Številka 159. Trst v soboto 10. junija 1905 Tečaj XXX. aar ZzhAjfc v»a*i dan. 'Vi * adl ob neoehah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob on nutraj. ~<akanian t Trotu in okolici. Ljubljani, Gorici, Cehi krasm. Mariboru. Celovcu. Idriji, e?t. Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmeatu itd. Ofiaat le aarorbe BDrejema uprava list« „Edinost", nJIea 4i»rf]« Gaiattf «t. is. — Uradne are so od ± pop. do t. »večer. — Cene oeuu»oni 16 »t na vrsto petit; poslanice, »smrtnice, javne zanvaie in domaći oeiasi po pogodbi. TELEFON ite*. 11*7. Edinost Glasili političnega društvi „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I Naročnina znala ca vse leto 34 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N«-aaročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Oionfio Galatti 18. (Naroda! dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranilničnl račun št. 652.841. Mo-j Brzojavne vesti). Operacije generala Lineviča LONDON »Dai!v Teiegraph« poroča it Tofcija : General L neviČ je predrl na;-rž do H oke. Po porazu ruskega brodovja razvijajo ru«ke čete podvojeno delavne st. Mnogo trpe pa redi pomanjkanja vode in radi t ude vročine. Akcija o miru. LONDON 9. »Moraing P„s:« poroča i z \Vafeh;ogt jna cd > t. m. : Japonska noče pj4 noben m. oko:nost:ni priobčiti pogoje, pod katerimi bi sileniia mir, dokler ae niso ACeii pooblaščenci. Pogoj« priobči le, ako se osebno »estanejo ©ojblaačenci obeh vlad. Treba je poravnati ee mnogo podrobnostij, toda predsednik Roo«veit ee nadeja, da prid« do sporazumljecja. V Wa*hiogtoou se nadejajo, da se to zg^-i v kratkem. Pooblaščenci §e baje sestanejo t Washingtonu. UASHINGTON 9. (Reuterjev biro) Kakor se shs , m imel noben obisk tukaj šajih diplomatov pri prelsedniku Roosevelta posebnega pomena, izvzemai obitk) japonskega odposlanca Takabire, E&terega se je obvestilo o avdijenci, ki jo }e imel ameriški poslanik pri -carju Nikolaju v Petrogradu. Da so pogajanja še le v eačttnem stadiju, j* razvidno iz poroč.la priob5enega na pri-tsto nem mesiu, da ne more odposlanec Ta-kahra podati predsedniku niti najmanjega zuaka o pogojih, pod katerimi bi bila Japonska pripravna skleniti mir. Ru*ki poslanik grof Caesini je imel včeraj daljši razgovor z francoik m pesa ni kom. Mnenje v Berolinu. BEROLIS 9. »L kal Anzeiger« poroča i; Petrograda: Vzlic vsem vestem o bližnjem sklepu mira, so tuka šnji vladni krogi o*vedr čeci, da Be mir še ne Bklene. Car vstraja pri svojem skiepu, da Be ca vsak način nadaljuje vojna. WASHINGTON 9. (Reuterjev biro) Na av iijenci, ki jo je nedavno imel amerikanski p »lanik v Petrograr'u pri cariu Nikolaju, se :e isti zjavil pripravnim vzeti v pretres -•tle > mre. Car se je zehva il za prijtzoe esede poslenika, kakor odposlanca predsed-niaa Rcosevelta. Poslanik pravi, da je bila avdijenca zelo prisrčna in pr jazna in da se naieia, da vsprejme Rusija posredovanje Združenih driav. Dogodki na Ruskem. PETKOGRAD 9. (Petrog. brz. agent.) Iz urainega vira izjavljajo, da je pore čilo PODLISTEK. Prokletstvo. L(od:>vioski roman AvfO>U Š«ape, — Nadaljeval in dovrSil I. E Tomlo. Prevel M. C—O. — To je nečakinja škofa Pavla ? — Je. — Zakaj ste jo Oitaviii v Zagrebu ? — Ker je bila tu lolj na varaem v h.š. paštaaih ljudij. Tedaj o* bila še Tvrd-kova roka po=-egIa Sišaaanovcem ped grio. Nismo imeli varnega mesta v Dalmaciji, nismo imeli tal pol nogami, ampak usoda ns« je kasor veter metala sem in tja. Danes ^e drugače. Srdaj stoje Tvrdko ie ligaši trdno na svojem mestu, pak boJo, ako Bjg ia ie tudi nadalje. Kar je na jugu od Vrane, vaše je in na^e, izvzsmii nekatera lačmanska cnez ia. Angeljo sprovedem seboj v Omiš k atr.eu jej Ivamšu, čim iz7ršimo posel s plemstvom. Nečem, da bi mi jo vidil drugi, ne bi dopustil tega za ves svet, da bi mi jo čuval in branil drugi, jar moram to, biio »Latfin« od 3. t. nr., češ, di je gene-relni guverner Tiejov sestavi kooskripc j-ako listo 3000 ostb, popolnoma neresn čac. Oiicijelni krogi izražajo svoje zečudenje da razširja ta agentura notorično krive go vcrice. Ločitev Norvegije od Švedske. STOKHOLM 9. »Švedski brz. biro« poroča : Politična kriza ni v nobanem cziru spremenila vnanje podobe Stokholma; vse gre dalje svojim navadnim potom. Masa prebivalstva nasproti racresitvi unije rav nodušna, le neznatna manjšina, ki je v po l.tičnem oziru interesovana, je vsled loč.tve razburjena ter gleda nemirno v bodočnost. Ogromna večina prebivalstva simpat z ra s j starim kraljem, katerega so (na večer življenja zadele take iz^kušne. STOKHOLM 9. Kralj je brz .javil nor-vežkim polkom, da jih ne reši prisege. STOKHOLM 9. Ćaeniki. ki soiašli včeraj opoludne, eo pozvali prebivalstvo, naj priredi demonstracijo pred kraljevo polako. Zvečer okolo 8. ure se ye ibralo okolo 50.000 ljudi iz vseh slojev pred kraljevo vilo v Rosendalu. Množ ca je burno pozdravljala kralja in kraljevo rodbino ter vaklikala : »Živila Švedska«. KRISTE JANIJA 9. Z vseh strani prihajajo vladi in ttortingu (dižavnemu zboru) brzojavke, v katerih se izreka zahvala in priznanje. Skoro v«e občinske uprave so do-poslale pritrdilne adrese. Tako adreso je včeraj vsprejel občinski svet v Kristijaniji, nakar so vsi navzoči zapeli pesem : »Bog čuvaj demo vino«. STOKHOLM 9. Prestolonaslednik je dospel semkaj danes pred polu dne. Prinea Gustav Aćo'f in Evgen sta ga že na poeteji Liljcnholmen pozdravila. Na kolodvoru so prestolonaslednika pričakovali princa Karol in Viljem, državni ministar vnanjih stvari in drugi državni dostojanstveniki. Velika množica naroda, ki se je bila zbrala pred kolodvorom, je prestolonaslednika in druge č ene kraljeve hiče pozdravila b »hura«-klici. Mesto je v zastavah. KRISTIJANU A 9. Oddrlek zi trgo v no je dostavil vs9m generalnim konzulom v Kristijaniji prepise sklepov, ki jih je stor.l storting (državni zbor) ter jih je pt z\al n-j sporoča svejim vladam o izvršenih dogodkih. Imenovanje Lo7landa m nistrom vnanjih ttrari stopi v moč ša le dne 15. t. m. KRISTIJANU A 9. Med velikim slavljem je bila danes na trdnjavi Akersbus skupna zastava zamenjena s tri barvno m rvtž :o zastavo. Pred 10. uro se je na trgu pred gospod Hranič, ker mi je ts deki ci duša in srce, desno oko in desaa perot, ki me nosi na junaško slavo, ca borbo za svobodo. Mladi junak je govoril vedno živeje. Iz njegovih besed se je razločevalo, kiko mu srce raste, kako se mu krili duša k onemu brdu proti zapadu, ki se je izticalo ob večernem nebu. Iz njegovih oči je vsplamtevalo hrepenenje ljubečega srca z leugrasnic: plamenom. Pttaren (krivoverec) je motril iz ped gostih obrvi Baii-lava. Ko se je mladeniču razvnel glas v polnem plamenu zažarel je Hranica obraz ter je rekel : — Ej junak, po božji volji ! Vreden si in vsaka kaplja v tebi je vredna in čista. Vidi se ti po srcu in glasu. Bog ti ja utrl pot do sreJe in te je blagoslovil, ker si to zaslužil, cla bos srečen. L'godno je mojemu srcu, da si mi t variš, a jaz teb'. Sprovedi Bvojo miljenko ca obal sinjega morja, jaz te bom spremljal s to evojo desnico, s Bvojim junašsim mečem, ker je vredno in dostojno, da človek p^mfga človeku, ko je dobro in ko je slabo. Združita sj in ljubita. Pride naj vama blagoslov potDmstva, kakor cvetja na drevesu, a iz vsacega naj se razvija plod, ker greh in škoda bi bilo, ako bi takov trdnjavo zbrtlo okolo 30.000 ljudi. Pred stanovanjem poveljnika je bila postavljena v paradi mestna garnizija pjd poveljstvom meBtaega majorja. Norvžka garda, ki je sedaj na vojašzih vajah, ie tam povodom na povelje prišla v mest d. Navzoči so bili tudi členi fit-ortinga. Malo pred 10. uro je poveljnik prečital sklep Btortinga. Ko je začela biti ura de^et, Be je pričela spuščati skupna zastava. Čete so precentirale puške, godba je zasvirala pesem: »Sinovi Norvegije«, pričeli bo grometi topovi in vsi so Be odkril;. Nato je bila razvita nova zastava, Č3te so zopet prezentirale, godba je svirala mrolno himno : »Da, mi ljubimo to dežalo«, katero je pričela peti množic* odkrite glave. Na novo so pričeli grometi topDvi. Ko je bila zastava razvita, jo je mncž ca pozdravila s »hura«-klici. Poveljnik je nazdravil domovini, kar je množica vsprejela z navdušenimi »hura«-klici. Ko je bila zopet odpeta narodna himna, je bila svečanost dovršena. KRISTIJANU A 9. V oficijelnih an gležkih dvornih veeteb je pri naslovu princa Gustava Adolfi izpuščeno ime »Norvegija«. Verojetno j«, da bo kralj Bedaj pripravljen, odpovedati te prestolu v korist mlajema princa, ako v to privoli švedski državni zbor. Razpoloženje na Norvežkem je zelo patrijo-tično, toda destojno in mirno. Isključeno je, da bi Norvežani popustili. KRISTIJANU A 9. Tukaj je vse mirno. Kralj m švedsko časnikarstvo protestujeta in sklican bo švedski državni zbor. Na Norvežkem se niti en glas ni povzdignil proti novemu redu. Vsi generali 90 prisegli zvestobo norvežketnu parlamentu. Nova vlada je že ustanovila unanji urad. Š /edske barve Be odstranijo iz vojne zastave. Vse govorice o vojni so le Benzacijonelna fantazija. Švedska bo delala «:c3r težkoče, toda aktivno ne bo postopala. BEROLIN 9. V tukajšnjih švedskih krogih so prepričanj da bo skandinavska kriza rešena brez prelivanja krvi. Sicar menijo, da utegne švedsii prestolonaslednik, ki se je naglo povrnil iz Nemčije v Stokholm, poskušati, da pregovori kralja za vojno. Na drugi strani je pa tudi znano, da je kralj nasproten vojni in da se je sploh naveličal vsega prepira. ZaLo sodijo, da bo nekoliko časa fjrmelno ša braii 1 svoje stališče in morda skušal . Bpraviti vje> stvar pied kako razsodišče, toda toliko on, kolikor velik del merodajnih š?edsk.h dtživnikov 82 je že v srcu sprijaznil z 1 čitvi o. Švedski državni zbor. STOKHOLM 9. P. s anci državnega zbora so sklicani v zasedanje na 20. t. m., da bedj razpravljali o norvežkem vprašanju. Brzojavne vesti. Proračunski odsek poslanske zbornlee. DUNAJ 9. Proračunski odsek poslanske zbornica je sklican za sredo, dne 14. t. m. ob 5. uri popoludne. Dar italijanskega kralja. RIM 9. Kralj je daroval za ponesre-če ca povodom potresne katastrofe v Skadru 20.000 lir. Vprašanje glede Maroka. PARIZ 9. (»Agence Havas«) Kolektivna nota, ki jo je včeraj med sprejemom dipl matičnega zbora izročil miniBterakemu predsedniku Rouvieru nemški poalaniški Bveto« valte, oritrjuje predlogu, naj Be vprašanje glede reform v Maroku, predloži mednarodni konferenci. Tržaško šolsko vprašanje. (Glas iz občinstva.) II. Namen komisijonalnim poizvedovanjem minole sobote je bilo ugotovljenje, da li faktično obstoje lokalne zapreke, ki onemogočajo pošiljanje mestaih otrok v okoličanske šole, ki niso oddaljene 4 km od eredine mesta. Naši slovenski stariši vidijo take zapreke izlasti v prometnih razmerah velikega trgovskega mesta in pa vremenskih odnošajih toliko po zimi, kolikor po leti. Kdor je preživel le eno s&mo leto na tem našem ozemlju, se mora trditvi naših starišev pridružiti. Nasprotno pa je dokazoval — nikakor pa ni dokazal — goBpcd inž. Boccasini, ki je interveniral na komisijonal-nem poizvedovanju kakor tehnični strokovnjak magistrata. On oporeka in ne priznava, da bi bile omenjene zapreke tolike, da bi onemogočale pohajanje mestnih otrok v oko-ličanske šole, ki niso oddaljene 4 km. Težko je pogod ti res, je-H gospod inž. Boccasini toliko... najiveD, ali pa je tolik sovražnik — resnici ? ! Zdelo sa je, da hoče mož kontn-macirati naravo samo in suspendirati zakone večnemu delovanju njenemu ! Vsakdo ve, da ee morajo v Trstu v zimskem času natezati vrvi ob ulicah, da si odraščeni varujejo ob njih zdrave kosti in čuvajo življenje; gospod BDcessini pa na vidi v taki burji nikake nevarnosti za nežnega otročiča in hoče zahtevati od istega, naj ob groznem besnenju elementov po štirikrat na dan napravlja pot 3 in eventuelno blizo 4 km, torej Bkupno od 12—15 km!!! To je naravnost kruto in takov izrek je tem neodpustneji, ako prihaja iz ust, ki bo sicer vedno polne slave liberalizmu in humanitHrcosti stranke, v katere imenu je govoril tako — nečlovekoljubno... rod izginol brez sledi in ostanka. Dokler je takih, nam rol ne propade, če tudi ga rsz penjajo sovražnik". — Hviila ti, gospod Hranič, je rekel Berislav na to in solza mu je zidrhtela v očesu, sreča naj Eain da, da bi tvoja junaška želja padla na koleno bež e. Pri križu in moji sablji, do groba hičem biti pravi človek, hrčam ostati, kakoršan sem seda;. Obmolknila sta oba. Ali za hip sta privzdignila glavi. Cez par trenotkov ee je priaazU na robu ce«t3 vrhu njih star redovnik. visok človek, močan. V hipu je skočil s konja, prijel ga zi uz io in krenil s ceste preti šumici, kjer sta bila ski ita Hrani : in Berislav. — Dober večer, gospoda slavna, je za-klical starec na dfpet korakov. Oba Bta skočila po koncu, a Berisiav mu je &t opil ! nasproti : — Beg eb, Filip! Kaj je? Kako je? — Dobro je, mladi gospod. — Ali, brata Filipe, sa je vmešal HraniJ dospevši za Birislavom, midva sva ae zvijala tu kakor kači na trnu in toliko da naju ni nočna rosa okrstila na čakanju, a ti si nekje v Zagrebu raztezal svoje ko>t:. od dobrot ce in dobre vcljice. — Bele brke naj mi potemne, gospod slavni, je rakel na to stari križar Filip pod samostansko obleko, ako sem toliko posedel v počitek, kolikor trebas, da izmoliš očenep. Najprej sem zašel med svoje brate v samostan križarski, da vam tam pripravim varno gaezlo. Lepo so pokrpali svojo hišo po pa* žaru. Še! Bem k poglavarju, prijatelju svojemu, ki sem ga vprašal, seveda, ne da bi se izdai, ne bi li vsprejel v prenočišče trojico redovnikov, ki hodijo po svetu nabirat darove za krščansko bolnišnico v Jeruzalemu. Opat pa, začuvši moj g'as, ee je nekako zganil, umaknil se, a jaz sem se spustil v smeh. »Ti, F.lip ? Iz križarja redovnik ? Sili znerel ?< Eh, rekel sem mu, oče, veš, v tem kraju ne gledajo radi naše križarske obleke, ker nismo Šismanovci, človek je pod : tujo kožo varneji !« Potem sem mu povedal vse netanjko, čemu prihajam in koga spremljam, zakaj Brno se potajili, a dobri starec je I menil, nasmehnivši se : Naj le pridsjo t'sti trije elobri redovniki ; tu jim pripravimo varao gnezdo, kjer jih ne loio motili ni i krokarji, ni kukavice. (Pride še). Niti od vojakov se ne zahteva tacih fizičnih naporov, ne gie ie ca nevarnost za zdravje io življenje naših otročičev. Vojaki imajo določene tudi dneve počitka celo zunaj na velikih vajah. Nečuveno je, da se od državljanov in občanov, od katerih se strogo zahteva vršenje vseh dolžnosti do cbčine in države, zahteva, naj iepostavljajo nejvečim nevarnostim zdravje ia življenje lastnih ctročičev ! Mi bi hoteli videti gospoda Boccasinijs, kakov obraz bi delal, ako bi se zahtevalo od njega, naj svojega malega 6-letnega sinčka — če ga ima — pošilja v Šzedenj, ali v Barkov-lje ? ! Gotovo bi ga ne hotel pošiljati nit en sam dan ! Morda bi pa hotel on, naj matere spremljajo otročiče v šolo in iz šole ? Ako bi hotele to, bi bile ravno ves dan na c;sti ! Kdo bi pa v tem čaeu čuval druge njihove otročiče? Kdo bi opravljal druge posle, spojene z gospodinjstvom ? In s kakim srcem bi matere vršile svoje dolžncsr v h.ši domači, ako bi se tresle v neprestani skrbi za otro-čiča, ki je tam na cesti ispostavljen vstm možnim nevarnostim ? ! Maii bi hotel gospcd Bcccas ni, naj si naši stariši drže in plačujejo posebne osebe za spremljanje otrok v solo? Tega ne zmorejo niti nekoliko boljše situirani, kamo-li da bi zmogel to Biromasen — delavec?!! To bi pomenjalo, da ee hoče proletarijatu zapirati vrata do š:>le ! A to v sejanji moderni dobi, v tej dobi Bocijalne evolucije, ko se silneje in silneje borf za veljavo princip čim radikalnejega populariziranja šole potom — cenejega, oziroma brez plačnega pouka!! Še neke okolnosti, o katerih je govora vsikdar, kadar se govori o našem šolskem vprašanju, bi hotel tu omeniti, prevažne okolnosti ti* stališča obstoječe razlike med potrebami mestnega in prebivalstva na deželi, katero razliko zahteva tudi razlika v načrtih šolskega pouka! Po trebe mestnega prebivalstva bo različne od cnh prebivalstva na deželi in tej razliki primerno morata biti različna tudi Bnov in način poučevanja ! Ne treba, da je človek pedagog-veščak, da umeje to. Stvar je tako jasna, da jo more ameti tudi priprosti človeški razum ! Dcgaja se in naravno je, ako otroci z dtžjle, ki si žele nabrati veče znanosti. prihajajo v mesto! Narobe pa se ne dogaja, ker bi bilo nesmiselno. Ne domišljamo si, da smo naveli tu kakov nov argument v podkrepljenje našrga starega postulata. Zdelo se nam je potrebno, da osvežimo te stare resnice v tem hipu, ko na c. k. namestaištvu zopet pripravljajo novo razsodbo v tržaškem šolskem vprašanju. V prihodnjem zaključnem članku spregovorimo resno besedo še sa adreeo e. k. gr spodov...! Rusko-japonska vojna. Trst, dne 9. junija 1905' Dopis Iz strokovnjaškega peresa.) Sklep m.ru bi bil od strani Rusije uscdaa pogreška. Rusija ne sm: ravno sedaj pod n benim pogojem mirovati — tudi zrn kratek čas ne —, ne sme dovoliti Japonski odduška ! Ona mora marveč ravno tedaj energično izkorš^ati čae. Rusija mora neprestano, brez prenehljaja, razvijati svojo veli kaasko organizacijo in jo metati sproti proti f*e e ustvarjajoči se organizaciji sovražnika. Naj zdatneje sredstvo je neprestano vojevanje v velikem m malem z ogu. Povdarjamo posebno, da v trj vojni ne igrajo izgube ca teritoriju absolutno nikake uloge. Poireba je le. da se na ruski strani vodijo bitke tako racijonalno, kakor se je zgod lo pri Liaojanu, kjer je organizatoriČno eSabeji sovražnik vzlic svoji zmagi imel veče izgube, nego namišljeni premaganec. Ob nadaljevanju vojevanja v tem hn slu morajo Japoncem viri usahniti poprej, nego pridejo do tikezmage, ki bi reB poru šila Rusijo in jo potisnila ob tla. Tudi ob enakih izgubah na obeh straneh mora Japoncem popred zmanjkati nit. Koliko bolj pa, če bodo imeli veče izgube, kakor eo jih imtli taktično v vseh aferah na kopnem, ki eo j h Ruti vodili v smislu Kuropatkino-vem. Ako bi smeli mi dajati Rusiji nasvete, bi jej eedaj, po bitki v Korejski ccst;, svetovali, naj se za eedaj ne briga ca svojo maritimno Bilo, a mesto tega naj : 1.) takoj začne z gradnjo druzega tira nm sibirski železnici, pa naj traja to j vspodbujene po dogodku med Norvežko in tudi 3 eta ; 2.) naj opravi na bojišče mnoge- Švedsko. Madjarom manjka le, da dotirajo številno konjenic) za nadvladovanje prostora in za nadaljevanje vojne po načinu Barov, a v velikem zlogu ; 3.) naj v Vladivostoku uvažu;ejo izkušnje Port Arturja in naj store kolikor le možno, da bo ta trdnjava aksob rala še veče aile sovražnika, nego jih je Port Artur. Izlasi je v bogati meri preskrbeti za živila in streljivo. To bi bila sredstva, s katerimi more Rusija še najhitreje doseči gornji končni cilj : i z c r p-ljeaje japonske vojne organizacije! Plavajoče mine. Ie Tokija so dne 5. t. m. sporočili, da bo južao vztočno od otokov Goto blizo Na-gasakija zapazili dvajset plavajočih min. Iste je baje izgubila ruska ladija »Dimitrij Donskoj-«. Ločitev Norvežke od Švedske. Danska Horvetka ln Švedikv Med temi tremi državami je bilo že od starodavnih čatov ostro nasprotstvo, tako, da je večkrat prišlo med njimi tudi do krvavih vojen. Vsak izmed teh treh narodov je skušal obraniti svojo posebnost. Vspeha ni imela niti ideja »škandinaviama«, ki je bila v m-nolem vekn vaprejeta z velikim navdušenjem in ki je imela namen tesno združiti te tri germanske severne države, in kar bi bilo tem laglje, ker so te tri države popolnoma neodvisne ena od druge. Toda kmalo se je pri Norvežanih vzbudilo narodno čutstvo, malo po malo so iz slovstva in iz vsakdanje rabe izpodrinili danski jezik ter ga zamenili z norvežkim. Do leta 1814. je bila Norvežka združena z Dansko. Tega leta se je pa od poslednje lečila ter stopila v personalno unijo s Švedsko, vendar sta obe državi imeli skupno ministarstvo vnanjih stvari, skupno diplomatsko odpoBlaništvo in konzularna zastopstva cz roma je bilo vae to le švedsko, ker ni bilo leta 1814., ko ee je sklenila unija, ničesar določeno glede zaatopstev vranjih stvari noi-vežkfga kraljestva. V začetku je Norveška to molče prenašala, ali že okolo leta 1880. je priš'o med Švedsko in Norvežko do spora radi konzulatov. Norvežani so se pritoževali, da švedski konzuli ne zastopajo dovolj aer-vežkih trgovBk h interesov. Tekom tega boja je Norvežka odstranila znamenje unije na trgovinski zastavi. Ker kralj ni hotal potrditi tega sklepa, je norvežki »storthing« (državni zbor) trikrat obnovil sklep in tako je e ozirem na suspenzivni veto poatal zakon. Zilja po popolni ločitvi od Švedske je postajala čimdalje silneja izlasti z ozirom na državno pogodbo od 1. 1814 , ki določa, da ste obe kraljestvi popolnoma enakopravni. Sedanja kriza je izid stremljenja nor-vežkega, naroda po neodvisnosti, kakor bo ga predvidjali vsi pozuavalci Norvežke. Norvežani so bili že od nekdaj najponosneji severni germanski narod tsr so vedno prezirali Dance in Švede. Rusija la Danska nasproti d vedski in Horvetkl. Z Dunaja poročajo, da se v tamošnjih diplomatičnih krogih meni, da je povsem iz ključano, da bi se Rusija in Danska mešali v čisto notranji spor med Švedsko in Nor vežko. Ojačenje švedskih garnizij na zapadni meji. Kodanjski listi poročajo iz St)kholma, da so bile vse švedske garnizij« na zapadni meji spopolnjene kakor za slučaj vojne. Vojni minister je odredil, da se skličejo reserve. Položaj je resen. Analogija mod položajem Norvežke in — Ogrske. Včeraj smo rekli, da dogodek, ki se je izvršU ravnokar med Norvežko in Švedsko, zadobiva za nas še posebno na eanimivcBti, ker je očitna analogija med dcaedanjim državnopravnim položajem Norvežke in onim, v katerega utegne priti Ogrska morda v kratkem času. In glejte : ia Budimpešte javljajo ie, da koalirana opozicija pripravlja adreso, ki jo podpišejo vsi poslanoi opozicije ter jo odpošljejo norvežkemu parlamentu izrazom simpatije. Spomenica da bo naglašala veliko analogijo med odno-šaji Norvežke in Ogrske in bo povdarjala, da bo madjarski narod vspodbu-jen po izgledu Norvežke, nadaljeval s podvojeno energijo boj za svoja prava«. Ni oporekati Madjarom, ako se čutijo do personalne unije. Cim si do3«gli to, bodo j Milanski »Corriere della gotovo skušali dovesti državno evolucijo do Sera« poroča o neki aferi špionaže. Elektrc-zaključka, ki bo — analogen norvežkemu.! tehnik Michelangelo Pozzi je baje dezertiral Saj bo to le logičen razvoj iz usodne zmote,! z neke vojne ladije v Benetkah ; vzel je baje V katero so sa visoki krogi v letu 1S67. dali sebej načrte in dokumente glede projektirane zavesti od Nemcev in Madjarov ! Zato pa so utrdbe beneške obale ter se je ukrcal na ti poslednji dandanes — privilegovana na- neki Lloviov parnik, ki je odplul v Pulo roda! ! i ali v Trst, Pozzi, ki je bil risar, je vžival v zavesti, da ne stori Švedska ničesar, Teodor Sch%varz je šel na dopust. C. kr. poštni ravnatelj vit. Kandidat za norvežki prestol. Iz Londona javljajo, da nekoliko odličnih Norvežanov, živečih v Londonu, baje predlaga kandidatom za norvežki prestol, princa Arturja Connaught, najstarejega sina vojvode f Connaught in nečaka kralja EJvarda. Sovo norvežko ministarstvo vnanjih stvari. Iz KriBtijanije so sporočili londonskemu »Standardu«, da ustanovi norvežka vlada najprej ministerBtvo vnanjih stvari. Na to se podaje posebna norvežka odposlanstva v evropska glavna mesta, da naprosijo velesile, da priznajo novo vlado. Radi ločitve ne pride do vojne. Glede krize na Norvežkem je prejela »Voss. Zeitung« od kompetentne strani nastopno : »Najmerodajneji švedski listi bo v zadnjih dneh naglsšali, da ne bo Švedska z silo postopala proti Norvegiji.« List > S venska Dagbladet« piše: »Ako hoče Norvežka razrušiti unijo, zamore to storiti da ostane pri uniji.« Nek drugi švedski list piše: »Naj pride kar hoče, a to je gotovo, vse se izvrši med obema narodoma v miru. Radi unije se ne bo prelivala kri.« O novem kralju, ki si ga želć Norvežani, pravi zaupnik »Vosa. Zeitung«: »Norvežani si želč za kralja kakega mlajšega princa iz dinastije Bernadotte. V dobro poučenih krogih je bilo že davno znano, da hočejo imeti v Kristijaniji za kralja princa Karola, ki je poročen z neko dansko prince-sinjo. Princ Karol se je pa izjavil proti temu, da bi se njegovega očeta Oskarja vrglo b prestala. Sedaj, ko ae je to izvršilo, kandidirajo v Kristijaniji za kralja princa Viljema, drugega Bina prestolonaslednika. Vse bi se izvršilo gladko, ako bi se hotel kralj Oskar svojevoljno odpovedati norvežkemu preBtolu.« Kaj bo ? J^ko je razširjeno mnenje, da kralj Oskar ne bo tiral do skrajnega in da vs prej me Bklep norvežkega parlamenta kakor dejstvo, ki je sicer grenko, ali — neodklonljivo. — Nado, da ne pride do krvavih spopadov, opirajo izlasti na okolnosti, da hočejo Norvežani zgraditi kralju zlat most s tem, da bodočega ' popolno raupanje svojih predstojnikov. Oehiziranje na Saškem. — Iz Draždan poročajo, da vlada med nemškim prebivalstvom v mestu Ostriei v Zgornji Lužici velika nevolja, ker neki veliki industri-i jalni zavod sistematično čehizira omenjeno občino, s tem, da vsprejema na delo namesto domačincev Cehe, ki delajo ceneje. Na ta način se nahaja sedaj v Ostrici nad 1000 Čehov, in v kratkem utegne priti v mestu do boja med Čehi in Nemci, ako se tozadevno prej kaj ne ukrene. Domače vesti. Črnogorski knez Nikola je dospel z Dunaja semkaj sinoči z brzovlakom ob 9. uri in 10 minut. Umrl je v četrtak v Ljubljani, odvet-nih in posestnik dr. Karol A h a z h i z h, v atarosti 71 let. Podpredsednik namestništva gospod Zimmer-od cesarja v mann je bil v četrtefc vsprejet avdijenci. Vsem tajnikom občin, okraj, zasto-pov in vsem uslužbencem na avtonomnih uradih na slovenskem ozemlju. — Pred tremi leti se je ustanovilo društvo slovenskih avtonomnih uradnikov in uslužbencev po vzgledu stanovskih društev razn.h narodov v Avstriji. O namenu društva — zboljšanje gmotnega položaja in okrepljenje stanovske zavednosti — so letos že pisali vsi slovenski časniki in gotovo je vsaki stanovski tovariš prepričan o važnosti in nujni potrebi tega društva. Da pa drug drugega spoznamo, da natanko preciziramo svoje za-htave injnaša stališče ter s tem določimo program za društveno delovanje, ae ba doe 12 junija t. 1. predpoludae vršil v Ljubljani, shod tajnikov občin, okrajnih zastopov, ter uslužbencev avtonomnih uradov na Sloven-skem. — Shoda dnevni red bo Bledeči: 1. Pozdrav. 2. Organizacija in nje cilj. o. Predlogi in nasveti. 4. Slučajnesti. Tovariši! Na avtonomnih uradih imamo v kratkem pričakovati marsikatere preosnove in neobhodno potrebno je, da v očigled temu dejstvu zavzamemo svoje stal š5e in damo društvu d rektivo za postopanje v raznitt kralja samostojni Norvežki izberejo iz njegove Btvarell Radi tega je potrebno, da ee vs*k tovariš, ki je vnet ne le za proc/it v=§€ga povsem mirno razrešenje te dižavne krize — nasprotno se pa pojavlja tudi mnenje, da pride skoro gotovo do vojne med Švedsko in Norvežko. Program za delovanje parlamenta. Z Dunaja poročajo, da se je v četrtek vršil ministerski svet pod predsedstvom barona Gautsnha, ki je trajal dve uri ter ae je bavil s programom delovanja parlamenta v predstoječem zasedanju. Ministerski svet je sklenil, da v prvi seji predloži zbornici trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Vlada predloži zbornici v tem zasedanju tudi zakonski načrt o kongrui. Zbornica bo nadaljevala tudi razpravo o proračunu. rodbine, iz hiše Bernadotte. — Ali zelo verjetno je, da ne bi noben člea te rodbine hotel vsprejeti krone, ako kralj Oskar ne P"" j 9tanu, ampak tudi in še posebno za svojo voli v to. V tem slučaju bi si Norvežni iskali. lagtno kor;st> udeltži tega važnega shoda in bodočega kralja na katerem drugem evrop- ! pomore p38taviti društvo na trden temelj, skem dvoru. Vzgledujmo se na členih drugih stanov, Temu mnenju — da je namreč možno! ^ B0 p0 svojih cvetočih organizacijeh dr- Begli najlepših vspehov ! Na svidenje v beli Ljubljani ! Načelnik. Iz Bazovice. Na B.nkoštno nedeljo dne 11. t. m. se to vršila tu lepa cerkvena Bve-čanost. B age slovi Ee novi Križevi pot, kr sno delo češkega mojstra iz zlate Prage. Splošna sodba je, da je, od kar župni-kuje v Bazovici gospod Julij \Varto, postala naša župna cerkev ena n»jlepš:h cerkva na Primorskem. Kedor še ni videl krasnih slik, ki dlčijo strop in zidovje te cerkve, naj pribiti prihodnjo nedeljo v našo prijazno in senčnato Bazovico. Svečeno-t se začne ob 3. uri popoludne. Neslednjega dne, to je na binkoštni po nedeljek, pa priredi naše pevsko društvo »Lipa« svoj ples pod veliko lopo na prostoru g. MahniČa. H e r o e. Odpuščeni italijanski delavci. Iz Pule poročajo, da so v arzenalu \ojne mornarice odpustili 500 italijanskih delavcev, baje zato, ker so glasovali na volitvah z italijansko irredentarsko stranko. Odpustili jih bodo še več ter nadomestili s tlovanskimi in nemškimi delavci. Potreba slovenske civilne godbe za Gorico. Pišejo nam: V zadnjem desetletju imamo zaznamoviti velik razvoj Slovenstva v Gorici. Da izvzimemo našj še nezadostno razvito šolstvo, ki je (na žalost) moramo vzdrževati na la9tne žulje, sno v drugih strokah tako napredovali, kakor morda nijedno mesto na slovenski periferiji. Da se ozremo na trgovsko polje : Gospodska ulica, ki je naj- Drobne politične vesti. Rektorjem budimpeštanskega vseučilišča je bil izvoljen bivši m:nister za trgovino dr. Ludvik Lang. Papež redovom. Rimski »Gior-nale d' Italia« zatrjuje, da je papež poslal vsem redovom okrožnico, da odslej pod nobeno pretvezo ne smejo dati prenočišča tujim osebam. Angležki časnikarji v Pragi. V trado je došlo v Prago 16 angležkih pisateljev in časnikarjev. Isti si ogledajo Prsgo in druga češka mesta, da se na svoje oči prepričajo o napredku češkega zaroda. An-gleike goste je na kolodvoru pozdravil župan dr. Srb. živahnejša in za trgovino ekoro naj pri prav-j ne ža v Goric', pokazuje skoro slovenske trgovine. Hotel »Jelen«, »Siidbahn« itd. v j elovenakih rekah, krasno vepeli »Trgovski d m* ponos in dika vsega mesta : to bo pri-lobitve, ki jih moramo izlasti m?, 6toječi izven rajona goriškega strankarstva, omenjati radostnim zadošštn em in iskrenim odobravanjem. Da tudi naše družabno življenje lepo vopeva, temu dokaz so narodna slavja in raba ve, ki se redoma vrše v Gorici in po nje okolici. Nečesa pa pogrešamo vBpričo bujno vspevajočega društvenega življenja na Go-j ri>kem :slo venske narodne godbe v Gorici! V prvo smo uverjeni, da bi -:a financijelno izborno vspevala, v drugo je j>tovo, da bi to goriškim krogom ne priza-alo Bog ve kak h težaoč. Imamo Bicer vo-iško godbo, ki je nam Slovencem — to priznajemo — jako naklonjena. Ali zaslužtk, ii ga jej dajanao uživa — fiskus! TJrežimo ta našim ljudem potem koa kruha! Godba naj bi ee zasnovala na ta način, kakor se je društvena v L ubijani. Kakor posebno dober izgled pa bi mogli navesti narodno godbj v elju ! Ako se m Dre v tem panju germanskih sršenov vzdrževati narodna godba, z j kaj se ae bi v Gorici, ki ima najmanje dvakrat tol:kc Slovencev kakor Ceije ?! Preskrbeti bi bilo treba godbenikov-obrtnikov in spretneg;. voljo -1 la g. Korun v Calju in s'.var bi go ♦ovo vspevala. Koliko zabav se prireja po _ >riški okolici, kjer svirajo ali vojaki ali pa !.abi ? ! Ncčemo zavzemati nasproti goričk'm Slovencem n kake retorske uloge, omenjali smo e dejstvo, ker u?idevamo njen dalekosežni materijalni in moralni pomen ! Beleženje eea nam narekuje naša narodna dolžnott. /e pojde sčasoma ! Pišejo nam : Trški Itaki inženerji se danes niti ne odzivajo, ako jih sodnija poživlja e slovenskimi eivi. Te dni sem doznal za neki slučaj, ko e inžener P. izjavil, da ee on ne odzove na - venski poziv. Mi ne moremo braniti i tali jan*ki gospodi, tko se že hočejo postavljati na tako odločno-italijansko stal šče. Zdi ss nam pa, da bi mogel priti čas, ko se bodo vendar radi odzivali tudi na slovenske pozive. Ta čae ut'gne priti sedaj, ko bomo meli tu par slovenskih stavbenih inženerjev ia ako bo naše l udetvo začenjalo posluževati te izključno našincev. Sedaj je drugorodcem lahko, ker nam še primanjkuje nas h izvedencev. Potrpimo še malo: Ža pojde! V Sežani to imela zavarovalnica ca govejo živino pobinkeštni torek dne 13. junije — v tržni dan — ob 1. uri pop. javno tombolo. Srečka 40 stot. Dobitki : 1. kva terca : fkrop!nr*j ne zamudi pr<»Te_>e prilike in pohiti naj jutri popoludne v D.vačo. S Krške?*. Za ravnateljsko mesto na mi španski šoli ee potezata tudi 2 nemška L i "enbf r«rer a iz Severne Češke, ki bi menda rada grala ulogo Sfi lmar&wjrta na Djlenj-tkem. Narodnjaki piir! Viueant c n-ules! Di m^vinoljub. Pomilo*čenje na smrt obsojenega, esar je pomtlostil Adoll* Tomasev ki je t .1 dne T. decembri 1904. ra'i roparskega Lrn ra cbeojen v K toru na smit. Najviše - Išče je pomiloš^enca obsodilo v dvajsetletno ječ t. Vojak žrtev nasilnežev. — Vojak tukajšnjega domobranskega peš-polka št. 5, V cceacij Greg rič, doma iz Buzeta, je bil pre i Kas mi tremi tedni v neki krčmi v li Torrente zavrttao napaden od dveh na-s n h Italijanov — bratov (iravisi. — Na- - .atž t fcta mu prizadejala z udarcem stekle- I n ?e fmrtio rano na levem lici in na čelu, j ve mu obenem sadem zob. Nesrečnež je *zai dva dni nezavesten v tukajšnji vrjaški ' a šaici. Ko se je zavede1, etali eo ob nje-givi postelji obupani etariši. Vsi peskuai zdravnikov, da bi 22 let nemu mladeniču rešili življenje, OBtali eo brezvspešni, siromak je podlegel kakor žrtev nasilstva dobljenim ranam in je umrl včeraj predpoludne v tukajšnji vojaški bolnišnici. Kakor čujemo, je bil pokojnik zelo sim-patčan in m ren. — Ubijalca eti v rokah pravice. Ob tej priliki ne moremo druzega, nego, da opominjamo na?« ljudstvo, naj sa ogiblje takih lokalov, kjer se opeva in obožava znani morilec Freno. Koliko nesreč in žalosti bi bilo manje, ako bi se ljudje izogibali krajev, kjer se shaja nasilna, poštenemu človeku nevarna druhal. Ponesrečil je v torek kranjski deželni poslanec Primož Pakiž. Splsš li so Be konji, naker se je voz prevrnil, v katarem se je vozil Pakiž, ki se je težko poškodoval. O samomoru ki ga je izvršila predvčerajšnjem v ulici Belvedere pok. Ana La-tošinBkv (in ne Liatomskv) smo prejeli se ta le podatke : Pisec teh vrstic je bil svoječasno (pred kakimi 15 leti) znanec nt srečne druž ne La-tošiaskv. Pokojni Btotnik, oče samomorilke, je imel tu i Trstu šolo za cnoletcike, ki je bila na najboljem glasu. Po smrti g. Lito-šinskega sta v vaši notici omenjeni sestri živeli z materjo in ni jim šlo slabo. Pokojni Latošinskv je bil odlikovan od carja Aleksandra z redom sv. Ane. Njegova, sedaj pokojna vdova se je — da si Dunajčanka — zelo ponašala z omenjenim ruskim znakom. Vse tri omenjene žanske (miti in oba hčeri) so bile usm ljene, pobožne in krepostne. Slovenski nis? znale, a so Siovecca zelo cenile in spoštovale, kar ni ravno navada v Nemcih in v nemško vzgojenih ljudeh. Ura ki.... gre Prav za prav je ta ura že — šla, oziroma jo je predminolo noč od-Leael neznan tat težaku Iliji Civelića, ki stanuje na Vrdeli š . 74. Okradeni je prja vil tatvino na policijskem koraisarijatu v ulici Luigi Rieci. Aretovana je bila včeraj 16-letna Ofj-lija Plams, ki je, kakor smo že pDročali, ukradla svoji sestri svoto 80 kron. Društvene vesti in zabave. Koncert bo prirejala vsako nedeljo in praznik »Kavarna-restavracija« pri sv. Ivanu. VeČ je razvidno :z oglasa. Pevsko društvo »Zorislava« v Se žani javlja bratskim društvom, da priredi veselico dne 6. avgusta t. 1., kar naj blagovolijo upoštevati okoliška društva. Ob enem se iskreno zahvaljuje g. c. k. glavarju Rebeku sa darovan h 8 kron. Izkaz prispevkov za spomenik pok. Ivano vitezu Nabergoju. D.> sadaj izkazanih 266 K. — Nadalje eo darovali: g. Josip Rože 2 K, vesela družba v Nabrežini 10 K, g. Luka Seražin 4 K, Moravan 2 K, X. 1 K, A. V. 1 K 30 stot. Skupaj 286 K 30 stotink. Nadaljne prispevke vsprejema urad pol. društva »Edinost« v Trstu, ulica Giorgio Galatti (Narodni dom). Razne Vesti. Predpotopna žival. Blizo Mooea v Bel giji so nedavno odkrili okamenelo okostje velikanske predpotopne živali. To je okostje morskega kušSarja, ki je dolgo 7 in pol metrov, glava je pa dolga poldrugi meter, v čeljustih eo našteli nad 2000 ostrih velikih zobov. Sedaj se okostje nahaja v muzeju v Bruselju. Najveća trta na svetu Be nahaja v dolini Karpinter^a v Kaliforniji. Usadila jo je pred 61 leti neka mlada Španka Dona Avala. Dablo trte meri pri tleh 2 metra 54 cm v obsegu, ena horizontalna veja pa 91 cm. Trta pokriva prostor 1333 kvadratnih metrov ter sloni na 60 močnih kolib. Ta velikanska trta daje na leto okolo 5000 grozdov. Nemški državni kancelar Biilow je po dedoval 5 in pol milijona mari. Levi sv. Marka po Dalmaciji. Beneška »Gazzetta« je nedavno napadala dalmatinske Hrvate, češ, da zlobno uničujejo po Dalmaciji beneške leve («akor znano, je bivša beneška republika imela v svojem grbu leva sv. Mark*). Tem povodom je spljetsko »Je dinstvo« k .nst.atoviflo. da eo Francozi, ko je cesar Napoleon osvojil Dalmacijo, razbijali in uničevan beneške leve, kjer eo jih našli, ter jih povsod nadomeščali z francjzkimi orli, ki jih je jxt3in zopet odstranila avstrijska vlada. Tako morajo Hrvatj'e, meni list, sedaj plačati za vse, četudi jih beneški levi spominjajo na dobo njih suženjstva. Na Španskem je bilo leta 1904 nič manje nego 190.227 beračev »po poklicu« in med temi 51.948 ženskih. Stekla se ne sme čistiti, ako Bveti nanj solnce, ker postaja v tem slučaju pikasto, lisasto in slepo. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Ruske ladije na Manili internirane. MANILA 9. Ruske ladije bo internirane častniki in možtvo na častno besedo odpuščeno. Admiral Train odradi, da se ladije razorožijo. Car se zahvalil Roadeatvenakemu. PETROGRAD 9. Car se je brzojavnim potom zahvalil Roždest venske mu ter častnikom e3kadre za požrtvovalnost, priznavši njegovo junaštvo, na katero zamore biti ponosna domovina. Pšenica: ponndbs srednje, povpraševanje zbolj-=ano, tendenca vzdržana. Prodaja 20.000 met. stot., nespremenjeno. Druga žita nespiemenjeno. Vreme : oblačno. Ha vre. (Sklep) Kava Santoa gocH -rage za tek. mesec po »0 kg 43.3'4 frk, za sept 43.*/,. New-York. 'Otvor - Kava Rio dobave. Komaj stalno, 5— 10 at. znižanja. 1C00 vreč. H ud b a r g. (Skl*- i*op.) !v»v* datioc r average za september 353/4 za dec. 36l/4, za marec 37.— za raj 377* — 3Iiroo. -- Kava Kio nt-vt^ • loco 38—40, navadna reelnr. 41—4'2 navadna dobra, 43—45. Hamburg. (Sk'e;.) Sladkor 7a junij 23.73, za julij 24.—, 7a avgust 25.15. za september —. - , za oktober 20.65, za november 2J-30. -- Vreme: dež. London. Sladkor i« repe surov 11' Ločitev Norvegije od Švedske. 8TOKHOLM 9. Nekateri lieti predlagajo, naj se spor med ;Norvegijo in Švedsko predloži v reš tev haažkemu razsodišču. STOKHOLM 9. Državni svet pod predsedstvom kralja je eklenil sklicati državni zbor na 20. t. m. Predsedmik ministerakega sveta je izjavil, da je sklep stertinga od 7. t. m. veliko kršenje državnega prava nasproti Švedski. Vsprejete so bile ostavke odposlancev v Kodanju, Kimu in Madridu, ki so rojeni Norvežani. Stalno. Sladkor tuzemeki Centrifug ril'- rmir-K 74.50 do 75.50, za maj-f.vgust K 7L£0 do 75.30 Ooncftsć ia promptno K 75.50, za maj- avgust K 75.50 do 76.—. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, rž zh julij 16.—, za julij avgust 15 25, za september-december 15.25 'vniroo.l — Pfienica za tekoči m »• sec 24.25, za julij 24 33. za julij - avgust 23.70 za aept-december 22 05 imiruo). Moka za te koči mesec 31.55, za iulij 31.50, za julij-avgu*-. 31.30, za s-pt. -december '29.75 (miraDj. Repičic olje za tekoči meacc 50.—. za julij 50.J,4 ca julij - avgust 50.— za 8eptember - december 51 * 4 (mirno, dpirit za tekoči mesec £>53 4. za julij 54 ^ 4 z julij-avgust 54.— ia september - december 4r».l/4 trdno . Sladkor surov 88° uso nov 30—30'/4 (at .lno) bel za tekoči me»9c 34— za julij-avgu^t 3k1/*, z* oktober-januvar 313/B, za jauuvar-spril 31T„, (mirno* rafiniran 68--68l/i- Vreme: hladno. Prodajalnica ur 3orsn poročila dne D. junija Tržaška borza. Napoleoni K 19.(9— 19.13 angiefke lire K — .— dO —.—, London kratek termin K 240 20—240 60 Francija K 9540 -95*3 Italija E 95 45 —95.60 italijanski bankovci K —.— —•—. Nemčija K 117.25—117X0, nemški bankovci K — —--- avstrijska ednotna renta K 100 50 100.75 ogrski kronska renta E 67 8 ) 98.10, Italijan-*-* renta b _ _kreditne akrije K 663 50 — 163 — državne železnice K 663 50 — F6 > — L.otnb«r<* R 87.— 88.—, Llojdovp Mcoir 677.--^37 Srečke: Tiaa K 338 50 -342 50 K redu K 48250 do 492 50, Bodenkiedit 1H«»0 K 313— ».- denkredit 1889 K 306 75 313 75 lorlka K 142. -do 14-t. - Srbeke---du — Dunajska borza ob 2. uri pop. vč raj danea Državni dolg V papirju lol.— 100*95 n „ srebru 101-- 10 95 Avstrijska renta v zlatu 119 hO 119-60 „ „ kronah 4°/0 100.£0 10:-5U Avst. investicijska renta 3\'t °;0 93. i5 93 — Ograka renta v zlatu 4"/e 118— 117 95 „ „ kronah 4°,', 97 85 97 73 „ 3V« /9.03 bS-95 Akcije nacijonalne banke 16i9.— 1649.-- Ereditne akcije 663.— 66110 London, 10 Lstr. 24<».27l/, 240 25 100 državnih mark 117.31» 117.30 20 mark 2^ 48 23 48 20 frankov 19.11 19.12 100 i tal. lir 9.S.40 95.40 Cesarski cekini 11-30 11.31 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep) — Francozka renta f9.8>, italijanska renta 106.65, Španski erterieur 9167, akcije otomanske banke 613 —. Menjice na London 251.85. Pariš. (Sklep.) Avstrijske državne železa ^ —Lombardi 91 — nnlfieirana tnrika renta 89 22 avstrij. »Jata ren. 100 35, ograka 4°/, zla. ranta 100 75 LAndnrbar 488.— tnrfike srečki 135.— parižka banka 14.10, italijanske meridi jonalne »kcije —.—, akcije Bio Tinto 15.42. Trdna. Lo«'' o n. id*'"*' K.on»ou —.—. Jako trdna Tržna porodila 9. junija. Bndimpeit«. Plenica za okt. K 16.18 d< K 16 20; rž ea okt. K l:U4 do K 13 20 ; oves %*• okt-od K 11.20 do 11 22; koruaa ia julij K 1 >.16 do K lf>.l8. i Anton Bucker TRST - Barriera vecchia 19 - TRST. Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 150. tk Prodaja tudi na obroke. Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso Št v. 4.7 5=5 priporoča vsakovrstne s^zlatenine in srebrnine ^^ ter žepne ure. IV Sprejema poprave ter kupuje zlato. "Mi — Cene zmerne. —> .............. ! Sprejemajo se vsakovrstna dela in po — ________________ posebnih načrtih. = mm- Jinsiman cenit brezplačno in franfco. -v« Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po melo nizkih cenah. MM«! -lOllOliOliOHOliOMOHOllOliOHOl O--N HT Tovarna pohištva Aleksander levi JYlinzi ulica Tesa Stv. 52. H (lastna hiša). ' ZALOGA: PIRZZH R05RRI0 (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Iluatrovan cenik brezplačno in franko lOiiOnOiiOiiOiiOiiOi'OiiOMOiiOi Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provtroč* vot)o do Jedi, utrjuje želodeo in ojadi^Je organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 I. zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO Crst. IC Pa clll7hn ]tl železniški uradnik, lObD olUZ-UU z dobrim spričevalom,! -1»dnjo gimnazijo. star .'»4 let; oženjen. — Ponudite »Železničar« „Edinosti*. MloHpnip knjig<>vrdstva z večletno ■»■MM vlllv prakso, zmožen slovenskega, italijanskega, hrvatsketra jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega i><"o službe. E eatnvelno tudi samo jh>1 dneva. Ponudbe ikmI »li, n..~t« na upravo »Edinosti«. HHHo CQ h ion z 2 sobami, i? kuhinjami UUUtl Hlod. in podstrešjem, .hla- jena .'i minute otn«- jentvine kakor : ka»o. rti, testenine (napel'ske) , sla.ikur , turtčno In helo moko, naravno mulo. •veće, milo. jedilno olje prve vrste po 36 dovč. — Blag-o vedno sveže.— Tomasonl niisse Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi Dekoracije sob s papiriem. slikanje soh in napisov v /neh slogih in na vbp načine. Ponarejen Jes in marmor. Barvanje pohiStva. po X gld. na mesec na Kolonji >t. 17i\ nasproti Zobernika. Istotam je oddati -amo za j*>letje stanovanje s kuhinjo in dvema altoma in se morejo stanovalci posluževati senčnatega vrta. Dobro vpeljana lezni. z vinom proda radi bo-Naslov : vratar ulica Giuliani 2b. Glej ■ T T Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, ;a >em prevzel vse suho snoje in sladčice, katere so se nahajale v Trgovini g. Kalasch. v ulici liarriera vecchia št. <** in se prodajajo /.a naprej pri meni po ravno istih cenah. — Priporočam se za nadaljevalni obisk udani Josip Gregorič Trst - ulica Barriera vecchia štev. 4 - Trst. Kavarna-restavracija Sv. Ivan 5 minut od Bclketa, ___ BENĆRAT VRT -.. — Podpisani priporoča svojo ■v NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu lstTsia iliea 12 Cram si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Prodajalnico jestvin 6oermo JKarcon hrvatskih tamburašev z godbo in petjem vsako nedeljo in praznik. Začetek ob 5. uri popoludne. Toči prve vrste črna in bela vina ter pivo »Steinfeld«. — založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin. mok3. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ul. s. F. MIRODILNICA Siona SfcriHjar ulica Farneto št. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. ulica Tivurnelia štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobne. P oiiljazrje na dom. —— Telefon štev. 1664. Nova prodajainica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (rogai Geppa) Specijaliteta navadnih in uit>- 1 dicinalnih drog, barv, poko«ti, i lakov. Jčetk. čopićev, navad- ' nega in parfumnega mila, petroleja, Špirita (teste> 7« goreti. — Barvilo za ćiMetije ' — Tina. ■— Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Tovarna kisa Bmchina & Hrovath Trst - Riva Grurn.ula 6 Zaloga -vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. V Gena zmerne, k Sprejema od 8—6 pop. Lepa redka prilika! Mlin, žaga in gostilniška obrt z jako lepim posestvom, obstoječim iz njiv travnikov in gozda, vse skupaj okoli .'>0 oralov, gozd v jako bogatim kraju, blizo mesta na Dolenjskem se odda s 1. julijem t. 1. v najem oziroma proda. — Več pove pismeno Josip Tavčar, posestnik v St. Jerneju na Dolenjskem. =j(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Prva trž. brosiinica m—m na električno moč Oualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsa- > kovretne nože itd. i — „SANUS" BBB novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 28 VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK = koncert = vojaške godte c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedila itd. itd. Vstopnina prosta. Na mnogobrojno udeležbo vabi JULIJ PREHRU Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem .»dprl gostilno »AL TIROLESE« pri sv. M. Magdaleni zgornji št. 58 na cesti, blizo bolnišnic proti pokopališču, kjer je bila poprej zloglasna gostilna »Villa Margherita«, ki ima krasen, senčnat vrt in igro za krogle ter jako lep razgled. V gostilni razpolagam z gorkimi in mrzlimi jedili ter dobrim pivom, ter točim črno in belo istrsko izvrstno dalmatinsko in briško vino jk> zmernih cenah. Ob nedeljah !x> sedaj v poletnem času večkrat koncert. Pri]K>ročaiu se slavnim društvom in občinstvu sploh, vsem drugim za obilen obisk Crnogorac petar. Razpis službe. Za lesno trgovino se išše jedno pisarniško moč, veščo vsaj nekoliko v lesni stroki. Zahteva se : treznost, zanesljivost v računah čez oddani ali kupljeni les ; oddaja ali prejemanje blaga itd. ter znanje slovenskega in nemškega jezika; prednost imajo oni, ki znajo tudi italijanski. V jMnmdbah naj se blagovoli pod »lesna industrija« staviti: starost, šolska izobrazba, dosedanja iskušenost pri lesu, zahteva plače in event. ako samec ali oženjen. \ JKaniJakturna tvrtka BERT1LI & SBUELZ Piazza Barriera vecchia 2 in ul. Nuova 3!S (naspr. palače Salem) je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja -po jako nizkih cenah - KOTENINA, bela 7»} cm po . d tt ' b n ^ „ bela za rjuhe cm po IS nov< •M • KOTENISA, navadna, cm po tt n tt n 96 tt tt J tt it „ za rjuhe 156 „ „ Velikanska zaloga i erkala, satena, prtov, prtičev. brisal k, rut vse po tovarniških cenah. mm- Filijalka ul. Nuova St. 38 -mi > ) > > i > > > i Na Najvišje povelje Njegov. ces. kr. apostol. Veličanstva XXXIV. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Jjm nmin Inllimia ki je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno M uenarnd luivsrijaf 18.898 dobitkov t gotovini 512.980 kron. - Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini ---------- Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne i«> junija 1905. Srečka stane 4 krone Srečke se vdobivajo pri oddelku za državn- '"frije, DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7, v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davk r;i poštnih, brzojavnih in železniških postajah ter menjalnicah. — Igralni Tj*, ae daj a kupo vale em brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. (M c. tr. Mcije ioterijsHH dohoitov. Oidelsi drža?niti loterij. Velika zaloga z lastno tovarno a. MATER GREGO Oddelek za obuvala ul. Kihorgo z s Moška obuvala, črna ali rumena angl. od gld. 3'— dalje: za gospe, črna ali lakirane od gld 1-86 dalje. Izbor obuvala za dečke. Obuvala od platna od 70 nč. dalje. — Sprejema naročbe po meri. —^ IZVOZ. V VOZ. Za birmo! Leon FanoulJR®I zlatar in draguljar prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečna obroke proti solidnemu jamstvu. i ■i jffanu/akturna trgovina ^ Artur IKEodricky TRST - ul. Belvedert 32 - T ST S I II 5 Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fušianj veleur od 27 novč. dalje. bel. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. š!sjl In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za noike in ženske. Krila, nogovice. čipke m žamet, kakor tuil raznovrstne drobnarije. » Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI i^^^coo^ ulica di Torre bianca 45. Kis, milo, sveče in soda. r Jedilno olje po 2S novč. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico- Alla Citta di Trieste v ul. Torrente st. 40 (nasproti g-ledisču <>oldon'0. Tam se vdobiva velika zaloga i zgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše — ——--novosti.-- ------ Pekarnain sladčičarna z lastno tovarno biškotov fran Campe TRST - ulica Molin Grande .«51. 32 - TRST 3 krat na dan srež kruli, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, shidčiee itd. Sprejema naročbe za sladčice. Trst — Oddelek za obleko ul. Riborgo 12 Veliki izbor i zgotovljenih moških oblek, specijaliteta: kostumi za dečke in otroke. Trst SVOJI K SVOJIM ! Prva klet dalmatinskih vin Biliškov & Arambašin. 7 TRSTU, ulica Sanita 22. m- TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se pošilja na dom v steklenicah ali so<1