vendar ju je takoj tudi pozabil, in to toliko laže, ker ju tajnik sploh ni zapisal. Da mladi ne spadajo ne med zakonokaze ne med noje ne med pikozbirce, so dokazale tri + eden, ki so skupaj s svojimi prijatelji v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje organizirali tridnevni romski simpozij: predstavili so rezultate svoje raziskave romskih naselij na Grosupljem in v okolici, povabljene strokovnjakinje in strokovnjaki so spregovorili o odnosu slovenske večine, slovenske politike in slovenskih medijev do romske manjšine ter o izobraževanju, romskem jeziku in problemih zaposlovanja, simpozij pa se je zaključil z vročo okroglo mizo in s kulturno prireditvijo naših Rominj in Romov v avli osnovne šole L. A. S simpozijem je bila predstavljena romska resnica, romano čačipe. Z njim so Romi kot lokalna skupnost in kot posamezniki stopili v naš javni prostor, v našo resničnost. Stopili so dostojanstveno in kulturno, zato smo popolnejši in bogatejši. Jakob Müller Iskrica: Roški zmagovalci Kočevski Rog je simbol slovenskega partizanstva in slovenskega domobran-stva. V roških gozdovih je bil 1942-43 sedež partizanskega političnega in vojaškega vodstva, ki je s KP na čelu vodilo narodnoosvobodilni boj in 5. maja 1945 v Ajdovščini inavguriralo narodno vlado. Po roškihjamah pa ležijo tudi pomorjeni slovenski domobranci in drugi vojaki protirevolucije, ki so se borili za parlamentarno demokracijo, človekovo pravico do svobodnega javnega mišljenja, izražanja in združevanja ter za zakonsko zaščiteno lastnino. Ker sintagma nob ni leksikalizirala zlih sil, katerih naj bo narod osvobojen, so jo narodnjaki mogli razumevati kot osvoboditev od okupatorjev, komunisti pa so jo razumeli tudi kot osvoboditev od razrednih izkoriščevalcev: lastnikov tovarn, trgovin, hiš, zemlje. Da bi razredno osvoboditev zanesljivo dosegli, je vodstvo OF že septembra 1941 monopoliziralo nob: vsi, ki bi se borili proti okupatorjem izven Organizacije, so bili razglašeni za narodne izdajalce, te pa je treba neusmiljeno pobiti. Zato so partizanske enote, narodna zaščita, VOS in OZNA vseskozi morile dejanske in potencialne politične nasprotnike, to pa so bili množično zlasti kritični katoliki: izobraženci, kmetje, duhovniki. Zaradi teh pobojev in zaradi zavedanja, da komunistom narodna osvoboditev pomeni družbeno revolucijo, so se vojaško organizirali tudi protirevolucionarji, ki nikoli niso sprejeli političnih ciljev ne nacionalsocialistov ne fašistov, so pa z njimi v boju proti partizanom taktično sodelovali, verjeli v zmago zahodnih zaveznikov in računali na njihovo podporo pri povojni državni ureditvi. Maja 45 je slavilo zmago vodstvo nob. Da bi dokončno eliminiralo domobranske nasprotnike, jih je ukazalo zmetati v kraške jame, protitankovske jarke in opuščene rudniške jaške ter jih živalsko zagrebsti. Nato je v naslednjih desetletjih uresničevalo revolucijo: odvzemalo premoženja, eksperimentiralo s partijsko lastnino in zapiralo ter preganjalo drugače misleče. Po dveh generacijah se je socializem kot predokus komunizma izkazal kot velika idejna in gospodarska zabloda ter se - tudi zaradi evropskih žametnih sprememb in romunske svinčene suite - sesul. Zveza komunistov je izgubila položaj političnega hegemona in se lahkotno odpovedala vsemu, kar je utemeljevalo njene vojne zločine ter njena povojna politična, gospodarska in duhovna nasilja. Uveljavljenaje parlamentarna demokracija, človekova pravica do svobodnega javnega mišljenja, izražanja in združevanja, lastnina je zakonsko zaščitena. Vojaška zmaga leta1945je nedvomnopripadla partizanski strani, politični zmagovalci pa so očitno slovenski domobranci in drugi slovenski protirevolucionarji. Jakob Müller srečanja in okrogle mize Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Vodstvo okrogle mize: Boris Peterka, Slavica Perme in Boris Čibej. Grosuplje, 24. maja 2007 - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo pod novim vodstvom Borisa Peterke, ki deluje na območju občinGrosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, je v 1. nadstropju pivnice Anton organiziralo okroglo mizo z naslovom Statusna vprašanja veteranov vojne za Slovenijo. Na okrogli mizi sta sodelovala Slavica Perme (višja socialna delavka, višja referentka II, s pooblastilom za vodenje dejanj, ki dela na Upravni enoti Grosuplje v Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve) ter podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Čibej, ki je z digitalno projekcijo udeležencem okrogle mize predstavil možnosti po lani sprejetem in popravljenem Zakonu o vojnih veteranih. Udeleženci okrogle mize so nato izpostavili tudi nekaj vprašanj. G. Jože Čibej je najprej predstavil navedbe dopolnjenega in spremenjenega zakona o vojnih veteranih, po katerih se lahko uveljavlja status vojnega veterana in si jih lahko preberete v posebnem okvirčku. Tem osebam pripadajo pravice različnega varstva: veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe. Poleg tega zakon določa tudi postopek za uveljavljanje pravic, način urejanja evidence ter način zagotavljanja sredstev. Nekatere pravice je posameznim osebam ta zakon razširil glede na predhodno sprejeti zakon, nekatere pa je celo skrčil, kar nedvomno povzroča slabo voljo in različne interpretacije ljudi, ki so bili predvsem udeleženi v različnih (javnih) nalogah, potrebnih za obrambo domovine in osamosvojitev Slovenije. Iz tega razloga je bilo na okrogli mizi postavljenih tudi nekaj vprašanj, za katera je vodstvo okrogle mize obljubilo, da bo poskrbelo za posredovanje teh vprašanj na pristojne organe. Zanimivo v tem zakonu pa je, da razlikuje med veterani na zmagoviti strani v 2. svetovni vojni ter veterani iz vojne za Slovenijo. Predsednik Boris Peterka je nato Statusna vprašanja veteranov vojne za Slovenijo Jože Miklič predstavil še nekaj dejavnosti Združenja veteranov vojne za Slovenijo v bližnji prihodnosti in omenil, da bodo v jesenskem času nadaljevali s podobnimi okroglimi mizami. Kdo lahko dobi status vojnega veterana? Status vojnega veterana lahko dobijo osebe, ki so od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljale naloge pri obrambi Republike Slovenije kot: - pripadnik teritorialne obrambe, - policist, - operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, - pripadnik enot za zveze republike in občin, - oborožen pripadnik narodne zaščite, - član Predsedstva RS in član republiške koordinacijske skupine in podskupine, - oseba, ki je v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljala dolžnosti organizatorja manevrske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite, med katere je potrebno šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih ali lokaciji ter izvajanje obveščevalne in proti-obveščevalne dejavnosti, - delavec organov za notranje zadeve, ki je ob osamosvojitvi RS v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 kot pripadnik policijskih enot opravljal naloge, povezane z borbenimi dejstvi in delovanjem zvez polic ije, kriminalistične službe in varnostno-obveščevalne službe, - pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade, ki je po nalogu pristojnih organov RS od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist RS, - pripadnik policijskih enot, organizator manevrske strukture narodne zaščite, - delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, - delavec, odgovoren za obrambne priprave v katerem od republiških upravnih organov, - oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne JLA - »Pogajanja 91«, - delavec upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, ki je bil odgovoren za obrambne priprave in oborožen opravljal upravne in strokovne naloge, - oseba, ki je bila po odredbi policije vključena v opravljane njenih nalog, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir, - oseba, ki je po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve opravljala naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, minsko-eksplozivnih sredstev, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot ter oseba, ki je bila v času oboroženih spopadov po odredbi republiškega sekretariata za notranje zadeve vključena v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu, - pripadnik ali pripadnica oskrbe enote republiške koordinacijske skupine, - pripadnik službe za opazovanje in obveščanje, ki je opravljal obrambne naloge v vizualni opazovalnici, - član ali članica republiškega, mestnega in občinskega štaba civilne zaščite, član njihovih specializiranih enot pa ob pogoju, da je opravljal obrambne oziroma zaščitno-reševalne naloge v času oboroženih spopadov, - voznik ali voznica ali zdravstveni delavec v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ali kot član operativnega sestava gasilske organizacije, ki je opravljal naloge zaščite in reševanja neposredno med oboroženimi spopadi, - obveznik ali obveznica delovne dolžnosti v podjetjih za distribucijo električne energije, v železniškem gospodarstvu, v PTT podjetjih, v cestnih podjetjih, v podjetju za opravljanje in v zdrževanje cest, Aerodromu Ljubljana in RTV Slovenija - oddajniki in zveze, ki je dejansko izvajal naloge po odločitvah republiške koordinacijske skupine in koordinacijskih podskupin, skladno s smernicami predsedstva RS o ukrepih za pripravljenost, - predstojnik ali predstojnica zbirnega Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi srečanja in okrogle mize Udeleženci so aktivno prisluhnili okrogli mizi. centra ali delavec zbirnega centra, ki je po odredbi predstojnika opravljal naloge varovanja zbirnega centra, varovanja in nadzora vojnih ujetnikov v zbirnem centru, - delavec carinske službe, ki je izvajal operativne naloge po odločitvah in navodilih republiške koordinacijske skupine, - oseba, ki je kot predstavnik Izvršnega Sveta Skupščine Republike Slovenije vzdrževala stike z Mednarodno nadzorno komisijo v času izpolnjevanja njenega mandata v RS na podlagi Brionske deklaracije in oseba, ki je pomagala pri vzdrževanju stikov Mednarodne nadzorne komisije z državnimi organi RS. Komu po tem zakonu še pripada status veterana? Poleg navedenih oseb v gornjem okvirčku pa je vojni veteran po tem zakonu tudi: - oseba, ki je sodelovala v bojih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919 (borec za severno mejo) in slovenski vojni dobrovoljec iz vojn 1912-1918 (vojni dobrovoljec), in ji je status borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca priznan z odločbo pristojnega državnega organa, - državljan Republike Slovenije, ki je bil kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. do 17. 4. 1941 odpeljan v ujetništvo; - borec in drug udeleženec narodnoosvobodilne vojne (NOV) Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju ali mu je bilo na tej podlagi podeljeno državno odlikovanje, oziroma, ki udeležbo v NOV Slovenije dokaže z drugo javno listino, - državljan Republike Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju, - državljan Republike Slovenije, ki mu je čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno štet v pokojninsko dobo, Vojni veteran je tudi pripadnik narodno revolucionarne organizacije - TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13. 5. 1941. Veteranski dodatek 10. člen Mesečni znesek veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: razlika) in znaša: - 100 % razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 in 1942 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borca za severno mejo in vojnega dobrovoljca ter odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem; - 90 % razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 - pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945 ter organizatorja narodne zaščite; - 80 % razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 - po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in od leta 1944 neprekinjeno do 15. 5. 1945; - 60% razlike za druge vojne veterane. Veteranski dodatek ne more znašati manj kot 10 % osnove. 11. člen Za odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem po tem zakonu se šteje vojni veteran - prejemnik odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije, prejemnik reda za izredne zasluge in prejemnik zlatega reda za zasluge ter reda narodnega heroja, če je odlikovanje prejel za dejanja in zasluge v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo. Izjava za javnost avtorja tega prispevka: »Zakaj smo se pa mi boril'?« Podpisani pod tem člankom sem član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Grosupljem, nimam pa statusa vojnega veterana in zaradi tega ne uživam nobenih pravic in dodatkov kot vojni veteran. Vse naloge, ki sem jih izvajal v zvezi z obrambo Slovenije v času pred agresijo in med njo, sem opravljal kot podpredsednik Skupščine občine Grosuplje, član predsedstva iste skupščine in predsednik Krajevne skupnosti Mlačevo po navodilih pristojnega občinskih oddelka za obrambo in občinskega štaba za civilno zaščito, o katerih nenazadnje pričajo tudi ohranjeni (ter nekateri objavljeni) dokumenti, video gradivo in zapisniki. Mnogo aktivnosti in »inštrukcij« različnih skupin prebivalstva (dežurstva v KS, kurirske službe, zveze z občinskimi organi in občinskim štabom za civilno zaščito, aktiviranje gasilskih in reševalnih ekip...) v zvezi s tem je bilo potrebno opraviti po dogovoru sveta krajevne skupnosti ter tudi po lastni presoji, predvsem pa sem jih napravil s srcem in ljubezni do domovine. 26. 7. 1991 sem zato prejel od Odseka za obrambo in zaščito Oddelka za splošne zadeve Občine Grosuplje posebno Zahvalo, na kateri piše, da se mi iskreno zahvaljujejo za pomoč in vzpodbudo, katero sem po svojih močeh nudil v preteklih dneh negotovosti in vojnih groženj. Letos sem na občnem zboru Združenja prejel tudi Priznanje za vestno delo v združenju in ohranjanju spomina na priprave in osamosvojitveno vojno leta 1991 kot urednik in soustvarjalec zbornika, ki ga je Združenje izdalo ob 15. obletnici vojne za Slovenijo. Za vse to delo (tako v pripravah na obrambo in osamosvojitev Slovenije kot tudi v času vojne in po njej) nisem prejel nobenega izplačila ali drugega nadomestila in ga tudi nikoli nisem pričakoval - sodelovanje pri tem delu mi je (bilo) v čast in ponos. Prepričan pa sem, da je še precej ljudi, ki so branili domovino in gledajo na osamosvojitev podobno kot jaz. Boli pa nas, da mnoge koristi, ki jih je prinesla osamosvojitev Slovenije, zdaj med drugim uživajo tudi tisti, ki si jih niso zaslužili ali pa so delali celo proti osamosvojitvi in bi jim po našem mnenju morali pogledati pod prste, kako so do le-teh koristi sploh prišli. Pri tem bi morali več povedali tudi tisti, ki so bili na odgovornih mestih in zdaj previdno molčijo. srečanja in okrogle mize Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Srečanje Društva poslovnih žensk Slovenije - F.A.M. Grosuplje, 23. maj 2007 - V dvorani Tam.Tam Kongo Hotel & Casino v Grosupljem je Društvo poslovnih žensk F.A.M. - Association of Female Managers s sedežem na Perovem, organiziralo majsko srečanje. Osrednja tema srečanja je bila okrogla miza Portreti žensk v ig. in 20. stoletju na Slovenskem s predstavitvijo zbornika s 12g bibliografijami uspešnih žensk, rojenih pred letom 1920. V društvo je včlanjenih okoli 140 žensk, ki v slovenskem prostoru zasedajo visoke položaje v gospodarstvu, športu, kulturi, znanosti, šolstvu, javni upravi, politiki in še kje. V kulturnem programu je nastopil Ženski pevski zbor Lastovke, članice Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje pa so poskrbele za sladke dobrote. Jože Miklič Majsko srečanje v Grosupljem Uvodoma je na srečanju zapel Ženski pevski zbor Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar. Nato je sledil pozdrav podpredsednice društva F.A.M. Jane Tolja, ki je še posebej predstavila nove članice. Za njo so prisotne pozdravili Darija Fedran iz družbe Kongo Hotel & Casino d.d., župan občine Grosuplje Janez Lesjak in načelnica Upravne enote Grosuplje Nevenka Dolgan. Za vse, kar je bilo potrebno v zvezi z organizacijo samega srečanja, pa je poskrbela članica F.A.M. Silvia Lippai. Na srečanju sta se predstavili tudi podjetji ADACTA SKUPINA, ki se ukvarja s specifičnimi računalniškimi rešitvami za poslovna okolja ter ALDDEA d.o.o., ki je pooblaščeni distributer in sistemski partner DELL inc. Predstavitev zbornika Pozabljena polovica V zborniku, ki ga bo izdala Založba Tuma (Tanja Tuma), bo predstavljenih 129 portretov žensk, rojenih pred letom 1920, ki so zdaj že vse pokojne, a so tako ali drugače zaznamovale Slovenijo. Med njimi so pisateljice, pesnice, glasbenice, igralke, likovne ustvarjalke, družboslovke, političarke, zdravnice, pravnice, športnice... O njih sta spregovorili predsednica uredniškega odbora, dr. Alenka Šelih in članica tega odbora dr. Tanja Rener. Poleg njiju sta v uredniškem odboru sodelovali še dr. Milica Antič Gaber in Alenka Puhar. Okroglo mizo je vodila dr. Manca Košir, sodelovale pa so še dr. Andreja Kocijančič -rektorica Univerze v Ljubljani, Zdenka Cerar - občinska svetnica in podpredsednica LDS, Milena Zupančič - gledališka igralka in predstavnica Unicefa v Sloveniji, ter Irena Avbelj - padalka in potapljačica, ki so s svojimi argumenti prepričevale prisotne o svojem vrhunskem delu in doprinosu k uveljavljanju ter prepoznavnosti Slovenije v svetu. Sodelujoče na okrogli mizi so sproščeno predstavile nekaj svojih pogledov na to področje, ob nastajajoči knjigi pa so se predvsem dotaknile tistih velikih žensk, ki so jih srečale na svojih poklicnih ali osebnih poteh ter so jih skušale orisati v njihovih dominantnih vlogah. Tako je bila na primer omenjena dr. Ljuba Prenner - odločna odvetnica. Ženska s klobukom in v hlačah, ki je napisala tudi kriminalko iz svoje prakse in ki je načelno znala ločevati lopove od lažnivcev, kot jo je prikazala po anekdotno-komični sodni situaciji ga. Zdenka Cerar. Takih primerov pa je bilo nanizanih še kar nekaj. Na trenutke se je v zraku razprava sprehajala med nasprotujočimi si poli -na eni strani je bila poudarjena prevelika mačistična vloga moškega, na drugi strani pa je bilo tudi nekaj feminizma. Taka sta v bistvu že po naravi ženska in moška narava, a je vendarle večina sodelujočih v okrogli mizi ugotavljala, da lahko le oba pola skupaj ustvarita in ustvarjata pravo mero sožitja ter se dopolnjujeta in skupaj prispevata več kot vsak zase. Morda je prav k takemu povzetku okrogle mize pripeljalo vprašanje župana Janeza Lesjaka, ki je dejal, kakšno sporočilo bo imela prihajajoča knjiga. Zdenka Cerarjeva pa je iz pravosodja povedala, da so se za delo na tem področju odločale v zadnjih letih večinoma ženske. Na koncu pa je ob predaji cvetja sodelujočim na okrogli mizi župan še s kančkom humorja dodal: »Pustite moškim še kaj malega v tem svojem prodoru in nikar ne postanite moški!« Podobno je nato ugotavljala voditeljica okrogle mize Koširjeva, da je lahko problem za takšno izhodišče tudi točkovanje v šolah, ko so na primer dekleta v puberteti bolj pridne, fantje pa nekoliko manj resni, a zato nič manj pametni, pa zaradi teh točk nato ne pridejo do potrebnih izobrazb in kvalifikacij. Je pa res, da primerov pozitivnega dopolnjevanja še ne tako dolgo nazaj tudi v slovenski zgodovini ni bilo prav veliko in bi si želeli, da bi se to razmerje tudi danes na marsikaterem področju izboljšalo. Drastično nasprotujočih si odnosov med moškimi in ženskami pa, pravi Milena Zupančič kot Za začetek so zapele pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke. Za sladke dobrote je poskrbela »Sončnica«. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi srečanja in okrogle mize Župan Janez Lesjak z vodstvom okrogle mize Društva poslovnih žensk F.A.M. predstavnica Unicefa, je tudi v svetu še ogromno, še posebej tam, kjer so prisotne razne humanitarne in politično/vojaške krize. Vsi, ki jih življenje teh odločnih in uspešnih žensk zanima, komaj čakamo, da bomo lahko knjigo vzeli v roke. Na koncu so se v sproščenem druženju ob ponudbi Hotela Kongo & Casino in ogledu njihovega krajšega oglasnega sporočila ter sladkih radostih Društva podeželskih žena Sončnica pomudile še kar nekaj časa. Kratka predstavitev društva Začetki delovanja društva F.A.M. segajo v leto 1996. Okrog leta 1997 pa so začele preko Agencije za management delovati kot Klub poslovnih žensk. Ko je njihovo delovanje preraslo ta okvir, so se preoblikovale v društvo. Namen društva je, da povezuje članice, še zlasti v managementu in vpliva na oblikovanje pogojev gospodarjenja ter nudi članicam podporo pri zaščiti njihovih poklicnih interesov v okviru društva ter priteguje članice k sodelovanju v raznih koristnih dobrodelnih ali podobnih dejavnostih, pomembnih za celotno slovensko družbo. Trdijo, da poslov brez pravih znanstev ne moreš sklepati, saj posameznik sam nima ključnega vpliva, večji krog ljudi pa lahko ideje lažje uresničuje. V društvu so članice različnih znanj, mnenj in opredelitev, ki ne iščejo vedno le skupnih stališč, ampak s svojo širokostjo vplivajo na odpiranje novih tem kot podlago poslovni bodočnosti. V društvu skrbijo za organizacijo rednih mesečnih in občasnih srečanj zaradi druženja članic, izmenjave medsebojnih izkušenj, medsebojne pomoči ter poslovnega sodelovanja, oblikujejo stališča v skladu z interesi članic o zadevah s področja delovanja društva in jih posredujejo pristojnim organom in odpirajo nove teme kot podlago za nadaljnje diskusije družbe, spremljajo in opozarjajo članice na nova dogajanja s področja zakonodaje, managementa in drugih področij, pomembnih za članice, jih spodbujajo k njihovemu spoznavanju in pridobivanju novih znanj, pomagajo članicam pri medsebojnem sodelovanju ter sodelovanju strokovnjakov na razvoju njihove osebnosti in pri uveljavljanju managerske poslovne etike, izvajajo razne druge neprofitne dejavnosti, ki pomenijo izvrševanje ciljev društva in za članice koristne aktivnosti: organizacija strokovno-izobraževalnih posvetov, predstavitev strokovne literature, novih proizvodov ... V svojem delovanju se ukvarjajo s poslovno, kulturno, družabno, športno, rekreativno, dobrodelno, storitveno-strokovno pomočjo in svetovalnim delom, podajajo mnenja, naročajo in izvajajo študij, lobirajo in se izobražujejo. Društvo poslovnih žensk je društvo zaprtega tipa (samo za članice), povezuje pa se s sorodnimi društvi in klubi doma in v tujini. Predsednica društva je od 29. 3. 2006 dalje ga. Aleša Kandus, predsednica uprave d.d. Medex, njena prva namestnica in prva podpredsednica je ga. dr. Milena Sedovnik, pomočnica generalnega direktorja za kadre, organizacijo in informatiko v d.d. Autocommerce Ljubljana, druga namestnica oz. druga podpredsednica pa ga. Jana Tolja, dipl. politologinja, sicer direktorica MENNYACHT d.o.o. Portorož. Društvo vodi ga. Silvia Lippai, diplomirana upravno pravna organizatorka, ki je obenem tudi ustanoviteljica in zastopnica društva. Društvo ima svoj 15-članski programski svet, tričlanski nadzorni odbor in tričlansko častno razsodišče. Deluje po pravilih društva, poslovniku in kodeksu društva. Darija Fedran pozdravlja prisotne. Utrinek z okrogle mize. 0 Zavod n prostorsko, kom uri ¡tli in in stanovanjsko urejanje Grosuplje d,c,c, =v PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA Ali REKONSTRUKCIJI ORSTOJEČECA objekta VAM NUDIMO; - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela prcjekla (lokacijska dokumenutija po starih predpisih)!, - izdelavo (Kojektne dokumen^ije za vse vrste objelsjlov, - pridobile v gjadbeciega dovoljenji. ' izdelavo geodetskega posnetka m parcelacij» zemljiiia. ^ ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČ5TANOVANJSKI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vai e liiie - za vpis etažne lasi nine. NAJDETE NAS j t l 1 Talurski crsll 3 v C tikii ptjr in In na teliionsItLh številka h 01 -610 320 alt 01 7HM»*I T»l(Ki33 pr sporočila Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Izlet na Soško in Goriška Brda Območna organizacija Socialnih demokratov Grosuplje je v soboto, 19. 5. 2007, organizirala prijeten izlet za vse članice in člane ter simpatizerke in simpatizerje naše stranke. Povabljeni so bili prav vsi, iz vseh treh občin - Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Pot nas je peljala do Kobarida, Muzeja 1. svetovne vojne, kjer smo si v spremstvu vodiča ogledali film in zbirko s takratne Soške fronte. Ogled muzeja je v vsakem izmed nas pustil vtis o nesmiselnosti vojne, ki je divjala po naši deželi. Nato smo se odpravili v Goriška Brda, kjer so nas v prelepem gradu Dobrovo pogostili s kosilom. Nadvse prijetno je bilo srečanje z našimi strankarskimi kolegi z goriškega konca. Sledil je kratek ogled gradu in okolice. Domačini so nas lepo presenetili z okusnimi češnjami, saj vemo, da je maj mesec češenj. Polni novih spoznanj in sklenjenih prijateljstev smo se s polno košaro češenj odpravili proti domu. Jeseni pripravljamo nov izlet. Obiskali bomo zgodovinski spomenik v eni izmed pokrajin naše prelepe dežele. Izlet je bil zelo uspešen, izmenjali smo si marsikatero misel in idejo, ki nam v prihodnje lahko tudi koristi. Predsednik Območne organizacije Socialnih demokratov Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Miloš Jovanovic Krjavelj, Malnar in Sosed petič zapored potrdili odličnost na ocenjevanju kakovosti kruha GZS Grosuplje, 17. maj 2007 - Pekarna Grosuplje je tudi letos, na sedmem ocenjevanju kakovosti kruha Sekcije za pekarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij GZS, požela najvišje priznanje in zlata odličja za kakovost svojih treh paradnih kruhov - Krjavlja, Malnarja in Soseda. Ocenjevanje kakovosti kruha je namenjeno vsakoletnemu preverjanju kakovosti slovenskih pekovskih izdelkov. Letos je na ocenjevanju sodelovalo 18 pekarskih podjetij, ki so prijavila 69 različnih pekovskih izdelkov, od tega 44 vrst kruha, 11 vrst pekovskega peciva in 14 vrst finega pekovskega peciva. Neodvisna strokovna komisija, katere člani so predavatelji pekarstva z Biotehniške fakultete, strokovnjaki iz pekarske industrije in strokovnjaki kontrolnih institucij, je na začetku aprila preverila kakovost vsega prijavljenega kruha in peciva. Ocenjevalni kriteriji so vključevali senzorične lastnosti pekovskih izdelkov - vonj in okus, zunanji videz in obliko izdelka, videz in lastnosti sredice ter skorje. Pekarna Grosuplje je tudi letos na ocenjevanje prijavila svoje tri najbolj prepoznavne kruhe: Krjavlja, Malnarja in Soseda, z namenom, da bi preverila in potrdila njihovo kakovost. Nagrade je že petič zapored požela za vse tri hlebce, ki zaradi svojih lastnosti zadovoljujejo raznolik spekter potrošnikov. Malnar je kruh iz najboljše pšenične bele moke, s posebno hrustljavo zlato skorjo. Soseda odlikuje posebna mešanica pšenične in ržene moke in bogastvo različnih semen, predvsem bučnih. Krjavelj pa je temni hlebec, pripravljen iz pšenične in ržene moke. Vse tri odlikuje priprava po tradicionalnem in dolgotrajnem postopku z dodajanjem kislega testa, ki pripomore k boljši aromi, bolj sočni sredici in daljši svežini. »Skozi leta smo kakovost naših najbolj priljubljenih hlebcev vseskozi izpopolnjevali, obenem pa ostali zvesti tradicionalnim postopkom peke. Zadovoljni smo, da lahko vrhunsko kakovost Krjavlja, Malnarja in Soseda vsako leto preverimo pri neodvisnih ocenjevalcih in jo tudi potrdimo. Najpomembnejše merilo pa ostaja zadovoljstvo naših potrošnikov,« je ob novici o treh zlatih priznanjih povedal Štefan Plankar, direktor Pekarne Grosuplje. Slavnostna podelitev priznanj proizvajalcem nagrajenih kruhov in pekovskega peciva je bila danes na Gospodarski zbornici Slovenije. Kakovost vseh nagrajenih izdelkov pa bo komisija ponovno preverila z nenapovedanim ocenjevanjem izdelkov z maloprodajnih polic. za Pekarno Grosuplje, studio Kernel im SOCIA DEMOI Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi pr sporočila, natečaj 15 letnica AVTEK d.o.o. V petek, 8. junija 2007, je AVTEK d.o.o., zastopnik najuglednejšega in največjega svetovnega proizvajalca gradbene mehanizacije in dizelskih motorjev CATERPILLAR v Sloveniji, proslavil 15-letnico obstoja. Ob tej priložnosti smo povabili svoje stranke in poslovne partnerje na prireditev, kjer smo jim prikazali aktualno ponudbo strojev in storitev, ki jih nudimo na slovenskem trgu. Obiskovalci so si lahko ogledali predstavitve nove spletne strani, preizkusili pa so se na simulatorju dela na grederju in pravem mini bagru CAT 302,5CR. V najsodobnejši delavnici so si lahko ogledali predstavitev izvedbe "Pogodbe o servisiranju", na informacijski točki pa so zvedeli podrobnosti o pravkar vpeljanem najemu strojev in pa CAT FINANCIAL leasingu. Na sami prireditvi smo podelili tudi priznanja in nagrade najboljšim strojnikom v Sloveniji, ki so se merili na Prvenstvu strojnikov CAT 2007 konec marca. Najboljši strojnik v Sloveniji je Borut Čefarin iz ajdovskega Primorja d.d.. V zabavnem delu prireditve, ki jo je povezovala Bernarda Žarn, je goste zabavala Alenka Godec z svojim ansamblom, ki se je za to priložnost preimenoval v AVTEK BAND. Alenka in Bernarda sta se seveda preizkusili tudi v upravljanju bagra in dosegli zelo (s)podobna časa. Marjan Cukrov, direktor Mestna knjižnica Grosuplje Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica in Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica objavljata v Plečnikovem letu literarni natečaj z naslovom Arhitektura besede : Pišemo s Plečnikom. »Dovoli, predraga, da Ti kar s svinčnikom povem, da bi nikomer tako rad ne ustregel, kot Tebi!« (Jože Plečnik, 24. september 1947) Pred natanko šestdesetimi leti je Plečnik s temi besedami začel eno od svoji pisem. Plečnik se ni izražal samo skozi arhitekturo, ohranjene je tudi veliko njegove korespondence. Skoznjo lahko zaslutimo, kakšen človek je bil. Tudi naš natečaj vabi vse generacije k pisanju pisem - v treh temah: - pismo Plečniku - pismo prijatelju/ljubljeni osebi - odprto pismo. Pismo naj bo oddano v kuverti z vašimi kontaktnimi podatki. Izdelke oddajte najkasneje do 15. septembra 2007. Pisma bo prebrala strokovna komisija in v vsaki kategoriji izbrala najzanimivejša pisma, ki bodo nagrajena s knjižnimi nagradami in predstavljena na zaključni prireditvi v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 19. uri v knjižnici. Izdelek ni omejen v dolžini, niti v vsebini, napisan je lahko v elektronski obliki, pisan na roko, pisalni stroj ali računalnik, lahko ste izvirni tudi pri obliki. Pisma oddajte osebno v knjižnici v Ivančni Gorici ali po pošti na naslov organizatorjev. Lahko pošljete tudi na: oi.ivancna.gorica@jskd.si ali sikivancna@gro.sik.si. Dodatne informacije: Ksenija Medved (01/7878-121), Barbara Rigler (01/7869-070). Naj se vaša domišljija sprosti na papirju! 26 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Povezovanje zavarovanih območij - iskanje razvojnih priložnosti znotraj območij zavarovanja Petek, 18. maj 2007. - V počastitev Evropskega dneva parkov je Center Grajski vrt Boštanj v predavalnici Knjižnice Grosuplje organiziral posvet, na katerem je poskušal prikazati krajinske parke kot območja, kjer so z zakonom zavarovana naša naravna bogastva, hkrati pa so znotraj teh območij tudi priložnosti za razvoj. Marija Samec V Sloveniji imamo precejšnje število zavarovanih območij, za katera je treba zagotoviti kakovostno upravljanje. Upravljanje območij ni pomembno le zaradi ohranjanja naravnih vrednot in območij Nature 2000, pač pa tudi zato, ker bi upravljavci zavarovanih območij morali predstavljati poleg te, že omenjene varstvene komponente v zavarovanem območju, tudi razvojni steber, informacijski in podporni center prebivalcem, ki bivajo v ali ob meji zavarovanega območja. Župan občine Grosuplje Janez Lesjak je pozdravil srečanje in poudaril, da je vesel, da pobude o parku niso zastale. V zavest ljudi vedno bolj prodira zavest o pomembnosti takih območij. Občina podpira taka prizadevanja, vendar pa mora ujeti ravnovesje med pritiski za pozidavo na eni strani in za zaščito območja na drugi strani. Stane Peterlin, starosta naravovarstvenikov, se je sprehodil skozi zgodovino nastajanja krajinskih parkov v svetu in pri nas. Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.. Z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju krajinskega parka. Glede na temeljno poslanstvo, ki naj bi ga opravljal krajinski park, je za upravljalca najprimernejša oblika koncesija, javno-zasebno partnerstvo ipd. Poleg okoljskega ministrstva morajo tudi drugi vladni resorji, ki so pristojni za kmetijstvo, turizem in regionalni razvoj, spoznati priložnost, ki jo dajejo krajinski parki za doseganje njihovih ciljev. Za smotrno porabo namenskih sredstev, uspeh programov in doseganje sinergijskih učinkov naj bi država uveljavila mehanizem obveznega usklajevanja resorskih programov. Za te namene so krajinski parki skoraj idealen okvir. Vrnimo parkom privlačnost in njihovo izvirno poslanstvo: .for the benefit and enjoyment of the people (Yellowstone, 1872), je zaključil Stane Peterlin, ki je tudi uspešno vodil celotno posvetovanje. Mag. Tina Mikuš je predstavila stanje širših zavarovanih območij (naravnih parkov) v Sloveniji. V Sloveniji je razglašenih veliko število širših zavarovanih območij (42 krajinskih parkov, 3 regijski in 1 narodni),. Od naštetih imajo narodni in vsi 3 regijski upravljavca, medtem ko večina krajinskih parkov (38), nima upravljavca območja. Potrebna je čimprejšnja novelacija vseh aktov o zavarovanju krajinskih parkov in tudi drugih širših zavarovanih območij, ki so bili sprejeti pred letom 1999 in 2004. Načrt upravljanja naj bo obvezen za vsa širša zavarovana območja in naj se o njem in o njegovih vsebinah razmišlja že v času procesa ustanavljanja. Z zakonom naj se uredi status (zagotovljena finančna sredstva in kadrovski okvir) za 'park v ustanavljanju', s katerim bi lahko zagotovili uspešen proces ustanavljanja in kasneje upravljanja nekega zavarovanega območja. Občine, ki imajo namen ponovno oživiti svoje zavarovano območje, naj takoj vzpostavijo stik z deležniki na terenu (lastniki zemljišč, domačini, domačimi nevladnimi orgnizacijami) in drugimi javnimi inštitucijami, ki so deležniki v prostoru. Meje morajo biti dobro, natančno določene skupaj z lastniki zemljišč. Zavarovana območja niso samo stvar enega resorja, saj že po definiciji predstavljajo zavarovanje narave in človeka, ki tam živi. "Ne varujmo samo narave, ampak spoštujmo tudi način prilagoditve življenja človeka na nekem območju, ki ga je le-ta sprejel, da je lahko tam ostal." Mag. Julijana Lebez Lozej z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila Life + kot edini finančni instrument EU, namenjen izključno okolju. Na letne razpise se lahko prijavijo države članice, predložijo nacionalne prioritete in posredujejo komisiji vse projektne predloge s področij narave in biotske raznovrstnosti, okoljske politike in upravljanja ter okoljskega informiranja in komuniciranja. Skupni proračun je 2 milijardi evrov za celotno EU, od tega minimalno 78 % za naravo in okolje ter biotsko raznovrstnost, posebej poudarjajo nadnacionalne projekte. Slovenija lahko dobi okoli 4,2 milijona evrov za leto 2007. Alma Vičar z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila evropske sklade kot finančno priložnost za varstvo narave. V zadnjih 20 letih se je v svetovnem merilu površina naravne krajine in divjine, ki ni bila vključena v zavarovana območja, zmanjšala za polovico,v evropskem merilu je ogroženih 45 % vrst metuljev in 80 % dvoživk, vEvropi smo izgubili 70 % mokrišč, izgubljamo biodiverziteto (biološka raznovrstnost) in krajino, ki je naša identiteta, pa tudi gospodarski temelj. Več evropskih skladov financira izvajanje naravovarstvenih projektov, posebej poudarjajo čezmejno in medregionalno sodelovanje. Tudi Margarita Jančič je predstavljala pobude in možnosti za transnacionalno teritorialno sodelovanje v okviru programovINTERREG IIIB, ki podpirajo cilje Lisbonske in Goethenburške strategije: povečevanje konkurenčnosti in privlačnosti območij sodelovanja, prispevati k trajnostnemu razvoju in teritorialni koheziji. Katarina Groznik Zeiler iz Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je predstavila aktivnosti te službe za razvoj na območjih varstva narave. Zavarovana območja v družbi in prostoru ni mogoče spregledati. Odločitev o zavarovanju območja pomeni odločitev za trajnostni Starosta slovenskih ekologov Stane Peterlin je bil med organizatorji posvetovanja. - Foto D. Samec Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi varstvo narave 27 razvoj. Zavarovano območje ni namenjeno le ohranjanju narave in kulture, namenjeno je tudi kakovostnemu življenju domačinov. Razpisali so Sredstva kohezijske politike za razvojne projekte na območjih varstva narave 2007-2013 za izgradnjo in urejanje infrastrukture za obisk območij varstva narave (npr. informacijski centri, opazovalnice, razgledišča, učne poti, kolesarske poti, parkirišča, urejanje prometa), za lokalno-regionalne projekte trženja in razvoja izdelkov ter storitev, ki prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti (npr. oblikovanje blagovnih znamk za širša območja varstva narave, oblikovanje standardov, izbor ter promocija, podpora skupnemu trženju izdelkov in storitev, razvoj in promocija turističnih destinacij, ki temeljijo na varstvu narave) in za projekte, ki prispevajo k izvajanju ukrepov na območjih Natura 2000. Večje možnosti imajo projekti, ki upoštevajo sodelovanje z Zavodom RS za varstvo narave ter z upravljavcem območja varstva narave, znotraj katerega se projekt pripravlja, projekti, v katerem sodeluje več lokalnih skupnosti, in tisti, ki vsebinsko dopolnjujejo projekte nacionalnega pomena. Mag. Mateja Tomin Vučkovič z Direktorata za turizem je predavala o zavarovanih območjih in turizmu.Turizem pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost naravne in kulturne dediščine in omogoča povečanje družbene blaginje. Razvojni načrti in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 so, da bo Slovenija bo postala razvita turistična destinacija z raznoliko in kakovostno turistično ponudbo, s poudarkom na krajših počitnicah, z izoblikovanimi atraktivnimi in raznolikimi integralnimi turističnimi proizvodi bo postala tudi zaželena destinacija za daljše počitnice. Dr. Boštjan Kos je poudaril pomen ohranjanja kmetijske dejavnosti na zavarovanih območjih Slovenije. Izbrati je potrebno primerno ekološko pridelavo, urediti varovanje voda, določiti čas košnje, spravila, omejiti število živali zaradi obremenitve narave. Kmetijska dejavnost preprečuje zaraščanje območij, ohranja habitate in varuje biotsko raznovrstnost, zato se jo splača obdržati znotraj zavarovanih območij. Jelena Kladnik z Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za zavarovana območja je poudarila, da je kakovostna krajina priložnost zavarovanih območij. Je vrednota, ki jo je potrebno ohranjati, saj je del naše kulturne dediščine, naše rabe in naravnih danosti. Kakovost krajine merimo z njeno pestrostjo, prepoznavnostjo in ohranjenostjo. Vsako spreminjanje v enolično pokrajino je slabo. Projekti, ki izhajajo iz načrtov za varovanje kulturne krajine, so financirani iz EU. Avgust Lenar iz Logarske doline je ob opisal turizem v tej zaščiteni dolini. Tudi s plačevanjem parkirnine so ljudem dopovedali, da je naravo potrebno varovati. V službe za varstvo narave so vključile vse domačine. Strokovna in materialna pomoč lastnikom zemljišč je učinkovitejša od omejevanja. Razvili so naravi prijazen in domačinom koristen turizem. Dr. Alexis Zrimec - IFB d.o.o. in Tina Mikuš - Center Grajski vrt Boštanj sta predstavila Pomen javno-zasebnega partnerstva pri procesu ustanavljanja zavarovanega območja na primeru Radenskega polja. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) omogoča zasebno vlaganje v javne projekte in/ali javno sofinanciranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Radensko polje je slikovito kraško polje s tremi vodami in osamelcem, z visokovredni habitati pod zaščito Nature 2000 in ohranjeno kulturno krajino s tradicionalnim načinom kmetovanja. Bližina Ljubljane in prometnic, hitra rast prebivalcev, možnost zaposlitve in trženja lastnih izdelkov, višja tržna vrednost prostora so zanimivi izzivi za zasebno vlaganje v naravovarstveno, turistično in komunalno infrastrukturo. Leon Kebe je predstavil pilotni primer kupovanja zemljišč po Zakonu o ohranjanju narave na zavarovanih območjih. Kot sodobni Martini Krpani so z iznajdljivostjo dosegli marsikaj, določili so prednostni nakup zemljišč na zaščitenem območju Cerkniškega jezera. Nataša Šalaja je predstavila urejanje Škocjanskega zatrepa, ki je bil dolgo zanemarjen, zdaj pa so postavili opazovalnice za ptice, uredili ogledne poti in vzpostavljajo tudi vso potrebno infrastrukturo.ob pomoči evropskih sredstev. Andrej Medved je svojo predstavitev začel z mislijo: Kjer kosci ne kosijo, kosci (ptice) ne preživijo. Razložil je projekt, ki so ga izvedli na travnikih za ohranitev te redke ptice. Odkupujejo travnike in se z okoliškimi kmeti dogovarjajo, kdaj smejo kositi in kako. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj iz Ljubljana je predstavila zavarovano območje kot vir dodane vrednosti za kmetije, mala podjetja in trajnostni turizem ter pomen in načini certifikacije. Ekokmetovanje je dobra možnost za zavarovana območja. Identificirati je treba deležnike in akterje, se dogovoriti o interesih in možnostih za sodelovanje, pa tudi za izvajanje vseh drugih ustreznih kmetijsko-okoljskih ukrepov in izbrati sistem certifikacije ekološkega kmetijstva (znamki Biodar in Demeter). Označeno "ekoživilo z (našega) zavarovanega območja" bo tako imelo dodano vrednot. Marjeta Keršič Svetel - ZARIS - Visoka šola za turizem in gostinstvo Ljubljana pa je govorila o povezavi naravne in kulturne dediščine. Narava je skupek kaotičnih pojavov, mi pa jo skušamo kultivirati. Poudarila je pomen nesnovne kulturne dediščine: naravne stare vrste sadja, dreves - lastnosti genskega potenciala, živa dediščina, izkustveno znanje, ki se ne da postaviti v muzej, ustno izročilo in jezik. Ohranjanje naravne dediščine ni naravoslovni, ampak kulturni problem. Posvet naj bi pomeni začetek povezovanja zavarovanih območij in nudenja medsebojne pomoči pri upravljanju zavarovanih območij. Občine, ki imajo na svojih območjih razglašena zavarovana območja, morajo aktivno sodelovati pri zagotavljanju trajnostnega razvoja teh območij. S primeri dobre prakse so želeli pokazati deležnikom iz območja Grosupljega in še posebej Radenskega polja, da je Krajinski park Radensko polje tudi velika razvojna priložnost, saj ta območja predstavljajo ohranjeno naravo, hkrati pa so to tudi območja trajnostnega razvoja, ki temeljijo na naravi prijaznem turizmu, sonaravnem kmetovanju, ki si pomaga tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, kot sta domača obrt in kmečki turizem. Popoldne so bili vsi udeleženci posveta povabljeni v Center Grajski vrt Boštanj predstavitev rastočega naravovarstvenega centra, ogled ekološke razgradnje avtomobilov in sprehod po Radenskem polju. Spomladanska čistilna akcija zelenih patrulj Tudi to spomlad smo se člani Konjeniškega kluba Grosuplja zbrali na aprilski čistilni akciji Zelenih patrulj. Odločili smo se, da bomo počistili okolico vodnega zajetja - Črna dolina pri Perovem. Člani smo se zbrali kar v lepem številu in bili smo prijetno presenečeni, saj ni bilo veliko odpadkov, tako da smo se posvetili urejanju objekta vodnega zajetja, katero je bilo tako zaraščeno, da ga skoraj ni bilo videti. (Fotografija desno: Po očiščenju zarasti). Vanja Lukman-Tome 28 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Kipar Jože Trontelj in vojvodinja Virida Visconti -Gospa s Pristave Stična, sobota, 2. junija in nedelja 3. junija 2007. Ob 600-letnici smrti dobrotnice ljudstva Viride Visconti, vojvodninje milanske, soproge Leopolda III. in matere zadnjega, po starem običaju ustoličenega koroškega vojvoda Ernesta Železnega, je Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične pripravil razstavo o njenem življenju. Vsako leto na dan njene smrti, 31. maja, v samostanu opravljajo posebne molitve in obrede, kot si je zaželela v zapuščini. Po smrti moža se je odločila, da bo živela v samoti na Pristavi in na steni cerkve sv. Lamberta so v nedeljo, 3. junija, s slovesno mašo in odkritjem reliefne podobe vojvodinje počastili njen spomin. Po oljni sliki na platnu slikarja Ferdinanda Steinerja je relief izdelal naš slikar in kipar Jože Trontelj. Relief Viride na steni cerkve sv. Lamberta na Pristavi nad Stično.- Foto D. Samec Na Polici ni več spornega vodovoda Na Polici smo letos praznovali 32-letnico vaškega vodovoda. Začetek organiziranja samooskrbe s pitno vodo v naši vasi sega v leto 1975, ko so vaščani z lastnim delom in denarjem postavili temelj sedanjemu vodovodu. Danes je to razširjeno vodovodno omrežje, ki oskrbuje s pitno vodo vasi Polica in Gradišče, in s katerim upravlja Društvo za varstvo voda BISTRINA. To zasebno vodovodno omrežje sestavljajo tri zajetja, ena vrtina in 20 kilometrov vodovodnega omrežja. Voda je napeljana do 212 gospodinjstev vasi Polica in Gradišče in podružnične osnovne šole. Dejavnosti oskrbe s pitno vodo obsegajo: - upravljanje z objekti in napravami zasebnega vodovodnega omrežja, - izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav, - vzdrževanje objektov in naprav zasebnega vodovodnega omrežja, - zagotavljanje ustrezne kakovosti in zadostne količine ustrezne, zdrave in neoporečne pitne vode, - razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje, Krajani Police in Gradišča se že vsa ta leta zavedamo, da nam varna pitna voda omogoča življenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja. Čeprav je voda tako dragocena dobrina, jo prepogosto dojemamo kot nekaj danega. Vendar se ob vsem tem zavedamo, da so potrebni stalni preventivni ukrepi za zagotavljanje ustrezne količine in kakovosti. Za dosego teh ciljev smo oblikovali sistematičen pristop kontrole v vseh fazah, od načrtovanja, zagotavljanja in spremljanja kakovosti pitne vode. Pri spremljanju kakovosti pitne vode smo parametre razdelili na mikrobiološke, kemijske in fizikalne. Zavedamo se tudi, da je ocena posameznega vzorca le odsev trenutka, zato je za oceno dejanskega stanja potrebno stalno spremljanje. Zato naša strokovna skupina v sodelovanju z pristojnimi laboratoriji izvaja redno kontrolo vodnih izvirov, zbiralnikov vode in vrtine v skladu s predpisanimi in sprejetimi določili HACCP-a. Vsi naši vodni viri so na zaščitenem varstvenem območju. Na podlagi dosedanjih prizadevanj za neoporečno pitno vodo in izvajanj predpisanega monitoringa smo v Društvu za varstvo voda BISTRINA in vsi njeni odjemalci pridobili vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo od Ministrstva za okolje in prostor - Agencije Republike Slovenije za okolje. Že v letu 2006 smo pridobili vpis v zemljiško knjigo celotnega vodovodnega sistema, kar pomeni, da smo pridobili obratovalno dovoljenje in dosegli vpis objektov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. To pa je tudi dokaz, da na Polici ni spornega vodovoda, kot menijo nekateri v občini Grosuplje. Ne nazadnje ima Bistrina tudi svojo himno, ki so jo pripravili in zapeli Ljudski pevci s Police na letošnjem občnem zboru v marcu mesecu. Hvalnica Bistrini Mi vodo svojo imamo, Bistrina ji je ime, iz izvirov se napaja, če je dovolj vode. Bistrina, Bistrina, to čista voda je, Bistrina, Bistrina, to naš studenec je! Če vode primanjkuje in žeja nam preti, pa vklopi se vrtina in vodo imamo vsi. Bistrina, Bistrina... Živin'ca je vesela, ker žeje ne trpi, pa tud' solata naša prav dobro nam rodi. Bistrina, Bistrina... Ker voda velik dar je, jo cenimo prav vsi, zato naj žejo našo Bistrina pogasi! Bistrina, Bistrina... Društvo za varstvo voda Polica »BISTRINA«, Marjan Pražnikar in Ivo Puhar Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi iz naših krajev »Grosuplje - kdo bo tebe ljubil?« Grosuplje, 21. maja 2007 - V občinski sejni dvorani so se zbrali člani sveta Krajevne skupnosti Grosuplje z županom Janezom Lesjakom, večina občinskih svetnikov iz območja grosupeljske krajevne skupnosti, predstavniki političnih strank, obrtne zbornice in komunalnega podjetja. V nekaj več kot dve uri trajajočem razgovoru so nanizali pretežno cestno in komunalno problematiko, ki se nanaša v glavnem na samo naselje, zdaj mesto Grosuplje. S prvim skupnim pogovorom v novem mandatu pa so le nanizali večinoma že znane težave (nekatere se vlečejo že vrsto let) reševanje le-teh pa bo prav tako trajalo še vrsto let. Jože Miklič Predsednik Anton Žitnik je uvodoma izpostavil po njegovem »izredno skromna« proračuna za območje KS Grosuplje za leti 2007 (nekaj nad 230.000 «j in 2008 (pa samo nekaj nad 200.000 «j, saj je med predlaganimi nalogami potrjenih za okoli 30 % manj sredstev. Poleg križišča pri starem podrtem gasilskem domu, Kovinastroju, gradnje »šmarske vpadnice« in Gasilske ceste, je v Grosupljem problematična tudi gradnja več kanalizacij, urejanje parkov in dopolnjevanje javne razsvetljave. Individualna gradnja je skoraj popolnoma zaustavljena. Prav tako je ustavljena gradnja socialnih stanovanj. V Grosupljem živi v zadnjem času tudi okoli 200 tujcev, za katere se niti ne ve, kako in kje živijo. V nadaljevanju je dejal še, da se Grosuplje nahaja v nekem razvojnem krču in bi ga bilo morda treba presekati z organizacijo dodatnih služb na občini (strateški mana-gementj, s čemer se nekateri prisotni na srečanju niso strinjali ali pa so predlog sprejeli zelo stoično. Poleg tega je predsednik KS nanizal nekaj kritičnih predvsem grosupeljskih infrastrukturnih točk, ki naj bi se zgradile oziroma obnovile v čim krajšem času. Ker pa v KS Grosuplje spada še nekaj okoliških naselij, je niz naštetih problemov zaradi specifičnih potreb teh krajev še nekoliko daljši. Temu nizanju so dodali svoje pripombe in predloge tudi člani sveta KS. Ob koncu je g. Žitnik dodal, da naj bi občinski svetniki poizkušali ob prvi priložnosti povečati sredstva za urejanje mesta Grosupljega. Župan Janez Lesjak je med drugim dejal, da so apetiti za pozidavo v Grosupljem zelo veliki in na Občini želijo vse te gradnje nadzorovano in prostorsko kolikor toliko sproti urejati, hkrati pa slediti prenovi starih predelov naselja Grosuplje. Za reševanje socialnih problemov meni, da je treba vsakič znova oceniti, kaj je še sprejemljivo in kaj lahko občini povzroča prevelika bremena. Vedno večji so tudi stroški zaradi širjenja javne razsvetljave. Poleg potreb prebivalcev naselja je treba v Grosupljem skrbeti tudi za občinsko in upravno središče. Najdlje pa se je župan zadržal ob grosupeljski cestni problematiki, o kateri smo precej pisali že v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov. K temu je dodal, če bo gradila vse ceste samo občina s svojim denarjem, bo to trajalo 15 let ali več. Zato se bodo morali v kratkem dogovoriti na državni ravni, katere ceste na območju Grosupljega so v interesu države. Na Občini pa so že začeli s pripravo strokovnih podlag, ki bodo nato upoštevane za pripravo prostorskega plana oziroma strategije razvoja. Sestanka s krajevno skupnostjo seje udeležil tudi direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Tomaž Rigler, ki je pojasnil, da večino sredstev iz amortizacije »vračajo« v Grosuplje. Poleg ostale široke dejavnosti podjetja je omenil tudi kandidiranje za evropska sredstva za gradnjo kanalizacij oziroma čistilne naprave pod Slivniškim hribom. V podjetju pa želijo, da se krajevna skupnost (in občina!), kjer obnavljajo ali gradijo kanalizacije, vključi pri obnovi ulic v njihove načrte s svojimi programi, kot so gradnje javne razsvetljave, pa tudi pločnikov in drugih infrastrukturnih naprav. Ostali sodelujoči so nato na sestanku iz različnih zornih kotov osvetljevali svoje poglede na razreševanje posameznih točk, predvsem razvoj cestne, komunalne in druge prostorske infrastrukture. Nekateri so bili v svojih razmišljanjih precej kritični do posameznih grosupeljskih problemov, nekateri »nekoliko bolj dejavni v posameznih političnih sredinah«, pa so dolgoletne grosupeljske probleme želeli obarvati nekoliko tudi s političnim tonom in so trdili, da bi se bilo treba bolj hitro odločati o razreševanju le-teh. Skupna nit vseh razprav pa je pokazala, da je v Grosupljem mnogo (velikih in majhnih) problemov in da bi bilo treba uvesti stalno koordinacijo udeleženih z različnih ravni. Včasih bi bilo morda že dovolj, če bi na sestanek KS povabili občinske svetnike iz Grosupljega ali pa bi se predstavniki KS udeležili javne seje občinskega sveta, pa tudi občasni individualni razgovori v tej smeri ne bi bili odveč. Vsekakor pa se bodo Grosupeljčani morali v bodoče pogovarjati več in bolj plodno, saj o strategiji celovitega razvoja mesta Grosuplje in njegove neposredne okolice tudi to pot nismo slišali oprijemljivih zaključkov. 30 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 bilo je m 1 Stewardesse Glosa In prav to pomlad. Leta 1945 je strmoglavilo v Cerkniško jezero letalo. Med razbitinami, ki jih je zibala voda, je bila tudi škatlica z belim prahom. Bel je, so dejali domačini, sladek tudi. In so ga vsuli v kavo. Potem so teden dni s široko odprtimi očmi zrli v nebo in čakali spanca, kajti poživilo, v odmerjenih količinah, so uporabljali piloti, da na dolgih poletih niso zaspali. In prav to pomlad. Leta 2007 so stewardesse območnih izpostav javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti iz osrednje Slovenije pripravile tradicionalno Linhartovo srečanje glumaških skupin, ki so se lotile domačih in tujih dramskih iger, da se kultura ne bi »brez odpora in brez diferenc zlila v amorfno zmes množičnih kultur«, kot pravita v svoji študiji o Pri(e)hodnosti mladine Mirjana Ule in Vlado Miheljak (1993). Stewardesse letijo z različnimi letali javnega sklada, zveze kulturnih društev, kulturno umetniških društev in imajo polne roke dela s tem, da pomagajo preprečevati globalnemu primitivizmu homogenizacijo. Za ilustracijo pokličimo na pomoč matematiko - to pomlad je ena sama stewardessa območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti v Cerknici v nekaj dneh v notranjsko letalo, ki je letelo na relacijah pevski zbori - gledališke skupine, vkrcala 2,5 % ljudi od skupno 16.000. Podobno angažirane so bile tudi druge stewardesse v Sloveniji. Polne roke dela nimajo v kapitalsko močnejšem in srednjem razredu, pač pa v kapitalsko slabotnejšem razredu. Tega stroškovnega problema so se lotile različne evropske družbe praktično. Letalska vozovnica na relaciji Ljubljana - Bruxells stane manj kot dva evra. Drugi stroški nekaj več kot osemdeset evrov. S to računico imajo probleme vse postsocialistične družbe, ki so sicer slišale, da morajo porabiti čim manj energije za enoto produkta, vendar so preslišale, da je treba uporabo znanja in informacij tudi plačati, ker lepi so Vodnikovi verzi, kar mat' me učila, me mika zapet, kar starka zložila, je lično posnet, vendar so obresti od tega kulturnega kapitala vsak dan nižje. Zato ugaša tudi veselje do življenja (Jože Javoršek), sicer imenitna predstava Kulturno umetniškega društva Velike Lašče, ki je kot izbrana predstava osrednje regije gostovala 17. maja 2007 tudi v Kulturnem domu v Grosupljem. Neracionalna poraba javnih sredstev, zgoraj lubenice, spodaj žeja, seveda ni trden temelj narodnemu gledališču, »katero bo bistrega uma slovenskega vredno« (Fran Levstik, maja 1867). Posebej v okoljih, ki zaradi različnih razlogov nimajo dobrega posluha za občutljive in hitro spremenljive oblike kultur. Gre za razmerja, ki jih je odprl tudi mladi Javoršek - »Umetniki« vplivajo na »navadne« ljudi posredno, preko svoje umetnosti, slednji pa nanje veliko bolj neposredno - poskušajo jih spraviti v red, jim organizirati gospodinjstvo, jim urediti življenje - in jim nenazadnje pokazati, kakšno je tisto pravo »veselje do življenja«, ki bi ga z njimi moral deliti prav vsak« (iz gledališkega lista, Veselje do življenja). Letalci, ki so padli v Jezero, so preprečili, da bi postala Evropa Hitlerjeva lastnina. Jože Javoršek, mojster stila in polemične besede, partizan, ki je bil leta 1949 na montiranem političnem procesu obsojen na dvanajst let zapora, leta 1952 izpuščen in šele leta 1990 sodno rehabilitiran, je čudna povest o soncu, ki je leglo za oblake. K nam se je vrnil skozi vrata ljudskega gledališča, ki ga sebična birokracija ne mara, lumpenproletariat ne potrebuje, ogroža pa tudi meščansko požrešnost. Ko ugasnejo odrske luči in začnemo pametovati o režiji, dramaturgiji, scenografij i, kostumografiji, igralcih idr., pozabimo na stewardesse, to je primerno usposobljene terenske delavke (in delavce) brez katerih bi bilo vse aparte ali govorjenje vstran. Vsaj to priznanje jim je bilo treba dati, da odstopimo od grde navade, da je priznanje rastlina, ki raste ponajveč na grobovih. In prav to pomlad. Milan Meden Veselje do življenja (Cerkniško jezero preden presahne). Foto - jomli. Tale glosa je nekakšen rezime vseh predstav, ki so bile izbrane med najboljše po izboru selektorice Kim Komljanec v sezoni 2006/2007 v okviru JSKD R Slovenije. Kot je dodal državni selektor, Marko Bratuš, ki je gledal prav vse predstave, ki so nastale v bazični gledališki produkciji v Sloveniji, ponuja osrednja slovenska regija najboljši izbor predstav. In take predstave rodijo take glose. Dopisniku iz Cerknega, ki je na predstavo Laščanov prišel k nam v goste kot gledalec, bi se zagotovo utrnila kakšna zanimiva misel ob pogledu na prepolno dvorano ob gostovanju Gledališča Koper. Tramvaj poželenja ni komedija, pa je bila dvorana polna. Razveseljivo - in gremo dalje. Za december 2007 že napovedujemo njihovo zadnjo premiero - izvrstno burko s petjem in streljanjem Duohtar pod mus! Dovolj bo že, če povemo, da je režijo čisto opravil Vito Taufer, besedilo je po motivih Jeana Baptista Moličra predelal Iztok Mlakar. Ta tudi poje in ... igrajo še Boris Cavazza, Gregor Zorc, Gorazd Žilavec, Teja Glažar... Obetamo si dve predstavi, polno zasedeni. Pridite še vi! Tole rubriko zaključujemo z besedami Iztoka Mlakarja: »Avtorski večeri so pač drugačna oblika gledališča. Na odru sem sam. Pa vendar imam tu soigralca - občinstvo. Med gledalci in menoj se vzpostavi nekakšno sodelovanje, je smeh in so tišine, nepričakovani odzivi in reakcije občinstva. Le-to je zahteven, a dober soigralec, ki te lahko ogromno nauči.« INFO ZKD Grosuplje bilo jem 2 Nastop Glasbene šole Logatec 24. maja se je v dvorani Kulturnega doma v Grosupljem s pestrim programom predstavila Glasbena šola Logatec. Nastopili so kar trije orkestri. Harmonikarski je nastopil z širokim repertoarjem, ki je obsegal program od Bacha in Handla do tanga in Avsenika. Tolkalni orkester je zaigral nekaj rokerskih in sodobnih bobnarskih skladb. Za konec je Pihalni orkester, ki šteje okoli petdeset članov, pod vodstvom dirigenta prof. Romana Gačnika, zaigral sambo, marš in venček slovenskih ljudskih pesmi. Orkestri, ki so sestavljeni iz zelo mladih članov, so odlično interpretirali raznovrstno glasbo in predstavili program svoje glasbene šole. ZKD Grosuplje je organizirala ta koncert skupaj z Glasbeno šolo Grosuplje, vendar pa je bilo med publiko komaj opaziti kakšnega učenca ali učitelja s te šole. V prihodnje upamo, da se bo takih dogodkov udeležilo večje število mladih glasbenikov iz občine Grosuplje, saj si s tem širijo glasbeno obzorje in spoznavajo tudi glasbo, ki nastaja izven domače občine. INFO ZKD Grosuplje Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 31 bilo je... 3 Otroški in odrasli ex tempore na Muljavi Na Jurčičevi domačiji na Muljavi sta v mesecu maju potekali dve likovni srečanji: 14. so ustvarjali otroci, 26. in 27. pa odrasli likovni ustvarjalci. Obe srečanji sta že tradicionalni in za njuno izvedbo z roko v roki poskrbita Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Ivančna Gorica in Kulturno društvo Kresnička Muljava. Otroci, ki so v sončnem spomladanskem dnevu ustvarjali na Muljavi, so za sabo pustili številna dela v akvarelni tehniki in makete Plečnikove arhitekture. Dela so nastajala pod mentorskim vodstvom akademskega kiparja Borisa Prokofjeva in akademske slikarke Joanne Zajac. Prepričljivost tako nastalih podob, ki v različnih barvah krasijo prostore Jurčičeve domačije, kažejo na pomen naše skupne kulturne dediščine ter na nujnost, da se zavest o vrednosti le-te prenaša skozi različne oblike v prihajajoče mlade rodove. Na Muljavi so ustvarjali učenci iz OŠ Brinje Grosuplje (mentor Brane Mejač) Maja Kovač, Špela Ivan, Krištof Stopar, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje in PŠ Šmarje - Sap (mentorici Simona Potokar in Helena Zalokar-Kumar) David Mlakar, Nika Brezovar, Blaž Avsec, Bojana Gašperšič, Tonja Mertelj. Odrasli likovni ustvarjalci - ljubitelji in akademsko izobraženi, so se posvetili dvema izzivoma. Prvi je bil tema črne barve: Tudi črna je barva. Razpisana tematika ni omejevala ne vsebine, ne sloga, prav tako so v poštev prišle vse tehnike in materiali. Tako je med drugimi deli nastal kolaž z značilnostmi vitraža pod ustvarjalno roko Joanne Zajac in slika Sandi Zalar z motiviko stola s prepričljivim črnim plišem. Druga tema se nanaša na letošnji mednarodni projekt Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku. Številni ustvarjalci so se odzvali tudi na ta izziv. Nastale so podobe Plečnikovih Žal, njegovih cerkva, ljubljanskih mostov, tržnice itd., med drugimi tudi prekrasen zaris kapitela, ločen od stebra, v delu majhnega formata živih barv Svetlane Jakimovske Rodic. Letošnja selekcija je tako sledila dvema razpisanima tematikama in bo dvojna. Že ob zaključku srečanja je strokovna žirija izbrala štiri likovna dela, katerih ustvarjalci so dobili denarne nagrade. Žirija je v prvi vrsti upoštevala sledenje razpisanim likovnim tematikam in napredovanje posameznih likovnikov skozi leta ter seveda prepričljivost likovnega izražanja. Nagrajena so bila dela Pavla Ščurka, Adele Petan, Matjaža Bukovca in Jožice Serafin. Pavle Ščurk postopno gradi svojo pot vizualnega ustvarjalca in gradi likovno polje skozi barvne impresije. Nagrajeno delo je abstraktna podoba imaginarne domišljijske pokrajine. Adela Petan je neutrudljiva članica likovnega krožka pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. Skozi svoje likovno izražanje postopno stopnjuje težavnost zastavljenih problematik gradnje slike. Nagrajeno delo je filigranska interpretacija dvorišča Plečnikove hiše v Trnovem. Tudi Matjaž Bukovac je zvest udeleženec muljavskega ex tempora in ravno tako eden od lanskoletnih nagrajencev. Letos se je uspešno spopadel z malim formatom in izdelal prikupno podobo cerkve v črni barvi z dodatkom rumene svetlobe. Jožica Serafin je ustvarila prepričljivo grafiko drevesa, v kateri se je spopadla z različnimi odtenki in učinki črne barve. Vsa dela izdelana v pretežno črni barvi bodo v juniju predmet strokovnega ogleda akademskega kiparja Zorana Pozniča, ki bo izbral likovna dela na temo: Tudi črna je barva za regijsko razstavo v Trbovljah (15. novembra 2007). Adela Margita Petan Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Letošnje območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je potekalo 20. maja na Stari Vrhniki v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Vrhnika. V prijetnem vzdušju pod sedemdesetletno lipo, na dvorišču stare kmetije, sta našo izpostavo zastopali dve skupini: Pevci ljudskih pesmi Zarja KD France Prešeren Račna in Dobrepoljka Veronika Zajec na violinskih citrah. Na naši izpostavi konstantno podpiramo vse skupine, ki ohranjajo slovensko nematerialno kulturno dediščino. Vsi zainteresirani so seznanjeni s številnimi seminarji na tematiko ljudskega izročila, ki jih organizira centralni JSKD RS v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. za JSKD RS OI Ivančna Gorica: S.Z. bilo je. 4 Sožitje med mestom in podeželjem Na binkoštno nedeljo, 27. maja 2007, je bila v Ljubljani že tretjič zapored prireditev v okviru projekta Sožitje med mestom in podeželjem. Prireditev se je letos odvijala na dvorišču Ljubljanskega gradu na platoju ob grajskem vodnjaku. Predstavile so se tudi sosednje občine: Ig, Škofljica, Grosuplje in Ivančna Gorica. Vsebinsko vodilo promocijskega dne je bila kulinarika, saj so se udeleženci predstavili z različnimi tradicionalnimi jedmi ljubljanskega podeželja s poudarkom na ekološko pridelani hrani. Celotno dogajanje je popestril bogat spremljevalni kulturni program. Našo občino so predstavljale članice DPŽ Sončnica s svojimi dobrotami, folklorna skupina (študentje) KD »France Prešeren« iz Račne ter ŽePZ Lastovke KD Teater Grosuplje. Vsi smo bili lepo sprejeti. Tudi zaradi velikega števila poslušalcev. Za vse, ki nas poznate, pa naj samo dodam, da smo »lastovke« te mesece res intenzivne s pesmijo v letu - to je bil že naš 10. nastop letos! Valentina Vehovec Bilo je. 5 Polno praznovanje dneva državnosti Dvorana Kulturnega doma Grosuplje, sreda, 20. junij 2007, ob 18. uri Vse, ki si želite dneve ob prazniku popestriti s kulturnim dogajanjem, obveščamo, da bo to letos možno kar na treh točah in treh različnih dnevih. S praznovanjem bomo začeli že v sredo, 20. junija 2007, ko bomo ta praznik praznovali v občinskem okviru. Ob slavnostni občinski seji bodo podeljena tudi občinska priznanja vsem, ki prispevajo v našo skupnost in utrjujejo ime mesta tudi širše. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo. Ob kulturnem delu programa pa smo posebej izpostavili dve društvi, oz. dva moška pevska zbora - Šmarje in Grosuplje - ki to leto zaokrožujeta z obletnicami, ki kažejo, da je vokalna glasba pri nas že dolgo doma. Prvi delujejo že 60 let, drugi pa že 45 let. Bilo je ... 6 Iskrene čestitke grosupeljskim pevskim skupinam V začetku maja smo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica pripravili dva prijetna glasbena dogodka. Že kar tradicionalno smo morali območno revijo odraslih pevskih zborov, ki se jim priključijo tudi manjše pevske skupine, razdeliti na dva koncertna večera. Prvi večer so se v Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični ob strokovnem spremljanju gospoda Gregorja Klančiča med enajstimi pevskimi zasedbami predstavili tudi zbori iz občine Grosuplje: Ženski pevski zbor Lastovke KD Teater Grosuplje z zborovodkinjo Mojco Intihar, Ženski pevski zbor Biser pod vodstvom Polone Štrubelj, Ženski pevski zbor Magdalena in Mešani oktet Polica pod vodstvom Emila Kovačca, Moški pevski zbor Grosuplje KD Vokal Grosuplje, ki jih vodi > 32 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 > Primož Cedilnik, šmarski Moški pevski zbor z zborovodkinjo Mojco Zajc Jevnikar in Moški pevski zbor Corona pod vodstvom Jerneja Kralja. Gospod Klančič, tudi sam zborovodja, dirigent, organist in uspešen glasbenik, je za regijski nivo predlagal kar tri zbore. Vsi trije prihajajo iz grosupeljske občine. Ženski pevski zbor Biser, ki deluje v okviru Kulturnega društva Lotos, vodi Polona Štrubelj. Klančič je v utemeljitvi k izboru zapisal: »Zbor dokazuje, da se s pravilno zastavljenim delom lahko dosega lepe rezultate. Predstavili ste se sicer z ne prezahtevnim programom, vendar ste ga izvedli zelo dovršeno /.../ Večjih težav z intonacijo ni bilo zaznati, dinamično podajanje je raznoliko in izrazito, opazno je delo z vokalno tehniko. Skladba Drumlca je prepričala. Lepo, naravno pripoved je podkrepil širok lok čez celoto. V skladbi Sonce ljubo bi znotraj okvira pripovedi lahko vsebino še bolj poudarili z izrazitejšo deklamacijo in večjim dinamičnim razponom. Pri skladbi Se davno mrači gre v spremembah tempa predvsem za spremembo razpoloženja.« Drugi izbrani zbor ni presenečenje, prav gotovo pa se opazi sprememba, ki je nastala s prihodom nove zborovodkinje Mojce Jevnikar Zajc. Moški pevski zbor Kulturnega društva Šmarje - Sap deluje pod njenim vodstvom že dve leti. Selektor je še posebej pohvalil njihovo delo: »Iz pokazanega se odraža resno in vztrajno delo. Zbor se je izkazal z lepim zvokom pa tudi z dovolj dinamičnim podajanjem. Zasluge za to gredo predvsem vztrajni zborovodkinji. Nastop zbora je bil prepričljiv. Delo naj se v začrtani smeri nadaljuje. Kot srednjeročni cilj si lahko zastavite tudi izboljšanje vokalno-tehnične pripravljenosti zbora. Program je sestavljen zelo posrečeno. Skladba Igraj kolce je bila odpeta prepričljivo z jasno artikulirano temo /.../, izbor skladbe Lahko noč je dobra odločitev. Celota je imela lep, primerno romantičen potek in jasno deklamacijo /. /, skladba Na Vipavskem je bila odpeta sproščeno. Vanjo pa lahko vnesete še kanček več fantazije. To je razgibana freska, ki sili izven običajnih okvirjev z nenehnimi spremembami metruma, tempa in domišljenimi recitativi. V celoti pa me je vaš nastop vsekakor zadovoljil.« O tretjem zboru, Moškem pevskem zboru Corona Kulturnega društva Pesem pod vodstvom uspešnega Jerneja Kralja, ki nas je že večkrat zastopal na regijskih koncertih, je gospod Klančič zapisal: »Predstavili ste se nam z ubranim petjem. Opazi se, da pri delu sledite jasno zastavljenim ciljem, ki so naravnani k čimbolj verni predstavitvi glasbene ideje. Zven zbora je mladosten, glasovi so naravno barviti, v vokalno tehničnem pogledu primerno vešči, kar vam omogoča lepo dinamično niansiranje./. / Skladba Venci veli je imela primerno naravnan dinamičen lok čez celoto. Pripoved je tekla primerno vsebini ljudske pesmi. /.../ Skladba Imel sem ljubi dve je prepričala. Izrazito deklamacijo so podkrepili dinamični kontrasti. /.../ K Šivičevi skladbi Svobodna Slovenija nimam posebnih pripomb. Mogoče le predlog; zbor je dovolj izurjen, da bi v svoje nastope, posebno te, ki so na nek način reprezentativni, vnesel vsaj kakšno zahtevnejšo skladbo.« Izbrani trije zbori se bodo lahko prijavili na 2. regijski tematski koncert odraslih pevskih zborov osrednje Slovenije z naslovom Sozvočenja, ki bo potekal 18. novembra v Zagorju ob Savi. V drugem delu revije, ki je bila v Jakličevem domu na Vidmu dan kasneje, je med devetimi zasedbami nastopila samo ena zasedba iz grosupeljske občine, t.j. Moška pevska skupina Zelen. Revijo je strokovno spremljala gospa Andreja Martinjak, zborovodkinja mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti, ki je na tekmovanju za Našo pesem v Mariboru letos prejel zlato plaketo. Za regijsko srečanje malih vokalnih skupin 22. septembra na Novi Štifti pri Ribnici je predlagala dve manjši pevski skupini: Vokalno skupino Mavrico iz Dobrepolja pod vodstvom Vesne Fabjan in že omenjeno skupino Zelen, ki jih vodi umetniški vodja Vladimir Brlek. Gospa Martinjak je v utemeljitvi k drugi skupini zapisala: »Moška pevska skupina Zelen je z izborom skladb in svojim nastopom spet pokazala višjj nivo kvalitete. S prvo skladbo so nas prijetno presenetili z mehkim nastavkom, lepim fraziranjem, širokim razponom dinamike in agogike ter intonančno čistostjo. Skupina je lepo sledila zgodbi znotraj skladbe in jo tudi jasno podala poslušalcem. Glede na čist in podprt piano bi si lahko dovolili še širši forte./.../ Zadnja skladba je izzvenela kot „dodatek" po zahtevnem programu, zato je bila izvedba malenkost prerazpršena v tonu in ubranosti. Sicer pa je zbor potrdil razumevanje skladbe z jasno vodeno linijo glasov in dinamičnostjo. Pevci lepo sledijo zborovodjevi viziji.« Vsem pevcem, zborovodjem, umetniškim vodjem in spremljevalcem čestitamo za nastop na območni reviji, seveda pa gredo iskrene pohvale še posebej vsem petim izbranim skupinam, ki jim želimo uspešen nastop na obeh regijskih srečanjih. za JSKD OI Ivančna Gorica: BR bilo je ... 7 Našim pridnim ekipam društev, ki so se uvrstila na regijska srečanja čestitamo tudi delavci ZKD Grosuplje. Torej pevci so se izkazali, prav tako Gledališče Hiška in Gledališče GGNeNi, zdaj novo društvo Smila Film, pa otroške Rege in odrasla folklorna skupina KD »France Prešeren«. Big Band si je z koncerti eminentih tujih jazz glasbenikov tudi pridobil ugled v očeh jazz javnosti. Torej v naslednji sezoni nas čakajo Trubar, Prešeren - z velikima obletnicama. Tako nagrajenim za uspešno delo nam bo šlo zagotovo lažje od rok pri vseh kulturnih dejanjih naslednje sezone!! INFO ZKD Grosuplje Polnimo našo dvorano z koncertnimi toni, publika pa bolj počasi kaplja Zveza kulturnih društev Grosuplje vztrajno gradi Cikel koncertnih večerov s slovenskimi umetniki. Čeprav je odziv publike še vedno pičel. Čeprav imamo eno največjih Glasbenih šol v Sloveniji. Čeprav imamo sicer skromno dvorano, ki pa zaradi svojih dimenzij ponuja polno doživetje glasbe v živo - ni treba nobenih binoklov - umetnika boste čutili čisto blizu. Torej zavihali bomo rokave in vas začeli napadati skoraj vsak mesec z enim dogodkom, ki bo zapolnil glasbeno praznino. V mesecu, ki že diši po počitnicah, samo se odločili, da vas z glasbeno govorico nagovorijo mladi, nadarjeni študentje Glasbene akademije v Ljubljani. Ponudili smo jim možnost reprize cikla, ki ga oblikuje njihov mentor, predstojnik katedre za komorno igro, violinist Tomaž Lorenc, in ga sicer izvajajo po ljubljanskih koncertnih odrih. Našo potezo so razumeli kot jasen prispevek k promociji slovenske glasbe in vključitev naše glasbene dejavnosti v širši slovenski prostor. S sodelovanjem, ki ga bomo letos prvič sklenili s Skupno Festival Brežice v vročem poletju, pa bomo posegli tudi širše, v evropski prostor. Za vizijo in načrte, ki so pred nami, je to potrebno. Torej. Tole pisanje je vabilo za vse, ki pogrešate to glasbo in ste morali na njeno poslušanje tja do Ljubljane. Imena (pihalni kvintet Slowind, , Mirjam Kalin, MPeZ Viva Brežice..), ki jih bomo gostili tja do konca leta 2007, so v našem mestu prav tako sijoča kot v prestolnici ali v Evropi - če že hočete. Zdaj pa še nekaj besed o koncertu, ki so ga oblikovali mladi študentje akademije v Ljubljani. Dobili smo tisto, kar smo pričakovali. Živo ustvarjanje glasbe, ki kljub stalnemu ataku medijskega Big Brotherja ostaja enako močna, kadar umetniki resnično delajo glasbo pred očmi gledalca. Tudi izbor skladateljev nam je ponudil lep sprehod po različnih stilih glasbenega ustvarjanja: to je bil dober sprehod od baroka (Georg Philipp Telemann) preko romantike (Joseph Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 33 Kreutzer, Sašo Šantl) do začetkov slovenske avantgarde (Primož Ramovš). Za tiste, ki so bili na koncertu, lahko zatrdimo, da jim ni bilo žal. In izkazalo se je, da naše zavezništvo z Glasbeno šolo raste. Obiskovalcev je bilo že več, kot na prvem takem večeru. Zadnja anketa, ki se je osredotočila na kulturno dogajanje v mestu, pravi, da si meščani želijo vsaj 32 % več ponudbe glasbenih kulturnih dogodkov. Ne pozabite, do konca leta 2007 jih bo še kar nekaj. INFO ZKD Grosuplje dogaja ••• Koncertni večer »Pod lipo«, nedelja, 24. junija 2007, zvečer Drugič zapored bodo pod lipo pri Adamičevem spomeniku, v organizaciji KD Lotos, izvrstnih pevk ŽePZ Biser, na koncertnem večeru z imenom »Pod lipo« prepevali na predvečer državnega praznika vsi, ki ustvarjajo vokalno podlago v naši občini. Pevke so pripravile samostojen program, potem pa se jim bodo pridružili še ostali pevci v skupnem programu. Vsak bo zapel za ta večer izbrano pesem. In prav Zdravljica bo tista, ki bo ob koncu programa zaključila druženje. To bo en lep večer s slovensko pesmijo, ki o nas samih pove več, kot lahko to opišemo z besedami. Vsekakor pa nas vsi taki mali dogodki združujejo, zbližujejo in prebujajo zavest o nas samih. Prebujajo občutke skupnosti in značaju naroda, ki mu pripadamo. Taki dogodki pa delajo naše mesto živahno, živo in atraktivno. Na ZKD Grosuplje nam je ob zaključku redakcije sporočila predsednica društva Darija Kastelic: »Lahko povem, da smo gostovale pri Kulturno-humanitarnem društvu ALVADOR iz Kamnika. V soboto, 9. junija 2007, se je odvijalo 11. srečanje pevskih zborov in skupin v Arboretumu Volčji Potok z naslovom »Ko pesem srca vname«.Pevke ŽePZ Biser bodo z vnetimi srci prepevale v tem mesecu še na treh prireditvah. Naj bodo najboljše! Naravni ambient Polževega s kulturo, druženjem in dobro zabavo, ponedeljek, 25. 6. 2007 Tisti, ki ste željni bolj sproščenega praznovanja, boste lahko uživali prav na praznični dan - ponedeljek, 25. junija 2007, na Polževem, kjer bodo konjeniki atraktivno z dvigom štirih zastav začeli uradni del prireditve s slavnostnim govornikom, predsednikom Državnega zbora R Slovenije Francetom Cukjatijem. Pred uradnim začetkom bo v cerkvici sv. Duha na Polževem maševal škof dr. Anton Jamnik. Potem se bodo predstavila v protokolarnem programu s podelitvijo priznanj šestnajstim veteranom društva občine Ivančne Gorice in občine Grosuplje (KD Lotos - ŽePZ Biser z zborovodkinjo Polono Šturbelj in KD »France Prešeren« Račna z otroško folklorno skupino Rege in mentorico Olgo Gruden), ki delujejo v skupnem okrilju JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica. V bolj sproščenem delu pa boste lahko gledali male in velike plesalce folklornih skupin, aktivno preizkušali ravnotežje in še kaj s Teatrom Cizamo ter potem prepevali in tudi plesali skupaj z eno trenutno najboljših slovenskih pevk Nušo Derendo ter našim izjemnimi glasbeniki Big Banda Grosuplje. Razpis Občine Grosuplje 2007 V juliju bodo znani rezultati razpisa za kulturo občine Grosuplje. Preko ZKD Grosuplje se je na razpis javilo 13 društev. Komisija se sedaj odloča o dotacijah za redno dejavnost društev. V sklopu prijav pa se bo opredelila tudi glede osmih prijav za projekte društev ZKD Grosuplje. Upamo na ugoden rezultat pri dotacijah, le tako bodo lahko društva v polni meri izpolnila svoje programe in popestrila kulturno dogajanje v občini. Info ZKD Grosuplje Kandidatura ZKD Grosuplje za status društva v javnem interesu na področju kulture ZKD Grosuplje pa že pripravlja novo dokumentacijo za pridobitev statusa «Javni interes« na Ministrstvu za kulturo RS, saj so se člani izvršnega odbora zveze odločili, da se v naslednjem letu vključimo v borbo za 0,5 % dohodnine davkoplačevalcev, ki bi želeli podpreti našo dejavnost. Vloga mora vsebovati natančno poročilo o dejavnosti za dve leti nazaj (programsko in finančno dokumentacijo vseh društev in zveze) ter plan celotne dejavnosti za dve leti naprej. Prodornost kulturnega programa, prepoznavnost naših društev v širšem slovenskem prostoru sta predpogoj za odobritev statusa. Potrudili se bomo, da bomo zadostili vsem pogojem in s tem pridobili sredstva, s katerimi bomo v prihodnje še izboljšali našo ponudbo. Info ZKD Grosuplje Prenova doma Kulturni dom Grosuplje je star več kot trideset let, v tem času pa se razen tekočega vzdrževanja notranjosti (beljenje, prenova dotrajane strehe, stranišč...) skoraj ni vlagalo v posodabljanje opreme. Odrska razsvetljava je zelo stara in dotrajana. V zadnjem času se je pojavilo vprašanje varnosti takšne opreme. Tako da bo to poletje, ko kulturni dom ne gosti prireditev, namenjeno prenovi odrske reflektorske konstrukcije (novi nosilci, vitli, jekleni kabli). Prenovila pa se bo tudi električna napeljava in vsa vrata, ki zaradi starosti ne dosegajo niti varnostnih niti estetskih meril. Kulturni dom je kupil tudi nekaj novih reflektorjev, ki omogočajo bolj kvalitetno izvedbo prireditev, gledaliških in drugih predstav. Vendar pa vse skupaj ni dovolj in nivo dogodkov v tem domu presega infrastrukturo in izgled prostorov. Backstage je popolnoma neprimeren, poleg tega v istem prostoru potekajo vaje najrazličnejših društev, tako da je potrebno stalno prilagajanje, ker se vaje in prireditve večkrat prekrivajo. Tudi prireditveni prostor je v slabem stanju, na dotrajanost (med predstavo Tramvaj Poželenje) je nabito polna dvorana stalno opozarjala nase z nadležnim škripanjem stolov. Majhni posegi v obnovo doma so sicer dobrodošli, vendar je to premalo in ker je to edina večja dvorana v mestu Grosuplje, ki je primerna za kulturne dogodke (gledališče, koncerte, ...), bi morala tudi z izgledom in funkcionalnostjo nuditi kvaliteto, ki se je v tej sezoni v obliki vrhunskih gostovanj (prej omenjeni Tramvaj Poželenje, pianistka Marina Horak, plesna predstava 1:0 Fičo Baleta, flavtistka Jasna Nadles in violončelist Milan Versajkov, v prihajajočih mesecih Festival Ana Desetnica, Skupina Festival Brežice, Dnevi poezije in vina Medana, jeseni pa Douhtar pod mous, SLOWIND, recital Mirjam Kalin, nastop MPeZ Viva Brežice, Teden otroka.) predstavila na odru Kulturnega doma. Vsako mesto, čeprav še tako mlado, mora v svoji ponudbi prebivalcem nuditi tudi vrhunske kulturne dogodke v prostorih, ki zadovoljijo vsaj minimalnim estetskim in funkcionalnim merilom. INFO ZKD Grosuplje Internetna stran ZKD Grosuplje bo čez poletje pripravila internetno stran. V današnjem času računalnikov in internetne komunikacije je takšna stran nujno potrebna. Na njej bomo predstavili vsa društva, ki so vključena v Zvezo kulturnih društev. Poleg tega bo vsebovala podatke o preteklih dogodkih, ki jih je bilo samo v prejšnji sezoni preko 300. Tudi morebitni sponzorji bodo dobili svoj prostor. Po eni strani bo namenjena vsem članom zveze, kjer se bodo dnevno ažurirale informacije o nastopih, ponudbah, natečajih, razpisih, seminarjih itd. Po drugi strani pa bo stran namenjena širši publiki, ki jo zanima kulturno dogajanje v občini Grosuplje. Objavljene bodo vse prireditve in drugi dogodki, ki jih organizira ZKD Grosuplje. Če pa želite že sedaj prejemati obvestila o dogodkih na elektronsko pošto, nam posredujte vaš elektronski naslov na grosuplje@kultura.si. INFO ZKD Grosuplje > 34 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 SEVIQC BREŽICE > napovedujemo SEVIOC BREŽICE (Semper viva quam creata v prev. Večno živa kot ustvarjena) je novo ime Skupine Festival Brežice, ki letos prvič gostuje tudi v naši in sosednji (Velike Lašče) občini. Dogodki, ki se odvijajo v njenem okviru, so zagotovilo za odlično glasbeno doživetje z umetniki, ki prihajajo s celega sveta in so najvidnejši izvajalci glasbe na avtentičnih inštrumentih. Festival vsako leto »odkriva« atraktivne prostore iz naše bogate dediščine in vnaša vanje kulturne vsebine, ki se časovno prekrivajo z nastankom arhitekture koncertnega prostora. Naša občina letos v tem okviru promovira Tabor Cerovo. Tabor Cerovo je eden redkih protiturških taborov na Slovenskem, ki se je ohranil do današnjih dni. Cerkvica, posvečena sv. Nikolaju, je nastala okoli 13. stoletja, najverjetneje na ostankih starejše naselbine. V začetku 16. stoletja so kmetje za zaščito pred turškimi vpadi okoli nje zgradili obzidje. Poleg varovanja življenj je tabor služil tudi za shrambo živeža ter drugih dragocenosti kmetov. Po adaptaciji leta 1999 je Tabor Cerovo postal eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji. Z Bachovo glasbeno intimo bo zagotovo dobil nove dimenzije. Nizozemka Lidewij van der Voort, solistka in koncertna mojstrica, je predstavnica nadarjenih, iščočih, delovnih, predanih mladihglasbenikov, ki so nadarjenost negovali na najvišji ravni in jo zdaj nadaljujejo v okolju, ki jih odprto sprejema. Bachova glasba, ki je tako polna povednosti, življenjske izkušenosti, duhovnosti in genialne urejenosti, skozi iskrenost in talent interpreta prisije vedno znova. Violinistka Lidewij se posveča komorni glasbi s poudarkom na repertoarju 17. in 18. stoletja, z baročno specializacijo uporablja danes aktualen način iskanja zgodovinske avtentičnosti izvedbe. Polja tišine, beline in prostora za dušo so bolj na gosto posejana kot v izvedbi s sodobno violino. Zgodovina interpretacije teh del, ki so alfa in omega vsakega violinista, je izredno zanimiva. K sreči se je Bachov čudoviti rokopis iz leta 1720 ohranil. Vendar pa je v tistem času med Bachovimi znanci in prijatelji že krožilo precejšnje število rokopisnih kopij, preden so sonate in partite končno ugledale luč sveta v tiskani obliki leta 1802 s tipiziranim naslovom 'Übungen für die Violine' (prev. Vaje za violino). Izvajanje - in celo poslušanje - teh mojstrovin je izredno zahtevno: predstavljajo pravi učbenik s primeri, kako v enoglasnih skladbah ustvariti vtis, da so večglasne, čeprav se to morda zdi čudno. Tako od izvajalca, kot od poslušalca - oba se morata precej potruditi - se pričakuje, da sledita različnim polifonim linijam v tem enoglasnem večglasju. Izvajalec mora najti način, kako ustvariti to iluzijo, jo razkriti in jo napraviti našemu sluhu dostopno. Subtilen stik med navidezno preprostim enoglasjem in globino, ki jo je treba udejanjiti v večglasju in njegovem harmonskem ozadju - to je tisto, kar za vsakega violinista predstavlja življenjsko nalogo. Lepo povabljeni na Tabor Cerovo v torek, 17. julija 2007. Koncert se bo začel ob 20,30. uri. Zbranost in tihota lepega naravnega okolja in arhitektura tabora bosta zagotovo še posebej inspirirala eno trenutno najboljših violinistk na svetu, zvok njene violine pa tudi vas! V soboto, 18. avgusta 2007, prav tako ob 20,30 pa boste lahko na Turjaku, v Viteški dvorani gradu, prisluhnili španskim glasbenikom, ki so si nadeli ime Hexacordo. Ansambel si je za nalogo zadal cilj poustvariti zvoke in glasbeno pokrajino, ki je obdajala določene zgodovinske osebnosti. Prepričani so, da je to najbolj učinkovit način, kako se jim danes lahko približamo in začutimo, kako so čustvovali. V koncertnem programu Skupine Festival Brežice 2007 nam bodo razkrili čutenja in usode treh kraljic španske renesanse. V glasbi, ki je nastajala v času Ivane Beltraneje, Izabele Katoliške in Ivane Blazne se odražajo zmaga po bitki, dvorno veselje in otožnost, hrepenenje po ljubezni, bolečina zaradi izgube. Elementi, ki jih španski ansambel uporablja z namero, da občinstvu čim bolje približa določeno obdobje, so torej trije: skrbna izvedba na instrumentih, ki so kopije historičnih originalov, projekcija umetniških slik, ki prikazujejo osebe in pripovedna povezava. Koncertni program je posvetilo trem kastiljskim kraljicam, ki so si bile po času življenja sicer blizu, njihove usode pa so zelo različne. Člani renesančne skupine Hexacordo bodo poustvarili vzdušje in vdahnili življenje harmonijam, melodijam in razpoloženjem 15. in 16. stoletja z vokalom, flavtami, krivim rogom, korneti, lutnjo, vielo in tolkali. Hexacordo, ki prihaja iz mesta Cuenca, izvaja glasbo španske renesanse na instrumentih, ki so natančna kopija originalov z vsem s spoštovanjem do sodobnih historičnih in muzikoloških kriterijev. Torej ne pozabite, da bosta počitniška meseca glasbeno vroča in zanimiva. Lepo povabljeni! Za informacije lahko pokličete Ars Ramovš, Zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, Slovenska cesta 1, SI-1000 Ljubljana, T: (+386-1) 242 08 12,E:info@k-ramovs.si, www.festivalbrezice.com napovedujemo Dnevi vina in poezije tudi v Grosupljem V torek, 21. avgusta, bo Grosuplje gostilo literate iz vse Evrope. Srečanje bo potekalo v Mestni knjižnici Grosuplje. Literati bodo pri nas gostovali v okviru Dnevov poezije in vina Medana in s tem se kraj pridružuje drugim mestom v Sloveniji , ki gostijo to prestižno srečanje. Vroči poletni dnevi in prijetno vzdušje prenovljene knjižnice vas bodo popeljali na pesniško popotovanje s priznanimi evropskimi pesniki. Pa ena za pokušino iz lanske kupe poezije Medana 2006! Ulrikka S. Gernes: Noči Medane hrup čričkov pripada tišini - neločljivi zavezi lahko izrečeš karkoli hočeš tvoje besede bodo utonile v tej tišini in ko bodo črički utihnili boš utihnil tudi ti poezija je dejanje. Prevedel Andraž Polič INFO ZKD Grosuplje Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 35 Ko pesem srca vname z Ženskim pevskim zborom Biser Ženski pevski zbor BISER iz Grosupljega se je odzval prijaznemu vabilu Kulturno humanitarnega društva Alvador - Kamnik in se je v soboto, 9. junija 2007, udeležil 11. srečanja pevskih zborov z naslovom »Ko pesem srca vname«. Srečanje je potekalo v prijetnem naravnem okolju Arboretuma Volčji Potok in v izjemnem vzdušju, ki so ga pričarali prireditelji in pevski zbori od Čedada do Monoštra. Namen srečanja je druženje pevcev in ljudskih godcev, navezovanje stikov ter spoznavanje pesmi, ki jih z dušo in srcem pojejo zamejski Slovenci in zbori iz različnih koncev Slovenije. Srečanje sta otvorila dva otroška pevska zbora, nato pa se je predstavilo skupaj še 23 različnih pevskih skupin. Znana škofjeloška pesmica »Po gorah grmi«, ki smo jo sproščeno odpele Biserke, je v daljavi zares priklicala tudi nekaj grmenja v sicer prelep sončen dan. Svoj nastop smo zaključile z nežno prekmursko »Ge mi odiš, lubi dragi« in skupaj z zborovodkinjo Polono Štrubelj požele dolg aplavz. Vreme je zdržalo do konca, tako da smo preostanek dneva izkoristile za sprehod po čudovitem parku, kjer smo tudi v krogu svojih družin nabirale moči za nastope, ki nas še čakajo v mesecu juniju. Tatjana Lukavečki Kulturni dom Grosuplje: Program za junij, julij in avgust 2007 sreda, 20. 6. 2007, ob 18. uri, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje Kulturna prireditev: OBČINSKI PRAZNIK s slavnostno sejo; program oblikujejo: MoPZ Grosuplje, ŽePZ Lastovke, MoPZ Šmarje Sap... za izven KINO, četrtek, 21. 6. 2007 ob 18.00, ZKD Grosuplje; SPOZNAJTE ROBINSONOVE, animirana otroška komedija KINO, petek, 22. 6. 2007 ob 20.00, ZKD Grosuplje; STRELEC, akcijski film nedelja, 24. 6. 2007 ob 22. uri, KD Biser in ZKD Grosuplje; na Adamičevem trgu pod lipo koncert domovinskih pesmi PREDPRAZNIČNI VEČER; vokalne zasedbe ZKD Grosuplje četrtek, 28. 6. 2007 od 11. do 23. ure, ZKD Grosuplje; Kolodvorska ulica Mesto na ulici (vrtiljak zabave)- program oblikujejo: Zavod Bufeto, modelarji OŠ Brinje, likovni krožek OŠ Louisa Adamiča, Mini Teater Ljubljana, Društvo Ane Monro, KD Big Band Grosuplje z gostjama Alenko Godec in Eldo Viler, člani ZKD Grosuplje ter publika; za izven KINO petek, 29. 6. 2007 ob 20.00, ZKD Grosuplje; SPIDERMAN 3 torek, 17. julij 2007 ob 20.30 uri, cerkev Tabor Cerovo; ZKD Grosuplje in SEVIQS Brežice Johan Sebastian Bach: SOLO PARTITE IN SONATE ZA VIOLINO; solistka Lidewij van der Voort (Nizozemska); za izven torek, 21. avgust 2007 ob 19. uri, Mestna knjižnica Grosuplje; ZKD Grosuplje in Dnevi poezije in vina Medana 2007 Mednarodni večer poezije gostujočih evropskih pesnikov; za izven * Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje, INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. 36 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 V Grosupljem letos prvič organiziramo festivalski dan, ki je namenjen vsem prebivalcem občine in tudi obiskovalcem od drugod. Dogodek združuje v organizaciji Občino Grosuplje, Radiem Zeleni val, nosilec pa je Zveza kulturnih društev Grosuplje. S poletnim kulturnim celodnevnim dogajanjem pa se aktivno vključujemo tudi v kulturno produkcijo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske razvojne regije (RRA LUR). Zavod Bufeto predstavljajo štirje artisti, ki bodo poleg ustvarjalne cirkuške delavnice za otroke izvedli še dve animacijsko-interaktivni cirkuško-klovnski predstavi. Režijsko in dramaturško jih bodo povezali v konceptualno celoto in tako za najmlajše obiskovalce ustvarili čisto pravo cirkuško vzdušje. Prispevek učencev OŠ Louisa Adamiča bo ozadje odra za nastopajoče. Z mentorico Simono Potokar pripravljajo motive, ki bodo dišali po pravem počitniškem vzdušju. Pri organizaciji in realizaciji zamisli jih je podprla tudi svetovalka Andreja Zupančič - Kojič. Člani modelarskega krožka OŠ Brinje pod vodstvom mentorja Ivana Doviča bodo organizirali tekmovanje z modeli avtomobilčkov; posebnost pa bo nedvomno predstavitev električnega avtomobila, ki so ga izdelali sami. Zaključek dopoldanskega dela programa bosta tudi dva banda OŠ Brinje - Roza burek in Šolski band. Mini Teater Ljubljana je bil ustanovljen 1999 in povezuje ustvarjalce iz Slovenije, Hrvaške, Združenih držav Amerike, Rusije in Čada; na programu ima več kot 20 gledaliških in lutkovnih predstav, celotna ekipa pa šteje več kot 100 ustvarjalcev. Angleška ljudska pravljica Trije prašički, oživili jo bodo igralci animatorji - Tajša Železnik, Miha Arh in Gašper Jarni - je znana klasična zgodba o treh pujskih, njihovem prepiru o materialu za hiške in prepirih z volkom. Na predstavo še posebej vabimo vse otroke, ki so letos obiskovali Lutkovni abonma 2006/2007 ZKD Grosuplje. Tolkalci, sicer učenci Glasbene šole Mesto na ulici Vrtiljak zabave 28 .6. 2007 od 11. do 23. ure na Kolodvorski v Grosupljem Grosuplje, bodo pod vodstvom mentorja Francija Krevha ustvarili začetni ritem in zven popoldanskega dela programa kulturne ulice. Atrakcija so njihovi domiselni bobnarski triki. Profesorsko jedro GŠ Grosuplje pa sestavlja tudi mentor razreda harmonike -Primož Kranjc (tudi član zasedbe Astropia), ki nam bo v solistični točki pričaral tango temperament, ki ga bosta podkrepila še plesna para. Prvič bo v Grosupljem tudi Festival Ana Desetnica Društva Ane Monro. Njihov program sestavljajo Staticman, živi kip, portugalski umetnik, ki je do popolnosti razvil umetnosti mirovanja. Predstavil nam bo dva lika - kipa, Mozarta in Living statue crazy. Od Mestne knjižnice Grosuplje in po vsej Kolodvorski se po odvijala ulična predstava »Zgodbe od drugod«, ki je tudi del ponudbe Društva Ane Monro. Predstavo je pripravila likovna skupina in vsebuje večje število najrazličnejših lutk, kostumov in artistov. Hugo, ki prihaja iz Artgentine, mednarodni ulični komedijant, je v 14. letih nastopanja navdušil že veliko gledalcev. Njegov talent, skupaj z veliko porcijo improvizacije, zagotavlja razburljivo in privlačno predstavo. Lee Hayes (Nizozemska) se ukvarja z žongliranjem od leta 1979. S svojimi točkami je nastopal po celem svetu od Evrope, Izraela, Tajske, Laosa, Avstralije do Nove Zelandije. Predstava Gajbe temelji na žongliranju s štirim gorečimi keglji na visokem stolpu, zgrajenem iz gajb. Z združevanjem perfektnega žongliranja in norih šal ustvarja atmosfero čistega užitka. Big band Grosuplje že celo desetletje nastopa po vsej Sloveniji in tujini (Nemčija, Hrvaška...). Sodelovali so z eminentnimi jazz glasbeniki, kot so Western Jazz Quartet (ZDA), Rick Stitzl (ZDA), Sigi Feigl (Avstrija), Boško Petrovič, Saša Nestorovič, Davor Križič (Hrvaška). Z njima bosta nastopili priznani slovenski pevki Alenka Godec in Elda Viler. S programom, ki vam ga bomo predstavili, se priključujemo širšemu slovenskemu in evropskemu festivalskemu dogajanju mest. Kot producent ZKD Grosuplje ponuja v programsko ponudbo RRA LUR-a tudi Big Band Grosuplje in Gledališče GGNeNi; s to ponudbo, kjer smo v družbi s produkcijskimi hišami, kot so Mini Teater Ljubljana, društvo Ane Monro ter Študentska založba in Založba Sanje, lahko računamo na hitrejšo in bolj gotovo pot do evropskih sredstev za naša društva, obenem pa jim zagotavljamo nastope v sosednjih občinah. Seveda pa dogodkov brez dobre publike ni. Torej vsi: bodoči cirkusantje, igralci, glasbeniki, pisatelji, plesalci, telovadci, raziskovalci, čisto majhni, mladi in malo starejši - povabljeni na pravi kulturni vrtiljak zabave! Poskrbeli smo, da se boste lahko aktivno vključili v program. Program 11:00 CIRKUŠKA DELAVNICA ZA OTROKE - ZAVOD BUFETO 13:00 2 BANDA OŠ BRINJE - ROZA BUREK IN ŠOLSKI BAND 13:30 MODELARJI OŠ BRINJE 14:15 TRIJE PRAŠIČKI - LUTKOVNA IGRA ZA OTROKE 16:00 TOLKALCI GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE PRIMOŽ KRANJC (GŠ GROSUPLJE, ASTORPIA) - TANGO HARMONIKA, OB GLASBI PLESNI PARI ZAPLEŠEJO TANGO 17:00 ANA MONRO THEATRE - FESTIVAL ANA DESETNICA - STATICMAN (ŽIVI KIP, PREDSTAVI 2 LIKA: MOZART IN LIVING STATUE CRAZY) - ULIČNA PREDSTAVA »ZGODBE OD DRUGOD« - KLOVN HUGO -FILOZOFIJA ŽIVLJENJA - GAJBE (ŽONGLER Z OGNJEM LEE HAYES) 20:45 BIG BAND GROSUPLJE Z GOSTJAMA ALENKO GODEC IN ELDO VILER > AlENKo STATJCMAfi «fiaJska r^EOD DRUGOD ZONGLER LEE Nizoieibs «OLOOVORSKI "«UVJIIS roR«viUlMNKA ikd .o MODELARJI OS BRINJE ROZA BUREK J« ŠOLSKI BAN D OS BRINJE HAnit? ZELENI VAL 38 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Ivo Frbežar iz Makedonije in Bolgarije kot akademik - z dvema nagradama. Pesnik, pisatelj, prevajalec, založnik, zadnje čase uspešen ilustrator slikanic za otroke, podpredsednik slovenskega kluba književnikov PEN, je ob svojem delu stkal mnoge vezi s književniki slovanskih narodov. Prevajajo njegovo poezijo, vabijo ga na svoja pesniška srečanja. Tako je bilo tudi letošnjo pomlad. Pravkar ste se vrnili z ,,male balkanske turneje". V dneh med 18. in 27. majem sem bil povabljen na dva mednarodna pesniška festivala, prvi, »8. Mednarodna Literarna manifestacija ILINDEN 2007« je potekal 18. in 19. maja v skopski občini Ilinden v Makedoniji, druga, »Mednarodni poetski festival »SLAVJANSKA PREGRADKA« (Slovanski objem) od 21. do 27. maja v bolgarskem črnomorskem letoviškem mestu Varna. S te male »balkanske turneje« sem se nepričakovano vrnil kar z dvema nagradama in priznanjema. V Makedoniji je to nagrada za literaturo in priznanje za oseben doprinos k afirmaciji prireditve, druga iz Bolgarije pa je posebna nagrada za »celostno pesniško ustvarjanje«, za »duševno prosvetljevanje bralca s pesniško besedo« in nazadnje za »doprinos k utrjevanju slovanske ideje«. Nagrada vključuje tudi podpis pogodbe in natis izbora moje poezije, ki ga bo realizirala ena največjih in najvplivnejših bolgarskih založb, založba Kristo Botev, ki je med drugim tudi glavni sponzor festivala in te posebne nagrade. Nekaj mojih prevodov je v bolgarskem jeziku že objavljenih v spremljajočem zborniku »ZNACI«. V Makedonijo so vas že večkrat povabili! Srečanj v Skopju se udeležujem že vse od leta 2000, t.j. vse od začetka, prevajam makedonske pesnike. Pri Mondeni je izšla poezija Rista Jačeva, trenutno pa prevajam antologijo makedonske poezije. Slovenka, prof. Bistrica Mirkulovska, ki že od rojstva živi v Makedoniji, pa je prevedla izbor moje poezije, ki je v knjižni izdaji izšla l. 2003, bila nagrajena in takoj razprodana. Z makedonskimi literati imam že več kot deset let bogate stike in mnoge tudi osebno poznam. Vsi tudi izjemno cenijo moje delo pri popularizaciji makedonske književnosti v tujini. Kako poteka življenje in delo na pesniškem festivalu? V programu srečanja v Skopju so bili, med drugim, tudi obiski in branja v OŠ »Goce Delčev«, na 'učiliščih' »Risto Krle« in »Brata Miladinov«, okrogla miza na temo »Velika pesem in njen prevod« in sklepni »miting« z recitali večine udeležencev in podelitvijo nagrad. Gostje, preko 60 jih je bilo, so prišli iz Grčije, Turčije, Bolgarije in Srbije. Srečanju je oba dneva prisostvoval tudi župan občine Ilinden. Bili ste tudi v Bolgariji. Je bil program Slovanskega objema drugačen? Pomen 1. vseslovanskega festivala v Varni pa je drugačen. Zaznamuje ga ideja slovanstva, ki izvira od Cirila in Metoda. 24. maja je namreč v Bolgariji kulturni praznik, ki je posvečen obema bratoma. To je povod za praznovanje na ulicah, mimohod šolskih kolektivov in učencev, s priložnostno mašo v osrednji pravoslavni cerkvi in s splošnim ljudskim slavjem. Glavna organizatorka festivala je pesnica, dramaturginja, kulturna organizatorka, prevajalka in galeristka Elka Njagolovova. Gostje so na festival prišli iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, danes samostojnih držav, iz Ukrajine, Rusije in Poljske ter seveda Bolgarije. Z izjemno pozornostjo sta festival spremljala tudi dva ruska konzula v Bolgariji, poljski veleposlanik in češka veleposlanica, prav tako vsi bolgarski mediji, vključno z več TV postajami in Radiem Varna, ki je posnel oba enoinpolurna recitala udeležencev. Kot pesnik sem se predstavil z branjem poezije na dveh večerih v studiju Radio Varna, na otvoritveni in sklepni prireditvi v Festivalskem kompleksu v Varni in v posameznih skupinah v mestih Ruse na Donavi, na meji z Romunijo, v Plovdivu in Šumenu v osrednji Bolgariji ter v Burgasu in Kavarni, ki tako kot Varna (z antičnim imenom Odessos) ležita ob Črnem morju in v Dobriču v Dobrudži. Na festivalih poezije delijo tudi nagrade! Glavno nagrado »leteče pero« je prejel popularni ruski pesnik Andrej Dementijev, avtor več kot tridesetih pesniških zbirk, izdanih v več kot 3 milijonih izvodov. Od 1981 do 1991 je bil sekretar sveta mednarodnega združenja pisateljev. Meni so namenili nagrado za celostno pesniško ustvarjanje. Kako ste predstavili Slovenijo in slovensko literaturo Bolgarom? Na srečanju sta bili tudi dve okrogli mizi: »Pomen svetih bratov za slovansko literaturo danes in diskusija o današnji situaciji v založništvu in objavljanju v literarnih časopisih in revijah v posameznih slovanskih državah. Sam sem v prispevku oz. predavanju na okrogli mizi sodelujočim predstavil pomen Brižinskih spomenikov, Trubarja, Prešerna, pisateljskih ustav in naše himne Zdravljice za konstituiranje današnje, svobodne in samostojne države Slovenije v okviru EU in slovenskega jezika kot enega od uradnih jezikov Evropske unije in s tem požel izredno zanimanje prisotnih književnikov, politikov (prisotni so bili tudi konzuli in veleposlaniki) in medijev, za katere sem potem dal več izjav. Ustanovili ste Slovansko literarno akademijo! Festival je posebej zaznamovala na predlog Bolgarije ustanovljena prva Slovanska literarna akademija. Soustanovitelji in v bistvu tudi prvi akademiki, so postali vsi predstavniki sodelujočih držav. Tako sedaj Slovenijo v Akademiji tudi uradno predstavljam kot Ivo Frbežar, pesnik, član PEN in DSP. Nova akademija, ki bo imela sedež v Varni, je v Bolgariji tudi uradno notarsko vpisana. O vsem sem obvestil tudi Ministrstvo za kulturo Slovenije (tudi osebno g. Jožeta Horvata) in pa Slovanski forum in go. Andrejo Rihter. Ta bo v juniju potovala prav v Bolgarijo in na podlagi mojih informacij navezala tudi stike med Forumom in Festivalom v Varni. S kakšnimi vtisi se vračate iz Bolgarije? Festival v Varni je sicer minil evforično, saj je na jugovzhodu slovanska ideja izjemno živa in potreba po sodelovanju velika. Pred Akademijo je obsežen, ambiciozen program in vrsta konkretnih nalog. Podprta je tudi s sponzorstvom tako mesta Varne, gospodarstva in Ruskega veleposlaništva. Ivo Frbežar pravi, da ni nič narobe, da smo pri tem sodelovali tudi Slovenci oziroma slovenski pesniki, ki lahko s poezijo, torej tudi brez politike, tkejo bratske in prijateljske vezi. Marija Samec PHILIPS LCD televizor Philips 32PFL7332 Diagonala 82 cm, ločljivost 1364x769 px, ko nI rasi 4030:1, svetilnost 550cd/nr. Fixei Ptus £HD. USB vhod. 2x HDMI. Digitiil Na tu rii l Molion. 999,0(1 € 239.400 SIT m invent Večnamenski barvni tiskalnik HP C3180 Photosmart Ločljivost tiskanja 4600x1200 dpi. Hitrost tiskanja jo kopiranja do 20 h.f 22 cb str /nun , optični čitalmk 1200*2400 dpi bil. £ i talec pomnil niš k i h kartic. USB 2.0. 89,9' € 21.565 SIT Canon 3x optični zoom Digitalni fotoaparat Canon A 450 Ločljivost 5,2 mio točk, 5 cm LCD zaslon, 3a optični In digitalni zoom, podpira SO in MMC pomnilniske medije. Makro slikanje ie od 1 cm. 119,'° € 28.733 SIT 84,9? € 20.367 5 IT MP3 predvaja In i k Apple i Pod ShuffLe Pomnilnik 1 GB. Predvaja mp3/WAW/WMA formate. Li-ion baterija. Do 12 ur predvajanja s polno bal arijo. Ú Apple ÉSIftiiffgit AthLonó4 X2 2,2 GHz Računalniški komplet FSCScaleo Pa2512 Procesor AMD AthlonAi X2 «00+ 2,2 GHz, pomnilnik 1 GB ODRT, trdi disk 3213 GB sata2, DL DVD±RW Lig hlscribe zaptsovalnik, Nvidia GeForce 7500LE 256 MB tv-out DVI-out. Čitalec kartic. Miška in tipkovnica, 19" LCD zaslon Philips 190V7 in barvni tiskalnik Epson D78, 849,00 € 203.454 SIT BIG BffflG VEDNO NEKAJ NOVEGA WWW.BIGBANG.SJ Big Bang Rudnik - že 5 Let z vami! TO Supernova, Jurčkova cesta 228, 1000 Ljubljana, tel.' 01 ¿20 25 60 !!(ih'( <1 u (i ',ki.j|: :i -1 4 lir luur, ,.!i'.|,in;i H\inudki irtijJ i ,]il 1.1. (16. '/'M'! da /-Jl-jn VM itrtr- 5g v C lit nMfelMO 1 i-lfc.lfSfcc nipilir ■■ tf iikH|ufin-(Y"p vSIT 1 n prrmf ¡:n irr.^iu tamrnji^rt - Si T AMD cP rUN I jU CíunAiní SIEMENS HcHiMJiEEl fc Msg J oglasi Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 IZDELAVA IN MONTAŽA ,/.„ . »ŽALUZUE SENČILA I AH l^t I j rti/P ki 'LAMELNE ZAVESE _IIV T II * RUSE ZAVESE *«*Qmw. 6SII:C81JB7M79 jfjril —^ 1 .«{L^b^. T»II rf.Hu. AH rTOTO ice VSE NEPREMIČNINSKE STORITVE NA ENEM MESTU! ffŽUR Kolodvorska c. 2 Grosuplje tel. 01 786 0880 031 610 644 NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi oglasi Pohod po Radenskem polju Turistično društvo Boštanj skupaj s Centrom Grajski vrt Boštanj je organiziralo že 6. spomladanski pohod po Radenskem polju in okolici. Sončne sobote, 19. maja, ob 9. uri smo se zbrali na dvorišču Grajskega vrta. Izbirali smo lahko med tremi različnimi pohodi: botaničnim, dolgim 2-3 ure, ki ga je vodil biolog in naravovarstvenik Stane Peterlin, pohodom po Radenskem polju, dolgim 4-5 ur, ki ga je vodil Toni Gruden in pohodom do Županove jame in Tabora nad Cerovem, dolgim 4-5 ur, ki ga je vodila Andreja Grablovic. Narava je v maju čudovita. Na vseh treh pohodih se nam je razkazovala z vsem svojim okrasjem. Vsak pohodnik je prejel majico s podobo nekdanjega grajskega vrta, pohod pa smo zaključili z dišečo in okusno toplo malico. Marija Samec oglasi, mladi upi Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Kvalifikacijski turnir mladih ribičev za državno prvenstvo V nedeljo, 10. junija 2007, smo ribiči Ribiške družine Grosuplje kot ostale ribiške družine. Ekipno se trenutno nahajamo na drugem organizirali kvalifikacijski turnir za odhod na državno prvenstvo. mestu, a ostajajo nam še tri kvalifikacijske tekme, na katerih bomo s Tekmovanje je potekalo v lepem in toplem vremenu. Kvalifikacijskega pomočjo odličnih mentorjev nedvomno dosegli še boljše rezultate. turnirja so se udeležile naslednje ekipe iz ribiških družin Straža Sava - Ljubljana, Domžale, Vrhnika in Grosuplje. Ribe niso prijemale tako, kot smo vajeni, a vendarle dobrih rezultatov in vzdušja ni manjkalo. Vsi tekmovalci si zaslužijo čestitke, ker so pokazali izredno veliko borbenost in vztrajnost. Organizacija je bila na zelo visokem nivoju. Kot zanimivost pa je potrebno omeniti, da so naši mladi ribiči dosegli odlične rezultate, kljub temu da imajo neprimerljivo manj lovnih voda Bogdan Kulic-Ležimirac HNIKA J ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje m 01/787 14 51, GSM: 031/640 100 smmium uwuMmMimA NAVTIKA Doseženi so naslednji rezultati! Posamično ZRD Ljubljana - Mladinci 1. Črt Valentinčič Straža Sava 3.255 g 2. Jan Hujič Domžale 1.885 g 3. Andraž Habjan Domžale 945 g Posamično ZRD Ljubljana - Pionirji 1. Mark Kulic Grosuplje 2.605 g 2. Monika Horvatič Grosuplje 1.280 g 3. Žan Šturm Straža Sava 1.230 g Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi mladi upi 11. tradicionalna kulturna prireditev Stati inu obstati v Škocjanu V nedeljo popoldne, 10. junija 2007, so se zbrali na dvorišču pred nekdanjo šolo v Škocjanu pri Turjaku, da bi proslavili svoj krajevni praznik v spomin na krst Primoža Trubarja, ki so ga opravili v tukajšnji cerkvi sv. Kancijana pred 499 leti. Poleg domačinov, ki so pripravili bogat kulturni program, so se slovesnosti udeležili prijatelji in ljubitelji teh krajev in ljudi iz bližnje in daljne okolice. Kljub temu da se je med prireditvijo nekoliko silil dež, pa so jo Škocjanci »spravili pod streho« kar na prostem. Jože Miklič Prisotne je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Jože Kraševec in povedal, da že potekajo priprave na prireditev, ki bo prihodnje leto, ko bodo praznovali 500 let rojstva Primoža Trubarja, župan Janez Lesjak pa je še posebej poudaril pomen Primoža Trubarja, ki je Slovencem utrl pot v evropsko kulturo. Z izbrano besedo in glasbo so pod nadstreškom ob nekdanji šoli nastopili Štefan Zrnec v vlogi Primoža Trubarja, Andrej Adamič in Maja Sodja pa sta recitirala pesnitev Janeza Menarta Pogreb 1589, ki opisuje pogreb Jurija Dalmatina, službujočega tudi v Škocjanu. Po njegovi zaslugi smo Slovenci 16. narod na svetu, ki je dobil Knjigo vseh knjig. Na prireditvi je nastopil tudi kvintet mladih glasbenikov, ki deluje pod mentorskim vodstvom Mateja Kovačiča z Glasbene šole Grosuplje in idejnim vodjem Janezom Gerlom. Zaigrali so Avsenikovi skladbi Po planinski magistrali in Na Golici. Nina Kralj je prebrala nekaj misli o Trubarju, ki so jih zapisali Ivan Prijatelj, Ivan Tavčar in Anton Slodnjak. Nato je zapel Moški pevski zbor Vokal iz Grosupljega pod vodstvom Primoža Cedilnika, ki je sodeloval doslej že na vseh prireditvah in v katerem prepeva tudi nekoč zelo daleč poznani glasbenik Janez Sever, brat našega sodelavca Leopolda. Za pokušino je mlada Klara Kuret prebrala odlomek iz že pripravljenega gradiva, ki ga Kulturno društvo Škocjan namerava izdati v naslednjem letu. Suhe češplje se imenuje ženska etno glasbena skupina iz Gradeža (frajtonerico in kitaro igrata mlada fanta), ki igra na priročne domače instrumente. V pogovoru pa smo izvedeli, da skupina z ostalimi v svoji vasi skrbi za tradicijo ohranjanja sušenja sliv in drugega sadja ter druge turistične zanimivosti. Na prireditev je prišel tudi Tone Krivanoga (igra ga Martin Tomažin), ki je ljudem na humoren način pojasnil, da je v Škocjanskih rentižil že takrat, ko so tlako odpravljali ali pa je v gostilni pri Glažarju najraje harmoniko poslušal. Dal pa je tudi nekaj navodil in usmeritev glede prihodnjih »političnih dogajanj« v stilu - če boste že koga volili, volite mene - torej je sklep enoglasno sprejet, torej sem predsednik. V njegovem duhu so mu pritrjevali Polde Blatnik in pevsko instrumentalni trio. Po scenariju Jožeta Marolta je prireditev povezovala Ana Gregorič, Igor Podlogar pa je poskrbel za ozvočenje, prireditev pa so obiskali tudi konjeniki iz Trubarjeve konjenice. gasilci Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Srečanje gasilskih veteranov Gasilske zveze Grosuplje G. Anton Kraševec, odgovoren za veterane med nagovorom. Predsednik Andrej Bahovec rad obišče tudi »pozadino«, kjer poskrbijo za dobrote. Gasilsko društvo Velika Loka je bilo 18. 5. 2007 gostitelj gasilskih veteranov. Nismo se zbrali prvič, smo pa bili prvič v tako velikem številu. Kar osemindevedeset se je nas odzvalo na povabilo g. Kraševca, ki je v zvezi sprejel to odgovorno nalogo, da bo vmesni-povezovalni člen med aktivnimi in malo že opešanimi, a še vedno delovnimi gasilci, ki so presegli mejo šestdeset in več let tega kratkega zemeljskega potovanja. Če dodamo še nekaj spremljevalcev in še tiste domače, ki so skrbeli za kuho in strežbo, smo bili kar lepa stotnija in še malo povrhu. Že sam vhod v vas so marljivi gostitelji lepo obeležili, da bo tu v vasi res nekaj svečanega. Okolica gasilskega doma je bila vzorno urejena. Sam sprejemni prostor ob domu so okrasili z rožami in zelenjem, ob zunanjem robu lepo v loku pa dali na ogled gasilsko opremo iz naših otroških let in dodali še malo opreme naših dedov. Mladina, ki je ni bilo malo, pa je nam, prihajajočim, olepšala čas z metanjem žoge v koš, ki so jo sem pa tja prav čarovniško metali. Ko je bilo nas veteranov več, so si brez besed in kričanja ožili prostor in ko je bilo nas sivolasih dovolj, so prav tiho in neopazno spraznili igrišče, še malo postali in tiho pozdravili in odšli. Gostitelj pa je po uvodnem pozdravu vseh prisotnih poimensko pozdravil še goste in nekaj bolj imenitnih, ki so tudi nosilci dela v gasilski zvezi. Po kratkem opisu zgodovine GD Velika Loka in pav tako jedrnatem opisu razstavljene opreme, je predal besedo predsedniku gasilske zveze g. ing. Andreju Bahovcu Kot vedno je tudi to pot g. Andrej v nekaj besedah povedal veliko in na kraju se je veteranom zahvalil za prispevek k razvoju gasilstva v upanju, da bodo tudi oni, ki zdaj vodijo in usmerjajo gasilstvo, ponosno stali tam, kjer zdaj stojimo mi in se s ponosom ozirali na prehojeno pot. Gostitelj je nas prisotne povabil na majhno zakusko z besedami: »Zdaj pa pojdimo še na drugi del našega srečanja, tam boste pa sede nadaljevali, kar bo v teh letih prav gotovo dobrodošlo.« Ta majhna zakuska je bila vse prej kot majhna, predvsem pa skrbno pripravljena in nadvse prijazno in hitro postrežena. Nato so prišli ob polni mizi dobrega domačega peciva na vrsto še govorci, kmalu pa se je oglasila naša domača pesem, pevci so se strnili skupaj in veselica je bila tu. Gostitelj se je vsem skupaj prisrčno zahvalil za velik odziv in prav z veseljem povedal, da vloženi trud ni bil zaman.Pozval nas je, naj ostanemo še z njimi. Po burnem aplavzu je zopet zadonela pesem. Na ramenih cerkvenih pevcev smo tudi malo slabši pevci prišli na svoje. Zapisal Marjan Šircelj st. SLIKA ZGORAJ: Veterani radi tudi zapojejo. SLIKA SPODAJ: Čisto prava gasilska slika veteranov ob loški obnovljeni gasilski »cigovnci« in »rossenbauerci«. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi mladi upi Da ne bi nikoli zagorelo Nesreče so pogost pojav, vedno prisotna grožnja za varnost ljudi, okolja in premoženja. Požarov ne moremo napovedovati, lahko pa se poučimo o ustreznem ravnanju v primeru naravnih in drugih nesreč. Ta spoznanja so nas vodila v organizacijo obsežne in vsebinsko bogate vaje s področja zaščite in reševanja: UMIK IZ VRTCA KEKEC V PRIMERU POŽARA, ki smo jo izvedli v VVZ Kekec Grosuplje v četrtek, 31. maja 2007, dopoldne. Z vajo smo želeli preizkusiti način evakuacije otrok iz zgradbe, v kateri biva več kot 200 otrok in zaposlenih. Ob vaji smo preverili tehnično in organizacijsko pripravljenost za varno zapustitev zgradbe. Osnovni namen je bil brez nepotrebnega vznemirjanja varno zapustiti zgradbo. Vajo smo izvedli v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Grosuplje, Policijsko postajo Grosuplje, Zdravstvenim domom Grosuplje, Občino Grosuplje, Skavti STEG Grosuplje 1 in Društvom tabornikov - rod Louis Adamič, ki so nam pomagali pri izvedbi vaje. S svojo prisotnostjo so izkazali priznanje za naše delo in trud ter potrditev, da smo na pravi poti pri ozaveščanju za ravnanja v primeru naravnih in drugih nesreč. Že seznam sodelujočih govori o obsežnosti vaje ter pestrih dejavnostih, ki so dopolnjevale program. Policisti, gasilci, reševalci, taborniki in skavti so otrokom predstavili dejavnosti, ki jih počnejo v vsakodnevnem življenju. Otroke so posebno pritegnila različna vozila, zvočni signali na vozilih ter zabavne igre pred in pod šotori. Ob igri in ogledih so pridobivali pomembne izkušnje o ljudeh v uniformah, spoznavali so njihovo vlogo pri skrbi za ljudi ter odpravljali morebitne strahove. Že pred vajo in po njej so se v svojih igralnicah igrali različne igre, kjer so se vživljali v vloge gasilcev, reševalcev ali policistov, opisovali in podoživljali so dogodke z vaje, spraševali in iskali dodatne informacije pri vzgojiteljicah ter se predvsem veliko igrali. Vajo so si ogledali predstavniki služb, ki se z varnostjo in reševanjem poklicno ukvarjajo. Skupen zaključek vseh na vaji je bil, da lahko zaposleni z dobro pripravljenostjo in samozaščitnim ravnanjem delo profesionalnim ekipam zelo olajšamo ali celo preprečimo najhujše posledice, ki jih naravne in druge nesreče lahko povzročijo. Andreja Jaklič Šimnic, VVZ Kekec Grosuplje Skavti so poskrbeli za začasna bivališča. Skavti smo jahali v sončni zahod Popravek 2 V Grosupeljskih odmevih, št 5 - maj 2007, je bilo na strani 22. v članku Od začetkov Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje je minilo že 20 let avtorice Marije Samec napačno objavljeno ime načrtovalca prizidka k poslopju glasbene šoli. Pravilno ime je Jožef Kozlevčar iz Šmarja - Sapa. Prizadetim se opravičujemo Uredništvo Grosupeljskih odmevov »Nedeljsko kosilo«: Štorklja v Zagradcu ima letos tri mladiče, izvalili pa so se ravno v času, ko smo odnesli gradivo za prejšnjo številko časopisa v tiskarno. Slika narejena okoli 12. ure v nedeljo, 10. junija 2007. - Foto Jože Miklič Grosupeljska skavtska srečanja so se odvijala tudi pretekli mesec. Srečanja so potekala kot ponavadi z eno izjemo. Tokrat smo se klanovci (starostna skupina od 16 do 21 let) podali h Čoževim iz Leskovca nad Višnjo Goro in tam, v večernem siju sonca, jahali. Za to dejavnost smo se odločili že na začetku leta in tako smo sedaj izpolnili zastavljeni cilj. Jahanje je dejavnost, ki je ne moreš početi vsak dan, zato smo to vzeli kot izziv. Imeli smo se zelo lepo in preživeli večer v zaledju prijetne kmetije in dveh konj, ki sta nas pridno prenašala. Na kmetiji imajo približno 20 konj, pri njih pa se lahko vsi nadebudni naučijo jahanja. Skrbijo tudi za nekaj konj, ki so v lasti ljubljanskih jahalcev. Upamo, da se konjička, ki smo ju jahali, nista preveč utrudila zaradi naše razigranosti. Razigranost je proti koncu prešla v prijetno utrujenost in tako smo se nasmejani podali domov. Družini Čož pa se najlepše zahvaljujemo za gostoljubje in prijaznost. Primož Korošec oglasi Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Uigrani - že 20 let 20 let delovanja Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje - Nadaljevanje s naslovnice Voditelj slavnostne prireditve ob počastitvi 20-letnice delovanja orkestra Igor Ahačevčič iz Dobrepolja je v eni izmed svojih navedb povedal, da mu je ustanovitelj orkestra zaupal, kako obzirno je treba delati z mladimi ljudmi. V začetku so k uspehu in rasti orkestra veliko pripomogli tudi profesorji na glasbeni šoli, ki so imeli že nekaj izkušenj z drugimi orkestri, kot na primer prof. Ivan Matoš in g. Hribar. Orkester že od samega začetka sodeluje na Srečanjih pihalnih orkestrov Dolenjske, več kot deset let se udeležuje Dneva godbe v Dobrepolju, igra prvomajske budnice, redno je sodeloval na občinski prireditvi "Zlata jesen", se udeleževal pustovanj in organiziral vsakoletni božično-novoletni koncert ter igral na raznih občinskih in drugih prireditvah v okolici, ki jih organizirajo različne gospodarske družbe in društva. V orkestru se je zvrstila cela mala armada mladih in nekoliko manj mladih glasbenikov. Nekaterim med njimi pa je glasba postala tudi poklic. V dvajsetih letih se je nabralo ogromno nastopov in še veliko več vaj. Zato poleg tega zapisa dodajamo tudi nekaj pomembnejših dogodkov v orkestru. Koliko pa mora vsak posamezni glasbenik v orkestru poleg talenta vložiti tudi dela, da je vsaka nota nato na nastopu odigrana tako, kot je treba, vemo le tisti, ki smo se kdaj srečali z glasbo ali pa smo imeli v njem tudi katerega od svojih otrok. Na tokratni prireditvi je orkester zazvenel uigrano, saj so v ta namen vložili še nekaj dodatnih naporov. Pri tem ne smemo pozabiti na izredne soliste, ki jih orkester premore. Posebej pa naj kljub temu omenimo našega starega znanca Jerneja SLIKA NA NASLOVNICI: Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Mitje Dragoliča. SLIKE LEVO OD VRHA NAVZDOL: Igor Ahačevčič v pogovoru z Vladimirjem Rozmanom. Narodno zabavni kvintet Glasbene šole Grosuplje. Eva Hren je zapela skupaj s pihalnim orkestrom. Del zbrane poblike. Kralja, ki smo ga med drugim srečevali na različnih prireditvah v Grosupljem in okolici kot zborovodjo različnih pevskih zborov. Jernej s Pihalnim orkestrom sodeluje na »dodeljenem« baritonu že vse od ustanovitve in pravi, da je ta instrument nato prav vzljubil, z njim pa nastopa tudi v bras kvartetu Chorus. V programu je orkester poleg dveh skladb svojega prvega dirigenta Marjana Sajovica zaigral še skladbo Jamesa Curnowa A day at museum, Erica Whitaccrea October, Jakoba de Haana Yellow mountains, Leroya Andersona v priredbi Michaela Edwardsa Buglers Holiday, priredbo Jas a gigolo, proti koncu programa pa še Jaca Pastoriusa The chiken. Skupaj s pevko Evo Hren (akademska glasbenica in profesorica, ki poučuje kitaro na Glasbeni šoli v Logatcu ter je bila članica nekdanje vokalnega tria Katrinas) pa so zaigrali še narodno Po jezeru, prekmursko Venci vejli, ki ju je aranžiral akademski glasbenik Marko Mozetič (sin znanega pravnika in nekdanjega poslanca v prvem demokratično izvoljenem Državnem zboru) ter vedno-zeleno Sepetovo Poletno noč (skladbo je vrsto let prepevala najbolj prepoznavno Marjana Deržaj), ki jo je priredil sedanji dirigent orkestra Mitja Dragolič. V slavnostnem programu je sodeloval tudi perspektivni Narodnozabavni kvintet z dvema skladbama pod vodstvom prof. Mateja Kovačiča ter idejnim vodstvom očeta harmonikarja v kvintetu Janeza Gerla, sicer profesionalnega tonskega tehnika in priznanega glasbenika. V. d. ravnatelj Dean Telic Zavašnik se je na prireditvi še posebej zahvalil vsem dosedanjim dirigentom Vladimirju Škrlecu, Boštjanu Dimniku in Mitji Dragoliču, najzaslužnejši med njimi pa je bil nedvomno Marjan Sajovic, ki je umrl le dober teden pred praznovanjem obletnice. Zahvalo in priznanje za vse, kar je družina Sajovic naredila za Glasbeno šolo, je g. Zavašnik predal ženi pokojnega. Svojo zahvalo vsem do zdaj sodelujočim v orkestru in sodelavcem v glasbeni šoli ter vsem zunanjim podpornikom pa je zaključil z željo: »Naj zaokroži glasba, ta zvonka radost!« Za konec je Pihalni orkester zaigral še Sajovčevo priredbo Avsenikove skladbe Spomin. Kot običajno pa je poskrbel tudi za glasbeni dodatek, ki smo ga poslušalci vzpodbudili z bučnim in vztrajnim ploskanjem za dobro pripravljen in odigran program. In kljub temu da je orkester morda nastal Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 47 »iz dobre slovenske fovšarije«, kot je na prireditvi dejal župan Janez Lesjak, saj sta (pozneje ustanovljeni občini) Ivančna Gorica v Stični in Dobrepolje na Vidmu že imeli svoji godbi, pa si lahko Grosupeljčani želimo še več tako »dobrih fovšarij«, saj danes lahko rečemo, da imamo po zaslugi Pihalnega orkestra in strokovnega kadra na Glasbeni šoli Grosuplje vzgojenih vrsto glasbenikov, ki dejavno oblikujejo glasbeni del kulture v grosupeljskem in tudi v slovenskem prostoru. Iz kronike Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje 1987 - V maju je na pobudo Zveze kulturnih organizacij ter dolgoletne želje prvega ravnatelja Glasbene šole Grosuplje prof. Marjan Sajovic ustanovil 30 članski Pihalni orkester, ki je z leti pridobival nove člane. Za potrebe Pihalnega orkestra so v Glasbeni šoli Grosuplje začeli poučevati mali boben. 1988 - 15. junija je bil uradno odprt prizidek, v katerem je imel nato orkester vaje, v njem pa se je zvrstilo vsako leto več koncertov manjših komornih skupin in solistov. 1989 - je orkester sodeloval v radijski oddaji Veseli tobogan, na RTV Ljubljana v Pionirskem tedniku in na slovenski obali, kjer so v otroškem zdravilišču v Ankaranu pripravili koncert. 1990 - so nastopili na Kmečki ohceti v Ljubljani ter nato zabavali tudi goste hotela Palace in Bernardin v Portorožu. Pripravili so tudi skupni koncert z New Swing Quartetom, z mažoretno skupino so nastopili na prvomajskem programu na Polževem, udeležili so se humanitarne prireditve za paraplegike v Ponikvah ter s sakralnimi pesmimi nastopili pri procesiji svetega Rešnjega telesa v Grosupljem, nastopili pa so tudi ob proslavi 70-letnice tovarne Motvoz in platno. 1992 - 1. januarja je Glasbena šola Grosuplje postala samostojna. 16. maja je na regijskem tekmovanju pihalnih orkestrov v Grosupljem v 3. kategoriji orkester prejel srebrno plaketo. 1993 - v septembru je orkester sodeloval na prireditvi v počastitev 100-letnice prihoda prvega vlaka v Grosuplje. 1994 - 12. januarja se je predstavil v televizijski oddaji Klub klobuk. 1995 - je orkester dobil prve uniforme, ki jih je sponzoriralo podjetje ABC Tabor, direktor Marjan Ahlin in z izdatno pomočjo podjetja Winterhalter Grosuplje, direktor Stane Vehovec. Nato je obiskal kraje matične firme v Meckenbeurnu ter bližnje kraje v Avstriji, Nemčiji in Švici oziroma kraje ob Bodenskem jezeru. Glasbene izkušnje so izmenjali z glasbeniki konzervatorija v Lindauu in z gojenci Glasbene šole v Ravensburgu, igrali so v Friedrichshafnu, Konstanzi, Tettnangu, St. Margarethenu in Altenmarktu, iz nemškega časopisja pa smo lahko prebrali, da so obiskali tudi Salzburg, rojstno mesto glasbenega velikana Mozarta. 1996 - je orkester iz Meckenbeurna 15. in 16. maja vrnil obisk in nastopal skupaj z našimi orkestraši na trgu pred železniško postajo v Grosupljem in drugih krajih v okolici. Za nastanitev gostov iz tujine smo poskrbeli starši članov domačega orkestra. 14. decembra je orkester gostoval v Trstu. 1997 - je dirigentsko palico orkestra prevzel Vladimir Škrlec. 1998 - 25. aprila je RTV Slovenija posnela oddajo o Glasbeni šoli Grosuplje, v kateri je nastopil tudi orkester. 26. junija je nastopil na splavu po Ljubljanici in na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Z nekaterimi komornimi skupinami so posneli tudi CD ploščo, na kateri je med 17. skladbami orkester posnel 4 skladbe. 1999 - 21. maja je orkester sodeloval na UNICEF-ovi prireditvi Otrokom sveta v ljubljanskih Križankah. 2000 - 26. aprila je orkester igral na prireditvi ob odprtju nove občinske zgradbe, 4. junija pa se je udeležil območne revije na Vrhniki. 2002 - je dobil od sponzorskega prispevka podjetja VELE d.d. nove srajce. Orkester je v 70-članski ekipi pod vodstvom novega dirigenta Boštjana Dimnika praznoval petnajsto obletnico delovanja. Na prireditvi sta nastopila tudi pihalna orkestra iz Stične in Dobrepolja. 2004 - Februarja je sodeloval na slavnostni prireditvi fundacije Ana na ljubljanskem gradu, avgusta pa je z gostujočim belgijskim orkestrom iz Leuvena priredil koncert v Tartinijevem gledališču v Piranu. Istega leta je posnel tudi zgoščenko. 2005 - 3. junija je orkester skupaj z orkestrom iz Komna ter nekaterimi solisti nastopil v Slovenski filharmoniji. 2006 - Od 14. do 16. junija se je Pihalni orkester udeležil največjega mednarodnega tekmovanja mladinskih pihalnih orkestrov v Evropi - Mid Europe Schladming in osvojil 2. mesto v konkurenci med 10 orkestri v C kategoriji. V jeseni je vodstvo orkestra prevzel mladi Mitja Dragolič. 2007 - 9. maja je umrl prof. Marjan Sajovic, ustanovitelj Pihalnega orkestra in upokojeni ravnatelj Glasbene šole Grosuplje. Poleg dela z orkestrom in glasbeno šolo je zapustil številne skladbe in priredbe - med njimi sta tudi Uvertura in Spomin, ki ju je orkester zaigral na letošnji slavnostni prireditvi ob 20-letnici delovanja 18. maja. SLIKE DESNO OD VRHA NAVZDOL: Zahvala ravnatelja Glasbene šole Deana Telica Zavašnika dirigentu Vladimirju Škrlecu,... ... dirigentu Boštjanu Dimniku. ... in ženi pokojnega dirigenta Marjana Sajovica. Jernej Kralj v skupini baritonov. 48 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Na obisku mešani pevski zbor Glasbene matice > Bil je lep dan in še lepši večer Tri leta zapored so pevci mešanega pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane prihajali v grosupeljsko župnijsko cerkev, kjer so prepevali pri eni izmed sv. maš in potem nadaljevali druženje z grosupeljskimi čebelarji v Čebelarskem domu na Sp. Blatu pri Grosupljem, s katerimi jih veže njihovo ime - Glasbena matica in seveda delavnost. Kot je delavna in pridna drobna čebela pri nabiranju cvetnega prahu oz. medu, tako pridni in vztrajni so vsi pevci, ki prepevajo v enem izmed pevskih zborov Glasbene matice. Kajti samo delavnost, vztrajne vaje in močna volja so porok za uspehe, kakršne žanjejo povsod, kjer zapojejo. Letošnja sezona je namreč že 116. po vrsti neprekinjenega delovanja. To pa je dovolj zgovoren dokaz marljivosti in pridnosti. Sobota, 2. junij. Letošnji obisk in srečanje s svojimi prijatelji pa so zasnovali nekoliko drugače, in sicer tako, da spoznajo tudi nekaj lepot naše občine. Sredi popoldneva so si gostje v organizaciji Turističnega in okoljskega društva Županova jama in Univerze za tretje življenjsko obdobje z velikim navdušenjem ogledali lepote, bisere naše kraške lepotice, Županovo jamo. Za dobrodošlico so poskrbele tudi pevke Ženskega pevskega zbora Magdalena, ki jih z »Matičarji« poleg ljubezni do petja druži tudi pristno prijateljstvo. Za prijetnejše trenutke in prelepo vzdušje je pred Županovo jamo poskrbel Kvartet Rožca - 4 mladi fantje pod vodstvom Urbana Tozona. Za kvartet Rožca pravijo, da je otrok Glasbene matice, s katerim Matičarji res niso imeli veliko dela. Štirje mladi fantje izvrstno pojejo vse zvrsti glasbe in navdušujejo staro in mlado. Bilo je prijetno popoldne, kjer je tudi gostoljubnost organizatorjev imela svoje mesto. Za nadaljnje druženje in prepevanje pa je poskrbelo Turistično društvo Kopanj, ki je pevce, skupaj z grosupeljskimi Magdalenami, povabilo na koncert v prelepo kopanjsko cerkvico Marijinega vnebovzetja. Popoldne se je že nagibalo v mrak, ko so se po nebu podili temni oblaki in niso obetali prijetnega večera, v katerega upajoč so počasi prihajali pevci Glasbene matice na prečudoviti hribček Kopanj, se sprehajali ob kamniti mizi in poberkovali o našem velikem Slovencu Prešernu, ki je otroška leta preživljal pri prastricu - župniku na Kopanju. V tako prijetnem vzdušju in sozvočju narave so se lahko rojevali že prvi stihi v mladem možu - je bilo slišati v pogovorih. Še nekaj priprav, nekaj akordov vseh treh nastopajočih - Mešanega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Tomaža Tozona, Kvarteta Rožca, ki ga vodi Urban Tozon, in mešanega pevskega zbora Magdalena pod vodstvom Emila Kovačca, in vse je bilo nared za začetek koncerta. Prečudovito prepevanje obeh zborov in kvarteta z vsebino zapetih pesmi se je prelepo vklapljalo v ambient kopanjskega Marijinega svetišča. S pesmijo Ljubim te gospod... čaka duša te moja, čaka cerkev ta vsa, da prideš v dol solza, je Kvartet Rožca požel tako bučen aplavz, ki ga ni in ni hotelo biti konec toliko časa, da so nas potešili še s tisto znano »Lepših fantov na svetu ni, kot so dolenjski furmani«. Navdušil nas je Večerni Ave vsem Zemljanom mešanega pevskega zbora Glasbene matice in njihovo povabilo: »Ostanite z nami, večer se že spušča in dan je minil.« Še bi ostali ta večer v kopanjski cerkvici, še bi poslušali solistke Pojdem v Rute in Tam, kjer teče bistra Zila, pa Angelček, varuh moj, v izvedbi Magdalen, pa je čas prehitro minil in večer je klical po novih dogodkih, vnaprej načrtovanih. Toda bilo je, kot da se stari prijatelji, ki jih druži veselje do petja in vsega lepega, ne morejo raziti. Nobenega uvodnega tona ni bilo potrebnega, pa že je iz grl množice pevcev zadonelo ubrano petje, kot da se koncert le nadaljuje pod nebom, kjer pesmi prisluhnejo ptice, ki se skrivajo v mogočni kopanjski lipi, kot da se pesem zliva v dolino tja po širnem Radenskem polju. Ko pa je utihnila pesem, so spregovorila dekleta MPZ Magdalena. Biserka Jakopin, predsednica zbora je v imenu grosupeljskih pevk izrekla dobrodošlico »Matičarjem«: »Lepo pozdravljeni, naši dragi prijatelji Glasbene matice tukaj v prekrasnem zavetju kopanjske cerkvice. Zbrali smo se ob kamniti mizi, kjer se je v zgodnjem otroštvu kalil naš pesnik Prešeren. Prav je, če rečemo, da se je tu rodila ljubezen do domovine in lepe domače besede. To je še dodatna vzpodbuda za nas, da smo se odločili prav, ko med ljudmi širimo slovensko pesem. Mi doma, vi pa tudi v tujini in izredno smo veseli vaših uspehov, ki ste jih deležni povsod, kjerkoli zapojete.« In namenila nekaj lepih misli g. Tomažu Tozonu: »V posebno čast si štejemo, da smo vaši prijatelji, da lahko pojemo z vami in vsakomur se radi pohvalimo, da nas je poslušal sam veliki mojster Tomaž Tozon in seveda, da se družimo s pevci Glasbene matice.« Tem lepim besedam je sledilo novo presenečenje: g. Tozonu so v spomin in zahvalo Magdalene izročile pristni slovenski šopek in košaro, polno Prešernovih kroglic. Veselje in navdušenje je bilo nepopisno, prav tako besede zahvale velikega mojstra, ki je navdušeno pozdravljal pevce iz dobrepoljskih logov, ki so se pridružili poslušalcem. Sploh pa je poudaril, kamorkoli pride, povsod sreča dobre stare znance. To tako dobro de! In potrjuje stari rek, da kdor poje, zlo ne misli in da imajo pevci povsod dobre prijatelje. »Pa poglejte, kakšno moč ima slovenska pesem in druženje pravih ljudi. Tudi vremena so se nam zjasnila,« je srečanje zaključila Biserka, ko so se po nevihti razkropili tudi temni oblaki. Počasi se je spuščal mrak, ko se je kača avtomobilov spuščala v dolino, po radenski cesti tja do Čebelarskega doma na Spodnjem Blatu, kjer se je nadaljevalo druženje vrlih pevcev - Matičarjev in Magdalen. In seveda grosupeljskih čebelarjev, ki so letos že četrto leto gostili prijatelje Glasbene matice, med katerimi so se že spletle iskrene vezi prijateljstva. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 49 Njegov veliki jubilej - 70-ih let Preostanek večera v Čebelarskem domu pa je bil prav poseben večer. G. Tomaž Tozon je namreč praznoval svoj 70. jubilej in istočasno tudi naznanil, da zapušča svoje veliko poslanstvo vodenja zborov Glasbene matice. Odhaja v pokoj. Kanec pelina za vse njegove pevce, ki si, pravijo, delovanje zborov brez njega težko predstavljajo, saj jim pomeni alfo in omego njihovega delovanja. Zato pa je mene zanimalo, kako na svoj odhod gleda g. Tomaž Tozon, zakaj se je odločil zanj in zapletla sva se v prav prijeten pogovor. »Delo, ki ga opravljam, mi res pomeni veliko življenjsko poslanstvo. Toda ocenil sem, da je to tisti pravi trenutek, ko človek v dobrem zapusti neko ekipo in prepusti možnost novim vzgibom mladih. Čas se spreminja, okus tudi, treba je ohraniti ravnotežje s stroko, izkušnjami, predvsem pa z mladostjo. Ohranil bom mentorsko delo, kot sem to počel do sedaj. Razmišljam o klicu gibanja, veselja do vseh generacij prijateljev pevcev, ki sem jih vsa ta leta spoznal. Vesel sem, da za menoj ostaja sled, predvsem pa, da stopa na mojo pot tudi sin, za katerega slutim, da razmišlja o podobnem poslanstvu, ki sem ga imel sam. Tudi zato morda smelo zrem v prihodnost naših zborov,« je povedal optimistično in po krajšem premisleku nadaljeval: »Če naredim bilanco, mislim, da smem biti zadovoljen, sodeč po prijaznih obrazih, ki jih srečujem in s katerimi sem v življenju sodeloval. To gotovo potrjuje moja tehtna ugotovitev, da je iskreno petje bližnjica k sreči, da vem, kaj je sreča, da pot do nje poznam, da sem vse življenje hodil po tej poti in da so jo mnogi z menoj prehodili... « so iskrene besede odzvanjale v sobotni večer. Si predstavljate svoje življenje brez svojih »Matičarjev«, sem nadaljevala pogovor, pa mu ni bilo potrebnih trenutkov za razmislek, ko je povedal: »Ohranjam še moški pevski zbor Glasbene matice, s katerim sem začel delovanje, to je zbor 70 pevcev iz vse Slovenije. Njim bom ostal zborovodja, sicer pa ostajam mentor vsem svojim prijateljem - pevcem, zato mi nostalgija ni potrebna. Človek se sicer v trenutkih slovesa slabo počuti, vendar izkušnje kažejo, da so poti, na katerih se še naprej lahko srečuješ. In to mi daje novih moči, vzgibov in prihajajočih sončnih dni,« je zaključil z besedami, ki sem jih, mimogrede, pričakovala. Kajti ljubitelji petja so prav posebni ljudje. Prijetno se je družiti z njimi. In tako mi je na koncu pogovora obljubil, da se bomo tudi v Grosupljem še lahko srečevali z njim. Sledil je res en lep večer. Bilo je praznovanje s torto velikanko za njegovih 70 let, bilo je veliko prijetnih pogovorov. Hvala Vam, g. Tomaž Tozon. In hvala vam, pevci, ki večkrat naredite dan lepši, kot bi bil sicer. So trenutki, ki jih človek v življenju potrebuje. Alenka Adamič Uspešen nastop Kitarskega orkestra Glasbene šole Grosuplje v Žalcu ■ Kaj je glasba? To človek je, ki čuti in iz globin svojega srca pove, kar sluti. V soboto, 12. 5. 2007, se je 3. srečanja kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije v Žalcu udeležil tudi Kitarski orkester Glasbene šole Grosuplje. Kitarski orkester je priložnostni orkester, katerega sestavljajo učenci kitare pri pedagoginji Barbari Škrjanc. Na prireditvi se je predstavilo 14 orkestrov in ansamblov iz vse Slovenije. Naš orkester se je predstavil s 3 skladbami, za katere je priredbe pripravil g. Braco Doblekar. Ob dolgih in napornih vajah, močni spodbudi in potrpežljivosti gdč. Barbare in g. Braca ter podpori vodstva Glasbene šole Grosuplje, so bili vsi napori pozabljeni, ko so stopili na oder in skladbe odlično zaigrali. Prireditev je snemala tudi RTV Slovenija. Pravijo, da glasba povezuje ljudi. Poseben čar pa je igranje v orkestru, saj se med učenci spletajo prijateljske vezi. Kitarskemu orkestru želimo še veliko volje do dela ter čimveč uspešnih nastopov. Vera Mehle P.S. Ob različnih gostovanjih in nastopih učencev na drugih glasbenih šolah ugotavljamo, v kakšnih prostorih in tehničnih razmerah delajo druge glasbene šole. Ob vseh dosežkih, ki jih dosegajo učenci Glasbene šole Grosuplje, bi se tudi v Grosupljem moral najti denar za ureditev dostojnih prostorskih in tehničnih razmer. Odlične uvrstitve učencev Glasbene šole Grosuplje i. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov ITHAKA, Ljubljana 2007: kategorija inštrumenti s tipkami : I - h Miha Koprivnikar Kranjc 83, 50 - pohvala Lucija Prijatelj 82, 75 - pohvala Mentorica: Lovorka Nemeš Dular, prof. kategorija pihala in trobila: III - h Mojca Ahlin 86,60 - 3. nagrada Mentorica: Helena Potočnik, prof. kategorija pihala in trobila: III - Y Nace Zupančič 72,20 - pohvala Mentor: Robert Petrič, prof. kategorija kitara: IV - D Samo Štajner 86,40 - 3. nagrada Mentor: Relja Turudic, prof. 3. mednarodno srečanje harmonikarjev, Moravske Toplice 2007 - Glasba S. in V. Avsenika, kategorija D Luka Žitnik 92,00 (dosegel najvišje število točk v svoji kategoriji) - 2. nagrada Mentor: Primož Kranjc, prof. Vodstvo Glasbene šole Grosuplje jubileji Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Koncert MPZ Šmarje - Sap ob 60-letnici svojega delovanja Šmarje - Sap, ig. maja 2007 - Moški pevski zbor Šmarje - Sap, kije zvezda stalnica na šmarskem kulturnem nebu, je s slavnostnim koncertom zaokrožil praznovanje ob 60-letnici krajevnega kulturnega društva. S svojo predstavitvijo je primaknil piko na »i« šmarskemu mesecu kulture, ki se je začel z odprtjem razstave ob 60-letnici delovanja KUD Šmarje - Sap in nadaljeval z gledališkim večerom. Janez Pintar Moški pevski zbor Šmarje - Sap je zapel skupaj tudi s Šmarnicami. Po pripovedovanju starejših krajanov ima organizirano cerkveno in posvetno petje v Šmarju že zelo dolgo tradicijo, prvi ohranjeni zapisi pa segajo v obdobje po drugi svetovni vojni. Tako v okviru KUD Šmarje - Sap že od njegove ustanovitve leta 1947 aktivno deluje tudi moški pevski zbor. Zgodovino MPZ Šmarje - Sap je že v prejšnji (majski) številki Grosupeljskih odmevov predstavil urednik Jože Miklič. Naj dodam le to, da MPZ Šmarje - Sap že vrsto let sodeluje domala na vseh kulturnih prireditvah v kraju ter na mnogih pogrebih poje v slovo. Zbor pred poletnimi dopusti že po tradiciji zapoje domačemu občinstvu, ob visokem jubileju pa so se mu letos pridružili še ŽPZ Laniške predice s Škofljice, MePZ Makedonskega kulturnega društva Biljana, MPZ Corona iz Grosupljega, MPZ Šentvid, vokalna skupina Šmarnice in ljudske pevke iz Šmarja. Kot se spodobi, je s koncertom pričel gostitelj in slavljenec - MPZ Šmarje - Sap, pesmi pa so izražale spomin na mladost kot čas norosti, L« f~\ Šegi I, AjM.-iL- I L 1, ™ Društvo delovnih invalidov Grosuplje, skupina za pripravo prireditve Dan se je za nekatere člane začel že zelo zgodaj. Ob šest uri zjutraj se nas je nekaj zbralo v Boštanju, kjer je bilo potrebno opraviti še marsikaj, da bo vse nared za prihod udeležencev srečanja. Ob deveti uri je osem naših članov počakalo avtobuse iz ostalih društev. Vsak vodič je bil zadolžen za svoj avtobus. Naloga vodiča je bila, da popelje goste po Grosupljem in jim predstavi naš kraj. Ponosno smo jim pokazali našo novo knjižnico, občinsko stavbo, šole, jih opozorili na kipe, ki krasijo naš kraj in jih peš pospremili do cerkve sv. Mihaela. Ob zvokih Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje smo se vsi skupaj malo odžejali, nato pa si ogledali staro in novo cerkev, kjer nam je gospod župnik Janez Šket na kratko predstavil zgodovino Grosupljega in grosupeljsko cerkev. Polni vtisov in očarani nad lepoto mozaika smo nadaljevali pot proti Boštanju, kjer nas je pričakal lepo pripravljen prostor in pridružili so se nam ostali povabljeni. Med njimi so bili predsednik ZDIS-a gospod Drago Novak in sekretarka ZDIS-a gospa mag. Tanja Hočevar, župan občine Dobrepolje gospod Janez Pavlin, podžupan občine Grosuplje gospod Dare Gabrijel, predstavnik občine Ivančna Gorica gospod Pavel Groznik in predsednik DU Grosuplje gospod Borut Hrovatin. Dobrodošlica vsem se je glasila v naslednjih iskricah: »Med prostranstvom časa ujemite droben trenutek, v katerem so prijaznost, nasmeh, veselje in prijateljstvo. Srečanja in druženja z ljudmi so tisto, zaradi česar je življenje lepo in kar nas bogati. Naj bo takšen ves naš današnji dan!« Po pozdravu predsednice DI Grosuplje gospe Anice Perme so vse navzoče pozdravili tudi vsi povabljeni predstavniki občin in predsednik ZDIS. Sledil je kulturno zabavni program. Sopranistka Jerica Steklasa je prekrasno zapela našo himno. Čebelice in Palčki iz vrtca Tinkara so očarali z svojim plesom, petjem in oblekami prav vsakega udeleženca. Mentorice Darja Brčan, Karmen Omahen, Tina Predalič in Diana Rigelj so jih na nastop izvrstno pripravile. Vokalni sekstet Komplet iz Dobrepolja pa je dokazal, da v njihovih krajih dobro petje ne bo izumrlo. Ko je zapela Jerica Steklasa, so prisluhnile tudi zadnje klepetulje, njena sestra Urška Steklasa, ki je vseskozi tudi vodila program, pa je popestrila dogodek še s svojima humorističnima točkama. Sledilo je kosilo in težko pričakovani srečelov. Ansambel AS band z Dragom Zakrajškom je skrbel, da smo lahko zaplesali. Popoldan se je prevešal v večer in prvi so se utrujeni začeli odpravljati. Vsi so se zahvaljevali za prelep dan, ki so ga preživeli pri nas. Zadovoljni in nasmejani so se poslavljali od starih in novih prijateljev in polni vtisov odhajali proti svojim domovom. Dneva in zabave je bilo konec, nekatere pa je čakalo še veliko dela. Ko smo pozno ponoči končali s pospravljanjem, smo bili zadovoljni, da smo s svojim delom in humanitarnim poslanstvom polepšali dan marsikateremu udeležencu. Zato bi se v imenu skupine za pripravo prireditve radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji tega srečanja. Posebno predsednici Anici Perme, tajnici Emi Boh in vsem članom in članicam, ki so kakor koli pomagali, da je naše srečanje potekalo tako, kot smo si želeli. Potrebno je bilo vložiti veliko ur dela, veliko volje in energije. Posebna zahvala velja vsem poverjenikom in članom, ki so zavzeto zbirali darila za srečelov, zavijali dobitke in so pri tem vključevali v delo tudi svoje družinske člane. V aktivnostih pri pripravah na ta dan smo imeli veliko dela, hkrati pa tudi veliko druženja in spoznavanja drug drugega. Če bomo nadaljevali tako složno, bo naše društvo iz dneva v dan bolj uspešno in vedno rajši se bomo srečevali. Posebna zahvala tudi vsem nastopajočim, sponzorjem in donatorjem. Posameznike je težko našteti, ker jih je preveč. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 61 Razdeljevanje pomoči v hrani najbolj ogroženim v Sloveniji tudi v letošnjem letu V Grosupljem so invalide pričakali tudi s pihalno godbo. Nastopajoči otroci iz vrtca Tinkara. Dobrepoljski Sekstet komplet (manjkala je ena pevka). Invalidom se je pridružil tudi grosupeljski župnik Janez Šket. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve letos že drugo leto zapored izvaja ukrep dobave hrane iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti najbolj ogroženim osebam v Sloveniji. Rdeči križ in Slovenska Karitas bosta v letošnjem letu razdelila več kot 1.395 ton hrane in 1,090 milijona litrov mleka socialno najbolj ogroženim posameznikom in družinam na območju Slovenije. V lanskem letu je tovrstno pomoč prejelo več kot 150 tisoč oseb. Skupno akcijo sta predstavila državni sekretar na Ministrstvu za delo Marko Štrovs in državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Branka Tome. Ukrep spada med ukrepe skupne kmetijske politike EU za stabilizacijo kmetijskih trgov. Vsako leto ga izvajajo države članice, ki se zanj prijavijo. Kmetijski proizvodi iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti se dajo na razpolago dobrodelnim organizacijam v državah članicah, ki jih v predelani ali nepredelani obliki razdelijo najbolj ogroženim osebam brez plačila. Sloveniji je bilo za leto 2007 iz intervencijskih zalog EU odobrenih skupno 1,272 milijona EUR, oziroma dobrih 2.600 ton v obliki žit, 653 ton sladkorja, 90 tisoč EUR za nakup riža in dobrih 527 tisoč EUR za nakup posnetega mleka v prahu. Rdeči križ in Slovenska Karitas bosta v letošnjem letu razdelila Letovanje za ohranjanje zdravja bo v Žusterni v Kopru - od 23. 6. do 30. 6. 2007. Kopalni dan v termah Tuhelj in obisk groba Kunej Irene - 14. 7. 2007. Kopalni dan za težje invalide v Pineti - 7. 8. 2007. Letovanje na Malem Lošinju - od 8. 9. do 15. 9. 2007. 565 ton sladkorja, 430 ton koruznega zdroba, 160 ton brušenega riža, 146 ton pšenične moke in dobrih 94 ton testenin. Razdelila bosta tudi mleko v skupni višini 1.090 tisoč litrov. Razdeljevanje hrane se je že začelo in se bo nadaljevalo v tudi v jesenskem času od septembra dalje. V letu 2006 je bilo razdeljenih približno 875 ton moke, sladkorja, testenin, ješprenja in riža ter 2,1 mio litrov mleka. Skupna vrednost intervencijskih zalog za leto 2006 je bila cca 1,3 mio EUR, skupna vrednost izdelkov po maloprodajnih cenah pa približno 2,3 mio EUR. Rdeči križ Slovenije je razdelil 62,1 % hrane, Slovenska Karitas pa 37,9 %. Rdeči križ je razdelil hrano 118.254 osebam, Karitas pa 62.229 oseb. Pri razdeljevanju hrane je sodelovalo več kot 11 tisoč prostovoljcev iz vse Slovenije. ARSKTRP je z namenom zagotavljanja kakovosti in pravilnosti razdeljevanja hrane v lanskem letu opravila skupno 71 kontrol v centralnih skladiščih, v proizvodnji in na razdelilnih mestih. Evropska komisija na ta način omogoča državam članicam, da proizvode iz intervencijskih skladišč (t.i. tržne presežke) uporabijo v dobrodelne namene. S tem se za EU zmanjšajo stroški skladiščenja in upravljanja z zalogami kmetijskih proizvodov, države članice pa lahko hkrati pomagajo svojim socialno ogroženim prebivalcem. Pripravil: Matjaž Trontelj Na objavljena letovanja in kopalne dneve se lahko prijavijo vsi občani. Prijave sprejemamo v pisarni društva na Taborski 3 v Grosuplju. Za informacije pa pokličite število 041 799 998. Predsednica DI Grosuplje Anica Perme Društvo invalidov Grosuplje obvešča rotary Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Skupščina Rotary kluba Grosuplje je za novega predsednika izvolila Borisa Peterko. V soboto, drugega junija, je na Pajčni pri Zagradcu potekala redna letna skupščina Rotary kluba Grosuplje. Skupščino je s slovensko himno otvorila znana operna pevka ga. Mirjam Kalin. Uvodno besedo je imel g. Stanislav Vehovec, ki je klub vodil prvo rotarijsko leto. V nadaljevanju je dosedanja predsednica kluba ga. Zdenka Cerar podala poročilo in nato predala vodenje kluba novemu predsedniku Borisu Peterki. Besedilo in fotografije mag. Branka Škufca Delo v zadnjem rotarijskem letu. V zadnjem rotarijskem letu je potekalo kar nekaj dobrodelnih dejavnosti. Naj omenim obdaritev devetnajst rejenčkov in ''Zlati ključ Grosupljega'', ki je bila nedvomno največja prireditev, ki jo je vodil prijatelj Boris Peterka. Zbrani denar je bil namenjen za pomoč pri ustanovitvi Rotaract kluba Grosuplje. Rotarijci so pomagali tudi številnim družinam, katerim je pomoč olajšala njihove vsakdanje stiske. Rotarijsko leto, ki mu je predsedovala ga. Zdenka Cerar, je bilo zaznamovano s številnimi prijetnimi druženji in izleti. V Kongu so gostili rotarijske prijatelje iz Dorfna. Izvedli so tri izlete, v Prekmurje, v Zalošče pri Dornberku in na Štajersko. Člani in njihovi zakonski partnerji ter prijatelji so bili deležni tudi številnih izobraževanj. Naj omenim samo nekaj eminentnih gostov, ki jih je klub gostil: dr. Valentin Inzko, veleposlanik Republike Avstrije, mag. Jožica Novak Peterka, mag. Samir Amarin, konzul Kraljevine Jordanije v Sloveniji in številni drugi. Ga. Zdenka Cerar je povedala, da je klub zapustilo pet članov, nekateri iz osebnih razlogov, drugi zaradi preobremenjenosti. Poudarila je, da so jim vrata vedno odprta in da prijateljstvo ostaja enako. V klubu so tudi glasovali zato, da bi Slovenija imela samostojni distrikt, kajti sedaj spadajo v rotarijski distrikt 1910, v katerega poleg Slovenije spadajo tudi Avstrija, Madžarska, Bosna in Hercegovina in Hrvaška. Večinsko mnenje, ki je bilo pozitivno, so posredovali vodstvu distrikta v Sloveniji. Odhajajoča predsednica je povedala, da je težko našteti vse pomembne aktivnosti, ki so jih v preteklem letu člani kluba izvajali. Rotarijci so se udeležili sestankov prijateljskih Rotary klubov po Sloveniji in v tujini. Trenutno sodelujejo pri akciji zbiranja sredstev za razminiranje. Z mednarodnim skladom za razminiranje so v dogovoru za akcijo pomoči z Rotary klubom v Bakuju, v Azerbajdžanu, udeležili pa se bodo akcije zbiranja sredstev za razminiranje v Bosni in Hercegovini. Ga. Zdenka Cerar se je na koncu vsem zahvalila za njihovo delo, trud, njihovo prijateljstvo in čestitala za uspehe, ki so jih skupaj dosegli. Dodala je, da imajo kaj pokazati in da so zastavili dobro podlago za nadaljnje delo kluba. Sprejem novih članov. Sledil je slavnostni sprejem novih članov kluba, in sicer g. Andreja Agniča, g. Petra Grila, g. Jureta Hribarja, g. Marka Lavriha in g. Ervina Struno. Novi člani so v klub pristopili kot gospodje, s sprejemom pa so postali prijatelji. Dobili so značko in nagelj. Prijateljica Mirjam Kalin je novim članom zapela ''Vsi so vejnci vejli''. Seveda so bili deležni številnih čestitk. Med povabljenimi je bil tudi častni član iz kluba Ljubljana Emona, boter Otmar Zorn, ki je čestital Zdenki Cerar in vsem članom za tako bogato vsebinsko izpeljavo rotarijskega leta. Čestital je tudi vsem petim novim članom kluba. Predaja predsedniških pooblastil. Predsednica Zdenka Cerar je predala svoje zlato okrasje novemu predsedniku, prijatelju Borisu Peterki in mu čestitala za novo vlogo, ki jo je sprejel. Novi predsednik je na kratko predstavil načrte za naprej in dodal: ''Brez vas ne bo nič. Na meni je, da vam prisluhnem in izvabim iz vas najboljše.'' G. Stanislav Vehovec je povedal, da so imeli namen izvesti spust po reki Krki, vendar Novim članom kluba je zapela operna pevka Mirjam Kalin Saša in Simon Matajič sta zabavala prisotne. Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi rotary, vreme Vreme v Grosupljem: maj 2007 Za veliki traven je bilo značilno zelo toplo, a nestanovito vreme, ki je v začetku meseca sicer oviralo prvo košnjo, vendar prekinilo sušo. Ga. Zdenka Cerar pri poročilu o delu Rotary kluba Grosuplje v letu 2006/2007. zaradi vremena to ne bo možno. Dodal je, da bodo to nadoknadili naslednje leto. Vsem je zaželel lep dan. Sledilo je kosilo, ki sta ga popestrila prijatelja Borisa Peterke, in sicer g. Simon Matajič in njegova hčerka Saša. Ob spremljavi kitare in violine sta zapela znane prekmurske ljudske pesmi. Med kosilom je potekal tudi srečelov. Pogovor z go. Zdenko Cerar. Ob koncu uradnega dela prireditve sem poklepetala z go. Zdenko Cerar. Povedala je: ''Moj moto je pomagati doma, v svojem domačem okolju tistim posameznikom, ki pomoč potrebujejo. Pomoč naj bo prisrčna, naj bo tolikšna, kot jo posameznik potrebuje. Raje vidim, da pomagamo večkrat po malem.'' Zelo se ji je vtisnila pomoč, ki so jo pripravili za rejenčke. Največji kompliment pa je doživela, ko jo je direktorica Centra za socialno delo Grosuplje prosila, ali bodo pomagali pri kriznem centru. Seveda je bil odgovor pritrdilen. ''Zelo vzpodbudno za nas je že dejstvo, da ljudje vedo, da se lahko obrnejo na nas, da bodo pri nas dobili pomoč,'' je navdušeno povedala ga. Zdenka. Rotarijci morajo biti med seboj prijatelji, pomagati si morajo tudi med seboj. ''Povezave med rotarijci potekajo po celem svetu. Pomagali smo tudi našemu znanemu mlademu umetniku Juretu Godlerju, ki se je vpisal v Salzburgu na konservatorij. Stopili smo v stik z Rotary klubom Salzburg in jih prosili za pomoč pri šolanju in naleteli na pozitiven odziv,'' je z veseljem razlagala o prijateljstvu med rotarijci po celem svetu. Člani kluba se med sabo nazivajo prijateljica in prijatelj. Pa še eno posebnost sem opazila na sestanku. Rotarijci ne ploskajo, ampak namesto tega trkajo po mizi. Naj članom kluba ob koncu zaželimo čim bolj uspešno delo, čim več uspešnih dobrodelnih akcij, da bi klub pod vodstvom novega predsednika Borisa Peterke deloval še naprej tako uspešno. SLIKA NA NASLOVNICi: Novi predsednik Rotary kluba Grosuplje, g. Boris Peterka ob prevzemu funkcije. Iztok Sinjur Prvega maja nas je pričakalo sveže jutro. Medtem ko se je v meteorološki hišici 2 m nad tlemi živo srebro ustavilo pri +3,3 °C, se je pri tleh ohladilo na vsega +0,5 °C. Čez dan se je pooblačilo in naslednjih teden dni je prevladovalo spremenljivo vreme s pogostimi padavinami. Največ jih je bilo v popoldanskih urah 4. maja, ko je v obilnem deževju na kvadratni meter tal padlo nekaj več kot 48 litrov padavin (to predstavlja 46 % običajnih majskih padavin v letih od 1995 do 2005). Ob koncu prve dekade se je vreme počasi izboljšalo in dnevne temperature so kmalu presegle +25 °C. Najtopleje po tem poslabšanju je bilo 14. maja, ko se je v vetrovnem popoldnevu segrelo do +28,2 °C. Že naslednji dan nas je dosegla hladna fronta, ki sicer obilnih padavin ni prinesla, se je pa občutno ohladilo (16. maja je bila najvišja dnevna temperatura le +14 °C). Sledilo je nekajdnevno spremenljivo vreme s plohami in nevihtami. Že 18. maja zjutraj se je razjasnilo in dan je bil zaradi dotoka hladnejšega zraka kljub sončnemu vremenu prijetno svež (najvišja dnevna temperatura ni dosegla +20 °C). Ker je jasno nebo vztrajalo tudi v noč, je bilo sobotno jutro, 19. maja občutno hladnejše od preteklih (+3,7 °C). Med 21. in 26. majem smo imeli pravo poletno vreme, saj so se najvišje dnevne temperature kljub pogosti spremenljivi popoldanski oblačnosti gibale blizu tridesetim stopinjam Celzija. Zadnje dni meseca, je podobno kot lansko leto, sledila občutna ohladitev s pogostimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami. Srednja mesečna temperatura je bila +16,1 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2005 približno eno do dve stopinji Celzija previsoko. O toplem maju govori tudi podatek o številu toplih dni, to je dni, ko je najvišja dnevna temperatura dosegla ali presegla +25 °C. Takih dni je bilo deset. Tako jutra s povprečno temperaturo +10,1 °C, kot tudi popoldnevi s povprečno temperaturo +22,7 °C so bili glede na povprečje obdobja 1995-2005 pretopli. Najvišja mesečna temperatura je bila +29,6 °C (22. 5.), najnižja pa +3,3 °C (1. 5.). Megla je bila opažena v 12 jutrih; prav v mestu je bila sedemkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmelo in bliskalo se je razmeroma pogosto, takih dni je bilo 11, vendar močnejših neviht, ki bi povzročale nevšečnosti, ni bilo. V dvanajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter padlo 106 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2005 predstavlja običajno količino padavin. Po letu 1995 je bil najbolj namočen maj leta 2006 s 184, najbolj suh pa leta 1998 z 48 litri padavin. 64 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 »Bog plačaj vsako vaše dobro delo!« Nedelja, 3. junij 2007- Na eno uro in pol trajajočem dobrodelnem koncertu so v cerkvi sv. Martina pod Boštanjem poleg domačega Moškega pevskega zbora Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška nastopili tudi Moški pevski zbor Barje z zborovodjem in solistom Venčeslavom Zadravcem in mlada sopranistka Jerica Steklasa, katero je spremljal mladi pianist Lovro Frelih. Z dobrodelnim koncertom so pomagali materi s tremi otroki, kije brez zaposlitve, otroci pa so kljub težavam uspešni v šoli. Zbrali so 940 €, od tega so poleg petja sami pevci v zboru Samorastnik darovali tudi svoj prispevek v znatni višini. Jože Miklič Komu so pomagali? Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška se je obrnil na Škofijsko Karitas Ljubljana, da bi želeli z organizacijo dobrodelnega koncerta in s svojim petjem pomagati eni od socialno ogroženih družin. Iz Karitas so jim nato odgovorili z naslednjim pismom: »Izrazili ste željo, da bi na dobrodelnem koncertu zbirali sredstva za družino v stiski. Pošiljamo vam primer družine, ki potrebuje pomoč. Štiričlanska družina, mama in trije otroci iz okolice Ljubljane. Mama je veliko pretrpela. Mož ji je omejeval njeno gibanje in prepovedal stike z zunanjim svetom. Iz leta v leto je bilo huje. Pri zadnji nosečnosti je ni pustil niti na obvezne zdravniške preglede. Omejeval ji je celo hrano. Zadnja dva otroka sta bolna in veliko časa preživita pri zdravnikih in po bolnicah. Materi je pred dvema letoma uspelo pobegniti od moža. Z otroki je odšla v varno hišo. Po bivanju v varni hiši si je najela stanovanje in zaživela mirno življenje. Ker je trenutno brez službe in živi od socialne pomoči in otroških dodatkov, bi nujno potrebovala nekaj sredstev za lažje pokrivanje tekočih stroškov. Vsi otroci obiskujejo osnovno šolo in so v šoli kljub težavam dokaj uspešni. Lep pozdrav od delavcev Škofijske Karitas Ljubljana« Z domačimi Samorastniki so zapeli še pevci z Barja in sopranistka Jerica Steklasa. S tako dobro akustiko, kot se z njo ponaša baročni biser cerkve sv. Martina pod Boštanjem med cerkvami v naši občini, se ne ponaša najbrž nobena. Zato domači pevci radi zapojejo v njej, kjer so pred leti posneli kar precej skladb iz svojega repertoarja - eno kaseto so poimenovali Dolenjski furmani, drugo pa V Marijinem vrtu. Vsi pevci pojejo tudi v mešanem cerkvenem pevskem zboru. Domačih pevcev našim bralcem ni potrebno posebej predstavljati, saj jih občani srečujemo na različnih prireditvah v občini in izven nje že 17 let, še posebej pa na pogrebnih slovesnostih. V prvem delu nastopa so zapeli pet Marijinih pesmi, v drugem pa slovenske narodne in umetne pesmi. To pot pa so domači pevci povabili k sodelovanju tudi Moški pevski zbor Barje, ki ga vodi upokojeni operni pevec Venčeslav Moški pevski zbor Barje, ki ga vodi Venčeslav Zadravec. Z besedo je dobrodelni koncert v cerkvi pod Boštanjem povezovala Zvonka Škrjanec. Zadaj Moški pevski zbor Samorastnik. Zadravec. Njega poznamo tudi kot pevovodjo v sosednji župniji Kopanj. Pevci v zboru so si za svoj zaščitni znak izbrali žabo. Prav tako Žalci radi pravijo, da je žaba tudi njihov simbol. Nenazadnje kot »svojo himno« zelo radi zapojejo tudi Vodopivčeve Žabe. Kljub temu pa Žab niso zapeli ne eni ne drugi, a sem prepričan, da bo to ena od prvih pesmi, ki jo bodo zapeli skupaj na enem izmed skupnih nastopov. Zbor Barje je bil ustanovljen 1976. leta. Ob njihovi lanski okrogli obletnici je za veselje z glasbo poskrbel Drago Zakrajšek s svojim ansamblom in tako je začelo rasti tudi pevsko prijateljstvo. Pevci pa so v preteklosti že nekajkrat nastopali po naših krajih. V zboru je skupaj 19 pevcev, v njem pa prepeva kar osem Jožetov, ki se lahko razvrstijo tudi po glasovih v pravi oktet. Naj pa še kot zanimivost povemo, Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi dobrodelnost, iz župnij , v spomin Pevcem so v klopeh prisluhnili tudi sopranistka Jerica Steklasa, pianist Lovro Frelih in Jeričina sestra Urška, ki je dober teden pred tem koncertom vodila srečanje delovnih invalidov Dolenjske in Bele krajine na Grajskem vrtu Boštanj. > da v njem prepeva tudi brat znanega harmonikaša Henčka Burkata Alojz Burkat. Zbor prepeva kar širok spekter narodnih in umetnih pesmi, med katerimi sta me še posebej prevzeli ruska narodna Dvanajst razbojnikov s solistom in najstarejšim pevcem v zboru Jožetom Krušičem in Kraljica sveta angelska s solistom Venčeslavom Zadravcem. S svojim nastopom je marsikoga izredno veselo presenetila petnajstletna mlada sopranistka Jerica Steklasa, ki ima svoje korenine v naši župniji. Z glasbo se srečuje vse od mladih nog. Končala je devet razredov violine in šest razredov klavirja, zraven pa je vedno tudi prepevala. Solo petja se uči na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Prepričani smo, da se bo njen glas slišal še na marsikaterem odru, še posebej pa smo veseli, da smo ji lahko prisluhnili v našem okolju. Program je povezovala Zvonka Škerjanec. Po koncertu so vsem obiskovalcem postregli s pecivom, katerega so preskrbeli pevci domačega zbora oziroma njihove žene, nastopajoče pa sta pogostila Grajski vrt Boštanj in Avtotransporti Kastelec. Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zatisnil si oči. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in dedka Ivana Turka (1933-2007) iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Zahvaljujemo se tudi za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njegovi. Romanje žalske župnije na Kopanj Na binkoštni ponedeljek je v cerkvi Marije Vnebovzete na Kopanju že več kot sto let posebej slovesno. Na ta dan pridejo, kar pomnimo domačini, romarji iz župnije Žalna v procesiji od podružnice sv. Martina k Mariji na Kopanj. Z njimi običajno pride tudi župnik iz Žalne, pod katero spada ta soseska. Romanje k Mariji na Kopanj je že več kot stoletje namenjeno božjemu varstvu pred točo, ko pa je v naših krajih ljudi zdesetkala tudi španska mrzlica, so se še posebej zaobljubili Mariji v varstvo tudi verniki v soseski sv. Ožbolta v Lučah. Veliko smo še kot otroci klepetali o tem res velikem in svečanem prihodu romarjev v vas Velika Račna, kamor so pred leti romarji običajno prišli peš od cerkve sv. Martina pod Boštanjem Tukaj so imeli najprej skupno sveto mašo in nato s Križanim na čelu odšli v procesiji proti Veliki Račni. Pri kapeli svete Marjete so nekoliko strnili procesijo in od tu naprej običajno nesli spredaj tudi kip Marije ter s pesmijo in glasno molitvijo nadaljevali pot na kopanjski hribček, ki ima prav na vrhu to lepo Marijino cerkev. Ni pa bilo nič posebnega, da so kip Marije nosili celo dolgo pot od Boštanja. Lahko si le mislimo, kako globoka je bila vera in želja po božji pomoči, da je še danes po toliko letih v teh ljudeh ta zaobljuba tako živa. Imajo jo kot obvezo, ki jo je treba s spoštovanjem jemati in tako tudi je. Romarji se zdaj »v modernejšem času« do pod hriba pripeljejo z vozili in šele pri kapeli nato začnejo procesijo. Molilec vodi molitev, sodelujoči pa lepo sodelujejo. Mašo v cerkvi zaključijo običajno s petimi litanijami Matere božje in ljudskim petjem, udeležijo pa se jo tudi domači farani iz kopanjske župnije, ki nikoli ne pozabijo pohvaliti gostujočega pevskega zbora. Naj pa ob tem povemo še, da je kopanjska cerkev že stoletja romarska cerkev, saj so k njej prihajali peš iz pražupnije Šmarje, iz Stične, Dobrepoljci so se zbrali pri cerkvi sv. Antona na Rebri in od tod prišli peš, pa tudi »iz Krke daljne« (kot pravi ljudska pesem) so prišli kar čez Ilovo Goro. Marjan Šircelj 66 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Župniku Viktorju Pristovu v spomin Po desetih letih še vedno živi med kopajskimi farani. Letos bo 8. julija minilo že deset let, od kar je (še vedno neznanec, ali pa jih je bilo več) umoril župnika na Kopanju Viktorja Pristova. Novica je takrat pretresla vso župnijo mnogo širšo občino Grosuplje in slovensko javnost. Čeprav tragična, je bila njegova smrt veliko sporočilo in blagoslov vsem nam, ki se zavedamo, da je naše bivanje na Zemlji le piš vetra. Z žalostjo v srcu upamo, da se bodo v srcih izoblikovali tudi biseri, ki tej dolini solza in megle prinašajo vero, upanje in ljubezen v vsakdanje življenje za življenje v večnosti in se bodo izpolnile besede, ki jih je na pogrebu 11. julija 1997 izrekel starosta in takratni ključar Anton Potokar st.:»Naj Bog, ki zna pisati ravno tudi po krivih črtah, obilno blagoslovi vaše delo med nami, saj je On tisti, ki daje rast in blagoslov.« Jože Miklič Na letošnji binkoštni ponedeljek, 28. maja 2007, ko smo ponovno poromali žalski farani k Mariji, h kateri se obračamo s prošnjami za odvrnitev slabega vremena in bolezni, nas je domačin Tone Potokar ml. ob pozdravu spomnil na prežalostni dogodek, ki so ga doživeli pred desetimi leti v tej naši sosednji in močno povezani župniji. Po maši sva se z g. Potokarjem pogovorila, da bi župljani za Grosupeljske odmeve radi napisali nekaj v spomin na njihovega priljubljenega župnika Viktorja Pristova, ki je med njimi bival in deloval skoraj 31 let. Že naslednji dan se nas je zbrala manjša skupina, da smo v župnišču pregledali nekaj njegovih ohranjenih dokumentov ter zapisov v kroniki. Naknadno mi je g. Potokar prinesel še nekaj fotokopij člankov, ki so bili objavljeni v različnih časopisih in, ker me ni bilo doma, je zraven pripisal: »Žal je umor nepojasnjen tudi še danes po desetih letih in to je bolečina za slehernega župljana tudi danes in kot izgleda, bo tudi v prihodnje. Zakaj je moral umreti duhovnik - župnik, ki je 31 let svojega življenja trdo delal v župniji Kopanj?...« Kako sem se srečal z g. župnikom Viktorjem Pristovom? Prvo zlato mašo je g. župnik Viktor praznoval na Brezjah 11. junija 1994. Pozneje sta bili ponovitvi zlatih maš v Lescah, v Št. Juriju in Šentjerneju. 24. julija 1994 ga je s svojim prihodom počastil takratni beograjski nadškof dr. France Perko, z njim pa so prišli domačin iz Male Ilove Gore dr. Anton Jamnik, takratni nadškofijski tajnik oziroma sedanji škof ter takratni žalski župnik Ciril Oražem in poliški župnik Tone Pahulje. Še vedno pa se zelo živo spominjam njegove zlate maše na Kopanju, ki je bila 14. avgusta 1994 popoldne, dan pred žegnanjem v tej župniji. Župljani so mu podarili cerkveni mašni plašč iz zlatega brokata ter kupili gorsko kolo, ki se ga je razveselil bolj. kot bi mu kdo podaril mercedesa, saj je bil pri oseminsedemdesetih letih še vedno čil in zdrav in ljudje so ga potem večkrat videli voziti se z njim. Ponovitev zlate maše je bila 10. 9. 1994 tudi v Žalni, s katero župnija Kopanj tradicionalno sodeluje. Prav v tistih dneh me je Krajevna skupnost Grosuplje povabila k sodelovanju pri izdaji turističnega vodnika Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Ker se takrat z g. Viktorjem še nisva osebno poznala, sem naprosil prijatelja in takratnega predsednika Krajevne skupnosti Račna Jožeta Podržaja ml. iz Čušperka, da bi me povezal z njim, kajti slišal sem, da mnogim ljudem rad pove o zgodovini cerkve in drugih zanimivostih v župniji Kopanj. Že kmalu po njihovem žegnanju na veliko mašo smo se dobili vsi trije skupaj. Z izredno pozornostjo do vseh verskih znamenj v cerkvi in župnišču smo se sprehodili po cerkveni ladji, koru, in si nato še v župnišču ogledali viseče slike, kjer je bilo spravljenih nekaj starejših in umetniško manj zanimivih Langusovih slik. Nekatere reči sem sicer iz zgodovine že poznal, nekaj tudi po zaslugi Pepce Zajčeve, ki je zapisala poljudno zgodovino župnije Kopanj. Med svojim nizanjem zgodovine je omenil, da sta bila cerkev in župnija leta 1943 požgana in da so dobri ljudje uspeli poskriti le nekaj kipov in slik ter nekaj druge manjše opreme, leta 1945 pa je bila cerkev še bombardirana. S posebnim žarom mi je pravil o postavitvi novega oltarja v letu 1970, kjer sta vzidani relikviji mučencev sv. Kvirina in Armanda, listina o posvetitvi oltarja in kamen z vrha Triglava, ki ga je osebno prinesel. Prav na tem stavku sem se potem še večkrat ustavil in pomislil, ne samo, kakšen župnik je bil, temveč tudi kako močno zaveden Slovenec je bil. S prijazno besedo pa me je »popeljal« tudi po drugih svetiščih v župniji Kopanj - kapeli svete Marjete v Račni, kjer so grobnice Lazarinijev s Čušperka, pa nekdanje grajske kapele v Čušperku, ki je razen nekaj drugih manjših ostankov, ostala edina od nekdaj vplivnega čušperskega gradu in cerkve na Veliki Ilovi Gori, kjer v Sv. Trojici lahko razmišljamo o nedoumljivem Najvišjem. Nanizal je tudi vrsto kapelic in križev, katerih pozneje v knjigi nisem omenjal. Tudi o viharju mi je pravil, ki se je razbesnel v šestdesetih letih, ko je treščilo v stoletja staro lipo. Le-to so nato dokončno podrli in na njeno mesto ob Prešernovo mizo posadili novo, ki je danes dosegla že kar lepo višino. Potem sva se z župnikom Pristovom še nekajkrat srečala. Na žegnanju ali kakšni birmi ni bilo časa za pogovor. Srečala sva se, kadar sem pohajal po Radenskem polju in se kar nekajkrat ob studenčku povzpel Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi V 67 sam ali z družino na vrh kopanjskega hriba, ali pa sem še komu od svojih sorodnikov ali prijateljev želel pokazati, kje se je mlademu Francetu prebudila pesniška duša. Tja sem zašel tudi zaradi župnikove prijaznosti, ko si začutil, da se človek rad pogovori, pa med pogovorom doda še kakšno šalo in te sprejema takega, kakršen si. Spomnim se ga tudi po tem, da je skoraj vsakič, ko je bilo lepo vreme, na soncu sušil razne cvetove, liste, korenine in plodove, ali pa je bil z motiko na vrtu. Ljudje znajo povedati, da je živel precej asketsko in da je večino zelenjavne hrane pridelal sam. Tudi semena za razne rože in zelenjavo je vzgajal sam. (To zgodbo sem nato povedal tudi kriminalistu, ki je odkrival morebitne motive za umor in sem sodeloval tudi s skupino kopanjskih župljanov, ki se je srečala v župnišču na pobudo istega kriminalista z istim razlogom.) »ON je tisti, ki daje rast in blagoslov.« A to je le delček zgodbe, ki sem si jo vtisnil v spomin o pokojnem duhovniku Viktorju Pristovu. In če pomislim, koliko teh zgodb se je nanizalo med domačini, kopanjskimi župljani, je moja zgodba le drobceno gorčično zrno v polno zvrhani kašči. Ljudje so mu bili, in so mu še vedno, hvaležni za vse duhovne in svetne darove, ki jih je nesebično razdajal. Korak za korakom se je loteval tudi večjih gospodarskih posegov. Zadnje njegovo tako delo je bila organizacija obnove kapele sv. Marjete v Račni, katero slovesen zaključek so načrtovali za 20. julij 1997, a ga ni dočakal. Rad je pomagal po svojih močeh tudi pri obnovi krajev. Ljudje radi povedo, da je vsa leta z velikim žarom oznanjal Božjo besedo in se še posebej posvečal vzgoji otrok. Radi so mu pomagali pri ministriranju. V Račni nikoli ni manjkalo pevcev na koru. Kdor poje, dvakrat moli, pravi ljudski rek in tega se še vedno držijo. Nedvomno so k temu pripomogli tudi pevovodje in vsi ostali, ki so skrbeli, da so se pevci srečevali z žarom v srcu, pa čeprav večkrat med mrzlimi stenami. Tudi ključarji, zvonarji, krasilke cerkve in drugi so skrbeli, da so bile procesije zares slovesne in so z njimi tudi na zunaj pokazali, kako globoka je njihova vera. Od njega so se poslovili 11. julija 1997. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo 61 sobratov v duhovništvu z ljubljanskim metropolitom in nadškofom dr. Francem Rodetom in upokojenim dr. Alojzijem Šuštarjem. Dr. Rode se je spraševal, kaj je vendar privedlo zločinca, da je dvignil roko nad svojega brata? Odgovor je našel v odnosu človeka do greha, ki mu človek ne gospoduje, temveč se mu predaja. Pri tem pa je zastavil vprašanje vzgoje ljudi za vrednote, kot so poštenje, pravičnost, dobrota, spoštovanje. Brez teh vrednost in božjih zapovedi nobena družba in nobeno življenje niso mogoči. Oče Toneta Potokarja, starejši Anton Potokar se je kot ključar poslovil v imenu župljanov in pri tem spomnil na nove bronaste zvonove, ki so jih nekoliko pred tem tragičnim dogodkom blagoslovili in obesili v zvonik. »Ostali nam boste trden zgled delavnega, osebno izredno skromnega človeka, saj je vse vaše življenje bilo en sam delovni dan po pravilu sv. Benedikta - Moli in delaj. Za vse, kar se nam kdaj ni zdelo prav, vam iz srca odpuščamo, kakor smo prepričani, da ste tudi vi nam vse, kar z naše strani ni bilo prav do vas, že davno odpustili, vsekakor pa do konca svojih v svoji zadnji uri. Naj Bog, ki zna pisati ravno tudi po krivih črtah, obilno blagoslovi vaše delo med nami, saj je on tisti, ki daje rast in blagoslov.« V imenu občanov občine Grosuplje se je od župnika Pristova poslovil podžupan dr. Peter Hostnik: »Izgubili smo velikega človeka, oznanjevalca resnice, poslanika miru, polagalca moralnih vrednot, v srca vernih, človeka odprtega srca, katerega večni nasmeh je izražal predanost poslanstvu Cerkve.« Življenjepis župnika Viktorja Pristova iz župnijske kronike Sprehodimo se še skozi njegovo življenje. Sledi smo pobrali iz Župnijske kronike Kopanj. O sebi je ob »prvi« zlati maši pri Mariji Pomagaj na Brezjah 11. junija 1994 zapisal naslednje: »Rodil sem se 4. 12. 1919 v Hrašah (Lesce) št. 18 pri »Kraliču«. Bilo nas je 10 otrok, 7 fantov in 3 deklice. En bratec in ena sestrica sta umrla majhna. Jaz sem bil predzadnji. Oče Jakob je bil mizar in manjši kmetovalec. Mama je bila doma iz Spodnjega Otoka, »Vovkova« Marjana, rojena Tomejc, župnija Mošnje, pod katero spadajo Brezje. Ljudsko šolo sem obiskoval v Lescah, gimnazijo pa v Kranju. Jeseni 1938 sem vstopil v Ljubljansko semenišče. 11. 6. 1944 me je Gregorij Rožman posvetil v duhovnika. Preprosto novo mašo sem imel pri Mariji - begunki iz Brezij v Ljubljanski stolnici, ker zaradi nemške zasedbe Gorenjske nisem mogel v Lesce. Imenovan sem bil za kaplana na Igu s službo prefekta v Zavodu sv. Stanislava, ki je deloval v delno zgrajenem »Baragovem semenišču«, sedaj Pionirskem domu pri Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. 5. 5. 1945 sem odšel preko Ljubelja v Celovec v begunstvo. Bil sem v taboriščih v Italiji, Modeni, Senigaliji, nazadnje pa v brazilskem semenišču v Rimu. 31. 12. 1946 sem iz Neaplja odpotoval z ladjo, ki je šla po žito v Argentino, v Brazilijo. Jaz in Anton Vidmar, duhovnik iz Brusnic pri Novem mestu, sva šla v škofijo Pelotos na jug Brazilije. Jože Košiček in Anton Grčman sta z isto ladjo odpotovala v Argentino in tam uredila z g. Hladnikom, izseljenskim duhovnikom potrebno za prihod največjega števila slovenskih beguncev iz evropskih taborišč. V Pelotosu sem največ poučeval v malem semenišču in pomagal po župnijah. Leta 1960 je Anton Vidmar vstopil v jezuitski red, jaz pa sem odšel v nadškofijo Sao Paulo, kjer sta bila dva slovenska duhovnika, Alojzij Ilc iz Dolenje vasi pri Ribnici in Ludvik Ceglar iz Stične, oba sošolca iz Ljubljanskega semenišča. Poučeval sem v semenišču v Sao Raquel in pomagal g. Ilcu, ki je bil župnik Presvetega Zakramenta v Sao Paulo. Leta 1965 sem obiskal Slovenijo in tukaj ostal.« Po zapletih s takratno oblastjo je leta 1966 končno dobil dovoljenje za opravljanje svojega poklica v domovini. Ker je v župniji Kopanj takratni 88-letni župnik Ivan Kogovšek povsem opešal, je župnija potrebovala novega stalnega duhovnika. Od tu naprej pa g. župnik Viktor Pristov živi med Radenci, Predolci, Ilovci in Čušperčani ter še v mnogih drugih, ki smo ga imeli priložnost spoznati ne samo kot župnika, temveč tudi kot človeka z velikim srcem. G. Viktor Pristov! Na Vas se obračamo s prošnjo, naj v to dolino solza, ki jo v zadnjih dnevih prevevajo tako žalostni dogodki ob milosti kopanjske Marije Vnebovzete tudi z Vašo priprošnjo blagodejno posijejo žarki upanja na vse žalostne duše! 68 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Alojza Zrimška (1. J. 1927 - 17- 5- 2007) iz Zagradca pri Grosupljem 25. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in se od njega poslovili ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v času težke bolezni stali ob strani in ga spodbujali. Hvala vsem, ki ste zanj darovali cvetje, sveče ter darove za cerkev in sv. maše. Zahvala g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Samorastnik za izbrano petje, trobentaču Andreju Zakrajšku za zaigrano Tišino, Tonetu Adamiču za poslovilno organizacijo in PGD Zagradec pri Grosupljem za pomoč pri organizaciji pogreba ter izkazano poslednjo čast. Hvala tudi zdravstvenemu osebju in negovalkam grosupeljskega Doma starejših občanov za nego in pomoč v času njegove težke bolezni. Žalujoči vsi njegovi. Zaman so bili dnevi upanja, trpljenja, ker bolezen bila je močnejša od življenja. ZAHVALA ob prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Antona Štefe 1932 - 2007 iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu Matjažu Celarcu in g. župniku Janezu Šketu za lepo opravljen pogrebni obred, sodelavcem Pekarne Grosuplje, dr. Sonji Gruden dr. Darku Taseskemu in g Antonu Adamiču za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem tistim, ki ste mu v času njegovega življenja stali ob strani, ga imeli radi in ga spoštovali. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste bili z nami v težkih dneh in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Ana, sinova Iztok in Miro ter hči Mira z družinami Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, ata, dedka, pradedka in tasta Franca Škrjanca st. 19. 8. 1927 - 25. 5. 2007 iz Udja pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev, svete maše in za vsa izrečena sožalja. Hvala vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku. Iskrena hvala g. župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi in zaigrano Tišino, g. Tekavcu za ganljive besede slovesa ter osebju ZD Grosuplje. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in bili z nami v težkih dneh slovesa. Žalujoči: žena Milka, sin Franc z družino in hčerka Milena z družino ZAHVALA 16. maja smo se poslovili od našega dragega Viktorja Žnidaršiča st. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Godbi Cerknica in pevcem, g. Urbasu iz Cerknice in g. Petriču iz Grosupljega za občutene poslovilne besede, zahvala osebju Doma Deos in duhovniku za poslovilni obred. Žalujoči: žena Anica, otroci Viko, Tomo, Marjan in Nuša z družinami Jezusovo srce Nekdo je v antikvariatu stikal po starinah. Nenadoma je obstal; v roke mu je prišla dragocena knjiga, ki jo je pred kratkim daroval globoko ljubljeni in spoštovani osebi z vdanim in iskrenim posvetilom. Kaj bi storili mi, če bi se nam kaj takega primerilo?... .Jezusovo srce namvsak dan pošilja darila, velike milosti in dobrote,mi pa jih lahkomiselno zavračamo. Ne, včeraj je bilo tako! danes pa se streznimo in recimo: »Nikoli več!« iz Farnega pisma župnije Žalna (župnik Andrej Šink), 10. 6. 2007 Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi V 69 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A.M. Slomšek) ZAHVALA ob izgubi moža, očeta, brata, tasta, dedka in strica Staneta Okorna 12. 4. 1935 - 12. 5. 2007 iz Velike Račne. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali lajšati žalost, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in maše. Zahvala tudi g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru in mešanemu pevskemu zboru za ganljivo petje ter osebju Zdravstvenega doma Grosuplje. Posebna hvala tudi PGD Račna za organizacijo pogreba in g. Jožefu Valentinčiču za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v njegov tihi dom. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V enaindevetdesetem letu je kot zrelo žito omahnil v smrt naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče Alojz Okorn Šparovčev Lojze s Hude Police. Ob tem težkem trenutku se toplo zahvaljujemo dr. Cirilu Golobu in sestri Zorici za njuno skrb, zdravljenje in tople besede, ki so ga dolgo hrabrile in vzpodbujale. Zahvaljujemo se šmarski organizaciji Zveze borcev in organizacijam ZB iz sosednjih krajev, ki ste se s prapori tako spoštljivo poslovili od našega ata. Lepa hvala gospe Nadi Rovškovi za ganljiv in hkrati vzpodbuden poslovilni govor. Hvala tudi duhovniku gospodu dr. Bojanu Korošaku za lep pogrebni obred. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga obiskovali in bodrili v času bolezni ter mu v slovo darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča družina in sorodniki O vlogi kristjanov v politiki je bilo v času po osamosvojitvi Slovenije pri nas veliko govora, vendar pa se pogledi o tem pogosto tudi razhajajo. Pojavljajo se celo stališča, da za politiko veljajo drugačna moralna načela kot za druga področja življenja jn dela in da dosledni kristjani ne morejo aktivno delovati v politiki. Če bi se sprijaznili s tako miselnostjo, bi odprli pot moralni anarhiji, ki bi bila vse kaj drugega kot politični pluralizem. Publicist dr. Lojze Gosar v Novem svetu Vse življenje si garal, Vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Na prvi dan meseca maja nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Viktor Škulj 10. 2. 1937 - 1. 5. 2007, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v oporo in tolažbo. Hvala ZD Grosuplje, posebno patronažni službi; zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik ter nevrološke klinike KC Ljubljana za njihov trud. Hvala vsem, ki ste ga pokropili, zanj molili, darovali cvetje, sveče, svete maše in poklonili dar za potrebe cerkve ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala velja g. župniku Janezu Šketu za lep pogrebni obred in g. kaplanu Matjažu Celarcu za vse molitve. Zahvaljujemo se g. Tonetu Adamiču in družini Kozlevčar za poslovilno organizacijo. Iskrena hvala vsem gasilcem iz PGD Gatina in pogrebcem. Prav tako se zahvaljujemo tudi gasilcem drugih gasilskih društev, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala združenima pevskima zboroma Zgodnja Danica in Magnifikat za lepo zapete pesmi na večer pred zadnjim slovesom in na pogrebni sveti maši. Zahvala njegovim prijateljem pevcem Moškega pevskega zbora Vokal Grosuplje, pevskega zbora DU Ljubljana - Šentvid, Moškega zbora Corona, da ste ga s pesmijo, ki ga je spremljala vse življenje, pospremili k večnemu počitku. Hvala govomikom g. Jožetu Levsteku, g. Marjanu Adamiču, g. Franciju Ovčaku in g. Tonetu Lampretu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Marije Vilar (27.3.1912 - 24.5.2007) iz Šmarja Sapa se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev. Posebna zahvala sosedama Anici in Muniri za njuno skrb, patronažnim sestram ZD Grosuplje, gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za poslovilno mašo in opravljen obred, Moškemu pevskemu zboru Šmarje - Sap za ganljivo petje in pogrebnemu zavodu Perpar iz Šentvida pri Stični. Iskreno se zahvaljujemo tudi Janezu Pezdircu, Marku Hribarju, Poldetu Perovšku in Janezu Turelu. Žalujoči vsi njeni. 70 kultura, ko^nunala Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 in ljubezen David in Nika - državna prvaka Ples - njuna strast Marija Majzelj Oven, prof. nemščine in mentorica plesne dejavnosti David Kastelec in Nika Markelj sta na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici člana nadaljevalne plesne skupine standardnih in latinskoameriških plesov. V paru plešeta šele drugo leto, vendar sta nam v teh dveh letih s svojimi solo ter nastopi v skupini popestrila mnoge šolske in izvenšolske prireditve (npr. Dan šole, prireditev ob zaključku šol. leta, slovesnost ob podelitvi spričeval poklicne in splošne mature, informativni dnevi, srečanje plesnih skupin treh občin ...). Po pouku ju pot pogosto zanese v plesno učilnico, kjer navdušeno trenirata in izpopolnjujeta bolj ali manj zapletene plesne korake. Svoj prosti čas, v katerem združujeta prijetno s koristnim nesebično žrtvujeta za občudovalce plesa, ki bi jima bili radi podobni. S svojim usklajenim in prefinjenim načinom gibanja znata David in Nika pričarati zadovoljstvo in navdušenje na odru in med publiko. Ples kot univerzalni svetovni jezik, ki je hkrati tudi most med športom in umetnostjo spodbuja pri njima vedrost, sproščenost, spontanost, vztrajnost, komunikativnost in družabnost. Da sta odličen in perspektiven plesni par sta dokazala letos 11. maja v Slovenj Gradcu, kjer sta skupaj z ostalimi plesnimi pari slovenskih srednjih šol tekmovala na Šolskem plesnem festivalu. Državno tekmovanje je organizirala Plesna zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. Tekmovali so plesalke in plesalci, ki niso člani plesnih klubov. David in Nika sta samozavestno in elegantno odplesala cha-cha, swing, in salso s predpisanimi koreografijami in glasbo ter prepričljivo osvojila naslov državnih prvakov. Njun ples so pohvalili tudi priznani mednarodni plesni sodniki. Uspeh dijaka in dijakinje 2.a razreda je hkrati tudi uspeh šole, zato sem ju predlagala, da se jima na prireditvi ob zaključku šolskega leta podeli srebrna Jurčičeva nagrada. Želim jima še naprej mnogo plesnih užitkov in sreče ob doživljanju novih uspehov. Neobičajno nogometno prvenstvo Na nogometnem igrišču Brinje je v soboto, 2. junija 2007, nastopalo sedem nogometnih moštev deklic do 12 let starosti iz vse Slovenije, ki so se pomerile med seboj. Na prvi sliki je ekipa grosupeljskega NK BRINJE, na drugi pa uspešna, atraktivno odbita žoga naše mlade vratarke. Marjan Trobec Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi šport Kolesarski maraton treh občin 2007 Kot je že običaj, vsako prvo nedeljo v juniju Kolesarsko društvo Grosuplje pripravi v našem kraju pravi kolesarski praznik. Maratona se je v nedeljo, 3. junija, udeležijo 750 kolesarjev iz vse Slovenije, Hrvaške in celo 2 udeleženca iz Nemčije. Vsi so bili navdušeni nad organizacijo in vzdušje je bilo na progi ter tudi na cilju fantastično. Maratona se je udeležilo tudi 140 šoloobveznih otrok in kar je še posebno razveseljivo, da kljub nekaj padcem ni bilo hujših poškodb. Predsednik Kolesarskega društva Grosuplje Toni Hren - Foto Marjan Trobec in Tone Kogovšek Prijetno sta nas s svojo udeležbo presenetila župana občin Ivančna Gorica, g. Jernej Lampret, in župan občine Videm Dobrepolje, g. Janez Pavlin. Župan Grosupljega je bil žal službeno zadržan. Za prihodnje leto pa sta omenjena župana že napovedala dirko treh občin in županov, seveda na kolesih. Najštevilčnejše skupine so bile: ekipa Škoda avto, Felixi iz Trzina in Hitri polži. Najstarejša udeleženca sta bila zakonca Miketič iz Ljubljane letnik 1929 in 1933, najmlajša udeleženka pa Brina Predalič iz Grosupljega. Padel je tudi neuradni rekord proge: na razdalji 95 km z višinsko razliko 1200 m, 2:40 min, s povprečno hitrostjo 35,2 km/h so v cilj pripeljali trije vrhunsko pripravljeni rekreativci. Na podelitvi smo izžrebali 250 praktičnih daril, na progi razdelili 300 kg banan pokrovitelja podjetja Minozi, 500 kosov energetskih ploščic in tablet ISOSTAR, 500 kosov peciva Pekarne Grosuplje, iztočili več kot 1000 l raznih napitkov. Zahvaljujemo se pokroviteljem, ki so omogočili prireditev. Podjetju ŠKODA avto, članom moto kluba FIRE GROUP Ivančna Gorica za varovanje na progi, kuharicam O.Š. Brinje za izvrstno malico, ZŠAM Ivančna Gorica, gasilskim društvom v občini Ivančna Gorica, vsem trem občinam, ZŠO Grosuplje, še posebno pa članicam in članom kolesarskega društva Grosuplje, ki so zopet dokazali, kaj pomeni uigrano volontersko delo. Vsem še enkrat hvala in nasvidenje na 10. maratonu treh občin 2008. šport Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Košarkarski klub Grosuplje - 10 let Pogovor z Božidarjem Gabrijelom - predsednikom Košarkarskega kluba Grosuplje Pogovarjal sem se Jože Miklič Grosupeljski odmevi: Košarkarski klub Grosuplje letos praznuje 10 let delovanja, zato najprej klubu ob jubileju čestitamo, čestitamo pa tudi vam kot vodilnemu v vsem času delovanja kluba in nenazadnje tudi osebno za dolgoletno delo na športnem področju. V teh letih se je nedvomno nabralo mnogo dogodkov, mnogo uspehov, veliko mladih je zamenjalo košarkarske vrste in se je izoblikovalo veliko ekip. Nedvomno je ostalo tudi veliko spominov. Zato bi vas prosil, če jih nekaj nanizate. Božidar Gabrijel: Hvala lepa za čestitke. Košarkarski klub je bil ustanovljen leta 1997, zato v letošnjem letu praznujemo 10. obletnico. Pravzaprav smo že eno leto prej začeli igrati košarko v Šolski košarkarski ligi. V Grosupljem je obstajal takrat Košarkarski klub Kaja, ki se je ukvarjal pretežno s člansko ekipo, pa tudi sedaj tekmujejo bolj v rekreacijski ligi. Z mladimi se v Grosupljem do takrat ni še nihče ukvarjal. Mi pa smo želeli, da bi pionirji, ki so izšli iz šole, nadaljevali s košarko tudi po končani osnovni šoli v kadetskih, mladinskih in drugih vrstah. Zato smo se v sezoni 1997/1998 včlanili v Košarkarsko zvezo Slovenije, kamor smo prijavili dve ekipi za tekmovanje, in sicer pionirje in kadete. Na začetku smo tekmovali v 2. slovenski košarkarski ligi (SKL). Nato smo postopoma rasli in dobili tudi nove ekipe v mladinskih vrstah. Strokovno delo sta opravljala Bojan Vavpotič in Viktor Jurečič, na začetku pa je pomagal tudi Boris Legan. Največje uspehe kluba v tem času so dosegle mlajše selekcije. Posebej je treba omeniti tudi Borisa Jeršina, ki se je v sezoni 1999/2000 uvrstil v slovensko državno reprezentanco. Imeli pa smo kar precej močno zaledje v mladih, saj smo košarko uvedli na vseh šolah v Grosupljem in Šmarju - Sapu. V klubu je takrat igralo okoli 100 mladih igralcev. Grosupeljski odmevi: Kdaj ste prvič organizirali člansko ekipo? Božidar Gabrijel: V sezoni 2000/2001 smo tako že imeli tudi člansko ekipo. Z njo smo tri leta tekmovali v 3. SKL, dve leti v 2. SKL, v lanskem letu pa nam je uspelo prodreti v 1. B SKL. Grosupeljski odmevi: In »kako se držijo« mlajše ekipe? Božidar Gabrijel: V glavnem se vseskozi držijo v 1. SKL, sem ter tja pa kakšni ekipi zmanjka za malenkost in zdrkne za kakšno sezono v 2. SKL. V letošnjem letu pa imamo vse mlajše selekcije v 1. SKL, člani pa bodo v 2. SKL. Naj povem še, da imamo tudi dve ženski selekciji - mlajše pionirke in starejše pionirke. Grosupeljski odmevi: Kdaj so začele nastopati? Božidar Gabrijel: Pred tremi leti. V letošnjem letu so tako mlajše kot starejše pionirke v 1. SKL in so trenutno še neporažene. Prav tako tudi dekleta želijo, da bi nadaljevale s kadetsko in nato tudi starejšimi selekcijami. Trenutno jih trenira okoli 40. Srečujemo pa se s prostorskim problemom. Kljub temu da je na voljo 5 telovadnic, so vse polno zasedene. Zato dekleta trenirajo zjutraj ob 7. uri pred poukom. Zelo uspešno jih vodi Teo Hojč. Grosupeljski odmevi: Kako imate poskrbljeno trenutno za trenerje? Božidar Gabrijel: Za prihodnje leto se še nismo dokončno odločili, kdo naj bi treniral posamezne ekipe. Nekaj zadev v zvezi s tem je že znano, bo pa najbrž prišlo še do nekaterih manjših sprememb. Na vseh šolah v občini imamo organizirane tudi šole košarke, v katero je vključenih približno 50 otrok. V lanskem letu smo to dejavnost razširili še na občino Škofljica, dobro pa sodelujemo tudi z Velikimi Laščami. Šolo vodi Peter Hojč, mlajše v Ivančni Gorici je prevzel Igor Erčulj, na Škofljici pa profesorica telovadbe vzgoje. Grosupeljski odmevi: Ali gre pri tem za neposredno delovanje vašega kluba na teh šolah? Božidar Gabrijel: Da. V letošnjem letu bi radi s svojim delovanjem prišli še na šolo Višnja Gora in če bo mogoče, tudi v Ivančno Gorico in Šentvid, vendar v slednjih dveh dajejo več pozornosti nogometu in rokometu, zato tega ni mogoče zagotovo napovedati v naprej. In če na koncu vse skupaj seštejemo, s katerimi športnimi dejavnostmi se vse ukvarjajo mladi v občini Grosuplje, se lahko čudimo, da dobimo sploh še koga za kakšno tako dejavnost. Grosupeljski odmevi: Koliko vseh je vključenih v delo Košarkarskega kluba Grosuplje? Božidar Gabrijel: Vseh skupaj je vključenih okoli 150 ljudi. Grosupeljski odmevi: Kdo so bili ustanovni člani kluba in kakšne so bile njihove funkcije? Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi šport Božidar Gabrijel: Na prvem občnem zboru smo sprejeli statut in izvolili upravni odbor v sestavi: predsednik Božidar Gabrijel, tajnik Barbara Miklavčič, člani pa so bili Stane Repar. Ivan Ploj, Davorin Tomažin, Iztok Gruden in Milan Hojč. Ustanovni člani so bili še Bojan Vavpotič, Brigita Repar, Marija Podvršič, Marko Strojan, Boris Legan in Nataša Perko. Na začetku je bil upravni odbor zelo delaven, a ker nismo bili financirani iz proračuna, so bili napori v zvezi s tem še podvojeni. Zato smo kmalu ta upravni odbor razširili na člane, ki so prihajali kot vidni predstavniki gospodarstva in so nam pomagali pri zbiranju sponzorskih sredstev. Tako so v upravni odbor bili vključeni Alojz in Janez Jamnik ter Miran Hribar in Jože Zrimšek. Grosupeljski odmevi: Kako je bilo v nadaljnjem vodenju in kako upravljate klub danes? Božidar Gabrijel: Za menoj je bil 4 leta predsednik kluba Leon Zupančič, zadnje dve leti pa sem ponovno prevzel vodenje kluba. Sprejeli smo tudi vse potrebne akte. Upravni odbor šteje 11 članov. Predsednik kluba je Andrej Gabrijel, sekretar Gorazd Trontelj, za šolo košarke je zadolžen Teo Hojč, z logistiko pa se ukvarja Alja Gabrijel. Grosupeljski odmevi: Ker odigrate vsako sezono približno polovico vseh tekem izven Grosupljega, kako imate poskrbljeno za prevoze igralcev? Božidar Gabrijel: Ker igramo z vsemi selekcijami, ki jih je skupaj 7, praktično potujemo po vsej Sloveniji. Igramo na primer s klubi, kot so Krka, Pivovarna Laško, Slovan, Olimpija, Ilirija, Helios. V soboto, 2. 6., smo uspešno odigrali tekmo s kadeti in odšli v 1. SKL skupaj z Domžalami. Na tekme se vozimo z avtobusom. Povprečne razdalje so kar velike in zato so tudi temu primerno visoki stroški prevozov. K temu je treba dodati tudi sodniške stroške. V povprečju pride od 130 do 150 € na tekmo za eno ekipo. V lanskem letu smo imeli 136 tekem, polovica pa jih je bila izven Grosupljega. Grosupeljski odmevi: S kakšnimi sredstvi letno operira klub? Božidar Gabrijel: Približno med 60 in 70 tisoč € na leto. Grosupeljski odmevi: Ali lahko poveste, kolikšni so deleži sponzorjev in znesek proračuna? Božidar Gabrijel: Za mlajše selekcije stroške pokriva pretežno Občina Grosuplje, člansko pa sponzorji pretežno iz Grosupljega. Vrsto let nas podpirajo Logo, Hi-Po, Pekarna Grosuplje, Winterhalter, Black & Decker in Kovinastroj servis. Je pa tudi še več drugih, ki so nam občasno priskočili na pomoč kot na primer Nova ljubljanska banka, Telekom in SCT. Grosupeljski odmevi: V 10. letih je bilo nedvomno tudi več veselih, pa tudi manj veselih dogodkov. Bi morda katerega izpostavili? Božidar Gabrijel: Za posamezne ekipe so bili takšni dogodki različni. Med veselimi so bile običajno poletne priprave v Kranjski Gori. Grosupeljski odmevi: Teh priprav ste imeli kar nekaj v preteklosti. Ali jih še vedno organizirate? Božidar Gabrijel: Še vedno in tudi letos gredo na te priprave. Trenutno imamo okoli 60 prijav, računamo pa, da bo v Porentov dom vsega skupaj odšlo okoli 80 mladih. Grosupeljski odmevi: Nam lahko zaupate, kakšen se vam zdi odnos Grosupeljčanov do košarke in kako je z udeležbo na tekmah? Božidar Gabrijel: Obisk na tekmah rahlo narašča, ni pa pretiran. V zadnjem času opažamo, da so se starši najmlajših selekcij zelo vključili in hodijo bodrit svoje otroke. To velja še posebej za pionirje, pa tudi za pionirke. Na drugih tekmah pa bi lahko bilo več gledalcev, kot jih je. Zanimanje za tekme pa narašča z uspehi. Pri tem odigra pomembno vlogo tudi tradicija, kot jo opažamo pri drugih športih v Grosupljem, kjer so tudi bolj bučni gledalci. Pri košarki pa so bolj umirjeni. Grosupeljski odmevi: Nekoliko poveživa še Šolsko košarkaško ligo! Grosuplje je že drugič zapored bilo drugo. Lani ste za las izgubili z Rogaško Slatino, letos s Pivko. Verjetno gre zasluga tudi pri tem uspehu Košarkarskemu klubu Grosuplje? Božidar Gabrijel: Strokovno klub sodeluje pri tem s šolo Louisa Adamiča. To sodelovanje traja že vse od začetka delovanja kluba, organizacijo pa prepuščamo učiteljem športne vzgoje. Finalni tekmi sta bili Dva »izredna« dogodka Odpeljali so se domov Nekega dne so se z avtobusom odpeljali na tekmo v Ajdovščino. Tam pa je bila dvorana zaklenjena. Nato so iskali hišnika po vsej Ajdovščini, ki je (tako izgleda) pozabil, da je tega dne napovedana tekma. Grosupeljčani so se nato (ne da bi odigrali tekmo) odpeljali domov. (spomnil se ga je Milan Hojč) »Poden« na Podnu (v Škofji Loki) Nekega davnega dne, ko je med grosupeljskimi starejšimi pionirji igral še moj sin Matic, so se odpeljali po zmago v Škofjo Loko, ko bi se morali srečati z domačini v njihovi dvorani Poden. Sin pa se je tega dne vrnil precej prej kot ostale dneve in povedal, da niso tekmovali zato, ker je sredi zime počila cev centralne kurjave v dvorani. Lahko si mislite, kako je komentiral, ko je prišel domov: »To je bil pa res Poden!« (Jože Miklič) obakrat v hali Tivoli. Dvakrat smo sicer izgubili, morda pa nas čaka pozitivno presenečenje v tretje. Košarkarski klub je v zadnjih letih prejel kar nekaj priznanj za svoje uspehe. še posebej pa so ponosni pa priznanja, ki so jih dobili na prireditvah Naj športnik leta v občini Grosuplje. Grosupeljski odmevi: Košarkarskemu klubu kot vam in vodstvu kluba želim še veliko uspehov. Hvala za pogovor. smeh je 1/2 zdravja Grosupeljski odmevi Kako si je bil Matic pri vojakih hlače pritrdil Kdo pravi, da ne vem!!! 1. Kdaj je praznoval svoj god cesar Franc Jožef? a) na dan sv. Jožefa, 19. marca b) na dan sv. Frančiška. 4. oktobra c) obakrat 2. Koliko venčnih listov imajo križnice? To se je zgodilo v času, ko so naše fante klicali k vojakom v južne kraje - »tja med rodne brate«. Tudi rekrut Matic je dobil uradni »poziv« za odhod v šumadijski Kragujevac. Na listu je bilo v «jugoslovanskem« jeziku natanko našteto, kaj mora vzeti na pot: »kofer« predpisanih razsežnosti, v njem pa to in to, čisto na koncu pa je pisalo -»i maramice«. »To in to« je Matic še kar dobro razvozlal, le »maramic« si ni znal predstavljati. Povprašal je na okoli, pa mu nihče od domačih ni znal razložiti, kaj bi to bilo. Nazadnje se je teti Tereziji le posvetilo: »Maramice so naramnice. Te ti bodo hlače gor držale, saj veš, da pri vojakih ne delajo oblek po meri.« Tako je Matic v vojaškem kovčku poleg drugega pricijazil tudi »avstržle« in si jih skrbno namestil na vojaške hlače. Nekoliko se mu je čudno zdelo, da so ga bratje iz južnih krajev postrani pogledovali, še posebej, ko je eden izmed njih pripomnil: »Se vidi, da je Slovenac, je nešto ekstra.« Matic pa si tega ni gnal k srcu. Pomilovalno je vračal poglede in si mislil: »Kar posmehujte se, reve balkanske, naj se vidi vaša zaostalost in revščina. Še preprostih hozentregarjev si ne morete privoščiti.« Resnejše opozorilo je Matic dobil naslednje dni, ko si je kapetan prvič ogledal poravnano četo: »Baci to, dovoljan ti je opasač; nije ti toliki stomak,« je ukazal in hlačni nosilci so romali v kovček. Matic še danes rad pokaže naramnice, ki jih je bil kupil za vojaške potrebe namesto žepnega robca. L S 3. Katerega silaka je opisoval Fran Levstik? a) Petra Klepca b) Velega Jožeta c) Martina Krpana 4. Označi plin, ki je značilen za premogovnike! a) amoniak b) metan c) ogljikov dioksid 5. Katero orodje je svoj čas rabilo tudi kot politični simbol? a) plug b)kosa c) srp 6. Kako se imenuje najstarejša grosupeljska tovarna? a) Špaga in džins b) Cvirn in platno c) Motvoz in platno d) Štrik in flanela 7. S čim so si ljudje v preteklih stoletjih pogosto brisali nos? a) z rokavom b) s kravato c) s svilenimi robčki 8. V čem so se prevažali mostiščarji po Ljubljanskem barju? a) v kajakih b) v kanujih c) v drevakih Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. c, 2. c, 3. b 4. a, 5. enega, 6. a) 7. a. Burk, kolikor hočete 1. Gospodinja: »Zadnjič ste mi prodali zelo star fižol; se ni prav nič rad kuhal! Branjevka: »Je kateri ven skočil, ko ste ga kuhali? Gospodinja: »Ne, to pa ne!« Branjevka: »No vidite, da se je rad kuhal!« 2. V ženitveno posredovalnico pride moški srednjih let in pove svojo željo: »Rad bi spoznal mlado, lepo, pametno, bogato in izobraženo žensko zaradi poroke. Psihologinja, ki ga je poslušala, nekaj časa razmišlja, nato pa predlaga: »Glede na vaše pogoje vidim eno samo rešitev: preselite se v katero od arabskih dežel. Tam se namreč lahko poročite z več ženskami, če vam jih bo uspelo najti.« 3. Učiteljica učenki pregleduje domače naloge iz matematike in se čudi: »Neverjetno, vedno dobiš prevelik seštevek. Računaš sama, ali ti kdo pomaga? »Oče mi pomaga,« iskreno odgovori učenka. »Kaj pa je tvoj oče po poklicu,« je radovedna učiteljica. »Natakar.« smeh je 1/2 zdravja Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi Smešno lahka Čemu so se smejali pred 100 leti križanka V osenčenem navpičnem stolpcu bo povedala, katera rastlina vedno bolj simbolizira novodobno ljubezensko razmerje dveh partnerjev. Povem naj le to, da to ni nagelj, niti vrtnica niti rožmarin. Pri iskanju gesla je v pomoč tudi pesniški dodatek. Vodoravno: 1. povelje, 2. testament, 3. samec domače perjadi, 4. ročno zaganjalo pri starih motorjih, 5. starejša prometna sredstva, 6. rogata domača žival. Pesniški dodatek (Za lažje iskanje gesla v križanki) Pomena dva ima beseda: eden je agrarni, drugi bolj vulgarni. Prvo sejemo spomladi, drugo, ko se imamo radi. Prvo dobi z oblakov žegen, drugemu ta ni potreben. Oba kalita zlasti maja, z obeh na koncu d... nastaja. Kam pes taco molí Misijonar je vernikom domače fare pisal pismo, ki ga je takole zaključil: »Dragi bratje in sestre v gospodu. Že dolgo se niste nič oglasili. Pošljite mi nekaj denarja, da bom vedel, da ste še živi in zdravi.« Molčečnost Gospa (novi služkinji): »Pomnite, kar se pri nas zgodi, se ne sme nič zvedeti. Znate molčati? Micka: »Pa še kako! Pri prejšnji gospe sem pobila najmanj dvajset krožnikov, pa še danes nihče ne ve.« Zaletavost Kmetu je pogorela hiša. Od zavarovalnice pride komisija in sprašuje: »Oče, kako je ogenj nastal?« »Aa?« »Kako je začelo goreti, sprašujemo!« »I, kar začelo je.« »Ali hitro ali počasi?« »Dolgo se ni hotelo prijeti.« Podobnica Žival na sliki je bila žaba. To smo takoj vedeli, kajne. Malo težje se je bilo spomniti domislic, povezanih s to živaljo. Meni so prišle na misel te-le besedne mojstrovine: »Ima usta ko žaba«, »Žabe ni težko v vodo seganjat«, »To je bila prava žabja svatba«, »Majhna žaba daleč skoči«. »Žaba bo skočila v vodo tudi, če bi jo na prestol postavil«, »Vsaka žaba nazadnje le ven pokuka«, »Babe regljajo kakor žabe«, »Mehko je kot žabja volna« ... in tako naprej, in tako naprej. Postrežnica, ki naj pospravi sobo profesorju, se je začudila: »Tak človek se imenuje redni profesor, kako pa potem izgleda šele pri drugih!« Mami, atov novi brivnik odlično deluje! Nova podoba bo prav gotovo izzvala lepo število besednih kompozicij o našem »vsakdanjem« na sliki. Prijazen pozdrav do prihodnjič! L S Mesar: »Jaka, pridi hitro sem in gospej zdrobi kosti!« Šaljive uganke 1. Zakaj je Adam v raju ugriznil jabolko? 2. Kaj je v vseh loncih na Slovenskem? 3. Česa sonce še nikoli ni obsijalo? 4. Kaj je hudo narobe, pa vendar ni greh? 5. Kaj imata skupnega advokat in kolo? ODGOVORI: 1. ker tedaj še niso iznašli noža, 2. dno, 3. sence, 4. če levi čevelj obujemo na desno nogo, 5. oba je treba dobro namazati. Štiri kosmata vprašanja in štirje kosmati odgovori 1. Kaj ostane tam, kjer se osel valja? Dlaka. 2. Na katero stran pade zajec, ko ga lovec zadene? Na kosmato stran. 3. Zakaj so nekdaj govorili: »300 kosmatih«? Ker dlje niso znali šteti. 4. Zakaj je dobro, da dandanes ženske niso bolj kosmate? Ker bi porabile preveč barve. volimo »...SOVA ga je vzela...« Nekateri v SOVI v zadnjem času veselo jodlajo tisto znano slovensko narodno »ČUK se je oženil - tra, la, la, SOVA ga je vzela - hop! - sa, sa...« Oni drugi iz VOS, OZNE, UDBE in SDV pa jim odpevajo: »Nabrusimo kose, že klas dozoreva.« V EHO CAJTNGIH odkrili SOVO S pomočjo VGA (Veleupeljske Gostilniške Agencije) smo sredi belega dne z lučjo in s pomočjo razvpitih EHO CAJTNGOV dokončno odkrili tajno lokacijo SOVE. Baje se obeša celo na drogu pred POŠEVNO BRINJEVO ŠOLO. Mi v POREDNIŠTVU EHO CAJTNGOV pa menimo, da je že skrajni čas in naj se SOVA preseli na drugo primernejšo lokacijo -recimo - na britof, da bo vsaj kaj pametnega počela, kot na primer - odganjala lopove, ki serijsko kradejo bakrene žlebove. Kako sanirati stranko? Nekaj manj kot 1 milijon € dolgov lahko saniraš, če postaviš NLP (Nedolžno, Lepo in Pametno) KK (Katarino Medičejsko) na predsedniško mesto LDS (Lucidno Deficitarne Stranke). Program stranke je pomagal v celofan zavijati MM (Mrki Miča-ic), klub temu da Dušan K. ne pozna nje(gov)(n)e vsebine. Iz enega -dva sindikata Iz nekdanjih sindikatov so menda zdaj predlagali, da bi svoj znak, na katerem sta poleg ostale kmečke in delavske krame naslikana tudi srp in kladivo, da bi ju ločili: na eni strani naj bi bil kmečki sindikat, na drugi pa kovinarski. Himna pa bo še vedno obema INTERNACIONALNA. »Pol' se bosta pa med seboj vžgala.!« Mi se imamo radi, radi, radi, radi ... Na Madžarskem so nedavno tekmovali v poljubljanju žensk z moškimi, v Ljubljani pa so menda ene in drugi poljubljali avtomobile. Bog pomagaj - Madžarom, Slovenkam in Slovencem tako ni več pomoči. Živalske Pride čas Je čas setve, zato pride tudi čas žetve. Je čas košnje, zato je tudi čas vožnje. Opozorilne table V enem od kinoloških društev so se odločili, da bodo pse zaščitili pred nevarnimi ljudmi z naslednjimi opozorilnimi tablicami. »Mi imamo radi tudi živali« je rekel j0ežek Lumpu, ki je nanj lajal, kot bi se mu utrgalo. Je že vedel, zakaj!? »Račka na vodi!« je dejal racman in planil na njo. Pogovor med zajcema Prvi zajec Skok: A' ■ 1 si tudi ti na travi? Drugi zajec Zobec: Seveda. Od kar pomnim. Menda jo bodo masovno začeli uživati tudi ljudje. Prvi zajec Skok: Potem pa hitro pojejva tale obrok, da nama ga ne ukradejo! (Slik'co je z interneta posredovala Mojca S(.) Predol.) Kakšen izgleda j0ežek? Že skoraj ves zadnji mandat se je ena od gledalk našega medija po tihem spraševala, kakšen vendarle izgleda tale j0ežek. Tokrat izjemoma objavljamo njegovo pravo fotografijo. Med ljudmi Kdo kroji javno mnenje? Turbokapitalistični tajkuni, turboangelčki s turbofolk glasbo in missice v BIK-brotherju. Kruha in iger! so rekli stari Rimljani. Iger imamo kolikor hočete (tudi političnih), le za kruh ne vemo, kdaj bo pošel. Babičin nasvet »J az se še ved no d ržim babičinega nasveta: manj fantov boš imela, bolj te bodo imeli radi.« - Lepotica Manca &Zver. Še pomnite tovariši! Nagrada - 30 let potem Iz republiške konference SZDL smo izvedeli, da je Mitja Ribičič prejel 2. junija 1977 nagrado in priznanje za HUMOR. Zdaj se Mitja menda ne smeje prav pogosto, v grlu pa mu je ostal cmok in težko požira črko H. Izgleda, da ga kot drugega po »činu« v nekdanji OZNI skrbi, kaj je med zapiski v arhivih SOVE kljub rezanju na »nudlčke« še ostalo. Iz naših krajev Kdo bo za pijačo dal ... • Neposredno pod kapom nekdanje šole v Škocjanu smo na lastna ušesa slišali, da Tone Kriva-Noga spet rentiži po teh krajih, hodi od gostilne do gostilne in politično hujska tamkajšnje prebivalce, kako naj pridejo na oblast. V ta namen jim je sicer predlagal, da se lahko odločajo med Lepo Denarnico Slovenijo (LDS), Svetovno Ljubezensko Stranko (SLS), Svetovno Dirkalno Stranko (SDS), Samo Naši Smo (SNS), Novo Smerjo (NSi) ali pa Svobodno Deželo (SD), a jim je na koncu ponudil edino pravo in možno stranko z enovitim programom SŽS - Stranko Žejnih Slovenije ter vse prisotne povabil za šank. Vsak, ki je dal za rundo, je lahko postal član. Baje je pred tisočletji IZRAELCEM V PUŠČAVI padala MANA z nebes. Zdaj se je to zgodilo tudi VELEUPELJČANOM, le da to pot ni zraven ne TABORA, ne VELETA! Sta že šla v nebesa, ker ju je že zdavnaj MATILDA povohala. Upamo, da ne bo to tako tudi z MANO. Predlog (ob)nove prometne signalizacije pri eni od j0ežkovih dostopnih poti do lastne vasi. (Glej fotografijo) verigo iz časov, ko so po Kranjski deželi pred dvesto leti delali franciscejski kataster, ki jo je nazadnje kompariral j0ežek Zagraški za študente geodezije in zemljemersko zb(i)rko na gradu Wagen-sperg (s PRE/Drznim - parkom) Pri tem pa niso pomislili, da je narejena v seženjskem (colskem) in ne v metrskem merilnem sistemu. Zdaj tuhtajo, da bi vse skupaj malo pomnožili, a nimajo pravega rehenšibarja. Pomnožili pa bodo... ! Zahvaljujejo se Med drugimi aktualnimi novicami smo tudi izvedeli, da se močno zahvaljujejo popisovalcem, še bolj pa vsem, ki so oddali podatke. JI/J&iM { «-i mu Brez komentarja (Al' me češ, če te jaz 'čem?) (Če ne greš z menoj, te pa odnesem.) Od kod ime FOLKLORA? j0ežek je dolgo tuhtal, od kod izvira ta beseda - zdaj je pogruntal: »Folku se vedno bolj rola. Če pa malo popije, smo pa čisto trapast',« je še dodal. Davki - kakor za koga? Popis nepremičnin se je po prvem planu iztekel koncem aprila. V tem času je bilo popisanih približno polovica vseh stavb. Ko bodo končali, jih bo popisanih približno 70 %. Od tega pa jih bo treba vsaj pol krepko preveriti. Prognoza: Kaj bodo nato rekli lastniki nepremičnin? Izj0ežkove beležnice Dolenjžku so odbili no$ Ob ponovnem Merilno orodje etrioflletne Menda so zdaj že ugotovili, zakaj tako zbrke na počasi napreduje popis nepremičnin: baje istem gradu so popisovalci merili prostore z merilno je j0ežek Zagraški opazil, da je nekdo prav Dolenjčku odbil nos. Trikrat lahko ugibate, zakaj! (Zato, ker ga j e imel preveč rdečega od cvička.) »Saj nihče ne bere cajtngov!« je zadnjič zatrjevala ena od sodobnih gospodinj na POLIŠKI PLANOTI. j0ežek pa ji je v dokaz odvrnil: »Samo nekaj o nekomu napišite v cajtng narobe, pa boste videli, ali jih berejo ali ne!« Gužva pred poredništvom? Pred vrati naslednjega mandata uredništva EHO CAJTN-GOV smo opazili močno gužvo novih kandidatov. Vsi pričakujejo, da je to zlata jama slovenskega žurnalizma. Ne vedo pa, da jih znotraj le-tega čaka ostro novinarsko pero, mučilno poredniško srednjeveško orodje, pa še bolj nabrušeni meči lokalne politike in večkrat tudi zelo zlobni in špičasti jeziki. Zamenjati je treba Ena od stalnih donatork (donira prek dohodnine - o.p.) in občasnih oglaše-valk (oglaša se nam po telefonu - o.p.) si je zaželela, da bi zamenjali vse - od POREDNIKA, VSE ŽURNALISTE Z J0EŽKOM VRED, pa do TISKARJA, saj trdi, da menda uporabljajo še vedno GUTENBERGOVE metode. Mi pa ji v dokaz pošiljamo fotografijo tiskarskega stroja, na katerega tiskamo EHO CAJTNGE. Že iz priloženega se vidi, da je stroj vsaj dvesto let mlajši in je primerek najnovejše tehnologi je, ki jo je uporabljal Valvasor. Grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: ¡ozemHsiol.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 Izdelava filmov: AMSET - MACEDONI, Grosuplje, Pod gozdom 3/9 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od aprila 2007 dalje) v nakladi 6.152 izvodov) in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM: PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI DO PRVEGA PETKA V MESECU. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %.Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas. Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm2 Korekcijski tržni faktor Skupno število točk Cena v € Končni znesek z DDVv € A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 ■ b 1 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 | J (39,6 x 27,3) | 1081,1 | 0,866 1 936 1 478,68 | 574,42 | Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF zapisu ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca filmov amsetrasiol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič Junij / številka 6 / 2007 Grosupeljski odmevi oglasi Ob državnem in občinskem prazniku čestitamo vsem bralkam in bralcem Grosupeljskih odmevov. Prazniki so priložnost, da se poveselimo ob že postor-jenem in ustvarimo nove vezi za prihodnje. Ponosni smo na svojo domovino in da živimo v tako lepih in srčno bogatih krajih. Uredništvo Grosupeljskih odmevov OI787 3413 041 723731 vabila, oglasi Grosupeljski odmevi Junij / številka 6 / 2007 Vabilo na počastitev dneva državnosti in občinskega praznika občine Grosuplje Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje s podelitvijo priznanj bo v sredo, 20. junija 2007 s pričetkom ob 18. uri v Kulturnem domu Grosuplje. Vabi Občina Grosuplje Svečanost ob dnevu državnosti pa bo v ponedeljek, 25. junija 2007 na Polževem. ob 14:00 Maša za domovino, ki jo bo vodil škof dr. Anton Jamnik, ob 15:30 Osrednja svečanost Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. France Cukjati Sledil bo bogat kulturno-zabavni program. Vabita Občina Grosuplje in Občina Ivančna Gorica HRANILNICA Varčevanje in vse bančne storitve na ^ ^^ _ ^^ _ B VfllkCfOlljC III TSC IIOIIVIIG 9IUIIIYC IIB LO N Ljubezniv Oseben Način PE GROSUPLJE, Kolodvorska 3 [ tel.: 01 7862-925 ali 01 7862-926 l fax: 01 7861-719 e-mail: info@lon.si WWW.LON.SI Bančne storitve na Ljubezniv Oseben Način Hranilnica LON d.d., Kranj, z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, Vam nudi: I VARČEVANJA z najboljšo obrestno mero I Vodenje OSEBNIH in POSLOVNIH RAČUNOV I POTROŠNIŠKE KREDITE I PODJETNIŠKE KREDITE I Možnost LIMITA na osebnem in poslovnem računu I E-LON za fizične in pravne osebe (elektronska banka) I Najcenejši PLAČILNI PROMET I MENJALNIŠKO POSLOVANJE Pri odprtju OSEBNEGA ali POSLOVNEGA RAČUNA, Vam nudimo: brezplačno 6-mesečno vodenje računa ali brezplačno pristopnino za E-LON. Varčevanje na Ljubezniv Oseben Način V Hranilnici Lon d.d., Kranj Vam nudimo široko paleto različnih varčevanj: I VEZANE VLOGE - DEPOZITI Pri sklenitvi vezane vloge nad 1 letom, Vam prištejemo 0,20% na obstoječe obrestne mere. I Varčevanje ZLATA REZERVA I Varčevanje PLUS I Varčevanje ZLATI LON I RENTNO varčevanje POTROŠNIŠKI KREDITI NOVO - POČITNIŠKI in STANOVANJSKI krediti Hranilnica LON d.d., Kranj odobrava kredite: I Zaposlenim I Upokojencem I Tujim državljanom za čas veljavnosti delovne vize I Obrtnikom, kmetom ter osebam v svobodnih poklicih VIŠINA KREDITA je odvisna od plačilne sposobnosti kreditojemalca (višina plače oz. pokojnine) in njegovih obremenitev dohodka (prosta 1/3 oziroma 45% plače, če je le-ta večja od 420 EUR). Poplačamo Vam tudi stari manj ugodni kredit in vam izplačamo razliko. Pri nas lahko najceneje plačate položnice - 0,75 EUR. j^Tldt HRANILNICA ff IAU Ob predložitvi kupona lahko UU hVH uveljavljate eno od naštetih ugodnosti: I plačilo položnice brez provizije I 0,20% bonus k obrestni meri pri dolgoročni vezavi I brezplačno 6-mesečno vodenje računa I brezplačna pristopnina na E-LON 'V V letošnjem letu Vas dodatno vabimo, da ^ PRAZNUJETE z nami z VARČEVANJEM 3 X 15: Hranilnica LON praznuje....................................15 let poslovanja, vsi ki sklenejo depozitno pogodbo za obdobje „„ 15 mesecev, si zagotovijo fiksno obrestno mero....................4,15 %. Poslovne enote: KRANJ - GROSUPLJE - LJUBLJANA - POSTOJNA - CELJE - VELENJE - NOVA GORICA - NOVO MESTO - MARIBOR