DOBER DAN, NAŠ OBČAN
Ni ga učenca, ki bi želel biti neuspešen
MILAN SIMIČ, partizan, oflclr JLA, zgodovinar, geograf in pro-tesor pedagoglke, ravnatetj šole dr. Jožeta Potrča In aktivist Sta-rega Vodmata praznuje 60. rojst-nl dan. Tovariš Simič /e znan kot mot dejanj, kl je trldesel lel svo-jega zivljenja posvetil pedago-škemu delu.
OB TEM JUBILEJU SMO GA PROSILI, OA KAJ POVE 0 SVOJI ŽIVUENJSKI POTI IN KAKŠNI SO NJEGOVI SPOMINI IZ PRVIH UR PEDAGOŠKEGA DELA?
»Rodil sem se 6. aprila 1926 v Ražnju pri Aleksincu v SR Srbiji. Že kot mladenič sem se vključil v NOB, prešel vse težave in juna-štva partizanske vojske ter se kot aktivni oficir JLA leta 1956 demo-biliziral. V Slovenijo sem prišel s fronto do Gorice. Moja enota je ostala v Sloveniji. Takoj sem se začel vživljati v slovenski jezik in kulturo, pa tudi moja zakonska družica je Slovenka. Slovenci so me sprejeli za svojega, tako kot tudi jaz Slovence Moram reči, le-po se počutim, saj je Slovenija postala moj drugi dom.
Od mladega sem se zanimal za družboslovna vprašanja, zlasti za vzgojo in izobraževanje in tako sem postal zgodovinar, geograf in pozneje profesor pedagogike. Opazoval sem in si skušal razloži-ti družbeno dogajanje okoli sebe. Od leta 1956 sem poučeval na
§imnaziji Moste, na osnovni šoli v ubičevi in na osnovni šoli Preži-hov Voranc v Ljubljani.
Rad imam otroke tn vedno sem jim bil pripravljen pomagati. Ob rednem pouku sem vodil še razne interesne dejavnosti (predvsem folklorno skupino jugoslovanskih plesov). Ob nedeljah sva vodila s profesorjem Kunaverjem svoje ra-zrede na ekskurzijo v Škocjanske jame; v yečernih urah sva z učen-ci opazovala s teleskopom oz-vezdje.«
POGOVOR JE SPET POSEGEL V PRETEKLOST, NA DNEVE, KO SO GRADISOVCI GRADILI ŠOLO IN KO SO UČENCI NAPRAVILI PRVE KORAKE V NOVI ŠOLI DR. JOŽETA POTRČA. VEDNO STE HODILI KORAK PRED ČASOM, Kl PRIHAJA, KAKO JE TOREJ BILO Z GRADNJO ŠOLE, KAK-ŠEN JE BIL KONCEPT OSNOV-NE ŠOLE.
»Leta 1963 sem postal član gradbenega odbora, sodeloval pri gradnji in poznoje v programira-nju in opremljanju šole, ter postal tudi prvi ravnatelj šole dr. Jožeta Potrča. Od samega začetka sem si postavil jasen koncept enotne osnovne Sole z namenom omogo-čiti slehernemu učencu optimalni razvoj.
Organizrali smo pouk v speci-aliziranih udilnicah, podaljšano bivanje, pozneje 3-letni eksperi-ment celodnevne šole, angleSči-no v 3. razredu, programirani po-uk, program celodnevne male šo-le, pouk na večdnevnih ekskurzi-jah in drugo. Ves čas smo tudi aktivno obravnavali učence s spe-cifičnimi učnimi težavami in v se-danjem času pouk z miselnimi vzorci.«
KOLIKOR Ml JE ZNANO, SO IDEJNI TEMEUI PROGRAMSKIH PRIZADEVANJ TESNO POVEZA-Nl S SOOOBNO ORGANIZACIJO POUKA IN 1N0VACIJAMI. KAK-ŠEN JE PRISPEVEK ŠOLE K RAZVOJU POUKA IN KAKŠNI SO REZULTATI POZITIVNE MOTIVA-CIJE UČENCEV?
»Moja poglavitna skrb je v vsem tem času veljala aktualnim dogajanjem in spreminjanju ra-zličnih pojavov v vzgojno in izo-braževalnem procesu Stalno je bilo prisotno delo na individuali-zaciji in notranji diferenciaciji po-uka. Vse eskperimente in inovaci-je smo opravljali z Zavodom SRS za šolstvo pedagoškim institu-tom v Ljubljam in zveznim zavo-dom za proučevanje šolskih vpra-šanj in drugimi institucijami. Veli-ko pozornost posvečamo tudi or-ganizaciji pozitivnoaktivnemu preživljanju prostega časa učen-cev na šoli in zunaj šole, saj je vedno od 29 do 34 interesnih sku-pin. Pozitivna motivacija učencev pa je stalna metoda našega dela z učenci.«
DELO NA ŠOLI JE ODGOVOR-NO IN ZAHTEVA 00 VSAKEGA VELIKO TRUDA, ZNANJA IN UVAJANJA NOVOSTI S PEDA-GOŠKO PRAKSO. KAJ NAJ OB ZAKUUČKU NAPIŠEM ZA NAŠE STARŠE IN NAŠE MLADINCE?
»Če na kratko odgovorim: ni učenca na svetu, ki želi biti neu-spešen, preganjan - skratka po-nižan. Ni tudi staršev, ki želijo biti neuspešni v vzgoji in vodenju svojih otrok. Treba je temeljito poznati njihove težave, organske, socialne, psihosocialne, distonič-ne in jim pomagati; to je moj cilj, delo in življenje. Ustvariti mlade-ga človeka uspešnega in srečne-ga. To pa zahteva od nas pedago-ških delavcev več, kot si nekateri mislijo.«
Lojze Cepuš