341 2021 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 94(497.452Bled)"1941/1945" Prejeto: 12. 2. 2021 Klemen Kocjančič asist. dr., Obramboslovni raziskovalni center, Fakulteta za družbene vede UL, Kardeljeva ploščad 5, SI–1000 Ljubljana E-pošta: klemen.kocjancic@fdv.uni-lj.si ORCID: 0000-0001-5206-6405 Bled v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno (1941–1945) IZVLEČEK Med drugo svetovno vojno so Nemci zasedli Gorenjsko, Koroško in Štajersko, pri čemer so predvojno mondeno le- tovišče Bled uporabili za upravno središče zasedene Gorenjske in Koroške ter v času vojne tudi za namestitev varno- stnih in (para)vojaških enot ter organizacij. Sprva so nemško posadko na Bledu predstavljali uradniki, funkcionarji in pripadniki štabnih enot, a so nato sem namestili tudi nekatere policijske in (para)vojaške enote, ki so sodelovale v operacijah proti slovenskim partizanom v neposredni okolici. Zaradi številnih hotelov, vil in drugih objektov je je- zersko mestece postalo tudi zdravstveno središče, kjer so se zdravili in okrevali okupatorjevi vojaki in policisti. Blejska garnizija je bila občasno cilj partizanskih diverzantskih napadov, a vse do konca druge svetovne vojne je Bled ostal trdno pod nemškim nadzorom. KLJUČNE BESEDE druga svetovna vojna, Bled, vojaška okupacija, Wehrmannschaft, Wehrmacht, Waffen-SS, hoteli, zdravstveno središče ABSTRACT BLED UNDER GERMAN OCCUPATION DURING THE SECOND WORLD WAR (1941–1945) During the Second World War, the Germans seized Upper Carniola, Carinthia, and Styria, using the pre-war cosmopolitan resort town of Bled as the administrative centre of the occupied Upper Carniola and Carinthia, and for the wartime deployment of security and (para)military units and organizations. Whereas the German garrison at Bled was initially composed of officials, functionaries, and members of headquarters units, the authorities later also moved there some of the police and (para)military units that engaged in operations against the Slovenian partisans in the immediate vicinity. Owing to many hotels, villas, and other facilities, the lake town also developed into a health resort where the occupier’s soldiers and police officers were sent for treatment and recovery. Although the Bled garrison was occasionally a target of partisan diversionary attacks, the town remained under firm German control until the end of the Second World War. KEY WORDS Second World War, Bled, military occupation, Wehrmannschaft, Wehrmacht, Waffen-SS, hotels, health resort 342 2021KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 Uvod Med nemško okupacijo slovenskega ozemlja v času druge svetovne vojne je Bled, ki je bil pre- imenovan v staro nemško ime Veldes, postal upravno središče zasedenega ozemlja Koroške in Gorenjske (die besetzten Gebiete Kärntens und Krains), saj je bilo dotedanje središče Dravske banovine (in s tem Go- renjske), Ljubljana, dodeljeno Kraljevini Italiji. Poleg številnih nemških javnih uradov, agencij in ustanov, ki so delovali na Bledu, je bilo tu v času vojne name- ščenih vse več vojaških, policijskih in (para)vojaških enot ter ustanov, ki so to nekdaj mondeno letovišče spremenile v garnizijsko mesto Tretjega rajha. Dosedanja (primarno slovenska) historiografija je pri vlogi in pomenu Bleda med drugo svetovno vojno omejena na širše območje Blejske kotline1 in na blejske hotele.2 Seveda se Bled omenja v številnih delih o Gorenjski med vojno ter širšem slovenskem območju, pri čemer je največkrat omenjen kot sredi- šče zloglasne nemške varnostne policije in službe na Gorenjskem, a do sedaj ni bilo znanstveno-razisko- valnega dela, ki bi se posvetilo le vprašanju Bleda kot garnizijskega mesta. 1 Svetina, Blejska kotlina, str. 65–79. 2 Benedik, Nemški okupatorji, str. 96–100. Pričujoči članek bo poskušal na podlagi arhivske- ga gradiva ter (po)vojne literature vsaj nekoliko za- polniti historiografsko praznino o nemških enotah ter ustanovah, ki so bile (dalj časa) nameščene na Bledu, ter osvetliti njihovo vlogo v širšem kontekstu medvojnih dogodkov. Od aprilske vojne do upravnega središča Po kratkotrajni aprilski vojni leta 1941 (6.–14. april) je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Neodvisno drža- vo Hrvaško, pri čemer je bila na območju zasedene Gorenjske, Koroške in Štajerske sprva vzpostavljena kratkotrajna vojaška uprava. Najprej so dele zahodne Gorenjske zasedli italijanski vojaki, a so se v nekaj dneh umaknili in tudi to ozemlje so zasedli Nem- ci.3 Vojaška uprava je bila v pristojnosti poveljnikov nemških enot, ki so izvajali tipične »ukrepe, kakršni so značilni za vse okupatorje, na primer lepljenje razgla- sov o obvezni oddaji orožja, streliva in vojaške opreme, plenjenje skladišč in druge zapuščine jugoslovanske voj- ske, rekviriranje stanovanj za vojaške oddelke, o policij- ski uri, prepovedi gibanja prebivalstva iz kraja v kraj 3 Kokalj Kočevar, Mobiliziranci, str. 49. Panoramski posnetek Bleda z Blejskega gradu pred drugo svetovno vojno (hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije; inv. št. SL840). 343 2021 KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 oziroma o potrebnih dovoljenjih itd. Vojaška okupacijska uprava ni urejala življenja civilnega prebivalstva.«4 Razdelitev zasedenega slovenskega ozemlja je sam nemški Führer Adolf Hitler opravil že konec marca, dokončne »smernice za razdelitev Jugoslavije« (in s tem tudi Slovenije) pa je sprejel 12. aprila, s či- mer je Nemčija »dobila vso slovensko Štajersko, severni del Dolenjske, Gorenjsko, Mežiško dolino, dravograjsko območje in severozahodni del Prekmurja«.5 14. aprila 1941 je Hitler izdal navodila o usta- novitvi civilne uprave na tem območju, pri čemer je bilo ozemlje razdeljeno med dvema šefoma civilne uprave, in sicer za Koroško in Gorenjsko ter posebej za Spodnjo Štajersko. Za gorenjsko-koroškega šefa civilne uprave je bil imenovan Gauleiter Franz Ku- tschera (1904–1944), ki je na tem mestu ostal do no- vembra tega leta, ko ga je zamenjal salzburški Gau- leiter Friedrich Rainer (1903–1947).6 Bled, ki je med svetovnima vojnama veljal »za najbolj mondeno letovišče v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji«, je bil za namestitev večjega števila oku- patorskih organizacij (in s tem ljudi) zelo primeren zaradi dobrih povezav ter večjega števila namestitve- nih objektov. Leta 1937 je tako na Bledu delovalo 17 hotelov, 11 penzionov in 5 gostiln, ki so skupaj imeli možnost namestitve med 1700 in 1800 oseb. Večje število (počitniških) hiš v zasebni lasti je to zmoglji- vost povečalo na okoli 2700 oseb. Kraj je imel vo- dovod, elektriko, športna igrišča, družabne prostore, zdravstvene in lekarniške kapacitete itd.7 Sedež nemške uprave je bil v blejskem Hotelu Park in hotelu Toplice.8 Blejska občina pod vodstvom župana Franca Paara je delovala v vili Zora.9 Vilo Zla- torog je prevzela koroška pokrajina (Gau Kärnten), ki je občasno gostila visoke goste. Podobno se je zgodilo z vilo Podhorn, s katero je vso vojno upravljal Martin Bormann (1900–1945), Hitlerjev namestnik.10 Na Bledu je deloval tudi urad pooblaščenca dr- žavnega komisarja za utrditev nemštva pod vod- stvom Aloisa Maierja Kaibitscha (1891–1958), ki je bil tudi nacionalno-politični referent pri vodji civilne uprave.11 Sedež Koroške domovinske zveze (Kärnt- 4 Žnidarič, Okupacijska uprava, str. 24. 5 Ferenc, Okupacijski sistemi, str. 72. 6 Ferenc, Quellen, »Erlass des Führers über die vorläufige Ver- waltung in den besetzen ehemals österreichischen Gebieten Kärntens und der Krain. Vom 14. April 1941«, str. 47–48. 7 Janša-Zorn, Zgodovina blejskega turizma, str. 189, 191. 8 Benedik, Nemški okupatorji, str. 97; Ferenc, Quellen, »Mit- teilung des Umsiedlungsstabes für die besetzen Gebiete Kärntens und Krain über dessen Gliederung«, str. 102–103. Oba hotela delujeta še danes, in sicer pod imenoma Hotel Park in Grand Hotel Toplice. 9 Benedik, Nemški okupatorji, str. 99; Benedik, Počitniške vile, str. 198. Dotična vila je še vedno sedež blejske občine. Ker jo je konec 19. in v začetku 20. stoletja imela v lasti zagrebška družina Pongratz, je znana tudi kot vila Pongratz. 10 Janša-Zorn, Zgodovina blejskega turizma, str. 199, 210. Vila Zlatorog je še vedno v državni lasti kot protokolarni objekt, medtem ko je Podhorn v zasebni lasti. 11 Kokalj Kočevar, Mobiliziranci, str. 53. ner Volksbund; KVB), ki je bila ustanovljena 24. maja 1941 kot krovna politična organizacija na Koroškem in Gorenjskem ter jo je vodil Wilhelm Schick, je bil v vili Ana (Ribenska cesta 4). V okviru KVB je delova- la tudi paravojaška organizacija SA-Wehrmannschaft, ki je imela sedež za Gorenjsko in Koroško na Bledu. V Belem dvoru je bil Führer der Wehrmannschaft (SA- -Brigadeführer Erich Beck) z adjutantom in vodjo štaba (SA-Hauptsturmführer Franz Simontsch) ter sedmimi referenti, k štabu pa so sodili še dva blagaj- nika, pet tajnic in dva šoferja.12 SA-Wehrmannschaft je bila razpuščena 11. oktobra 1942.13 V okviru go- renjske SA-Wehrmannschaft so bile ustanovljene tri Standarten (oziroma enote v moči polka), ki so ime- le sedež v treh drugih gorenjskih mestih: Radovlji- ci (Radmannsdorf), Kranju (Krainburg) in Kamniku (Stein).14 To je tudi sicer ustrezalo politični razdelitvi Gorenjske, ki je bila razdeljena na tri okrožja.15 Na Bledu je bila tudi izpostava Rajhovskega propagan- dnega urada Koroška (Reichspropagandaamt Kärnten, Zweigstelle Veldes).16 Nemška rajhovska pošta (Deutsche Reichspost, DRP) je na Bledu prevzela tamkajšnji urad, kjer so bili nastanjeni tudi pripadniki (esesovske) poštne zaščite.17 Pripadniki poštne straže, ki je bila kot del pošte uradno ustanovljena 7. marca 1933, so bili po- štni uradniki, izurjeni in opremljeni za zaščito po- štnih uradov in transportov.18 Blejska izpostava po- štne zaščite je bila sprva del 3. nadomestne čete (3. Ersatz-Kompanie) frontne pomoči DRP, ki je imela sedež v Kranju. Pozneje je bila četa preimenovana v 17. četo 5. odreda frontne pomoči DRP ter nazadnje v 1. četo esesovskega zaščitnega bataljona nemške rajhovske pošte (SS-Sicherungs-Bataillon DRP).19 Blejska izpostava poštne straže je bila zelo majhna, saj so partizanski obveščevalci v več različnih mese- cih druge polovice leta 1944 ugotovili prisotnost le treh poštnih stražarjev. Vsi trije so bili priletni in zato nesposobni za frontno službo; za varovanje so imeli na voljo (poleg treh osebnih pištol) še dve brzostrel- 12 Ferenc, Quellen, »Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung in den besetzen Gebieten Kärntens und Krains über die Gründung des Kärntner Volksbundes«, str. 129; Kokalj Ko- čevar, Mobiliziranci, str. 61–82. 13 Benedik, Nemški okupatorji, str. 99; Ferenc, Quellen, op. 3 na str. 333. 14 Ferenc, Quellen, »Grundsätzliche Weisung Nr. 1 der SA- -Gruppe Südmark für die Organisation und Ausbildung der Wehrmannschaften in den besetzen slowenischen Gebie- ten«, str. 190–194. 15 Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna, str. 58. 16 Ferenc, Quellen, »Bericht des Reichspropagandaamtes Kärn- ten – Zweigstelle Veldes über die Lage in den besetzen Ge- bieten Kärntens und Krains«, str. 185–187. 17 Benedik, Nemški okupatorji, str. 100. 18 Schweizer, Der Postschutz, str. 17–19. 19 SI AS 1827, t. e. 51, »Seznam vojaških, policijskih in žen- darmerijskih edinic, ki so v času okupacije nabavljale meso v Kranju«, z dne 23. oktobra 1945; Schweizer, Der Postschutz, str. 208. 344 2021KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 ki, uporabljali pa so še poštni avtomobil.20 V blejskih Zagoricah so konec oktobra 1944 opazili 12 poštnih stražarjev, ki so bili nedvomno tja poslani za okrepi- tev blejske izpostave.21 Vojaško oporišče 27. aprila 1941 je bil kot v. d. vojaškega poveljnika v 18. vojaškem okrožju za Koroško in Kranjsko (stell- vertretender Befehlshaber im Wehrkreis XVIII für Kärn- ten und Krain) imenovan generalporočnik Emmerich von Nagy (1882–1965), ki se je nastanil na Bledu. Nagy je imel nalogo zveznega člena »med nemško civilno upravo ter vrhovnimi vojaškimi ustanovami in tistimi vojaškimi enotami, ki so bivale na območju nemške civilne uprave«.22 A že 31. julija istega leta je bil razrešen, saj je bil za celotno nemško zasedeno slovensko ozemlje imenovan novi štab Wehrmachta Jug (Wehrmachtstab Süd), še vedno podrejen 18. voja- škemu okrožju. Vodila sta ga generalmajor Wilhelm Weiss (1885–1966) in od oktobra tega leta general- 20 SI AS 1854, t. e. 293a, poročilo obveščevalca Poldeta z dne 12. junija 1944; SI AS 1848, t. e. 24, dnevno poročilo obve- ščevalnega centra 31. divizije NOV in POJ z dne 4. avgusta 1944. 21 SI AS 1848, t. e. 31, situacijsko poročilo obveščevalnega cen- tra 9. korpusa NOV in POJ z dne 26. oktobra 1944. 22 Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna, str. 54. poročnik Hans Suttner (1886–1960). Tudi ta štab je bil po kratkotrajni nastanitvi v Mariboru premeščen na Bled, kjer je deloval do jeseni 1942.23 Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so na slo- vensko ozemlje poslali tudi deželne strelce (Land- schützen); oktobra 1943 je bil tako na Bledu (v hotelu Olimpik)24 nastanjen vod deželnih strelcev, ki so bili del 184. deželnostrelskega polka (184. Landschutz- -Regiment).25 15. oktobra 1943 se je na Bledu ustavil znani SS-Obergruppenführer und Panzer-General der Waf- fen-SS Josef »Sepp« Dietrich (1892–1966), povelj- nik novoustanovljenega 1. SS tankovskega korpusa LSSAH (1. SS-Panzerkorps LSSAH), ki je preko slo- venskega ozemlja potoval z najožjim štabom.26 23 Ferenc, Quellen, op. 4. na str. 48; Klanjšček, Narodnoosvobodil- na vojna, str. 60. 24 Hotel Olimpik je bil v času druge svetovne vojne znan kot Hotel Splendid. Po vojni je bil znan kot gostišče Blegoš. 25 Trgo, Zbornik dokumenata VI-7, »Izveštaj obaveštajnog ode- ljenja Gorenjskog odreda od 8. oktobra 1943 obaveštajnom odeljenju Glavnog štaba NOV in PO Slovenije o opštoj si- tuaciji u Gorenjskoj i Zapadnoj Koruškoj«, str. 255. Polkovna zgodovina se začne 22. maja 1943 z ustanovitvijo štaba de- želnostrelskega polka Jug (Landesschützen-Regiment Süd), ki pa ni imel podrejenih enot. Šele 7. oktobra 1943 je bil polk dejansko formiran in istočasno preimenovan (Tessin, Verbän- de und Truppen, str. 226). 26 SI AS 1483, t. e. 4, »Nekaj glede Nemcev«, z dne 18. oktobra 1943. Trije esesovski vojni fotoreporterji na Bledu (hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije; inv. št. Š36/543). 345 2021 KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 Junija 1944 je na Bled prišel še štab alarmnega polka divizije »Brandenburg«, pri čemer je bil en bataljon nameščen na Bledu, drugi trije pa v Šent- vidu nad Ljubljano, Kamniku in Domžalah.27 Štab polka je bil nastanjen v Golf hotelu, bataljon pa v hotelih Astoria, Zaka in Union, v vili Justinraj ter v klubski hiši na golf igrišču (uradno Banovinsko golf igrišče). Samo golf igrišče so preuredili v poligon za usposabljanje vojakov, vključno z izkopom strelskih jarkov. V hotelu Splendid je bila nastanjena nemška Komanda mesta Bled (Feldkommandantur Veldes) s podrejeno vojaško policijo (Feld-Polizei). Tudi blejski grad je (ponovno) dobil vojaško posadko, saj so tu nastanili protiletalsko opazovalnico. Skladišče stre- liva je bilo vzpostavljeno v Sokolskem ter Zdravili- škem domu. Za zabavo okupatorjevih vojakov so na Bledu, v bivšem prosvetnem domu, ustanovili kino- dvorano, ki je imela 266 sedežev.28 Na Bledu (v Park hotelu) je delovala tudi podruž- nična naborna postaja Waffen-SS (Ergänzungsamt der Waffen-SS), ki je izvajala rekrutiranje in nabor Gorenjcev za potrebe Waffen-SS ter je pokrivala Gorenjsko in slovensko Koroško.29 Prav tako je bil na Bledu ves čas prisoten predstavnik nemške vojaške obveščevalne službe (Abwehr) oziroma izpostavljeni častnik abvera (Vorgeschobener Abwehr Offizier), sicer podrejen celovški izpostavi.30 Policijsko oporišče V blejskem Hotelu Park je bil nastanjen tudi komandant varnostne policije in varnostne službe (Kommandeur der Sicherheitspolizei und des SD; KdS); sprva je to bil Fritz Volkenborn (1902–1985), nato pa so si sledili: Josef Vogt (1897–1947), Alois Per- sterer (1909–1945) in tik pred koncem vojne Karl- -Heinz Rux (1907–1945). KdS je imel izpostave v Radovljici, na Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki, Kam- niku in Litiji. Poveljnik varnostne policije in varno- stne službe Volkenborn je bil 14. maja 1941 ime- novan še za vodjo preselitvenega štaba pri izpostavi Državnega komisarja za utrjevanje nemštva pri šefu civilne uprave na Bledu (Dienststelle des Reichskom- missars für die Festigung deutschen Volksstums beim Chef der Zivilverwaltung in Veldes); ta štab (skupaj 12 oseb) je koordiniral prisilne preselitve Slovencev v tujino ter zaplenitev njihovega premoženja (ter pre- moženja tujcev); sem so spadale tudi številne blejske 27 Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna, str. 690. 28 Benedik, Nemški okupatorji, str. 98–100. Golf hotel je bil po vojni preimenovan v Hotel Jadran in deluje še danes. Hotel Zaka in vila Justinraj sta bila porušena po vojni, v prostorih hotela Union pa danes deluje gostišče/penzion z istim ime- nom. Sokolski dom (Prešernova cesta 23) obstaja še danes in je zaščiten kot kulturni spomenik, medtem ko je bil Zdravili- ški dom porušen. Nekdanji prosvetni dom obstaja še danes. 29 SI AS 1890, mapa 12, plakat št. 248, »Sprejemi in nabori pro- stovoljcev za enote orožja SS«. 30 Forte, Nič več strogo zaupno II, str. 678. nepremičnine, ki so jih zasedle okupatorjeve sile. V blejskem hotelu Toplice je prostor našel tudi po- veljnik redarstvene policije za področje alpskih de- žel (Alpenland); sprva je bil to polkovnik Helmuth Mascus (1891–1972), nato pa generalmajor Karel Brenner (1895–1954) in generalmajor policije Oskar Paul Knofe (1888–1978). Zaradi vse bolj okreplje- nega delovanja partizanskih enot je leta 1942 sedež na Bled preselil še Erwin Rösener (1902–1946), ki je bil višji vodja SS in policije za alpske dežele (HSSPF Alpenland).31 Rösener je imel sprva sedež v blejskem Hotelu Toplice, hkrati pa je uporabljal še Bonačevo vilo.32 V sklopu redarstvene policije je delovalo tudi orožništvo, ki je imelo glavno poveljstvo za Gorenj- sko na Bledu (Gendarmerie-Hauptmannschaft Veldes), medtem ko so bila tri podrejena okrožja v Kranju, Radovljici in Kamniku.33 Poveljnik orožništva pol- kovnik Rudolf Handl (1887–1974) je imel sedež v Hotelu Jekler, medtem ko je stanoval v Grand Hote- lu Toplice.34 Blejska orožniška postaja je bila nasta- njena v zgradbi jugoslovanske orožniške postaje na današnji Partizanski cesti 1.35 18. avgusta 1941 je bila na Bled (v Hotel Petran) prestavljena 3. četa 171. rezervnega policijskega ba- taljona (s sedežem v Kamniku), ki je bila zadolžena za varovanje Bleda in okolice. Niti mesec dni pozne- je, 15. septembra, je 3. četo na Bledu zamenjala 2. četa istega bataljona, ki je prevzela zadolžitve stražne in podporne čete komandanta varnostne policije in službe. V okviru čete je bil organiziran alarmni vod (Alarm-Zug), ki je imel nalogo sodelovati v protipar- tizanskih bojih v okolici Bleda. A že konec oktobra 1941 je bil celoten 171. policijski bataljon premeščen na Spodnjo Štajersko, kjer je ostal do sredine decem- bra, nakar se je ponovno vrnil na Gorenjsko.36 Za boljšo koordinacijo policijskih bataljonov na Gorenjskem so septembra 1941 na območju Bleda in Kranja oblikovali policijski polk Endler (Polizei-Re- giment Endler), sestavljen iz 3., 93. in 325. policijske- 31 Benedik, Nemški okupatorji, str. 96–97; Ferenc, Quellen, »Mitteilung des Umsiedlungsstabes für die besetzen Gebiete Kärntens und Krain über dessen Gliederung«, str. 102–103; Ferenc, Quellen, »Aussage von Dr. Helmut Glaser über die Tätigkeit des Umsiedlungsstabes in den besetzen Gebieten Kärntens und Krains«, str. 649–662; Kokalj Kočevar, Mobili- ziranci, str. 51. 32 Benedik, Nemški okupatorji, str. 97; Forte, Nič več strogo za- upno II, str. 111–116. Bonačeva vila stoji še danes in je v za- sebni lasti. 33 Arico, Ordnungspolizei, op. 23, str. 279. 34 SI AS 1609, t. e. 1, različni dokumenti o nastanitvah osebja iz leta 1942. 35 Benedik, Nemški okupatorji, str. 99. V zgradbi orožniške po- staje so danes stanovanja. 36 Arico, Ordnungspolizei, str. 342–344; Klanjšček, Narodno- osvobodilna vojna, str. 97; Vujošević, Zbornik dokumenata VI- 1, »Izveštaj komande nemačkog 171 policiskog rezervnog bataljona zapovedniku policije za bezbednost Alpske zone od 17 septembra 1941 god. o delatnosti bataljona od 9 avgusta do 5 septembra 1941 godine«, str. 385. 346 2021KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 ga bataljona, ki je imel poveljstvo v Kranju. Bataljoni so sodelovali v protipartizanskih akcijah na Pokljuki in v okolici Brezij, nato pa je bil polk novembra 1941 razpuščen; na Gorenjskem je ostal le 93. policijski bataljon.37 15. decembra 1941 je bil na Bledu ustanovljen Policijski akcijski štab Jugovzhod (Polizeieinsatzstab Südost), ki je prevzel nadzor nad vsemi policijskimi enotami na zasedenem slovenskem ozemlju in ga je vse do razpustitve februarja 1942 vodil generalporoč- nik policije Georg Schreyer (1884–1961). Povod za njegovo ustanovitev je bila uspešno izvedena zaseda partizanskega Cankarjevega bataljona 12. decembra 1941, v katero je padel vod 2. čete 181. rezervnega policijskega polka.38 V začetku januarja 1942 so na Bledu ustanovi- li poseben policijski smučarski odred (Polizei-Ski- -Streifenabteilung Veldes), sestavljen iz policistov smučarjev. Sprva je enota imela le eno četo, a je ka- sneje narasla na štabno četo in dve smučarski četi. V primeru operacij je bil odred okrepljen s tankovskim izvidniškim vodom (s tremi oklepniki), radijskim oddelkom in izvidniškim letalom Storch, ki so bili neposredno podrejeni štabni četi policijskega štaba Jugovzhod.39 Julija 1943 sta bila tankovski izvidniški polk in radijski oddelek preoblikovana v 1. tankovski vod 14. policijske tankovske čete, medtem ko je bil smučarski odred že septembra 1942 reorganiziran v policijsko gorsko četo (Polizeigebirgsjägerkompanie Alpenland).40 V času dražgoške bitke januarja 1942 je na Ble- du deloval tudi štab 93. rezervnega policijskega ba- taljona.41 Maja 1942 je bil na Bledu 181. rezervni policijski bataljon.42 Avgusta je za krajši čas na Bled prišel še 72. rezervni policijski bataljon (predhodno nastanjen v Krškem), ki je prav tako sodeloval v bojih proti gorenjskim partizanom in bil reorganiziran v 2. bataljon 19. policijskega polka. 19. policijski polk je bil ustanovljen 29. julija s preimenovanjem treh po- licijskih bataljonov (72. – 2., 171. – 1. in 181. – 3.), sedež pa je imel na Bledu.43 Vse te policijske enote so bile nameščene v hotelih Petran in Central (na Mlinem) ter v hotelih Triglav in Evropa (na Reči- ci). Hotel Jekler (pozneje preimenovan v Jelovico) so uporabili za zagotovitev prebivanja višjih gesta- povskih funkcionarjev in uradnic ter priložnostnih 37 Arico, Ordnungspolizei, str. 66 in op. 29, str. 280. 38 Arico, Ordnungspolizei, str. 273; Ferenc, Quellen, »Schreiben der Befehlsstelle Marburg des Polizeieinsatzstabes Südost über den Einsatz der Polizeikräfte bei der Aussiedlung von Slowenen im Save-Sotla-Streifen«, str. 377–378. 39 Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna, str. 198. 40 Arico, Ordnungspolizei, op. 31, str. 280. 41 Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna, str. 205. 42 Vujošević, Zbornik dokumenata VI-2, »Izveštaj nemačke op- štinske uprave u Litiji od 24 maja 1942 god. o borbama ne- mačkih okupatora sa Drugom grupom slovenačkih partizan- skih odreda kod Janča«, str. 455. 43 Arico, Ordnungspolizei, str. 232, 345. gostov oziroma obiskovalcev. V garažah Vile Bled je bil nastanjen tudi policijski odred službenih psov Jugovzhod (Polizei-Diensthunde-Abteilung Südost), ki so sodelovali v protipartizanskih operacijah, hišnih preiskavah, patruljah in zasedah.44 Julija 1943 sta bili na Bledu le dve policijski četi, in sicer štabna četa ter policijska gorska četa Alpenland.45 V Hotel Troha so nastanili vzhodnoevropske prostovoljce, ki so jih uporabljali za neposredne boje s partizani. Pripadali so 4. četi 11. »Šuma« bataljona (11. Schutzmannschaft-Bataillon), ki je bil formiran poleti 1944, junija pa so četo poslali na Bled. Ruski in ukrajinski prostovoljci so bili podrejeni varnostni službi.46 Policiste so občasno nastanili v poslopje takratne osnovne šole. V shrambi pri župnišču so imeli sprav- ljene plamenometalce, medtem ko so njihovi opera- terji stanovali v hotelu Astorija. V garažah bivšega Alp-Avta (ob Ribenski cesti) so Nemci ustanovili centralno garažo in delavnico za vozila policije in vojske, medtem ko je gestapo imel lastno garažo na področju poznejšega parkirišča hotela Trst.47 Številni funkcionarji, častniki in uradniki pa so stanovanja našli pri zasebnikih in v številnih zase- denih počitniških vilah.48 Tako je Bauer, komandant varnostne policije in varnostne službe, uradoval v Hotelu Jekler, stanoval pa v vili Zlatorog. Helmuth Rozumek (1894–1949), kakor tudi pozneje njegov naslednik, je deloval v Hotelu Park, medtem ko je prenočeval v vili Janežič. Zgoraj omenjeni Brenner, poveljnik redarstvene policije, je imel sedež v vili Nelly, medtem ko je stanoval v Grand Hotelu. Nje- gov naslednik generalmajor policije Knofe je delal v Park Hotelu in stanoval v istem hotelu kot Brenner.49 Sodstvo Po okupaciji je slovensko ozemlje, ki so ga zasedli Nemci, prišlo pod nadzor esesovskega in policijske- ga sodnega sistema, ki je primarno obravnaval ka- zniva dejanja esesovcev, policistov in pozneje njim podrejenih lokalnih sil (na primer Slovensko domo- 44 Benedik, Nemški okupatorji, str. 97–98. Hotela Central in Evropa sta bila po vojni porušena, medtem ko je bil hotel Triglav spremenjen v počitniški dom, last občine iz Apatina. 45 Trgo, Zbornik dokumenata VI-6, »Naredba žandarmeriskog okruga Kranj od 10 jula 1943 god. za reorganizaciju žandar- merije u Gorenjskoj z u vezi sa predislokacijom policiskih trupnih jedinica«, str. 366. 46 SI AS 1848, t. e. 28, zapisnik zaslišanja Simona I. z dne 17. novembra 1944. 47 Benedik, Nemški okupatorji, str. 98. 48 Prav tam, str. 100. V prostorih centralne garaže še danes de- luje avtomehanična delavnica. 49 Janša-Zorn, Zgodovina blejskega turizma, str. 211; SI AS 1609, t. e. 1, različni dokumenti o nastanitvah osebja iz leta 1942. V zgradbi hotela Jekler/Jelovica danes deluje Hotel Rose. Vila Nelly je bila po vojni sprva v zasebni lasti, nato pa je postala počitniški dom slovenskega državnega sekretariata za narodno obrambo. Danes je v njej IEDC poslovna šola Bled. 347 2021 KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 branstvo). Hkrati je bilo sodišče nadrejeno civilnim sodiščem glede obravnave varnostnih zadev, obrav- navalo oziroma preiskovalo pa je tudi primere smrti v nesrečah ter (poskuse) samomore med esesovci in policisti.50 Večina slovenskega ozemlja (Gorenjska, Koroška, Spodnja Štajerska) je tako sodila pod okri- lje 18. esesovskega in policijskega sodišča (SS- und Polizeigericht XVIII) s sedežem v Salzburgu. Toda 15. marca 1944 je bilo sodišče iz Salzbur- ga premeščeno na Bled (v Hotel Park); hkrati je bila ustanovljena ljubljanska izpostava (Aussenstelle Laibach), medtem ko je v Salzburgu ostala podruž- nica sodišča (Zweigstelle) z enim sodnikom. Nova teritorialna razdelitev je bila torej takšna: salzburška podružnica je bila pristojna za Salzburško in avstrij- sko Štajersko, medtem ko je Bled pokrival Spodnjo Štajersko, Gorenjsko, Koroško (tako avstrijsko kot slovensko) ter Ljubljansko pokrajino. Ljubljanska iz- postava je imela nadzor nad tamkajšnjim deželnim zaporom (Landgerichtsgefängnis Laibach), kjer je de- loval zaporniški oddelek (Haftabteilung).51 Zanimivo je, da se je salzburška podružnica februarja 1945 osa- mosvojila kot SS- und Polizeigericht XXXV Salzburg, pri čemer je še vedno pokrivala isto ozemlje.52 Obramba Bleda Bled kot središče nemške okupatorske uprave na Gorenjskem med drugo svetovno vojno ni bil dele- žen večjega partizanskega napada, a so partizani ob- časno napadli manjše nemške postojanke na obrobju mesta. Tako so 15. februarja 1944 napadli policijsko posadko na železniški postaji Bled-jezero, in sicer v času, ko so nemški policisti 181. policijske komuni- kacijske čete razlagali orožje in strelivo. V napadu so ranili enega policista in poškodovali tovornjak.53 Eden večjih diverzantskih napadov partizanov na Bledu se je zgodil 19. julija 1944, ko je 3. miner- sko-sabotažni vod 9. korpusa v Park hotelu nastavil eksplozivno telo (z 10 kg eksploziva), ki je poško- dovalo dve nadstropji, kuhinjo in skladišče hotela.54 Partizani so občasno napadali tudi posamezne tarče 50 SI AS 1622, t. e. 7, »Selbstmorde, Unfälle mit tödlicher Fol- ge, Selbstmordversuche« poveljnika orožništva na Koroškem z dne 27. januarja 1944; McNab, World War II Data Book, str. 41. 51 SI AS 1621, t. e. 22, »Tagesbefehl Nr. 18/44« Führungsstab für Bandenbekämpfung HSSPF WK XVIII z dne 13. aprila 1944; SI AS 1622, t. e. 1, »Amtliche Verlautbarungen« po- veljnika orožništva na Koroškem z dne 12. aprila 1944. O ljubljanskem sodnem zaporu gl. Guštin, Za zapahi, str. 59–61. 52 SI AS 1621, t. e. 61, »SS- und Polizeigericht XXXV Salzburg, Errichtung« z dne 9. februarja 1945. 53 Trgo, Zbornik dokumenata VI-11, »Izvod iz dnevnika nemač- kog propagandnog ureda u Radovljici o partizanskoj aktiv- nosti na sektoru Gorenjske od 12. do 16. februara 1944. go- dine«, str. 359. 54 Trgo, Zbornik dokumenata VI-15, »Izveštaj štaba 9. korpusa NOVJ od 4. avgusta 1944. Glavnom štabu NOV in PO Slo- venije o borbama i akcijama potčinjenih jedinica«, str. 323. v samem Bledu; tako so trije pripadniki 3. bataljo- na Jeseniško-bohinjskega odreda 14. oktobra 1944 ob štirih popoldne vdrli v hišo gestapovca, ki je stala 50 m stran od Golf hotela. V hiši so zvezali čistilko, uničili pohištvo in opremo ter zaplenili dve pištoli, strelivo in obutev.55 Iz oktobra 1944 se je ohranil zanimiv doku- ment glede organizacije obrambe oporišča Bled (Stützpunkt Veldes), ki jo je organiziralo orožniško glavno poveljstvo. Vse enote, ki so bile nastanjene na Bledu, so bile vključene v načrtovanje, pri če- mer so jih razdelili v tri alarmne stopnje. Območje Bleda je bilo razdeljeno na več obrambnih sektorjev (Verteidigungsabschnitt):56 1) Bled-zahod, ki je pokri- val železniško postajo Bled-jezero, vključno z Rečico, 2) Bled-sever, ki je pokrival grad ter hotele Troha, Splendid, Mon Plaisir in Astoria,57 3) Bled-sredina, ki je pokrival Zagorico, Želeče in koto 646 južno od Gold Hotela, ter 4) Bled-jug, ki je pokrival Mlino. Kljub občasnim diverzantskim napadom na Ble- du in v okolici obrambni načrt ni bil nikdar aktiviran, saj partizani med celotno vojno niso nikoli napadli samega naselja. Zdravstveni center Iz aprila 1944 izvira dokument, ki deloma razkri- va delovanje policijske klinike za zobno, ustno in če- ljustno zdravje (Polizei-Klinik für Zahn-, Mund- und Kieferkrankheiten), znane tudi kot postaja 44.58 De- lovala je v depandansi hotela Toplice pod vodstvom berlinskega zobozdravnika Hansa Müllerja, ki je sta- noval v počitniški vili (Mladinska cesta 17).59 V začetku julija 1944 so partizanski obveščevalci ugotovili, da so v blejski vili Mon Plaisir ustanovili esesovski okrevalni dom (SS-Erholungsheim), name- njen pripadnikom (Waffen-)SS in policije. Okreva- lišče je bilo organizacijsko podrejeno ljubljanskemu esesovskemu lazaretu (SS-Lazarett Laibach) in je imelo zmožnost oskrbe do 60 rekonvalescentov.60 Esesovska zdravstvena prisotnost na Bledu se je okrepila sredi novembra 1944, ko je sem prišel esesov- ski lazaret iz poljskega Holma (nemško Cholm); za- 55 Krstić, Zbornik dokumenata VI-17, »Izveštaj štaba Jeseniškog- -bohinjskog NOP odreda od 2. novembra 1944. štabu 9. kor- pusa NOVJ o aktivnosti odreda u septembru i oktobru«, str. 257. 56 SI AS 1851, t. e. 31, »Verteidigungsmaßnahmen und Alarm- ordnung für Stützpunkt Veldes« z dne 27. oktobra 1944. 57 Mon Plaisir je bil po vojni preimenovan v hotel Mežakla, a danes hotel ne obstaja več. Zgradba je v zasebni lasti in pro- pada. 58 SI AS 1621, t. e. 22, »Tagesbefehl Nr. 19/44« Führungsstab für Bandenbekämpfung HSSPF WK XVIII z dne 19. aprila 1944. 59 Benedik, Nemški okupatorji, str. 97. Depandansa je bila po vojni porušena v sklopu širitve ceste. 60 SI AS 1848, t. e. 26, situacijsko poročilo št. 174 OC Ljubnik z dne 5. julija 1944; Janša-Zorn, Zgodovina blejskega turizma, str. 189. 348 2021KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 Razglednica hotela »Mon Plaisir« s štampiljko esesovskega okrevalnega doma (hrani Uroš Košir). 349 2021 KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 sedel je prostore v Grand Hotelu Toplice. Po prihodu na Bled je izgubil samostojnost in bil kot dislocirana enota podrejen ljubljanskemu lazaretu (SS-Laza- rett-Abteilung). Za ranjence je skrbelo mednarodno zdravniško osebje: zdravniki in medicinske sestre so bili nemškega in nordijskega rodu, medtem ko je bilo pomožno osebje (bolničarji, strežniki, kuharji itd.) sovjetskega, italijanskega, avstrijskega in slovenskega rodu. Pomožno osebje so tako sestavljali (nekdanji) sovjetski vojni ujetniki in navadni civilni delavci.61 Kot zanimivost velja ob tem omeniti, da so partizan- ski obveščevalci leta 1945 na Bledu zabeležili tudi prisotnost policijske ambulante.62 S približevanjem zavezniških sil, zahodnih v Itali- ji, jugoslovanskih na jugu in sovjetskih na vzhodu, je postalo očitno, da se bodo morale nemške enote z ob- močja današnje Slovenije umakniti proti severu, Av- striji. V sklopu umika so aprila 1945 pričeli evakuirati tudi (nemške) bolnike in ranjence iz Ljubljane preko Bleda in od tam naprej v celovško esesovsko bolnišni- co. Istočasno s transporti vojakov je potekal transport pomembnejše medicinske opreme. Hkrati so ranjen- ce sem transportirali neposredno z bojišč in iz drugih zdravstvenih ustanov oziroma enot, ki so se umikale pred napredujočimi zavezniki. Tako so 10. aprila 1945 na Bled pripeljali »iz neznane smeri 265 ranjencev«, nakar je konec aprila prispelo še okoli 1200 ranjen- cev, kar je presegalo kapacitete Bleda. Posledično so morali oskrbovance razporediti po drugih gorenjskih 61 SI AS 1605, t. e. 84, popisi delavcev v SS-lazaretu v Grand Hotelu; nedatirano; SI AS 1848, t. e. 28, zapisnik zasliša- nja Anatolija W. z dne 6. marca 1945; SI AS 1848, t. e. 28, zapisnik zaslišanja Petra K. z dne 6. marca 1945; SI AS 1851, t. e. 100, štirinajstdnevno poročilo OT Triglav 3 z dne 20. januarja 1945; Benedik, Nemški okupatorji, str. 97. Zaradi dobre opremljenosti esesovskega lazareta je hotel neposredno po vojni še naprej deloval kot vojaška bolnišnica za pripadni- ke Jugoslovanske armade. 62 SI AS 1827, t. e. 49, »Seznam komandantov iz okupatorskih centrov v okraju Bled – Bohinj« z dne 19. februarja 1945. krajih, in sicer v Radovljico z okolico (454), Kranj (okoli 500) ter Škofjo Loko (okoli 700).63 Bled kot prehodna točka Partizanski obveščevalci so imeli z ocenjevanjem sovražnikove garnizije na Bledu veliko težav, o čemer so tudi sami poročali: »Vsi podatki iz Bleda niso stalni, ker se posadke večkrat menjavajo.« Tako so 21. maja 1944 poročali, da je na Bledu okoli 16 orožnikov na postaji, 30 vojakov na postaji Bled-jezero, 10 voja- kov na železniški čuvajnici v Zaki, 16 pripadnikov vojnega letalstva na gradu, 30 policistov v dvorskih garažah, 100 policistov v hotelu Central, 30 polici- stov v Golf Hotelu, 34 pripadnikov gestapa v hotelu Toplice, 70 uradnikov v hotelu Park, 100 policistov v hotelu Union, 30 bolnikov in vojakov v hotelu Splen- did in 100 policistov v hotelu Petran.64 V sklopu večjih protipartizanskih operacij na Gorenjskem je Bled občasno doživel večje premike policijskih in (para)vojaških enot, ki so se okrepile predvsem v zadnjih mesecih vojne, ko so se nemške enote pričele umikati. Konec januarja 1945 so ob- veščevalci na Bledu zabeležili: radijskooddajno po- stajo polka Brandenburg s posadko petih vojakov v vili Iris, 2. četo istega polka na golf igrišču, 3. četo v hotelu Zaka in 4. četo istega polka v hotelu Petran, štab polka v hotelu Golf (pri čemer sta poveljnik in adjutant prebivala v hotelu Toplice), štab 1. bataljona polka Brandenburg v vili Justinraj, 18. (težko) četo tega polka v hotelu Istorija in župnišču, varnostno policijo in službo v Park hotelu, 181. policijsko gor- sko-komunikacijsko četo v hotelu Central ter vilah Melita in Ivana, odred službenih psov v dvorskih ga- ražah, esesovsko sodišče v Park hotelu (pri čemer so zaposleni stanovali v hotelu Toplice), esesovski laza- ret in okrevališče v hotelu Toplice, policijsko ambu- lanto v hotelih Wölfling in Splendid, konjeniško četo polka Brandenburg in vojaško mehanično delavnico v dvorskih garažah, glavno vojaško skladišče v Sokol- skem domu, ruske prostovoljce v vili Pogratz in hote- lu Troha, eno četo 184. deželnostrelskega polka (184. Landschutz-Regiment) na železniški postaji Bled-je- zero, v hotelih Evropa in Triglav ter drugo četo istega polka na lisičji farmi pri savskem mostu in golf igri- šču, protiletalske opazovalce v gostilni Ambrožič ter motoriste v hotelu Petran.65 63 SI AS 1848, t. e. 23, poročilo angleški vojni misiji OC štaba 9. korpusa z dne 15. aprila 1945; BA-MA, N 756, Wolfgang Vopersal, SS-Hauptlazarett Laibach; Ivanc, Vojna bolnišnica, str. 25; Križnar, Škofjeloško okrožje, str. 321. 64 SI AS 1843, t. e. 8, »tedensko poročilo« namestnika šefa ob- veščevalnega centra Gorenjskega odreda z dne 21. maja 1944. Hotel Petran je bil po vojni porušen. 65 Benedik, Počitniške vile, str. 202; SI AS 1846, t. e. 4, situacijsko poročilo z dne 31. januarja 1945. V poslopju Hotela Wölfling (v nekaterih virih tudi Velfling) danes deluje Hotel Trst. Vila Melita je bila leta 1949 porušena v okviru rekonstrukcije bliž- nje ceste. Fotografija policijske otorinolaringološke klinike na Bledu (Die Deutsche Polizei, letnik 11, 1. 3. 1943, št. 5, str. 89). 350 2021KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 Februarja 1945 se je na Bled umaknil 319. gorski šolski in nadomestni bataljon, ki je bil do tedaj nasta- njen v Škofji Loki.66 To je bila posledica odločitve o premestitvi štaba in 1. bataljona polka Brandenburg v Kamnik iz 6. marca tega leta.67 Eden večjih premikov preko Bleda se je zgodil sredi marca 1945, ko je za krajši čas sem prišel del 14. SS prostovoljne grenadirske divizije »Galizien«. Esesovska divizija je v prvi polovici marca izvedla večjo protipartizansko operacijo na predelu Mozir- skih planin, nato pa se je premaknila na Gorenjsko, kjer se je razporedila na območju Škofje Loke, Kra- nja, Radovljice, Bleda, Jelovice ter Selške in Poljan- ske doline.68 Sledili so premiki nemških enot in enot njihovih zaveznikov, ki so se preko Bleda umaknili na avstrijsko ozemlje, oziroma preko Jesenic ali Lju- belja. Namesto zaključka 8. aprila 1945 je borcem partizanske Komande mesta Bled uspelo osvoboditi Spodnje Gorje ter s tem likvidirati tamkajšnjo nemško postojanko. Spod- nje Gorje so bile ob koncu vojne izhodišče za napade omenjene komande proti Bledu, ki so ga nemški vo- jaki še dodatno utrdili. Tako so »vzpostavili utrjeno obrambno črto od blejskega gradu do Zasipa, kjer je prihajalo do spopadov in minometnih obstreljevanj« med nemško posadko in partizanskimi napadalci. 8. maja so partizanski obveščevalci nemški posadki na Bledu ponudili predajo, a jo je zavrnila in se rajši pripravila na umik.69 V noči na 9. maj 1945 se je proti Jesenicam umak- nilo zadnjih dva tisoč vojakov z Bleda, nato pa je par- tizanska Komanda mesta Bled brez boja »vkorakala v svobodni Bled«.70 S tem se je zaključila druga svetovna vojna za Bled, ki je bil med drugo svetovno vojno upravno središče za Gorenjsko, deloma pa tudi za vse slovensko ozemlje, ki ga je okupirala Nemčija. Pregled arhivskega gradiva, sicer res le fragmen- tarnega, vendarle omogoča nekoliko globlji uvid v prisotnost nemških enot in ustanov na Bledu v času druge svetovne vojne. Tako je mogoče razbrati, da je bilo tu kljub zvenečim imenom in številkam v resnici le malo pripadnikov nemških (para)vojaških in var- nostnih sil v primerjavi z drugimi gorenjskimi mesti. Na Bledu je tako bilo (zlasti v času 1941–1943) na- stanjenih več funkcionarjev, uradnikov in štabov ozi- roma štabnih pripadnikov različnih enot in ustanov. 66 Klanjšček, Zbornik dokumentov 2-19, »poročilo obveščevalne- ga oddelka Glavnega štaba Slovenije z dne 1. marca 1945 o razporeditvi sovražnikovih enot in situaciji v Sloveniji«, str. 16. 67 Klanjšček, Zbornik dokumentov 2-19, »povelje štaba 31. divi- zije JA z dne 9. marca 1945 podrejenim enotam za napad na sovražnikovo postojanko Sv. Križ«, str. 76. 68 SI AS 1851, t. e. 67, poročilo o 14. SS diviziji z dne 22. marca 1945. 69 Benedik, Narodnoosvobodilni boj, str. 233. 70 Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna, str. 959. Blejska garnizija se je le postopoma okrepila in na- rasla na nekaj sto ljudi; šele tik pred koncem vojne je mogoče reči, da je bilo tu več kot 2000 vojakov. Toda v tem številu je bilo zajetih veliko ranjencev, bolnih in okrevajočih, torej za boj nezmožnih oziroma le de- loma sposobnih mož. Kljub manjšemu številu bojnih enot na blejskem koncu so te zadostovale, da do več- jih napadov partizanskih sil na mesto nikoli ni prišlo. V primerjavi z nemškimi enotami, stacioniranimi v drugih gorenjskih mestih (na primer Radovljica, Kamnik, Škofja Loka), je bilo mogoče tam zaznati večje število bojujočih se oddelkov okupacijskih sil in posledično nekoliko več bojnega udejstvovanja, na kar nakazuje le preliminarno raziskovanje. Nadaljnja raziskovanja – zlasti v nemških arhivih – bi o Bledu, pa tudi o drugih garnizijskih mestih na Kranjskem in Štajerskem najbrž lahko postregla s še podrobnejšimi podatki. Za zdaj pa je mogoče ugotoviti le, da je bil Bled – tako v očeh turista kot okupacijskih oblasti – tudi v vojnih razmerah košček prestiža, in prav zato so si ga najbrž številni izbrali za sedež svojega delovanja.71 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI BA-MA – Bundesarchiv-Militärarchiv, Freiburg im Breisgau BA-MA, N 756, Wolfgang Vopersal, SS-Haupt- lazarett Laibach. SI AS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana SI AS 1483, Centralni komite Varnostno obve- ščevalne službe Slovenije, 1942–1944 SI AS 1605, Deželni svetnik okrožja Radovljica, 1934–1945 SI AS 1609, Državni propagandni urad za Koro- ško, podružnica Kranj, 1941–1944 SI AS 1621, Nemško orožništvo na zasedenem področju Spodnje Štajerske, 1941–1945 SI AS 1622, Nemško orožništvo na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške, 1941– 1945 SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Predsed- stvu narodnoosvobodilnega sveta, 1944–1946 SI AS 1843, Brigade enaintridesete divizije, 1943–1945 SI AS 1846, Brigade tridesete divizije, 1943–1945 SI AS 1848 Deveti korpus narodnoosvobodilne 71 Avtor se zahvaljuje obema recenzentoma za podane napot- ke in informacije, ki so izboljšale članek, Urošu Koširju za posredovanje razglednice hotela Mon Plaisir, ter Marcusu Schreiner-Bozicu za posredovanje fotografije policijske kli- nike. Članek je nastal v okviru programske skupine Obram- boslovje (P5-0206), ki jo sofinancira ARRS. 351 2021 KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, 1943– 1945 SI AS 1851, Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1941– 1945 SI AS 1854, Odredi devetega korpusa, 1943– 1945 SI AS 1890, Zbirka nemškega, italijanskega in madžarskega tiska na okupiranem slovenskem ozemlju, 1941–1945. OBJAVLJENI ARHIVSKI VIRI Ferenc, Tone: Quellen zur nationalsozialistischen Ent- nationalisierungspolitik in Slowenien 1941–1945. Maribor: Obzorja, 1980. Klanjšček, Zdravko (ur.): Zbornik dokumentov in po- datkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knjiga 2 (19). Boji na Slovenskem 1945. Ljubljana: Obramboslovni raziskovalni center, 1997. Krstić, Fabijan (ur.): Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naro- da. Tom VI. Knjiga 17. Borbe u Sloveniji 1944 god. Beograd: Vojnoistoriski institut Jugoslovenske narodne armije, 1970. Trgo, Fabijan (ur.): Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda. Tom VI. Knjiga 6. Borbe u Sloveniji 1943 god. Beo- grad: Vojnoistoriski institut Jugoslovenske naro- dne armije, 1957. Trgo, Fabijan (ur.): Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda. Tom VI. Knjiga 7. Borbe u Sloveniji 1943 god. Beo- grad: Vojnoistoriski institut Jugoslovenske naro- dne armije, 1959. Trgo, Fabijan (ur.): Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda. Tom VI. Knjiga 11. Borbe u Sloveniji 1944 god. Beograd: Vojnoistoriski institut Jugoslovenske narodne armije, 1963. Trgo, Fabijan (ur.): Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda. Tom VI. Knjiga 15. Borbe u Sloveniji 1944 god. Beograd: Vojnoistoriski institut Jugoslovenske narodne armije, 1969. Vujošević, Jovan (ur.): Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naro- da. Tom VI. Knjiga 1. Borbe u Sloveniji 1941 god. Beograd: Vojnoistoriski institut Jugoslovenske narodne armije, 1952. Vujošević, Jovan (ur.): Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naro- da. Tom VI. Knjiga 2. Borbe u Sloveniji 1942 god. Beograd: Vojnoistoriski institut Jugoslovenske narodne armije, 1953. LITERATURA Arico, Massimo: Ordnungspolizei 1: Encyclopedia of the German Police Battalions. September 1939–July 1942. Stockholm: Leandoer & Ekholm Publish- ing, 2011. Benedik, Božo: Narodnoosvobodilni boj na Bledu: Kronološki opis. Kronika 32, 1984, str. 229–233. Benedik, Božo: Nemški okupatorji v blejskih hotelih in vilah. Kronika 36, 1988, str. 96–100. Benedik, Božo: Počitniške vile so bile ponos blejske- ga letovišča. Kronika 32, 1984, str. 197–213. Ferenc, Tone: Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945. Izbrana dela. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 1. Razkosanje in aneksioni- zem (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, str. 71–78. Forte, Karel: Nič več strogo zaupno II: Nacistične obve- ščevalne službe in njihova dejavnost pri nas. Ljub- ljana: Partizanska knjiga, 1978. Guštin, Damijan: Za zapahi: Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih 1941–1945. Ljubljana: In- štitut za novejšo zgodovino, 2006. Ivanc, Blaž: Vojna bolnišnica v Ljubljani. Brez milo- sti. Ranjeni, invalidni in bolni povojni ujetniki na Slovenskem (ur. Lovro Šturm). Ljubljana: Nova revija, 2000, str. 22–45. Janša-Zorn, Olga: Zgodovina blejskega turizma od začetkov do leta 1941. Kronika 32, 1984, str. 182– 196. Klanjšček, Zdravko (ur.): Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945. Tretja izdaja. Ljublja- na: Vojaški zgodovinski inštitut Jugoslovanske ljudske armade in Inštitut za zgodovino delavske- ga gibanja, 1978. Kokalj Kočevar, Monika: Mobiliziranci v nemško voj- sko z Gorenjske v letih 1943–1945. Ljubljana: In- štitut za novejšo zgodovino, 2017. Križnar, Ivan: Škofjeloško okrožje v narodnoosvobodil- nem boju: 1941–1945. Škofja Loka: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2003. McNab, Chris: World War II Data Book: The SS, 1923–1945. London: Amber Books, 2009. Schweizer, Michael: Der Postschutz und Postluft- schutz im Dritten Reich und den besetzen Gebieten. Schönefeld: Morgana-Edition, 2014. Svetina, Tone: Blejska kotlina v ognju narodnoosvo- bodilnega boja. Kronika 10, 1962, str. 65–79. Tessin, Georg: Verbände und Truppen der deutschen Wehrmacht und Waffen-SS im Zweiten Weltkrieg 1939–1945. Siebenter Band: Die Landstreifkräfte 131–200. Osnabrück: Biblio Verlag, 1973. Žnidarič, Marjan: Okupacijska uprava v slovenski Štajerski leta 1941. Lex localis 2, 2004, str. 21–43. 352 2021KLEMEN KOCJANČIČ: BLED V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941–1945), 341–352 S U M M A R Y Bled under German occupation during the Second World War (1941–1945) During the Second World War, the Germans seized Upper Carniola, Carinthia, and Styria, us- ing the pre-war cosmopolitan resort Bled as the ad- ministrative centre of the occupied Upper Carniola and Carinthia, and for the wartime deployment of security and (para)military units and organizations. Bled became the seat of the civil administration, the office of the Representative of the Reich Commis- sioner for the Consolidation of German Nation- hood, the Carinthian Homeland Association and SA-Wehrmannschaft, the Carinthian branch of the Reich Propaganda Office, the German Wehrmacht in Upper Carniola, the commander of security police and security service, the SS and police court, and so on. Whereas the German garrison at Bled was ini- tially composed of officials, functionaries, and mem- bers of headquarters units, the authorities later also moved there some of the police and (para)military units that engaged in operations against the Slove- nian partisans in the immediate vicinity. Owing to many hotels, villas, and other facilities, the lake town developed into a health resort where the occupier’s soldiers and police officers were sent for treatment and recovery. Although the Bled garrison was occa- sionally a target of Partisan diversionary attacks, the town remained under firm German control until the end of the Second World War. In the final days of the war, Bled also became a transitional post for the German forces (as well as their allies and civilians) retreating north towards Austria from the advancing Allied forces.