------- oiGufiiSiN n omrnsm. Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ ufeap » pondeijek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z (uredništvom se more govoriti *Wtik dan ođ II.—12. ure dopoM. Teiefon št. 113. IMuhk trsta: Celo ieto............f2 h Po) leta ...... 6 K Četrt leta........... 3 K Mesečno.............. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. < J Gred« potitvrste; pri veckr.ccnh ozaa-Bilib velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št 135. Jesenska parlamentarna kampanija. Dunaj, 24. nov. Danes se je pričelo jesensko zasedanje državnega zbora. Ne da se se reči, kakšen bo potek zasedanja. Prva seja je bila prav živahna. Zbornica je bHa koj v zadetku seje polna,, ker se odseki, razven draginjskega, niso imeli sej. Novoizvoljeni poslanci šo naredili obljubo, ^Zapisnikar f dr. Benkovič je prečita! slovensko formulo za. obljubo, nakar sta dr. V e r s t o v S e k in Jarc v slovenskem jeziku obljubila, Vsi slovenski poslanci so prišli vsled tega vstopa dveh novih tovarišev s cvetlicami v zbornico. Budgetni odsek, v katerem so ob odgođen ju slovenski poslanci obstruirali, še ni sklican. Bržkone tudi ne bo, dokler ni prvo čitanje budgetnega provizorija v plenumu rešeno, kar se zgodi do 8. decembra, Ali se bo potem kot prva točka dnevnega reda v odseku določila italijanska fakulteta ali pa budgetni provizorij, je danes Še negotovo, V seji načelnikov danes dne 24. t. m. so sicer Italijani stavili to zahtevo, ali baron Chiiari je odgovoril, da se bo to odločilo drugod, ne pa v seji načelnikov. Baron Bienerth je v seji načelnikov samo izrazil željo, da se vprašanje italijanske fakultete kmalu reši, a kako si to misli, o tem se ni izrazil. Vkljub temu mu je Conci med splošnim posmehom načelnikov f izrekel zahvalo za te besede. Kalendarij ža seje poslanske zbornice je tako projektiran: do sobote inkluzivno je debata o skrbi za cena delavska stanovanja. Nedelja in pondeljek sta prosta, V torek je debata o draginji živil, V sredo se začne debata o budgetilem provizoriju, ki bo trajala bržkone do 8, dec. Slovenski poslanci so stavili naslednja vprašanja in predloge: Dr. Korošec je stavil nujni predlog za podpore onim, ki so bili letos poškodovani po toči v o-krajih Rogatec, Šmarje in Kozje. Maribor, dne 25. novembra 1910. Dr. Karl Verstovšek je vložil nujni predlog za po toči poškodovane posestnike v občinah: Št. Vid, Razborje v slovenjgraškem okraju, Skale, To-polščica in Šoštanj (okolica) v Šoštanj, okraju. Dr, Verstovšek je stavil tudi interpelacijo na justičnega ministra dr. Hochenburgerja glede naravnost turških razmer f pri sodiščih na. Spodnjem Štajerskem, 'Interpelacija ■ obširno opisuje neznosno stanje, pod katerimi ječi slovensko ljudstvo radi nem-škutarskega sodnijskega osobja. Zlasti se poziva ju-stično ministrstvo, da ukrene potrebno, da se slovenske izpovedbe vedno protokolirajo slovenski. Po zaprisegi novoizvoljenih poslancev, ki jo omenjamo v začetku, se je predsednik toplo spominjal petero v zadnjem času umrlih članov zbornice in sicer poslancev Gabelna, Withalma, Größla, Pergel-ta in Bjelađinoviča. Nato je imel finančni minister Bilinski svoj eks-poze; današnji seji je namreč bil predložen proračun za 1911, in tega je skušal minister motivirati in braniti. Bilinskijev govor je bil zelo suhoparen in ga je zbornica vzela hladno na znanje. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo dra-ginjskega odseka glede draginje. Kot prvi je govoril nemški socialdemokrat Glöckel. 'Med njegovim govorom in ob koncu je prišlo do ostrih spopadov med socialnimi demokrati in nemškimi radikalci. Ko je Glöckel končal, šo vzdignili socialdemokrati demonstrativen hrup proti vladi. Slišali so se klici kakor : Bienerthova vlada spada na vešala! Treba bo začeti govoriti portugalsko! Živio revolucija!'! iTi klici so razburili patriote kakor sta Wolf in Sfcransky in prišlo je do burnih nastopov. Ko se je šum pomiril, je dobil besedo katoliško-narodni Ceh Horsky, ki je opozarjal tia nevarnost, katera nastane radi slabih delavskih stanovanj posebno ob času kužnih bolezni. Govorila sta še Ceh Svoboda in Nemec Kraus, nakar je bila debata prekinjena, Letnik II. Ob koncu seje so različne slovanske stranke izrazile sožalje nad smrtjo grofa Tolstoja. V imenu socialdemokratov je govoril nemški socialdemokrat Per-nerstorfer. Tudi Zionist) so imeli svojega govornika, to pa radi tega, ker je grofica Tolstoj rojena Židinja, Dočim so nekdaj judovski časniki hudo napadali Tolstoja in ga blatili na najpodlejši način, pa ga sedaj povzdigujejo v nebesa, ne radih njegovih spisov, kajti ti so ostali isti, ampak radi simpatij z grofico Židinjo. To je židovska solidariteta in disciplina. Da je Zionist govoril, naredilo je na zbornico zelo slab utis. Led poka. (Iz krogov razumništva. Prebivalci ob velikih rekah in na obalih jezer si pripovedujejo, da slišijo v tihih pomladnih nočeh, prej ko se začnejo pregibati ogromne ledene plasti, neko bajno in skrivnostno pokanje ledu. Istotako se slišijo čudni glasovi iz tabora Nar. stranke in vsa znamenja kažejo na to, da se bode kmalu docela zrušila: mrzlo-ledena plaz, ki je ležala dosedaj nad našo inteligenco. 'Nočemo rabiti banalne primere, da zapuščajo podgane potapljajočo se ladijo, kajti mi stojimo na. stališču, da je vsak brez-značajnež, ki bi ravnal proti svojemu prepričanju in tega si od našega izobraženstvn ne moremo misliti. Vzrok, da je že mnogo slovenskih inteligentov zapustilo Narodno stranko in jo Še zapušča, leži v tem, ker ti možje uvidevajo, da Narodna stranka ne dela tako in se ne ravna po ciljih, katere si je postavila na ustanovnem shodu v Celju dne 8, dec. 1906. Ta dan se je jasno In odločno izjavilo: mi nismo zoper duhovščino, mi nismo zoper vero. Te besede, katere je zagrmel general dr. Kukovec z glasom notranjega prepričanja med poslušalce, so spravile marsikaterega zmernega moža pod klobuk Nar. stranke. Toda njeni ustanovitelji in krušni očetje niso mogli zatajiti svojega brezverskega, prostozidarskega značaja in že čez nekaj tednov so začeli napadati našo duhovščino in se zaletavati v verske nauke in pa cerkvene institucije. VII. PODLISTEK Narodno blago od koroško— štajerske meje.1 (N pisal dr. K) V. / Francozi v Slovenjgradeu. Ko so Francozi vdrli v Slovenjgradec, so se jim meščani postavili v bran. Pograbili so vile, sekire, kose in drugo orodje ter so šli nad nje. Neki kamnosek pa v naglici vzame omelo za pometanje peči, ker ni imel drugega orodja pri roki, in leti,. Zunaj je stal ravno francoski stotnik. Kamnosek mu pomaže omelo pod nos. Tlega kamnoseka so potem baje Francozi ustrelili na trgu, f drugim Slovenjgradčanom pa niso nič žalega storili. VI. Od kedaj ni več hudiča v Rimu? Napoleon je bil mogočen gospod. Ko se je polastil Dunaja, se napoti v Rim. Tam pa so bila črna vrata in na njih bel križ. Hotel je vedeti, kaj je to. Vprašal je. Rimljani mu odgovore: „Tukaj ima papež hudiča vjetega,“ Na vsak način hoče izvedeti, če je to res. Odtrga prva vrata za njimi so bila Še druga — odtrga druga — za njimi so bila še tretja. Lo s silo odpre tretja, pride v hram. !Tam zagleda, črno pošast. Ko nameri sabljo, začne pošast prositi : „Preljubi gospod, ne storite mi kaj hudega, jaz sem le navaden „taverhar“, ki sem plačan za to, da tukaj „Spektakel“ delam. In od tega časa ni več hudiča v Rimu Preje pa so ga imeli na verigi priklenjenega. • • Glej „otražo“ št. 28. 11. novembra 1810. ( Kako jje Pavliha s papežem govoril. Pavliha pride na svojem potovanju tudi v Rim, Mračile se je že, ko pride v mesto. Ker je bil zrnu-čen od .dolge hoje, jo krene v gostilno. Tisto gostilno je imela vdova. Pavliha se ji je zdel tuj človek, zato ga vpraša,, odkod prihaja in kaj da išče v Rimu. Odgovori ji, da bi rad govoril s papežem. „Ka,j boš ti „sirote]“ govoril s papežem“, pravi gostilničarka, „Jaz sem celo svoje življenje v večnem mestu, pa Še nikoli nisem mogla govoriti ž njim.“ „Boš pa videla, da bom govoril ž njim. Staviva sto goldinarjev!“, odgovori Pavliha. In stavila sta vsak po .100 goldinarjev, „Kje pa bo jutri papež maševal?“ vpraša Pavliha. „V tisti in tisti cerkvi bo imel mašo z blagoslovom“, mu pravi gostilničarka. Zjutraj gresta oba v tisto cerkev. Pavliha se prerine skozi množico do oltarja. Ko je bil prvi blagoslov, obrne Pavliha, namesto da bi pokleknil in se trkal na prsi, hrbet oltarju in gleda ljudi. Ravnota-ko napravi pri povzdigovanju in pri zadnjem blagoslovu. Papežu se je tako ravnanje čudno zdelo. Zato ga pokliče po sveti maši k sebi v žagrad. „Kakšen človek pa si ti“1, f mu pravi, „ali nisi katoličan ?“ „'Seveda sem.“ „Zakaj pa si tako napravil pri sv. maši?“ „Ker sem tako velik grešnik, da nisem vreden, da bi gledal obličje Gospodovo,“ Papež na to pravi: „iTako je prav, Ti si dober katoličan.“ „Pa nekaj bi Še imel na srcu“, pravi Pavliha, če bi smel povedati.“ „Kaj pa? Le povej!“ „Sinoči sem stavil sto goldinarjev z vdovo go- stilničarko, ki je trdila, da ne bom govoril s svetim očetom, jaz pa sem rekel, da bom, Ali je gostilničarka dolžna, da mi izplača teh sto goldinarjev?“ „Seveda ti jih more plačati“, odvrne papež. „Potem je pa Se prav“, reče Pavliha, „srečno in zdravi ostanite!“ Srečno“, odgovori papež. VIII. Pripovedke o vodnem možu. Ce hodiš iz Guštanja po traberški cesti, zapaziš kakih pet minut za trgom dve veliki skali, ki ležita v Meži tako, da lahko prideš po njih na drugo obrežje. Pod skalama, ki sta poveznjeni ena na drugo, buči Meža. To je „Votla peč.“ Do tukaj je segalo v davnih, davnih časih jezero, po katerem se Še dandanes imenuje cerkev „Devica Marija na Jezeru“ pri Prevaljah. Tukaj je živel svoje dni vodni mož. Vse se ga je balo. Spravil je enkrat lepo Brusnikovo hčer seboj v svoj demantni grad. Dolgo jo je imel pri sebi za ženo. Imela sta že tri otroke. Ker ji je pa začelo postajati dolg čas in ker je grozno ihtela, jo je nekega dne izpustil, da je obiskala svoje stariše pri Brusniku. Morala je pa dati okoli sebe vrv. „Ko prvokrat potegnem za vrv“, ji naroča divji mož, „se moraš vrniti.“ Nekdo pa je bil pri Brusniku tako prebrisan, da je odrezal hčerki vrv in jo privezal okoli starega hrasta, ki je stal za hišo. Ko vodni mož prvokrat) { potegne, >■ se je hrast zmezil. Ko potegne drugokrat, je migal. Ko potegne tretjikrat, ga potegne s koreninami vred v vodo. Nato prinese vodni mož troje otrok, k'i jih je imel z Brusnikovo hčerjo, na suho. Enega je obdržal sam, drugega je dal njej, tretjega pa je pretrgal ter dal pol njej, pol pa je sam imel. IX. Ce hodiš po isti cesti dalje, prideš pred Blatnikom do Brusnikove peči. Na tej peči, ki ima nekaj Vedno bolj jasno in očitno so stopali na plan celjski framasoni in danes menda ni lahko najti duhovnika na Spodnjem Štajerskem, ki ne bi bil že obrneta» z gnojnico iz celjskih listov. Njih strupeno pero napada blaga srca naših starih, v narodni borbi osivelih duhovnikov, ne ustavljajo ! se pred sivimi lasmi in tresočo se roko, ne prizanesejo mladosti niti mladostni neizkušenosti. Tisočletne verske resnice so jim v posmeh, sveti cerkveni obredi so v njihovih o-čeh prazen simbolizem. Ferrer in Nathan so njih ideali. .Zato je umevno, da so mnogi pristaši Narodne stranke začeli debelo gledati, ko so čitali take nizkotne duševne proizvode. Polagoma so se začeli odmikati, stopali so vedno bolj v ozadje, nazadnje pa so — izginili. Najprej so začeli izstopati kmetje; ti so kar trumoma odpadali. Potem so prišli posamezni inteli-genti in sedaj se začenja svitati celo med učiteljstvom, ki je bilo dosedaj največja opora, takorekoč o-kostje preperele Narodne stranke. Velik del učiteljstva je že spregledal skozi gosto meglo liberalnih laži in fraz, in posebno v zadnjem času je mnoge osupnila protinarodna izjava liberalcev glede delitve Štajerskega deželnega šolskega sveta. Posebno pa je o-gorčil treznejše elemente zadnji „Lehrerbundov“ letak. da so mnogi odločno in brezpogojno izjavili: Po tej poti ne moremo in tudi ne gremo dalje! —■ Cast jim! Slovensko ljudstvo in vsa poštenomisleča slovenska javnost stoji za njimi in jih bode podpirala v njihovih težnjah in jih branila liberalnega terorizma. Sadovi skrajno zafurane liberalne politike se kažejo vedno bolj očitno. Brez našega |,,bombardira-nja“ pada trdnjava za trdnjavo,r in kraji, ki so veljali dosedaj kot nepremagljiv liberalni tabor, so že preluknjani kakor sito in padejo pri prihodnjih volitvah. Led poka in niti tesni Kukovčev objem z dr. Plojem ne more več zadelati zijajočih razpoklin v Narodni stranki. Nasprotno! Mnogi pristaši Narodne stranke odpadajo ravno vsled tega objema. Kdor se spominja na lepe fraze pri ustanovitvi Nar. stranke, bode vedel, da se je hotela ta stranka nekako roditi iz obstoječih narodnih potreb, ker je dosedajna slovenska politika bila premehka napram Nemcem, pre-zanesljiva proti vladi itd. Marsikatera trda beseda je takrat udarila na dr. Ploja in druge „starine“, kajti Kukovčevi „mladini“ so hoteli imeti jasno začrtano, v skalovje izklesano narodno pot. To vemo vsi in to vedo tudi tisti, ki so z veseljem pozdravili ustanovitev Narodne stranke, ki je sedaj tako žalostno zagazila na mehka nemčurska in vladna tla, „Narodna“ stranka se je postavila v nasprotje s slovensko obstrukcijo, „narodno“ liberalno učiteljstvo se je izjavilo proti nji in pospešuje razširjanje protislovenskih, nemškonacionalnih letakov, nazadnje pa se tesno objemajo z dr. Plojem, proti koji politiki so se združili. To je smrtni udarec v njih narodnost, v njih pošteno prepričanje; postali so marijonete, ki plešejo na slovenskem političnem polju, kakor jih suče veter ali dr. Ploj. To uvidevajo sedaj tudi najbolj zagrizeni pristaši Narodne stranke in marsikateri njen privrženec bo pozabil, na novo leto si znova naročiti „Narodni Dnevnik“ in „Narodni List“„ ker noče več imeti o-pravka s stranko, ki je popolnoma zgrešila svoje prvotne cilje. Liberalni led je začel pokati na gospodarskem in političnem polju. Od stranke odpadajo pristaši, od celjske Zadružne zveze posojilnice in zadruge. Začetkoma so se liberalci tolažili s tem, da odpadajo tisti, ki niso zmožni slediti njih „visokim“ idejam. Sedaj se tolažijo s tem, da ostane samo „kleno zrnje“, toda mi ne verjamemo, tia še bi iz osamelega Kukovca, Špindlerja in Lešničarja kedaj kaj „vzklilo,“ Cez nekaj let ne bo več duha in ne sluha o tem tri-umviratu in njegovih „Visokih“ idejah, kajti tudi naše razumništvo je začelo spregledati. Led poka! Važnost ljudskega štetja. Po vsem omikanem svetu se vrši dandanes v določenih razdobjih ljudsko štetje, kajti njegovi izsledki so neprecenljive važnosti za vedo, zakonodavstvo, javno upravo in politiko. Odkar se izsledki ljudskega Štetja objavljajo — in to ne samo za celo državo, temveč tudi za poedine dežele, okraje in občine — in odkar se ozira pri popisu na celo množico stvari (veroizpovedanje, narodnost, državljanstvo, domovinska, (pravica, starost, spol itd.), je mogoče razmere poedinih okrajev in cele države spoznati dosti bolje, kakor je bilo to prej. V teh podatkih najde vsa javna uprava in vse zakonodajstvo vrelec najvažnejših naukov, Ti izsledki so odločilni, kadar se gre za izpremembo zakona ali reformo uprave, na tej podlagi se more soditi o vrednosti dosedanjih uredb, kamorkoli pogledamo, povsod se opirajo važni odloki na podatke ljudskega Štetja. Ce so torej ti podatki temelj, na katerem zida veda, zakonodajstvo in politika, potem je pač samoumevna zahteva, da morajo biti r e s n 1 č n L To je lahko doseči pri tistih razpredelkih, kjer nimajo niti činitelji, ki vodijo Štetje (vladni komisarji ali občine), niti ljudje, katere se šteje, posebnega interesa na tem, da bi zapisali neresnico. Drugače pa je pri rubriki takozvanega „občevalnega jezika“. Vprašajmo se, ali ima sploh kak smisel, poizvedovati po „občevalnem jeziku“, to je po tistem, ki nam rabi v navadnem občevanju ? Občevalni jezik je tak — to se razume vendar samo po sebi — kakor-šen je jezikovni značaj dotične okolice. Jasno je, da mora slovenski delavec občevati v Gradcu večinoma nemški. Dalje pa so tudi kraji, kjer rabijo ljudje v navadnem občevanju slovenski in nemški jezik in ju tudi popolnoma obvladajo. Torej bi morali zapisati v popisovalne pole oba jezika. Ministrska odredba od 9. avgusta 1900 in ravno tako od 20. avgusta 1910 pa izrecno ukazuje, da se sme navesti samo en jezik kot občevalni. Za zakonodajstvo, upravo in politiko nima prav nobene cene, če se dožene, v katerem jeziku občuje kedo z delojemalcem, ali na ulici, v trgovini itd. Nasprotno pa je v taki narodnostno mešani državi, kakor je Avstrija, za pravično in proti vsem narodom nepristransko zakonodajstvo in upravo naj-veČje važnosti, če se dožene resnično število poedinih narodov, kakor tudi njih kraje in meje. Tej zahtevi zdravega razuma in pravičnosti pa ostro nasprotuje dosedanji vladni sistem in nemški nacionalni Šovinizem. Dokler je bila Avstrija v „nemški zvezi“ (1815—66) iri se je potegovala v njej za hegemonijo, je skrbno pazila, da se ohrani vsaj na zunaj njen nemški značaj. Iz tega razloga je zavrgla vlada leta 1865. predlog državne statistične pisar»*, naj se določi tudi jezik prebivalstva, Sele moralni pritisk petrograškega statističnega kongresa je prisilil avstrijske državnike, da so začeli misliti o tej zadevi. Dualizem je izročil Nemcem hegemonijo Se nadalje vsaj v tostranski polovici. Da bi ugodila moderni zahtevi, da ne bi škodovala obenem priviligira-nemu stal, Nemcev, je bila vodilna misel avstr, via* de pri stvoritvi novega pojma „občevalni jezik“. Štetje po občevalnem jeziku se prvič ukazuje v naredbi ministrstva za notranje zadeve od 6. avgusta 1880 in velja Še danes. Štetje po občevalnem jeziku je eden glavnih stebrov nemškega privilegovanega stališča. Na ta način „izpričajo“ jezikovno enotnost svojega ozemlja v krajih, ki imajo velike nenemške manjšine, V Gradcu je do 30,000 Slovencev, uradno Štetje jih navaja samo 1430. Na Dunaju je % milijona Cehov, uradna statistika jih je naštela le 102,712. Nemci hočejo v svojem ozemlju utajiti druge narodnosti, da urade lahko popolnoma ponemčijo, uradniška mesta p a razil e 1 e med s a m e N e m c e. Na severnem Češkem, kjer se potegujejo za politično razdelitev kraljevine Češke, postopajo posebno silovito, da bi dokazali, da je njih ozemlje jezikovno enotno: češke delavce izganjajo iz stanovanj in občin. Ko bo ljudsko štetje dokončano, se bodo smeli vrniti! Izsledki ljudskega Štetja so tudi podlaga za jezikovno zakonodajstvo. To dejstvo priča, da država pri ljudskem Štetju pravzaprav noče določiti občevalnega jezika, ampak narodnost. „Občevalni jezik“ je geslo, ki zavaja samo k prevaram! Ce hoče torej država izvedeti pravzaprav narodnost, ji moramo odkrito pomagati, da tozadevno ne bo ogoljufana. Zato velja za nas geslo: Občevalni jezik je isto kot narodnost! Uradno ljudsko Štetje je ena najvažnejših zadev naše narodne politike. Ljudsko štetje upliva na zakonodajstvo in upravo, Kaj nam pomagajo najpraviČ-nejŠI jezikovni zakoni, Če je podlaga, na katero se o-pirajo, krivična? Kar se bo v januarju zamudilo, se deset lot ne bo dalo popraviti... „Delajte, dokler je dan, kajti prišla bo noč, ko nihče ne bo mogel več delati.“ V- Crtice o pšenični letini. Koliko se je pridelalo pšenice 1, 1610. Po podatkih mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu znaša, letošnja pšenična letina evropskih dežel, Azije in Tunisa skupno 868 milijonov met, Stotov. Ta množina so je pridelala na 88 milj. hektarjih zemlje, - V letu 19G9 je znašala pšenična letina 836 milijonov meterskih stotov. Kljub neugodnim vremenskim odnošajem se je pridelalo letos nad 30 milijonov meterskih stotov več kot lansko leto, ker se Je površina njiv povečala za 5 milijonov hektarjev. Da si ustvarimo sodbo o svetovnem pšeničnem trgu, poglejmo si statistiko. Avstrija je pridelala 15 milijonov met. stotov pšenice na 1’2 milj. hektarja. Porabi pa se v Avstriji 28 milijonov met. stotov pšenice. Pšenični primanjkljaj 13 milijonov met. stotov se lahko pokrije iz Ogrske, ki je na 354 milijonih površine pridelala 20 milijonov met. stolov več kot leta 1909. Skupno znaša naravno izdolbenih lukenj, je vodni mož netil in ljudi pekel. V skali se še dandanes vidi ognjišče, skleda, kraj, kjer je sedel in stopinje. O tem divjem možu se pripoveduje ista pripovedka, samo s to razliko, da je ta, ko je tretjekrat potegnil za vrv in izruval hrast, padel vznak in utonil v tolmunu pod pečjo. X. Siasarnik, kmet za Uršlo goro, pride zjutraj v hlev in vidi par volov od potu mokrih, „Kdo jih je neki potreboval po noči?“ si kmet misli. Cez nekaj dni sta bila vola zjutraj zopet čisto mokra, ,„(Moram po noči stražiti v hlevu, da vidim, kdo jih jemlje!“ In res se vleže v hlevu in čaka z gorjačo v roki. Naenkrat pride tuj mož in napreže vole. „Kaj boš, mrha, r pusti jih pri miru!“ pravi kmet. Tujec pa odgovori: „Se noeoj peljem. Jaz sem vodni mož in vozim vodo z UrŠle gore na Pohorje, Ker se tja prestav- ljam. Te bom že plačal za to.“ Ko pripelje vodni mož zjutraj vola nazaj, je imel vsak. izmed njiju privezano med rogoma mošnjo denarjev. „To imaš zato“, pravi vodni mož. „Tudi sena boš vedno dovolj imel.“ Nato pa izgine. Na ribniških (pohorskih) jezerih ga. Še čujejo včasih zvečer, kako „jucka.“ Po pohorski planini raste borovje, pa je vse krivo, ker je spod jezero. Po-vsodi je zaraščeno jezero, le pri ribniškem kraju je odprto. XI. Druga varijanta te pripovedke pripoveduje, da je živel v jezeru pod Uršlo goro vodni mož. Ko pride kmet .Siasarnik nekega jutra v hlev, vidi črna Konečnikova vola tam s potom oblita stati. (Konečnik je kmet na Setovcu.) Vpregal jih je po noči vodni mož, ki se je prestavljal z UrŠle gore na Pohorje ter vozil vodo po mostu, ki je bil iz megle narejen, tja. Drugih volov za to ni mogel rabiti, samo črni so veljati. Tretjo jutro je visela na jarmu mošnja denarjev. Vola pa nista bila izprežena, ampak sta v jarmu stala. Jezero pod Uršlo goro. XII. Pod Uršlo goro je lepo jezero. Ako ga hočeš videti, moraš postaviti pri b,Smohorici“ ^visoka peč na koroški strani UrŠle gore) lojtro, da prideš do njega. Toda le malokomu se to posreči. S stropa visijo sami demanti kakor rtine soli. V vodi pa so čudno živali, da si nihče ne upa blizu. O Gori (v Kotljah pravijo Uršli gori, navadno le „Gora“!) je prerokoval deseti brat, ko je šel skozi Kotlje, sledeče: „Ta stolp (cerkveni) je sicer visok, pa enkrat bo Še veliko višji, ko bo Gora poknila. Pa tako gotovo se bo to zgodilo, kakor so na Kravperzi (Krav-pergar je kmet v koteljski fari) kope zgorele, kar so jih na Sent LekŠejevo zložili.“ Kope so pa dan po Lekše je vem zgorele. Črtice iz življenja rajnega prof. Ivana Krusića. Očetu Martinu so po domače rekli Svederc, ker je pa bil male postave, so mu rekli Svederček. Bil je spreten tesar in godec. Po dnevi je tesal in tako svoji družini služil boljši kruh, — iinel je pet sinov in tri hčere. Sinovi so bili: Ivan, paš rajni gospod Šolski svetnik; Franci, krčmar v Celju, po domače Valentan; Jakob, umrl kot župnik pri Sv. Andražu n. Polzelo; Martin, doktor vsega zdravilstva, umrl že prerano v Celju; Vinko je mag. uradnik na Dunaju. Od hčera je Micika imela Vaberja v Galiciji; Fran-Čika je dobila Lipovšeka na Medlogu : Trezika go- spoda Jezernika ali Grenadirja na Polulah. Dna in gospod Vinko sta gospoda Ivana preživela, r- po noči je pa pri mestni godbi klarinet piskal; znal Je pa tudi sam jo zatrobiti na Waldhorn. V gledališču je Waldhorn-solo piskal. „Kakor vrisk zvira, Svedrček prebira. Rajni se je udeležil leta 1852 prvega zrelostnega izpita na gimnaziji v Celju. Poprej te poskušaj© sploh Še ni bilo. Prestal je izpit z dobrim vspehom. Leta 1859 se je z novim Škofijskim sedežem v Mariboru ustanovilo bogoslovsko učilišče. Rajni gospod dr. Ulaga, dotlej profesor veroriauka na celjski gimnaziji, je bil v jeseni poklican za profesorja bogoslovja v Maribor. Na njegovo mesto je prišel v Celje bivši provizor od Sv. Roka ob Sotli, gospod Iv. KruŠič, Zaslovel je kmalu po svojih pridigah, ki so bile polne rožic in podobnega cvetja. Dijaki nižje gimnazije smo imeli takrat v cerkvi oo. kapucinov nedeljsko službo božjo. Ker so bile cerkvene klopi navadno že zasedene, ko smo dijaki prišli v cerkev, zato so odrediti, da se kapucinska cerkev t ni odprla, dokler nismo dijaki, r spremljani ( od svojih gospodov profesorjev, tja gori prišli. (Ljudje v mestu so ugibali, zakaj se jim brani poslušati KruŠičeve pridige. Brihtni krojač K. F. je bil to kmalu iztuhtal, češ, „KruŠič predigt zu aufgeklärt“^ zato ne smejo meščani njegovih pridig slišati. Leta 1862 še je narodna zavest tudi nas slovenskih dijakov polastila. Ustanovili smo si ,,,Mravljico“, dijaški list, ki je prinašal vsak mesec enkrat ali dvakrat kratke pesmi in druge spise iz dijaških peres. Rajni profesor KruŠič je narisal glavo za Hat in se je potrudil, da je ocenjeval v „Mravljici“ zbrane spise. Enkrat nas je izueuadil ob koncu lista as lepo narisanim rebusom: Zdrava) duša v zdravem te-* lesu je najboljše blago. Bilo je to čisto nekaj novega, vsem dijakom nekaj nepoznanega. Vadil nas je tudi sestavljati krooo-grafike. , pridelek n a O g r s k e ir. letos 54 milijonov. Ogrska rabi sama za se 82 milijonov meterskih stotov, zatorej zadošča Avstro-Ogrski letos lastni pridelek, med. tem ko je morala ieta 1909 vvoziti 8 milijonov met. stotov. Nemčija je pridelala letos 40 milijonov, rabi pa 02 milijonov met. stotov pšenice. Enako je na Fran c o s k e m , kjer se glede na Število prebivalstva porabi največ pšenice. Porabi se na Francoskem na leto 100 milj. met. stotov pšenice, a pridelalo se je je za 25 milijonov met. stotov manj. Ta nedostatek bo morala pokriti Francija z importom iz Rusije, ki je pridelala letos 228 milijonov, to je za 30 milijonov več kot leta 1909. Mesec za mesecem vozijo trgovski parniki rusko pšenico iz Odese na Francosko, da poplačajo s tem ruski dolžniki francoskim upnikom nemale obresti od dolgov. Angleška potrebuje letno 70 milijonov met. stotov, a pridelala je le 15 milijonov. Iskati bodo morali torej Angleži za svoje potrebe celih 55 milijonov meterskih stotov pšenico v inozemstvu. Na Angleškem se razmeroma na hektar zemlje pridela, največ pšenice, namreč 21 met. stotov. V Italiji je bila pšenična letina 1910 za 10 milijonov slabejša od prejšnjega leta in potrebuje Italija izjemoma letos tudi uvoza tuje pšenice. Tudi severne dežele: Dansko, Švedsko, Norveško, Švica, Nizozemsko in Belgija si morajo od drugod preskrbeti pšenico. Kot dežele, ki izvažajo pšenico, pridejo poleg Rusije in Ogrske v poštev še balkanske dežele. Rumunijai bo izvažala 18 milijonov meterskih stotov, Bolgarija d milijonov, Srbija 1 milijon. Potemtakem se sme smatrati pšenično letino 1910 za precej ugodno, kar se pozna že pri ceni pšenice, katera se letos ne vzdiguje, kakor lansko leto. C e n e p š e n i c i i n p Š e n i č n i moki. Kako se razvijajo cene pšenici In pšeničnim izdelkom, je razvidno iz sledečih številk.. Na dunajski poljedelski borzi so ode 30. oktobra 1909 cene pšenici: Ogrska pšenica meterski stot K 30’50—.31’20. Moravska pšenica meter, stot „ 27*90- 28’70. 29. oktobra 1910 pa: Ogrska pšenica meterski stot K 22’70—23’ot). Moravska pšenica meter, stot „ 2F20-21’90. V enakem razmerju se razvijajo tudi pšenični mlinski izdelki v en groš trgovini: Moka štev. 0 je veljala leta 1909 meterski stot K 4.6— 46T.0: leta 1910 pa K 35’20—36’—. Moka ,«>. 1 1 190.9 K 45 za Lehrerbundovce. fS svinjskimi psovkami si pač učiteljstvo ne bo priborilo nobenega teritorija in nikakega uglecla. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica je imela dne 24. t. m. popoldne ob 3. uri sejo, v kateri je izvolila tudi člane za januarske delegacije. Konferenca načelnikov strank. Dne 24. t. m. se je vršila, konferenca načelnikov strank. Ministrski predsednik baron Bienerth je naštel vladne predloge, ki bodo podane tekom jesenskega zasedanja poslanski zbornici. Po dolgi debati je reasumiral predsednik zbornice Pattai kot splošno mnenje to, da ■ se bo v petek, soboto ih torek obravnaval predlog draginjskega odseka. Nato se vrši prvo branijo proračunske ga provikorrjai. Sfocifatno-poli-tični odsek bo imel svoje seje tudi med plenarnimi sejami zbornice. Volitve v delegacije se vrše prihodnji teden. Enotni klub čeških drž. poslancev. Parlamentarna komisija zveze čeških poslancev je imela dne 24. nov. popoldne konferenco* * v kateri je bil soglasno sprejet statut novega enotnega češkega državnozborskega kluba, Posameznim sedanjim češkim državnozborskim klubom bo predložen po en ek-semplar teh statutov, f da, ga, vsi poslanci podpišejo, nakar se vrši ustanovni zbor enotnega, kluba. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Vlada je predložila poslanski zbornici zakonsko predlogo, ki vsebuje avstrijsko-srbsko trgovinsko pogodbo z dne 14. julija 1910. Kakor znano, bo po tej pogodbi smela Srbija uvoziti v Avstrijo 15.000 glav goveje živine in 50.000 glav prašičev, seveda vse le v zaklanem stanju. Abolicija „ veleizdajniškega1* procesa. Iz Zagreba poročajo, da je izšel uradni komunike, v katerem se razglaša, da je po najvišjem ukazu ustavljeno nadaljnje f kazensko postopanje proti Adamu Pribičeviču in tovarišem, ki so obtoženi ..veleizdaje.“ Odprava obveznega potnega lista v Turčiji. Dosedaj se je moral vsak tujec, ki je hotel prestopiti turško mejo, izkazati s potnim, listom. Tudi za potovanje po notranjosti je bil dosedaj predpisan potni list. V seji dne 21. nov. pa je turški parlament sklenil z 85 proti 78 glasovom, da se za vso. Turčijo odpravi obvezni potni list. Revolucija v Braziliji. Iz Londona se poroča: Poročila, ki dohajajo sedaj iz Brazilije, pravijo, da je brodovje pred Rio de Janeiro revoltiralo in da je tudi na celini izbruhnila ‘ vstaja. Vlada je brzojavila svojemu poslaniku v Lon-■ donu, da se vstaja na jako kritičen način razširja, in da se je pred Rio de Janeiro uprlo moštvo ene dreadnoughtke zoper častnike in začelo mesto bombardirati. Shodi. Fram.' O nedeljski prireditvi smo prejeli Še naslednje poročilo: V nedeljo dne 20. nov. se je ustanovilo pri nas slovensko katoliško izobraževalno društvo. K ustanovitvi se je zbralo toliko ljudstva, da je bila prostorna dvorana v „Aninem dvoru“ natlačeno polna. Častiti gospod župnik Fr, Muršič je pozdravil navzoče ter razložil pomen izobraževalnega društva. Za- gospodom župnikom so se oglasili Še sledeči govorniki: 'mladenič Ferdinand Lešnik je v navdušenih besedah orisal namen in koristi novega društva, priporočal branje dobrih knjig in časnikov ter pozival posebno mladeniče, naj bi se društva z vso vnemo oklenili. — Marija Priol je pozdravila društvo v imenu deklet in vabila iste, naj polnoštevilno pristopijo. — Nato je govoril gospod Josip Priol o važnosti izobraževalnega društva za, kmečko ljudstvo, o potrebi splošne in strokovne izobrazbe in kako naj čitamo knjige in časnike, da nam bo branje v korist in veselje. Za njim je povzei besedo častiti gospod profesor dr. H o h n j e c in' nam v krasnih besedah opisal pomen organizacije v sedanjih burnih časih, nas svaril pred ljudmi, ki pravijo, da so prosti in za prostost ter izjavil, če napravljajo naprednjaki za svoje ljudi plesne vaje, bomo mi prirejali predavanja in poštene gledališke predstave in na ta način ljudstvu nudili pouk in pošteno zabavo. Nato so se sprejela pravila. Predsednikom je bil izvoljen Štefan Pliberšek, kmet iz Morja: podpredsednikom častiti gospod župnik Fr. Muršič; tajnik gospod Josip Priol; blagajnik Ferdinand Lešnik; f knjižničarke: Mar. Lešnik (Mat.) in Terezija Smagavec; odborniki: Henrik Koren in Boštjan Štern; namestnice: Mar. Bezjak in Jula Rotard. Na tem mestu izražamo častitemu gospodu župniku Fr. Muršiču I za njegov trud in požrtvovalnost pri ustanovitvi tega društva, in častitemu gospodu profesorju dr. Hohnjeeu za krasne besede našo naj» prisrčnejšo zahvalo. Novemu društvu pa želim, kakor smo slišali na shodu, naj bi se razcvitalo v blagor, izomiko in napredek našega slovenskega ljudstva, v povzdigo naše domovine, mile Slovenije, da se bo o nas lahko reklo: Slovenci so izobražen narod! Rajhenburg. Da je tudi Posavje v taboru Slovenske kmečke zveze je pričal shod, kateri se je vršil v nedeljo dne 20, t. m., združen z občnim zborom katoliškega političnega društva „Sava,“ Zborovanje se je vršilo ob lepi udeležbi vrlih naših posavskih somišljenikov. O deželnem zboru in obstrukciji poslancev Slovenske kmečke zveze je poročal namestnik deželnega glavarja dr, J a n k o v i č. O državnem zboru in drugih važnih političnih in gospodarskih zadevah je poročal poslanec dr. Iv. B e n k o v; I č. Možje volilni so vzeli poročila svojih poslancev z navdušenjem na znanje ter so odobravali njihovo delovanje. Sprejelo se je več resolucij ; razmotrivale so se tudi razne organizatorične zadeve naše kmečke stranke. Raznoterosti. iz šole. Deželni šolski svet je imenoval učiteljskega kandidata Teodorja Gselmaua za provizoričnega učitelja na ljudski šoli v Makolah. Provizorični učitelj na šoli v Šoštanju Miloš Tajnik je imenovan.-za definitivnega učitelja na isti šoli. Za suplenta na ljudski šoli v Slov. Bistrici je imenovan učiteljski kandidat Jožef Steinberger. Učiteljski kandidat Karl Rumpret. je imenovan za učiteljskega suplenta na ljudski šoli Zdole pri Brežicah. Razpisano je mesto učitelja na trirazredni ljudski šoli III. krajevnega razreda v St. Florijanu pri Doliču, pošta Mislinje, Prošnje do 31, dec. Pri Šv. Bolfenku v Slov. goricah je do 15. dec. razpisana služba učiteljice na tamošnji .2-ražredni ljudski šoli. Razpisana župnija. Ker gre; dosedanji častiti gospod župnik Anton Kocuvan v pokoj, je razpisana župnija Lembah (patronat nadžupnija Hoče). Prošnje je vložiti do 3, jan. 1911. Iz politične službe. Bivši državni poslanec in okrajni glavar v Bukovini Frane grof Bellegarde in namestniški tajnik Robert pl. Costa Rossetti sta 'ime-.sovana za okrajne glavarje na Štajerskem. Iz pošte. Absolvirani realen Karl Binder v Mariboru je imenovan za poštnega praktikanta pri po-šti v Mariboru I, Poštar Janez Schwischay v Konjicah je prestavljen kot višji poštar prvega plačilnega razreda v Feldbach. Poštar Emil Schwischay v Rogaški Slatini je na lastno prošnjo prestavljen v Konjice, Umrl je dne 21. novembra pri Sv. Križu na Hrvaškem Anton Hereelj, tamošnji župnik in prised-nik duhovnega stola. Rajni je bil Slovenec, rojen leta 1845. pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Na svoji župniji pri Sv. Križu je deloval nad 35 let ter storil veliko za preporod svojih župljanov v duhovnem pogledu in za kras hiše božje. Radi svoje živahne narave je bil povsod priljubljen. Danes je bil pokopan. Naj v miru počiva v bratski zemlji hrvatski! Javna zahvala. (Organisti, 1 zbrani na dvanajstem občnem zboru svojega Podpornega društva, se najponižnejše zahvaljujejo prevzvišenemu knezu in škofu dr. Mihaelu Napotniku za njegovo požrtvovalno naklonjenost, ki jo izkazuje leto za letom njihovemu društvu. Med 25 sto kronami, ki jih je društvo prejelo od blagih dobrotnikov, je največ onih, la jih je blagohotno podaril! prem. nadpastir lavantinski! V znak svoje hvaležnosti je društvo r že bilo izvolilo m m bi uhraaip-! Slabost in boleri cm rrinejo.- V„š z--<\ znamko „Elsa Floid“. Dvanajsterica za posKuhtj .• a I o h k ruj.k j»i, spanje zdravo. V«še ('Kje franko, izd • o rneu lekarnar Feller v Stobicu !"< ■ o »H-,! r/. č* rah K' Fdlerjev fluid z *?,. .64 (Hrvaško). ekscelenco za svojega prvega častnega člana. Iz občnega zbora se je poslalo visokemu dobrotniku uda-nosfni pozdrav, na kojega je dobil predsednik gospod K* Bervar sledeči odgovor: (Hvala za prijazen spomin. Bog blagoslovi delovanje! Duhovniške spremembe. Župnijo Črešnjevec dobi častiti gospod Alojzij Zamuda, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, župnijo Frankolovd (pa častiti gosp. Alfonz Požar, kaplan v Vojniku. Prestavljeni so naslednji častiti gospodje kaplani: Janez Hauptman z Mute kot provizor na Pernice, Jože! Pi niter iz Makol na Muto, Janez Geratič s Pilštanja v Makole, Jem. Podpečan iz Podsrede v Konjice, Franc Doberšek iz Slov, Bistrice v Vojnik {II. kaplan), Janez Žagar od Sv. Martina na Pohorju kot II. kaplan v Slov. Bistrico, Blaž Dvoršak iz Sv. Jurija na juž, žel. k Sv. Martinu pri Velenju. Iz sodne dvorane. Včeraj dne 24. t. m. se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo zanimiva sodna razprava. Na zatožni klopi je sedel gospod H. Gril iz Slov. Bistrice, obtožen sleparstev pri igri in hazar-diranja. Zadeva je že bila pred okrož. sodiščem in je bü Gril obsojen na dva meseca ječe, a kasacijsko sod, je obsodbo razveljavilo in se je vršila nova razprava. Gril je bil radi obtožbe goljufije oproščen in obsojen samo radi ponovnega hazardiranja na 300 K globe. Obravnava je razkrila marsikatero zanimivost iz delovanja' naših' posilinemških spodnještajerskih mogocnjakov, Ako se jim kdo postavi po robu, potem jim ni nobeno sredstvo preslabo, da bi ga uničili. V tem slučaju je igral vlogOi političnega provokatorja neki Jager, ki je'bil že 27kra.t obsojen, med tem 7. krat radi žaljenja časti in dvakrat radi zločina obrekovanja. Značilna je bila. tudi izjava priče Kao, ki je povedal, da je Jager sam priznal, da nastopa proti .Grilu f samo radi tega, ker so ga k temu prisilili Jagoditsch, Stieger in drugi, kateri hočejo Grila o-nemogočiti v javnosti. Posebno zanimivo je tudi kon-Štatiranje, da se je vsa gonja proti gospodu Grilu pričela še le potem, ko so se javila politična nasprot-stva in je Gril nastopil proti vladajoči gospodi. Razne zadeve, radi katerih je bil gospod Gril tožen, so bile že znane leto dni in več prej kakor je prišlo do ovadbe, a nobenega slovenjebistriškega mogotca ni to nič ženiralo in vsi so občevali z gospodom Grilom Še zelo prijazno in ljubeznjivo. Se le ko so'se spremenile politične razmere, so gospodje hoteli dokazati, da je gospod Gril baje ravnal kažnjivo in so ga ovadili. Lepa morala! , Na naslov gospoda Brinarja! V številki „Nar. Dnevnika“ od srede f, se pritožujete, da niste dobili besede na nedeljskem shodu v Celju in pravite doslovno: „To postopanje je tako nečuveno, ob enem pa tudi tako značilno, da je moram s tem javno pribiti.“ Ker ste zamolčali najbrž vedoma prave vzroke, jih vam moram še enkrat pojasniti. Shod je bil društven shod; to vam je bilo gotovo znano; toliko vem, da so vsaj vsi mladeniči vedeli, na kakem shodu da so. Zakaj da niste dobili besede, sem vam tudi povedal približno: „Radi prejšnjih dogodkov vam ne morem dati besede, ker je društveni shod; mi ne prirejamo shodov, da bi vi podajali svoje izjave; časa ste pa imeli dovolj, sklicati svoj shod, feaj ste prej poznali žalitve slovenskih mladeničev nego’ tal,“ Ste li mogoče to moje utemeljevanje preslišali v razburjenosti! I Upam, da boste po teh pojasnilih pač uvideli, da ni bilo tako nečuveno, da niste dobili na našem društvenem shodu besede; Mene bi bilo sram, tako beračiti samo radi brezpomembne izjave, zlasti če bi mi očital priprosti kmet, da ni dobil na vaših javnih shodih nikdar besede. —- Dr. Karl Verstovšek, državni in deželni poslanec. „Dan.“ Slovensko katoliško ak'ademiöno društvo „Dan“ priredi povodom 601etniee rojstva Škofa dr. Mahniča, začetnika katoliškega gibanja med slovenskim dijaštvom, dne 1. dec. pri „Vojvodu“ v Pragi slavnostni večer s slavnostnim govorom in petjem. Somišljeniki vabljeni! — Odbor. Poslanec dr. Gregorčič ponesrečil. Dne 24. t. m. je ponesrečil poslanec „Slovenskega kluba“, dr. Gregorčič, ko je Šel v parlament. Na zamrznjenem trotoarju je plodrsnil in padel tako, da Bi je dva prsta precej opasno izvil. Povezal mu jih je takoj češki poslanec dr. Velik. Intrigant!. Komaj se je začela državnozborska kampanija, že so začeli od famoznega Ploja podpirani celjski liberalci intrigirati proti Slov. klubu in njegovemu voditelju dr. Šušteršiču. Gotovi ljudje, ki in-spirirajo „Dnevnik“, so jezni in jih peče, ker si je priboril dr. Šušteršič radi svojih izvanrednih zmožnosti vodilno vlogo v parlamentu, zato bi mu radi izpodkopali tla. Pri tem boju jim ni nič mar skupna jugoslovanska stvar, njim se gre samo za nasičenje svoje brezmejne častihlepnosti, in radi te žrtvujejo brezstidno vse interese javnosti. Najnovejša lumparija obstoja v tem, da „N. D.“ od 24. t, m. hujska proti skupnemu nastopu glede vseučiliškega vprašanja in poziva Cehe, naj puste Slov. klub na cedilu. To je tako podlo, da se ne da lahko označiti. Ker tvorijo zastopstvo slovenskega, ljudstva skoro izključno zastopniki S. L. S., zato naj odtegnejo Cehi svojo pomoč slovenskemu narodu. In vse to se zahteva samo iz osebno-strankarskili koristi. Dobro je, da se bližajo s hitrimi koraki nove volitve, da bo slovensko ljudstvo končno pomedlo s temi intriganti. Predpisi za zrelostne izkušnje na realnih gimnazijah in na reformnih realnih gimnazijah. C. kr. ministrsko predsedstvo objavlja: Naučni minister grof Stiirgkh je izdal pred kratkim predpise o zrelostnih izkušnjah za realne gimnazije in za reformne realne gmnazije. Predpisi so slični predpisom za gimnazije in deloma tudi za realke. Pismena izkušnja obsega nalogo v učnem jeziku, prestavo iz latinščine v učni jezik in lahko, prosto nalogo iz drugega, na zavodu obligattnega živega jezika, (francosko, angleško itd.) Glede na ustno zrelostno izkušnjo se drže predpisi sistema, ki je običajen po ostalih srednjih šolah. Kandidati morajo napraviti ustno izkušnjo v latinščini, v drugem jeziku, zgodovini in zemljepisju ter matematiki. Latinščina se izpraša pri vseh kandidatih, izkušnja v drugem jeziku je odvisna od pismene naloge, v obeh jezikih, ki sta obligatna, razun latinščine, se preizkusi kandidat zgolj, če je dobil v obeh jezikovnih nalogah nezadostno. Izkušnja o zgodovini in zemljepisju je omejena na avstrijsko domačo vedo. Eksterni kandidati morajo napraviti zrelostno izkušnjo iz vseh treh obligatnih jezikov in iz vseh drugih šolskih predmetov razun telovadbe. Eksternisti, ki niso dobili ugodne klasifikacije v latinščini in v matematiki, morajo napraviti pred zrelostno izkušnjo pismene prestavo iz učnega jezika v latinščino in eno matematično nalogo, kakoršne so navadne v VIII, Šoli. Tudi iz ostalih predmetov morajo napraviti eksternisti pred-izkušnje, ce nimajo ugodnih izpričeval. Po realnih gimnazijah morajo napraviti tisti kandidati, ki niso imeli v IV. šoli v risanju vsaj zadostno, še prediz-kušnjo v risanju. V reformnih izkušnjah pa morajo napraviti eksterni kandidati „izkušnjo v geometričnem risanju, če niso imeli v IV. razredu v tem predmetu vsaj zadostno. Predpisi se takoj uveljavijo. Zdramite se! Prijatelj učiteljstva' nam 'piše: Pogled med naše učiteljstvo je žalosten. Vsa znamenja kažejo: med učiteljstvom nekaj ne more biti prav. Častne izjeme, ki se hvala Bogu najdejo Še povsod, kažejo, kako je večina zašla. Zdi se, da je mnogo ,u-čiteljev zgrešilo svoj poklic. [Učiteljski stan je stan požrtvovalnosti, a ravno te socialne čednosti ne najdemo pri marsikaterem velespoštovanem učitelju. Vso pozornost, ki jo daruje deci, je osredotočeno le v šoli po običajnem vzorcu. Zunaj po jo pusti lastnemu spoznanju. S Šolskimi durmi se konča skrb takega učitelja za njemu v vzgojo poverjeno mladež. Lastna Čast, lastna udobnost, višja služba, strah pred nemškim očesom, napačna kolegijalnost, predsodki pred ljudskimi prijatelji: to so vprašanja, ki marsikateremu „vzgojitelju“ belijo glavo. (Toda to bi nas malo brigalo, ko bi pri tem ne trpela naloga velečislane-ga učiteljskega stanu. Nam se gre za otroke, ne za Učitelje, a kakoršni učitelji, taka vzgoja, kakšna vzgoja, taka mladina. Gorje nam! Koliko talentov, koliko krepostnih otrok nam je že uničila pogubna versko- in narodno-nasprotna, struja med učiteljstvom. V velikem strahu za bodočnost f kličemo vrlim stebrom vzornosti in pravega učiteljstva: Hvala vam! Pa da z vami rod pravih učiteljev-vzgojiteljev' nevizumrje, organizirajte / se na kaioliškp-slovenski, versko-na-rodni podlagi//vstanite, reorganizatorji našega pomilovanja vrednega učiteljstva! Ostra in huda zima se nam obeta. Po zgornje-štajerskih planinah je zapadel do pol metra globok sneg. Tudi iz Tirolskega in drugih planinskih dežel se poroča o globokem snegu in občutnem mrazu. Tudi v naših krajih je pritisnil za november nenavaden mraz. Kmetje Še imajo na več krajih korenje in repo na prostem, tudi stelje za živino si še niso mogli vsled slabega vremena za zimski čas dovolj oskrbeti. Poštna hranilnica v Bosni in Hercegovini bo začela s svojim delovanjem ob novem letu. Vlada ni smatrala za potrebno, predložiti bosanskemu saboru tozadevno predlogo. Iz vsakega vladnega postopanja se jasno razvidi, da se bosanskega sabora ne smatra za kompetentnega v skupnih zadevah in sicer Še niti v taMh, ki se upravljajo po skupnih načelih. Za ravnatelja je bil imenovan dr. Karel Monschein, tajnik pri 'dunajskem poštno-hranilničnem uradu, torej mož, ki ne zna deželnih jezikov in ki tudi ne pozna razmer v deželi. S poštnima hranilnicama obeh državnih polovic bo bosanska poštna hranilnica v medsebojnem nakazilnem prometu. Štajersko. Mariborske novice. Odboreva seja S. K. S. Z. V četrtek dne 1. decembra ob 5. uri popoldne se vrši seja odbora S. K. S. Z. : ;! Mariborski protestanti še čutijo letos srečne. Najprvo so si zaželeli ulico z Luthrovim imenom. Ko so to dobili, so si zaželeli zvonove za svojo protestan-tovsko cerkev, A za to svojo željo so naleteli na bolj gluha srca. Mariborski stari in, novi lutrovci imajo to Čednost, da raje sprejemajo podpore, ki prihajajo od Gustav-Adolfvereina, kakor pa, da bi kaj žrtvovali za „sveto“ protestantovsko stvar. Tako se je torej zgodilo, da je moral Mahnert prosjačiti darove za zvonove pri protestantih v Prusiji. Zadnjo nedeljo, dne 20. t m. se je vršilo blagoslovljenje teh zvonov. Mariborsko okrajno glavarstvo je bilo napram pastorju Mahnertu tako prijazno, da je poslalo k tej lutrovski ceremoniji svojega zastopnika, id se je zelo dobro počutil v družbi losvonromovcev. Stari dravski most. Kaka usoda čaka stari leseni most, Še ni odločeno. Pri komisijskem ogledovanju, ki se je vršilo pred kratkim, so se nekateri inte-resentje zavzeli za to, da stari most Še ostane nekaj let. Splošno pa je mnenje, da bo itak stari most postal prej trhel, predno bode novi. ki se stavi na babilonski način, izgotovljen. 25. novembra HMQ- . ■ ■■■——»——■■■■■■■■.. ................ ' 11 .. . Maribor. Poroča se nam: Pri blagoslavljanju zvonov v protestantovski cerkvi dne 20. t. m. je bilo navzoče tudi oficijelno zastopstvo c, kr. okr. glavarstva in mestnega sveta. Ali Še nima pastor Mahnert dovolj trabantov izmed učiteljstva, poštnega, davčnega in drugega uradništva, komi jev, dijakov in bur-šakov, da si je zaželel še tudi zastopnike c. kr. avstrijske politične in upravne oblasti? Mirni mariborski katoliški meščani se čudimo uslužnosti e, kr. okr. glavarstva napram „željam“ iz Nemčije za Vsenemči-jo delujočega priseljenega protestantovskega pastorja Mahnerta. VsenemŠki losvonrom-pastor in zastopniki c„ kr, avstrijske oblasti — taka družba po avstrijskih pojmih vendar ni prava. Redki so slučaji, da bi čutilo okr, glavarstvo potrebo, poslati zastopnike h kat, verskim prireditvam. Zadnja „Marburgerca“ se seveda veseli, da je bilo okr. glavarstvo tako uljudno napram našim losvonromovcem. Celjske novice. Celje. Tečaj za nadzorstvo v Celju je obiskovalo nad BO članov nadzorstva zadrug iz okrajev Celje, Rogatec, Šmarje, Vransko, Gornji Grad, Slovenji Gradec, Sevnica, Laško, Kozje, Brežice in Šoštanj. Vesel pojav je, da so se tečaja udeležili zastopniki najbolj oddaljenih zadrug, dočim udeležba iz kroga bližnjih zadrug ni bila taka, kakor bi bilo želeti. V sredo, dne 23. t. m. je otvoril nadrevizor Vladimir Pušenjak tečaj in predaval o dolžnostih nadzorstva v smislu določb zakona, pravil in poslovnika, V poljudni obliki je razložil udeležencem njih dolžnosti in pojasnjeval posamezne točke z vzgledi iz prakse. Nato je govoril o sejah nadzorstva in sestavi zapisnikov ter nam razložil vse knjige, katere uporabljajo naše zadruge. V četrtek, dne 24. t. m. je nadrevizor udeležence na podlagi formularjev, katere je imel vsak u-deleženee pred seboj, navajal k pregledovanju knjigovodstva in računskega zaključka.! Vsi člani nadzorstva so pazno sledili predavanjem in se pri posameznih točkah oglašali k besedi. — V sredo, dne 23. t. m. zvečer se je priredil na čast udeležencev tečaja zabavni večer, katerega so posetili v lepem Številu somišljeniki iz Celja in zunanjih krajev. Resni in šaljivi besedi je sledilo petje, godba, vladalo je neskaljeno veselje. V veselju so se udeleženci spomnili tudi narodno-obrambne družbe „Slovenske Straže“, razni govorniki so se v lepih besedah pozivali k u-stanovitvi podružnice, in se je nabralo 30 K za „Sl. Stražo“, Iz celjske sodnije. Na osem mesecev težke ječe je bil obsojen dne 22. novembra, pri okrožni sodniji 541etni hlapec Franc RedenŠek, ker je z nevarnimi pretnjami žugal svojemu gospodarju. Enako kazen je odmerilo sodišče zidarju Janezu Gaberšeku, ker jez nožem zabodel posestnika Jurija Dimeča v Ostrožnem pri Celju. — Štiri mesece se bo pokoril v težki ječi zidarski pomočnik Jurij Salomoni iz Slivnice, ker je svojega nasprotnika z zidarskim kladivom močno u-daril po glavi. Naše somišljenike v Celju in okolici ter one, ki prihajajo od zunaj nakupovat razno blago v Celje, opozarjamo na inserate slovenskih trgovcev in tvrdk v našem listu. Ozirajte se na te oglase! Sklicujte se na naš list! Ptujske novice. Orni g razpisuje v vsenemških listih službo mestnega oskrbnika (Stadt-Verwalter). V razpisu se zahteva le nemške prosilce (Deutsche Bewerber). Ko bi Ornig Še pripisal, da mora biti prosilec za to mesto protestant ter so bo udinjal znani ptujski kliki, M bij razpis še bolj popoln. Ptujske okoličane opetovano opozarjamo na poučen shod, ki ga priredi prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. ob 3, uri popoldne v ptujski „Narodni Čitalnici“ krčevinsko Kmečko bralno društvo. Posebno mladina dobrodošla! Čedne razmere. Zadnjo soboto so praznovali naši „Nemci15 odhodnico dr. Glasa, ki je prestavljen v. Gradec. Kakor v zasmeh ogromne večine slovenskega ljudstva, ki spada v področje ptujske okrajne sodnije, se je vršila slavnost v „Deutsches Vereinshaus“, kjer se vrše tudi vse prireditve naših prusovsko-pro-testantovskih prenapetnežev. Da si dovoljuje uradni-štvo, ki bi moralo biti vsaj na zunaj nepristransko, tako Slovence žaleče ravnanje, je mogoče samo pri nas v Avstriji. Ce bi si slovenski sodnik drznil v me-šovitih krajih le nekoliko očividneje pokazati svojo narodnost, je izgubljen, Glas bo pa najbrže dobil spe-cielno priznanje od Hochenburgerja. Na odhodnici je bil zbran ves cvet ptujskega „nemštva“ in se je govorilo mnogo nepotrebnega. Gotovo zelo značilno je, da se je poslavljal od Glasa tudi neki Schollen v imenu „der evangelischen Fredigtstation“. Vidi se, da se luteranstvo med našim uredništvom sistematično Širi, in oblasti, ki dobro vedo, da je protestantizem identičen s pročavstrijskim vsenemštvom, vendar mirno gledajo in Še podpirajo. Za začasnega vodjo sodišča je imenovan dr. Petrowitsch, ki je sin zavednega slovenskega očeta. in se pretaka tedaj po njegovih žilah najbolj pristna nemška kri. Krono tem Čednim razmeram bi pa postavila naša vlada, če bi imenovala đr. Petrowitscha definitivnim, vodjem ptujskega sodišča. Mogoče je vse, ker pri nas nadomešča posilinemštvo službena dela, sposobnost, Ih Bog ve kaj Še vse. Ljutomerske novice. Ljutomer. Južna železnica hoče napolniti tuđi našo nemško Šolo. Namesto vpokojenega železniškega čuvaja Steinerja je prišel kot naslednik neki Fras 2S> novembra. 1910. . .....- ^ . | ■■Min i irr nri—|—rr—^T____—— (Tomaževean); s kopico ötrok, katere mora seveda, pošiljati v to mučilnico, v kateri niti učitelji ne vstraja- ■. jo. Kakor smo že poročali, je pred kratkim odšel nemški učitelj H. brez slovesa in sedaj se govori, da je njegov naslednik tudi že resigniral. V Vogričeveili se jo V nedeljo, dne 20. t. m. blagoslovil lepi križ posestnika Antona Stanjka. Pri večerji so se gös.tje spomnili tudi naših dijaških kuhinj v Mariboru in v Ptuju ter nabrali po 5 K 50 vin,, torej skupaj 11 K, Hvalevredno, da, nei pozabite naših ubogih, pridnih slovenskih dijakov! Bog plati vsem! Zmrznil je. Neki Alojz Vrbnjak je dne 18. novembra zvečer v neki gostilni v Logaroycih-.ua Murskem polju popil večjo množino žganja. Na potu domov je obležkl in zmrznil. Drugo jutro ga jo našel mrtvega posestnik Alojzij Ferenc, Trboveljske novice. Veliko javno zborovanje S, L. S, v, Trbovljah se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. dopoldne ob 9. uri. v Društvenem Domu, Dnevni red: občinske volitve. Govoril bo tudi poslanec dr, Benkovič o položaju v dež. in državnem zboru. Volitve, duhu! Juhu!; (Kako-se .veselijo naši ljubi liberalci, Saj jim bo sv. Miklavž prinesel skoro same liberalno^slovensko-hemško-demiokratiične občinske odbornike, če se jim ne bodo zmešali računi. Med liberalci samimi je namreč še precej pametnih mož, ki ne trobijo v kompromisni liberalno-slovensko-nem-ško-demokratičen rog. iTi možje ne marajo za nemškutarje in bojevite demokrate. Kako se bo stvar razvila, bomo že Še poročali. Mi gledamo celo to gibanje popolnoma mirno. Upamo, da bode kmalu, če ne poprej vsaj čez tri leta strta strahovlada nekaterih mogočnežev, M se Štejejo za staro trbovljsko stranko, pa so le privandranci, ' pomazani' z nepristranskimi farbami, ki so tudi „pobožni katoličani“ in „iprijate-Ijl duhovščine“ — če kaže! Drugi kraji Št. lij v. Slov, gor. Nemudoma je moral iti od nas nemško-nacionalni postajenaöelnifc Brandstädter, Dolga leta smo trpeli Slovenci pod njegovim, nam na-sprotnim ravnanjem. In sedaj je moral iti. Za njim bosta , žalovali; podružnici Südmarke in šuliefajna, nemški turnerji, katerim je bil načelnik, najhujše pa ga bodo pogrešali Nemci ob raznih volitvah, saj je bil vendar on tisti, ki je pri zadnjih občinskih volitvah v St, liju v I, razredu pomagal z glasom južne železnice Nemcem do zmage. Vedno bolj so se kopičile opravičene pritožbe slovenskih potnikov proti temu nemško-napiopaloemu uradniku. Nazadnje je jat-na. železnica morala vendar ugoditi zahtevam Slovencev. Povemo pa, da kdor bo zaničeval Slovence, ne bo jedel dolgo kruha kot železniški uradnik v St liju. Sel bo za Brandstädter jem. Slov. Bistrica. V korist revne Šolski mladine Sz okolice se priredi v nedeljo dne 27. nov. v hotelu „Avstrija“ veselica; Cisti dohodek je namenjen za, obdarovanje Šolarjev na Miklavžev večer. Slov. Bistrica. Pri nas vlada splošno ogorčenje radi neopravičenih napadov v .„Nar, Dnevniku“ na našo duhovščino, češ, da se trije niso udeležili volitev. To je lažnjivo in krivično in ne moremo nikakor dovoliti, fda bi liberalci! s takimi neosnovanimi napadi kalili tako potrebno slogo med Slovenci v mestu in okolici. Prvič je imel samo eden domačih volilno pravico, iri drugič naj „Narodni Dnevnik“ rajši pometa pred svojim pragom in naj skrbi, da se liberalno učiteljstvo ne bo družilo v nacionalnem Leh-rerbundu z našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki in na ta način Onemogočilo vsako' uspešno reformo našega šolstva, ki Sedaj trpi pod knuto nemškega režima. St. Jurij ob juž. Žel, V nedeljo, dne 20. nov. t. 1. je priredila Kmetijska, podružnica zborovanje v šentjurski ljudski šibi. Obiskal nas je gospod Holc Franc, slovenski tajnik Kmetijske družbe v Gradcu. Njegovo predavanje o „naši organizaciji“ je bilo jako aktuelno, saj je to vendar najvažnejše vprašanje za pravi, smotreni napredek kmetijstva. Naj bi obrodile njegove besede veliko dobrega sadu! Kalobje. V nedeljo, dne 20. novembra se je vršilo kmetijsko zborovanje na Kalobju, katero je priredila Šentjurska kmetijska podružnica. Zborovanje se je vršilo po 10. opravilu v ljudski Šoli in je bilo sijajno obiskano. Govoril je gospod potovalni učitelj Goričan o gnojenju travnikov in sadjarstvu. Naročilo se je veliko sadnega drevja. Kalobčani so ta dan jasno pokazali, da so ponosni na svoj kmetijski stan, da Še niso izgubili veselja in zanimanja za prava kmečka vprašanja. Da se je zborovanje tako dobro obneslo, je gotovo v veliki meri tudi zasluga domačega gospoda žttpnika, za kar mu bodi izrečena najsrčnejša zahvala. Konjice. Davkoplačevalci še lepo zahvaljujemo visokemu c. kr. deželnemu Šolskemu svetu, da tako skrbi za našo, z velikimi žrtvami sezidano okoliško Šolo, Toda ta zahvala naj velja kot protest. Dobili smo novo učiteljsko moč, ki pa bo živela menda od samih odpustkov. Ni Še delovala tri tedne, in že mora počivati za Šest tednov. Dva natlačeno polna razreda prideta tako v nered in navzlic vsem vrlinam in vsej spretnosti gospodične, ki ju oskrbuje, dvomimo, če bosta mogla napredovati v tisti meri, kot pri vsakdanjem pouku. Ali visoki c, kr, deželni svet ne ve, da potrebujemo delavnih moči; zakaj se poprej he prepriča o zmožnostih svojih ljubljenčkov. Ce jih hoče STRAŽA. vzdrževati brez dela, naj stori to drugje, ne pa na škodo naših otrok. Sploh pa naj bi moči, ki toliko ljubijo nemški jezik, učile na nemških šolah. Dovoljujemo si tudi ponižno vprašanje, kateri paragraf šolskega zakonika določuje, da se naj imeniki, tedni-ce in razrednice na slovenskih (ali utrakvističnih) Šolah spisujejo edino ali večjidel v nemškem jeziku?! Skratka, zdi se nam, da ni samo v raznih šolskih vodstvih, krajnih in okrajnih šolskih svetih, temveč tudi na višjih mestih precej nestrpnosti. Zato je en glas vsega spodnještajerskega slovenskega ljudstva: Mi hočemo razdelitev štajerskega deželnega šolskega sveta. In konstitucija naše države priča, da imajo tudi zvesti državljani pravico govoriti. Sv. Bolfenk pri Središču. Nekaj o Zabavniko-vem pogrebu. Zabavnik, rojen Bolfenčan v Vodran-cih, je umrl kot prevžitkar v župniji sv. Nikolaja; pokopan pa je bil v rojstni župniji sv, Bolfenka. Govornik Nar. stranke je govoril pri krsti ter ga je povzdigoval v. deveta nebesa. O pokojniku in njegovih čednostih ne bomo govorili. Tudi o nekem pohujšanju ne, ki je znano v celi fari. Upamo, da mu je Bog v svoji neskončni usmiljenosti vse odpustil. O nečem pa vendar moramo Spregovoriti. Odposlanec Narodne stranke je napadel bolfenskega župnika; in trdil, da ta župnik zatira vero, kar kaže s tem, da pokojnemu na . smrtni postelji ni odpustil ker mu ni hotel iti na sprevod. Res, da je pokojni temu Župniku (lemi krivice, pa župnik mu je odpustil. V soboto tik pred smrtjo ga je obiskal, mu izrecno rekel, da mu je vse odpustil in mu je še kot duhovnik dal odvezo. In to je dokaz, da je Špindler, govornik Narodne stranke govoril pred množico neresnico in hujskal zoper župnika. Župnik je Šel 'od bolfenske cerkve na sprevod In pokopal pokojnega po krščanski navadi. Vprašamo pa liberalnega odposlanca, ali more kdo tir jati, dahi šel župnik v tujo župnijo na dom po mrliča, ki v življenju ni hotel popraviti pohujšanja. Dalje, ali ima kateri župnik pravico, iti v tujo župnijo na spre\od? Naposled, ali se more takega duhovnika, ki je že bli zu 60 let star, siliti najmanje eno in pol ure daleč na sprevod, in Še v takem deževju in blatu, kakor je bilo tokrat. Tako se je zgodilo, da. je bil do bolfenske cerkve sprevod brez duhovnika, četudi so brzojavili po duhovnike na razne kraje. Ljudje so delali seveda svoje opazke in nekateri so menili, da se pravica kaže že na tem svetu. Koliko pa se je na tem pogi ebu molilo, vedo tisti najbolj, ki so se ga udeležili. Tudi tokrat se je pokazalo, da ni dobro izrabljati mrtve v svoje strankarske namene. Nezgoda na žeieznici. V ponedeljek, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer je na postaji Šoštanj-TopolŠčica, zadel stroj osebnega vlaka iz Spodnjega Dravograda, ker je vozil predaleč naprej, obs zadnja dva vozova; celjskega vlaka. V zadnjem vozu se je nahajala ena potnica, ki pa je prestrašena odnesla le lahke poškodbe. Stroj spodnjedravogradskega vlaka je zelo poškodovan; precej razbita sta tudi oba vozova celjskega, vlaka. Polzela. Tukajšnja občina, ležeča sredi krasne Savinjske 'doline, takorekoč v srcu slovenske Štajerske, je odbrana za gnjezdo vsiljivemu nemškemu Šul-ferajnu, ki hoče ustanoviti tukaj svojo šulferajnsko šolo, mučilnico slovenskih otrok. Temu so krivi pruski lastniki tukajšnje tovarne za merila in iz Nemčije privandrani tovarniški uradniki, ki hočejo delavce-domačine ne le telesno izkoriščati, ampak tudi vsuž-njiti. Izdali so geslo: Pošlji svojo deco v Šulferajnsko šolo, ali pa Izgubiš delo in zaslužek. Res žal. da se naše ljudstvo ne zaveda, da se le tujca redijo od žuljev delavskih rok ter jim delavci služijo njih mastne plače. Nimajo poguma ustaviti se tolikemu suženjstvu. Se žalostnejše pa je, da Savinjčani Še mnogo zaostajamo za našimi vrlimi bojevniki ob meji v St, liju, Ceršaku in dalje po Slov. goricah, ker ne samo, da so dali v Šulferajnsko Šolo na Polzeli vpisati svoje otroke samo od tovarne odvisni domačini, znašle so se tudi izdajice tujih občin: Braslovče, Go-milsko, Sv. Peter, Sv. Pavel, ki pošiljajo svoje otroke V tukajšnjo mučilnico. Sodba: v Savinjski dolini se je marsikje vsled dobrih letin in hmeljarstva naselilo blagostanje, to je porodilo ošabnost, iz katere izvira verska in narodna mlačnost in brezbrižnost, katero Izrabljajo tujci pri zidanju svojega mostu do Adrije, Kaj pa občina Polzela? Je li storila proti u-standvitvi Šulferajnske Šole potrebne korake? Da, v polni meri! Občinski odbor je takoj sklenil proti nameravani ustanovitvi Šulferajnsko Šole oster protest, ki še je odposlal deželnemu in okrajnemu šolskemu svetu, kakor tudi lastnikom tovarne. Ustavilo se je prirejevanje šolskih prostorov brez stavbenega dovoljen nja. Protestiralo se je zopet, ko se je otvorila Šola proti določilom šolske postave itd. V odgovor ugovorom in protestom pa je baje e. kr. okrajno glavarstvo brez naznanila občini novo Šolo potrdilo in dovolilo Otvoritev brez ozira na pristojnost okrajnega Šolskega sveta. Deželni šolski svet pa pravi, da proti ustanovitvi zasebnih Šol v okvirju Šolskih postav ni ugovora. Občina je torej storila in bode storila še svojo dolžnost. Vsem domoljubom Savinjčanom pa kličemo: Vzdramite se, poučujte ljudstvo, da se vzdrami iu ue vtika svojega tilnika tujcem pod peto! St. Pavel v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 4. decembra bo v St. Pavlu pri Preboldu imel po večernicah prof. dr, H o h n j e o predavanje za mladino. Gradec. Pri židovskem pokopališču so v sredo, dne 23, t. m. našli ustreljenega nekega moža. Ko so ga preiskovali, so našli pri njem več pisem in brzojavk, ki so bile namenjene njegovi Ženi in sorodnikom, ter tudi raznih drugih dokumentov, iz katerih so dognali, da je samomorilec dunajski odvetnik dr. Stran 6. ------ - I ..............................f—— Adolf Guttmann. Prišel je namreč pred par dnevr v Gradec, se nastanil v nekem tukajšnjem hotelu ter je potem izginil in si končal iz dosedaj Še neznanih vzrokov življenje, Gradec. Renner je v sredo, dne 23. t. m. razložil svoj zrakoplov, ter transportiral kosce na svoj dom. Kakor znano, so mu oblasti nadaljne polete prepovedale; zahtevale so namreč od njega, da se zrakoplov komisijonelno preišče od strokovnjakov zrakoplovnih društev, kateri potem morajo jamčiti za zanesljiv polet. Vkljub neumornemu prizadevanju se dosedaj ni posrečilo takih strokovnjakov v Avstriji dognati. Mogoče bo imel Renner prihodnje leto več sreče s svojim zrakoplovom, ker dosedaj si zrakoplov lahko sam v marsičem prekonstruira. Sv. Križ na Murskem polju. V Ščavnici je utonil dne 10. novembra posestnik Anton Kosi iz Gaj-šoveev. Kakih 500 metrov pred svojo hišo je hotel priti preko Ščavnice, ki pa je bila precej narastla, Kosi je v vodi zgrešii. pot in je pred očmi svoje žene izginil v valovih. Nesrečnež zapušča ženo in 14 otrok. Trupla dosedaj še niso našli. Mladeniški telo v. tečaj v Petrovčah od dne 29. nov. do 4 dec. 1910. Dnevni r e d. V torek, dne 29. novembra: Ob %7. uri sv. maša. Ob %8. uri otvoritev tečaja. Od 8—11. ure redovne vaje, brat Culk, Od 11,-12, ure zborovanje: Občinski volilni red, razlaga I. Zupanc, Od 2.-3. ure kakor od 11,-12, ure. Od 3,-6, ure redovne vaje br. Culk. Od 6,— 548. ure razlaga posameznih gibov redovnih vaj, brat Culk. V sredo, dne 30. novembra: Ob /47. uri sv. maša. Od 148.-11. ure proste vaje, brat Culk. Od 11. do 12, ure predavanje: Deželni zbor in deželnozborske volitve, razi. deželni poslanec g. A, Terglav, Od 2. do 3. ure kakor od 11.—12. ure. Od 3.-6. ure redovne in proste vaje, brat Culk. Od6,—148. ure sestanek: Kakšna naj bo naša mladeniška organizacija, dr. Jehart. V Četrtek, dne 1. decembra; Ob 147. uri sveta maša. Od 548.—11. ure redovne in proste vaje, orodna telovadba: drog, bradlja, skok. Od 11,-12. ure predavanje: Državni zbor in državnozborske volitve, predava deželni poslanec g. A. Terglav. Od 2.-3. ure kakor od 11.—12. ure. Od 3.-6. ure moreška (sabljanje), brat Culk. Od 6.—148. ure fantovski večer, V petek, dne 2. decembra: Ob 147, uri sv, maša. Od 148.—11, ure rajalni pohodi, redovne in proste vaje, orodna telovadba, brat Culk. Od 11,—12. ure telovadba in zdravje. Od 2.-3. ure poglavje o varčnosti, govori dr. A. Jehart. Od 3.-6. ure moreška, brat Culk. Od 6.—148, ure „Zlata knjiga“, dr, A. Jehart. V soboto, dne 3, decembra: Ob 147. uri sv. maša. Od 148.—12, ure vzorna telovadna ura, brat V. Jeločnik, Od 2,-3, ure tehnično predavanje, brat V. Jeločnik, Od 3.-6. ure rajalni pohodi in moreška, brat V. 'Jeločnik, Ob 6. uri seja predsedstva in načelstva Savinjskega okrožja Orlov, V nedeljo, dne 4, decembra: Ob 148, uri pridiga in sv. maša. Udeležba v krojih. Od 9,-12, ure vzorna telovadna ura, brat Jeločnik. Od 142,—3. ure kakor od 9,—12. ure. Ob 3, uri (občni zbor društva „Gospodar“), Sklep tečaja. Javna telovadba. Koroško. Celovec. Čedalje bolj se zapostavlja Slovenc» na Koroškem. Posebno glede nastavljanja učiteljev in profesorjev na zavodih, katere pohajajo slovenski dijaki, se postopa tako, kot bi sploh Slovencev na Koroškem ne bilo več,. Dve nemškonaeionalni društvi; „Deutscher Beamtenverein“ in? „Deutscher Volksrat“ se trudita na yso moč, da bi se na slovenskem delu Koroške izrinili slovenski uradniki iz vseh učnih zavodov in državnih uradov. Ko je bila o tem debata v koroškem deželnem f zboru, je poslanec Grafenauer pobijal nemška očitanja, da nimamo koroški Slovenci dovolj akademično izobraženih uradnikov, s tem, da je prečita! imena 20 koroških Slovencev z akademično izobrazbo, ki morajo službovati izven Koroške, Najhuje se potiskajo slovenski uradniki iz celovškega učiteljišča in državne gimnazije v Celovcu in Beljaku, Na Apihovo mesto na učiteljišču je bil imenovan Nemec Pettauer, M nima niti izpita iz nemščine, ki se je zahtevala. Slovenec, ki je prosil za to mesto, je seveda propal. Na beljaški gimnaziji bo po rajnem prof. Wanku nastavljen nek Hercele kot učitelj slovenščine, akoravno Še niti izpita nima. Da bi se ga lahko nemoteno nastavilo, se v razpisu ne zahteva več izpita iz slovenščine, iTako se postopa s koroškimi Slovenci, Ustvariti se hoče položaj, da bi bilo Slovencem onemogočeno Študirati na koroških državnih učnih zavodih, .Vlada pa .vse to mirno gleda. Nazaj k sv. kat. cerkvi. Na Angleškem je v novejšem Času konvertiralo* več anglikanskih duhovnikov, kakor je poročal Časopis „Wächter“. V mestu Brighton (ok, 130.000 lj.) sta. v istem Času izstopila iz službe dva anglikanska Župnika, z vikarjema vred in se podala v naročje sv. matere kat,, cerkve. Tudi duhovnik John Knox (izgovori Noks) je konvertiral. Ta Knoks je potomec znanega* Škotskega reformatorja Johna Knoxa, kateri je to naj Škotskem, kar Luter na Nemškem. Rojen je bil leta 1505, umrl 1572, v Genevi se je seznanil s Kalvinom in nesel seme nove vere na Škotsko. Ta Knox je bil največji sovražnik nesrečne škotske kraljice Marije Stuart (umorjena 1587.) In potomec tega reformatorja — nesrečnega spomina — je konvertiral, kakor da bi kotel on to popraviti, kar je prejšnji pokvaril. V istem mestu Brighton je Še tudi en drug anglikanski duhovnik prestopil h katoliški cerkvi; tedaj v istem mestu 5 duhovnikovi skupaj. Razvidno je, da ti prestopi vzbujajo veliko pozornost v celi Angliji, in splošno se pričakuje, da ti niso zadnji in da bo tem hvalevrednim vzgledom duhovnikov sledilo tudi veliko lajikov. Tudi tukaj lahko velja, duhovnik ne gre sam v nebesa, temveč pelje s seboj veliko čredo svojih, ki so mu sledili kot svojemu pastirju; zato pa se tudi tukaj smejo pričakovati sadovi teh konverzij. Ob priliki nekega misijona v eni katoliški cerkvi v mestu Brighton, je bilo 42 konverzij. Tudi v Švici se kaže v nekaterih krajih precej močno domotožje — da rabim ta izraz — po katoliški cerkvi, Ti dogodki, te konverzije znanih m imenitnih mož, ki imajo velik upliv na ljudstvo, so jako tolaž-Ijivi, posebno pa v tem času, v, tej dobi modernega paganstva, ko jih toliko odpade, ko jih toliko zapusti svojo mater, katoliško cerkev, v nadi zunaj te edino zveličavne cerkve kaj boljšega najti in doseči svoj cilj. Pravim: v tej dobi, ko se jih da toliko zapeljati po slabih časopisih, ki toliko pišejo, ki toliko bodisi zlaganega bodisi resničnega smradu skupaj prinašajo iz katoliških krogov, in na tak način dobe nekako mržnjo do sv, cerkve, in posledica tega je, da nazadnje tudi sami odpadejo, Ce pomislimo nadalje, kdo odpade in kdo konvertira, lahko s ponosom rečemo, in to je tolažljivo za nas, da odpadejo le slabi kristjani, ki itak ne delajo nobenih časti sv. cerkvi, temveč le sramoto; a nasproti pa konvertirajo taki, ki nam delajo Čast. Torej: slabi kristjani zapuščajo sv, cerkev, a velike, plemenite, dobro poučene osebe pa mislijo in delajo drugače, H. Narodno-obrambno delo Za „Slov. Stražo“ se je nabralo na gostiji Valentina Dobaja in Marije Žavcer pri Sv. Križu nad Mariborom 11 K 86 v. — Slava takim zavednim Slovencem ! Na pomoč našim malim, V «.Grazer Tagblattu“ poziva neki graški nemški ženski odbor Nemce in pa Nemke, naj darujejo za nemško božičnico, ki se priredi v Št,. liju skupno za- obe šullerajnski Šoli v St. liju in, Ceršaku, Dolžnost slovenskih rodoljubov je, da po možnosti prispevajo, da se tudi za slovenske otroke na naših šolah ob jezikovni meji priredi malo božično veseljči : ;•'7*111® Narodno-obrambno delo. Ker hočemo, da bi se naše narodno-obrambno delo vedno bolj sistematiziralo, smo poskrbeli, da bomo imeli o petkih izvirna poročila o manjšinskem delu med Cehi. S tem hočemo na eni strani dati našim narodnim delavcem priliko, da se na čeških vzgledih pouče, na drugi strani pa mislimo, da bo živahno delovanje med Cehi vplivalo vspodbujevalno na našo javnost in se bo agilnost za „Slovensko Stražo“ krepko povzdignila. (— Uredništvo. i . , Letošnji zapis v češke šole na južnem Češkem, Tozadevno prinaša zanimiva, poročila glasilo Narodne Jednote Pošumavske „Pošumavi.“ Na južnem Češkem je v celem 17 matičnih (Češka Šolska Matica) in 40 javnih ljudskih Spl s češkim učnim jezikom, V šolskem letu 1909-1910 je pohajalo v te šole 12.240 otrok, letos pa se jih je zapisalo 12.540. Celotni prirastek znaša 'torej 300 otrok. V Buđjevi'eak imajo Cehi 80 razredov, ki jih je obiskovalo lani 4594, letos pa 4638 otrok. V Budjevicah ne hodi noben češki otrok v nemško Šolo! V drugih krajih pa razmere niso tako lepe. {V .krajih, kjer so češke Šole, hodi 1231 čeških otrok v nemške šole. Vzroki tega neveselega pojava so: ! mešanost rodbin, strah pred izgonom iz stanovanj in dela, pritisk hišnih gospodarjev, nezavednost, krajevne razprtije, božičnice (in Šolske kuhinje v nemških šolah, :v enem kraju igra tudi nezadovoljnost z matičnim učiteljem veliko ulogo. „Deutscher Böhmerwaldbund“ fje nemška „o-bramhna“ organizacija, ki deluje proti češki Narodni Tednoti PoŠumavski. Sedež ima v Budjevicah^ V sep tembru je razpošiljal zaupne okrožnice, kjer je pozival nemške delodajalce, naj odpovedo; češkim delavcem delo in si najemejo Nemce, ki se izseljujejo iz Ogrskega, Nemški delodajalci sami pogosto niso zadovoljni s to gonjo, ker so češki delavci bolj marljivi kot pa ti razni individuji, ki jih iz vseh strani importira „Deutscher Böhmerwaldbund.“ Otvoritev meščanske Šole. Dne 20. listopada se je otvorila slovesno češka meščanska Šola v Troube-licih. Največ zaslug za to si ie pridobila Nar. Jedno-ta olomuška, občinski odbor in odbor N. J. v Trou-belih. Dopoldne je bila maša, po obedu pa blagoslovil en j e nove šole. Nato je sledil okrajni shod Narodne Jednote, slavnostna akademija in pa gledališka predstava. Ustanovni občni zbor N. 'J. za HoleŠovsko se je vršil dne 20. listopada. Iz novega odbora naj izhaja krepka inicijativa za notranje narodno delo v okraju samem, za očistenje mesta v narodnem oziru, za gospodarsko povzdlgo. Z Lešne. Na shodu N, J. dne 6. listopada je predaval nadučitelj Karliček o pomenu češke knjige ter o nalogah N. J., ki naj deluje v čeških, mešanih in nemških krajih. Mestni župnik je izrazil željo, naj bi bila Jednota v resnici enota vseh strank in posameznikov in naj bi imela pred očmi vedno razvoj češke stvari, ki je za vse enako sveta, „Katoliški Učitelj“ opozarja na „narodno“ delo manjšinjskih učiteljev ter prinaša zanimivo vest, da je bil zastopnik Narodne Jednote v Olomucu na shodu „Svobodne Misli“ v Bruselju. Zato pa kliče: Naše geslo je, I kar najhitreje ;„$Katoliški pedagogi]“, ki nabirajo zanj že denarne prispevke. Narodna Jednota za jugozahodno 'Moravske je slavila v nedeljo dne 20, listopada 251etnico svojega obstoja s slavnostnim občnim zborom v Besedinem domu v Brnu, Na predvečer je bila gledališka predsta-va v Katoliškem domu, v nedeljo popoldne na velika akademija, na kateri je govoril cesarski svetnik Maša. K temu jubileju je izdala N. J, spominsko knjigo,; ki opisuje obstanek, razvoj in delo v 'Jednoti. Ustanovitelj 'Jednote je bil Leander Cech, Knjiga prinaša tudi slike manjšinjskih šol, diagrame, ki osvetljujejo delo in razvoj Jednote. V dnevih od 13, do 20. listopada je bila jubilejna razstava, kjer se je videlo tudi mnogo diagramov, fotografij in slik šol, Študije za novi društven diplom. Na razstavi je bilo več samostalnih oddelkov. Razstavo je obiskal tudi deželni namestnik moravski Heinold ter se izrazil o njej zelo pohvalno. Književnost in umetnost Časopis za zgodovino in narodopisje, združen 3. in 4, snopič 7. letnika, je izšel. Posvečen je Stanku Vrazu, Prva stran ima naslednje besedilo: -„Spominu Stanku Vrazu posvečuje Zgodovinsko društvo.“ Vsebina: I. Razprave: Dr. Prijatelj Iv.: Vrazovo potovanje po Slovenskem. — Dr. Kidrič Fr,: Paberki o Vrazu. — Beranie Davorin: Vrazovi zapisi narodnih melodij. — Dr. Murko M.: Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi. — II, Mala izvestja: Dr. Prijatelj: Nekaj Vrazovih slovenskih dopisnikov. Dr. Strekelj Karl: Drobnosti o Vrazovem delovanju. — Dr. Murko: Vraz v Solčavi. — Dr, Kidrič: Herzog kot srednik med Vrazom in Grünem. j-. JU. Dr. Kidrič: Bibliografija Vrazovih spisov f in korespondenc. — IV. Društvena poročila. — V. Imenik društ-venikov leta 1910, — Urednik „Časopisa“ : Anton Kaspret, c. kr. profesor v Gradcu, KlosSerwiesgasse 9, II, — Redni udje Zgodovinskega društva dobivajo „Öasopiß“ brezplačno, cena za neude je 6 K na leto. Sedmi letnik (1910) stane 7 K. 4,Časopis“ izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. „Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju.“ Ravnokar je izšla v drugi izdaji velezanimiva knjiga: „Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju.“ Spisal Anton Kržič, Samozaložba, Prodaja Katoliška Bukvama v Ljubljani. ’Cena 1,60 K broš., 12 K v platno vezano, za pošto 20 v. Knjiga opisuje najimenitnejši predmet v človeškem življnju: našo srečo! Knjiga je spisana na zanesljivi podlagi: f zemeljsko srečo si pridobi le oni, larodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz bndjeviške češke pivovarne. Po lotu udobno kegljišče. Vrtni paviljor" Sobe za tnjee. Za obilni obisk se priporoča 87 Lojjzilca Leon. Edina staj. narodna steklarska trgovina i na debelo in na drobno Celje Franc Strupi : Graška cesta priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanast« posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe» i®riwioflo f«oh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejia in tožna postrežba. Stavbena in mnetnaf kamnoseška :: r obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih dri: kakor Btopnie, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kameaov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje sa umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: J llf. ifSi ik- Mnogoštevilna saloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, odela- i ::: vanje napisov v iste. ::: Vam ne mor« ako pišete takoj po nore «zore« ođ ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja franko narodna proti vrnitvi veletrgovska hiša regtatrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge n «prejenuj« od vsakega in se^obiMtnJajo: navadne po 4®/*, proti 3 mesečni odpovedi po 47*. Obresti ae pripisujejo h kapitali 1. jannaija in 1. julija vsakega lete. Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-■tovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so pečtno hranilne položnice na razpolago (iek konto 97.078). Rentei davek plača posqjilnioa sama. Posojila se dajejo le članom in steer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/47„ n* vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbe in poroštvo po &7i*/s *n na osebni kredit po 6*/(. Nadalje isposojaje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih tar vodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroftkov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke. Uradne ere vsako vedo in četrtek od 9. do 18. vsake soboto od 8 do 12 dopoldne, *— V uradnih urah se spmgm plačuje denar. pojasnila se dajejo psešBje sprejemajo vsak delavnik ®d dopoldne is od 3.-5. Aopofeks. te te Založnik in izdajatelj: Konzorcij ,btr»4*“. Odgovorni srednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora, Kleparska dela kakor tudi ovajanje vodt vodov, plina, strelovodov, hišrih bi zojavov telefi no? id. Sprejemam in iste «vršim točno in hitro Ig. Zalokar Use Brežicah. Tage za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabli cove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kalšb, tovarna za vage, Menice Moraysko. slovanska obrt. ovo izšlo v Tisk. sv. Cirila v Maribora: Prošnje za domu-vlnstvo. Tedensko poročilo O nalezljivih boleznih. Mummmmn* o J «s t £ ja S 0 >- >35 1