pkoletarec je dei.avski list za mislece čitateue PROLETAREC Jugoslovanske Socialistične livcie in Prosvetne Malice official organ of j. s. f. and its educational bureau iT. — NO. 1765. ..m., «. in. « «. — ««.« umm.«—- * '-- ' l'" CHICAGO, ILL.. 9. JULIJA (JULY 9). 1941. , ?ubll«h«d W..llli:SO.IA\.IA IMM.OUKOV DOMA PO SVETI Sovjetska vlada je dne 2. julija sporočila ameriškemu poslaniku v Moskvi, da jo zelo veseli, ker je predsednik Zed. držav po nemškem napadu na Rusijo ta ni j novejši Hitlerjev barbarizem obsodil, izrekel Sovjetski Uniji v njeni obrambni vojni svoje simpatije ter ji obljubil podporo Zed. držav. Uncle Sam ima močno silo Armada, mornarica in mor-narifna pehota Zed. držav šteje že 1,760,000 mož. Hrvatska je v vojni z Rusijo. Njene armade ni na Ruskem, ker je nima, pa tudi če bi jo imela, se ne bi hotela tepsti z ruskim vojaštvom. Toda Hrvatska pod poglavni-kom Paveličem Nemčiji v tej vojni veliko pomaga z žitom, lesom, živino in z delavci. Hrvatski delavci v Nemčiji, katerih je bilo poslanih tja okrog 50,000, dobivajo za plačo hrano in nekaj malega mezde, toda potrebščine mora Hrvatska pošiljati v Nemčijo zastonj, torej je to za Hrvate nekak "lend-lease bill". Zed. države si ga saj lahko privoščijo, a Hrvati si morajo vse, kar šenkajo Nemčiji in Italiji, pri trgati od ust. Herbert Hoover zahteva, da naj Zed. države Rusiji nikar ne pomagajo, ker bi s tem "pomagale Širiti komunizem". Enako ostro nasprotuje podpiranju Rusije Charles A. Lindbergh. Hitler ima v Zed. državah močne podpornike. Francoska vlada v Vichy ju igra napram Sovjetski Uniji slično politiko, kakor proti Angliji. Z Anglijo je v nenapovedani vojni. Maršal Petain in podpredsednik njegovega kabineta admiral Darlan, posebno slednji, se čezdalje bolj odkrito navdušujeta za Hitlerjev "nov red" in s tem za boj proti Angliji* Zed. državam in Sovjetski Uniji. Nobena država ni svoje vnanje politike v dobrem letu spremenila toliko, kakor Francija. Zgodilo se je to raditega, ker je kapitulirala pred Hitlerjem v vsakem oziru. Hitler je z njo ravnal z rokavicami, da mu jo je bilo toliko laglje dobiti v svoj prostor. Predsednik Roosevelt je v govoru 4. julija med drugim dejal, da Zed. drfTve ne bodo mogle ohraniti svoj sedanji red civilnih svobodščin in demokracijo, ako izgubi svobodo ves ostali svet. Apeliral je na ameriško ljudstvo, da je vredno kaj Žrtvovati za obvarovanje tega kar imamo, namesto riskirati vse s stališča, da se nas ostali svet nič ne tiče. WPA v Illinoisu računa znižati število svojih delavcev do srede julija s 93,000 na 66,500. To bo najnižje število delavcev WPA v zadnjih šestih letih, od kar je WPA v tej državi začela poslovati. Vzrok nižanja je, da je mnogo delavcev dobilo za-«poslitev v privatnih obratih, na ostale pa WPA pritiska, naj si delo poiščejo drugje. Frank Knox si je s svojo izjavo, da naj Zed. države pomagajo pomesti nemške podmornice z Atlantika, nakopal veliko kritike. Izolacionisti v zveznem kongresu so takoj zahtevali, da Knox odstopi kot mor-narični tajnik, ali pa naj ga predsednik Roosevelt odslovi, Če pa ne stori tega ne eden ne drugi, naj se v kongresu postavi Knoxa na zatožno klop in se ga na ta način odstrani iz zveznega kabineta. Knox je svoj predlog za aktivno sodelovanje ameriške mornarice z angleško utemeljil s tem, da velik del a-meriškega tovora/ zaeno z la- (Nadaljevanje na 3. strani.) Kdo je kriv Hitlerja? Senator Wheeler i>ravi, da je vojno Nemčije z Rusijo skovala Anglija, ki je dopustila, da je prišel Hitler na krmilo in mu potem dovolila, da je oborožil svojo državo. Wheeler je v tej trditvi v pravem le z ene strani. Kajti socialisti vedo, da so Hitlerja poleg razmer omogočili posebno komunisti, ki so nacijem pomagali izpodkopati temelj demokratični nemški republiki. To, da sta Anglija in Francija želeli ob boljševiški Rusiji močno protikomunistično Nemčijo, seveda tudi ni tajnost. Za postanek hitlerizma je torej več vzrokov, ne samo eden. Paderevski bil velik umetnik in patriot Zadnji dan v juniju je v New Yorku umrl prvi predsednik poljske republike, sloviti pianist, Ignac Jan Paderevski. Ko je po prejšnji svetovni vojni nastopil vlado, je kmalu uvidel, da za umetnika in nesebičnega patriota ni prostora v nji. Pa je nato spet odšel v svet. A svoj narod je ljubil in bi bil storil zanj kakršnokoli žrtev, da bi mu pomagal. Vlada, ki ga je nasledila, ga ni več potrebovala. V novem razkosanju Poljske je Paderevskemu krvavelo srce in se je znova lotil borbe za svoj poteptani narod, s klicem, da duša poljskega ljudstva ne bo zatonila. PREDSEDNIK ROOSEVELT IZJAVLJA, DA OSTANE NA SVOJEM STALIŠČU BORBA V ZED. DRŽAVAH MED PRISTAŠI NACIZMA IN ZAGOVORNIKOV ANGLIJE SE OSTRI. — VSA REAKCIJA IN S. P. PROTI PODPIRANJU SOVJETSKE UNIJE V amerjški javnosti je zdržema predmet vseh pričkanj vprašanje, ali naj se ali pa ne u mešamo v vojno. Ogromna večina ameriškega ljudstva je zoper vojno. Ni pa tej večini vseeno, kako se bo sedanja vojna končala, in prav radi tega je v ameriški politični javnosti toliko konfuzije. Predsednik Roosevelt je dne 4. julija v svojem govoru po radiu izjavil, da Zedinjene države ne bodo mogle obvarovati svojemu prebivalstvu svobod-ščin, ako postane ves ostali svet morje diktatur. To so mu ameriški fašisti, ki se združujejo v 'America First', zamerili toliko, da so spet pognali svoja žela proti njemu. Pomaga, naravno, tudi uradna 5. P., ki pa ni nič več repre-zentantka onih, ki verujejo in delujejo za mednarodno vzajemnost in internacionalni socializem. Položaj za ameriško vlado je silno težaven. Opozicija z Normanom Th o m asom vred, kliče ljudstvo, da naj Rooseveltu nikar več ne verjame, Češ, ako je on za demokracijo, čemu je za podpiranje Stalina? V govoru 4. julija je predsednik Roosevelt svojim kritikom na diplomatičen način sporočil, da se ne bo odmaknil s svoje vnanje politike niti za las. On je bil od začetka, in je danes še bolj, za poraz fašizma. Prav nič ne skriva, da ako bi bilo po njeigovem, bi Hitler že padel, ne da bi bilo treba v Evropo pošiljati ameriško armado. Zadostovala bi ameriška mornarica, ki bi to delo lahke sijajno otpravila, ne da bi ji bilo treba tvegati življenja ameriških mornarjev. Toda "aipizarji" v kongresu in profašistični listi v tej deželi imajo tolikšen vpliv, da se jim niti sam predsednik republike ne upa kljubovati. Situacija pa je takšna: Ako hočejo Zed. države res zalagati Anglijo s potrebščinami, tedaj je treba skrbeti, da tudi pridejo tja. To pa bi pomenilo vojno z Nemčijo, tudi ako ji ne bo napovedana. Sicer se vojne dandanašnji itak vrše večinoma "neuradno". Da-li zagazimo v vojno ali ne, še ne vemo. Vemo le, da posledice že plačujemo In jih bomo čezdalje bolj. Ako se dogodi, da Hitler, zmaga, bo to ob enem poraz za Zed. države. Namreč, oboroževanje se bo nadaljevalo v še ogromnejši obliki kakor sedaj. Davki bodo naraščali, živ-ljenski standard pa bo šel zdržema navzdol. Te hibe in katastrofo je mogoče odstraniti le, ako sedanji red s svojimi diktatorji vred pade in ga nasledi sistem, kakršnega propagira socializem. Milijarde za oboroževanje Dne 27. junija je zvezni se-nat soglasno odobril nadaljnih deset milijard dolarjev za o-brambne namene. To je najvišja vsota, ki je bila določena za oboroževanje v teku enega fiskalnega leta. Kenosha po 1. juliju pod delavsko administracijo Kenosha, ki je drugo največje mesto i Wisconsmu, je prišlo po prvem juliju popolnoma pod delavsko upravo. VoKtve so se vršile aprila t. I. in zmagoviti kandidati so nastopili svoje urade 1. julija. Kenosha je sedaj edino mesto v Wieconsinu, ki ima delavsko administracijo. Ne samo mestna nego tudi o-krajna šolska uprava je v delavskih rokah. Profesor Leroy Wolfe je mestni ravnatelj (citjr manager), ki vrši županske funkcija. Woife je eden izmed organizatorjev ameriške zveze učiteljev, pridružena k AFL. Za ravnatelja ga je izvolila delavska večina, ki ima politično kontrolo sedaj prvič v zgodovini Kenoshe, enako v šolskem odboru* Kenosha je bržkone edino mesto, kjer imajo unije CIO in AFL skupno k U silo Imenuje se Kenosha Labor. Razvil ga je do sedanje veličine Paul Por-ter, ki je bil do pred nekaj meseci član eksekuti*e soc. stranke, a je odstopil iz nje vsled nesoglasij s večino, ki jo vodi Thomas. Porter je bil do nedavna urednik omenjenega lista, a je to službo sačasno pustil, ker je bil vsled svojih or-ganizatoričnih sposobnosti imenovan v enega izmed oddelkov narodne obrambe. Tudi Porter je bil izvoljen letošnjega aprila v mestno upravo. Zaeno z drugimi razsodnimi delavskimi organizatorji je uspel, da so unije CIO in AFL. pa tudi neodvisne, v volilnem boju skupno nastopile in zmagale. To je uspeh sloge. Ako se je bi gojilo povsod tako, pa ne bi bilo sedanjega bratomornega boja m delavstvo hi tudi politično kaj pomenilo, ne samo na industrialnem polju. Bisniški krogi v Kenosht so bili po volitvah silno poparjeni, a polagoma so se začeli tolažiti. da je delavstvo zmagalo zato, ker se niso dovolj pripravili v kampanji. Bodo se pa toliko bolj v prihodnje. Toda ako bo delavstvo ohranilo svojosoli-damost, in ni vzroka, čemu si je ne bi, bo Kenosha ostala pod delavsko upravo. I Kako lahko vsako našo prireditev uporabimo v korist skupnosti? Vsako leto se vrse priredbe naših naprednih podpornih društev, federacij in njihnih drugih naprednih organizacij. Tako tudi letos. Vse, ki so se vršile doslej, so dobro uspele ne samo s stališča njih samih, nego tudi z ozirom na druge aktivnosti za napredek. Dne 4. julija so ohijske federacije društev SNPJ priredile drugi praznik svoje organizacije, — ohij-ski dan SNPJ — ki je bil letos v Girardu. In kot običajno, vsi člani in članice ter somišljeniki, ki soglašajo z našim programom, so bili na delu za uspeh prireditve od začetka do konca. Le malo se je moglo ob njihovi zaposlenosti storiti za naš po-kret. Kako neki bi utegnili, ko pa so morali vse svoje proste ure posvetiti delu za priprave, in ko so stvari vsaj v glavnem izvršili in je bilo priredbe že konec, se je začelo njihovo delo z nova: čiščenje in računanje! Ni igrača ravnati s priredbo, ki se je udeleži štiri tisoč ljudi! A vendar so najboljši člani SNPJ tudi ob tej priložnosti utegnili ujeti nekoliko svojega časa v korist gibanja, v katerem je njihova podporna organizacija postala to kar je, V Chicagu je klub št. 1 JSZ priredil piknik v korist Proletarca. Je zelo dobro uspel. Klub št. 27 JSZ in njegov pevski zbor Zarja je imel piknik v nedeljo 6. julija. Vzlic nalivom, ki so se usuli v okolici, je bila udeležba vseeno obilna. Vse je torej odvisno za bodočnost našega gibanja od onih, ki delajo. Nekateri se morda pri tem delu vsekrižem zamerijo, a glavno je, da pomagajo v tistih poslih, od katerih je bodočnost našega gibanja najbolj odvisna. m \ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. OBOROŽEVANJ NE POZ^ MEJ f IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jii|oilov«iiik« Delavika Tiikorn« Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah *a celo leto $3.00; ta pol leU $1.75; > vi * m četi t K*ta f 1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. • * PROLETAREC r XZ * * ' Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor..................... Business Manager... Asst. Editor and At ..........................................Frank Zaits _________________________________Charles Pogorele« it. Business Manager...-----Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. 1IX. Telephone: ROCKWELL 2864 Tri usodne taktike Sovjetske l itije Zgodovina Sovjetske Unije se v njeni vnanji politiki deli na tri taktike. Prva je bila svetovna revolucija. Naj »e v ta namen razbije socialistične stranke in socialistične unije po svetu, v prvi vrsti V Nemčiji. Ta strategija kominterne se je ponesrečila. Nemško demokratično republiko se ji je s pomočjo raznih drugih faktorjev posrečilo zrušiti, toda namesto v komtjnistično revolucijo je Nemčija šinila v fašizem. Komunisti v Nemčiji so to zmoto plačali s težkimi žrtvami tudi v krvi. Morda jim je bilo v zadoščenje, da »o uničili social-demokratično (gibanje, a zase in za delavski razred niso pridobili ničesar s tem. Po postanku hitlerizma so voditelji Sovjetske Unije taktiko preokrenili popolnoma v drugo smer. Začeli so propagirati borbo za izboljšavanje življenjskih razmer v kapitalističnih deželah, borbo proti fašizmu in za demokracijo, in pa združenje demokratičnih dežel za vojno proti fašističnim agresorjem. V tej drugi svoji taktiki si je Sovjetska Unija dobila med narodi največ zaslombe. V prvo imenovani taktiki so jo podpirali le ortodoksni komunisti, v drugi pa tudi milijone drugih ljudi vsepovsod. Tretja taktika vnanje politike Sovjetske Rusije ima svoj javni spočetek^v paktu, ki ga je podpisala s Hitlerjem 24. avgusta 1939. Z njim je zavrgla borbo za demokracijo, za Ščitenje dežel pred agresorji in borbo proti fašizmu, "krivdo za ta svoj preobrat pa je v propagandne namene zvrgla na "kapitalizem" Anglije, Zed. držav, Francije in drugih dežel "starega reda". Iz skrajnega militantstva in ščuvanj za sejanje zmede se je tretja taktika obrnila v skrajni pacifizem pod geslom propagande proti "imperialistični vojni". To je bila najusodnejša zmota Sovjetske Unije, oziroma njenega krmarja Josipa Stalina. S prvo taktiko si je sovjetski režim odbil simpatije ogromne večine mednarodnega delavstva in ob enem je z njo temeljito oslabil delavsko-socialistično internacionalo v času, ko bi se morala z vsemi svojimi močmi tepsti s fašizmom, pa jih je morala uporabljati v obrambi pred ofenzivo kominterne. V drugi taktiki si je USSR pridobila veliko simpatij nazaj, a delavski, niti buržvazni svet, ji vendarle ni mogel zaupati, ker je kominterna v svojih evangelijih oglašala pravilo, da kakršnokoli sredstvo ti pride prav, tistega se posluži, kajti častne besede, vztrajanje pri (pogodbah, obljube in prisege so "bur-Žvazne čednosti", s katerimi se ovirajo revolucionarni raemahi Jjlavskega razreda. Pa so se delavske stranke in enako tudi ade raznih dežel vpraševale, Češ, le koliko je seda i zaupati vladi v Kremlinu!? Dne 24. avgusta 1939 so rekli buržuji in enako tudi pred-stavniki delavskih strank: "Mar nismo pravili, da sovjetski vladi pod Stalinom ni v ničemer zaupati? Pogaja se z Anglijo in Francijo za složen nastop proti osmču, a istočasno pa se je pogajala tajno s Hitlerjem in sklenila za hrbtom Francije, Anglije, Poljske ter drugih dežel sporazum z njim, ki je bil glavni uvod v novo svetovno vojno. Tretja taktika sovjetske unije, označevana od komunistov za "Stalinovo mirovno politiko", ni vzdržala niti dve leti. Hitlerju je prišla silno prav. On je imel takrat, ko je sklenil z Moskvo nenapadalni pakt, načrt že točno izdelan. Najiprvo poraziti Poljsko in prepustiti Rusiji Galicijo ter druge rusinske kraje pogažene poljske republike. Ko Nemčija opravi s tem, si podvrže deželo za deželo in pa Francijo pritisne na kolena. Angleško armado v Evropi zajame in vojne bo konec. Ta načrt se Nemčiji ni do pike uresničil. Kajti Anglija je svojo armado iz Evrope večinoma reila in se nato tolkla z nemškimi letalci veliko uspešnejše, kot pa so v Berlinu pričakovali. Tako je Nemčija svoj plan za rarzbitje Sovjetske Unije spremenila le v toliko, da se jo je odločila napasti neglede na izid vojne z Anglijo. Predno je Hitlerjeva armada udrla v Rusijo, je vzlic nepo-raženju Anglije izvršila ves ostali svoj načrt, ki je določil ob-kroženje Rusije od Baltika do Turčije. Obkroževanje je specia-liteta nacijske bojne komande. Vsaki deželi obljubi, ali pa celo ppdpiše prijateljstvo, nato jo napade in si jo podjarmi. Položaj Rusije v njen! obrambni vojni je sedaj veliko težji, kakor pa bi po mnenju vojaških veščakov bil, če se bi pridružila Franciji in Angliji ter drugim deželam avgusta 1939 v vojni p^oti Hitlerju. Pa je rajše sklenila z njim sporazum in desetletno nenapadalno pogodbo. Koristila ji ni niti piškavega oreha. Hitler je tisti pakt s Stalinom sklenil v veri, da mu je najboljše najprvo obračunati s Francijo, poraziti Anglijo in si zlepa ali zgrda podvreči še druge dežele v Evropi, predno se loti Sovjetske Unij«. Zvcini kongres j« dodelil nov« Milijarde sa ofcoroéovaajo. la Reeseeelt pravi, da tem« ne bo konca, dokler ae aavlada po sveta tak rod, ki bo temeljil aa vkajoaiooeti, naaiosto aa bajonetih. Na foraji sliki je edoa tsmed naj-noeejètb aaaoriéktK bojnih tankov. ve, d*> celo na to, da zanika svoje prijateljstvo z Jugoslavijo, svoje življenjske interese na Balkanu, da odpove pod pritiskom Nemčije svoje priznanje neodvisnosti Jugoslavije in da iztira iz svoje prestolnice jugoslovanskega poslanika drja. Milana Gavriloviča, iskrenega prijatelja Rusije in ruskega naroda pa človeka, ki je zadostno naglasil v Moskvi dejstvo, da sta nemški napad Jujgosla vije in likvidacija Balkana ix> Nemčiji samo uvod k oboroženemu navalu Nemčije na Rusijo. In tedaj —- ob priliki ruske zapustitve Jugoslavije — se je poudarjalo v velikem delu tiska, ki je naklonjen Sovjetski Rusiji, da je U zapustila Jugoslavijo zato, ker se je Jugoslavija spustila v imperialistično vojno, s katero ne mara in ne Želi nobene zveze. Mi smo imeli priliko večkrat poudariti, da je naš narod obžaloval tisto rusko stališče do naroda, v katerem so bila čuvstva ljubezni in simpatij do bratskega ruskega naroda vedno globoko vcepljena. Žal nam je bilo. Ogibali govora o miru s Hitlerjem, niti ne z nacistično Nemčijo. Toda on gre celo še dalje ter »pravi, da je Velika Britanija pripravljena pod preti ruski narod. To pravimo tudi mi. To »prejemamo tudi mi: podpirati ruski narod v borbi proti nemškemu naši lst vu. Paralelno z izjavami Win-stona Churchilla prihaja tudi izjava rz ust predstavnika vlade Združenih držav ameriških Summera Wellesa, ki tudj pravi prilično isto, kar je rekel Churchill,11- j., podpreti Rusijo in njen narod v borbi proti skupnemu sovražniku. Churchill in Welles sta odprto dejala, da je naše razmerje do komunizma jasno. Mi smo proti komunizmu, kakor smo proti nacizmu. Mi ne moremo sprejeti komunizma, kakor se ne moremo okleniti nacizma, ker sta ti dve obliki državnega življenja v navzkrižju s čistimi načeli demokracije ali liberalizma, brez katerih načel ni možnosti za obstanek človeštvu v jutrišnjem svetu. Ali ker gre danes za nevarnejšega sovražnika, kolikor razpolaga smo se polemike. Toda hoteli nacistični sovražnik s strašnim pa smo poudariti, da ni Rusija, | orožjem, je potem jasno, da — ne ruski narod, nego tisti, ki sprejema demokracija tudi Ru-ga danes vodijo — videli do- sijo v odporu njenega naroda Sovjetska Unija napravila napako, ker se je zvezala s Hitlerjem, pa sedaj drago plačuje to pomoto Bilten Jugoslovanskega Kurirja je nam, kot drugim jugoslovanskim listom, poslal članek, ki razpravi ja o Rusi ji, oziroma, o Hitlerjevemu napadu nanjo. N« vemo, kdo ga jo napisal, a je eden najatvarnejŠih, kar jik je io prišlo iz propagandnih pisarn jugoslovanske» vlade v času tedanje vojne. Ni treba, da bi človek soglašal z vse in, kar je v njemu, a navaja dejstva tako dobro, da te je čuditi, kajti propagandni biroji jugoalovanake vlade so večinoma a svojimi spisi in radijskimi sporočili sila nerodni. Članek o napadu Nemčije na Rusijo, poslan iz urada J. Kj datiran 25. junija, se glasit Nemški naval na Rusijo ni iznenadil nikogar, ki pravilno zasleduje razvoj dogodkov v Evropi, Rusija je morala prej ali slej priti na dnevni red nemškega napada, kakor so prišle po' vrsti vse evropske drŽave. Kdor je veroval v to, da bo Hitler prizanašal Rusiji do kraja ter ji tako mogoČil končno likvidacijo Evrope, je moral biti naiven in ni poznal Hitlerja. Največ naivnosti je pokazal ruski vodilni razred, ko je zaupal Hitlerju in nacistični Nemčiji tik pred vojno 1939. Prijateljski in nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo, ki ga je Rusija sprejela tik pred nemško agresijo na Poljsko. Francijo in Veliko Britanijo, ja omogočil nemške bliskovite zmage v Evropi. Vsem je bilo jasno, da bi se mogla Poljska tolči le tedaj, če bi bila Rusija pasivna opazovalka. Sovjetska Rusija je pa takrat, v tistem tragičnem trenutku, vrgla v svet frafco imperialistične in kapitalistične vojne, v kateri nima ona interesa, da bi se je udeležila. To frazo si je osvojil velik del delavskega sveta v vseh evropskih deželah. Ta fraza je bila tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj so delavske in kmečke množice skoro v vseh evropskih deželah ostale hladne in nevtralne do nemške- za navala na Anglijo in Francijo. Ta fraza je tudi podiprla naglo Hitlerjevo zmago v vseh evropskih deželah, koder je vojna proti edinemu sovražniku svobode vseh narodov in vseh slojev postala nepopularna in odpor naletel na pasivnost. Rusija stoji po dveh letih vojne, ko je Hitler v glavnem užugal vse evropske narode, pred isto iebero, pred katero je on postavil vse narode: ali se ukloniti, ali pa boriti. Odgovor, ki ga je dal Molotov Nemčiji, je enak vsem sličnim takšnim odgovorom vseh napadenih narodov, ki so verovali v možnost sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo. Rusija je imela zadnjo priliko, da se upre Nemčiji. Ta ji je bila dana po državnem prevratu v Beogradu od 27. marca, ko je Nemčija neusmiljeno napadla Jugoslavijo in cel Balkan takisto brez vsakršnega izzivanja. Rusija je tedaj kar najhitreje pristala v to, da vzame Jugoslavijo v zaščito, podpisala 2 njo prijateljski in nenapadalni pakt ter jo bodrila s pomočjo svojega tiska. Ali nenadoma pa je izpremenila svoje stališče ter se umaknila. Ko je Rusija videla, da sta Jugoslavija in Balkan vojaško strta, je pristala na vse nemške zahte- Stalin je bržkone sumil, kaj je Hitlerjev naklep, a je pričakoval, da se bo Nemčija v vojni izčrpala predno ga bo mogla izvršiti nad Rusijo. Izkazalo se je, da je Hitler boljše računal kakor pa poglavar vlade v Kremlinu. Josep>h Stalin je v govoru po radiu dne 2. julija to leto priznal, da je v sedanji borbi bodočnost Sovjetske Unije resnično J nevarnosti, a ob enem, kot je običaj, prerokoval zmago sovjetskega orof ja. Ob enem je prvič po radiu moral nekaj reči tudi o paktu, ki ga je sklenil s Hitlerjem avgusta 1939. "Morda bi kdo vprašal, kako se je moglo dogoditi, da je Sovjetska Unija sklenila nenapadalno pogodbo s takim tolovajem, kakor je Hitler. Smo H storiti napako? "Na noben način ne. Pakt nenapadalnosti je bil sklenjen s sosedno državo. Mi ga nismo mogli odkloniti... Umevno, da Stalin ne bi mogel v tej kritični uri napake priznati, ker mu je potrebno ljudstvo Sovjetske Unije uveriti, da vse, kar je storil, je bilo Rusiji v prid in za mir ter proti •imperialistični vojni*. Niti ena omenjenih treh taktik se ni pojrečlla in niti ena ni bila koncem konca v korist Sovjetski Uniji, nego le v škodo. Pravilno ocenitev njihnih hib bo mogla izvršiti šele poznejša zgodovina. Tudi ako Sovjetska Unija sedaj zmaga, kar upamo, da bo, dejstvo ostane, da j« nenapadalni pakt med |Ui-sijo in Nemčijo bil le to, kar je Hitler hotel, da bo, namreč člen v verigi uepehov nemške diplomacije in nemške armade. volj jasno, kakor ni videl velik del drugih vodilnih ra/zredov v drugih narodih bistva vprašanja, o katerem je danes beseda v Evropi in po svetu. In dogodki so nam danes dali prav. Rusija je sedaj osamljena. Ona nima na Balkanu in v Evro»pi ničesar drugega kakor edinole grobove podjar-mljenih narodov, ki bi bili tik pred to strašno vojno pripravljeni zaeno z njo sprejeti bor-bo, katera naj bi prinesla človeštvu svobodo in možnost življenja na našem nesrečnem planetu* Vrsta je prišla danes tudi na Rusijo, na veliko in močno Rusijo in na njeno usodo zro danes milijoni narodov, zlasti slovanskih narodov, katerim o-stane Rusija velika nada. Vojna na Balkanu, vojna, s katero je hotela Nemčija odpraviti Ju-voslavijo, kjer so bila vedno razvita čuvstva ljubezni in uda-nosti do ruskega naroda, dobiva danes svoj jasen pomen. Hitler si je prizadeval streti Balkan in Jugoslavijo predvsem za to, da bi mu bila vojna proti Rusiji lažja in uspešnejša. To je v Jugoslaviji razumel vsak pošten Srb, vsak pošten Hrvat in vsak pošten Slovenec. To je razumel narod v Jugoslaviji. Tega ni razumelo rusko vodstvo, ker se je dalo zapeljati Hitlerjevim obljubam in nemočnim iluzijam o možnosti miru z Nemčijo. Da je Rusija tedaj razumela smisel in važnost vojne na Balkanu, zlasti pa nemškega navala na Jugoslavijo, bi bila imela vojna na Balkanu brezdvomno povsem drugačno smer in bi bila služila Rusiji za to, da izkoristi svoje vojaške pozicije. Kljub vsemu temu moramo mi Južni Slovani pozabiti v tem trenutku na velike ruske pomote do slovanstva, do Balkana in človeštva, pa je treba, da smo danes bolj kakor kdaj poprej povezani z velikim bratskim ruskim narodom, kateremu gredo vse naše simpatije in vsa Yia-ša čuvstva ljubezni in udeležbe v tej veliki tragediji, ki je od njenega konca odvisna tudi naša usoda. Mi kot Slovani čutimo danes, da se v tem strašnem navalu germanstva na Rusijo udarja na slovanstvo, na celokupno slovanstvo. Zato smo mi bolj kakor kdajkoli poprej povezani z Rusijo. Ali v isti mah si moramo tudi mi osvojiti tezo, ki jo je glede te vojne zavzel veliki angleški ^rž^vnik Winston Churchill v svojem govoru, v katerem je jasno in točno postavil probleme stališča Veli-|ke Britanije proti nemški agTe-sijl na Rusijo. Vsak rpoedinec in vsak narod, kf se danes bori proti nacizmu in Hitlerju, je naš zaveznik in naš prijatelj, pa četudi se idejno razlikuje od nas. V borbi proti Hitlerju moramo biti vsi povezani, vs! prijatelji in sodelavci. Vsi se moramo vzajemno podpirati, če hočemo, da rešimo člorveštvo velike more in strašnega jarma, kakršnega še ni pomnil svet. Winston Churchill, v komur zaznamuje evropska demokracija enega svojih največjih ljudi, pravi, da ne more biti za svobodo in zmago načela pravičnosti. Kajti nihče ne ve. kakšen konec bo imela ta vojna in jeli bo morda *iz današnje boljševiške Rusije vzniknila boljša, svobodnejša in bolj demokratična Rusija, ki ne bo ono, kar je bila carska Rusija, a niti ne tisto, kar je komunistična Rusija. V vojaškem smislu so nemški naval na Rusijo in možnosti ruskega odpora preusodnega pomena za nadaljni razvoj te vojne in za nadaljno usodo sveta. Odkar se je vojna začela, je to brezdvomno najvažnejši dogodek v njej. Od ruskega odpora je odv}sna ne samo usoda Evrope, nego tudi usoda zapadne poloble, kakor je dobro rekel Churchill in kakor to danes poudarja ves ameriški tisk. S tem napadom »prehajamo v eno najvažnejših faz te vojne in jasno je, da morajo biti Južni Slovani bolj lcakor kdajkoli poprej povezani z Rusijo in njenim narodom. Mi vemo, da bo ta vojna globoko odjeknila vsepovsed po Jugoslaviji: in pri srbskeip narodu še posebej pa pri hrvaškem in slovenskem. Naš narod je to pričakoval, odkar se je začela ta vojna. On se bo danes v svoji sužnosti, pa naj je ta pod Hitlerjem, pod Mussolini-jem ali pa pod Paveličem, veselil, ko sliši po tajnih valovnih virih, da je Nemčija napadla Rusijo. Ali to pa ne zato, ker bi morebiti imel rad vojno, nego zato, ker sluti, da je prišel čas povračila in velikega obračuna. Rusija je velika in prostrana. Ona je nezavzetna, ker je to organski orjak, ob katerem ?o se razbijali in lomili osvoje-valcl vseh časov. Molotov je dobro omenil primer Napoleona. Mi smo sedaj v duhu prenešeni v Srbijo, Bosno, Dalmacijo, Slovenijo in tja po hrvaškem Zagorju, kjer vedo ljudje, kaj vse pomeni ta strašna borba slovanstva in germanstva. Radi vidimo, da je Rusija danes z nami, čeprav zakasnelo, v tej veliki borbi vsega človeštva za svobodo človeka. — R. Nekaj o prispevoteljih in malo tudi o drugem Cleveland, O. — de dva prijatelja k predlogu "Big" Toneta Tomšiča sem dobil. Določil sem si namreč zadnji teden v juniju za svoj glavni opravek obiskati naročnike Prosvete, pa tudi nove rad iščem. Vrh tega sem na (eh obiskib pomagal v akciji n*ših sobfatov, da bi pridobil za poset na ohijski dan SNPJ, ki se je vršil četrtega julija v Girardu, O., čimveč po-setnifcov. Poleg tega dela sem dobil vseeno še dva podpornika k predlogu Toneta Tomšiča. Prvi, kf se mi )e ob priliki teh obiskov odzval, je Louis Hrvat. Hrvat je le po priimku, drugače pa prava slovenska korenina. On je točaj v SND na St. Clairju, je član društva Lipa SNPJ, in bo delegat na 12. redni konvenciji, ki se bo vršila v slavnem Pittsburghu. Zastopal bo omenjeno društvo. Rekel mi je, da "Big" Tonyja osebno ne pozna, pa upa, da ga bo videl prihodnjo jesen v zakajenem mestu. Obljubil sem mu, da ga mu predstavim, namreč, če bo sploh tam. To bo veselo in še železne se bomo lotili ot) tisti priložnosti. Pa še nekaj mi je Louis Hrvat pošepetal: namreč, da mu je čtivo v Proletarcu všeč. Drugi naš podpornik v tem izkazu je Anton Brencich. Jc član društva V boj št. 63 SNPJ, in ob vsaki priliki naklonjen vsem našim naprednim listom in kulturnemu delu. Tudi za delegata bi bil izvoljen; ako bi bi hotel prevzeti nominacijo. Naročnik Proletarca je ze mnogo let. Po poklicu je kotlar (boilermaker), seveda tudi član unije, in Če se ne motim, je bil več let tudi tajnik njegovega lokala. V to deželo je dospel v rani mladosti in je že takrat pokazal zanimanje za delavske aktivnosti. Doma je iz zelene štajerske. Turčija žoga treh velesil V sedanji vojni in skozi od prejšnje vojne je bila Turčija Žoga Francije, Rusije, Anglije in Nemčije. Nato se jc popolnoma oslonila na zvezo z Rusijo in opustila druge "zaščitni-ce'\ a proti koncu minulega desetletja jo je «pridobila Anglija za zvezo proti Nemčiji in Itk-liji. Turčija ni obrambne pogodbe z Anglijo nikoli uveljavila, niti ne one, ki jp je imela z Rusijo. Svetovna diplomacija je v sedanji dobi bolj zavratna kot kdaj prej, pa si Turčija misli, da je pametnejše stati ob strani, kakor pa treščiti v požar In ga še bolj razplamtcti. Pokazalo se bo, da-ll je v pravem. ■ ■ n ■ Delavstvo Sov. Unije se iuri neglede na ure Iz Moskve poročajo, da se delavstvo Sovjetske Unije povsod navdušuje pomagati v pospeševanju produkcije kolikor le mogoče, neglede na ure. Kako nam kaj gre v metro poli, bi morda kdo vprašal, ki ¿¡ta ta dopis. ""Kot po navadi", bi mu odgovoril. Zelo v zadreg so po 22. juniju komunisti in pa njihovi pristaši. Do omenjene ga dne so na vse pretege kri čali, da je sedanja vojna t>ur-fcva-zna, da je treba Roosevefya ustaviti v njegovih načrtih za podpiranje Anglije, in sploK da je treba delovati "Za mir" za "Peace Mobilization". A v sredi tega njihovega protivoj-nega delovanja in Stalinove mirovne politike jih je ukanil Hitler, ki je pretrgal svoj pakt z Rusijo in jo napadel. Prej so vpili, da ameriški "warmongerji" hočejo tudi to deželo potisniti v vojno, sedaj pa so tudi oni postali "war-mongerjf\ Kar "Čez noč" so se spremenili. Prej šo vpili, da je treba preprečiti Angliji vsako podporo, a sedaj zahtevajo, da se ji pomaga. Dokler so verjeli, da je Hitler zaveznik Sovjetske Unije, so na vso moč delovali pn omenjeni taktiki. Ko pa je Hitler Rusijo napadel, so se streznili in spet postali "antifašisti". Tako so dobili spet "novo linijo". Prejšnja "nova linija" jim je določala propagando proti Angliji in zagovarjanje nem-ško-ruSke pogodbe. Sedanja jim določa propagando za Anglijo, ker je to sedaj y korist tudi Rusiji. Ljudje te čudne skoke komunistov iz ene liniji» v drugo opazujejo in ni ¿udno, aso smatrajo to mešanico za ta kor je. Pa še več. Phtvijo: "Btufarji so! Danes govore tako, jutri drugače. Kdo jim naj sploh št verjame?" ' Malo vzamejo vse to tudi za šalo, kar bi še bilo, ali vedo! kakšne posledice so po svetu vsled tega, fe niso šala, in to je, kar ljudi boli. /^nton Jan kovic h Sejo kluba st. 27 JSZ 1 , ""one * • » Cleveland, O. — Redna mesečna seja kluba št. 27 JSZ bo v petek 11. julija ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Vsi člani in članice so vabljeni, da se je udeleže. Na dnevnem redu bodo poročila o pikniku, po rzčr-panem dnevnem redu pa bomo imeli govornika in n*to spMno diskuzijo. Naj torej nobene*« ne manjka. — John Krebel. t IGNAZIO SHONE: SAME "VOJNE SLIKE" ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ s H FONT AMARA ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE Z avtor je Hm dovoljenjem prevedel T ALP A PREDGOVOR To, kar bom pripovedoval, ¡,e je zgodilo v preteklem letu v Fontamari. Konta mara je najrevnejša in najbolj zaostala vas v Marsiki __ m» severu issušenega Fucinskega jezera —. Na kameniti vzpetini se čredi okrog razipa-dajoče cerkve približno sto revnih bajt; vse so enonadstropne, nesorazmerno postavljene, vreme jih ie počrnilo, dež in veter sta jih pokvarila, strehe pa so slabo krite z opeko, in vsakovrstnimi črepinjami. Večina teh bivališč ima samo eno odprtino: ta služi ob enem za vrata, okna in dimnik. Znotraj ni pra-voea poda. zato pa so stene vlažne: tu stanujejo, spe in jedo ljudje, moški se parijo in ženske rode, tu bivajo prašiči, osli. koze in kokoši. Kaj več bi se o Fontamari ne dalo povedati, če bi se v njej ne pripetile tako čudne stvari. Prvih dvajset let svojega življenja sem prebil v Fontamari in tudi o tem bi se ne dalo kaj več povedati. \\>eh dvajset let isto nebo, ista zemlja, isti dež, isti sneg, iste hiše. ista cerkev, isti prazniki. ista jed, ista beda: beda, podedovana od očetov, ki so jo podelovali od dedov, ki so jo zopet prevzeli od pradedov. Življenje ljudi, živali in zemlje v večnem krogoteku, v teku časov, v izpreminjanju narave. Najprej setev, potem pletev, potem košnja, potem žvepla-nje, potem žetev in končno trgatev. In potem? Zopet: Setev, pletev, košrfa, žvep-lanje. žetev in potem trgatev. Zmeraj isto, nepremenljivo isto. Zmeraj. Leta teko, leta se množe. mladi rasto, stari umirajo, ljudje pa se je jo, pleve jo, kosijo, žveplajo, žanjejo in bero jrrozdje. In potem, kaj še? Isto. In potem? Zmeraj isto. Vsako leto kakor prejšnje leto, vsako desetletje kakor prejšnje, vsak rod kakor prejšnji. Kadar nastopi deževna doba. se ukvarja vse z družinskimi zadevami. To se pravi: ljudje se bore drug proti drugemu. V Fontamari ni dveh družin, ki bi si ne bili v sorodstvu. V malih krajih so navadno vsi med sabo v sorodstvu. Zato imajo vsi skupne koristi. Zato se tudi vsi med sabo prepirajo. So pa zmeraj isti prepiri, brezkončni prepiri, ki jih rod podeduje od roda, ki vodijo do brezkončnih pravd, do brezkončnih izdatkov, da se dože-ne, čigava je živa meja. Živa meja pogori, toda zdražba tli dalje. Vse je prisilno. V mesecu si prihraniš 20 soldov, v naslednjem 30, ob koncu poletja celo 1°0 soldov; to znese v dvanajstih mesecih okrog 30 lir. Po-t^m pa pride bolezen ali sicer kakšna nesreča in potem zopet porabiš prihranke desetih let. In začneš zopet od začetka: 20 soldov, 30 soldov, 100 soldov na mesec. In zopet znova isto. V ravnini se marsikaj izpreme-ni. V Fontamari pa se ne izpre-meni nič. Zemlja je revna, nerodovitna, kamenita. Kolikor jo je, je razdeljena in obtežena z dolgovi. Noben kmet nima več kakor nekaj hektarjev. Osuševanje Fucinskega jezera je v poslednjih osemdesetih letih povzročilo tolikšen dvig temperature, da so nasadi na bližnjih gričih docela opustošenj, oljke docela uničene. Grozdje je bolno in le rcdko-popolnoma dozori. Trgati ga morajo ob koncu oktobra, preden pade pr/i sneg, in da trpko, kakor limona kislo vino. Ti-*ti revni kmetje, ki ga pridelajo, ga morajo končno tudi popiti. Vse te velike revščine ne more odpraviti tudi ne osušena zemlja Fucinskega -jezera, ki spada med najrodovitnejše italijanske predele. Ogromna bo- Gornj« mi »lika is bojišč kjo v Rusiji, nmgo m manevrov ameriške «rm.de. Ameriški vojaški poveljniki satrjujeo, da «o njihove ¿«t« dobro opremljene in pripravljeno spoprijeti se na kateremkoli bojišč«. večjih krajih ob robu kotline semenj -za kafone, kjer najemajo Torlonijevi najemniki vsak dan nove delovne moči. Kafoni morajo 5—12 kilometrov daleč korakati, da dospo do delovnega mesta. Ogromna bogastva, ki jih Torlonia letno črpa iz Fucina, so v kričečem nasprotju z bedo kafonov: 300,000 centov sladkorne pese, 300,000 centov ži- .. . . A ta, 10,000 centov vsakovrstne gastva, ki rasto na njej, ne osta- ze|enjave nejo tu, nego odromajo v me-i Tl sto. noč vrnil domov, Bem našel pred stanovanjskimi vrati tri kafone, dva moška in eno žensko, ki so omamljeni od spanja ležali na tleh. Po njihovih suknjah in lanenih vrečah sem v njih spoznal takoj Fontamare-ze. Ko sem prišel, so vstali in ob svitu plinskega plamena kor so tudi že drugi nosili osna-žene škornje, ovratnike in sa-moveznice, če so šli v mesto. Toda treba nas je samo opazovati, pa takoj spoznaš v nas kmetavze s podeželja. Italijanščina naše misli samo pokveču-je, jih poslabšuje in jim daje napačen ter omleden videz, če je res, da se v jeziku šele tedaj dobro izražaš, če si se naučil v njem misliti, potem dokazuje ves trud Fontamarezov, da bi v tem jeziku govorili, da ne znajo v njem misliti. (Potemtakem je sodobna italijanska kultura za nas tuja kultura.) Ce smo si torej jezik izposodili, je pa vendar umetnost pripovedovanja naša. To je fonta-l mareška umetnost. Že otroci smo se urili v njej. V dolgih nočeh, «pri statvah, ob ropotanju statev. Med pripovedovanjem, u-metnostjo, kjer nizaš besedo na besedo, stavek na stavek, vrsto na vrsto, obraz na obraz, in med našo staro umetnostjo tkanja ni razlike: to je tista umetnost, kjer vežeš nit z nitjo, barvo z barvo, da je vSe lepo, v redu, trdno, jasno. Najprej prepoznaš samo cvetlično deblo, potem liste, potem čašo, potem čašne liste. Toda že takoj spočetka veš: to bo cvetlica. Zato GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec sem spoznal tudi njihove obra-!ae zde naàa dela meščanom Skupno z ogromnimi zemljišči v rimski okolici in v Toska-ni je 14,000 hektarjev Fucina last takozvanega princa Torlo-nije. Ta izvira po rodu od nekega Anvergnata (prebivalec isto imenske francoske pokrajine) z imenom Torlogne, ki se je ob začetku prejšnjega stoletja s svojim francoskim polkom naselil v Rimu. Tam je špekuliral z vojno, nato z mirom, potem 9 soljo, »potem z vojno 1. 1848 in z njej sledečim mirom, z vojno I. 1859 in njenim mirom, z Bourboni in njihovim propadom. V šestdesetih letih se mu je posrečilo, da se je polastil neke neapolitansko-francosko-španske družbe,t ko so njene delnice padle: po pravicah, ki jih je neapelski kralj priznal vetdeset let osušeno zemljoij.b družbi, naj bi dobil Torlogne za devetdeset let osušeno zemljo v užitek. Toda za odškodnino za politične usluge, ki jih je storil piemontški dinastiji, je dobil lodovitno zemljo v popolno posest, razen tega pa je bil še odlikovan naj-prej z naslo-vorft vojvode, nato z naslovom prinea. Omenjeni "princ Torlonia" ima lastno gardo, da mu varuje imetek. Krog in krog njegovega ogromnega posestva je speljan 60 kilometrov dolg jarek. Da prideš nanj, moraš preko pridvižnih mostov, ki jih ponoči dvignejo. Na tej obširni ravnini si nima nohče pravice postaviti koče ali hiše. Tu dela okrog 10,000 kafonov. Za "kafona" nimamo v slovenščini primernega izraza. To so najrevnejši med kmeti. Takozvani "princ Torlonia" oddaja svojo zemljo advokatom, zdravnikom, notarjem, u-čiteljem in bogatim okoliškim kmetom, ki jo potem zopet oddajo v najem ali pa tudi sami obdelujejo s tem, da najemajo revnejše kafone za dninarje. Vsako jutro se vrši zato v vseh Peso s Fucina predeluje ena najznamenitejših evropskih ¡sladkornih tvornic. Za kafone, ki sladkor pridelujejo, pa je redka sladčica, ki ga okusijo samo v velikonočni pogači. Skoraj vse fucinako žito roma v mesto, kjer delajo iz njega bel kruh, testenine in pogače, ki jih jedo tudi mestni psi in mačke. Kafoni, ki ga pridelujejo, pa žive večji del leta od koruze. Dobivajo namreč pravcato gladovno mezdo. Mezdo, ki jim zadošča za životarenje, ne pa za življenje. Nekoč se jih je izselilo mnogo v Ameriko. Pred svetovno vojno so iskali Fontamarezi celo v Argentiniji in Braziliji srečo. Tisti, ki so si kaj prihranili, so se končno vrnili, toda ne več v Fontamaro, nego so se naselili v sosednih občinah, kjer so imeli več upanja, da bodo kaj dosegli. Oni, ki niso ničesar dosegli, pa so se vrnili zopet v do-msčo vas, kjer so se pogreznili zopet v staro, živalsko ravno-dušnost. Življenje, ki so ga gledali onstran morja, pa je ostalo v njih kot sanje o izgubljenem raju. Dogodki, ki so se v nekaj tednih v preteklem letu dogodili v Fontamari, so zopet vz-valovili življenje, ki je bilo že več rodov docela zamočvirjeno. časopisje ni spočetka o tem ničesar pisalo, dele po nekaj mesecih so se začele po Italiji in inozemstvu širiti vesti. Fontamara, vas, ki je ne najdeš na nobenem zemljevidu, je postala nenadoma predmet mnogih diskuzij, simbol velikega dela Italije in sicer južnega. Vesti o tem kraju so se mi zdele spočetka fantastične, komaj možne, izmišljene, iz ne-dognanih vzrokov pripisane tej oddaljeni vasi, ki je ni mogoče preiskati. Vsi poizkusi, da bi dobil neposredna poročila, so o«»tali brezuspešni. Ko sem se pa nekoč pozno v Roman FONTAMARA, čigar prvi del je na fej strani v tej številki in bo na-daljevan v naslednjih, ni "lepa" povest. Namreč ne taksna, kakršne ljudje "naj-rajše berejo". Kajti to je povest ljudi v bedni italijanski vasi. Povest ljudi, kakršni so. Slika življenje najbednejših med bednimi v fašistovski Italiji. Ko je roman izšel v nemškem prevodu, je pisala dunajska revija "Bildungs-arbcit" med drugim tole (izhajala je predno je Hitler vzel Avstrijo): "Pisatelj, politični emigrant, opisuje zgodbo abruške vasi pod fašistovskim režimom... Fašisti vzamejo ljudem vse: luč, vodo, svobodo, zemljo. Končno pride do upora. Voditelj vstaje umre v ječi, njegov prijatelj mora izpovedati, da se je umoril sam. Knjiga je umetniško delo. Brez dvoma je to najboljši italijanski roman zadnjih petih let. Toda v Italiji ni smel iziti." Pokojni Leon Trocki, ki je bil umorjen lani v Mehiki, je pisal med drugim: 'Fontamara je revna, samotna vasica na italijanskem jugu. Na 200 straneh *ni»ge dobi njeno ime simboličen pomen za vse italijanske vasi, za njih bedo, njih |>rezupnost, pa tudi za njih upornost. Silone dobro pozna italijanske kmete; sam preživel 20 let med njimi. Ne prikriva ne olepšava, temveč vidi življenje, kakr-sno ie... Fontamara bo našla pot med množice." Sloviti nemški pisatelj Jakob Vasserman je pisal o nji: "Pretresljiva knjiga... Vsebuje nepoznana poglavja homerske preprostosti in veličine. Ime avtora bo podalo slavno." ^ Predno je bil ta roman preveden v slovenščino, je izšel ževll drugih jezikih. ze. Bili so res iz Fontamure, Visokorasel starec, ^soboten, cgromen, s počasnimi medvedjimi kretnjami in z razoranim, neobritim obrazom. V senci za njim žena in sin. Vstopili so. Sedli so. Začeli so pripovedovati. Najprej je govoril stari. Nato žena. Nato zopet stari. Potem iznova žena. Potem zopet stari. Nato sin. In končno stari. Ko je stari nehal pripovedovati, se je jasnilo jutro. Kar so povedali, je v tej knjigi. Dvoje točk pa moram takoj tu obrazložiti. Prva: Moje poročilo bo za marsikaterega či-tatelja v kričečem nasprotju s slikovito podobo, ki si jo je napravil o južni Italiji: V knjigah je to srečna, sijajna dežela, kjer hodi kmet vfeseto'pojoč na delo, kjer pojo dekleta v lepih nošah na >-boru, v bližnjem gozdu pa pojo slavčki. V Fontamari je življenje seveda drugačno. Kdor bo v tej knjigi iskal kaj narodopisnega, ko iskal zaman. Z nobeno besedo se ne o-menjajo fontamareška oblačila. Tudi ne ene besede ne bo našel v narečju. V Fontamari ni gozda. Gore so grde in gole, kakor večji del A pen i nov. Malo ptičev je tam. Ni slavcev, v narečju nimajo niti izraza zanje. Kmetje ne pojo — ne v zboru, ne sami, celo ne, kadar so pijani, še najmanj pa. kadar gredo na delo. Pač pa preklinjajo. Preklinjajo, kadar jih vznemiri veliko čuvstvo: veselje ali jeza. Toda niti pri tem ne kažejo mnogo domišljije. Izberejo si dvoje ali troje znanih svetnikov in jih preklinjajo z zmeraj enakimi besedami. Bd ini človek, ki je v moji mladosti v Fontamari pel, je bil neki čevljar. Pel pa je samo eno pesem o postanku vojne v Abesiniji in ki se je pričenjala: ji, "O BaldiMiera, ne zaupaj črnim ljudem." Pri poslušanju tega enoličnega prepevanja — iz dneva v dan, od jutra do večera, z glasom, ki je od leta do leta postajal žalostnejSi in tanjši — je fontamareško mladino resno zaskrbelo, da se bo tale "generale Baldissera" končno vendarle spečal s črnimi — bodisi iz blazne smelosti, raztreseno-sti ali iz lahkomiselnosti. Mnogo kasneje smo izvedeli, da je črna nevarnost že davno minula. Druga točka pa se tiče jezika: . Da bi ja kdo ne mislil, da govore Fontamarezi italijanski! Italijanščina je za nas kakor latinščina, francoščina ali espe-ranto, kar se uči v šolah. Za nas je to tuj, mrtev jezik, čigar besedni onja in naročnik Proletarca; Anna Wol» cansek - 20c; Tony Tsehiltz 10c, skupaj $11.80. (Poslal Leo Junko.) Livingston, III. dt. 96 SNPJ $1.00. Wnat Newton, Pa. Po $1: št. 64 SNPJ in Rudolf K reč; John Pe ve 50c; skupaj $2.50. (poslal Rudolf Kreč.) Chicago, 111. John Bavchar $1.00. Skupaj $35.45, prejšnji izkaz $786.59, skupaj $822.04. it tt Poglavnik" Pavelič pomaga" porazih botjševiško Rusijo Hrvatski "poglavnik" dr. Ante Pavelič je sporočil Hitlerju, čim je slednji vpade I v Rusijo, da mu je "neodvisna Hrvatska država" pripravljen* priskočiti na pomoč. DR. ANTE PAVELIČ Hitler hrvatske armade kajpada n« potrebuje, ker je Hrvatska ie nim». in ps ker ima svojo. Zato je Pavelič to ponudbo iavriil le aaradi formalnosti, na anak način, kot je na primer ie veliko manjia Albanija proglasila vojno stanje a Rusijo. A Hrvati Nemčiji vendarle veliko pomagajo. Najprvo so poslali v Nemčijo 50,000 svojih najboljših kmečkih in tovarniikih delavcev, gosdarjav itd. Od kar jo Nemčija v vojni s R« a«jo, potrebuje aa delo doma ie vei Hrvatov, Slovakov. Bolgarov, Poljakov, Francosov itd. A najbolj si i* pomaga a delavci prvo omenjenih ns-rodov. So pridni in pred Nemci jako ubogljivi. Tabo trdijo naciji, ki veselo, da imajo hlapce silno poceai. ~a g ...........................«MM.......... dm «<■ ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TPSKARNO Adria Printing Co, : 1«38 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tol. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI !*A3 ♦............O...............................* FRIEDRICH LIEBKNECHT: Spomini na Karla Marxa M nagi, ki »o bili ali ao m aocialiati, ao na Karla Marea nekako pozabili. Zma«e fašizma ▼ Nemčiji in drugod ao jih oplaiile, pa pravijo, da bo nameato markaiatičnih treba iznajti nove raalage in teorije o ekonomski preuredbi sveta. Avtor spodnjega spisa je bil Mareov oaebni učenec. Oba sta v grobu in oba ata bila mucenika, vsaki na svoj način. In ne eden ne drugi nista učila, da se preobrat isvrii kar na lepem. O tem poglavju pravi Liebknecht v tem članku tole, kar je vredno tu le poeebno poudariti (spis se nanaša na dobo, ko so živeli begunci v Angliji): 'Medtem ko so drugi emigranti kovali načrte za svetovni yreobrat in ko so sami sebe vsak dan opajali z zdravico "Jutri bo izbruhnilo!'1 — smo mi "banda ktmtrarrvolucio-narjev", "izmeček človeštva" itd. z Marksom študirali v brit-tkem muzeju in pripravljali oroije za boje bodočnosti.. Kako sem se s njim aeznanil i dajalcem ali celo odkritim so- ^ „__Ä ,.j vrainikom — kolikokrat si je Ko so me I00O. leta izgnali 1 % .. , > Ä »moral Marx sam v svoji samoti iz svobodne svice, sem čez .. .. . , ..." 1Í „ jab ponavljati besede velikega flo- Francijo dospel v London. Pn 1__.. :1 .. , . . ~ j^i rentinskega pesnika in črpati r Met nem praznovanju del&v- . ... B j' ... K . u i ,___ . t. iz njih nove moči! skega izobraževalnega društva » .. . x , , , t,__*i 1 In prav radi te železne do- v ondonskem predmestju sem .„r,. . . . ,__ dobil Marxovo družino.' ..^.«lednosti je bogato obrodflo Marx", ki sem ga tokrat videl nje.!°,V<> Sem6: prvič v življenju, me je takoj podvrgel ostremu izpitu, mi Kakor mu je bila zoprna popularnost, je čutil naravnost ostro gledal v oči in natančno ! Jezo do ljudi, ki so iskali opazoval mojo glavo. Izpit sem srečno napravil, vzdržal sem pogled njegovih oči, ki so m« motrile iz levje glave z levjo grivo; strogi izpit se je hitro spremenil v živ, vesel pogovor in kmalu ?mo bili vsi v razigranem veseličnem razpoloženju — Marx sam je bil najbolj razposajen. Pri tem sem se seznanil tudi z Marxovo ženo in otroki. Od tistega dne sem bil pri Marxu kot doma in ni bilo dneva, da jih ne bi obiskal. Njegova žena je vplivala na moj razvoj prav tako močno kakor on sam. — Moja mama je umrla, ko sem bil šele tri leta star, in imel sem trdo vzgojo. Občevar nja z ženskami nisem bil vajen. Tu sem pa našel lepo, plemenito in duhovito ženo, ki se je napol materinsko, napol sestrsko zavzela za izgnanca, ki ga je preganjanje zaneslo na ob*-lo Temze. Ona me je rešila, da nisem poginil v emigrantski bedi. Moje zahajanje na Marxov dom mi je mnogo emigrantov zamerilo. Urednik radikalno-demokratičnega časopisa Bauer mi je očital: "Ti si vendar svoboden mož in lahko samostojno mnogo napraviš. Pa kaj si pri Marxu T Žoga, osel, ki se mu nalagajo Ganljivo in kar komično včasih je bilo, kako se je Marx, ki se v politični in gospodarski debati ni bal najkrepkejših, tudi ciničnih besed, kako se je isti Mar* v družbi otrok in žensk izražal s tako nežnostjo, da bi ga lahko angleška guvernanta zavidala. Ako je zašel pogovor amatrajo za dejstva ter *a gostilniško mizo, v praznem članku ali govoru vodijo usodo sveta. Sreča je, je dejal, da se svet drugače suče, ne meneč se za nje. Marx v tem oziru ni bil samo kritik, ker se je sam pokazal izvrstnega politika in je njegova knjiga "18. Brumaire" prava mojstrovina političnega spisa. Krinke, ljudje in fotografije Marx je eden od redkih meni poznanih velikih, srednjih in Dobro Željo, Če bi kaj malih ljudi, ki ni bil ničemu- ^^„„„u ren. Za to je bil prevelik, pre- Pomagala močan in preponosen. On ni Na konferenci metodistične poznal poze. Nikdar se ni po- cerkve v Des Moinesu, Iowa, je narejal. bila sprejeta resolucija, v kate- Nikdar še ni bilo odkritosrč-, ri apelirajo na predsednika nejšega človeka od Marxa — Roosevelta, da izposluje v Ev-on je bil prava vteleiena iskre- ropi pravičen mir. Vojno so v Albanija hoče zmpgo ne da bj ji bilq treba v vojno Mala Albanija, ki ima nekako velikost prejšnje Slovenije, ni niti skupno z Italijo mogla poraziti Grčije, pa jima je moral priti Hitler na pomoč. Vse dru*aČe pa se počuti Al- na kako kočljivo snov, je po- j banija glede Rusije. Vojno ji stal nervozen, se presedal na je napovedala 30. junija. Nje-stoki in včasih pordečil, kakor na marijonetska vlada je re- more pordečiti le nedolžna deklica. še šestletna isti resoluciji označili za najčr-nejši, najbolj zločesti greh napram človeštvu in vsemogočnemu Bogu. nost. Ako si ga pogledal, si takoj vedel, pri čem da si. V na-4em civiliziranem svetu seveda ne smeš vselej govoriti resnice, toda neresnice zato ni treba1 - govoriti. Vedno lahko rečem, Anglija označevana za kaj čutim in mislim, toda to še nQjvečj0 agreSorko ne pomeni, da bi moral pove-l 11» popularnost. Govorniki, ki so gledali le na učinek svojih go vorniških fraz in kretenj, so bili zanj ljudje, ki so zaslužili samo preziranje. "Frazer" je bil v njegovih ustih najhujša beseda obtožbe in kogar je spoznal za frazerja, s tem je obračunal za vse življenje. Logično misliti in misli jasno izražati— to nam je oabičeval ob vsaki priložnosti in nas silil, da smo vsako stvar študirali, spoznali, preden smo o njej govorili. U*lti se! Wtti se! — to je bil pri njem kategorični imperativ. Medtem ko so drugi emigranti kovali načrte za svetovni preobrat in ko so sami sebe vsak dan opajali z zdravico "Jutri bo izbruhnilo!" — smo mi "banda kontrarevolucionar-jev", "izmeček človeštva" itd. z Marxom študirali v britskem muzeju in pripravljali orožje za boje bodočnosti. Marx —- vzgojitelj Marx je bil dober vzgojitelj, _ ... .. to je dokazal pri tečaju, ki ga f.6™ kn"k.°' I>a vidiš, da so ljudje večinoma igralci, ti ni treba študirati fiziognomije, dati tudi, česar ne mislim ali čutim. Eno je previdnost, drugo je hinavščina. In Mane se ni nikdar hlinil. Bil je za to enostavno nesposoben — prav kakor nepokvarjen otrok. In njegova žena ga je često imenovala "moj veliki otrok". In bolje od nje ga ni nihče poznal — niti Engels ne. Ako je bil v družbi, v kateri je treba paziti na zunanjost in kjer se človek ne počuti prostega, je bil "naš oče" res kot velik otrok in je v zadregi zardel kakor majhen otrok. Ljudje s teatraličnim nastopom so mu bili nad vse zoper-ni. Nekdo je trdil, da so vsi ljudje igralci. To ni res. Toda kulturni ljudje so brez dvoma po večini igralci in jaz sem od nekdaj delil ljudi v igralce in ne-igralce. Kadar utegnem, se zabavam s tem. da na cesti ali v vlaku opazujem ljudi, kdo se obnaša naravno, kakršen je, in kdo se ponareja in kako. Med delavci in kmeti najdem veliko naravnih obrazov, ne pa med študiranimi in bogatimi stanovi; od teh si skoro vsakdo na- je vodil v londonskem delavskem izobraževalnem društvu,. „ , , - A o tem smo se lahko vsak dan J^T* enostavno glej fotogra-niwrftU; „m fije! Solnce ne laže. In vendar, kako malo fotografij je podobnih človeku! Zakaj? Ker tisti ali tista, ki se da fotografirati, se hoče pokazati čim najlepšega, najboljšega, najpogumnej- prepričali mi, njegovi ožji učenci. Marx je bil etrog učitelj; ne .... , . _ , samo. da nas je silil le učenju, tovori in k. vedno ostane osel tcmve^ vedno 8e je tudi ¡. Kajti pn vas je tako: zgoraj ¿al če ^ učimo Neka; (.asa kraljuje vsevedni, vsemodri ^ 8C ulcvarjal z zgodovino I-najinteresantnejšega. pol da aj-lama Marx. Potem dolgo, angleÄkih tradeunionov; vsak samih najboljših lastno- dolgo nič ne pride na vrsto. Po- spra^vai kak0 da sti, skratka, hoče igrati in si na- tem pride Engels Nato spet leč aem, in ni mi dal prej miru, - — dolgo dolgo nič. Potem pnde da8em predaval o tem v šii^em Wolf. In nato spet dolgo, dolgo kroyu. p^, je na predava. nič. No, in potem pride morda "sentimentalni osel" Liebknecht." Odgovoril sem mu, da nimam nič proti temu, ako pridem šele za ljudmi, ki so za socializem veo storili od mene, in da sem rajši v družbi ljudi, od katerih nje. Pohvalil me ni, ker hvaliti sploh ni bila njegova navada in če je hvalil, je hvalil bolj iz sočutja. Za indirektno pohvalo sem smatral to, da se je spustil z menoj v debato radi neke trditve v mojem predavanju. Marx kot učitelj je imel red- se lahko kaj naučim, kakor pa ko lastnost, da je bil strog, ne ljudi, na katere bi moral gledati od zgoraj dol. In ostal sem, kjer sem bil, in se učil. M are in popularnost Za popularnost (priljubljenost pri ljudeh) je imel Marx «uvereno zaničevanje. Prost vsake niče m urnost i ni mogel Marx polagati nobene vrednosti odobravanju množice. Množica, masa to je bil zanj kup ljudi, ki nič ne mislijo, ki slepo prevzemajo in posnemajo vsakokrat vladajoče mišljenje in navade." Vedno se je držal ponosnega Dantejevega verza: S^gui il tuo corno e Iftscia dir le genti! — Hodi svojo pot in Pusti ljudi, naj govore, kar hočejo! Kolikokrat je citiral ta verz, ki zaključuje tudi uvod njegovega "Kapitala"! Brez občutka v«c udarce ne more biti ni-in kolikokrat je moral Marx v zasledovanju svojega ciUa, napadan « vseh strani, zaskrbljen v boju za vsakdanji früh, nerazumljen od delav-razreda, za katerega je v tihih nočeh koval duhovno o-^j«, kolikokrat je rooraJ J^nc, ki so ga delavci marsikaj grdo zavrnili, dočim so "•Hill praznim fraserjem, da bi Človeku jemal pogum in veselje. In še eno odlično vzgojiteljsko lastnost je imel Marx: vedno nas je navajal v samokritiko in ni dopuöcaJ, da bi se človek zadovoljil z doseženim. Marx in politika ..a Politika je bila za Marxa stalni študij. Zgodovina, politika je plod vseh sil, ki delujejo v človeštvu in naravi, plod človeškega mišljenja, človeških strasti, človeških potreb. Politika je teoretična: spoznanje teh milijonov in milijonov sil, ki predejo na kolovratu časa. in praktična, ker spoznanje zahteva dejanje. Politika je torej znanost in praksa; in politična znanost ali znanost o politiki je v neki meri esenca vseh znanosti, ker vsebuje vsa področja delovanja človeških in naravnih sil. Kljub temu rad misli vsak osel, da je velik politik ali celo državnik, kakor bi bil rad vsak osel dober urednik časopisa. Taki domišljavi osli mislijo, da se za -politiko ni treba nič učiti, da so kar "rojeni" politiki. Marx je bil kar divji, kadar je govoril o puhloiglavcih, ki poznajo za razlago stvari samo nekaj šablonsklh fraz in ki svoje zmedene želje In fantazije deti najidealnejšo krinko. In solnce upodobi ne človeka, temveč njegovo krinko, njegovo pozo. Solnce ne vara, temveč ljudje, ki se dajo po njem fotografirati, varajo sami sebe in soljudi. In varajo tako dobro, da jih včasih po sliki niti ne spoznaš. Zato ni brez pomena Študij fotografij; čeprav more človek varati in čeprav more tudi slika varati, vendar se ne moreš varati, če imaš fotografijo in človeka pred seboj. O Marxu ne poznam slabe fotografije. Vse ga kažejo takega, kakor je bil, ker se ni nikdar ponarejal. Mare in otroci Kakor vse močne in zdrave nature je tudi Marx imel otroke izredno rad. Bil je ne samo najnežnejši oče ki je mogel biti dolge ure otrok med svojimi o-troki — kot magnetična sila ga je privlačevalo tudi k tujim, posebno revnim otrokom, ki jih je srečava!. Kolikokrat se je odtrgal od naše družbe, ko smo hodili po bednih predmestjih, da je revnemu, razcapanemu otroku pobožal lase in mu stisnil v ročico kak groš. Proti beračem je postal nezaupen, ker je beračenje v Londonu postala prava obrt, toda če je stopila k Marxu beračica ali berač 2 o-tročičkom, je bil "naš oče" izgubljen, čeprav je mogel beraču z obraza brati, da je slepar; prasečim otrokovim očem se ni mogel upreti. Za Marxa je bila otroška družba potreba, v njej se je oddahnil in poživil. Ko so njegovi otroci odrasli ali pomrli, so mu njegove otroke nadomestili vnuki. Nasprotniki Anglije v Zed. državah argumentirajo, da ni upravičena do nobene podpore od Zed. držav tudi zato, ker je bila največja agreaorka. kar jih pozna zgodovina. Čemu ji torej pomagati v boju z drugimi agresorji, ki počno le to, kar kla, da si hoče deliti zmago nad "komunizmom" z drugimi deželami, med katerimi sta tudi mala Slovaška in pa "neza-visna" (enako mala) Hrvatska. Ali se bo zgodovina ponovila? Benečiia je nekoč opustošila kraške gozdove. Sedanja Italija zahteva od Hrvatske, in od "province Lu-biana", da ji poskrbita čimveč lesa za kurivo, ker za prihodnjo zimo nima (premoga. Pa bodo morali Hnatje in slovenski kmetje, ki so prišli pod Italijo, dati svoj les za tak denar, s katerim ne bodo mogli drugega kot plačati dav k*. Sila kola lomi. Italija ima moč zahtevati, Jugoslovani pa morajo sekati in pustošiti svoje gozdove. 'Apizarji" in komunisti Q. What is the prut* of a Definite Savin*» Bund? A. For the »mallcHt Bond, you p«y $18.75. The Bond will increase in value in ten year» to $25. For $76, you get a Bond which will increane to $100; other Bond« are in proportion. Q. • What will the Government do with the money I pay for my Bond? A. Your money will be put to work at once in the National Defense Program to protect the freedom and safety of the United States, and of all ita people everywhere. Note.—-To purchaae Defense Bonds and Stamps, go to the neareat poat office or bank, or write for information to the Treaaurer of the United States, Washington, D. C. AlilTATOIUl NA DELU Dokler Hitler Rusije ni napadel, so komunisti delovali je sama vršila, pravi na primer »kupno z "America First" in senator Wheeler. drugimi nasprotniki Anglije. A A vendar je to slab argu- čim so se komunisti po Hitler-ment, ker je v prilog sedanjih jevem napadu na Rusijo ločili barbarov. Hitler, Italijo in Francija Mussolini se je bil lani pridružil Hitlerjui v vojni zoper | je bilo 0K A' ^ Francijo v nad i, da dobi velik ^ kos francoskih teritorijev. Hitler mu je pustil to vero nekaj časa. Nato pa mu dejal, da spada Francija v nemški življenjski prostor, da pa Italija ne odide praznih rok, naj si — kadar Nemčija udari po Jugoslaviji, vzame Hrvatsko, črno goro, Dalmacijo in dobro tretjino Slovenije. In nato ji je ponudil še nekaj Grčije. A Italijani vseeno niso zadovoljni. Ne gre jim v glavo, čemu bi Nemci od apizerjev, so slednji dvignili krik, da ta dežela ne sme niti najmanj pomagati k širjenju "komunistične nevarnosti". Dokler so pomagali flitlerju, kar naenkrat so patrioti videli "rdeče" vsenaokrog in začeli klicati na pomoč proti "komunizmu". Industrijski Chicago V čikaskem okrožju je devet tisoč tovarn, ki uposlujejo nad pol milijona delavcev. Velik del italijanske armade pod Anglijo Angleška armada v Afriki pobrali domalega vse, Italiji pa ima v ujetništvu četrt milijona* prepuščali drobtine. italijanskih vojakov. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevteti zastopstvo za nabiranje naročnikov Profe-tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše \ipravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Nm tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolinost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. Vsa strohis«, ki jih poiljcjo u-•topatki Im drugI agitatorji Proletarca, s* ilete aa basi polletnih naročnin. Na M reč agitator, ki poilja «no celoletno, Je sabeleien » ten tesna mu a d tem a palle taha a. A atoa Zornik, aap. Penna Ckas. Pogorelec. Chicago, 111. Fraak Cvataa, Tira Hill, Pa. Aat. JankovicK. Cleveland, O. Mike Krults. Willard, Wis. Jeaaie Dagaria, Cleveland, O. Leo Janko, Detroit, Mick. Jo«eph Lerer, Cleveland, O. Joka Taacek, Girard, O. Joka Keein, Girard, O. Maks Marta, BakI, Miaa. Louis Barkorick, Milwaukee, Wis. Jaaies Dekleva, Gowanda, N. Y. Jaka Murait, Weit Mineral, Kan John Krekel, Cleveland, O. Anton ¿agar, East Brady, Pa. To"v Zupaacick, Poiat Marion. Pa. Jahn Gallon. Osage, W. Va. Angula Zait«, Ckicago, III. Prank Zaits, Ckicago, III. Ceo. Smrekar, Aliquippa. Pa. Praak Baltasar, Paeblo. Colo. John Zornik, Detroit. Mick. Joka Jerek, Rock Springs. Wjro. Skapaj v tem izkazu (4 tedne, od 14. jaulja do 12. jalija) 127 naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) llSH naročnini 19 IS 14 10 10 SH 7* 4 4 4 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Fontanal Anton Rlasich. Oakland Anton Tomiič. La« Angelest Frank Novak. Francitco: A* Leksan. COLORADO. Created Buttel Ant. Siobodnik. Pueblo: Pr. Holtmar. Waldenburg in okolicat Frank L. Tomiii. ILLINOIS. Cklcaget Frank Blxjak, Joseph Dra-sler, Joneph Oblak, Chas. Pojrore-lec, Piter Verhovnik, Frank ZaiU in John Rak. Cicero-Berwynt Kristin« Turpin. La Salle. Oglesky: Anton Udovich. Springfield: Joseph Ovca In John üoriek. Virdeni Fr. Ilersich. Waukegan-No. Chicago: Martin Jurf nich. INDIANA. Clintoni Ignac Sprndal. Indianapoltat Mary Stroj. KANSAS. Armai Anton Sillar. Wast Minerali John MarolL MICHIGAN. Detraitt John Zornik, Leo Junko, Joseph Klatieh in John Plnchtar. MINNESOTA. Bakli Max .Mart*. Chi.holm: Frank Klun. Duluikt John Kohl. Elf» John Teran. MONTANA. Fast Helena i Joseph Wihalirh. Klelai Peter Yellar. Rod Lodge: K. Ertnoinik. NEW JERSEY. Elisabeth. Amalia Oblak. NEW YORK. Goumnda. Jumen Dekleva. OHIO. Akrad'KanmarvBarbertan Mike Ko-par h. Bridgapart la okolicat Joseph Snoy in John Vite«. Cleveland: John Krebel, Anton Jan-kovirh, Jennie Dagarin in Joseph Lever. Girard: John Kosin in John Bogatay Gleacoat Albins Krsvsnja. Lisbon-Power Point: Jacob Bergant. Piney Fork: Frank Zavrinik. War re a: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. " -Burgettstown Slovaat Joseph Krmel. Cambria in Somerset okrajt Frank CVfctan. Crafton-Moon Runt Jennie Jerala. Canonaburg-Strabane: John Terielj In Marko Tekavc. Export! Jos. Brits. Forest City: Anthony Drasler Jr. Point Marioat Tony Ztipan^lt. Herminiat Anton Zornik. Imperial! Frank Au|piitin. Johnatown la okolieai Andrea VI-drieh, John Langerholc in lllja Bubalo. L«trobe: John In Mary Fradel. Lawreace: l/Onis RHtt. Library: Nick Trifler. Meadowlands: Martin Baits. Park Hill-Conamaagkt Frank Pod hoy. * w Skaroat Joseph Cveihar. Sygaa: Lovrene KaWi*. fatovalni saatopnik Proletsrra. A* nterttkega druJHnskega koledarja in Majskega Glass za tapadno Penno Anton Zornik, Hersalnle, Pa. WASHINGTON. Tettttlet Lucas Deheljak. WEST VIRGINIA. Star Cityi T*wrenre Selak. Thom».t I,cnhart Werdin^k. WISCONSIN. Milwaukee in Wast Allist Louis Bar- horltS. Skeboygant Fr. Still. Willardi Mike Krults. WYOMING." Kammerer ia okolicat Anton Tratnik in John II. Kr*l«nik. Rack Sprlngst John Jereb. Kaj je človek? (Odgovori raznih modrijanov.) Aristofanes: Muhe enodnevnice brez kril. Pascal: človek ni ne angpel ne žival; in nesreča hoče, da ga napravi za žival tisti, ki hoče iz njertra napraviti angela. Montažne: Resnično, Človek je izredno ničemurno, izpre-menljivo, nestalno bitje, tako da je težko izreči o njem gotovo sodbo. Schopenhauer: človek je v bistvu divja, strašna žival. Proudhon: človek je Bog. Taine: ...žival, ki se skuša braniti pred naravo in drugimi ljudmi. Kant: .. .edina žival, ki mora delati. Carl5'le: Žival, ki zna rabiti orodje; Zola: človek je še v svojih prijetnejših oblikah nenavadno zoprna žival. Nestroy: Rajši prikrivajmo, da pripadamo sesalcem, ko se tako malo razlikujemo od njih. Seneca: Kako bedno bitje je človek, ki se ne zna dvigniti nad človeka. Rodovnik Domišljav francoski plemič je hotel nekoč spraviti v zadrego slavnega romanopisca Aleksandra Dumasa (izgovori Dima), čigar rod je izha jal od neke Zamorke. "Vaš gospod oče, general, je bil vendar Mu lat, gospod Du-mas?" 4 "Tako je," je odgovoril Du-mas. "•In vaš sUri oče?" je spraševal dalje aristokrat. "Je bil Zamorec, gospod grof," je Dumas prostodušno odgovoril. "In vaš praded, če smem vprašati T" "Je bil opica, dragi gospod," je odvrnil Dumas, ki ga je minilo potrpljenje, "moj rodovnik se namreč začne tam, kjer se vaš neha!" Resničnost pregovorov Rana ura — zlata ura. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, da se razbije, črepinje prinesejo srečo. Ljubezen gre skozi želodec. Želodec je laže zadovoljiti kakor oči. Kdor molči, devet jih ukroti. Kdor jezik "špara", kruha strada. Lenoba je začetek vseh pregreh. Vsak začetek je težak) Kdor hitro da, dvakrat da. Hiti počasi! Dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna. Denar oči oslepi. Zgodovinska anekdota Ko so nesrečnega angleškega kralja Karla I. na ukaz parlamenta odpeljali v ječo, je dejal kralj spremljevalcem: "Mislim, da nimam nikomur drugemu polagati račune za svoje delo kakor samemu Bogu." — "Saj mi bas mislimo," je dejal eden od spremljevalcev, "da vas pošljemo k njemu, da mu boste lahko položili račune." Ste naročnino n« Proletarca obnovili ? Listen to PALANDECH'S * YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHYP 1520 kilocycles f (TIrat Station oa Your Dial) 4 Featuring a program of • Yugoslav Folk Music BARETINCIC & SOR : POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦......................... I PRISTOPAJTE K J ! SLOVENSKI NARODNI 1 ; PODPORNI JEDNOTI 1 ! NAROČITE SI DNEVNIK J | -PROS VET A" j > Stana aa rolo lato SS.00, [ pol lata $3.00 j ) Ustanavljajte nova društva. «' I>e*pt tlanov(ic) je treha r.a !! novo dru*tvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Are. ;; CHICAGO, ILU Glad na Grškem I«z Ankare v Turčiji poročajo, da je nastal v Grčiji med ljudstvom silovit glad. Nemci so pobrali veČino živine, žito in druga živila, ob enem pa zasnovali propagando, da je vsega tega kriva Anglija, ker je Grčijo "pahnila v vojno". Celo krompir, ki bi si ga Grki radi pridržali, »poberejo Nemci in v zameno pa dobe Grki neke posebne nemške marke, a katerimi pa ne morejo iz Nemčije do-j biti ničesar v povračilo za od-vzete pridelke. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Dally Al 3724 W. 26th Street Tal. Crawford 1213 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—S:00 p. m. Dally Tel. Caaal 1100 Wednepday and Sunday by appolntmenta only Rctldaaca Tol.i Crawfard S440 If aa aatwar — CaR Aaatla 8700 I POSLUŠAJTE i vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10, ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. PROLETAREC education - organization co-operative commonwealth A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL organ of s J. S. F. And lis Educational Bureau VOL. XXXVI CHICAGO, ILL., July 9, 1941 PublUbad W*«kly at 2301 So. LawadaU At«, "BITTER CRY OF CHILDREN ANSWERED By CHARLES W. ERVIN Union Settles Apex Case; To Pay Company $110,000 I'M GOING A-MILKING, SIR, SHE SAID PHILADELPHIA, June 28.—A settlement ending the long-standing iuit of the Apex Hosiery Company against Branch 1, American federation of Hosiery Worker«, CIO, certain of ita officers, and the national union has been announced by Alex McKeown, national president of the hosiery union. The agreement to end the suit, which is now in the Pennsylvania courts, provides that the union will pay to the company $110,000. Under the term» of the agreement the company cannot collect any damages from any individual member of the hosiery union. The settlement will bring to an end a suit for $1,171,957.47 now pending against the union in the Pennsylvania courts, and another against the city for the same amount. These state suits were initiated following the victory of the union against the company efforts to use the Sherman Anti-Trust Laws to collect treble damages in the case. Since 1937 a closed shop contract has existed between the union and the Apex company. McKeown pointed out that the hosiery union had, from the very start of the company's action in the Federal court, offered to arbitrate the entire question of-strike damages, in a similar fashion as other disputes between the union and management have been arbitrated. "At no time did the hosiery union ever seek to avoid its responsibility in this matter. We are too proud of our reputation, build up in 30 years, to have destroyed it through any attempt to dodge. We knew, too, that we had a responsibility to the entire labor movement with our actions in this case, and we feel, in the settlement, that we have forever answered those critics of trade unionism who delight in talking about the ''irresponsibility" of labor, without having a single fact to back up their theories. FOUGHT DISTORTION "Our concern in the original suit brought by the company under the Sherman act was that the company was seeking to use this case as a precedent for the establishment of a legal principle that would have been a direct attack upon the entire labor movement. DEPARTED FOES "In fighting the case through to the Supreme Court of the United States we were able to bring to an end any other effort to distorst the antitrust laws so that they could be used to cripple legitimate union activity. The Supreme Court decision in the Apex case has clarified this question, and served as the precedent for other decisions similarly exempting unions from the operations of the Sherman and Clayton Acts." 50-O-V The Worst Is Yet the old path of human exploitation for private profit can be followed after the present war is over. They're wrong, of course. After the war is over the problems of "peace" will be more pressing than at any time in the past. What will happen to the shattered countries of Europe that now lie within the power of Nasi Germany? Nobody has ventured an acceptable answer to that question as yet. Indeed, few have taken the trouble to ask it. And what will happen to our own unemployed of which, in spite of the need for bounteous production at this time, there are still millions? Surely, if the problem of unemployment cannot be solved when the world is dedicated to a program of war and waste, it will return with greater force when the shooting and destruction stops. We can only tell our own story. And it has not changed in the years of travail. Our story is that the private profit system is basic to all social evils. Poverty, crime, insecurity and war are the natural children of the immoral system of human exploitation which capitalism's rulers hope to continue. And we repeat our warning that anles the CAUSE of evil must be eliminated old evils will arise in new forms. Bad as the present war ia, the worst is yet to come unless we end the causes which are heading us toward destruction—unless we walk another path and in a different direction. The path we must walk to reach peace and security is tha path of cooperation. In the end the human family will walk that path or destroy itself. —Reading Labor Advocate. It is one of the laws of nature that if we keep moving we'll get where we*re going. That is true of indivi-udals, of nations and of the race itself. For many years we Socialists have been telling our fellow humans that they were walking the wrong road and going in the wrong direction. We were not calamity howlers, because we accompanied our warnings with the hopeful mesage that there is another road with a happier destination than the one toward which we were traveling. Well, we weren't heeded. More than a generation ago the world passed one of the rough spots in the road. People called it World War I. We Socialists said it was the sign of a collapsing capitalism. Since then there have been many other rough spots, chief of which has been the long stretch of unemployment which has dislocated millions of lives. And now *e are in World War II. The troubles of the human family wouldn't be so discouraging if there was evidence that people have learned that something basic is the matter —something that they can do something about. But that evidence is missing. Instead, the people of one nation blame those of other nations. Here in the United States we are making a scapegoat out of a former paperhanger in Germany and living under the delusion that we can cqn-tinue the course we have been taking and be happy about it if only we can kick this Adolph into oblivion. And, of course, we're all wet when we lose sight of the fact that there is something radically wrong with ourselves as well as with other people. What our leaders are hoping is that It's A Great Svstem By JOHN PAINE and DAVID DACHS Henry Ford Signs A Closed Shop (Federated Press) What this country needs is man« ufacturer who would be half as enthusiastic about wage rises as they are about price rises. Henry Ford is still full of sur-prises. On Friday, June 20, he signed a closed shop agreement with the United Automobile Workers of America (CIO) , the union which, as he had claimed only yesterday, he would "never" recognize or deal with. Of course, after the River Rouge strike and the overwhelming victory of the union in the NLRB poll, it was in the cards that he would have to make a contract with the union. However, the generous terms of the agreement came aa a surprise. CHECK-OFF, OTHER TERMS The contract grants the closed shop, the check-off of union dues, and wage rates which must be in line with the highest paid in the industry. This wage rate clause is interpreted as meaning that workers in Ford plants doinar work comparable to that in glass factories must receive wages equivalent to the highest in the glass industry, etc. The iniquitous "service department" ia also being disestablished; all plant guards must hereafter wear uniforms. Harry Bennett's thugs are out. In return, Ford acquires the right to use the union label on his products, he retains the right to fix schedules o production, and the union agrees to limit shop stewards to one for every 550 men. Air-tight grievance machinery ia set up in the contract SOME OBJECTIONS At the ratification meeting in Detroit there was noisy disagreement to some fo the contracts provisions by a small minority of the woikers. These objections were inspired by disgrunt- led leftists who dislike the limitations on shop stewards and also the fact that dues checked off will go directly to the national treasury. The union leaders pointed out that a smaller number of stewards would suffice since, first, grievance machinery is carefully worked out and, second, the Ford stewards would not have the responsibility of collecting dues, the principal duty of stewards in other UAW plants. Of coarse, anti-administration groups would protest the dues going to the national treasury, which gives the national leadership strong control over the various locals. Ford spokesmen said that the union's firm stand during the North American incident led them to believe the "responsibility" of the national officers and prompted them to give the union a free hand. The company is now looking to the union to maintain shop discipline and give wholehearted cooperation in production. BIG JOB AHEAD Now that the big victory is over, the auto workers union still has a job on its hands. It will take several months of intensive work to organize the union on a functional, rather than a military basis. Often it develops that leaders of an organising movement are not the best leaders for the period of consolidation; the whole tone and atmosphere of the union Aork changes. < Titanic as the job is in the Ford company, the automobile workers union enters upon it fully prepared. The union is distinguished for its alert, intelligent, union-concious rank and file. The magnificent job that has been done in General Motors and other companies is sufficient evidence to that. —Advance. BATTLE OF AMERICA Now that we know there are 45,-000,000 underfed Americans, how about using convoys to deliver the foods to them? When the National Association of Manufacturers puts the union label on its letterhead— When congressmen clamor for the floor to denounce labor-baiting employers— When national guardsmen start pushing strikebreakers around— When the daily newspapers declare that 50c wages are un-American— When all union meetings start on time— You'll know you have had one drink too many. 40 cent Minimum Wage For Drug, Medicine and Toilet Preparations Industry Approved A wage order establishing a minimum wage rate of 40 cents an hour for the drug, medicine and toilet preparations industry, effective July 7, 1941 was isued by General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Department of Labor. The minimum was recommended by a committee representative of the public and employees and employers of the industry. It is estimated that 9,000 workers of the approximate 44,000 employed in the industry will, benefit by the wage increase. This is what a book can do; Build and strengthen you anew. Give you fortitude and courage When above a storm appears; It can fashion and re-make you So that face can never break you It can comfort and console you When your eyes are wet with tears. LITTLE LUTHER "Father," said Little Luther, "what should a workingman do if he doesn't earn enough money to support his family?" "I suppose, my boy, that you would advise him to join a union and go on strike, or apply to the relief authorities." "I'm asking for your advice, father." "I'll tell you this: There is still room in our system of private enterprise for individual initiative. The man who has a will to get ahead can always find the means. Suppose his wages aren't as high as he thinks they should be? Is that any reason to go on strike and drew no wages at all? "No, sir. Let me tell you, Luther. I can remember when men were not slaves to the theory of collective action. I have known mechanics who supplemented their earnings by doing odd jobs for the neighbors. Their children sold magazine» and newspapers, or shined shoes. That is the kind of individual effort that has made this nation what it ia." "That makes it pretty clear, father. I asked you because I was reading in The New York Times about a laborer named Joseph Occpenti. He served a day in jail after he had been arrested upon the complaint of Harry B. Brainerd, an architect and city planner." "And what was the offense?" "Well, this man's wages were too low to support hia family, so over the weekend he shined shoe« in the streets. And that seems to be against the law." 8,000 Lenders Over 8,000 lending institutions of all types have participated in the Federal Housing Administration financing program and have invested in the six-year period, 19.15-40, close to $3,000,000,000 in insured mortgages. FREE TRADE AFTER THE WAR junked and all economic life is controlled from the top. For one country, the United States, to adopt free trade while all the rest of the world is governed by Hitler-controlled trade would be aure suicide for Uncle Sam. It is to protect the very principle of free world trade, which our brother editor extola, that the United States is exerting itself to defeat Hit-lerism, a defeat which he implies is unnecessary. —The Co-Operative Builder, One reason beng given why Hitler cannot be allowed to win this war is that he would take over the trade routes of the world and utterly disrupt American foreign trade. The editor of the Nebraska Union Farmer says, "Whether the United States has foreign trade when this war is over is entirely up to us as a nation. .. All we have to do to have foreign trade, and have it abundantly, when the war blockades are lifted is to take down our own trade barriers." That seems to us a little over-op-timistic. If Hitler wins the war with Britain he will have control of all Europe and Africa, and along with his allies, he will control Asia and Austraila. Then, by purchasing Brazil's coffee and Argentina'« beef, he can' easily bring South America into his orbit. If the United States then wishes to trade abroad, it will have to trade with Hitler. Assume that the U. S. drops its tariffs, as the Union Farmer editor suggests. Hitler could then dump any quantity of cheap, slave-produced goods, both agricultural and industrial, in this country, and under free trade we would have to take them. Then if we wished to sell abroad, Hitler would dictate what we could sell, how much we should get for it, and what kind of coin we should take in exchange. In other words, he would dictate the term«, the goods, and the price when he sold to us and also when he bought from us. That would not be "free trade." In fact it would not be trade at all; It would be robbery. The Union Farmer editor fails to recognize the vital difference between trade under the old system and free enterprise, where the laws of supply and demand are allowed to have free play, and under the Nazi dictator-controlled system where the laws of supply and demand have been A Tip for Morgenthau Boyd's City Dispatch, which sells lists of names for direct mail advertising, has some choice listings in its latest catalogue. We'd suggest that the government approach these to sell its defense bonds: 5,148 "Millionaire Women and Wives of Millionaires." 11,534 "Millionaires, with the Multi-Millionaires Indicated." 1,184 "Multimillionaires." 15,103 "Women Worth $100,000 and Over." 60,883 "Women Worth $50,000 and Over." —The Call. Here's Something Poeple who claim the home town newspaper doesn't print all the news should be glad that it doesn't. CONFESSIONS By COVAMI I admit it— I prefer— Lucifer to Jehovah— Astarte to Minerva— Widows to Virgin»— Sinners to Saint»— Lunatics to Liberals— Reds to Respectables— Hoboes to Heroes— "Niggers" to "Supreme White"- And— Rattlesnakes to Reformers. The first are all So Much More Interesting— Put so much more Pep into Lift And— While they are at it— I>on't caradam— Whether or not— "Business as usual"— Goes to hellornot. Same here. A. F. of L. Will Continue Fighting the Communists The American Federation of Labor made clear today that it will not be diverted one iota from its policy of warring reletlessly against "Communists within our democracy" despite the "right about face of the Communist party since the Nazi invasion of Russia." President William Green of the Federation, writing in the July iasue of the American Federationist, declared: "Communist«' «upport of the defense program in order to aid the Soviet Union doe« not remove the reaaon« why labor fight« them as deadly enemies. "Whatever foreign policy the administration may follow as a military expedient, there can be no reversal of our unrelenting opposition to Communist« within our democracy." Mr. Green'a remark« were in the form of a »igned editorial which appeared under the heading "Our Immediate Obligation." Unorganized worker« should join the unions in their respective trades and occupations. They should insist upon their rights as free men aad women to participate in the determination of the conditions under which they live and work. This they can do now with greater hope of sue-ceaa than ever before in the history of America, without stoppage of work except where the employer ia of such an arbitrary character that all public sympathy will run against him.—Executive Board, Illinois State Federation of Labor. 1500.000 snuMittu Thi» €kmrt »à9ms **-9pi. •( L 9k* m tH—mpUfHf f LATIN AMERICAN DEPT. The Pilot carries an ad for the Mary Bar in Buenos Aires, with the note: "Proprietor, Miss Mary and Mary." Juat aak for Mary. RIGTHO! If thia be "Peasimiam"— All Right— I don't care!— I am no "Optimiat." If it be Treaaon— Then with Matt Schmidt. I say:- "Give my love to the REBELS— Aa for the REST— Tell them— I «aid- Go to— HELL!" Good old Matt! Auf wiedersehen, old boy! A hill billy down aouth aame to town and happened to wander into the most faahionable church. He was ushered to the balcony in an obacure corner. During the aermon, he became fervent and began ahouting ec-statically: "Hallelujah, I've got religion!" At thia the dignified uaher bore down upon the unhappy offender and tapping him sharply on the shoulder, «aid in a haughty voice: "Here, here, now, this id no place for that." UQtÄSTf ANftOWTlMt A 1.41 WNH1I A TNia* M«TV MtSltfVTtAL CAHtlOMI MAI NI 1014 . WMIM IT »»MooTf» **#Arr « lAfotitrrt. The U. S. Forest Service says deer have been multiplying so rapidly that alum condition« exist in some forest«. The deer might aa well get uaed to sleeping 14 in a thicket, for all the help they'll get from the real estate interewt«. And I long for the dear old river, Where I dreamed my youth away For a dreamer Uvea forever, And a toiler diea in a dey. —John Boylo O'Reilly. Out of the 86 business listed in the Manhattan telephone book under the