230. številka.
Ljubljana, v soboto 8. oktobra.
XXV. leto, 1892.
Ishaja vaak dan ivci^r, iaimai uedelje iu prasniko, ter velja po polti prejeman sa avatro-ogeraka dežele sa vb« leto 16 gld., ea pol leta 8 rM.. na fctrt leta 4 «ld., ra jedoo BlMC l gld. 40 kr. — Za Ljubljana brea posipanja na dom ca vse leto lil gld., ra Cetrt leta 3 gld. '60 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meauc, po 30 kr. ea Cetrt leta. — Za tuje de tele »oliko ve«, kolikor poštnina mafta. Za oananila plaCuje bb od Cetiristopne petit-vrate po ft kr.t te ae oananilo jeden k rat tiska, po b kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr., fe Be trikrat ali vefikrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Hokopiai bb ne vračajo. — Uredništvo in npra?ni6t?o je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnifitva uaj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari.
„Izredni časi — izredne potrebe".
V Ljubljani, dne 7. oktobra.
Tako uekako ae je pričelo vabilo na prvi slovenski katoliški shod. Iti resnico ju nehotć govorilo to vabilo, kajti prav katoliški anodi sam nam je neovržno dokazal, da živimo res v izrednih časih, kukoršnih Slovenci dosibdob skoraj Se nismo doživeli. Dokazal je shod, da je boj, ki ga bijemo proti lastnim rojakom, potreben in neizogiben v obrambo naše narodnosti, akoravno ni v čast, še uiauj pa v korist narodu slovenskemu ta narodni stranki vsiljeni boj. — Vsaj toliko atentatov še ni iz lepa doživela naša narodnost, nego se je to zgodilo v poslednjih dneh. Marsikdo je z radostjo pozdravljal izjavo pripravljalnega odbora katoliškemu shodu, ki je poudarjal nekako namen, pomiriti Slovence mej saboj. A kako britko iznenadile so take sanjače resolucije tega shoda, ki so razburile tudi mirneje Slovence ter vsilile tudi njim orožje v roke. Naš dragi biser, narodnost nnšu, izpodrivala se je s površja ter postavljala v kot, ko vender vidimo, da nanjo noč in dan preže zakleti naši sovražniki.
Imeli smo Že priliko povdarjati, da se jo malone ves naš odpor konceutroval zoper resolucije katoliškega shoda, tikajoče Be uašega šolatva. In to po vsej pravici. Vsaj je obstanek sleherne narodnosti odvisen največ od dobro urejene narodne Sole, in tedaj tudi od zavednega narodnega uči-telJBtva. Zategadelj bila je šola glavna točka katoliškega shoda in v njo so se v prvi vrsti /.udirali nepoklicani reformatorji. Napadalo se je prav po krivici na tem shodu slovensko šolotvo, oziroma slovensko učiteljstvo, ostro obsojali pa so se tudi šolski zakoni in sedanja uravuava Šol. Ne budemo trdili, da ti zakoni niso potreboi mkakoršne reforme. Ali praznih fraz o liberalnem brezverstvu naših narodnih šol menda sami dotični predlagatelji v srcu niso smatrali resnimi in priprosto obrekovanje našega naroduega učiteljstva je, ako se trdi, da je v slovenski narodni šoli v nevarnosti svetinja vsakega naroda — vera. Tega katoliški shod ni niti najmunj dokazal in nasprotno uči nas vsakdanja
izkušnja. To morali bi potrditi tudi sedanji oznanje-valci Missia-Mabničavega evangelija sami, ker so po večini tudi že hodili v novo šolo. Da se nahajajo tudi pri učiteljskem stanu izjeme, to je naravno, a zaradi takih izjem ne sme se proklinjati celota. Take fraze, kakoršne je vrgel med narod katoliški shod, pa prouzročujejo le nepotrebno hujskanje, ponižujejo pri prostem narodu itak težko priborem ugled učiteljskega stanu in rušijo toli potrebno slogo med ućiteljstvotn in duhovščiuo po deželi. Poročalo se nam je te dni o nekem, jako značilnem BluČaji, ki Be je prigodil na Gorenjskem. Učitelj naprosil je g. župnika, kot predsednika krajnega šolskega sveta za imenik novih za šolo godnih otrok. Mesto odgovora na to zakonito opravičeno prošnjo učitelja, hujskal je g. župnik na teci ljudstvo zoper šolo, češ, da se je na katoliškem shodu sklenilo, da so sedanje šole in učitelji brezverski. Zato ni treba nobenemu svojega otroka v to šolo vpisati, ampak naj jih pripelje k župniku, ki jih bode sam poučeval ne samo v krščanskem nauku, nego tudi v drugih predmetih. Tak je ponekod sad Mabuičevega dela, tako se otežuje našemu narodnemu učitelju njegova itak nelahka naloga ter izpodkopava njegova veljava. In zato ima prav katoliškega Bhuda šolska sekcija niivečje zasluge.   Zai*es izredni časi.
A kranjsko učiteljstvo bi to še prebolelo, ker se mu vsaj za naš jezik v šoli ni treba več nepo sredno boriti. Drugače pa je to pri narodnem uči-teljstvu ob periferiji slovenski. Tam so narodni učitelji še vedno pravi pijonirji naše narodne stvari in čestokrat tudi nje mučeniki. Najtrdnejšo in po deželi skoraj jedino zaslombo pa imajo v narodni duhovščini. Kam pridemo, ako se zabije razdvojni klin tudi med ta važna narodna faktorja, ako se nahujska duhovnik /oper šolo in učitelja in ako se zadnjemu odvzame še ta zaslomba, ako se ga spravi učitelj med dvojne ogenj ? Vse to pa je poskušal prvi slovenski katoliški si o i in zategadelj ni pogodil izrednih potreb naših izrednih časov. Eksperi-mentujejo uaj z narodno šolo tam, kjer že gospoduje v njej domači jezik. Pri nas pa bo bije prav sedaj ob celi periferiji neizprosen boj za narodno šolo in
zategadelj ne Brneli bi cepiti svojih moči. Naj bi bil položil katoliški shod svoj prst na to rauo narodnega telesa, naj bi bil na ves glas in z v^em svojim uplivom protestuval zoper narodno uravnavo korojkiu šol, naj bi bil krepko podpiral boj slovenskih ntarišev za slovensko šolo v Trstu in Gorici, naj bi bil svetu razglasil, da so tudi po Štajerskem po slovenskih krajih šole še vedno v prvi vrsti nemške,— za vso to bil bi mu hvaležeu narod slovenski. To so izredue naše potrebe iu ako bi bili gospodje, zbraui zadnje dni avgusta na starem strelišči, tako interpretovaii svoje geslo, tedaj bi bili tudi mi veselega src* in v Boglasji ž njimi delovali na to, da se osigura slovenski duhov* šČini na naroduo šolo tisti upliv, ki je potreben, da ae skrbno ohrani in neguje v srcih sloveuske dece svetinja vere. To doseči pa je moči le v soglasji z narodnim našim učiteljstvom, s tem prevažnim faktorjem v narodnem našem življenji, s tem velezaslužuim stanom , kateri pa ni milosti našel na katoliškem shodu.
Za vse te izredne potrebe imeli so slepe oči in gluha ušesa nsnovatelji katoliškega shoda in mesto da bi poučevali, so k a m e n a 1 i naše naroduo učiteljstvo. Zato pa se bode moralo tudi naše učiteljstvo primerno odzvati tem izrednim časom. Nejasno mu nemore biti več, kje so mu pri -jatelji in kje sovražniki in kjer je tabor stranke Missia Mahničeve, tam ne sme stati noben naroden učitelj. Prej ko slej varujejo uaj narodni učitelji v šoli tudi svetinjo vere in rade volje dajo naj cerkvi kar jo njenega; kjer se bo pa segalo po svetinii narodnosti in narodno presvete, tam pa naj so ne strašijo neizogibnega boju in podvojenega truda. Tesno oklenejo naj ne narodne stranko in složno uaj delujejo z nami zavedajo se važnosti svojega poklica, katerega bo vedela varovati celokupna inteligencija slovenska. Čim odločneje in složneje bo-demo postopali, tem pre;e bo zmaga naša in tem preje bosta zopet složno in roko v roki delovala tudi slovenski učitelj in narodni duhovnik. Tako bilo jo v prejšujih srečnejših čaaih in tako bo. ako Kog d;i in sreča junaška, tudi v bodočnosti.
LISTEK.
vi
Pes.
(FraucoBki »pisal Oktav Ulrbeau; poslovenil N.) Gospodar njegov klical ga je za Torku. Bil iu suh, rumen in žalosten; gobec mu jo bil teuuk, ušesi kratko ostriženi, rep pa je nosit vedno po konci. Po leti stražil je krave na paši ali pa lajaje spremljal vozove in pešce, dokler ga niso z brcami in kuiimi pregnali. Največja radost je bila zanj, če jh v detelji zasledil zajca; dirjal je za njim čez drn in stru in se šele ustavil, ko mu je zmankulo sape. Po zimi ležal jo ves dan v starem, trohnelem sodu in Htnidul, kajti jesti no mu dajali le zjutraj in še tedaj bore malo in slabo. je stopil tujec na dvorišče, skočil je Turek jiroti njemu, tako daleč, kakor je segala veriga, na katero je bil priklenjen, lajal na ves glas in kazal drobne ostre zobe.
Kadar je šel gospodar v mesto, spremljal ga je Turek vedno. Sicer pa je bil zvest, pokoren iu nesrečen, kakor navadno vsi psi.
*
Nekega dne, na potu s semnja, zgrešil je Turek svojega gospodarja.   V tem, ko je gospodar
Bedel v krčmi, brskal je Turek v okolici po smetiščih, iskaj« kako kost ali kaj drugega za svoj želodec Ko bo je vrnil, osramočen, da ni ničesar nušel, udano in s skrivljenim hrbtom čakaj« navadnih batin, naletel je v krčmi na dva tuja, precej pijana kmeta, ki sta ga z brcami pregnala iz sobe.
Koncem vasi bilo je razpotje. Turek je bil v veliki zadregi, ker ni vedel, na katero stran bi jo krenil. Nastavljat je ušebi, da bi slišal znane korake, vohal po tleh, da bi prišel gospodarju na sled, vse zamau. Zalajal je kratko, a lajauje njegovo je bilo kakor bolesten vzdih. Tekal je zdaj po tej, zdaj po oni poti, njuhajoč iu prežeč, vso okolico jo obhodil, ovohal vse pijance, ležeče ob jarkih, a vab, vse je bilo zastonj.
Nastala je noč in neprodirna tema. zaodela je svet. Ko je izza oblakov priveslal mesec Bedel je Turek na zadnji nogi iu lajal, dolgo, dolgo. Okolo in okolo je bilo vse mirno in tiho, le tu iu tam se je oglasil kakov pes. To je bil odgovor na jokanje zapuščenega Turka.
Čim se je naredil dan, zapustil je notar Bernard svojo hišo, da se po stari navadi izprehodi. V malem mestecu spali so še ljudje, le posamni delavci so s trdimi koraki odhajali na delo.
— Vedno ste prvi, pozdravi [eden delavcev nntarja, a prav v hipu, ko j« ta hotel odgovoriti — bil je namreč jako priljuden — videl je na cesti psa, suhega, riimenega, talostnega in umazanega. To je bil Turek, siromašui Turek.
— Ho, ho, vzkliknil jo gospod notar, meni neznan pet«, kaj je pa to V
V malih mestih pozna vsakdo domače pse tako dobro, kakor piebivalce, in če pride v takov kraj tuj pes, zanimajo se ljudje zanj tako, kakor če pride tuj človek. Turek tekel je skozi mesto in se ni ustavil niti pri vodnjaku, stoječem sredi promenade.
— Ho, ho, vzkliknil je znova gospod notar, tuji ta pes se ne ustavi pri vodnjaku? Gotovo je stekel !
Notarja stresla je pri tej misli groznica in hitro se je oborožil z velikim kamnom. Turek se mu je bližal bolj in bolj, tekajo jeduakomerno in držeč glavo k tlam.
— Ho, ho, kričal je gospod notar, bled ko smrt, gobec mu je ves penast — ho — na pomoč — na pomoči
Skočil je za visok kostanj in vrgel debeli kamen za Turkom. Turek pogledal je notarja nekako ginljivo in nadaljeval svojo pot.
•
Govor dež. posl. dr. Iv. Tavčarja
pri proračunski debati v V. seji deželnega zbora kranjskega dne 27. septembra 1S92.
Danes ne bodem na dolgo in široko govoril, ker je od tistega časa, ko smo zadnjič obravnavali o proračunu deželnega zaklada, preteklo le malo Časa. Naravno bi bilo zaradi tega, ako bi danes ne imeli nikake proračunske debate, ali to je absolutno nemogoče, ker je ravuo nemogoče, da bi Slovenci pri tej vladi ne imeli nobenega povoda do utemeljenih pritožb. Ko sem v zadnjem zasedanji govoril, odgovarjal mi je prečastiti gospod deželni predsednik čisto kratko, ker je bilo končno vse, kar sem povedal, resnično in utemeljeno ; pozneje, po zasedanji, pa se je oglasil Ljubljanski uradni list in ta mi je bolj obširno odgovarjal. Pri tem je oklestil mene in „mlađega" mojega tovariša Hribarja tako silno, da nama ni ostala niti jedna suha cunjica na pretolčenem telesu. (Veselost v središči.) Tega ne omenjam, ker se bojim morda tistega uradnega polena, katero vihti „Laibaeher Zeitung", temveč le zaradi tega, ker se mi zdi umestno, da se reši vprašanje, ali bi ne bilo morebiti dostojnejše za vlado, ako bi nam odgovorila v tej zbornici in nas pozneje pri miru pustila v svojem glasilu, kjer nimamo prilike odgovarjati in se braniti.
Kar se tiče pritožb, katere sem omenil, naštel jih bodem danes le malo vrsto Nekoliko hočem ozir vzeti na prečastitega gospoda deželnega predsednika, ki je pri tej priliki, ko je odgovarjal tovarišu Hribarju, rekel, da se vsakemu Slovencu pri vsakem uradu deli pravico v domačem jeziku. Jaz pa menim, da ravno naši uradi s svojo preširnostjo mnogo zakrivijo, da se tista razburjenost, ki vlada med narodnostima, ne more poleči. Vladni organi imajo res posebno fini takt, da dobivajo prilike, zbadati nas in skrbeti zato, da postaje razburjenost med nami še večja To hočem dokazati. Pri tem ne bodem segal čez meje naše kronovine in tudi ne bodem govoril o vnanji politiki, da se mi ne bode očitalo, da govorim o stvareh, ki ne spadajo v to zbornico. Omenila se je sicer trojna zveza, ali jaz moram pripoznati, da se v tej stvari popolnoma ne strinjam s tovarišem Hribarjem Trojna zveza se mi ne zdi tako vprašanje, da bi se zamoglo razpravljati v tej zbornici. Srce mi krvavi, ko imam prepričanje, da bi zamogli nasledki te trojne zveze biti taki, da se bodo Slovani klali med seboj. Ali končno pripoznam, da ima v takih stvareh vrhovno oblast in zadnjo besedo presvitli naš vladar in Če on misli, da je trojna zveza državi koristna, potem je tudi jaz iz radikalnega svojega stališča ne bodem kritikova!. (Poslanec Hribar: „ Cesar je ustaven vladar !")
Govoril sem o presirnosti naših uradov. O tem sem že veliko govoril v zadnjem zasedanji, strinjam se v tej stvari s tovarišem Hribarjem in konšta-tovati moram ž njim, da se v tem oziru ni ničesar spremenilo. Ne bodem govoril o tem, da po uradih še vedno nimamo slovenskih napisov, tudi ne o tem, kako se ravna na.š sosed v hiši nekdanjih Za-tiških opatov. Po predpisu kazenske pravde se imajo razobesiti imena sodnikov in zagovornikov; v temni veži našega deželnega sodišča pa sta raz-obešeni tabli, ki pa samo v nemškem jeziku oglašajo občinstvu, kdo je sodnik in kdo zagovornik. Pa kakor rečem, ne bodem se oziral na take malenkosti, ki končno nimajo druzega pomena, nego da razburjajo naše živce. Tudi o tem ne bodem govoril, koliko težavneje je stališče za našega uradnika, ki je slovenskega mišljenja, nego za nemškega uradniku, in ne o tem, kako so se zadnji čas pri deželnem sodišči natlačili vsa mesta z nemškimi fanatiki, koje so si deloma izposodili pri tujih kro-
novinah. Govoriti pa hočem o glavnem slučaji, o katerem sem govoril že zadnjič. Pritoževali smo se in odkrivali smo tu neko srčno rano ! In tu se mi v očitnem nasprotji s preČastitira gospodom deželnim predsednikom, ki je rekel, da se pri vsakem uradu rešujejo slovenske uloge v slovenskem jeziku in da se Slovencu pravica deli v slovenskem jeziku. Kaj je naravneje, nego to, da dobi Slovenec, ako toži, sodbo v svojem jeziku. Deželnega sodišča predsednik pa Slovencem odreka to pravico. To je glavni slučaj in rešen je tudi po višjih instancah. Druga instancija, nadsodiŠče v Gradci je odbilo dotično pritožbo in sicer s tako v nebo kričečimi argumenti, da bi se jih uradniki po Turškem sramovati morali. Če je to pravica, potem ne vem kaj je krivica! Ta odločba višje instancije ničesar ne dokazuje, nego tisto nepotrebno preširnost, o kateri Hamlet govori, da bi je nobeden ne prenašal in da bi vsakdo rajši umrl, če bi le vedel, kaj ga po smrti čaka. Ta oholost višjega sodišča se kakor po kanalih izliva tudi do podrejenih sodišč. Sedaj je nekaj čisto navadnega, da se pri nas po deželi Slovenci, ki ne znajo niti besedice nemški, kot priče v kazenskih zadevah izprašujejo nemški in da se njih izpovedbe zapišejo nemški. Tako se godi n. pr. v Logatci.
Omeniti hočem tu še slučaj, ki je silno karakterističen za oholost in preširnost naših uradnikov, akoravno pridem s tem morebiti v položaj, da mi bode gospod dr. Schaffer očital, da zajemam svoje informacije iz kakega ,Fratschau ali „Klatscha". Navedel pa bodem ta slučaj, ker je, kakor rečeno, prekarakterističen za uradno oholost, ki nima drugega pomena, nego da nas draži in razburja. Na Vrhniki je bil poprej sodnik, kateri je bil sicer Nemec, kojega sem pa spoštoval kot poštenega in objektivnega uradnika. Sedaj je na Vrhniki sodnik mladi mož, ki kaže svoje nemško mišljenje na drug način — da ga ne prikriva, tega mu ne zamerim, vsaj tudi jaz nikdar ne prikrivam svojega slovenskega mišljenja. V Vrhniškem sodišči se je na prostoru, ki je pristopen vsem strankam, — kak kraj je to, ne bodem pravil — razobesila podoba Ljub> Ijanskega mesta z gradom. Satirična roka — kdo bi se kaj tacega predrznil, če ne sodnik sam — je napravila na gradu trikoloro, na katero mi vsi prisegamo. Ta podoba visi, kakor sem rekel, na prostoru pristopnem vsem strankam. Baz stolpa vihra toraj slovenska trikolora in pod gradom je zapisano z debelimi črkami: -Slovenisches Mini-stertum".   (Klici v središči: „Čujte!")
Gospoda moja, pri sodiščih, na javnem, vsem strankam pristopnem kraji se tako norčujejo s slovenskega naroda, češ, glej ti narod, če bodeš imel ministerstvo, imel je bodeš na Ljubljanskem gradu in tisti, ki bode na vislice obsojen, bode tvoj prvi ministerski predsednik. (Veselost na levi in v središči.)
Ne omenjam tega slučaja, ker mi je na tem, da bi dotični uradnik prišel v kako preiskavo, temveč le, da dokažem, koliko takta imajo naši sodniki in kako uporabljajo svoje stališče, da nas vznemirjajo, mesto, da bi nas pomirjali.
Ker sem že pri sodiščih, hočem omeniti še drug slučaj. Pri deželnem sodišči v Ljubljani je bil 20 let izvedenec za umobolne gospod dr. Blei\veis in vsakdo mi mora pritrditi, da se ima takih preiskav udeleževati skušen psihijator. Ali na jedenkrat so odpravili brez vsakega vzroka gospoda dr. Blei-weisa in nastavila sta se dva druga izvedenca, katerih nobeden ni psihijator. Ta dva zdravnika sedaj ne moreta izhajati ali oddati svojih izrekov brez dr. Bleivveisa. In ker ta vender ne bo tako nespameten, da bi tlako delal izvedencem, ki ne ugajajo postavnim predpisom, je jasno, da bodo dotična preiskavanja ostala ali površna, ali se bodo pa izdatno podražila. Vsekako lep sad birokratske mo-
Klic: Stekel pes h,- je priklatil, razširil se je bliskoma po vsem ineBtu. Na pol opravljeni hiteli so iz hiš možje, žeue in otroci. Najhrabrejši junaki so se oborožili s krampi, lopatami, grabljami ali kar s palicami. Mizar je prihitel s strugalnikom v roci, mesar s sekiro, Čevljar pa, ki je rad prebiral grozne romaue, predlagal je najstrahovitejše muke, s katerimi naj bi se trpinčil in pokončal ubogi Turek. Mej tem, ko se je prebivalstvo pripravljalo na srditi boj, tekel je notar k županu naznanit mu grozno novico. '
— Name je planil, gospod župan, ves penast je bil, ko je skočil proti meni; malo da me ni popade!, kričal je notar Boruard na ves glas in se otipaval po vsem Životu.
— Oh — oh — jaz eein že veliko steklih psov videl, tako groznega pa še nikdar ne!
Zupan je kimal z glavo, dostojanstveno seveda, in ugibal, kaj bi bilo storiti. Po kratkem premišljevanju rekel je notarju: To je huda stvar! Ali ste pa tudi prepričaui, da je pes res stekel.
— Oh! vzkliknil je iiutar 8 svetim gnevom, da ste ga videli, oči so se mu iskrile, dlaka se mu je ježila, pene tekle so mu iz gobca. Tu ni bil več pes, to je bil tiger, da, tiger!
Notar je za hip utihnil, potem pa, gledaje županu srepo v oči, rekel počasi in svečano: Čujte, gospod župan, tu ne gre za politiko, ampak za zdravje in varstvo vseh meščanov, če se odtegnete tej odgovornosti, če ne izvršite svoje dolžnosti in ne postopate energično, keeali se budete kmalu, to vam obečam jaz, notar Bernard!
Notar je bil vodja opozicije v mest<cu in glavni tekmec županov. Kaj čuda, da je župan ukazal poklicati občinskega biriča.
Turek legel je bil v tem koncem mesta v travo, in glodal najdeno kost. Nihče se ni upal priti v njegovo bližino.
Občinski birič, držeč v rokah puško, katero mu je bil zaupal župan, bližal ae je zdaj Turku. Župan in notar stala sta z obilnim spremstvom v primerni daljavi. Birič potisnil je kapo na levo stran, zavihal rokavi in samega junaštva ves rudeč v obrazu basal puško.
— Meri dobro, zaklical je nekdo.
— Na glavo meri, oglasil se je drugi.
— Ne, v praa, kričal je tretji.
V tem je bil občinski birič izvršil priprave, odložil Še kapo, pipo in robec, ter pomeril.
drosti! Tudi ta mali slučaj pričuje brezobzirnost naših uradnikov.
Ker je prečastiti gospod deželni predsednik omenjal razmer na našem slovenskem gimnaziji, dovoljeno mi bodi, da tudi jaz o tej stvari spregovorim nekoliko besed. Priznati moram, da tudi za ta gimnazij in za njegovo vodstvo velja moj izrek, da se narod draži po nepotrebnem in sicer le vsled uradne breztaktnosti.
Gospoda moja, kaj je bolj naravno, če .'mate slovenski gimnazij, nego da izdate program v slovenskem jeziku, ter tako izpolnite zakon, ki predpisuje, da nai se program izdaje v učnem jeziku ?
Pri nas, pri našem slovenskem gimnaziji se je izdal program v nemškem jeziku. (Čujte !) —
Če kaj tacega ne obsoja samega sebe, potem si ne vem pomagati! Izvedel sem pa tudi, kako se je to zgodilo. Gimnazijski vodja je prišel vprašat deželnega referenta za šolske zadeve, ki je narodnjak in slovensk pisatelj, kaj mu je storiti. Narodnjak in slovenski pisatelj mu je odgovoril: da ne bodeš na zgoraj zadel in si okresal glave, izdaj program v nemškem jeziku. (Veselost na levi in v središči.)
Gospoda moja, in mi naj bi to mirno prenašali? Vem, da se mi bode oporekalo, da so to malenkosti, pa mi zahtevamo, da se nam daje pravica tudi na takem polji. Program naj se sestavi v tistem jeziku, v katerem se poučuje na gimnaziji. Učni jezik na našem nižjem gimnaziji je slovenski, torej pričakujem, da bode deželni referent za šolske zadeve v prihodnje imel toliko poguma, skrbeti zato, da se bode izdal slovenski program. Ravnoisto velja glede vabil, ki so se proglasila začetkom Šolskega leta. Kdo mi bode verjel, kdo ne bode rekel, da lažem, če povem, da so se dotična vabila, spisana za slovenske stariše in za slovensko gimnazijo, razglasila samo v nemškem jeziku ? Če je to taktno, kaj pa je potem netaktno?
Upam, da se kaj tacega v prihodnje ne bode več zgodilo, če se bo pa še zgodilo, obsojali bodemo tako postopanje še ostreje nego ga obsojamo sedaj ! Da omenjam še daljšega slučaja, ki priča o presirnosti državnih uradnikov, omenjam naj izlet pravniškega društva na Laško. Nedolžno to društvo je hotelo napraviti pri izletu tudi občni zbor, ali okrajno glavarstvo v Celji ga je prepovedalo in reklo, da bode država razpadla, če ima pravniško društvo v Laškem trgu svoj občni zbor. In res ga ni smelo imeti !
Vse to karakterizuje naše v istini klaverne razmere in jaz mislim, da je naše stališče povsem utemeljeno, če se pritožujemo proti takemu postopanju od strani državnih uradov.
Končno še nekaj, kar se mi važno zdi za našo kronovino.
Gospoda moja, če danes končamo razgovor o deželnem proračunu, ne smemo oči zatisniti nasproti prigodku, ki se je, kakor znano, vršil na Dunaj i letošnjo spomlad. Pripovedovalo se je, da se je združena nemška levica polastila postranske vlade na Kranjskem in poslala svoje zaupnike do minister-skega predsednika pritoževat se, kako se na Kranjskem zatira nemški živelj in kako se boje, da se v prihodnje ne bode imenovala kaka nepovoljna beseda na važnem mestu. To je znana stvar in dognana po znanih komunikejih, ali mi se moramo odločno izreči proti taki postranski vladi. Če nas misli grof Taaffe vladati z nemško levico, potem naj r*ji gre, da vsaj vemo, s kom se imamo pretepati. (Veselost na levi in v središči.)
Pisali so listi, da je tisti obisk združene levice pri ministerskem predsedniku za Kranjsko obrodil poseben sad. Pripovedovalo ae je namreč, da je kot nekaka koncesija padel naš prečastiti gospod
WtW Dalje v prilogi.
Turek gledal je vse te priprave skrbno in bojazljivo. Nakrat je nastala splošna tišina. Žene so držale roke na ušesih, moški so mežikali. Vse je z nekim strahom pričakovalo, kaj se bo zgodilo.
Bum!
Glasan vzklik — srce pretresujoče rjovenje —. Turek se je iz težka dvignil in na treh nogah bežal, pustivši krvav sled za seboj.
V tem, ko je ranjeni pea tekel čez polje, ogledaval je občinski birič ves presenečen svojo puško, zbrana množica pa je zijala zdaj za psom, zdaj v beriča, zdaj v prepirajoča ae župana iu notarja.
Turek bežal je ves dan in ae le ustavil, da je obliznil krvavečo svojo rano. Kamor je prišel, čakali so ga kmetje s kolci in kamni. Batine so padale pogoatotna in končno je bil Turek ves razmesarjen. Kamor je stopil, vse je porosil a krvjo in vender je moral bežati, bežati neprestano, spremljan od tulenja kmetov.
Ko bo je naredil večer, legel je Turek med visoko in rumeno pšenico, ves spehan, utrujen, oslabljen in krvav iu tu je poginil, ne da bi bil vzdibnil, mej tem ko bo v tihi noči klicale jerebice in ae je , oglašal drobni cvrček---
Priloga „Slovenskomu Narodu44 &t. 230, dnć 8. oktobra 1892.
deželni predsednik. Meni se zdi, da imamo pravico zahtevati, da se nam pojasni stvar, in odkrito povem, da cesarski zastopnik v ti kronovini v istini ni nič druzega, nego sama koncesija združeni nemški levici in tukajšnjim zastopnikom nemškega velepo-gestva. (Odobravanje na levi in v središči.) Če je to tako, potem se moram prečastitemu gospodu baronu VVinklerju le čuditi, da je v tem zasedanji g tako izredno rahločutnostjo igral svojo klaverno . rolo nasproti nemški manjšini. Od sedaj naprej ga hočem častiti in občudovati kot mučenika. (Veselost v središči.)
Izpeljavam gospoda poslanca Žitnika ne bodem odgovarjal veliko, ker nočem polemizovati z glasilom Ljubljanskega škofa. „Slovenec" mi je deveta briga in meni je čisto vse jedno ali je glasilo knezoškofa Ljubljanskega ali glasilo tovariša Hribarja. Kar pa se mi zdi umestno naglašati, je to, da so se v istini pokazali v našem javnem življenji hudi razdori in da jih je mlajša naša duhovščina pomnožila tako, da se je bati, da bode najedenkrat celo poslopje naše narodnosti stalo v ognji, če pravi gospod poslanec Žitnik, da škof v vsem tem nima ničesar opraviti, je to javna tajnost, kakor so javne tajnosti tiste, o katerih sem poprej govoril. Za celo stranko stoji škof in jaz le želim in upam, da s tega v istini ne bode nastala kaka škoda za našo narodnost. Da se je pa tega bati, temu je dokaz, da so naši mladi duhovniki napadli kot „ liberalca" tako častitljivega in vernega moža, kot je naš Svetec. Če vam taki posvetnjaki ne zadostujejo, potem bodete morali napraviti iz dežele jeden sam samostan, in potem bodemo živeli kakor v celicah! Kak pa bode konec, to sam Bog zna. Ampak nekaj je gotovega že dandanes! Če so v naši mlajši duhovščine celoti in fanatiki, ki bi radi zopet v življenje poklicali srednji vek in se združujejo in agitujejo v ta namen, potem je posvetna inteligenca poklicana, da se združi v jeden tabor. (Živahno odobravanje v središči in med somišljeniki na levi.) in skupno v bran postavi, da se reši narodnost. Če bi danes prišlo do božje sodbe, kaj smo grešili proti veri, prepričan sera, da so morebiti moji grehi manjši, nego grehi gospoda poslanca Žitnika. Vero smo prevzeli po materi in mi je ne napadamo in tudi ne dopuščamo, da bi se napadala. Da bi se pa vera zlorabljala v to, da bi se v nas začepila narodna mlačnost, tega ne in to tako ne bodemo nikdar dopustili. Vsa posvetna slovenska inteligenca, s kojo sedaj mladi kapelanje svoje burke brijejo, je poklicana v to, da se združeno bojuje proti takim nameram. (Živahno odobravanje v središči.) Ljubljanski knezoškof ima veliko upliva in imenovali so ga drugega Hrena. Hren je zatrl reformacijo, jaz pa le želim, da naš škof, čegar prijaznost z nemškimi liberalci, z veleposestniki, je znana, ne postane Hren v drugem pomenu besede, da ne bode prišel do žalostne slave, da je zatrl slovensko narodnost! In želim, da sveti Duh pride nadenj, ga razsvetli in mu pokaže, kako mu je postopati, da postane pravi slovenski škof. (Burno odobravanje v središči.)
Politični razgled.
V L t u b l i a u i, 8. oktobra Delegaciji.
Nekateri Dunajski listi javljajo, da je cesar radi razširjajoče se kolere ukazal, uaj se delegaciji nemudoma preselita iz Budimpešte na Dunaj iu tam zavreta svoje zasedanje. Delegati in ministri imeli so že danes odi>el|ati se na Dunai. Ta vest ni po Behno verojetna in zategadelj jo beležimo z vso rezervo. — Zborovanje delegacij trajalo bode samo še do 28 t m , a kolera še ni tako zelo razšir-jeua, ua bi se bilo posebno bati. — V vojnem odseku ogerske delagacije kritikoval je delegat Ugron, opozioijoualec KosButbove vrste, jako rezko vso vojaško upravo, obečal, da izreče svoje mnenje brezobzirno v javni gaji iD končuo odklouil ves proračun, češ, da uima uikakeršuega zau|>auja do vojnega ministra. De&elnotborska volitev na JI oru vi.
Volilni boj v Boskoviškem okraju za mandat državnega poslanca utegne postati jako srdit. Stranka dvornih svetnikov dela na vse kriplje, da pomaga svojemu kandidatu, posestniku Slonki do zmage, a tudi Mladočehi ne drže križem rdk in agitirajo prav uspešno za svojega moža, deželnega poslanca dra. Tučka. Oba kandidata sklicujeta pu-gostoma volilske shode, kateri so navadno mnogoštevilno obiskani, razloček je le ta, da se volilci navadno izrečejo za dra. Tučka, nikjer pa za konservativnega Slonko. Tudi na shodu v Bvstrici, kamor jo a Slonko prišel ves generalni štab narodne stranke, kakor se zovejo vladni privrženci, izrekli ao ae volilci zoper tega kandidata in za dra. Tučka. Ogerska kriza.
Te dni pojde ministerski predsednik grof Sza-pary k cesarju, da mu poroča o stanji cerkveno-političmh razmer iu o krizi v ministerstvu, katero oficijelni krogi sicer zanikavajo, a prav brezuspešno. Bogočustni in naučni minister grof Csaky je voljan staviti kabinetno vprašanje, če ae mu ne da svoboda!" postopati po svojem prepričanji in pri tem ga podpirata posebno finančni minister VVekerle in pravosodni minister Szilagv, najuglednejša moža v ministerstvu. Prigovarjanju grofa Saaparvja udal ae
ie grof Csaky v toliko, da je začasno še preklical formeloo stavljeno kabinetno vprašanje, a le v toliko, da more grof Szaparv vso reč pojasniti cesarju. Bosna in Hercegovina. Nekateri delegati, ki niso člani finančnega odseka in imajo torej časa preveč, priredili so izlet v okupirani deželi, da bi potem mogli v javni seji izreči strokovnjaško, iz lastnega prepričanja izvi-rajočo sodbo o ondotnih razmerah. Ta sodba bo gotovo temeliita, radovedni smo Ie, kaj poreko dotični gospodje glede tega, da deželna uprava še vedno ni storila onega, kar je že grof Andrassy zmatral za nje prvo dolžnost. Bosanski kmetje še vedno niso gospodarji na svojih tleh, še vedno so le ,neke vrste tlačaoi turških veleposestnikov in vlada se niti ne zmeni, da bi to najvažnejše vprašanje rešila, kako tudi, ko vender * vso silo protežira turške elemente I Zato pa bodo izletniki-delegatje imeli priliko občudovati v Sarajevu celo nemško opereto in to je izvestuo velik napredek Omenjeno bodi Še, da ima upravitelj Bosne m Hercegovine 60000 gld. dispozicitskega fonda, torej 10.000 gld. več nego grof Taaffe. Ali bo je potem še čuditi, Če nekateri listi ne morejo prehvaliti uprave okupiranih dežel? Mislimo, da ne.
\' iiaiiJ e «r ■"/,«« * «*,
Srbski naprednjaki. Garašaoinova stranka, ki se povse krivično zove napredna, bi rada v motni vodi ribarila. Veliko škodo, katero je ona prouzročila Srbiji, sicer narod še ni pozabil, ali v zraislu Rtarega reka: „duohus litigantibus tnrtiu« gauilet" utegue morda vender uloviti nekaj mandatov. Nekaj časa se je govorilo, da bodo naprednjaki skušali skleniti kompromis z radikale), a ker ti slednji niso hoteli ničesar slišati o tem, boječ se, da hi se na ta način kompromitirali, zato trde naprednjaki sedaj, da oui ne marajo kompromisa iu da bodo samostojno — propadli
Shod italijanskih katolikov.
V Genovi sešel 8e je t^ dni de8eti letni shod italijanskih katolikov, ali bolje rečeno, siiod »krajno klerikalne stranke, katera ne priznava sedanje državne uredbe. Udeležba pri tem shodu je primeroma zelo neznatna; prišlo je nekai nad tisoč zborovalcev, kaj se more evfntueluo zuiatrati za dokaz, da se je ogromna veČina italijanskih katolikov odj>ovedala nadeji, da ho sv. Oče še kdai dobil posvetno vlado. Predsednik sbudu ie neki marki Saugioeto, ki je v svojem nagovoru Da dolgo in na široko dokazoval, da je uaivecji veleum, kar jih je rodil italijanski narod, — Krištof Kolumb; in zakai ? Ker je bil goreč katolik. — Kongres sk vrši prav mirnu in dostojno, italijanski listi mu pa ne prisvajajo nikako važnosti iu se zanj niti resuo ue zmenijo.
Turške vlade odgovor na rusko noto.
Kakor javlja Bruseljski list „Iudependance Belge" izročila je turška vlada zastopniku ruskega veleposlanika v Carigradu že v torek bvoj odgovor na rusko noto, o kateri smo že večkrat imeli priliko govoriti. Porta priznava v tem odgovoru, da je me ekzisteuciie temeli Berolinska pogodba in naglasa, da tudi nikakor na misli odmakniti se od te pravne podloge; zajedno izreka visoka porta svoje obžalovanje, da je vzpreiem Stambulova dal povod ruski noti. Da se odpravijo vsa nesporazumljeuja, ukazala bode turška vlada svojemu poslaniku Rešid-beyu v Sofiji, naj zaradi priobčevanja ponarejenih liatin stori pri bolgarski vladi resne korake. — Če ae to obistini, ie Turčija popolnoma kapitulirala, kar je gotovo hud udarec za bolgarske mogotce. Belgijska ustava.
Belgijskega parlamenta odsek za posvetovanje o prenaredbi ustave sešel se je v torek. Navzočo i so bili trije ministri. Razprava je dokazala, da razen socijalističnih in nekaterih liberalnih članov nihče ne ve, v katerem zmislu naj se ustava premeni. Klerikalci so zoper vsako premembo in ministarstvo kot klerikalno tudi. Konec dolgega prepira je bil ta, da se bode v prihodnji seji začela generalna debata. Neki poslanec pozval je navzočnega ministra notranjih rečij, naj pove, kaj in kako misli vlada, a vrli minister se je izrekel, da on tega sam ne ve. Splošno se sodi, da reforma ne bo v dveh letih gotova; socijalisti so vsled tega silno razkačeni in pripravljajo velikansk štrajk. Nesrečne te homatije pretresajo vso državo in ovirajo vsak razvoj.
Dopisi.
Iz Spodu14*9» Nt»|4*rj», 5. oktobra. [Izv. dopis] (Za nas iu naše žalostne razmere nimajo besede.) Pritožbe o koroških in primorskih šolskih razmerah so pogostoma na dnevnem redu; tudi o Ljubljanskih Šolskih razmerah smo slišali možato besedo iz kranjskega deželnega zbora. Le o južnoštajerskem šolstvu je vse tiho in mirno. Ali je mar to šolstvo v lepem redu? Ali je slovenščini, kot materinskemu jeziku južno-štajerake dece odmerjen postavni prostor? Ali je vse tako, kakor bi moralo biti, ko ae slovenski poslanci v Graškem zboru niso nič o tej točki oglašali ? Morebiti se pa celo v nemške lole nemških  krajev slovenščina
uriva, ko ae je zastopnik večjih južno-štajerskib mest, dr. Starkel, nekaj repenčil v zbornici in kvasil, kakor da bi vlada Slovencem potuho dajala?! Kaj Še. Dr. Starkel je jež v basni, ki je svojo dobrot-nico lisico, ki pa tu ni zvita, Še zbadal za dobroto, da ga je v luknjo spustila. Kavno nasprotno je, kakor je ta najnovejši zastopnik spodnje-Stajerakih nemškutarjev govoril. Slovencem se godi krivica, posebno na šolskem polji, ne pa Nemcem, če tudi naši poslauci tega letos niso povedali v Graški zbornici in čeravno teh krivic, zlasti krivic na Šolskem polji, naši listi ne razkrivajo, vsaj zadostno ne.
Kakor so v Ljubljani ustanovili za nemške otroke vse preveč nemških razredov, namreč, deset Že, kakor ondi v te razrede slovenske otroke sprejemajo; tako delajo tudi na slovenskem Štajeru. Nemške šole je nedavno vlada sklenila ustanoviti ali pa jih že tudi ustanuvila v sledečih slovenskih in slovensko-nemških trgih in mestih: Laški trg, Brežice, Koniice, Slovenji gradeč; poskuša isto izpeljati tudi v Ljutomeru in drugod. Po vseh teh krajih bode premalo nemških otrok, pa se bodo vabili ali silili še slovenski otroci. Ta akcija se je letos vpeljala, menda kot regal za nemško levico, ki seje bila v drž. zboru nekoliko podala. Toda človek bi že še potrpel, ako bi se bilo po mestih kakor Maribor, Ptuj in Celje do zdaj že kaj na Slovence po šolah oziralo, in ako bi bile ostale spodnje-štujerske šole slovenske. Toda sledeče šole so bile že do zdaj bolj nemške, kakor slovenske: Brežice (deška in dekliška), Konjice, Vitanje, Laško, Hrastnik, Trbovlje, Zidan-most, Sv. Lenart v Slov. Gor., Ribnica, Vozenica, Vubred, Ormož, Rogatec, Slov. Bistrica, Slovenji gradeč itd. Veliko krajev je pa, kjer bi morale biti dvojezične šole, so pa čisto nemške, n. pr. v marenberškem iti mariborskem okraju ter drugod ob nemški meji. Tacih šol je kacih deset ali še več ; v njih je le nekaj odstotkov Nemcev, vender so šole čisto nemške. — Ali ni mar to svetu, slovenskim poslancem in sloveuskim listom znano? Kaj ne bi bilo?! Vbsj prinaša to imenik slovenskih šol v „ Popotnikovem učitelj, koledarji" že več let zaporedoma nespremenjeno! Zato se čudimo, zakaj se naši domoljubi nad tem ne spodtikajo. Ali ne vedo uič o tem, da hočejo u. pr. v Brežicah napraviti nemško šolo in vanjo všolati tudi nekaj čisto slovenske okolice? Ali ne vedo, da hočejo ondi jedno jedino šolsko jtoslopje dvema novima lastnikoma, slovenskemu iu nemškemu krajnemu šolskemu svetu izročiti? Da so ondi gorostasne razmere, dokaz je to, da se je v tem mestu uprl temu početpi (žal, da tako pozuo!) celo jedeu najzmernejših domoljubov, kar jih imamo Slovenci. Ali uaš javni svet nič ue ve, kako postopa znani šolski uadzornik, renegat najgrše vrste, z učiteljem v Brežicah, ki se je bil za svojo čast potegnil. Ves svet je govoril, da je zgubil službo največ radi tega, ker je bil odločen narodnjak. Take so naše razmere I In vender bo o vsem tem naši poslanci molčali! Tudi .Popotniku", temu glasilu .Zveze slovenskih učitelj, društev" so vse te razmere dobro znane in vender je vse premalo povdarja in graia. Tega ne razumemo. Zakaj bi ne dregnil v take šole brez pedagogike? Vsaj se ob njihovo osnovo spodtikajo celo odlični štajerski c. kr. šolniki. Vsaj nam je dobro znano, da ne hvali te dedščine Bvojega prednika niti sedanji deželni šolski nadzornik, ki vender ni Slovenec!
Torej na noge, domoljubi naši in glasila naša, imejte še za nas besedo, vsaj smo mi in naše šolske razmere v nevarnoBti, ne pa — —
Iz INMlgrttdis v Istri 7. oktobra. [Izv. doji I Naša podružnica družbe sv. Cirila in Metoda zborovala je včeraj popoludne. Z živio-klici sprejeto je bilo naznanilo, da šteje podružnica že tretjega pokrovitelja č. gosp. Kanila Miklavčiča, župnika v Ž m i uju in 2 nova ustanovmka č. gg. Mateja Rebolja, župnika v Truškah in Mateja Markiča, župe upravitelja na Golcu. Zglasilo se je tudi več novih letnikov.
Po poročilu nučelništva sledila je volitev novega odbora ter so bili, izjemši blagajnika, voljeni dosedanji odborniki Č. gg. dekan Rogač, za predsednika; župan Jenko za podpredsednika; učitelj Nekerman, za tajnika; poslovodja Volk za blagajnika in za blagajnikova namestnika župnika Benedik in Bartel.
Na prullog č. g. kapelana Štembergerja sprejela se je jednoglasno sledeča resolucija:
„Prva in jedina istrska podružnica družbe bv. Cirila in Metoda z veseljem pozdravlja ustanu-
vitev jako potrebne take hrvatske družbe za Istro, ki bode imela z našo jednak namen. S prepričanjem, da bodeti obe družbi jedna poleg druge delovali v oni brataki slogi, v kakorfini uspešno delujejo sploh Slovenci in Hrvati Istre izjavlja denašnja skupščina, da oataja Podgradska podružnica tudi nadalje kot podružnica družbe av. Cirila in Metoda v Ljubljani, katera dobro organizovana in uzorno upravljana družba tako lepo deluje v obrambo naše narodnosti in že sijajne uspehe beleži."
Občni zbor »Glasbene Matice".
(Konec.)
Za leto 1891/92 izdal je odbor društvenim članom, ustrezajoč že večkrat izraženi želji, da bi Be pri izdaji muzikalij oziral na prireditev slovenskih pesmi za klavir v raznih transkripcijah, ker to prebuja narodno zavest in omogoči gojitev narodnih pesmi v rodbinah, 3 skladbe za klavir, in sicer:
1. ) „Kje so moje rožice" fantazija zložil gosp. frater Hugnlin Sattuer.
2. ) „Zagorska" koncertna fantaziia, zložil gospod Anton Foerster.
3. ) „Rapsodija na slovenske uarodne pesmi" zložil gosp. Karol Hofmeister.
Leta 1891/92 štelo je društvo skupaj 544 ('•lanu, m sicer: a) podpornih članov v Ljubljani 247, b) podpornih člauov zunaj Ljubljane 259, c) usta-novuikov 34, d) častnih članov 4.
V primeri z letom 1890/91 pomnožilo se je število članov za 33.
To je pač dokaz, da zanimanje za našo društvo vedno bolj prošinja narodne kroge, kajti b ponosom lahko rečemo, da ima „Glasbena Matica" i/.in**i vBeh slovenskih društev, razveo družbe sv. Mohorja in Slovenske Matice največ članov.
Nemila smrt posegla je tekom leta s svojo roko v krog naših društvenikuv in nam odvzela dva odlična člana, namreč dičnega častnega člana gosp. Vojteha Valento, v VBeh krogih priljubljeno osebo, iu blagega dr. Frančiška Grossa, kateri si je za društvo -tekel nevenljivih zaslug, ustanovivši mu stalen pevski zbor Vrlima v Bogu počivajočima rodoljuboma bodi ohranjen trajen spomin!
Iz odbora izstopil je mej letom Josip Nolli.
Tudi društvena glasbena šola se je navzlic mnogim oviram iu zaprekam, s katerimi se je bilo boriti, prav lepo uspevala.
Na mesto udBtopivšega učitelja za gosli Vite-slavu Moserju engažuval je odbor novega učitelja in konbertiBta za gosli Baudiča, kateri je predložil izvrstna spričevala in tudi stavljenim zahtevam točno in povoljno ustreza.
Nastavila Be je za nekoliko časa provizorično kot učiteljica za klavir tudi gospodičina Zetinovich, ki pa je kmalu zapustila zavod, ostavivši Ljubljano. Treba je bilo vsled tega priskrbeti Bi še jednega učitelja in to tem bolje, ker je bilo po odhodu dr. i rross-a popolniti mesto pevovodje. Kakor že gori omenjeno, nastopil je mesto pevovodje in učitelja za klavir absoiviran konservatorist gosp. prof. Hubad. Ta mož, ki živi in gori za glasbeno umetelnost, prevzel je iz čistega rodoljubja težavni ta posel, katerega opravlja z uzorno vestnostjo in natančnostjo, in odbor ^Glasbene Matice8 si mora pač čestitati, da je šoli iu društvu pridobil tako izborno moč, kateremu je na srci jedino le povoljni razvitek društvenega zbora iu glasbene šole.
V instrumentalni šoli poučeval je početkom leta ForBtmajer, pozueje pa, ko je le ta odšel, Staral in po njegovem vsled bolezni prouzročenom odstupu. Hič. V to šolo stavil je odbor prav velike nade, zlasti ker je mislil, da bode iz nje izšel nekak kader za bodočo mestno godbo. Žal, da se te nade niso obiBtinile. Učenci, kateri so se poučevali brez izjeme brezplačno, pohajali so malomarno učne ure in se sploh prav malo zanimali za pouk. Naravna posledica temu je bila ta, da so bili učni uspehi neznatni, kar je odbor prisililo, da bode to šolo še le pozueje otvoril.
V glasbeni šoli poučevalo se je:
1) V igri na klavirji 181, 2.) v igri na geslih 54, 3.) v zbornem petji 142, 4.) v splošnem petji, solopetji in teoriji 112 učencev.
Vpisanih je bilo skupaj 282 učencev. Šolnine uplačalo Be je 2128 gld., šolnine oproščenih je bilo S2 učencev.
Poučevale so nastopne moči:
1.) Gerbić Fran, vodja glasbene šole, v igri na klavirji in solopetji. 2.) Gerbićeva goBpa, Baudie, Hofmeister in Hubad v igri na klavirji. 8.) Baudis
v igri na gosli. 4.) Hubad v teoriji, splošnem in zborovem petji. 5.) Staral in Bič v igri na godalih in trobilih.
Običajni šolski koncert moral je letos vsled mnogih zaprek izostati, vršili so ae pa pri četkom julija z ozirom na ugodne šolske prostore končni izpiti.
Tudi leta 1891/92 prejela je .Glasbena Matica' za vzdržavanje šole nastopne podpore:
1.) Od slavne c. kr. vlade 400 gld., 2.) od slavnega dež. zbora 500 gld., 3.) od slavnega mestnega zastopa razun navadnih 500 gld. še posebej 400 gld. torej skupaj 900 gld , 4.) od slavne kranjske hranilnice 200 gld., skupaj 2000 gld.
Vsem tem aorporacijam bodi izrečena tu naj topleja zahvala.
Navzlic tem navedenim izdatnim podporom vender presegajo stroški za šolo dohodke za 845 gld. 27 kr., kateri nedostatek se je moral pokriti iz društvenega imetja.
Z ozirom na to, da se ima šola boriti z leto za letom rastočim primanjkljajem, obrnil se je odbor do slav. deželnega zbora s prošnjo, naj bi letno podporo 500 gld. primerno zvikšal. Ustrezajoč tej utemeljeni prošnji dovolil je slavni dež. zbor zvik-šano podporo letnih 600 gld. za dobo 3 let.
Z letom 1891/92 završila je .Glasbena Ma tiea" 9. šolsko in 20. društveno leto. Šola in društvo dala Bti odboru sicer mnogo posla in truda, toda zvrševal je svojo nalogo s tem večjim veseljem, ker se je uveril, da ga spremljajo simpatije in da pri občinstvu leto za letom bolie prodira zanimanje za društvo, katero si je zlasti z ustanovitvijo glasbene šole pri slovenskem narodu postavilo trajen ■pomeni k
Na to poroča blagajnik Ivan Kruleč, da je društvo imelo leta 1891/92 prometa skupaj blizo 17.000 gld. in sicer dohodkov 8.611 gld. 86 kr, stroškov po 8 222 gld. 57 kr., končna gotovina znaša torej 389 gld. 29 kr.
Po proračunu za leto 1892/93 znašajo dohodki 4.609 gld. 29 kr., stroški pa 6.194 gld. in končni primaukljaj 1.584 gld. 29 kr., katerega bo pokriti s podporami.
V novi odbor so bili voljeni.
A V Ljubljani stanujoči: Bartel Anton, dr. Fer-jančič Andrej, Foerster Anton, dr. Hudnik Matija, Kruleč Ivau, Paternoater Josip , dr. Požar Lovro, Ravnikar Frančišek, (predsednikom), Svetek Anton, Valentinčič Ignacij, Vencajz Ivan in Žumer Andrej.
B Zunaj Ljubljane stanujoči: Fajgelj Danilo, Gregorčič Simon, Starec Anton, ŠuŠteršič Matija in Žirovnik Janko.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Jutri bode četrta alovenska gledališka predstava. Igrala se bode Rosenova veseloigra BDiletantje",ki se je dopadla jako pri lanski predstavi v čitalnici. Na večstransko željo prijavljali bodemo vselej dneve slovenskih predstav za bodoči mesec, oziroma teden. Prihoduji slovenski predstavi bodeta v sredo 12. in v soboto 15. t. m. Jutri bode gledališče brez dvoma jako dobro obiskauo.
— (Prvi gledališki vlak) v Ljubljano prirede, kakor se nam poroča, v nedeljo dne 23. t. m. narodna društva v Kamniku. Živeli vrli Kamničanje in dobro došli. Vi vat sequens!
— (Narodne manifestacije za družbo sv. C i r i j a in Metoda.) Slovanska Čitalnica v Trstu odposlala je včeraj vsoto 100 gld. vodstvu družbe h v. Cirila in Metoda ter pristopila med društvene pokrovitelje. Ta svota nabrala ae je mej člani čitalnice. Ako pomislimo, da imajo Tržaški slovenski rodoljubi pri tamošnjih razmerah vsakdanjih denarnih žrtev, je ta velikodušni njihovi dar za narodno stvar še posebno ceniti. — „Učiteljsko društvo za Goriški okraj" sklenilo je v predvčerajšnjem svojem izrednem občnem zboru, da pristopi kot pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda ter plača določeni donesek 100 gld. — Iz Novega mesta pa se nam brzojavija: Občni zbor ^Dolenjskega Sokola" imenoval soglasno gospoda Svetca prvim častnim članom in pristopil družbi sv. Cirila iu Metoda kot pokrovitelj. — To bo možati in dostojui odgovori na znane napade nepoklicanih fanatikov.
— (Tretja paralelka) dovolila se je, kakor se nam poroča, za peti razred Ljubljanske višje gimnazije.  Ker ta razred Šteje letos 180
učencev, je bila tretia paralelka neobhodno potrebna, vender pa bo zanjo težko dobiti primernega prostora v prenapolnjenem licejalnem poslopju.
— (Imenovanje.) Na 2. učiteljsko mesto v Škofjiloki imenovan je g. Bogomir Krener, do-sedaj 3 učitelj na isti šoli, na njegovo mesto pa g. Slavko F I is, donedaj učitelj v Sorici.
— (Planinsko društvo.) Z veseljem Čujemo, da se snuje v Ljubljani slovensko planinsko društvo. To bi se bilo moralo že davno zgoditi, ker se pa še ni, zato se sedaj mnogobrojno vdele-žimo pripravljalnega shoda, ki se bode v kratkem sklical, ter glejmo, da se ustanovi p hi ninsko društvo na zdravem temelji. Tako društvo ne bode važno samo za člana- pojedinca, ki bode užival razne udobnosti na potovanji, nego za vse slovenske kraje, kjer bode društvo delovalo, ker se bode skrbelo, da naši domači lepi kraji zaslove po širnem svetu, ter da se privabijo tujci ogledovat in občudovat našo slikovito domovino. Da ima kaka druga dežela toliko prirodnih lepot in krasot, kakor naša Kranjska, to bi bilo hvale in reklame. Mi pa — žalibog, v tem oziru spimo. Radi tega je velike važnosti, da si osnujemo svoie planinsko društvo ter skušamo, da je razširimo tudi izven Kranjske na sosedne slovenske dežele. —n.
— (Kontrolni shod.) Pregledni shod vojaških dopustuikov, reBervistov iu nadomestnih re-servistov vršit se bode letos za LiublJHnsko mesto dne 12. oktobra iu to za vojske pešpolkov in za lovce, dne 13. oktobra pa za vojake vseh drugih vojaških krdel in sicer oba dneva ob 9 uri dopo-ludne v Šentpeterski voiašnici. Naknadni kontrolni shod bode dne 10 novembra. — Naknadni kontrolni shod za brumbovce bo dne 20. novembra ob
9 uri zjutraj v brambovski vojašnici.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 25 septembra do 1. oktobra. Novorojencev je bilo 15, to je 25 4 0/00, umrlih 33 to je 55 4 %0 ; mej minn za grižo 6, za jetiko 6, za vnetjem sopiluih organov 1, za želodčnim katarom 5, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi 11; mej njimi je bilo tujcev 10 = 30 3 °/0, iz zavodov 13 = 393 »/•• Za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli, in sicer: za grižo 12, za oslovskim  (dušljivim) kašljem 6.
— (Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfov e m) pridelali so letos v ameriškem delu vinograda v Smoleni Vasi, katerega so pred petimi leti z ameriško trto   „York  madejro"  zasadili — nad
10 hektolitrov izvrstnega mošta, ki bode dal lino in prijetno dišeče vino. V starem delu tega vinograda storila je toča mnogo škode, v ameriškem se nje sledovi niso poznali, ker ima trta večje, močneje in trpežneje listje. V šolskem vinogradu na Trški Gori obrodila je letos v večji meri na novo zasajena ameriška trta „Hingtington", koje grozdje je posebno okusno. Kakor čujemo, upati je, da se bode pridelek v Smoleni Vasi v prihodnjem letu, ako bode vreme ugodno in ne bode toče, podvojil.
— (Griža.) V šestih vaseh občine Poljšnjik v Litijskem okraji razširja se griža. Dozdaj zbolelo 23 osob, umrlo pa. jih je 9.
— (Nesreča na železnici.) Pri postaji Kilovče na Notranjskem povozil je železniški stroj kmetico Marijo M r š n i k iz Ratežovega Brda. Odtrgal ji je obe nogi, da je umrla nekoliko ur pozneje.
— (Slovenski tolmači.) Pri Graškern deželnem sodišči in sicer pri vseh oddelkih potrebujejo nekatere slovenske tolmače, ker je poslovanje s slovenskimi strankami zelo naraslo, uradnikov zmožnih slovenskega jezika pa ni. Ta mesta razpisana so bila že večkrat, a brez uspeha; zdaj opozarja predsedstvo Graškega sodišča znova na tiste razpise. Prosilci za ta precej dobra mesta naj se oglasijo pri Graškem deželnem sodišči, Sack-stra88e št. 16. Pravnih študij ni treba dokazati, umeje se pa, da imajo pravniki prednost.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico) priredi jutri v nedeljo v Šmihelu v Šercarjevi gostilni besedo z govori, deklamacijo, petjem in gledališko igro „Svoji k svojim".
— (.Goriški Sokol") preložil je izredni občni zbor na nedeljo 16. t. m., ker zadnjič ni prišlo toliko članov, da bi se bilo moglo zborovati. Dnevni red ostane nespremenjen.
Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 230. dnć 8. oktobra 1892.
— (Na s m rt obsojen) je bil včeraj pred Tržaškim porotnim sodiščem kmetovalec Janez Stare zaradi umora, telesne poškodbe in tatvine. Umoril je bil svojo ljubico, ker ga je zapustila.
— (Kulturna slika iz Istre.) Isterski Lahoni ne zamudo nobene prilike, da pokažejo svetu, kako jim je „avita coltura" italijanska prešla v kri in v meso iu v pesti. Pred kratkim prišel je v Istro znani odlični zbiralec slovanskih narodnih pesmij prof. Ludovik Kuba in na svojem putovanju dospel tudi v Sv. Ivan pri Vižnjanu, kjer službuje kapelan g. Jos. Ptašinski, rodom Čeh. Le-ta, da ustreže prošnji uglednega svojega rojaka, povabil je za tisti večer nekaj kmetskih fantov, zuniiih dobrih pevcev, v svoje stanovanje, da pojejo ondu hrvatske narodne pesmi, katere je goBp. Kuba zabeležil. Po 11. uri zvečer ostavili so pevci kapelanovo Btanovanje in jo kreuili domov, a komaj so zapustili vas, napadla
'jih je tolpa Italijanov s kamni in noži, čeprav so bili povse mirni in tihi iu niso nikomur nič zalega storili. Vsi pevci so bili pri pretepu, ki je nastal, kolikor toliko nevarno ranjeni in so jedva oteli življenje. Stvar se je koj drugi dan naznanila kom-petentnemu oblastvu, a gosp. prof. Kuba, neprostovoljni povod temu krvavemu izgredu, ontavil je takoj Istro, kjer je za osebno varnost Hrvatov Uko uzorno ukrbljeno.
— (Visoka starost) V Bakru poleg Reke umrla je neka Žena Marija Pavletič v visoki starosti 103 let. OS le pred dvema mesecema je oslepela, do takrat pa je hodila vaak dan iz hiše. Do zadnjega trenotka je bistro mislila in govorila.
— (Novo Sokolsko društvo) snuje se v Spljetu, imenovalo se bode „Hrvatski Sokol-. Sestavil se je odbor, ki bode ukrenil vse potrebno in izdelal pravila. Novemu društvu kličemo prisrčen : Na zdar !
— (R es ta vr a c i j s k vagon) vozi od 1. t. m. na progi mej Zagrebom in Budimpešto pri brzo-vlaku, ki odhaja iz Zagreba ob 1 26 uri ziutraj iu iz Budimpešte ob Va3 uri popoludue. Ta vagon mogu uporabljati potovalci I. iu II. razreda, ne da bi za to kaj več plačali.
Književnost.
— Janez Cigle r, slovenski pisatelj. V spomin stoletnice njegovega rojstva spisal Ivan Vrhovnik, župnik trnovski v Ljubljani. S tremi podobami. V Ljubliani, 1802. Izdala in založila Družba sv. Cirila in Metoda. — Cena vezanemu izvodu 20 kr., 100 vezanih izvodo^ 15 gld. — S tem spisom, izdanim kot osmi zvezek knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda, nas je naša šolska matica zelo razveselila. Na podlagi temeljitih preiskovanj in trudapolnih zasledovanj postavil jo gospod pisatelj prvemu slovenskemu pripovedovalcu dostojen spomenik. Iz tega izbornega spisa spoznamo Ciglerju res glavo iu srce, spoznamo njegovo življenje in delovanje, njegov značaj kot duhovnik in pisatelj ter njega literarne zasluge. Kujižica je pisana jako gladko in se lahko bere, tako da smo trdno prepričani, da hode ugajala no samo mladini in odraslim ljudem, ampak tudi celo koristila literarnim našim zgodovinarjem. Pridejano je trojo lepih slik. S takšnimi spisi deluje naša šolska družba res za n ravno in versko vzgojo slovenske dece in za utrjevanje narodne zavednosti in zategadelj priporočamo Vrhovnikov spis, kakor vse predidoče zvezke te knjižnice kar najtopleje.
— Navod kako ravnati v slučaji kolere. Tako se zove drobna knjižica, ki je izšla po navodilu ministerstva v slovenskem prevodu v tiskarni Drag. Hribarja v Celji. Cena je knjižici samo 3 kr. ako ae naroči več iztisov skupaj.
— Važuo za volapiikovce. Koiižn ca deželnega muzeja v Rudoltiuumu dobiva od znanega prijatelja volaptika , gosp. c. kr. okr. feldvebeljna Avgusta Pokorna v Voluski, bogate zbirke novih volaptlskih slovnic, molitvenih in leposlovnih knjižic, časopisov, not, razglasov in dopisnic ter fotografij znamenitih volaptikovcev. Ti lepi darovi gosp. Pokorna bodo dobro došli tistim, kateri bb želo naučiti svetovnega jezika, ali poznati njegovo najno-veje slovstvo. Ker je deželna kujižuica javna, lebko vsakdo dobi omenjeue publikacije na posodo brezplačno. Reči se mora, da sa volaptik stanovitno razširja v vaeb delih aveta, kakor dokazujejo te zbirke.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Dunaj 8. oktobru. Listi javljajo, da se je sinoči v Budimpešti, ko se je na spodnjem konci Vacsi-ulice hotelo uradoma uničiti nekaj inticiranega perila, zbralo na tisoče ljudstva, ki je uničenje hotelo šiloma zabraniti, metalo kamne na policijo in iz raznih hiš ulivalo nanjo vrelo vodo. Policija je morala z golo sabljo razgnati napadalce. Jedna oseba težko ranjena, mnogo lehko ranjenih.
Praga 8. oktobra. Od Vašatega sklicani ljudski shod prepovedala vlada zaradi preteče kolere.
Budimpešta 8. oktobra. Tukajšnji odločilni krogi ne veao. čisto nič o nameravanem sestanku cesarja z ruskim carjem.
Budimpešta 8. oktobra. Uradno se naznanja, da je bilo dne 6. t. m. v barakah 51 za kolero bolnih osob, umrlo jih je 19; v privatnih hišah bila dva slučaja kolere.
Milan 8. oktobra. Bivši finančni minister (Jolombo naglašal v svojem volilskem govoru, da treba državno gospodarstvo spraviti v red po organskih reformah vojske, da treba z na-rodno-liberalnira programom uničiti socijalizem, veliki politiki pa, v kolikor so ne tiče Italijo, da se je povse odpovedati.
I Važne vesti.
* (Distančna ježa med Dunajem in Berolinom) o kateri smo tndi telegrah'čno poročali, je sedaj končana. Z veseljem beležimo, da so avstrijski častniki daleč prekosili svoje nemške tovariše, kajti med 17 zmagovalci je samo pet Nemcev. Najboljši rekord dosegel j« avstrijski nad-lajtenant grof Starhemborg, ki je prejahal skorej 700 kilometrov dolgo progo z Dunaja v Berolin v 71 urah in 84 minutah. On dobi rastno darilo nemškega cesarja, srebrno sobo cesarjevo in prvo denarno nagrado v znesku 90.000 mark Drugi zmagovalec je pruski premier-Iajtenant baron Reirzen-stein, ki je prišel iz Berolina na Dunaj v 73 urah in 6 minutah ; on dobi častno darilo avstrijskega cesarja, srebrno statueto avstrijskega husarja in 10.000 mark. Tretii je prišel na cilj avstrijski nad-lajtenant Mikloš, ki je rabil za pot od Dunaju do Berolina 7 1 ur in 24 V .j minut ter dobi 6000 mark; za njim pride potem zaporedoma devet avstrijskih častnikov, in štirje pruski, ki so jahali po 7f>—82 ur ter dobe nagrade od 4500—G00O mark. — Mi si sicer o praktični koristi take ježe ne prisvajamo nobene sodbe, venđer pa z obžalovanjem beležimo, da je vsled forcirane ježe poginilo na potn . kakor poročajo razni listi, blizu 50 konj Reitzensteinov konj bil je, do-spevši na cilj, baje v strahovitem stanju ; ob straneh bila je uboga žival vsa zatekla in polna krvavečih ran od prehude rabe ostrog in ko so hoteli konja odvesti v hlev, se je na mestu zgrudil. Tiuli zmagovalca Mikloša konj bil je menda dospevši v Berolin ves razmesarjen in zadnjih 100 kilometrov morali so mu injieirat.i morfij, da se ni zgrudil že na potu. Konj prvega zmagovalca Starhemberga je mej tem, kakor se poroča telegrafično iz Berolina, tudi poginil. — Avstrijskim jahačem prirejajo se te dni v Berolinu vsakovrstno slavnosti in istotako nemškim jahačem na Dunaji. Na povratku snidejo se potem vsi jahači na slovo v Draž lani h Ta ježa bila je v Dunajskih in Berolinskih športnih krogih predmet ogromnim stavam, ki so najbrže marsika-kemu kavalirju sapo zaprle.
* (Kolera.) Ministerstvo notranjih reči j izdalo je vsem deželnim političnim predstojništvom navod, kaj je storiti, da se po mogočnosti zabrani skoro neizogibno zanesen ie kolere iz Ogrske. Želeti je, da bi se izvrševiile te naredbe, ki so se kot jako koristne izkazale v Gališki in Bukovini, kar najstrožje, ker bo le tako moči priti v okom preteči nevarnosti. Prebivalstvo pa naj kolikor mogoče podpira državne in druge zdravstvene organe. Kolera se neprestano razširja, čeprav le jako počasi. Iz Ogrske zanesli so jo tudi že v Slavonijo in sicer v Daljo pri Oseku. V Zagrebu zahteval je župan kredita 20.000 gld. za potrebne varstvene priprave. — V Gališki je meja proti Rusiji zaprta in sicer po vojaškem kordonu. Navzlic skrbnosti za zdravje vojakov |>rimerilo se je mej njimi 43 slučajev kolere in to v jednem okraji, v okolici Lnblinski.
* (Kolera v Budimpešti.) Zdaj je dognano, da se je koleni zatrosila v Budimpešti le vsled zanikernosti tamošnje mestne uprave. Vsi listi ostro grajajo magistrat in zahtevajo, da se imenuje kraljevski komisar. Odnošaje v mestni upravi imenujejo še bolj azijatsk«, nego pa je kolera sama. NiČ se ni storilo, da se odvrne preteča nevarnost. Bolezen zanesla se je po kožah, ki so prišle iz Hamburga. Nekaj so jih požgali, nekaj pa so jih delavci pokradli in tako kal bolezni raznesli po vsem mestu. Dozdaj je število bolnih in mrtvih še primerno majhno, a nevarnost je, da se to stanje obrne na slabeje.
* (Ženitovauski projekt razkralja Milana.) Neki Bukureški list javlja, da namerava bivši kralj Milan oženiti se s hčerjo nekega rumun-skega boljarja in da bode vstopil v rumunsko vojsko kot polkovnik.
* (Železnica i z J a f l* e v Jeruzalem) se bode odprlu v kratkem. Dolga je 87 kilometrov in se je pričela gnuhti 1. 1890. S karavanami potrebovalo se je iz Jaffe do Jeruzalema 30 ur, zdaj se bode prišlo z leleanjjeo v 3 urah.
* (Nesreča pri zgradbi kanala) pripetila se je v četrtek zjutraj v tiradci. Zasulo je pet delavcev in so do večera mogli rešiti samo dva. Ostali trije so bržkone mrtvi.
* (Železniški most, seje podrl) v Srbiji. Ko so namreč poskušali novi veliki most preko Morava na progi Smederevo-Požarevac in ga obteretili, zrušil se je. Zdaj leže razvaline mosta v reki.
* (Potres.) V Plovdivu bil je v četrtek proti deseti uri zvečer precej hud potres. Zemlja se je stresla trikrat in čuti je bilo podzemsko bobnenje.
* (Ogromen hleb sira.) Kanadski komisar za mlekarstvo, Robertson, dal je zgotoviti ogromen hleb sira, kakor ga dozdaj še ni bilo videti. Ta sir bode razstavljen v kanadskem oddelku na razstavi v Chicagu. Telita 22.000 funtov in 10.000 krav dajalo je tri dni mleko zanj. Sir je haje jako dober in se bode po končani razstavi poslal na Angleško.
* (Dijana v Ameriki.) V nekem javnem vrtu v Novem Jorku stal je mnogo let krasen kip, predstavljajoč Dijano, seveda tdko, kakor so jo predstavljali steri Grki. To pa nekaterim Novojorškim damam ni bilo všeč in po silnem pritisku so dosegle, da se je odpravil kip in nadomestil z drugo primerno oblečeno Dijano. Prvi kij) potoval je potem v Cikago, Kjer so ga hoteli izložiti v razstavi, a tudi v Ć'kagu uprle bo ko krepostne dame. Niti iz zaboja niso smeli vzeti Shoking-Dijnne, tnko srdito grožnje bo daipale iz nežnih ust na brezvestne podjetnike. O, kdaj bodejo že ljudje pri nas postali tako popolni!
Narodno-gospodarske stvari.
— Za male obrtnike. Državnovojno ministerstvo namerava razne usnjene oblačilne in opravne predmete za vojsko, ki reprezentujejo četrtino letne potrebščine za I. LQ93. dobivati od malih obrtnikov. Dobava obseza: čevlje, škornje, huzarske čižme, različne jermena, torbe, vajete, uzde, nožnice i. t. d. Vzorci razpisanih predmetov in njih popis pogledajo se lahko v monturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, (Iradci, Kaiser-Kbersdorfu in pri montur-nem poddružnem skladišču v Karlsburgu, oziroma se od ondot. tudi proti plačilu dopošljejo. Da se kolikor mogoče olajša oddaja, napravile se bodo z;i obrtnike po krajih, ki so posebno daleč od monturnih skladišč, vzprejemna mesta. Zmožni in zaupni mali obrtniki se vabijo da svoje ponudbe ulože najkasneje do 15. decembra t. I. do 12. ure do-poludne pri c, in kr. državnem vojnem ministerstvu. Razglas, ponudbeni obrazec in se/.nambna dobavili predmetov pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Razpis dobave. C, in kr. vojno ministerstvo namerava si 14.00(1 zimskih kocev, 10.000 poletnih odej in 7.000 konjskih plaht za I. 1803 zagotoviti potom splošne konkurence. Zmožni in solidni podjetniki se s tem vabijo, da svoje ponudbe vlože najkasneje đo 22. novembra 1892 do 10. ure do polu«! ne pri c. in kr. državnem vojnem ministarstvu. Kakovostni in drogi podobni pogoji razvidijo se iz zvezka pogojev, kateri leži z ponudbenim obrazcem vr»il tudi v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani vsakemu na ogled. Ta zvezek pogojev je lahko tudi kupiti za 4 kr. tiskano polo pri vojnih intendantijalt.
Central na posojilnica slovensku.
(Sprani .1. L h pa j ti e.) (Dalje.) V.
Posojila.
§ 7. Posoiila se dajejo le posojilnicam-zadruž-nicam in sicer:
a) na vplačane deleže, ta posojila smejo obsegati 'Jkratni znesek vplačanega deleža;
b) proti  men'cam ali zadolžnicam ;
c) na zastave;
d) „Centralna posojilnica slovenska" pošilja lehko svojim zadružnicam tudi hranilne vloge.
§ 8. Ako posojuje zadruga svojim zadružnicam na menice ali zadolžnice, podpisujejo ono dotični dokument na ta način, kakor to določuje dotični s$ v njih pravilih, in sicer navadno tako, da se pod iirmo podpišeta dva uda njih načelstva. „Centralna posojilnica slovenska" sme pa tudi terjati, da se vsi udje načelstva ali tudi nadzorstva podpišejo, ali celo kateri odličnejši zadružniki dotične posojilnic« prosilke kot. poroki in plačniki, oziroma žiranti. V ta namen sme terjati, da so jej pošlje prepis (ne-overovljeni ali overovljeni) njenih zadružnikov.
§ 9. Načelstvo slovenske posojilnice, ki vodi „Centralno posojilnico slovensko", ne more dohiti posojila niti vzeti hranilne vlogo od tega zavoda.
§ 10 Posojila proti zastavi se dajejo na vrednostne listine. V tem slučaji podpiše izposojevalka suho menico
Če dolžnica ni o pravem času vrnila sprejetega posojila na vrednostne listine ali če se jej plačilni ohrok ni podaljšal, ima „Centralna posojilnica slovenskau pravico s temi zastavami ravnati po določbi ministerske naredbe od 28. junija 18G5 (drž. zak. št. 110 )
§ 11. Visokost obresti od deležev, hranilnih vlog in posojil določuje z ozirom na razmere časa načelstvo, katero mora gledati, da bodo v obče vse te obresti najmanj za 1'4°/0 nižje kakor poprek pri denarnih zavodih na Slovenskem.
Med posojilnimi obrestmi in obrestmi hranilnih vlog ne sme biti več kakor 1°0 razlike.
Deležem daje „Centralna posojilnica slovenska" iste obresti, kakor hranilnim vlogam.
VI.
Zaveza in razdelitev zgube in dobička.
§ 12 Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim fondom in s celim svojim premožonjem
Ce ne bi za poravnanje vseh dolžnostij zadruge zadostoval konec.letni opravilni dobiček, zadružni zaklad in kakošno drugo zadružno premoženje, seže se na zadružne deleže; če bi pa vse to .še ue pokrilo zavez zadruge, razdele se daljša plačila na posamezne zadružnice v jednaki meri Nepopolno vplačani deleži se morajo takoj polno vplačati.
§ ]."». Konec vsakega leta sestavi načelstvo po svojih knjigah račun in naredi bilanco tako-le: Med aktiva se vpisujejo : gotovina v denarji, lastne vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo premoženje zadruge in terjatve (posojila in drugod naloženi denarji.) Med pasiva : zadružni deleži, hranilne vloge z obrestmi vred, zadružna izposojila (lastni dolgovi), za bodoče leto predplačaue obresti m zadružni zaklad (reservni fond.)
To kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček končanega leta
§ 14. Cisti dobiček  gre ves v rezervni fond Vender sme načelstvo darovati   od  čistega dobička za dobrodelne in koristne   mmeiie.    Ti   darovi se vendar smejo še le potem izplačati, kedar je občni zbor račun odobril.
VII.
0 razdružbi zadruge.
15. Zadruga se razdružuje:
a) vsled sklepa občnega zbora,
b) kedar se odpre konkurz na zadružno imetje in
c) vsled ukaza upravne oblasti (po §. 37. zakona z dne 9. aprila 1873).
g 10. V slučaji likvidacije mora načelstvo izterjati zadružne terjatve; drugo zadružno premoženje spraviti v denar in čisto premoženje, kar ga ostane pO pokritju pasiv, razdeliti med zadružnike po razmeri števila in visokosti zadružnih deležev. Ce pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da hi se plačali dolgovi, se ravna po določbi § 12. teh pravil. Ravno tako se ravna (§ 12.) tudi v slučaji konkursa.
VIII.
Uprava in vodstvo zadruge.
tj 17. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh zadružnic. Njeni organi so: a) načelstvo, % h) nadzorniki, c) občni zbor.
Načelstvo.
Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" je isto, kakor pri posojilnici, ki je na sedežu te centralne posojilnice, ako se je ona pridružila temu osrednjemu zavodu. Kjer je več posojilnic in jih je več pri „Centralni posojilnici", določi občni zbor, katere posojilnice načelstvo vodi za bodoče leto centralni zavod. Sedež „Centralne posojilnice slovenske" se more po sklepu občnega zbora od leta do Uda spremeniti.
£ 19. Ker sta sedež in načelstvo bistveni del teh zadružnih pravil, mora se oboje po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register: v dokaz izvolitve se predloži volilni zapisnik, kateri mora biti podpisan od predsednika občnega zbora in dveh zadružnic. t.o je dveh oseb, ki zastopate dve posojilnici zadružnici v njunem imenu.
£ 20. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" zastopa zadruga z vsemi pravicami, katere mu določuje postava od 9. aprila 1873 in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod firmo, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnena. (Daljo p rib.)
Narodno zdravilo. Tako se smo imenovati bolusti uteSujoc"-««, unsicu in MvM krepčujočo. kot mazilo dobro mano ,Moll-ovo fraiiconko žganje in katero so splošno
iu napeano porablja uri trganju po udih iu pri dragih nasledkih prahlajenja. Osna steklenici 9» kr. Po poitnsm povzetji razpošilja to mazilo vsak dnu lekarnar a. moll, c. in kr. 0\ orni /..davatelj, na DUNAJl, Tiichlauben 9. V zalogah po deželi ja iareono Kante vati MObh-ov preparat,
zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom. Manj od dveh steklenic so no pošilja. 2 (42—14)
7 l.OOO   Kolttiuurjrv   glavni   ju  dobitek velike
50 kpajparaka lotedje. Opozarjamo nale cenjena čitatelje, da bodo žrebanju žo dnu IT), oktobra.
Za rekonvalescente In malokrvne ljudi priporočamo kot krepilno, prebavljanje, tek in hranitev pospeševalno sredstvo Kwizdin železniški konjak od F. Joh. Kwizde, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaji.
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Stev. 4. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 401.
V nedeljo, dne 9 oktobra 1892.
llilfilfll..
Gluma v Štirih dejanjih. Spisal Julij Rosen.   Preložil Vek. HenkovHc. Režiser gospod Ign. Borštnik.
o s o n i::
Gospa KrSanova, vlad. svet. udova Adela \ nje
Katinka, omož. Juričeva    J Lčeri Hobert Kršan, njen netjak — — — Dr. Marko pl. Jurič     — — — —
Henrik bodin, pisatelj  — — — —
Gostiša, notar    — — — — — —
Ana, njegova žena — — — — —
Tinic.H, njegova hči — — — — —
Zugnrčevka   — — — — — — —
Ogrizek / PisarJ* Pri °ostifii--
Reza, strežnica   — — — — — —
Skobec, posojevalec — — —--
ltlaže, sluga pri Krsanovih      — —
Gričar, dninar--— — — —
Godi se v stolnem mestu v
gospa Danilova, gospi ca SlavCeva. g. Borštnik-Zvonarjeva. gospod Lovfiin. gospod Verovsek ml. gospod Danilo, gospod Borštnik, gospica Nigrinova. gospica Polakova. gospica PavSkova. gospod Perdan. gospod   „ * » gospica Kozjakova. goBpod Urbančič. gospod Gosti nčar. gospod Trnovski.
današnjem času.
Začetek točno ob  ,8. uri, konec ob 10. url zvečer.
1 >i-; i ma t i<      » društvo.
Pri predstavi uvira godba slavnega domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17.
TTst©]pnIra.a :
Parterni Hedeži I. do III. vrste 80 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste *K> kr. — Balkonski sedeži II. in III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Dstopnina v lože 50 kr. Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopniee .'JO kr. — Galerijska stojišča lil) kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki. Šelenbnrgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer.
■ ujel:
7. oktobra.
Pri viMliai i Feilbuber, Rosenberg, Zupančič. Stein-wender. Machanek, Kohnbloss, Hochstiittnr, Burghardt z Dunaja. — Berba, Kusić iz Gradca. — HOnsig iz Tržič«. — Pučnik iz Kranja. — Doljan iz Zagreba.
Pri felonn : Kurz, Kornblut, Geiringer, Bergel z Dunaja. — Kip, Kum. I z Višnje goru. — Schuler s Tolmina. — Kuša- iz Ljubljane. — Marnik z Gortiiiflkega. — dreajorifl z Brežic. — Kraus z Budimpešte. — Gahrič iz ('erklja — Lovva iz Trsta.
Pri l>»u«ri»!i.iii dvorit : Hoge iz Stare Loke. — Piemru iz Trata.
Pri ) u-m koloil vfirti j Jech iz Oseka — Sire, Zuenberger iz Kranja. — Partel, Plovio, Kresan, Sameue ii Trsta.
tJt»*rtii mu * sj»i4»gditisi :
6. oktobra : Etna Lenarčič, finančnega tajnika hči, 4'/i rnea., Nove. ulice 5, ccclaiup»ie. — II -lena Cotifi, re-vidontova hči, 4' a iues., Karlovska. ceSU 8, broiichitis.
V deželni bolnici:
4. oktobra:   Marija Bužč, črevljarjeva žena, .'Ji let,
jetika.
5. oktobra: Nožu Rjtar, delavčeva žena, 64 let, vi-timu oordi*. — Anton Kotir. hUpec, 46 let, demuntia cerebri
Meteorologiftno poročilo
i	Ca« ops-'toviiuia	Stanj« h/iroinotra v mm.	Teni-peratora	Ve-t rov i	No.ki	Moki i na v 'JJlU.
»j =: t— i	7. zjutraj ii, popoi. 9 zvečer	729 9 m. 730 % mm. 731'4 ni m.	l=iH0C   jsl. zah. 19 2° C   si. jzh. 13 4U C   si. jzh.		dež. obl. d. jas.	8*60 mm. dozja.
^tjlx^sl3s»1s:sl borza
doc 8 oktobra t. 1.
včeraj
— danes
	96 35	- gld-	9650
Srebrna renta.....„	96 20	■	96 25
	114 75	n	115 —
f»".'„ marčna renta   ... „	100-20		100-15
Akcije narodne banke .   . ,	987 —		986 —
Kreditne akcije   .... „	:-09-76	■	310«—
	119-75		119-70
	—•—	_	—•_.
Napo)........„	9-52	— _	952
C. kr. cekini.....,	5-69		5-69
Nemške marke    .... .	5880	—	f>8 80
4"/0 državne srečke iz 1. 1854 .	250 gld.	140 gld. 50 kr.	
Državne srečke iz 1. 1864	100 „	185	» M „
		1 12	. a« •
		100	- 40 ,
Dunava reg. srečke 50/.   .   . .	100 gld.	122	,   75 .
Zemlj. obč. avstr. 4*/in/o zlati zast. listi . .		117	n    50 , .   25 ,
	100 gld.	190	
Rudolfove srečke......	10 ,	21	.   50 .
Akcije anglo-avstr. banke .	190 ,	151	.   ''5 „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.	*  .   . .	238	n ■
• a>
00 00
1 _j
S B
O —
> *
fl I
•FH g
A
• i—i wm
>0Q "
m "
> —
ca :s
O «
•43 3 M
2 »bs o
to »a
O fl
*-> ~
Ph >
O
a
> O
M a
>00
o
P4
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rmlečiin orlom, ker se jako pogostoina prodajajo ponaredile (2—7)
Mattoniim Giesshiibler slatine.
Podpisana so pripor()ča p. n. spoštovanemu občinstvu, da bodo vzprejemala
vse perilo in likanje istega
■nt iloui. Tudi hodi proti malemu plačilu po hišah perilo '•ltHt'- S spoštovanjem
duš—a)        Marija Kolbič, hkarica,
Florijanske ulice »t. 11, I. nadstropje.
Koncesijonovana plesna šola
v Gospodskih ulicah št. 12.
ZABAVNI VEČER
vsako nedeljo od 6. do 9. ure zvečer.
(1108—2)
V. Frledrlela,
izprašani plesni učitelj.
Hroduja Uaapttratar■■   16-1°, *.m 3 3   nad nonualoui
spretnega pisarja
7.mo?.ne^a slovsnske^a in nemškega jezika. Plača po dogovoru.   Urttoji dno 16. oktobra t. I.
Advokat dr. Ivan Rudolf
(1106—3) TT 22Zon.3Ica.la..
FRAN KAISER
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Qradcu 1890. leta, v Trstu, Gorici in Zagrebu l«9l. leta)
priporoča mnogovrstno
zalogo orožja in raznih lovskili potrebščin, kakor tudi pušk lastnega izdelka
ter izvršuje  vsnkojaka  popravljanja točno in po najnižjih cenah. (949-8)
Velika 50 krajcarska loterija.
Glavni dobitek
goldinarjev
75.000
goldinarjev
(957—20)
po
priporoča J. C. Maver v Ljubljani.
■hn
776662
Ravnokar je izšlo in se dobiva:
Premru:
Oialoghi italiani, tedesctii e sloveni.
Laški, nemški in slovenski
pogovori. (1022-2)
Cena 1 telu.. po pošti 1 «M- kr.
J. Glontini, knjigarna v Ljubljani.
V ..Narodni Tiskarni'' v Ljubljani
so izile in se dobivajo po «v anižMiil ceni #s| sledeče
Komun, ČV-ki i Isal Vftclav Itenei Trtbte-iky. Preložil Ivan (iornik.  Mula osmorica,
Blddne duše.
na3 strani.   Ona. 70 kr.
Otci in sinovi.
357 strani.   Coim r>0 kr. ITtlflillO     Spina!  An.lrri   l'h.-iu".-i.   poslovenil Vinko. W****Xl*«*fc   OMmerkii, 148 strani.   Gina 10 kr.
Vilenski brodnik.
Kom m. Ruski spisal J. S. Turgoneiv. 1'rnložil  Iran (»urnik.    Mala omiu-rka,
Mala
Dnevnik. Ukrajinske dume.
Spisal Kmllo Souvostro, provnl Muliodor. — Mala uamorka, 89
Htrani.   ('ona 16 kr.
SpiHal liiiilovik llal.'vy, pnsIoTenil Vinko. — Mala osmorica, !»G Htrani.    Cona Ki kr.
Četki spisal K. ,)t;linok. Poslove nil l'uiivi<lovnki.  M O » •• morlca
Hi atrani.    ('ona ir> kr.
Časnikarstvo  in   naši časniki.
S|.i-,.il , * « Stat nuiiiiuU innliiM    Mala namerita, 1!) pAl.  Ciiua 40 kr. T\.. ltvriVolfl     1'ovost.   SpiHal  A. H. Puškin, puftlovenil  J. J'. J<f UMltlVoAl.   Mala OKinorka, 12'2 »trani.   Cena 18 kr. 2^0)^T     "on,l*u'   Hpisal   Turi^miov,  poslovenil   M.  Malovrli. —
n h iti.tU i, 32 pol.    ('ena 70 kr.
Razne pripovedke. iSSSSSt:^- '
Spisal OfttUUfl
Miinili'H, provol Vinko, — I liinici   Spisal Soviiičan. — Si 1» cstr.»\
otmčlčsili. KallfurTiHka jiovest. Kplmil Bral Marte, poslovenil Vinko. — Uničeno »lvl.)«<iitv. Č'oiiki spisal Strotipožnickv, preložil Vinko ('ona 40 kr.
Human.    (-'raticuViti   8|>ik;iI Upih1 liPfelivro.    1'oaluvuiilt  . * » Star n-mil n i:i u mlini     Mula omn.-rka, fl:Ci Htrani.   ('ena r>0 kr. Twn y%    7Vintf ot*    Znoilovinski roman. Hpin.il Charlos Noillor, AVCUJ.   tlUUg fXL. .   poaiDvenii J, Krr.išnlk- Mala osmorica, 1 MM
Pariz v Ameriki.
Cona M kr.
Junak našega časa.
oHinerkn, 304 Htrani. Cona
Selski župnik.
Ona 35 kr.
Komnu. Bpfttl K. I.ortnoii-tov, poslovenil .1. I'. Mala
(Vlili 40 kr
Komun. Spisal Ij. Hal6vy, poslovimil Vinko. — Mala   omnorka,   203 Htrani.
Knez Serebrjani. a**a. k
600     tih.   Cena 70 kr.
poslovenil  .1.   1'.   Mula osmerka,
Za dragocenim korenom. SSPmSJS
poiroz.lnikov   S i • i n» I A. .). Makatmov. 1'ohIovoiiII .1.1'. Mala oamerka, 141 strani.   Cena 20 kr. T\»A   nAVaafl      u«-| lnili^.....i III I jmlinl   Češki Hpisal
-a"7 V C  pvvcaui B. Ceh, proloiUr. Skalar. — DoktorHol«
Illtlil. ICo/iena poveat Kunki -pi- il M. Itojan, preložil I. .1. Štefanov. Cena 'lh kr.
V isti zalogi Hta izšla in so dobivata po znižani runi   še sledeča zvezku :
I. ivetvk, ki obsega: Stano^rafija, spisal ilr. Kll.iO. — Žl-■"■otopiajo, spisal Kaje Hož. — Piooorn, Prensiln a.XI Pioaoron, »pisni Kr. Lovstik. — Telcija poćor.ka. novela, spisal .1. .lurčio. — X-T. a^Tct-sliLo.—olll, spisal ilr. Kibic. — JF'laKna. 5.2 ^Sia-al*©, spisal ilr. IVlcstin. — Trotvo a g;iozd'cm ii n. ~ u. _ le o i-.-., -i 'i-.il ilr. J. Vošnjak. — Oe. g-tVTT-eL tcio, novelicn, spisal J. Ogrlnec.   Cona Ifl kr.
V. KV«'»**k. ki olisega: 2*£e)to. ZX;ldoxii9, rotnun, lram-oski Hjiisal Viktor Cborbuliez, poslovoml liavorin 1 lastnik.   Cena 2,"i kr.
Za olia »vo/.ka naj so priloil še 10 kr. pestnine, za posamezne zvezkoTj pa R kr.
4 4
A
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n.  občinstvu usoja si podpisanee .
javijj-ti, da je po dolgotrajnem praktičnem delovanji p
kot urarski pomočnik otvorll svoj y
1 ia.ar a, ar m te i obrt ►
i
4 < 4 4 4 4 4
4r
v Ljubljani Vodnikove ulice št. 4 (pri Mesarskem mostu).
V '/.slogi bode imel raznovrstne zlat«; in are« lir n«' žepne ure, »»enake in ure Iiuililnice ter
Iu dobro blago in po unjulcjili eenalt.
Poprnic bode naj točneje izvrševal pod poroštvom iti po najnižjih cenah.
Z velespostovtuijeiu
(1037-3) Luka. Vilhar.
► >
► ► ►
Pravi sssilslad.
za nesrečne žrtve c a m o o s k r n m b e (onanije) in tajnih razpaSnostij je izborno delo
^ Dra Retau-a
hebeohrana
ČeSko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na Btrasnib posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi ponki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Veri ag s-Ma n azi n R. F. Bierey v Lip-skem (Saško), Neumarkt ,')4", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1069—40)
o
N
—	p •—<
1	
to	T_|
7	
	rt
	
	>
•o o	"cd
	rt
C" o.	
	CrJ
	
	co
	
	cd
	rt
	•rt
	
	
	
1000
piseinnkili mark, okoli 170 vrst, 6» pf., loo ružnih prekoinomkih 2.54» 91., 120 iioljsih evropNkili 2.50 91. pri ii. Zech-mej-cr. IVorlinberk. Nakup. Zamena. .11)
mej njimi tudi nekoliko
hoj
250 debelih
smrek
Je na prodaj v gozdu lioslniijevici pri Itcvkuli. prav blizu državne cente.
NatančnpJH do 16. oktobra  1802: Poljanska cesta št. 7, I. nadstropje. (1119—M)
7 komadov z železom okovanih dvojnih štacunskih vrat in 4 razkladnice ii
ae dtiliru VM oliruiij.....>, produ Ne pri
Ferdinandu Plautz-u
■v IjjvT."telja.i^.I, no. Starem. txgr     čto-v. 30.
Županstvo na Bledu
išče spretnega
občinskega tajnika
zmožnega alovetiRkega in nemfikegu jezika. IMnča po dogovoru.    Vzprejme se takoj.
(1i2l_n Županstvo na Bledu.
Tinktura za želodec
katero prireja »9—9)
lekarnar <Kiil»ri.jel Plccoll
lekarna ,,Pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Ta tinktura z;t lelodeo J6 sred-st\<», ki lahno, vender /.(bitno krepća j opravila prebavnih organov In po-
^Hpcsiiji' odprt   život.    l>r. II ager,
doktor flloaofiie in medicine itd, itd. v Frankobrodu n. 0. in prof. Knu-pitseb, eaprisetenl sodni komik v Ljubljani, sta tO tinkturo EB želo-deo komifino anallaovala In soglasno
na.šla, da ni drastićno sictlstvo.
Isdelovatelj raapolilja to tinkturo v sabojfiklh po 18 steklenic in več. Zabojfiek /. IS steklenioami atain? gld. I ai>; h 34 gld. 2'GU; h gld. 8-84? b 44 gld. 4*26; :')"> steklenic telita 5 kg s poštno težo in velja gld. fe-JH; 110 steklenic gld. 10'80. Poštnino plača vedno naročnik.  I Hlekleuieu ataue 1« Kr.
SVAEILO!
I'so jamo .-i p. n. občinstvo ulj ml o na to opozarjati, da se naša
EaMer-jeTa Kneipp.a slatina tava
Sr nikdar odprta =3
ne prodaja, tom veo, v belili original uili znvllkfli z iiio«lriui tiMkoui po Vi kg, 200 in 100 gramov z našim podpisom in varstveno  /.uainko,  ki je tukaj zraven.
1'u.zl nnj ne pimeliiio nn ua»o \arsluii'> /iiiiiiiIou kujll uličiuNtvu h(k mIaiimii Hll«S)p>ltl w. vMeuil iii«iK»eiuii poiin.r«>4lliMiul. I*ji|»ir. tiaek in lieMedilo Me popolu«una punureili, NHiue po«
pOtlol»4l 4*HNlil«>UII |rOMptl<lw   /lipillltlk lil lllts |I<mI-
plM nlniw|o   |)<iiiiir«i]lit'.    %iU«lo   nuj ne sodi o i i»A VH H/    c"      k*itko* oni i Kailireiuer-Jeve Kueipp-ove Nlmliie
^ ^WwBEy8Br kuve. ee ut <l«»l»il priatne v /avlllui z varstveno
^^^^HP^^^        luiimko, ki Je Iu zruveu iiul lunjeun.  (1080—4)
^^^^r^ Kathreiner-jeve
tt-iAtZi**^^     tovarne  ^it.  slndno kaTOa ",M"WIKV< ™m9HtH Berolin — Dunaj — Monakovo.
Prevzetje poslovnice,
Najndaneje podpisanemu čast. je, svojim cenjenim  p, n. naročnikom, ki so bili v poslovni zvozi z
čevljarsko firmo F. Goltsch
najuljmlnpje naznaniti, da je to staro in najbolje »kreditovano poslovnico ie U življenja bivšega roso. lastnika kupil in da jo bode nespremenjeno dalje vodil. Vse njegovo prizadevanje bodo, da s nolidiio in po^leno |m»nIim'aIm» izvrstno ime te firme ohrani tudi v bodočo in usnja si najudanejc proliti blagohotnega podpiranja njegovega podjetja.
Z velespoStovanjcm najiidauoji Z^. Goltscha za. a. s 1 e čin. I le
n. ri:it\i:
Jevljar, Židovske ulice li. št. 3, v Ljubljani.
iKF~ V moji dosedanji poslovnici, /iduvake ulice mi. I. ki jo bodem opustil, raz prodajalo se bode vse čevljarsko blago, kolikor ga jo v zalogi, globoko izpod lastno cone. | 1 i '7 — 1)
Kari Till v Ljubljani Spitalske ulice št, 10.	Kari Till v Ljubljani Spitalske ulice št. 10.	Kari Till ? Ljubljani Spitalske ulice št. 10.	Kari Till v Ljubljani Spitalske ulice št. 10,
Velika zaloga (1024-1) vssi€3ll šolskih potrebščin ipo predpisili gospodov učiteljev in j profesorjev.	1'oteaiiM   pereau,   Ium * plove«, aviuciilkl.   varovu%ee   zm mvIuc-nike, naprave an Npieenje s» luč-nlkov. pupir zu pianiM, brouove barv«|  bronov prnaek, uanje in lermeui  cn   kii)lKe* kuruiluovu tintu, puplr o«l lepenke, kemična tintM, kiueMki lus, kompen«ll.|e, zu\itkl. krivul|n>4 crlwln, trikoti, poNtevMiike. kI**«1IIu.burvue skrinjic*', liarvni kliueki, pereMuiee. tlržula zu perenu« pereaui noikl. pereaul tuli, ni o lltvenlk i. sluto-nUoIJK«. Iu Mrekroakoljke, stutu Iu  mebruH  tlutu«   plaulu« nw-firuve m Hplreuje  pluul, zeleni volk teko«.	Arabska   guma,   skledice   za gumi, tablete za  gumi,   herbariji, knino-pisne predloge, črtala <hI kaučuka, ^osja peresa. Akripčna peresa, kreda bela in barvasta, dr/.ala  za kredo, črtala, črtani listi,  brinalne deščice, biisalni  ^iiini.  pivnik,  predloge za slikanje, kovinska tinta, niiliiueterski papir, glasbene mape, natorni gumi, na t orni papir za risanje, n igri vori n, beležnice, beležne tablice, slikarske ploščice,   škarje  za papir, lepenka, klejne  table, aulie barvo, prozirne platno, prozorni papir.  Čopiči, portfelj ni   klinci:  prepaiacijski zvezki, stikalni gumi, risulnice, risalni ogel, risalni čavljički.	ICi-.ul.ie   liste«   rlMulu« predloge zu rouile piNUVo. pereau zu roiule p 1 Nil » o. »kri 1 j tnil i K luni. sl.r i 1 j ue ploKčiee, pisni ne uiupe«  p i sni ni papir,   pismi kc,   MolNke torbe, »epijia   t lola,     |ekleuu p«*reMU, prelilo^«*  zu   poktiučuo pisn\o. peresa su poliont a<» plauvo. siii-«li>tlkou9  itela   kredu  zn talilo, no žice« kc .    inape    su pisiinKe, tinte   črne   In   Imrvnate,   lini ni -luni.    lini ni     črtal ki. črnile., tinlailii. kvudrutiin ertulu, riHul-nikl.    riNiirski    klatil, riNuraki papir, pre«ll«»K«> za risanj«-, orodje zn rlHuaje. |
10
DOBRA KAVA
le s Katlireiiicr-Jevo Kucipp-o v<» s 1 adn o kavo
za primeso. ZDoToiva so potrsocil. Pred ponaredbami se svari.
a* (10*4—4)
Popolno in praktično
igranje na citre
poučuje doma in zunaj doma.
Kdo? in kje? pove iz prijaznosti upravnKtvo .Slovenskega Naroda". (1060—6)
Mesarski pomočnik
FRAN ČUDEN
ii p,a t"
"v ZLo-in."bl3axii, v Slcnovih. uLlicala.
proda
filijalo v Trbovljah
vredno 2 do 3000 gld., zaradi preobilega posta in opravkov, kateri mu ne dopaft&Ajo, nadzorovati jo. Zuei>ek te lahko tudi v obrokih pla&uje. Letno, slui.« pilo 4 do G00 g'd Natanrneje iz\o kh pri imenovanemu v Ljubljani, v Slonovih ulicah,    (iii<>—i)
5
V A mE RIKO. t
VOŽNJI LISTKI l
(7-88) pri §
ilž/.oj.ciuttlto - uuic ri v !i 5 pa* rol»ro<lni <lrti/J>i.
I Kolowratring 9 IV VVevriugergaase
izurjen v kl.nji presiče* in v izdelovanji klobas, z dobrini spričevalom, 25 let star. sposoben tudi za mala dela, ae t»koJ v/|» rej nič. — Kje? pove upiavtiiStvo .Slovenskega Naroda". (1195—li
Dr, Rose životni balzam
je nad 30 let znano, probavljanje iu slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo,   tiios—i)
Velika tdeklenira I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. ver. Na vseh delih zavojnino ie moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zalude skoro v vseli lekarnah Avstro Ogrske.
I Tam se tudi dobi
rasko domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočjjo mno^e skušnje, čistenje, zrnjenje iu lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V skatljirah |>» "5"» kr. in ? Vv^SSffie^^-a^ui^. 25 kr Po posti li kr. ver. ^^S^S^^^Brj^T Na vseh delih zavojnine ^"*** BiBlss^ *"
je moja tu dodnna zako-
X Na najnovejSi in najboljši način *
f mnotuo (228—61) J
ostavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- T vhiiJh in   vse aol»ue operacije« — oddtranuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
j zobozdravnik A. Paichel,
J  poleg čevljarskega inosru, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J
nito varstvena znamki«.
■DUNAJ.«
1'rospelili iit pojasnilu to*"ti i in zastonj. Najkrajie, najoeneje ln najhitreje potovanje.
Grla.-vn.&. zalega
B. FRAGNER^ Praga.
It. 101*804, Mala strana, lekarna „pri črn« m orlu"'. BflP* PoStna r a z p o 5 i 1 j a t e v vsak dan. ~W
Maribor na Dravi.
Hiša
z vrtom in Atema stranskima poslopjema
v kateri je pekarija in gostilnica, ki vrže na leto najemnine v vsem 1600 gld., proilis Ne *.a •JI.500 gld. (1083—4) PovpraSati je pri lastniku gosp. 1'riilerikn Neliediw,v, v Gratlci, Annenstrasse 19.
T=Jt=T=JjTT=l=TŠ
P. II.
Čast mi je obznaniti, da sem gostilno „k parovozu" od južnoga kolodvora premestil v hišo tile novega državnega kolodvora
a**- Petrinjska ulica št. 44. ~mm
Z velespoštovanjem
Josip Luzar
(109U—3)
gostilna ..k parovozu" Petrinjska ulica št. 44.
tik novega kolodvoru ogrskih državnih železnic v Zagreba.
r=l=T^r3=rd=r=l=r=l=T=i=i
h     FRIDERIK HOFFMANN
urar
Dunajska cesta št. 16
(581— 1
priporoča SVOJO bogato zalogo irarshih šepnili ur i« zlata, •rel»r«( lul«»„ Jrltlu in iiiltelja in sic«r le dobre do najboljše kakovosti, Kakor tudi vauke vrste slensklh ur in l»u<liliiikov
po najnižjih cenah ter prevzame popolno garancijo.
i i "Popravijun ju se izvršujejo točno iu dobro, zzzz
C
Za sezono 1892—1893
m
pOttOJS naj cen«* |e v novem blagu in v veliki izbori doftle slavnoznanu
J nepremočne ruske juftovine v celih kožah, J kakor tudi v uvaljanih skoraj ih, čižmah in I oglavjih
j    zaloga usnja JULIJA MOISES-A
4 - v Ljubljani, Prešernov trg.
4 rjk%~ Vnanja naročila izvršujejo se najtočneje po pošti ali železnici ^ proti povzetju. (1114—1)
t l
I
I
I
laeooMiaeaMOOflBoeflaoi
Odlikovan na koroški ileielnl raz slavi 1885. leta.
Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
■I
I. kranjska izdelovalno žlčastih žimnic in žičastomrežnih postelj
l.jut»ljunu (Sišliik). poU'K liosIer-|eve pivaiiie
priporoča
/l< unI,- /iiiiiiK«- iuiJIm.i|n«> vrate la otroške i»OMtel|e po iS kUI. iu več, m t» " h velike «9 »*>•»„ B
•BT tu.lt »n obroke. "O* (211—5»)
Zalagatelj za bolnice, hotele, zitvode, kopeli, villu, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila ae točno izvrAe. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
i
Lepa, suha koruza [
djotuto in <!«I>4-;<>/.r)iatii. jo zopet zadobiti rja cleltelo iu «lrol>uo W
i       y Treo-toYem magacina za žito i
a tt I-ii\x"bl3a<nI, 0-ra.đ.iš6e, Z^izra.sl?zst cesta. št. © 1 pri
kateri priporoča tudi svojo (2:12—30)
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
■iilttlliittoe
čistilne mline za žito izbiralnice
rezalnice za krmo
mline za sadje
tlačilnice za sadje
ttačllnlce za grozdje in vino
kakor odi vsMkovrstue dru^e luuMino in razni Mti*«>|t mšt li»»i«»i ijj^i v<». vlnai-Hlvii in  t->t\* 1 |n pm« > <» itd. itd. nove izvrstue konstrukcije nizpoailja
tiM|reur|e (302—14)
IG. HELLER, DUNAJ
2 2 Praterstpasse 78.
IluMtrotHul kntMli»Ki in xtiitva.iow plaiua v hrvatskem, neroakem, italijunskeui in HhiveiiH..«'in jeziku ae pusiljajo na željo catitunj in Iran kovano.
Stroji se dado na po skušnjo — jamči se zanjo — pogoji bo ugodni.
Cene »o se znova znižale!!!
Ahčin Albin C
Gledališke ulice It. 8, trgovina t železjem, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokodeljskega orodja, Itedilnihognjišč, peči, nagrobnih križev itd. priporoča po najnižjih cenah.
_(628-20)
Baucon Andr.
stolar. Dunajska cesta It 7 (FrOhlichova hiša), II. dvorišče, priporoča se častitemu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. __(616-20)
Bilina F. &. Kasen
Židovske ulice It. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokov ic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki rurgične obveze (le lasten izdelek), jainčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičnimi
Eripravami.    Velika izbera ravat,   Llačnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah. __(569-21)
~Binder Karol
stavbeno iu pohišuo mizarstvo b parom, Parne ulice, priporoča Be čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt »padajočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja brezplačno. (570-21)
Blumauer L.,
iermenar in sedlar, Selen-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-21)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov in firnežev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo,   za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. G. Vilharja.  Velika zaloga uo-rimberških copičev, priznano najboljšo vrste,  kakor tudi vseh drugih v to stroko upadajočih   predmetov. Nizke cene, točna in dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v obrtnem oddelku razstav jene izdelke. _ (672-21)
Detter Fran
Stari trg It. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča avojo veliko zalogo raznovrstnih fiuih šivalnih strojev po nizki ceni; različne kmetijske stroje, kakor: m lati 1-nice na vlačilo (Goppol) iu na roko, slauioreznice, žito čistilne in odbiralne stroju, odtrgače za koruzo robkati, stiskalnico (prelo) za vino in aadje, blagajnice, varne pred tahovi in ognjem. (62u-20)
Drenik Marija
Sv Zvezdi", v hiši „Matice lovenske", prodaja raznovrstnega blaga za ročna dela in vezenine po najnižji ceni,
Iierilo in kravate za gospode, zdelovanje nogovic na stroj. Prodtiskarija iu vezouina za za perilo. Mnogovrstne košarico in pari u morija. ___ (628-20)
Frisch Ivan
jerinonar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleške oprave za konje iu kočije, sedlov za vojake iu zasebne jezdece, kovčekov za potovanje iz «Bnja in lesa za gospode in dame itd., raznovrstna jer-toena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga list in j iz usnja za mali iu veliki denar, za vizitnice, smodke in tobak ttd. itd._(614-20)
Kajzelj P.
Btari trg št. 18, trgovina s ateklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejšo svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih Itd., barveno steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko ■padajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno to ceno. Največja izbera ku ninJBkega orodja. (618-20)
Herceg J03.
brivec, Stari trg It. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje se vsprejemajo tudi za na dom ter se ista vestno in točno izvrše. _ __ (615-20)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta št 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske huditelje, ure z nilialoin, atenske ure itd. Poprave se izvršujejo natančno pod poroštvom, (608-20)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirurgičnih instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje iu brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno. (574-21;
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in biciklov po nizkih tovarniških cenah. Prevzema tudi vaa v to stroko ppadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se ua zahtevo zaBtonj. (611-20)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi iu nizki ceni; velika zaloga zimskih sukenj, srajc, jopico v, spodnjih hlač ter kravat itd.__(575-21)
Kenda H.
na MeBtnem trgu, priporoča krasno okićene klobuke za dame po gld. 180, 250, 350, 4 80, 5-50, 680 v llustrovani cenik franko. Čisto svilnati foulard po 65, 80 kr., gld. 1*10, 1-30, čisto svilnati Su-rah vseli barv po gld. 1*10; čisto svilnati Merveilleux po gld. 165, 1-20; čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče in cele obleke po gld. I 20, 165. (612-20)
~~Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu (»pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni sli vovec, tropino veo in brinje* veo._C5!6/21)
Košir A.
jermen ar in sedlar, Kolodvorsko ulice poleg južnega kolodvora št. 21, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za izdelovalne vsih v njegovo stroko spadajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naproj Tudi so na razpolago kovčeki iu druge potne torbice za gospe in gospode po nizkih cenah. __ (627-20)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko bvojo zalogo obuval za
Soapode, gospe iu otroke; obro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno iu vestno. (580-20)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovib ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprejema vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in ceno. (578-21)
Kunst Al.
Židovske ulice št. 4, velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode iu otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj Be uzorec upoalati. (607-20)
Podkrajšek Marija
Špitalske ulice, ima v vedni zalogi vsakovrstne suhe vence iu cvetlico, šopke za cerkve, nagrobne vence in trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, opra-nike in sploh lišp aa šivilje in krojače. (681-20)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke nlice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopifiev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malagM, maršala, mal-vasina in rusterski samotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropi novec, brinjeveo, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (658-19)
Mikusch L.
Mestni trg Št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke iu popravila izvršujejo Be točno in ceno. (613-20)
Miiller X
fotografu*, no-ar t i stični zavod v Frančiškanskih ulicah Št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogra::čno stroko spadajoča dela, kakor: putrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Mouientne fotografije za otroke, povek-šanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vaprejemlja vsa v fotogratično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. __(577-21)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtev«nje brezplačno. _(578-21)
PakiOn
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstiie garantirano pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, brent, ti u ih in navadnih košar, jerbasev, sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-cene, s Nin, slam-podvcžuic itd. in kupuje vsako množino verbovih šibic (protja aa pletenje, konjskih i ti kravjih repov, kozine itd. Izdelova-telj raznih obrazcev tPuppen-Biiste) za šivilje in krojače in pletenih kovčegov za potovanje. Skat'je s patent, zaporo za poštno pošiljatve itd. (629-20)
Pibroutz P.
modistinja, Mestni trg šV 8, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvirnatih iu svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila tur jih izvršuje točno iu ceno. (656-19)
Ranzinger R.
špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne iz vožnjo in dovožnjo na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne in ceno izvršbe. _(ei7-2U)
Ranth M.
(Viktor lianth), Ljubljana, Marij iu trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-nega blaga in pod vlek, bombaža in ovčjo volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavljičanje, tkanega iunogo-vičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokavic, pozameutirskega i u drobnega blaga, trakov, čipk in pet-ljauj, čipkastih zaves in preprog, utneteljnih cvetk in njih delov._(059-19)
Petrin J.
mešč. stavbeno in hišno mizarstvo s stroji iu parom, priporoča se p. n. občinstvu za vsakojaka pohišua dela, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stav In-. V zalogi jo vedno suh in dober les. Vsakojaka naročila izvršujejo se reeluo iu solidno ter po pošteni C( "i. Ceniki in troškovni preudarki zastonj in franku. (735-16)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cesta št. 26,
izdeluje natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter izvršujejo tečno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo se na zahtevan je brezplačno. Naročila ua nove kočije izvršujejo bo v teku 8. tednov.
(682-20)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerazparano moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejtno se za pranje in eiem v po-barvanje. V harvariji vsprejema se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah. (581-20)
E, Reksingerja nasledniki
optični zavodi. Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledali-škib gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima veliko izbero tizikaličnili in matematičnih strojev: Vodne tehtnice, stavbinske mere, kompase in vse v to stroko spailajoče stvari. — Vsakovrstne poprave izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (6U0-19)
Rudholzer Nik.
urar in optikar, Mestni trg št. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogersko vlade, zapriseženi cenitelj v optiški stroki, priporoča svojo zalog«) dobrih ur po nizkih cenah. (621-20
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, na voglu Židov Bkih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, bndilolo itd., po jako znižani cei.i. Popravila so izvršujejo točno, ceno in uajnatančneje. _ (622-20)
Slitscher Alb.
trgovec z železom iu špecerijskim blagom, Dunajska cesta št. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega iu inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveko, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji ceni. (657-19i
Soklič T7~
Pod Trančo (pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od
najnavadnejlih do najfinejših. Ulaguje iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepico. (583-21)
Sprajcar Ivan
stavbeni in umetni ključar, Kolodvorske ulice 22, priporoča njegovo valčaste ograde za okna iu vrate, lastni izdelek, prava jeklena ple-hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki so VBprejeroljejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. (626 20)
Sevčik Fr.
puškar, PreSirnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone iu lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo bo točno in ceno. _(682-21)
Toni Fran
vulgo Srakar, izpitani kovač, Kravja dol j na št. 2, izdeluje vse v njegova obrt »padajoča dela po nizkih cenah. Dobro delo iu točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. 633-20)
~FliegF Jaičob
kleparski mojster, Križovni-fiki trg št. 3, filijalka v Ribnici, priporoča so p. n. občinstvu in stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dela, pokrivanje streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cene. Proračuni pošiljajo so na zahtevamo zastonj iu franko. Zunauja naročila iu sploh vse poprave izvršujejo se solidno in točno. (738-16)
Schmelzer B.
stolar -.pred Prulami", izdeluje najfinejše stole,klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje ter se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Cene jako nizke in dobro delo.
_(734-16)
Schaffelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na zahte-vanjo zastonj. (655-19)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah. (584-21)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezije ceeta št. 4, prevzetna vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu iu na deželi; naprav I j.a štedtlna ognjišča, ograje, stavbene okove iu tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo nizki ceni. (579-21)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko nalogo izvrstnega piva v steklenicah prve Graške delniške družbe. Točna postrežba. (610-20)
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika zaloga naj linejših obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cene. Zunauja naročila izvršujejo se točno in solidno. (585-21)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Krancovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mreže iu ograje, štedilua ognjišča v najnovejših oblikah, ključe iz alutuiniuma, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišno telegrafe iu telefone, strelovode, preskušuiio z elektrometrout. V zalogi ima vsa posamezna telegrafična dela. Naročila iu proračuni, kateri se ua zahtevanje pošiljajo, izvrše se natančno in ceno. (711-17)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1847. I., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvorec). Zaloga jednostavnoga iu naj-finejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stru-garskega iu pozlatarskega blaga, pohištvene robe, za-vćs, odej, preprog, zastiral na valjcih, polkuov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, uepregornu blagajnice- (730-16)
Evgenij Betetto
tovarna za motijo, v Ljubljani, Florijanske ulico št. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih luutelj od najfinejših do najcenejših po najnižjih cuuah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (710-17)
Stadler Jos.
stavbeni in galanterijski klepar iu uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg št. 16 in Čevljarske ulice št. 4, priporoča so za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-biuska dela v mestu in ua deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprave vsake vrsto provzemljo ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo se ua zahtevanje zastonj. (619-20)
Uranic Andr.
ključavničar, llilfierjeve ulice št 12, priporoča p. n. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih iu stavbinskih del tu iu ua deželi. Izdeluje raznovrstna štedilua ognjišča, ograde, okovu itd. Popravila izvršujejo se točuo. Cene solidne in uepretirauu. (736-16)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprejemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih predmetov itd. (609-20)
Pielick in Brida
tovarna za metlo. Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izdelovanje vsakojakih metel j iz riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko._ _ (732-16)
Meršol Franja
na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtiskarijo črk (nionogra-uiovi, raznovrstnih drugih ttzorcev za šivilje, svile, kakor oprsnikov, predpasnikov itd. po nizki ceni. Popravila se vsprejemljejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-16)
Schaffer Albert
rokov ičar in trgovec ob vozil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih in zimskih rokavic, oprsnikov, najfinejših kravat za gospode, zavratuikov in naročk, fraucosk. mil in di-ščav; zaloga kirurgičnih olive zi I iz kavčuka za bolnike. _ (680-20)
Ign. Faschinga udove
ključavničarnica v Ljubljani, Sukuarske ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogo šte-dilnih ognjišč solidnega dola po najnižjih cenah iu vsprejema tudi vsakovrstna atav-Iunska dela. Zunanja naročila izvrše so točno. (712-17)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastliuu, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Ar-nikove. rože, Sentjaužove koreninico, bele kresnice, čoš-miuova zrnja, smrekovo seme, tršljikovo lubje, ržene ro-žičke in druge poljske pridelke. Seno za konje in govejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki itd. Ulago kupuju po najvišjih ceuah. (769*16)
Hartmann I. A.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalno dooivališčo za garantirano Cociiuel-ovo gela-tiuo za izdelovalce slamnikov in žolče, najboljše sredstvo za čiščenje in zboljše-vauje vina. Navod za porabo pridenu se tistemu, kdor to želi, zastonj. (770-15)
Kreč Fr.
krojač, Židovske ulice št. 8, priporoča se p. n. občinstvu, uradnikom iu častnikom za izdelovanje oblek in uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako delo izvršim natančno po zahtevi ter ceno in solidno. Cene nizke in točna postrežba. Uzorco pošiljam ua zahtevanje franku.
(763-15)
Jos. Bernarda nas led
JULIJ KLEIN
Ljubljana
MarPjin trg št. 4 in Gledališke ulice št i priporoča svojo veliko zalogo staklenine, porcelana in beloprstenega blaga; okvirov za podobo, petrolejuih svetilk in raznih šip; stekleni aparati za kemično, iizika-lično in farmacovtično uporabo so voduo v zalogi. -— Velika izbera vsakovrstnih steklenic za pivo z iu brez varstvene zaporo; steklenic za vino iu ovituic, 3Vi litra držečih in 5 ko težkih, na-Vlašč za pošt no odpravljanje napravljenih za razuo sočivje iu sadje; nadalje raznih ople-tenih steklenic za vsake te-kočiue, steklenico za konserve s samolaBtuo zaporo ter najboljšo za vklado kuhanega sočivja in sadja.
NOVO! NOVOl Pošiljam tudi emulIiruiiM zrim za 61-aćeuje %*uUo|«Utli *te-kleulc. (726-13)
Mala oznanila
Drušković Andr.
trgovina z žclozniiio, okraski, ključarskiini izdelki in materijalnim blagom.
Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Fopolna oprava za neveste.
Točna in cena
poatrezha. (765-15) Kjnbljana, Mestni trg 9/10.
Seunig J.
zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom čevljarjem svojo veliku zalogo najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domače strojarije. Zaloga čevljarskega orodja in v to stroko »padajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo se vestno in točno.
(867-11)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 18:17, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, noritn-berških iu japonskih umetnih izdelkov, /.onskega ročnega de a, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revol verjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rokvisit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskarije za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač. Zbirk* starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno. __ (761 15)
Fabian J.
trgov c, Valvazorjev trg, priporoča svojo veliko zalogo kolonijalnega, špecerijskega in matenjaiiiega blaga finega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropiuovee. in slivovee. je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, uialaga, niadejra, bordeaux Itd, Prodaja na debelo in drobno. Zunanja naročila izvršujejo se točno in ceno. 1767-15'
Nagy Štefan
prej France Terček, Ljubljana, trgovina z železnino, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, aidarako-klju-čavniearskiin in kovinskim blagom je od dne 1. julija
1891 nadalje na Valvazorjev«mi trjjn št. f». v poslopji okrajnega glavarstva,      i rti.j l M)
Cassermann F.
krojač, Šeh-nhurgove
ulice št. 4, priporoča g se častitim p. n. gg.
uradnikom za izdelo- ?
vanje moških oblek in r
uniform po najnovej- ?
Ji, šem kroji. Zunanja na- g
g ročila   izvrSnjejo   se Jj
> točno,  vestno  in po &
,2 nizkih cenah.  Uzorci S
_ so na razpolago ter r
m  se pošiljajo ua zalite- / vanje franko. (76tt-l5)
J. N. Potočnik
krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so ua razpolago ter se pošiljajo ua zahtevanje franku. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanju sukenj  in talarjev.
(819-18)
Buggenig J.
sodar, Gradišče, priporoča se p. n občinstvu iu gg. pi-vovamarjeiu za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt spadajočih del. Prevzema tudi vsa popravila raznih sodov za vinu iu pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje iu prodaja tudi nove iu stare vinsko sode. (764-15)
Steinfeldsko
marčno in uležano pivo
V MOdlll
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (645-19)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v I Jol.ljnul, Mika.
Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunajska cesta
■i. a I o n
špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. (814-i.j,
restavracija I. vrste, najlepši   razgled na
gjEvicarija (Pod Tivoli),
*\mkw Ljubljano, domaća, tirolska m italijanska pristna vina, vedno sveze pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja iu točna postrežba. Priporoča se si. p. n. občinstvu in gg. potovalcen
(7.18—14) H. Eder, restavrater.
r Oženjen hlapec r
»rez otrok, z dobrimi spričevali, ki je tudi popolnoma izveden v gospodarskih po-lih, «e takoj vzprejiue. — Povpraša uaj: SInrl)e Terealje cest« it. 12, I. nadstropje. (1036—3)
za konje, govejo živino in ovce.
Ta pruink rabi so skoro -Io let r. naj boljNlm UN|iellom v vseh veejiti hlevih, kadar živina ne žre, kadar Mlabo probava, v >b«ljNaii|e mivka In Uit du.|o krave več mleku: praeck mnoii sončimo izdatno miritviio odporno silo proti klicnim boleanlm.
Cena \ škatljica 70 kr., »/, skatljlce 35 kr.
1'aziti ju nit (jorenjo varnostno znuinko iu zahtovati jo isrecno KmIscIIii Korneuburnkt šIvliio-rtMlIlnl prasak.
1'rintuu  blago se dobi v vs«h lekarnah iu  trgovinah k špuce-rilskim blatfoin.
GLAVNA ZALOGA
(242 — 12)
Fran  Ivan 1% v\ izda
kr. avstrijski In kr. rumunskl dvorni založnik, okrožni loksr Korneuburgu pri Dunaju.
V neko tukajšnjo trgovino vzprejme se takoj
učenec ali vajenec.
Kje, pove upravniStvo „Slov. Naroda".       (U17—3)
J. C. Juvančič
trgovec z vinom v Šižfei pri IL.J-u.TDl3a.nl
priporoča (1009-10)
veliko zalogo raznovrstnega
italijanskega vina
sladkega mošta.
PoskuAnje od 100 litrov više. Kdor ima lastno posodo, blagovoli naj io poslati. Itiipii jefo In prodajajo we tudi zdrav! vin»kl mmII od 56 litrov počenŠi do 100 hektolitrov in vide, kakor
tudi prazne Ntebleiilee raznih vrst.
100 meterskik stotov
m ... m
ii,'l i) d is-' kakovosti, produ
oskrbništvo graščine Preddvor
pri Tnp»ll£iili na tiurenjmkrni.
kamor j*- poftiljati ponudbe,     (lioo—8)
51 Za bolne in zdrave
najbolj*«' liritiillno MrcilHtvo. rtlluo potrebno ia idrai ji-. pfisttttno od sdravtiikov k'»r .izvrstno* in od mnogih bolnikov h spricali rtujti»piej<- priporočeno, j<: (100 — 19
T i* ■ 11* o czy -j « v «,
hmeljna sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zavitek š V4 kg. velja 30 kr.       Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva SS po postni ađretl pri Uhuldu pl. Trn-ko«>y»ju, lekarjn v Ljubljani; iih DunaJI iunijo talogu lesarji; Viktor pl. Trokovcv, V. okra,), Hnoaitbumitraase 113; dr. oto pl. truudeaj« III. okraj, Badetskvptats I7j Julii j*i. Tru><ocsy, VIII. okraj, Josefstadteretrasse 3o; v Oradoi Šrni.-r-ako): Veiidclin pl. Trnkocxy, le km ; nadalje v vaeh lekarnah, prodajalnioah dišav, kupcih itd. itd.
M'i't'ku;>*i imajn nttiten t'u tm t.
Jako koristile in zelo praktične za vse stanove
so inej drugimi nastopno rtiči:
Šivalni stroji.
Ognja in uloina vam«*
blagajnice in kasete.
Vratila, lulatilui atrojl in rezaslni »troji ia krmo, 1 lueilulce za vino Iu Nalije« »triiliiic«* i» icroadje« izbiralniki. «1-Mtilui in drobil nI mlini, pumpe, tla-cilnice« strofi /•» rr/aii)*- luean, Mlržil-■■ i <-«- im koruv.o in nI roj i zn reznuj«' re|ie; poten) otroaki vodiki, pristni in oieiUHlnl al roj i itd. i,86f> —10 >
Te  in  razne  druge   priprave ia hoi iMii» tovuren Iran v največji izberi in po najrdljth tovarniških eeiinh v zalogi
FRAN DETTER
v Ljubljani
nasproti    železnemu mostu na Mi arom trgu Hi. I.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipadovr IVANA JAX-a v Ljubljani
dozdaj: Jlurije 'ivr«>xii«> cesia It. a       (losi—o) nahapt  m  oi   1. dn«  oktobrza   lH9i   pofienši  v  mti  hiši, toda
na Dunajski cesti
(tt  prejšnji  restavraciji  „Hotel Evropa")
U/kW   iiiiHprolI   * V *-Jr.*~\ u i  c-iviliii htdnici.
italijansko vino
belo in črno,
vi najboljših vinskih krajev, prodaja podpisuni'c od ilane« naprej im debelo po primerno nl/.kl eeiai ter se kupci na,-uljutlneje vabijo,
Z velespoštovanjem (1118—1)
LUDOVIK FANTINI
r l.juliljaiii. v Kolizoju.
■i ^Slr^išr^t
Najboljše vrste piva
T7- »odJJti. ion. ©telrlerLlc3,l^
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva    19 32
^     prve Graške delniške pivovarne
M. Zoppitsch
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. U&~~ Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. "W
Izborno marčno pivo v plombiranih ateklunicah b patentovanim zamafikom dobiva ae vsak dan sveže. */a 1 ' kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri
gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah fit. 24.
K ATHREINER - JE V A
Kneipp-ova sladna kavs
je (1086—4)
najboljši primesek k navadni kavi.
Prodaja jo prekupovalcem po oriuiutalulb lovnrnlMklli eeiinb
JANEZ LUCKMANN v Ljubljani.
a
724^20
^90344
Z,jlfliMi-jm začimbo"
DOBI
Izborno sredstvo.
o m
V steklenicah po « kr* In ve«5. _
UKUS
flORSCOMCOURSna izložbi Y PARIZU.1889 .—(Glaa razsodišču)   Na prodaj pri vseh trgovcih s špecerijskim in WiT«l»nifflblaj^|
Kateremu so popolnoma dobro znane ljubljanske in
■deželne kranjike razmere, ki je zmožen kaj re prozen-tovati, inteligenten, star 30 do 40 let, zdrav in krepak, nemškega in slovenskega jezika v govoru in v pisavi popolnoma vefifi, neomadeževane preteklosti in ki se more izkazati, da ao mu financijolne razmere popotnem urejene (varščina), se vzprejme kot poslovodja in acquisiteur (zmožnost pogojena) Ljubljanske glavne agencije jedne najimenitnejših avstrijskih zavarovalnih družb in pri posebni rablji"OBti in če mu bode vedenje tako, da bode zadovoljil vsem zahtevam, dana mu je prilika, da si osnuje gotovo in trajno službo.
Prosijo naj pa za to službo le take osebe, ki odgovarjajo vsem tem pogojem, katere Imajo zanimanja ln ljubav za asekurandne poslove in resno voljo, vsem do njih stavljenim zahtevam z Jednakomerno marljivostjo in žilavo vstrajnostjo zadovoljiti in ki so tudi sicer brezmadežnega vedenja. (1098—8)
Lastnoročno nemSki in slovenski pisane prošnje, katerim se imajo priložiti prepisi spričeval in referencije, pošljejo naj se upravnifitvu tega lista pod 201,191.
Viktor Bolaffio
vinski trgovec
1 i
I
naznanja slav. občinstvu in p. n. gospodom §9 ^        gostilničarjem, da ima sedaj svoje fi|
I vinske kleti |
A v lastnem poslopji   (955-8) E>
...........- • • {
i
I poleg Ljubljanskega drž. (Rudol-
i fovega) kolodvora v Spodnji Šiški. [f
L. M. Ecker
7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za naroćbo
vodovodnih instalacij
vsako vrsto, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajančine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, takisto prevzomam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrlmeje. (432—24)
Znloga hišnih m kuhinjskih potrebščin in loščene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka. strešnega kleja in strešnega papirja najboljše vrsto po najnižjih cenah.
Proračuni troškov. kdor ,je lahteva, sastonj iu fra n kovano.
Novo racijonalno zdravljenja*
Is
m
N S U
BB
Vsem bolnim na živcih
ae   najtopleje   priporoča  '2 1.  izdaja   izšle brošure Romana WeiMiuaun>a
SF Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. S
Dobiva se zastonj (700—S)
v lekarni J. Svobode v Ljubljani.
m
rt
Spričevala znanih zdravnikov.
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
K št. 7882 od 1. 1892.
(1080—3)
Dlie 13. Oktobra t. 1. ob 11. uri dopoludne vršila se bode pri  c. in kr. intendanti ji  3. voja v  Gradci javna pismena
ponudbena obravnava radi osiguranja trakter-sko navadnega hranjenja v c. kr. vojaških bolnišnicah v Gorici in Celovci, potem radi zalaganja z zdravniškimi potrebščinami 1. vrste za vojaško bolnišnico v Gorici.
Natančneji pogoji za udeležbo pri tej obravnavi se lahko izvedo* pri vseli garnizijskih in vojaških bolnišnicah kornega področja, trgovinskih in obrtnih zbornicah v Gradci, Gorici, Ljubnem, Celovci, Ljubljani, Rovinju in v Trstu, mestnih svetovalstvih v Gorici in v Celovci ter slednjič tudi pri imenovani korni intendanciji.
V Gradci, dne 16. septembra 1892.
Stari trg št 4  Ljubljana.  I. nadstropje
ordinuje od Đ.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (i*o—38)
'wimmsmmimmmmwmmmmmmmmmmmmm%
Otvoritev gostilnice.
Usojam  se slavnemu  občinstvu   naznaniti, da otvorim
v nedeljo, dne 9. oktobra t, I.
v svoji lastni hiši, v Travniških ulicah štev. 6, tik nove mestne vojašnice za pešce
gostilnico
v kateri se bode točilo pristno hrvatsko ln dolenjsko vino in streglo z ukiiaiiinii gorkinii in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
<112e— 1)
s spoštovanjem
Ivaza. Kop slo .
C. in kr. intendancija 3. voja.
-S
Ponudimo po najnižjih cenah:
Zarezano vštricno ostrešno opeko
(Strangfalz-Dachziegel) najboljšo vrste. Veliko zalogo
lončenih pečij in štedilnikov
ter vseh v to stroko spadajočih izdelkov. {*»j>t»t*ijit li t **1 Ji :
Majolika peči.
-mm
3 -I
Ji
ii J
-i
hI hI -I -1
fL   I   i   i i T  t  T *^Jv
Lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). i7ib—i«)
Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem
F. P. Vidic čl Co., Slonove ulice.
KATHREINER
Reprekošieii prlinesek navadni kavi.
9 IFUfl Kneippova JCWH sladna
kava.
(lObO—4)
Dobi ne povMoill.
Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
Kakor zmeraj, dobe se  tudi letos
najlepši
in
najcenejši
otročji vozički
sam.© p>rl (397—13)
Antonu Obrezi,
tapccirarji
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Elegantno, fino in močno blago.
mm
Anton Schuster
Prvi Ljubljanski
konfekcijski salon za gospe
Špitalske ulice št. 7, I. nadstropje
priporoča
za jesensko in zimsko sezono
po čudovito nizkih cenah
največjo izbero modernih in najboljših dežnih plaščev za gospe, deklice in otroke, dolmanov, jesenskih in zimskih zgornjih sukenj, vrhnih s u k en j, žaketov, ovratnikov, bluz en najnovejšega kroja, kakor tudi vsake vrste konfekcijskega blaga za dame, angleške in domače modne robe za gospode, najnovejše" robe za gospojinska oblačila, čivijot. flanele, kašmir, loden, pristnobarvni bar-hant, pliš, baržuu, svllenine, blaga k pohištvu, salonskih in tekalnih preprog, zastorov, garnitur, irhastega sukna, posteljnih uložkov, gradel, oks-ford, sifon, j ulet, platnene namizne oprave, žepnih robcev in prekrasnih rut za na glavo i. t. d
Opomba. ~W
Konfekcijskih predmetov dum vseh od mojo ikbro robe, ki )o ■ ..-».ili v zalogi, po najnovejšem kroji nit l>uuuj< zgntovljati, vsled tega sem v položaji, da lahko uiuog«» ceueje prodajani od vseh mojih konkurentov ter priporočam cenjenim p. n. naročnikom, kar bodu ii)im Haniiin v prid, da se o tem, če Iti kaj trebali, sami prepričajo. Po meri napravljeni konfekcijski predmeti so DA Duiiaji zgotovi jo v H. «lu«'lt ter jamčim za to. da se prav doliro pristajalo, ker sem za pouierjouje angaževal nalašč iz\ r.-tOio Dunajsko krojačico.
V. odličnim spoštovanjem
f<«GH_<;)
Anton Schuster.
mm
Hi
A. K0RSIKA
udelujo po naročilu
(67—31)
sveže šopke in vence s trakovi in napisi.
Siiliili vencev je v zalogi, najnovejše facone in najnižje cene i. t. d. i. t. d.
I
(S®®®®®®®®®®®®®®®®®®
Klobuke za gospe
iiajiikiisnejr nakičene, izk j učljivo HM jiiOt'CM90fEdi9 mej njimi tudi letos /Aio priljubljena fazona 99Mtiš&ffJ€?<nW9f**>%9 po vsaki poljubili ceni, kakor tudi gfifčfitc htoiPU/mf đgl$S$I>€> išs IffittiifM z lepimi lovskimi iiakhnimi peresi, dalje najbogatejšo r/Jiero IliiOh9MJ£093 fJIPSjSPe hV€>& BluSšHa v najmodernejših hojah in oblikah, lepih ?tf?/et-/## po iti/.ki ceni, faMSfi^iffHlmili HffFmil-Miiti iš€*WSm #iŠOWš (a^rafbv) priporoča
J. S. ]ei3>IVE)13
v Ljubljani
(956—12 j
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
UdAjaielj ia odgovorni urednik : Josip N o 11 i.
ItantDina in ttak »Narodne Tub ar*t".