LJUBLJANSKI tASNIK.
M 9.
Vdorih SO. jJIatif/a travna

,.ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in nptik Pro^l*;.,,;,. „ .,„ „„. TI ■ , . ., , . , ~ --~-—-
leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanji na dom v ljub hani se odrlita šeT^ L, fe "Z''' fT^	Bla*niku C ' ■■ P«i 3 gold., za cetert
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. - Vs^a cesarska Došta TJL „ 'i^'f"0 P'.ac,'t « pos.ljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta tionsgelder) v njem, ni treba nie poštnine plačati	P P J"'e ",r0ei1" denar' ako 66 na P,smo *aPiže> de 80 »aroeivni denarji CPranumera-
Polftiške naznanila.
Pogled na angleško politiko v laški vojski.
Kmalo ko se jeletašnje leto angleški parlament odperl, se je mnogo pismov razglasilo, ki zadevajo diplomatiške opravila zadnjih dveli let, in posebno lombardo-beneško kraljestvo, pri kterih je angleški deržavni tajnik zunajnih zadev nesrečno in sebi ne ravno v čast ravnal , kar sledeči sostavek, kteriga je Mor-ning-Chronicle" 15. aprila prinesla, očitno dokaže.
Dva nova prav debela zvezka od laških zadev, ki skupej blizo tisuč strani obsežeta, sta nam undan v roke prišla, in mi, ker utegnemo, jih natanjko pregledamo. Politiške zadeve so že vse druge postale kar so se te bukve izdale, in zgodbe, ktere v spomin kličejo, so že tako dalječ za nami, de so samo zgodo-vinopiscu še v korist; pa zavolj pregleda naj važniši dobe sedajnih časov v Evropi, in zavolj poti, ktero je angleška vlada v politiki nastopila pod vodstvam sedajniga ministra zunajnih zadev, so še vedno vredne, de jih beremo. Želeli bi pristaviti, dc bi mag//, ko amo to knjigo prebrati, svoje mnenje v politiki pre-meniti, ktero smo tolikokrat grajali.
Večidel vse se govori od laških zadev, v kterih je francoska in angleška vlada posredovanje prevzeti hotla. Od tega nič več ne moremo reči. Občno mnenje je že davno pravično razsodbo storilo. Napovedan pogovor v Brttslu je bil še predenj se je razkadil, predmet za-srambe v vsih politiških krogih cele Evrope, in mi to le zato opomnimo, de bi prenagle in prenapete deržavne služabnike v mernosti podučilo. Bil je čas, v poletju 1848, kakor naši bravci vedo, ko bi bila avstrijanska vlada Lombardijo rada odstopila, de bi bila le mir vživala. Baron "VVesenberg je tudi milanski junti tak predlog podal; pa ti ljudje so hladno-kervno odgovorili, de, ako hoče Avstrija vse laške dežele odstopiti, potem še le bi se znalo od kake pogodbe govoriti. Ako bi bila Lom-bardija sama delo pričela za svojo reč, ako bi se bila kakor hrabri možje bojevala, bi za-mogli tak odgovor pogumen odgovor imenovati; sicer pa je le smešen, ako se z malodušnostjo in nemarnostjo primeri, s ktero so skoz celo vojsko svojo deželo in sami sebe pred obličjem cele Evrope osramotili.
Prijazno potegovanje Angličanov zgorej imenovane pogodbe uresničiti, je bil namen poslanca Humelauerja, ki je bil v London poslan, in ni dvombe, de, ako bi se bila angleška vlada z francosko — od kterih so Lahi do zad-njiga dne pomoči pričakovali — izrekla, de naj se rekaEtš v jugozahodu za mejoavstrijanskimu cesarstvu postavi bi to spolnjeno bilo. Pa to še lordu Palmerstonu ni bilo dovolj. Onjetirjal, de naj avstrijanska vlada toliko svojih dežel prepusti, kolikor se bode Benečanam prav zdelo, s pristavkam , de naj se meja na Tirolskem med Trientam in Botznam in za laške dežele na Tagliamentu ali blizo kake druge sosedne reke postavi. Z drugimi besedami, on je predlog storil, zgornjo dolino, skoz ktero reka Etš
teče in naj boljši del južniga Tirolskiga od Avstrije odtergati, in ji od vsih dežel, ki na zahodni strani Soče leže, samo en kos Fur-lanije pustiti. Lord Ponsonby, ki je to reč bolj jasno vidil, ko je stanovitnost cesarske vlade in nje prizadevanje dobro poznal, je vedno depeše pošiljal, de naj se od tako prenapetiga tirjanje odstopi. „l)obro vem — piše 9. julija 1848, de so drugi, ravno tako kakor poprejšni ministri pripravljeni, mir s pogojem, de bi se Etš za mejo postavila, podpisati; in baron Wesenberg, ki je še vedno minister zunajnih zadev, bo pred ko ne pripravljen za tak mir se potegniti. Vi lord ste pogoje, od kterih jez govorim, zavergli; pogoji pa, ktere Vi hočete, se ne morejo doseči, in se tako dolgo ne bodo dosegli, dokler ne bodo Avstrijanci tepeni. Jez sim Vam, lord, mnogokrat naznanil, de ta reč tako stoji, in zdaj se prederznem, Vam to reč se enkrat naznaniti, de vem, kaj smem početi. Zdaj bi bil še čas, dobro, ako bo vlada pripravljena spolniti, ne zavreči". — To naznanilo še ni bilo v Londonu, ko so bile njegove besede po zmagi pri Kustoci opravičene, ktera je na	f»"-tarjevm časfoželjne naklepe kraljeviga vojskovodja v prah telebila.
Angleška vlada se je zdaj naenkrat iz svoje zaspanosti prebudila: posredvanje, za ktero se je prosilo, ki je pa odrečeno bilo, ko se je Radecky z ostankam svoje armade umaknil pred sovražnikam, so zdaj dunajski vladi ponujali. Al zadeve in razmere so se popolna-ma spremenile. Avstrijani so zmagovali; Pie-mont je stal odpert zmagovavcam, in puntar-ska dežela, ki se je kratko popred prederznila svojimu cesarju naj ponižniši pogoje predpisovati, je morala svoje orožje položiti in pred njegove noge pasti.
Po takih razmerah je bila gonudba posred-vanja zares, kar celi svet ve, nič več in nič manj kakor predlog, de bi Avstrija angleški in francoski vladi dopustila, svoje puntarske in podveržene podložnike, imenovanima vladama v varstvo dali, in jim pogoje pridobiti, kterih niso mogli sami tirjati. Baron "VVesenberg iz začetka ni bil ravno pri volji kako posredovanje dopustiti, je vendar na zadnje dovolil •— vendar je naravnost protestiral v kako drugo reč se spustiti kakor pogoje miru med Sardinijo in Avstrijo vstanoviti. To protestiranje je bilo v depeši od 24. augusta 1848 avstrijanskima poslancama v London in Pariz naznanjeno, v kteri je baron VVesenberg izrekel, de zavolj premenjenih razmer vojskovav-nih strank, perve postave posredvanja nimajo nobene veljave več.
Ko so cesarske armade —je djal — zmage, ktere bi bili v veči korist zamogle porabiti, samo do starih mej raztegnile, se mi zdi vsak prepir brez vzroka.
Tedej cesarski vladi nič družiga ne ostane, kakor z sardinsko vlado tiste razmere miru in dobriga sosedstva spet vstanoviti, ki so pred zgodbami mesca marca obstale, ker je prenehanja samo piemonteška vlada kriva. Ker smo deželo, ktero so piemonteški vojaki brez vzro
ka napadli, spet v svojo oblast dobili, in ker ne želimo svojih zmag zoper sardinsko vlado za kaj druziga kakor za primerno odškodva-nje porabiti, tedej upamo, de so bomo o kratkem pogodili, kar bo vsakimu prepiru konec storilo.
Mi to toliko bolj verjamemo, ker je kralj Albert sam za primirje prosil. Ako bi se vendar o tem motili, kar ne moremo verjeti, potem bi posredovanja pri obeh vladah prosili, kteri ste nam v laških zadevah toliko udanost pokazale.
Ker je mejna razmera odločena, bodo razmere pomirenja laških dežel le predmet no-trajniga pomenkvanje, ktero želimo pred ko je mogoče dokončati. Zamorete za zdaj naznaniti, de bodo naredbe, ktere je cesarska vlada prebivavcam teh dežel sklenila dati, svobodne in na temeljn narodnosti postavljene.
Kaj hočejo te besede reči, je jasno. De se v vsih rečeh pomirimo, je mogoče, pravi, de vaše posredovanje rabimo. Alj lombardiške razmere stoje na drugem temeljnu. To so no-
trajne razmere. Posredovanja med vlado in puuiuiiiuiiii nt uiuic um. iNouemga vzroka
več ni, de bi se kdo drug v to reč vtikal. Ker pa baron "VVesenberg v poznejšem pismu ni nič od te reči opomnil, ga lord Palmerston ni razumil, ali ga le ni hotel razumeti. V celem poznejšem pismu se lord izda, de se je avstrijanski minister v podverženost zapletel, ktera je posredovavnima deržavama prosto roko dala, med avstrijansko vlado in lom-bardiškimi prebivavci, kakor tudi med dunajsko in turinsko vlado posrednici biti. To kaže čudno naznanilo od 9. oktobra 1848, ki je bilo po navadi deržavniga tajnika zunajnih zadev ojstro pisano. — Lord pravi med drugim v tem naznanilu:
„Nobeden umen človek ne more dvomiti, de, ako se hoče avstrijanska vlada v teh deželah spet vpeljati, de se bo nezadovoljnost pri pervi priložnosti spet zbudila in nov punt in novo vstajo rodila. — Velika moč in mnogo stroškov bi bilo iz nova treba, puntarje vkrotiti. Tuja pomoč (!) bi se morala spet klicati, de bi se zamogle dežele v oblasti ohraniti, in po taki skušnji se vsak lahko prepriča, de je nemogoče ljudstvo v pokoršini obderžati in tuja pomoč bi se tudi težko dobila. Nasledek tega bi bila vojska med Avstrijo in veliko strašnej-šim sovražnikam kakor je lombardiško ljudstvo, in clo, ako bi druge vlade Avstriji pomagale in evropejska vojska se vnela, bi teško Avstrija te dežele ohranila. — Avstrija bi imela dobro premisliti, de, akoravno bi sočutje svojih pri-jatlov zbudila, je vendar nepravična preder-znost, s ktero v Italiji ravna tako znana, de bi smela le na slabo pomoč upati."
»Nepravična prederznost, s ktero na Laškem ravna!"
Tak govor bi bil prav primerin v shodu, v kterem se mir sklepa, ali pa v kakem sostav-ku v „Edinburg Review." Znal bi se tudi slišati iz ust kakiga uda fransoske „začasne vlade." Mi pa v tej deželi nismo tako navajeni, stanje naše vlade zavolj samiga der-
žavniga tajnika tako ponižati. Ker smo sami gospodje mnogo rodov, ktere smo si z orožjem podvergli, tedej prašamo, kako mora minister avstrijanski vladi očitati, de si je dežele z orožjem pridobila, ktere so že od časa kraljice Ane pri Avstriji, in ktere so bile nemškinni knezu pred normanskem pooblastenjem podložne?
Ko so reči tako stale, je ministerstvo, kteriga ud je bil baron Wesenberg odstopilo, in ta zlo častlivi pa nekoliko boječi mož je svoje mesto močnimu knezu Švarcenbergu prepustil Novi predsednik ministerstva je na pervi pogled vidil, kaj de njegov prednik ni prav storil. On je hitro naznanil, de noče nikdar dopustiti, de bi v zadeve pomirenja med Avstrijo in Sardinijo druge vlade se vtikale. Zastonj ste se obe vladi zoper to operale. Knez je terdno stal. Na tako vižo je shod v Briislu tako rekoč v svoj nič zginil. In tako so stale reči, ko je Kari Albert neumno primirje raztergal, in se v vojsko podal, v kteri je bil ponižan in ob svojo čast pripravljen; de mu je krona ostala, se je imel le zmagovavcu in prošnji tistih vlad zahvaliti, kteri so ga zapeljale k misli, de mu boste pomagale.
(Oest. Kor.)
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana 26. m. Travna. K od gospoda ministra znotranjih opravil zavkazanimu posvetovanju zastran Ljubljanske srenjske osnove se bodo tukajšna dva gospoda dvorna in sodna pristojnika Dr. Burger in Dr. Kavčič, potem tukajšni tergovec in posestnik, go spod Franc Gregel, ki so v to namenjeni bili, na Dunaj podali in svojo pot zdajci na stopili.
Ljubljana. Naš deželni poglavar, odk*e-
pričati, de se živo prizadeva vstavne pravice ktere je nam vlada podelila, varovati in vre-sničiti, se je o kratkem času že toliko slovensko naučil, de je pretečeni teden pri nunah deklice v slovenskem jeziku izpraševal. De bi ta lep izgled vsi tisti posnemali in se slo venšine učili, ki imajo z slovenskim ljudstvam opraviti!
Austrijanska. 21. aprila je ministersko sve-tovavstvo pod predsedništvam cesarja se posvetovalo zavolj obsedniga stana posebno v Pragi in na Dunaju. Nič prav niso bili ministri pri volji obsedni stan kmalo vzdvigniti. Vlada hoče naj pred čakati, na kako stran se bodo zunajne deržavne zadeve vergle; potem še le bo o tem kaj gotoviga sklenila. Vendar misli postave dati, po kterih se ima v obsednem stanu ravnati.
*	Ministerstvo je že več prošenj dobilo, de bi se Liguorijanji spet na Dunaj poklicali, ker se je to v lombardo-beneškem kraljestvu že zgodilo.
*	Zlo se pripoveduje, de se je raznim po-veljnikam na terdnjavah oblast dala, de smejo vsim tistim, ki so se punta na Dunaju in na Ogerskem vdeležili, in ki so čez eno leto pa ne več kakor pet let v ječo obsojeni, dovoliti se iz dežele podati, ako jim je drago.
*	C. k. kabinetni berzotek, gospod Stanislav Gamera je iz Berlina z depeši prišel, ki so, kakor govore, prevelike važnosti.
*	Po ukazu ministra uka je šolskim vodjem z zastopnostjo šolskiga višjiga pregledovavstva pripušeno, več ur za posamezne predmete na teden odločiti, ako to za potrebno spoznajo.
*	Vsi ministri bodo, kakor pravijo, 1. junija, ko se bodo sodništva v djanje vpeljale, od cesarja razne rede prejeli.
*	Komisije za vpeljavo sodništev hode 1. maja vse opravila višjim deželnim sodništvam izročile in se še tisti dan razšle.
*	Gospod minister sodništva je ukazal, de
se imajo sodniki in drugi vradniki od srede doI je nam en podperavec revolucijske stranke prav
srede do konca maja na svoje mesta podati, de bodo 1. junija svoje opravila pričeti mogli.
*	Dunajski kupčevavci se boje, de bi An-gličani z Avstrijo menjave ne ustavili, kar jim pisma iz Angleškiga naznanujejo. Zatorej so se poslanci h gospodama ministrama, kupčije in denarstva podali, ki sta jim zagotovila, de ako bi se kaj taciga prigodilo, bo ministerstvo potrebno storilo, de se temu v okom pride.
*	Poslanci romanskiga ljudstva so ministru notrajnih zadev prošnjo predložili, de bi se vse cesarski in vradni razglasi v narodnem jeziku naznanili.
*	Sliši se, de se bodo volitvo za deželne zbore v kronovinah hitro razpisale, ko bodo srenje v življenje stopile in nove sodništva svoje delo pričele, de se bodo deželnim zboru mesca novembra brez overe pričeli.
*	Celoletni šolski prazniki, ki se bodo na vseučeliših in gimnazjih še le odločili, bodo dva mesca terpeli.
*	Sliši se, de je dunajski konzistori vse duhovne v zbor povabil. Vzrok in namen tega poklica še nista znana
*	26. aprila je baron Haynau 6 vojakov svojiga polka, ki so poljske žlahtnike, ki so jih k nezvestobi zapeljati skušali, zagrabili, cesarju predstavil. Bili so od cesarja in barona Haynau-a knežko obdarjeni.
*	Minister vojaštva misli vojakain, ki so mesca oktobra padli, občinski spominek na Dunaju postaviti
Horvaška. Iz Siska se piše v „Pesther Mor-genblatt": Nekaj časa sem v zgornjem mestu večkrat ogenj vstane, ki manjši ali pa veči škodo naredi, in to se tolikokrat pripeti, de asekurance že zlo neradi kakiga v zgornjem mestu zavarvajo. Čuje se, de je bilo 300 skrinj
-i-----iioro—LL je bilo takrat, ko je
knez Windišgrec v Pešto prišel, privatnim
osebam vzeto in sem poslano, spet nazaj Pešt peljanih.
*	Tisti udi banalniga svetovavstva, ki že dve leti brez plačila služijo, bodo, ker se je ban pri ministerstvu zanje potegnil, za vsako pretečenih let 1200 gld. plačila dobili.
*	Na vošilo vodivniga odbora zagrebškiga okrožja, ki ga je dijakovarskimu škofu Jožefu Strosmayerju poslal, je on sledeče odgovoril:
Zahvalim za lepo vošilo, ki je moje serce s toliko veči radostjo zadelo , ker iz krila tistiga ponosniga mesta, iz sere tistih žlahtnih mož izvira, kterih rešivni duh se čez celi naš narod raztegnje, in ki so naj lepši up prihod nosti našiga naroda, med kterimi se znajti, je zlo velika čast, in s kterimi za blagor našiga naroda delati, je naj terdniši poroštvo dobriga izida. Hvala vam za up, kteriga v mene stavite, in bodite prepričani, de se bom po moči prizadeval na sveto vero operajoče izobraže-nje našiga ljudstva in pravi, vsestranski napredek naše mile domovine podperati. „Vseza vero in domovino", to je tista svitla zvezda, ki me bo na stezi življenja do groba spremljala; zlo srečen bom, ako mi bo mogoče na tej stezi ljubeznijo Vsemogočniga, ljubezen rojakov, ljubezen dragiga naroda doseči in do konca vživati".
Serbska. V „Beichszeitung" se piše: Iz ver-jetniga vira zvemo, de je perve dni aprila v Sombor deputacija prišla, ktere naloga je, Serbe, ki na otoku Esepe prebivajo, vBačko preseliti. Deputacio so Serbi v Bački z veseljem sprejeli in ji pomoč obljubili. Koliko na-selnikov bi bilo, od tega se nič ne sliši. Pravi se tudi, de so bili politiški jetniki, ki so bili do zdaj v Somboru zaperti, v Temešvar prepeljani bili, razun treh oseb.
Slovaška. Iz Slovaškiga se v „Gr. Ztg". piše, de so večidel sami Madjari javne službe zadobili, na Slovake pa se je le malo gledalo. Undan|
lep izgled nezvestobe pokazal. En poprejsni nadžupan je prišel spremljen od nekiga gospoda v Liptavo in se gosposki za c. k. poli— cijskiga komisarja naznanil. Več mirnih oseb je predse poklical, kterih je nekoliko zavolj tega zbolelo, nektere pa je ukazal zapreti; zraven je tudi dnarje nabiral za ranjene vojake, •— nekterim vradnikam, ki so se ogerske vojske vdeležili, je spričbe opravičenja dal in jim c. k. službe obljubil. Celo žendarmerija je bila pokorna. Ko se je tistikrat v Po-rubki nekoliko Slovakov zbralo, je hitro preiskati ukazal, kaj de so se posvetovali. Pa ta komisar je pete odnesel in prišlo je iz Pešte pismo, v kterem je bil on za golufa spoznan in gosposki je bilo ojstro naloženo, vse na-tanjko preiskati, kar je on počel.
*	15. aprila se je več slovaških rodoljubov snidilo v Dobri vodi spomin slovanskiga pesnika Jana Halli-a obhajati, ki je 14. aprila, ravno tisti dan, ko je bila madjarska republika razglašena, umeri. Dobro poznani Hur-ban je krasni govor deržal zadevajoč sedajne stanje Slovakov. Pri slovesnosti ni bilo nobe-niga nepokoja.
Galicia. Časopis „Czas" naznani, de se bo mesto lvrakavo v terdnjavo spremenilo. Delo se bo kmalo pričilo.
Ogerska. Blizo Debreczina se je en mlad plemenitaž bahal, de ve za kraj, kjer je ogerska krona skrita. Ker je za tak kraj povedal, kjer bi se ravno ne zdelo neverjetno, se je dobro preiskal,al krone vendar ni bilo na dan. Ker se je pa plemenitaž bal, de bi ne prišel v preiskovanje, si je življenje vzel.
*	Mesto Arad je Baronu Haynau-u, grofu Šliku in Griinne in baronu Geringerju mest-njanstvo podelilo.
K« povelj« Haynau-a so se v Pestu ječe pregledale; popred so bile slo zanemarjene, torej so se mogle popraviti.
*	Popotniki pripovedujejo, de se bo med Verbasam in Altkeram 300 vodnjakov po višjem povelju skopalo; novica se raznaša, de se bo to zato zgodilo, ker se bo velik vojašk tabor na meji vojvodine napravil.
*	Iz okolice Ivlauzenburga je 58 honvedskih častnikov, ker niso bili za vojaške opravila, spušenih bilo.
*	Županija Marmoros se je v dva dela razdelila, v rusinski in romanski, glavno mesto perviga bo Hust in druziga Sziget; sliši se, de bodo prebivavci prošnjo vložili, de bi se romanski del z Erdeljem ali pa z Bukovino združil.
Lombardo - beneško kraljestvo. Knez Švar-cenberg je povelje v Milani dal, de se morejo mestne vrata mesca januarja in decembra ob 9, v februarju, marcu, aprilu, septembru, oktobru in novembru ob 10, in v drugih mescih ob 11 zapreti.
T n je dežele.
Bosna. V „Agramer Ztg." se piše od 19. aprila iz bosniške meje sledeče: V mojem zadnjem naznanilu od 12. t. m. sim vam naznanil, de so vstajniki Novi in Pridor posedli. To naznanilo moram v oziru na Pridor toliko popraviti, de so vstajniki 9. aprila le do Pridora prišli, in tamošnje vezirove vojake nagovorili, de bi mesto zapustili in jim ga izročili, al vojaki tega nagovora niso poslušali.
Pridor z silo vzeti, se vstajniki niso namenili, ker ima tako lego, de bi silno težko bilo, kaj taciga se podstopiti, in zraven tega je Pridor še blizo Travnika, kjer je mnogo cesarskih vojakov, ki se bodo zdaj in zdaj z vezirjevimi združili in na vstajnike planili.
Pridora tedej niso napadli, ampak brez odloga so bili domu spušeni. Rusovska. V „Schl.Ztg." se piše: Zdi se,
de bo prihodnji teden 50,000 Rusov mejo prestopilo. V Kališu je prišlo 70 topov in 50 vozov. Rusi zagotovijo, de bodo prišli.
*	Telegrafiško naznanilo pove, de se Ruski vojaki v Lenczie na meji zbirajo.
*	Na Ruskem se velike priprave delajo za SŽ51etni god cesarja, kar je vlado prevzel. Car se bo k slovesnosti v Moskvo podal. Več umetnikov in umetnic je že povabilo dobilo, de bodo slovesnost povikšali. '
*	Iz Kališa se piše od 19. aprila: Gotovo je, de Rusija zavolj tega tako velike priprave za vojsko na Poljskem dela, ker se boji, de se bo na Francoskem nov punt vžgal še preden bodo volitve dokončane. Častniki se že vesele na Francosko priti. Kakor smo pričakovali, se je knez Paskievič le za kratko v Petrograd podal, on je že spet v Varšavo prišel. De je car z knezam važne pogovore imel, je gotovo. — Tudi knez Šerbatow je, ko je na Dunaju svoje opravila končal, skoz Varšavo v Petrograd šel. Vedno popotvajo vojskovodji iz Varšave v Petrograd in nazaj. Iz vojske, ki na Poljskem stoji, sta se dva generala, znabiti za vedno ločila, namreč Grabbe in Sas. Zdi se, de zadnjiga car nič prav ne obrajta.
*	Pismo iz AVaršave naznani, de ruskiga cara v Waršavi pričakujejo. On bo pregledal vojaški oddeik, ki stoji pod poveljstvam generalov Osten-Sacken, Siivers, Riidiger in Pa-niutin.
Gerška. Francoski parobrod, kije 12. aprila v Carigrad prišel, prinese novico iz Gerškiga. Ni bilo več dalječ, de bi se bile reči poravnale, kar pride pismo od ruske vlade, po kte-rem je grof Neselrode baronu Brunovu naročil, de naj tirja od Angličanov, de naj vse barke in premoženje, kar so Angličani Ger-kam vzeli, nazaj dajo.
Nemška. Prusija ne bo na shod nemških deržav, kteriga Avstrija misli skupej poklicati , poslancov poslala, zbor v Erfurtu bo preložila.
*	Saksonsko vlado je pruska vprašala, ali hoče še zanaprej v zvezi treh kraljev ostati ali se ji enako hanoveranski vladi odpovedati.
*	Bavarska vlada tirja od pruske, de naj svoje vojake iz Badna nazaj pokliče.
Laška. Angleška vlada zares od neapoli-tanske neko odškodvanje v denarju tirja za neke Angličane, ki se jim je, kakor pravi pri obsedi v Mesini škoda zgodila. Neapolitanska vlada se je zatorej na Ruse obernila in prosila, de bi ruska vlada hotla posredovanje prevzeti.
Turška. Čuti se, de so Albanezi volni bos-t niške vstajnike podperati; ako bi to res bilo, bi tudi Gerki — če bi ravno gerška vlada očitno zoper Turke ne vstala — bosniškim vstajnikam v pomoč prišli.
Francoska. Pripoveduje se, de misli en general in ud narodniga zbora predlog storiti, de bi se vladarstvo iz Pariza v Tours preselilo. Tudi pravijo, de je predsednik republike ves pogum zgubil, ker vidi, de je nemogoče pri takem stanju vladati, de hoče deržavno veslo iz rok položiti.
*	Francoski poslanci so naznanila dobili, de se je socializem na Francoskem med prosto ljudstvo silno razširil. Posebno na vshodu in jugovsliodu se socialisti neutrudljivo prizadevajo in imajo že skorej vse ljudstvo na svoji strani. Francoska vlada ima dokaze v rokah, de so socialisti na Francoskem z Šveico in z nemškimi deželami, ki na Rheinu leže, v ozki zvezi.
*	Francoski narodni zbor je 200,000 frankov odločil god republike praznovati.
Podonavske knezovine. Pismo iz Bukarešta od 29. marca pove, de Rusi podonavske kne zovine zapušajo. Vojaki, ki so planine posedli,
so zdaj v moldavske doline prišli. General Lu-ders ima z vojaki 6. aprila iz Bukarešta iti; v Moldavi bodo, kakor se govori, samo 4 pešni polki in dva polka konjkov ostala z dvema baterijama in 2000Kozaki, skupej 18,000 mož. Ahmed Effendi tirja, de bi se tudi ta posadka na 10,000 mož pomanjšala. Turki so Balta Liimanže dolgo posedli, in vojakov imajo v Bukarestu in Gjurgjevu 10,000.
Razne naznanila.
Očitna zahvala.
V	16. listu Novic 17. maliga Travna t. 1. je bilo v sostavku od pogoriša v Mostah pri Komendi 6. t. m. opominjeno, de naj se povsod darilo postavi za tistiga, kteri svoje konje vpreže in gasivnico na kraj ognja perpelje, in de naj se zmirej za dober stan gasivnic skerbi. Oboje je hvale vredno, pa zavoljo nekterih pristavkov, posebno od Kamniške gasivnice prav boleče, tolikanj bolj, ker se ravno per imenovanim pogorišu ne samo prepočasna vožnja gasivnic, ampak posebno tudi slab stan rečene gasivnice očita, ktera je kakor dve Mengeški, prav veliko, kakor smo prepričani, k pogasenju ognja in odvernenju veliko veči škode v Mostah pripomogla; zatorej pa očitno in serčno zahvalo voznikam in vodjam Kamniške in dveh Mengeških gasivnic, kakor vsim drugim pomočnikam naznanimo. Bog jim plačaj ! —
V	Mostah pri Komendi 23. maliga Travna 1850.	F. D.
—	V Pešt je mnogo Štajercov prišlo, ki so se namenili vBačko,setam vstanoviti in polje obdelovati.
—	V Pragi sedaj 22 časopisov izhaja med njimi je 8 politiškiga in 4 so verskiga zapo-padka.
—	Potres, ki je bil 14. tega mesca v Do-brovuiku, je bil veliko liuji in dalji kakor potres od 14. Kosoperska 1843, in je strah in grozo razširil med prebivavci celiga mesta, ki jih je iz spanja prebudil. Poprej je nekajkrat ne prehudo zagromelo, in 10 minut pred eno po polnoči se je začela zemlja zibati, ktero valovito zibanje je bilo vedno hujši in straš-neji. Dolgost potresa se ne da lahko naznačiti, pa tako dolgo je vender terpelo, de so se vsi ljudje velike nevarnosti zavedili. Noč je bila mirna, nobeniga vetra ni bilo, barometer ni kazal nič nevarniga,le velika svetloba, v kteri so se vse reči kakor po dnevu dobro vidile, ki je pa tudi kakor bi trenil zginila in terdo tmo za seboj pustila, je nekaj trenutkov pred potresam prišla. Ko so se bili mestnjani iz velikiga strahu spet zavedili, so večjidel hiše zapustili, mestne vrata so odperli, de bi bili ljudje, ako bi bilo treba, mogli iz mesta zbe-žati. Veliko hiš je hudo poškodvanih v ozidju in po strehah, pohišniga orodja se je veliko polomilo. Skor ravno tisto uro se je bilo tudi v Zadru hudo potreslo, in potres je, kar je nenavadno, več sekund terpel. Ravno tako se je treslo po več krajih dobrovniskiga okrožja, in posebno v mestu Stanjo se je boje veliko hiš poderlo.
—	Ko se je 8. tega mesca okoli 80 ljudi iz sosesk Kokuška, velka in mala Verhomla, iz predmestja Pivnicna in Lomnica in Sandečkim okrožju v Galicii čez vodo Popra v veliki po-vodnji na somenj v Plivnicno peljalo, se je ladija zvernila, in vsi ljudje, kolikor jih je na ladii bilo, so v vodo padli. S pomočjo Pivničnanov jih je bilo 36 iz vode rešenih, vsi drugi pa so v valovih potonili.
—	Od iztoka Drave se v „K. BI." piše, de so Romani serbsko cerkev Serbam vzeli, in de jim je po nikakem nočejo nazaj dati.
—	Odbor, kteriga naloga je za brod „Ra-decky" denarje nabirati, je svojo osnovo na-
znanil , ker ima cesar prihodnje dni v Terst priti, in opominja, de bi se v vsih mestih cele Avstrije enake društva vstanovile in denarje za narodni brod nabirale, ki se bo Radecky imenoval.
—	V Moldavi, posebno v okrožjih Boltus-zany, Foltuezeny in Jasy je živinska kuga vstala, ki je tako nevarna postala, da je bila gosposka v Galicii primorana, živino 20 dni zapreti pustiti.
—	Na Irskem je bil en mož zatožen, de je repo na polji kradel. Edina priča zoper tata je bil poljski čuvaj , ki je cn kos ušesa sod-nikam pokazal, ki ga je tatu odrezal, in s tem resnico poterdil.
—	Iz Angleškiga je na Švajcarsko nek čern ječmen prišel, ki je tako rodoviten, de eno samo zerno 1000 zern da. Seje se na spomlad in žanje mesca julija.
—	Na Tirolskem v zgornji dolini, skoz ktero reka Ina teče, je silno velika revšina; mnogo ljudi hoče svoj dom zapustiti in se na Oger-skem naseliti. Nekoliko jih je že na Ogersko šlo si kruha iskat.
—	Nektere dni sem je v Pragi en frančiškan iz Kajre, pater Ludovik iz Mutine in zbira dnarje za zidanje katolške cerkve. On se je v letu 1848 na pot podal in je celo južno in južno-zahodno Evropo in velik del Nemškiga peš prehodil.
—	Iz Presborga so se 21. aprila poslanci na Dunaj podali z mestnim poglavarjem baronu Haynau-u in Jelačiču diplome mestjanskiga prava izročit.
—	Iz Smyrne se 15. aprila naznani, de se tam skorej celi dan zemlja trese. Prebivavci so v velikim strahu, hiše se vedno poderajo.
—	Po noči 14. aprila je v Stanji na Dalmatinskem potres še več škode napravil kakor v Dubrovniku. Štiri hiše so se popolnama po-derle, in 20 je tako poškodvanih, de se je vedno bati, de bodo skorej na kup padle. Tudi je eniga kmeta zid podsul in pobil, druge osebe so bile na enako vižo hudo ranjene, eniga otroka so komej iz razvalin potegnili, de ni konec vzel.
Iz Celjovca se v „Siidsl. Ztg." piše: V 74 štev. „Slovenije" lanskiga leta smo brali, da gosp. Wenceslav Janda, rojen Čeh, in zdaj doslužen fajmošter v Strasburgu na Koroškem, prav imenitno in važno reč izdeluje. V njegovem delu bodo vse znane korenine vsih slovanskih narečij naznanjene in primerjene. Gospod Venceslav Janda že na tej reči čez 20 let dela, in jo je, akoravno je bil vedno bo-lehen 6. aprila 1850 srečno doveršil. Obseže 150 piramidalnih pol z 12 preseki. Sedaj pa mož ne ve, kaj hoče s tem storiti. V enem pismu praša svojiga prijatla, kam in komu hoče to delo poslati. Mi češki muzeum na to opomnimo , in ker je Venceslav Janda vedno bole-hen, naj časa ne zgubi, de ta reč ne pride v zgubo.
—	Knjižica gospoda ministra Thuna, ki od slovaških zadev govori, je bila v ruski jezik prestavljena.
—	Skorej gotovo bo ogerski velki škof škofe skupej poklical v posvetovanje, kar se že 30 let ni zgodilo. En ogerski časopis pravi, de nikdar, kar je bila bitva pri Mohaczu, tako malo cerkvenih poglavarjev na Ogerskem ni bilo, kakor jih je ravno zdaj.
—	V avstrijanskem cesarstvu izhaja 177 časopisov, med njimi je 92 nemških, 50 laških, 28 slovanskih, 6 madjarskih in 2 romanska.
—	Na Sedmograškem je med konji nalezljiva bolezen vstala.
Popravek. V zadnem listu na dru^i strani v tretjem preseku v 26. versti od spodej beri „Kdor ee zamore njih okolnosti" namesti „vhoInosti".
Kralj Dečanski.
Serbska pripovedka.
V	prelepej Serbii, kjer gostili gojzdov šumenje vbrano priklada k pleskanju bistrih goj-zdnic, ki se med velikanskimi gorami valijo, kterih podoba se neprestano v čistem zerkalu vodenem lesketa, — v prelepej, s krasnimi gaji prepreženej Serbii, se zbira, kedar sneg nad nežnimi rastlinicami skopni, mlado in staro, ženske s svojimi preslicami, moški okrog svetlega verča polnega medice. Tukaj prepevajo narodne pesmi, ki nimajo druzega očeta, kot občne čutljeje vsih; mili napevi, ki so dolgo v sercu snovali, so se le po priinerleju v besede spreobernili, in vse, kar Serbi počenjajo, je pesniško.
Šetaje se memo nizke hišice, ki jo krije zlatorumena slamnata streha, pod ktero srečni ljudje bivajo, memo hišice pod milim modrim nebom stoječe, začujemo glas niičnih gosel, ki veselo petje spremlja; gospodar in družina sede okrog plamečega ognja, in ako je s tim imenitniši, celo Igumenec iz tihega samostana se ne brani h goselskemu glasu prikladati. Tako petje pa je bolj govorjenje kot petje, in enozvučne gosle, ki imajo samo eno struno, zapojejo po vsaki versti popevke.
V	hribih z zelenimi gaji, kjer so ljudje ter-dne in krepke postave, čuješ prepevati junaška dela Serbov in še vsaka usta ti vejo povedati pripovedko od slepega kralja Dečan-skega.
Ni ga v vsi Serbii lepšega kraja kakor okoli Srema in „Demikarpi." Tukaj je kraljeval (1275 — 1321) mogočni kralj 'Milutin, ki je imel neizrečeno lepo ženo. Mlado in staro, malo in veliko — vse je le od njene krasote govorilo; nihče je ni mogel prehvaliti.
Kralj pa je imel sina poprejšnje žene, ki je bil lep, da ni bilo v Serbii lepšega moža od njega. Njegovi lasje so bili kot svila, njegove ustnice rudeče kot škerlftt, njegovi zobje beli kot sneg, njegova lica bela in rudeča kot mleko in kerv (kri). Naj lepše pa so se vsim vidile njegove černe jasne oči, v kteri se je žar blagosti in hrabrosti lesketal. Kralju pa se dozdeva, kakor da bi bil sin mladej mačuhi pregloboku v serce pogledal. Prevelika ljubosumnost začne starega kralja klati, on da nedolžnemu sinu mile, bistre, lepe oči izver-tati. *f) Vse se je jokalo čez toliko grozo-vitost. Samo mladi kralj se je tolažil, in toliko blažji je prihajal, kolikor manj je vidil zmote ljudi, in kolikor bolj se je sam sabo pečal.
Posebno rad se je razvedroval po serbskih toplicah , kjer samota in pokoj kraljujeta, rat se vtapljal na ostankih rimske mogočnosti okrog Gradiske, Kustolca in Rame v sanje od srečne minulosti. Z narodnimi goslami si je prikladal prepevaje junaška dela in svojo lastno nesrečo.
Nekega dne se počasi šeta pred mestom svojega terdoserčnega očeta. Kar ga sostane (sreča) lep mladeneč. Dečanski ga ni mogel vid iti, sliši le njegove blagoglasne besede in čuti tipaje gladko, dragoceno obšito belo obleko. Bil je eden velkih angelov, ki se je njega usmilil in se v mtadenča spremenil. Angel je priletel na z mahom obrašena mestna vrata, kamor je grozoviti starec oči Dečanski-ga obesil: on jih vzame in stopi k mlademu kralju z besedami: „ na ti oči." Angel mu krasne oči spet v prazni jami dene, in Dečanski je pogledal. Hvaležen on poklekne, pa, ko roke razprostre, neznanega dobrotnika na serce stisnuti, mu spred oči zgine, al bele cvetlice razsuje tiha večerna sapa na mladenča kakor pozdrav iz lepših ravnin: V ti spomin je pozneje kralj na tem kraju mesto Dečane sozi-dal.	J. N.
*) Tako pripovedka; zgodovina pa, da je hotel Dečanski svojemu očetu venec in prestol oteti, preden bi ju bila Jerina mati njegove mačuhe enemu svojih sinov pridobila, kar je po zvitosti nameravala. Ze se je kanil nad očeta vzdignuti; pa se skesa, in pade pred njega na kolena. Milutin se hlini, da mu je odpustil; ali kmalo ga da zvezati, oslepiti, in ga pošlje 1307 v Carigrad.
I'is.
Berlog risa,
(Po „Wiener Ztg." spisal J. G.)
Ko sim se že dolgo v Meksiki deržal, se podam pred dvema letama po morju v Kvaya-kvil, de bi od tod prišel do slovečih gor v Kvito.
V Ivvayakvil pridši zadenem na dva potnika, ki sta se na ravno tisto pot namenila. Bila sta kapitan Wharton in en angleški morski častnik in z njima en mlad midsipman, Linkoln po imenu. Brod, na kterem je VVharton zapovedoval, je bil zlo poškodvan, torej se je moral popraviti, Wliarton se je tedaj namenil gojzde in gore v Kvitu obiskati, in jez sim se mu pridružil. Wharton je bil veri, odkri-toserčen mož, njegov osemnajstletni spremlja-vec Linkoln pogumen korenjaki
Spremljeni od mojega Stuarta in dveh Indijanov, ki sta nam pot kazala, se podamo neko jutro na pot. Kolikor dalje smo se v gojzd podali, toliko bolj smo se naravi čudili; mogočne zlo visoko z neskončnim gojzdom pokrite gore so se pred našimi očmi razprostirale, z belo glavo je stal Čimboraso pred nami, dim in ogen j noseči oblaki so se dvigavali iz strašnega Kotopaksi-a, in brezbrojno drugih gor se je v megleni daljini blesketalo. Groza me ne-liotoma pretrese ko v gojzd ozko pot nastopim. Opice so skakale iz veje na vejo, papige nenehoma blebetale, in orli so iz visokih cipres, kjer so si svoje gnjezda nanosili, divjo vpili. Kolikor bolj globoko v gojzd pridemo, toliko več reči se je pred naše oči postavilo.
Na večer pospešimo korake in naši sprem-Ijavci vesel krič zaženejo, vzrok tega suio kmalo zapazili. Zagledamo v sredi gojzda malo indijansko vas, obstoječo iz nekoliko koč, ki so bile na drevesnih deblih postavljene, h kterim se je le po lestvicah zamoglo priti. En Indijan,ki je pri velikem ognju stal in ga pihal, se je na veseli kx-ič naših spremljavcov oglasil. Ko pridemo do njega nas pelje po kratkem v kočo spat.
Na rano jutro se podamo spet naprej po tam-nera gojzdu in opoldne se vsedemo k južni pod širokopernato palmo. Naenkrat nam eden Indijanov da zastopiti, da naj tiho bomo, on se vleže na tla in prav mirno posluša, mi pa nismo nič čuli. Tiho in pazlivo ga gledamo; hitro vstane in nas prosi, de bi se z njim v gojzd podali; on se večkrat spet na tla vleže in posluša; zadnjič zaslišimo žensko na pomoč klicati. Mi pospešimo korake, pa le težko smo midšipmana nazaj deržali, de ni naprej letel. Komej nekoliko dalj pridemo, ko se vpitje ravno pred nami sliši. Mi obstanemo in skoz gosti gojzd zagledamo ravnanje, ktero je nas primoralo naglo za orožje zagrabiti.
Na prostem je velik ogenj gorel, krog kte-rega je več mož v stergani obleki sedelo; bili so oboroženi in zdelo se je, da se posveto-vajo kaj hočejo z mlado Indijanko storiti, ktero so na neko drevo terdo privezali.
Indijana vzameta lok in pušice v roko, mi pa smo jim pokazali, da naj popred ne streljajo, dokler jim se rečemo. Koso sklep storili, se bliža en mož k deklici in reče: „Ti tedaj nas nočeš v vašo vas peljati?"
„Nočem!" odgovori mlada Indijanka. „Jako dete," potem z zasmehovavnim glasom reče, ti se torej ne daš pregovoriti, de bi nas v vas peljala.
„Ne dam se! ona spet odgovori."
„Bomo vidili kako dolgo bo tiček tako pel."
S temi besedami vzame hudobnež en ogorek in se deklici bliža. Mi naglo za orožje popademo; Linkoln se ne da več deržati, svojo puško od sebe verže in ravno tistikratna hudobneža plane, ko je deklici ogorek na ramo prilisnul, ter ga na" tla pobije, da nikdar več ne vstane. Ravno takrat tudi Indijana vstre-lita in dva moža raneta, pa ne zlo, ker še pete odneseta z svojimi tovarši.
Naš midšipman je med tem Indijanko od-vezal, ona pa pred njim na kolena pade in se mu serčno zahvali. Zvedili smo, da ji je bilo Jana ime, in da so nje starši v gojzdu v eni vasi stanovali, da je na rano jutro dom zapustila in šla Kakao brat, in da so jo hudobneži, ker je predalječ šla, zapazili, kterih smo jo ravno rešili. Nismo ji mogli odreči, jo domu spremiti, za kar je nas prosila. Ko tje pridemo, se krog nas vstopijo Indijani, ki so bili v obličju na barvi zlo Evropejcam po-
dobni, in Jana je k svojim staršem tekla , ki so bili glavarji tistiga rodu, in jim je vse povedala , kar se je prigodilo«
Komej je vse povedala, ko nje starsi pred nas pokleknejo, nam roke poljubijo in se nam živo zahvalijo; ravno tako so tudi vsi drugi Indijani storili. Naenkrat vsi vstanejo, so nas prijeli in v slavju v kočo glavarja nesli, kjer so nam kolikor je bilo mogoče postregli. War-thon se je smejal, ko je vidil, da je mladi midšipman z Jano zginul. Kmalo potem pride ona nazaj in z eno roko Linkolna pelje v drugi pa venec iz cvetlic nese, kterega mu naglo na glavo dene. Ko drugo jutro od Indijanov slovo vzamemo, so bile Janine oči z solzami napolnjene. Ko smo vas zapustili se bližej Čim-borasa podamo, pa njegova snežna glava se ni več lesketala, ker se je začela na nji gosta megla zbirati in naši vodji so z strahom na goro kazali in nam pravili, de bo skorej velika nevihta vstala. Kmalo smo vidili, da je res kar pravijo; gosti oblaki so celo goro zakrili; soparno je bilo neizrečeno in tako južno, da je jeklo v naših urah zarujavelo , da so ur ; obstale. Reka, poleg ktere smo šli, je bila vedno bolj dereča, in iz pečovja so potoki razsajali in cvetice in kače nosili, tako, da smo komej naprej mogli. Na zadnje začne gro-ineti in po pečovnah se grom razlega, blisk na blisk je vžigal, da je vse kakor v ognju bilo. Podali smo se najpred pod neko pečovje eden naših vodjev je pa šel zavetja iskat. — Kmalo pride nazaj in nam naznani, da je prostoren berlog zapazil, kamor smo se hitro podali pa le z veliko nevarnostjo in težavnostjo smo vanj prišli. Vihar je bil tako hud, da sami sebe nismo slišali. Jez sim se pri izidu berloga vsedel in vidil njegovo divjanje. Naj visokeje cedrove drevesa je zruval, ali so se pa enako bičju uklanjale; opice in papage so ležale mertve po tleh; voda seje po poti, po kteri smo ravno šli, nabrala in enako mogočni reki derla. — Ko je vihra nekoliko potihnila, si naša vodja iz jame upata, da bi vidila, ako bi mogoče bilo se naprej podati.
Berlog, v kterem smo zavetja iskali je bil tako tamen, da se malo stopinj od vhoda nič več ni vidilo, in smo se ravno posvetovali, ali bi ne bilo varno berlog zapustiti, še predenj kakor sta Indijana nazaj prišla, ko smo naenkrat čudno šumenje v berlogu začuli. Whar-ton in jez sva z strahom poslušala, al pogumni in neprevidni mladi Linkoln in Sluart sta po rokah in nogah okrog lazila in si prizadevala tisti kraj poiskati, kjer sta šumenje slišala. Xista še zlo globoko v berlog prišla, ko sta čudenja zavpila in se nazaj vernila vsak z eno mlado živaljo v naročju, ki je bila čudno pisana in velika kakor mačka. Komej Wharton to zapazi, zavpije: „Svete nebesa! mi smo v
berlogu---. V tem hipu priletita naša
vodja in Warllionu besedo vzameta z klicom: „Tigra, tigra!" in na enkrat z neizrečeno hitrostjo na cedrovo drevo, ki je blizo berloga bilo, splezata, in se med veje skrijeta.
Ko pervi strah prejde, popadem za puško; Wharton pa je nas prosil, mu pomagati z zlo veliko skalo, ki je pred berlogom ležala, od-pertje zapreti. Ker se je nevarnost silno bližala, smo hiteli, kar je bilo mogoče. Culi smo tigro tuluti, in zgubljeni bi bili, ako bi bila zverina k berlogu priletela, predenj smo ga z skalo zaperli. Predenj se je to zgodilo, smo že zverino vidili, kako je prigromela in v berlog skočiti liotla.
Skalo smo z vso močjo tako zavalili, da je na zgornjem kraju majhina odpertija ostala, skoz ktero smo razkačeno zverino vidili, ki si je prizadevala skalo odmakniti, najpred z močnimi tacami in potem z glavo; ker pa tega ni zamogla, je strašno zarjula, mladiča pa sta mu z zmolklim glasom odgovorila.
»Sedaj je čas, divjo zver ustreliti!" reče Wharton z merzlo kervjo. »Pomerite ji na oko, od tod gre krogla v možgane, in oteti smo."
(Dalje sledi.)
Zineš.
V O.vfortu je en Angličan stavil, de iz O.v-forta v London in nazaj (50 ur dalječ) v 6 urah prijezdi. In zares je le 4 ure in 59 minut potreboval in stavo dobil.