—nč— Učiteljice - pevke na koncertnem odru (Nadaljevanje in zaključek poročila v zadnjem »Učiteljskem tovarišu). Nekako nad dobro polovico unionske dvorane je zasedla odlična, po resni glasbi hrepeneča publika, ter mnogo vidnih osebnosti tako iz javnega in kulturnega življenja, ki so s svojm obiskom dokazali simpatije učiteljskemu stanu in UPZ. Za oficielne preds.tavnike določene prostore so zasedli: zastopnik g. bana dr. Vončina, podbanica ga. Pirkmajerjeva, divizijski komandant brigadni general gosp. Cukavac z gospo soprogo, za prosvetni oddelek banski nadzornik in šef oddelka za osnovno šolstvo g. Rape, direktor konservatorija gosp. Matej Hubad z gledališkim ravnateljem g. Mahkoto, nadalje mnogi ,naši skladatelji in glasbeniki: gg. Osterc (ki je žel za svoj kvartet mnogo pohvale), kanonik dr. Kimovec, ki je zastopal škofa dr. Rožmana. pevovodja Hubadove župe Prelovec, prvak opere Beteto, glasbeni referent ljubljanske radijske postaje dr. Dolinar, profesor glasbe na ljubljanski učiteljski šoli Repovš ter mnogi drugi. Strnjeno vrsto so zasedli predstavniki naše sekcije JUU s predsednikom tov. Dimnikom in podpredsednico tov. Engelmanovo. Pohvalno omenjam, da je bilo v odličnem številu zastopano častništvo ljubljanske garnizije, nad vse pa smo pogrešali dijaštva, predvsem onega iz učiteljske šole. Koncerta se je udeležilo tudi precej učiteljstva, ki ima kaličkaj ugodne zveze z Ljubljano. Zanimivo, kaj ne, kako spremlja podeželsko učiteljstvo kulturno delo svoje prestolice. zlasti še, če stopijo na oder prosvetni delavci in delavke iz stanovskih vrst. Takrat se podeželani ne strašijo ne potov in še stroške uravnovesijo s svojim — budžetom. Taki tovariši so res — stanovsko zavedni. In povem takoj drugo zanimivost, da smo videli na ljubljanskem koncertu UPZ tudi kake ducate tovarišic in tovarišev -— iz Ljubljane. Res! Odsotnost pripadnikov učiteljskega stanu iz Ljubljane pa je bila tako vidna, da mi je tako postopanje ožigosala ugledna delavka iz naše strokovne organizacije, rekoč: — Poziv svoji k svojim! je menda prav za del ljubljanskega učiteljstva zastonjski in brez vsakega odziva. Poglej danes dvorano, in na prste boš naštel naše tovarišice in tovariše — razen onih od vidnejših delavcev v organizaciji. Ali preneha res stanovski idealizem in zavest skupnosti s premeščenjem v Ljubljano? Kako morejo apelirati organizatorji učiteljskih prireditev na stanovske pripadnike s podeželja, čc pa ne najdejo podpore niti pri'svojih najožjih? Med odmorom sva se sešla v predvežju s prijateljem, ki sedi za vodilno mizo ljubljanskega dnevnika in kot tak do dobra pozna vse naše javne, zlasti pa gospodarske in kulturne razmere do resničnih potankosti. In je moj sobesednik z ogorčenjem udaril na gotove kroge. Sede na udobnih mestih in predstavljajo cvet naroda, zlasti še v gospodaiskem pogledu. Za tiste skromne, požrt- vovalnc ljudi, ki nam ustvarjajo kulturo, nimajo niti urico časa, niti — kova5a. Prav ti bodo privedli skromne, do skrajnosti požrtvovalne in tihe kulturne pionirje do trdega vprašanja: ali je sploh potrebno ustvarjati našo kulturo, ali se je treba res žrtvovati za našo umetnost in to samo enim, tistim, ki nimajo ničesar. Tisti pa, ki imajo dovolj živIjenjskih dobrin, pa zametujejo vse: umetnost, kulturo, ne poznajo ne gledališča, v koncertne dvorane jih tudi ni. Obraz pa se je razjasnil prijatelju, ko je pohvalil vzoren nastop naših pevk in mi je vneto zatrjeval, da je Kumrova pevska družina med vodilnimi zbori. Za zaključek pa je moj drug — ki je tudi v vodstvu odlične strokovne organizacije in pozna težave stanovskih udruženj — omenil veliko zavest članov JUU, ki s svojimi mesečnimi dinarskimi prispevki vzdržujejo UPZ. * Po koncertu se je sešla v unionski restavraciji družba odličnih predstavnikov iz glasbenega življenja, naše pevke s predsednico tov. Pepco Miheličevo, člani vodstva sekcije JUU in dmgi, ki so se znašli kmalu v prijateljskem kramljanju. Izvlecki iz koncertnih kritik. Kritiki ljubljanskih dnevnikov soglasno ugotavljajo prvovrsten nastop ženskega zbora UPZ, ki je tudi na koncertu 8. t. m. ponovno utrdil svoj dober glas. V naslednjem pa navajam iz kritik kratke izvlečke. V »Slovenskem Narodu« z dnc 9. t. m. je podal poročilo Slavko Osterc. Stalni kritik »Slovenskega Naroda« Emil Adamič se mudi ta čas na koncertni turneji s trboveljsko rnladino. Osterc piše med drugim: Spored kpncerta je sestojal iz najnovejših in najtežjih skladb, kar jih premore jugoslovenska literatura za ženski zbor. Ženski zbor JUU je izena5en korpus, ki zmore vsako, tudi najtežjo skladbo. K vsem dosedanjim, ki so tako uspešno propagirali moderno, zlasti pa k ponedeljkovemu zboru in Kumarju čestitam, hkrati pa se v imenu »mladih« komponistov zahvaljujem za izvedbo naših del. V »Jutru« z dne 10. t. m. pa posnemam iz poročila v kulturni rubriki, ki nosi značko L. M. Š. (Lucijan Marija Škerjanc = »Jutrov« koncertni kritik): Ženski zbor, sicer še nekoliko številčno prešibek, je bil odlično uvežban, za kar gre zasluga neumornemu pevovodji Kumru. Naše ambiciozno učiteljstvo, na 5igar ramah sloni na dežell skoro vse kulturno delo, se je tudi to pot izkazalo in zasluži za ta nastop najtoplejšo pohvalo in priznanje. V »Slovencu« istega datuma pa čitamo od V. U. (Vilko Ukmar) naslednje: Učiteljski pevski zbor si je pod vodstvom svojega dirigenta Srečka Kumarja pridobil že znaten sloves in posebno priznanje kot vztrajen in resen gojitelj in razširjevalec najnovejše in tudi najekstremnejše zborovske produkcije. Zenski zbor je dosti številen in v sozvočju poln ... * Tako torej kritike iz dnevnikov o zadnjem koncertu našega UPZ, ki ga je prenašala tudi ljubljanska radijska oddajna postaja.