Gorica' izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dncva praznik, dan poprej. Frednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Votturini St. 9, kanior je naslavljati pisina. Sefraukirana ptama LP uv sprejemajo, enako so ne uvažujejo pisnia brez podpisa. Rokoptai dopißov se no vračajo. GORICA TBLBFON It. 201. iiane na leto 10 K, za pol lets 6 K, za četrt leta 250. I pravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarn:' ulica Vettunni §t. 9. I.» »s;laHr se pladuje od čveterostulpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popusi. PoHHhifzne itrvilk«* sianejo 8 vm. in se prodajajo f * razmh gon&kih traiikah. St. 85. V Gorici, v torok dne 22. oktobra 1912. Leto XIII. Wö - Mi pobraMo. Zgodovinsko va/.eu ie bil il;m ini- milo nedeljo za ves slovenski in hrval ¦ ski narod. /. veseljem siiki pricaknvali tega due. obeucm |)a tudi s strahom. kajti vedeli nismo, ali se ho vresiiiiil;; že dolgo gojeua /dja: Združenje Slo- vencev in Hrvatov. In danes li\-a!a Bogu siiio se oddahuili. Veselo nan: hije sree, ko poinislimo na velcpn- uieuihne nedeljske dogodke, ki so se od- igrali v Liubliaai. In v staiui sum daih^ naziianiti goriškim Slovencein, da Slo- venci in Hrvati sino se /dru/ili, da sire- liiinio za istinii ideali in za istiini k/.iiia- ini, da hoeeino se skupno voiskovati ii' nasi Ijuhljeni .lugoslaviji priboriti h'>lj- so prihodnjost, tako prihodnjost, ki nam niora prinesti luC'i in zdravega in krep- kega napredovanja na uašuii sioveu- sko-hrvatskem ozemlju. Na.še srce še ni tako veselo utripah. z.e dolgo. in naše niisli plavajo \ li^'i prihodnjosti, ko se bo konecno moral.i obračati z gotove strani na nas .lugoslo. vane tista pozornost, katero zaslii/inn» .lugoslovani. \' naslednjem podaienio našiin či- tatelje'.n o tein velevažnetu hrvatsko-s|o- vcnskein zhorovanju naslednie porn- čilo: Zborovanje vodstva Slovenske Ljndske Stranke in Hrvatskc Strankc Prava. Minulo nedeljo oh Hi. uri se je vr- šila v »Unionovili« prostorili v Ljublja- ni seja osrednjega vodstva S. L. S. in lirv. Str. Prava«. Vodstvo je bilo sko- raj polnoštevilno zastopano. Predsedo- val je nekaj easa dr. lv. Š u s t e š i Č. nekaj easa dr. A. (i r e g o r č i č. Z (10- riskega je bil polejj dr. O r e g o r č i č :\ navzoč elan vodstva S. L. S. T o r k ar iz Podbrda. Osrednje vodstvo Vseslovenske ljndske stranke, ki je zborovalo dne 20. t. ni. dopoldne v Ljubljani, |e soglasno odobrilo opatijske in dunajske resolu* cije zastopnikov V. L. S. in stranke pra- va. Obeneni je sklenilo sledečo resolu- cijo: Ceutralno vodstvo V. L. S. jenilje z ogorčenjcm na znanje poroeilo koro- škega strankinega vodstva o nečuve- nem zatiranfu siovenskega ljudstva v vseh panogah javne, avtononme in dr- žavne uprave na Koroškem, protestira proti sistematični zlorabi javne oblasti v poneineevalne nainene in proti raznir, poskusom vtisniti deželi na umeten na- ein i)ccat izkljueno ncinškega značaja, konstatira, da je ljudsko štetje falzifikat dejanskih razmer, ki vsled tega za pre- sojo narodnostnili zadev in vprašanj ne more priti v poštev in koneno od po- slaneev V. L. S. nujno prieaknje, da ne- vzdržljivim razmeram na Korošken: "oosvečajo svojo najintenzivnejšo skrb in pozornost ter se pri tein eventualno poslužujejo tudi najostrejših parlainen- tarnih sredstev. Koroškim pritožbain se pridrnžuje- K> tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejsi pritisk od Nemcev pod oOividno za^lomho sovruzne nain vlade. \ pleiiaini seii hrvatskih narodnih zastopnikov, ki >e je iste^a dne \r Ljnb- liatii vršik: in kateri je prisostvovalo i/ kraljevine lirvatske in Skivoniie H> bi\- šili narodniii zastopnikov razpuščeiic^, lirvatske^a sahora \ /avjrebii, N narod- niii zastopnikov iz I »almaciie. (> narod- nili za^topniko\' iz liosm.- in Hcr^e^ovi- ne in •> narodtii zaMopniki i/ Ktre. so se islotako v/.eli na znanje opatijski in dt;- najski sklcpi in ^ledcči koinunike skle- nil: 1. \rlinviKi upravit stranke pra\.i ic / \elikiin zadovolistvoni in iskren--. radnMjo w.ehi na znanje poročilo ¦•) ^klepili. ^toricnih 1(^. niiiia v Opatiii in", listopada \l>\2 na IHniajn nied dele^at; ^iranke pia\a in \ seslovenske liiidsk'j Miitüki.'. vsled koiih stopa N'susiovenska l.indska stranka v vrstc Stranke prava in v celoti sprejniü ujcii državnopravni prourain let a is*M. » 2. Ha se doseže edinstvo in .svobo da. sniatra \rhovna nprava stranke pra- \a za koristno sodelovanje vseh narod- nili sil in /eli v tein del» pozdraviti kot sol-.orilee vh1 plasti narc'.a brez razlike \ ore in plemciia. .\ i'irvatski naroci. svest si potrelie svojega daljnetfa narodne^a razxitka, svojih narodnih pravie in važnosti iieo- ^rafske^a položaja. holno Cuti politie- no razkosattost kraljevine lirvatske. / Ulobokim OKorčenjein prenaša pritisek protinarodnega sistema, ki osobito v Hanovini imičnje vsak napredek in pra- va hrvatskega naroda. •4. llrxatski narod. v svesti si, da so /emlie, \ katerill on in uje^ovi soi\) iaki živijo, odloeilne va/.nosti za položai nionarliije kot velevlasti in da je vedno v polni mcri vršil svojo dolžnost na- sproti svojemn zakoniteuui vlauarske- inu doinu in nasproti narodoni habsb. nionarliije ter doprinesel same zrtve, za U()tovo pričaknje, spoštujoe prava in svobodo dru/ili uarodov. da nionarhija in njeni narodi v svojem lastnein interc- su izpolnijo svoje dolžtiosti nasproti po- tlaeeneinu lirvatskcmu narodn. 5. Plenum well hrvatskih narodnil1 zastopnikov, elanov Stranke prava \/ vseh zemeli, na svojem sestankn \ Ljubljani 20. listopada t. I., soglasno (»•• dobrava in sprejema tc izjave svoje vr- hovne nprave ter iziavljajo, da bodo - vso odlocnostjo nadaljevali borbo n delo v dnhu programa stranke prava. Hrvatje in Slovenci se združijo. Sijijn;- manifestacija. Zgodovinski dan za Jujjo- slovane. Z napetostjo si no prieakovali po- poldanskcga slavuostneffa zborovanja. ki ie bilo riapovedano ob 3. uri popolu- dnc v \reliki »Unionovi« dvorani. Poslanci so se začcli zbirati, dvorana se je zaeelapolniti. Zborovanja se jc ude- ležila vceina knmjskili deželnih in dr- | zavnih poslancev, vnako stajerskili it1 | koroških. Ooriška državna poslanca dr. (irtKorčiC in Pon sta bila tudi na- vzoea. Knako so bili navzoei tudi vsi na.ši ostali deželni poslanci in sicer: de- zelna poslanca in odbornika F3 e r b u č in dr. S t e p a n e i č, nadalje deželni po- slanci Z e « a, iV\ a r i n i č. K o s m a j. M a n t r e d a in Z 1 o b e c. Kmalu |)o .\ uri je privedel naeelnik S. L. S. dr. š u s t e r š i č pod pazduha naeelnika >.Hrvatske Stranke Prava dr. Mile S t a r č e v i e a. Slovenski po^lan- ei so dr. Starčeviea navdušeno pozdra- vili. Za dr. Starčevičem pa so korakali vh ostali hrvatski poslanci in zustop- niki naroda. \elieasten je bil ta trenu- tek in neizbrisljiv za tistega. ki ie to vi- del. I )r. Š u s t e r š i č ie kmalu nato otvoril zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen dr. Mile Star č e v i Č. za podpredsednika (.i r a i e n a u c r. zapisnikarja pa dr. H r e j c in A k a e i c, nakar je dobil be- sedo dr. Mile S t a r C. e v i č, ki ie rekel med dru^im: Odliena gospoda! Prisrcno \'as za- li\ alim za podeljeno mi odlikovanje. Za- vzeuiam to častno mesto globoko ga- nien in z opravieenim ponosom, ker mi je predsedovati tenm doinoljubnemu zboru predstavnikov enega naroda hr- vatskega in slovenskega imena. (Burno pritrievanie in dolgotrajno ploskanje."* Nismo se zbrali, da drug drugega nailmodrimo. Mi smo prišli v belo Ljub- liano. da pred celim svetom pokažemo, da smo na jugu monarhije faktor, ki Si- ne da potlaeiti. preko katerega se ne sine preiti. (Veliko pritrievanje.) Cuveni grof Khuen - Hedervary ie v delegaeiii izjavil. da naša sloga. to na- se delo uiiua temelja v preteklosti. Cu- veui Kluieu ne zna ali ]~>a preraeunano laii. da ie ta ideja vodila nase dede od kneza Saina do Ludovika Posavskega, od tcga do Zrinjskcga in Fraukopana, od teh do stvoriteljev hrvatske prag- matieue sankcije pa do uase dobe. (Ve- liko ltritrjevanje.) Hrvatska, Slovonija in Daimacija ne sniejo biti ločene od Štajerske, Kraniske in Koroške. (Viliar- uo aplavdiranje.) la ideja je torej osno- vaua ne sauio v krvi, veri in jeziku, te- nuie i \- skupuosti intcresov, geografski legi in skupni zgodoviui. Mi hočeino danes postaviti tcinelje skupiKinu delu. Danes je znamenit hi- storičen moment za hrvatsko - sloven- ski narod, kateri inora z vsemi dopu ščeninii in zakonitimi sredstvi stremiti za oživotvorjenjem hrvatsko - sloven- skega državnega telesa. (Burno, dolgo- trajno pritrjevanje in ploskanje.) Naj blagoslov Vsevišnjega rosi na nas in pospeši oživotvorjcnje uašili do- movinskih idealov! Ko se je viharno odobravanje pole- glo ie govoril poslanee Zagorac med drugim: \ isokospoštovana gospoda! Danasnji dan je svečana manifesta- cija hrvatsko - slovenskega ediwtva ru samo kulturnega, socialnega in et'iiciic- ga, temveč i političnega. (\ ei;k) ii.itrje- vanje.) Temelji so bili postavljcni že pred več sto leti, ko so naši dedje na sa- loru v Zagrebu prvi od vseh liar, dov te monarhije historičnega leta 1712. stvorili hrvatsko pragmatično si'tikcijo, v kateri so izjavili, da bodo Ie tistega elana prejasne dinastije habsbuške za svojega kralja priznali, kateri bo obe- nem vladal nad Kranjsko. Štajersko in Koroško. Kaj hočemo? Mi hočemo živtti živ- ljenje, dostojno naroda naše kulture, na- se zgodovine in našega stališča. Noee- nio, da se nas sniatra za narod nižje vr- ste, da se nas mačehovsko izpodriva iz vseh važnih inest v monarhiji, da se nas osiroinašuje in izrablja v korist tretjih. (Veliko pritrjevanje. — Yzkliki.) Mi ne iščemo tujega. Mi ne oviramo razvitka in napredka nikogar (Tako je!) hocerno samo, da i mi napredujemo, se i mi raz- vijamo na svojem in s svojim, a do tega imamo pravico! (Burno pritrjevanje.) Zakaj ne bi mogla v tej monarhiji eksistirati srečna, zadovoljna in napred- na Ogrska m Avstrija poleg zadovoljne in napredne Hrvatske in Slovenije? Ne bi se li s tern povzdignila in okrepila monarhija sama? So mar naši interest v nasprotju z interest monarhije? Nika- kor! Bodočnost monarhije leži brezpo- gojno na naseni jugu. Zato se hoeemo mi južni Slovanu v prvi vrsti Hrvati in Slovenei odloeno in niožato boriti z vsemi mogoeimi do- puščenimi sredstvi, dokler ne zniaga- ino, a v tej borbi in delu upaino, da nas bodo podpirali vsi, ki tej monarhiji že- lijo dobro. \ endar je en ključ povoljne rešit- ve za monarhijo, a ta leži v monarhiji sami. (Pritrjevanje.) Ta ključ je samo eden, a to je: resitev jugoslovanskega vprašanja v sinislu in duhu dela in pro- grama Stranke prava. (Ponovno pritr- jevanje.) To je edini in uajnioenejši ar- gument, s katerini more monarhija sto- piti pred livropo. Sodelovati pri resitvi balkanskega vprašanja. ne da bi bilo l-reje reseno jugoslovansko vprašauje to smatramo za zelo nialo vspešno za monarhijo. Balkansko vprasanje. i'ri re- sevanju tega vprašanja je pa treba, da z monarhijo sodelujejo i Jugoslovanr. (1 ako je!) Ce bi bila monarhija to vpra* šanje že rešila v zadovoljstvo južnih SJovanov, bi bila njena vloga in njena pozicija veliko povoljnejša nego je da- nes. (Veliko odobravanje.) Oanašnje težnje in absolutistiene razmere v Banovini (Klici ogoreenja.) so samo dokaz velike važnosti jugoslo- vanskega vprašanja, pa eiindalje bo- do te razmere trajale, se ne bo njegova važnost ztnanjšala, nego nasprotno, bo vedno rastla, kcr je i zavednost nascg;t Priloga „Gorici" šfev. 85 z dne 22. okfobra 1912^ biva mcd Slovenci in llrvati samo l'(J«jii name!. Že 10 let dcla v javncin po- litičnem življcnju meet Hrvati, a italics je iiašcl nied Slovenci brate po krvi \\\ l)o diiliu. Napil jc koneeno je- dinstvii nied Sloveiici in Hrvati. (Vi- Marno odobravanje.) Ko jc orkester odigral, jc dobil be- sedo državni poslaiicc koroški, (ir;:- f c ii a u er, ki je rckcl mcd dniRim: Moč i.ioža jc niegovo prcpričanjc. Cc jc v dnižiiii ciio prepricanje, jc tudi Ijube- zen, in kjcr jc drnzinska ljubezen, tain jc srcča doina, kajti le kjer so vsi euegu dulia, tain jc cdinost, tain jc inoč. V edi- nosti jc inoc. Zakaj pripovedujem to:; Zato, kcr sc mi zdi, da dancs obhajanio poroko. Slovciicc sc jc poročil, je skle- nil trdiio in trajno zvczo z .lugoslavijo. Doscdaj siiio samo govorili o tcj zvezi, dancs pa je to uresničeno dejstvo. (Nas - duseni živio klici.) In npajino, da bo h\ poroka pomagala tudi nas rcšiti iz nein- ške sužnosti. Ce jc Bog vcdcl, zakaj jc postavil štajerske Slovcncc na Štajer- sko, jc tudi vedcl, zakaj je koroške Slo- vence postavil na Koroška tla. Dva Be- njamina iniaino dancs tu: Koroškega in bcujaniina iz Bosuc, ki prosita pomoei. Vi Hrvati imate enega Cuvaja. Mi ko- roški Sloveiici jib iiuamo na stare cen- tc. Bosanski Hrvatje so se izncbili Tur- ka, nas koroške Slovence pa šc bijc Tu- rek. Pomagajte nam pobiti neinske Tin - ke na Koroškem. — Vibarno pritrjeva- nje je slcdilo tern vscm iz srea izgovor- jeniin besedam. Potem je dobil besedo narodni za- stopnik S u n a r ič iz Bosne, ki jc rckcl, da sc zahvaJjujt Graienauerju za lepc bescde, a je pripoinnil, da bosanski ru- vatje sc niso še reših vseh Turkov. Se- daj divjata po Bosni dva Turku, i» to sta madjarski Turek in pa neinški 1 u~ rck. Ta dva Turka pomagajte nam po- biti, Sloveiici. Zgodovina nas uei, tla smo s svojo krvjo škropili lirvatskc zeniljc, rcšili sino Avstrijo ravno mi Hr- vatje in Slovenci, kakor smo tudi resili cast in slavo naše habsburške monar- liijc z mečeiri in svinčenkami. in na ti- soče trupei hrvatskih junakov je padiu za slavno habsburško dinastijo. A scdaj prihajata Neinec in Madjar in liočet.i deliti to, kar smo mi s krvjo kupili. Kri nasih mučenikov zaiiteva, da se av- strija riapram nam oddolji. hocenio slo- vansko kraljevino v okvirju habsbur- Ške dinastije. — Urnebesni živiokilci so pretresli ozraeje velike »Unionove« dvo- rane, ko je govornik končal svoj govor. Nato je govorii dr. K r c k, ki je re - keJ, da se sicer ni oglasii k besedi, ker je vsaka beseda odveč, ker so govorm- ki že vse povedali, kar je bilo popolno- ma na mestu. Le to reče: 2e dolgo sino gojili v sreu misel, da smo s Mrvati eno. Slovensko ljudstvo bo šlo navdušeno za naini, ko bomo bili boj za osvobojenjc in za enakopravnost slovenskega in hr- vatskega naroda. Naše delavstvo, naši kmetje, naši obrtniki so vedno za na- mi, ko se bo šlo, da tlačanom izbojuje- nio njih pravice. (Navdušeni živioklici.; Potem se je oglasl k besedi posl. iz lstre Kirac, ki seje zahvaljcval Slo~ venski Ljudski Stranki za današnje sla- vJje in upa, da tudi uboga in zapuščena Istra bo imela kaj od Hrvatsko-sloven- ske sloge. Navdušeno in v vznesenih besedah je napil »Mrvatski Stranki Pra- ve«. (Živio-klici.) Narodni zastopnik iz Bosnc K i š i c je govorii o siovensko-hrvatski kulturi tcr rekel, da slovanski narodi v Avstriji in ogerski ne sincjo odnehati od zahte- ve, da kakor se reže kruh Nerncem sc mora tudi Slovaiiom. Moč bomo imcli veliko, kcr bomo združeni, nakar je go- vorii bivši poslanec v saboru. A k a č i e, ki je rekel, da smo sc zbrali Slovenci in Hrvatjc, da danes na- vdušimo za krst častni in svobodo zla- to. Bliža se čas, ko se udejstvijo naši ideali. Nevprašamopotujem. Mi hočeino svoje oliraniti in sicer to kar je res na- šega, od Lovčana do koroškili liribov. Nazdravlja balkanskim narodom, ki sc s puško in z mečcni bojujcjo za zlato svobodo. (Navdušeni živio-klici.) Bivši narodiii zastopnik /agorae jc dobi! besedo, ki jc iiavdušeiio in kipeče govo- rii za sloveusko in hrvaško vzajeiniiost. Rckcl jc mcd drugim. Mi Hrvatjc v bsi- novini živiino kot v Aziji. Knit boj bije- liio. Yecie potrpcžljivosti sc nc najdc pn nobciicm narodii v Avstriji kakor pri Hrvatih. T o s in o I r p i n i po t r p e- /. I j i \ i. 1'oiiioči iiismo uašli nikdar. Yse nas tlaei in iisiiziijujc. In dancs sein vcscl, del scni dnživcl daiiašnji dan, ko sc obcta liiojcniu rodu pomoč Slovcnccv. Nič mi ni, tudi čc jutri ituii- iein, kajti moje vesclje jc |)rikipclo do viiumca, in prcpričaii scm, da besedani bodo slcdila tudi dejania. Napijcin slo- vcuski kaloliški duliovščini, ki sc innogu trudi za dobrobit slovenskega Ijtidstva (Navdušcni živio-kiici.) Potem jc govorii dr. L lJogaC- n i k v iinciiu slovcnskili »Orlov« tcr nazdravil slovcuskim »Orloni» in lirva- skini pravaškim »Sokolomrf. (\iliarno odobravanje.) Z a 11 u k a jc rckcl, da oči vclcga lirvatskcga naroda so uprtc dancs v be- io Ljubljano. S solzami v očcii so sc pn- slavljalc ua.se zene od nas, ko mho .sc podajali k Vain, dragi Slovenci. Hrval- ska in slovcnska zena sta ciio. Nazdrax - Ija Slovcnkam. Mcd posamcziiimi govori jc sviral oskester in i)cl |)cvski zbor »Ljubljanc- kaj lepo in precizno in jc zc! vscstran- sko polivalo. Naslopilo jc p-ri liicsaiiciü zboru nad 100 pcvskili moci. Konečno, ker hi bila skoraj polnoč, jc predscdnik dr. Mile Starčcvič zaklju čil konicrz tcr vckcl: Ncbo wv.\ blagoslovi nasc započcto dclo in naš: cdinstvo naj bo trajno. Žciini, da hi sl vcčkrat scšli kakor tianes. Tako sc jc torcj končalo to !ir\ ai sko-slovcnsko pobratiinstvo. Nai oiiieniiiio šc, da je bilo vseh r.oslan.-v hrvatsko-slovcuskih navzocih ()\). Dal Bog, da hi seme, ki sc je i:.-'c- iitlo minulo ncdcljo v Ljubljaiii obrodilo sad, katerega bi bili vcseli mi Jugoslo- vani. Davčnamoč na Pri- morskem. Trzaski list »Tricstcr ZcituugK jc Ijriobcil v sredo t. j. 10. okt. članck /. iiaslovoui »Die Steutrkraft des Küsten- landes«, iz katcrcg-i posiiLinaMio sta- tističue podatke in nckatcrc misli, ki so urednc širšcga poznanja. Vsem našiin čitatcljciu jc znano, kako veliko zaninianjc jc vladalo zadnjo pomlad v parlameiitarnili krogih za raz- ne vodnogos|)odarskc napravc v sever- nill dcželali inonarliijc. Rosebno so igra- li veliko vlogo gališki kanali, ki so sice:" nanicnjcni, da požrcio ogroinnc s\rorc denarja. Ko so poslanci nasili iiokrajin uvidcli, da bi (ialicija, Čcsko itd. do- bile prav lepe dohotlke v tcli \-odnogo ¦ spodarskih napravali, so začcli skrbcti zato, da bi tudi nase dežele bile dclcžno kake take ali vsaj podobnc dobrotc, hodisi je v tern ali oneni oziru. Kajti ako gredo iz državne blagajnc tja gori na sever miljoni in miljoni, zato da bo (ia- licija preprežena z vodnimi cestami, po- tern se spodobi, da tudi nasc dežclc na jugu dobijo kako no\'o pot v holjsc raz- mere. Stvar seveda ni bila lalika. \ lada jc sicer obljubila svojo ponioč tudi ua jugu a vse regulacije in driige vodno- gospodarske napravc iia jugu so v pri- meri z iiaineravanimi galiskinij kanaii le se malenkost. Tarn gori bodo sic svotc in svotc, pri nas pa razmcronja \c drobtiuicc. 'I'oda gospodjc zagovor- iiiki galiskih iiaprav so svojo stvar silili veduo v ospredje, čcs, to jc liujno po- trebiio; (ialicija in Ccško placujcti tako ogroinnc davke, da jc že samo na sebi raziimljivo, da pride tudi dobcršno stc- vilo niiljonov iz drzavnc blagajne iiazaj v onienjeuc dcžclc. Ta razlog o velikih davkili za scvernc vlcželc v monarliiji ni tako vcljavcn kot bi sc niislilo. Nc Ic sevcrne, auipak tudi južnc dcžclc, posc- bno |)a ravno Priinorsko, plačujcjo tako ogroiunc davke, da bi inorala biti ravno tako dclcznc vladnili dobrot kot n. pr. (ialicija. K'cs jc, da \" naši dcžcli ni ka- kc posebnc industrijc kot n. pr. na Cc- skcin, res ic, da jc istra prcccj zapuščc- na in ptista. Niti iia.ša I'urlanija, ki bi vciidar morala biti po svoji legi ciia najlcpšili dcžcl ecle inonarliijc, vcč n,- odgovarja zalitcvam in ljudstvo se tru- monia izseljujc. V goratcm del udczclc nianjka šc marsikaj glede bolisc živino- reje, čctudi sc ic v tern oziru \' zadniili letih dosti storilo. Tudi Yipavska doli- na, ta biscr \n imorskc dczcle. ni go.spo- dar.sko na isti stopinii kot bi lahko biki, da o krsnctn Krasu skoro niti nc govo- rinio. In vciidar |)lačujemf) mi na Pri- niorskcm na osebo t(;liko, skoro več davkov kot stanovalci onili dczcl gori na scveru, kjcr je industrija razvita, kjcr cvetc poljcdclstvo drugače kot pri iias. 1 )a to ni pravično, jc jasno. I »czjij. ki so \- blagostanju in obilnosti, nai hi tudi vcč plačalc kot |)a one, ki so v si- romašnili razmcrali kot ic n. pr. ravno l;'riniorsko. Šc bolj krivično pa je, ako sc i)i"i razdcljevanju j)()dpor |)ravi. čcs. vi tain doli nc placate toliko davkov kot oni na scveru, zato tudi nc dobitc nič. Kako liai si potcm kdai s|)loh opo- iiiorcmo, kako nai ye mkoliko skopljc- nio iz revščiue. I lačujcmo da\kc \' ciia- ki incri pri svojem siroinastvu. a dobi- nio nc potcm iiič. Naše zalitc\c po pod- |)orah in uicljoracijah so kakor boiiio pokazaii \- naslcdiijem popolnoma opra- vičenc. Ako d<:bi (ialicija milione. bi jili niorali dobiti tudi mi, kajti čc nas poz- naio pri jemauju. nai se nas sponmiio tudi pri dajanju. Tudi nasim poslancciii bo ljudstvo prav livalczuo. ako storii-» pri vladi pritnernj k(H-akc, da sc nc bo vedno rcklo: Primorsko nc plača skoro nič davka, zato tudi uc dobi nobenc vecjc podp^rc. Iz navedenega clanka na\'ajanio tn potrebnc steviikc gledc liudstva po zad- njili podatkih iz I. 1910; davčni podatki !>a :o \ zeti iz izvestii finančncga niini- stcrstva I. 1(>D7 10. lJoleg Primorskc- ga pridejo tu \- primcro posebno yevcr- nc (/roxincjc .nonarliije, na katere so od- padle ravno radi vodnili naprav ogroni- iic miljouskc svote. (Konec prihodnjic.) Izredni občni zbor ,, Gospodarske zadruge za goriško okolico". (Koncc.) Komisija na postaji. \ prctckli sezoni smo postavili ko- misijo ua jiostaji. ki jc lircglcdovala bla- l-ro. S tern smo napravili dobor korak naprcj k zboljsanju dobrcga imena »Za- druge^ v inozemstvu, kajti le na kor ist "Zadruge« je, da posilja le dobro in od- brauo blago v svet. l.ansko lcto so nam trgovci posiljali grajalua pisma, čcš, da posiljaino kot z a v c d n i I j u d j c slab-.» odbrano blago v svet. Lctos pa so uas ravno isti trgo\'ci h v a 1 i I i, da smo sc pri tern muogo zboljsali. Torej prav je, da imauio komisijo. A priti mora do tcga, da bode vsak kntet komisar svo- jemu blagu. Navadno sc kmetje izgovar- iajo, ko sc jim po\c, di> blago ni lepo odbrano, da blago ni siiažno: »babe in ctroci so nabirali.« Hragi člani. to so prazni izgovori! \ sak goypodar ic od- govoren za svojc blago in uc »ba- be u in otroci! Ne mislini s tern uikogar žaliti, posebno nc pa one. ki strogo pa- zijo, da oddajajo lepo odbrano blago. Žcliino pa in lioccnio, da od|)ra\-imo. kar je mcd nami še slabscga. Qoriski magistrat. V polctju smo imcli shod, na kate- rem sino protestirali proti po\ isanju pristojbinc za dovažanjc blaga na trg in pa za prcincmbo urnika za čisččnje stranišc. Tozadevno resolucijo smo po- slali goriškemii niagistratii tcr zahtevali resitve do 15. septembra. Po preteku tc dobe nismo dobili nobenega odgovora Poslali smo zaradi tega odposlanca k žiipanu Bombiču, čes. naj da odgovor na resolueije. Župan se je kazal nasproti (idpüslanccm i)rav prijaznega in dal inu jc razumcti, da on ni nasproten ne Slo- vencein in ne > Zadrugi« tcr da obžaluje, da sc ga ima za taksnega. Povcdal jc, da, rcsolucijam sc ni ugodiio, a da bode istc dal vcudar šc enkrat \ sejo. 1 orej guspod župan Bombič je dal odposlancu razumeti, da on nam ni na- s|jrotcn, da so pa drugi ljudjc, ki tain odločujcjo in noCcjo o nas niC vedcti. Mi smo vcdcli, da nam magistral nc ugodi že ob znancni scstanku goriš- kih kmctov na Livadi in sicer po poja- snilu, katcro jc dal glasoviti slovcnski lialijan (iorjan. Nadaije smo spoznali, da nam magistrat nc ugodi tudi po Clan- Kill v niagistratovcm glasilu ^Corricrc hriulano'. in ^Corriere Agricoloc, kjcr so tcdnc za tednom pisali o strahovili ¦ (juci di \crtoiba«. Na sliodu smo sklcnili, da napove- iiio straik, ako sc nc ugodi našim zalite- \ am. I »ancs moramo torej odloeiti radi straniščnice: Ali proglasimo štrajk, an nc. Oincnjam še, da iiam je družba zna- nega (iorjana (nckaj Podturncev) lzja \ila na oncni sestanku na Livadi, da štrajk ne bode prisilil magistrata, da ugodi naši zalitcvi, kcr je podjetnik, ki i;;ui zalogo .straniščnicc pri Stracicah, odgovoren za čišanjc stranišč v mestu. Dotičnik da ima izkopano jamo \' pešOe- no zcmljo, ki da požre vso straniščnico ucriskega mesta. Mi smo ugovarjali, češ, tain blizn ic SoOa in iz zdravstvcnih oziro\- je nc- liigočc. da bodo ljudjc in /Axiil iz St. Andrcža. iz Sovodenj in iz h'urlanije pili i,oiišk(j straniščnico. Dalje smo pov- daijali. da bi bili s tern prizadeti tudi prebivalci mesta üorice, ker bi jim pod- jetnik povisal plačilo na izvažanju stra- niščnice, ko bi za isto nič ne dobil. Ko- ticčiio nam niso vedeli kako ugovarjati. Lc to so rckli: »Mesto se ne sine pustiti "komandirati'( od okolice«. Sklep glede resolucij goriškemu magi- stratu. Iz razloga, da še niso vsi kmetje v ¦ ZadrugiK se je sklenilo zacasno n i r- r og 1 a s i t i š t r aj k a. Nalozilo se jc ciauom. naj vsako krivico ali sikano, ki sc jim pripeti od niagistratnih organo\- bcdi.vi na trgili ali pri izvižanju straiii- sC'iiicc naznaniajo »odboru "Zadruge«. da se bomo znali ravnati. »ZadrugaA pojde korak za korakom naprej za pro- spch in povzdigo kmeta. Upajmo. da pride tudi \' našem mestu v Oorici, v kratkem do prcobrata, da bodo tarn vla- dali liudjc, ki bodo spoznali, kaj je oko- ličanski kmct za mesto üorico, da nas uc bodo znierjali s tujci in nas zaniče- vaii za plaCilo,da mi to mesto vzdržu- jemo. Ako pa do tega uc pride, našla sc bodo tudi dniga pota. da bodemo opra- vili brez mesta. Sloga v »Zadrugi«. I-redsednik poroca, da sc jc vse de- ItJvanje začasa kupcijc vršilo v slogi in edinosti. Mali spur je nastal samo en- krat mcd odborom : sprenieniti. Raeunati moranio s tern realnim dejstvom. Mi hoeemo skupaj delovati, da prilago- dimo program vsakokratnim aktualnini razmeram. ne da bi količkaj popustili v idealnem oziru. (Pritrjevanje.) Raču nati moranio zlasti z raznoličnostjo dr- žav in dežel, \' kojih živi dandanes lir- vatsko-slovenski narod. Ne moremo de- lati v vsakem pogledu iste politike na Dunaju in v Pešti, v Zagrebu, Sarajcvu, Ljubljani, Oradcu, Celovcu, Zadru ali Oorici. Razmere so prerazlične. V prvi vrsti je stvar narodnih zastopnikov in avtonomnih deželnih organizacij stran- ke, da najdejo prava pota, prilagodivši se posebnim razmeram in varujoč pro- gramatične temelje. (Yeliko pritrjeva- nje.) Yse pa mora voditi delotvorna Iju bezen do skupne domovine, zavest, da pripadajo enemu ljudstvu, enemn naro- du. (Vihar navdušenja.) Zvršilo se je dolgo zaželjeno, nujno potrebno združenje v resno zgodovin skein trenotju. Danes lahko radostno vzkliknemo: Hrvatsko - slovenski narod je eno telo, eno srce, ena duša! (Nepopisen en- tuzjazem.) Besed je dosti — naj sledijo deja- nja. Našli smo se — ostanimo skupaj! Nepopisno navdušenje je sledilo te- iiHi govoru. Dr. S t a r č e v i 0 je vstal in ginjeu do dna duše izjavil, da je današnji dan bil najsrečnejše v nje- govern življenjii. Bog vsegamogoeiii bo naše delo blagoslovil in bo vrnil našeiuu narodu, kar ttui gre po naravi, zgodovini in pravici!« Odveč je \saka nadaljna bcsed.i. Navzoei so kakor cue duse vstali in za- peli "Liepo našo domovino«, nakar se je zbor zaključil. Komers. Nekai velieastnega pa je HI ko- J merz v veliki »Unionoviu dvorani, l-i ' se je vršil ob 8. uri zvečer na cast vset; i hratskim in slovenskim drzavnim in de- \ /elnim poslancem. Najbrže da takega t komersa še ni videla bela Ljubljana. i:ravi triiunf hrvatsko- slovenskega po- bratimstva je bil ta vecer, in kdor je bil navzoč in kdor je slišal iiavduscirj go- vore, kdor je videl vesele «braze ki so se kazali z vseh strani, kanior se je člo- veško oko obrnilo je šele obcutil, da Ljubljančanje so z odprtimi rokami sprejeli v svojo sredo hratske in s'.oven- ske goste. Že kmalu po 7. uri se je za- eela polniti velika »Unionova« dvorana j in ob N. uri so bile že vse mize zasedenc in galerija polna. Nemirno valovenje in šumenje izbrane družbe je človeka za- zibalo v prijetne občutke. posebno še ob pogledu, kako sta si Slovenec in Hr- vat hti;kala roki in si prisegala Ijube- zen. — Dvorana je bila v osprcdju z zele- njeni okrašcna, vihraie so slovenske in lirvatske zastave. Polnoštevilni orkester ljubljanskc filharmonije je zaigral, nakar se je dvig nil deželni glavar dr. Šusteršič in ob grobni tišini množice rekel: Yisokocastita gospoda! Otvarjam prvi hratsko- slovenski komers. Po- zdravljeni vsi, ki ste prišli v belo Ljub- Ijano. Pozdravljene dame in gospodje iz Mrvatske. (Živio.) Hrvatska domovinn je naša skupna domovina (Zivio.) in ostane. (Živio.) Hrvatsko slovenska do- rnovina je sedaj eno telo, ena duša! (Ur- nebesni živio-klici.) Tako je in tako o- stane! Zato veljaj prva napitnica hrvat- skemu ljudstvu in Hrvatski Stranki Pra- va. — Y tern trenotku je zadonela po dvorani pesem »Liepa naša domovina«' in množica je stoje ponovno manifesti- rala hrvatsko slovensko vzajemnost. — F^otem je dr. Šusteršič nadaljeval: Da- našnjemu komersu predlagam za pred- sednika ino/.a, čegar samo ime je pro- gram Hrvatske Stranke Prava«, na ci- gar programu prisega hrvatsko Ijud- stvo, in to je dr. Mile Starčevič. (Dolgo- trajni živioklici so se razlegali po dvo- rani in ploskanja ni hotelo biti konca.) Potem: In njciiiu veljaj druga moja na- pitnica. (?Av\o.) Dr. Stare e v i c, preds. »Hrvat- ske Straiike Prava«, se je dvignil ter rekel: Zahvaljujeui se lepo za prisrene pozdrave. Moja cela družina je kmečke ga rodn hrvatskega naroda. Moj pokoj- iii stric dr. Ante Starčevič je dela! na politicnem polju za izobrazbo hrvatske- ga uaroda. Njego\a vroea želja je bila la, d:i bi je Slovenes in Hrvat zdruzila, da bi se pobratila, da bi se borila za iste ciljc in ideale. Žalibog, tega ni doživel. Unirl je poprej. A kar ui on doživel, >ein doživel jaz danes. Današnji dan je naj- kpsi dan v mojeni žvljenju. (Vihar nav- dusenja je nastal pri tern.) Nobena splet- Ica nas ne more več razdružiti, nobena liinavska priliznjenost nas ne omai-ii, da bi nas raztrgala in nas spet pahnila narazen. 'Hrvat in Slovenec naj bosta eno! (Yiharno odobravanje.) Za dr. Starčcviecm je govoril sa- borski zastopnik V a n c a ž. ^tejem se srečnega danes, kajti Yi, bratje Sloven- ci ste sprejeli program Hrvatske Stran- ke Prava«. Moje besede veljajo možu, čegar znanost in spretnost je pridobila skoraj celo Slovenijo okoli njega. Po- r.osen mora biti ylovenski narod, da je vzgojil sebi nioža in ga postavil na čelo kranjske dežele in na čelo slovenskim zastopnikom v državnem zboru na Du- naju. In temu velikemu možu, katerega tudi Hrvati visoko spoštujemo, napijem v imenu Hrvatov, pristašev »Stranke Prava«, in ta mož je dr. Ivan Šusteršič.« Množica v dvorani je vstala in viharno pozdravljala dr. Šusteršiča. Sedaj pa se je zbral na odru moški zbor pevskega društva »Ljubljana« ter zapel pesem »Slovenac i Hrvat«. Mno- žica je stoje poslušala pesern. Pctern je govoril državni poslanec dr. K o r o š e c, ki je rekel med drugim: Približujemo se visokim ciljem, vele- važnim dogodkom za Slovence in Hr- vate. Bog je že vedel, zakaj je postavil štajerske Slovence na Štajersko. Šta- jerci smo širokih pleč in se ne uganemu zlahka. Hud boj se nam obeta. Potrgatl nioramo glave onim, ki nas oholo tepta- jo. Račun mora priti in ta račun borno delali nerazdruženi Slovenci in Hrvati. (Yeliko navdušenje.) Potem je govoril poslanec D u 1 i - b i c, ki je izrazil svoje veselje, da pre- (Dalje v prilogi.) Naše bajeslovje. (Po dr. H fflaohaln.) (Konec.) Usoda ni poosebljena. Pač pa pra- vijo Podkrnci: »Je prišlo k slabi sreči. Bog daj dobro srečo!« — Zli dnevi tudi niso poosebljeni. Stejejo pa vražarji ta- kih 42, nekateri so najhujši; n. pr. po en dan aprila, avg. in decembra: ko je bil Judež rojen, Sodoma in Qomora pokon- čana in ko so Ieteli angelji z nebo. IV. Strahovi so: Mora, ki jo odganjajo na ßolskem z nekim kamsnom in besedami — kot Cehi — Mora, kaj ho- diš okoli mojega bora; pojdi na tnalo treske štet, pojdi pod nebo zvezde štet.« Dalje so volkodlak, prijavica, krvo- ves*), vedomci, vešče, krvavo stegno. Na mesto vedomcev poznajo Podkrnci »kresarke«, ki se tolčejo na križpotju z ognjenimi tresilniki (poleni). Na Češkem je tudi strašilo Matoha; pri nas pod Kr- nom le beseda: matohati, nerodno de- lati, šopiriti se, in Matolka, pri nas koi psovka. Poseben strah je še: divji ogenj. Ta je kot reeeno: ali spomin bodoce nesreče, ali so vedomci duše rajnih; po- leg tega pa pomeni to tudi goreči za- klad, ki ga straži ognjeni mož, ali črr.i pes. Dr. Pajek veli o tern: *) V Bolcu da so I. 1453 z drogom prebodli nekc ženo kot .pijavico". »Ce kdo zagleda po noči na samem sivo luč, ve, da tarn denarji cveto. Kdor kaj takega vidi, naj hiti in položi na ti- sto mesto kako blagoslovljeno reč, naj- bolje rožni venec. (Po drugih ali klobuk ali čevelj; po nemški vraži pa moški kaj železnega, ženska pa preprt). Denarji sveto z modrim plamenom. Pred pol- dnevom ali polnoči ga straži zelen vrag. Tak denar zamore dvigniti le oni, ki se zapiše vragu z dušo in telesom, in sicer za določen rok. Tiste denarje pa, ki sveto popoldne ali ob zori, straži duša onega, ki jih je zakopal. Te dena- rje je lahko dobiti in se duša se zahvali za rešitev. Kdor vidi denarje cvesti, mo- ra kaj na nje vreči kot zgoraj. Potem se mora hitro in tiho vrniti in se ne sme ozirati: Denarji morajo biti izkopani pred solnčnini vzhodom. Med tern se ne sme spregovoriti nobene besede, naj si ga motijo vsekršne izkušnjave; druga- če se denarji zopet globoko pogreznejo in ves trud je zastonj. Nu, zakladov imamo dovolj vsaj v pravljicah. V Bogatinu da je nad 700 voz zlata. Videti je tarn, da so kopali. \ planini za Krnom (»Na polji«) da so dobili v slanii mrliča, najbrže kakega rudokopa. Pokopan je onde nekje. Lain da so nosili v sklenico zlato izzad Krna (nekje). Jedro tega je: ali dobiček, ki je s planin vsled živinoreje,*) ali pa staro- *) Pod Mangartom prnvijo, da se je prijela Laha le blagoslovljera kroela. davne izkopine. Tudi v Nemškem rutu j da je zaklad. Mangart je pa vreden, da j se napravi zlat hodnik okrog njega. Če se gre po Mangarški jami (ki vodi baje celo v Rateče; to pot je premeril nek- do, ki sta ga bila iz nevoščljivosti all sovraštva dva druga v jami popustila) tedaj se pride do korita, kjer teče čisto zlato. Tudi v Trenti je srebro in zlato. Na Verebici — napačno na karti Srt- brnjak -- se je bilo ugreznilo konju ko- pito, in ko ga je dvignil, je bilo pozla- čeno. Neka ženica pa je hotela vsaj Za rinčico zlata dobiti; ali prežgala je po- nev, a zlata ni bilo. Bil je le žvepleni kršec. Andr. iz Drež. je tudi veliko iskal Zajavorjem; ali obogatel ni. Enako oni izpod Predela. Stari R. iz Č. S. je videi v Mlinarici cvesti »šar« z modrim pla- menom (kot dar sveče); ali mahoma je vse zginilo. Lah je hodil v isto grapo in odnašal srebro. Ce me ne bo, je dejal ženi, tarn me išči! — In res ga je onde zasulo. Zaklad je tudi na Zmoklcah pri Krševcu. Ali treba iti ponj na sv. Yal- burge noč. (Yidi se, da je ta nernška vraža.) Ko stopi tak v ris, pride kača in okrog vrata ima spaka(?) ali ključe(?) Po vrhu zaklada je boh špeha... Pa treba priti z vozom, ki je ves lesen in s črnimi kravami. —Pri Koritnici, da je bil nekdaj grad. Ko je nekdo tarn iskal šaca, je prišel vol(?) in ga vrgel. zabolelo ga je in bil je hrom vse živ- Ijenje. O Zlatorogu Trentarji ne vedo, inorda Sočani, ki so imeli prej v najemu pianino Komno na bohinjski strani? -- Olede rože »mogote« primeri staroslav. mogat. I^alje Dr. Machal. Jeleni in divje koze so prijatelji vil, podobe meseca in oblakov. — Yila jezdi na jelenu itd. (Masu). Dalje Dr. Freytag o Berchti itd. v Zeitschrift des d. u. oester. Alpenver. 1S81: Y Osterode pod Harcovim pogor- jem varuje Hola kot velikonočna devl- ca (Ostara) čudežno rožo, s katero se dobe zakladi. In Bumbaeh Sommermär- chen (1881): »Hola jezdi na zlatorož- nem jelenu po gozdu.« Zaklad so kopali tudi v Panov. pri Q. Ali ko je zažvenketalo, so se pre- strašili in odšli proti 0. Do »Ruse hiše« jih je spremljal velik, črn pes; govoriti se jim pa ni ljubilo. — Pri R. na K.-en? pa je bilo nastalo tako lomaščenje po gozdu, da je vtekel mojster (dijak) in učenci: Naj človek gledat ne sili... - Uni jecljavec pa je del gospodu M., da ni lahko dobiti zaklada, češ: Mmorra znnaat llaattiin, prri i de tist, ki ma rroogee - rrogee! Pod Predelom se je tudi videla luč; ali odkopali so — mrll- ča. — Drugi da je prinesel vrag lonec zlatov, a zjutraj je bilo le oglje; številke da so se še poznale. Kake neumnosti uganjajo ljudje, nu mestu, da bi se držali pravila: Povrni se samo v prvotnost nazaj, in našlo novsndi nrvnhii hr\č r;iif Zaključek. Zborovalei so celi eas veeurncga zbnrovauja z zanimunjeni in pozoriio- stjo poslušali govore. Ko je predsednik zaključil zborovanje, so zapustili pro- store z živio-klici na prospeh »Zadru- ge«. Zn pregledovalce računov so izvo- Ijeni: Lutinan .ložcf, posestnik in mlinar v St. Andrežu, Hrajnik Alojz stareji in Anton Zavadlav tndi iz Št. Andraža. Začetek parlamentar- nega dela. 1-recej uoigo su trajalc parlainen- tarnc pocitmce. Danes, 22. pa se je se- šla zopet züornica k nadalinjeinu üciu. wgromno grauiva čaka na poslance in le s tezavo oodo res kos vseinu, Kar bi bilo iteba resiti se letos. Sicer se je pn nas precej udoinaeil p r o v i z u r i j 10 je nekaka rešitev za silo in takili pru- vizorijtv je vedno več. \ interesi res- snega, ocnuega deia m pa bilo zeien, du take stvan odpadejo, da enkrat tadi vo- liici in uavkoplaeevalci pndejo do jus- nosti. \ es ta aparai stane ogroinno de- narja m nazaunje oocmstvo še dosti- krui ne ve, Kaj se prav godi na cesar- skem iJunaju. v časi je knv raznih koio- Doeij parJainent, vcasi zopet vlada, uo- stikrat pa oDa. bedanje stanšee ni posebno razve- selji\ o. s>prava na CešKem se n i dose- gla in vsa zadeva je morda na slauej- sem Kot je Diia. Lelo leto so cepaie raz- iic obijuüe in oben, celo dolgo dobo se ze vlacijo te reci, a vse ne pomaga n\c bpor inea Lehi je ravno tam, kjer je bu preu ieu, minister iloclienüurger je po- ložaj s svojinn üüioKi še poostnl. Upa- lo se je ceie počmiiLe, ua pride vsaj de- loma do sporazuma, a parlament se sni- de zopet na vročih tieh kot jiii je zapu- stil. 1 am gon na Ceskem pač ne gre in ne gre. Ova Kremena se orusita eden ou drugega in to ne da nikdar pravega og- nja. jeden bi moral vsaj nekaj odjenjati, a nikdo noce. In tako se bo ta spor vle- kei gotovo tudi še nadalje in ne le samo skozi jesensko zasedanje. rinaiičiia reiorma kriei po redneiu delu. Toliko se šušmari in šušmari na tern polju, da je groza. Placujeino vednu vecje davke, a vse ne izda nie, ker ni iiikakega pravega naerta. »Mali« in ^Veliki« iinančni naert kujejo že nebroj easa, davki rastejo, a pravega vspeha le ni. Uradniško vprašanje se vleče že tu- di preeej easa in je v tesni zvezi z de- narnim. Tudi tu bi se biio že dalo do- seei vee pozitivnega vspeha kot se je. Koliko je raznih sinekur, raznih brezpo- trebnih ravnateljskih in bogznaj še kak- snih mest v raznih rninisterstvih in dru- god. Tu bi se dalo urediti marsikaj na korist uradništva, ki je v resniei po- trebno. Rusini pridejo sedaj zopet s svoji- mi zahtevami in spor s Poljaki bo mor- da irnel važnejše poslediee kot se misli. Posebno za zunanjo politiko je važno rusinsko vprašanje, ker je nastala med rusinskim narodom prav obširna pro- paganda v ruskem smislu. Ako Rusini ne bodo našli v Avstriji razumevanja svojih teženj, bodo seveda silili čez me- jo, kjer živi na Ruskem veeji del njih rodnih bratov. Od tam se jim obljublja vse niogoče in ni neverjetno, da se bodo zaeeli v veejem ali manjšem številu na- gibati na rusko plat. To je pa za Av- strijo v Galieiji skrajno pogubno. Ne- smisel je tedaj, ako se Rusine odriva, še notranje, ampak tudi zunanje poli- tike. Za nao Jugoslovane jako važno je dejstvo, da nastopi prvie v sedanjern zasedanju nova politična stranka iz na- ših zemelj, to je hrvaško-slovenska stranka prava. Ta nova politična jed- nota obeta kar najlepše sadove. Dolgo se je vlaeil Ilirizem in Jugoslovanstvo po raznih brošurah in predavanjih, kjer je živel ta pojim neko klaverno, bukvar- sko življenje. Tega je sedaj konee. Se- daj ne nastopi slavnostni govornik, se- daj nastopi politiena jeduota lirvaskili in slovenskili poslaneev kot en mo/ na torisee. To pomeni vse kaj drugega. to je praktieuo, politiCMio, ono je teoriia, bukve. Nova jugoslovanska euota je \ /.- budila tudi pri drugih narodili pozor- r.ost. Pri Nemcih smo ravno v zadnjeni Casu opazili veliko cepljenje in kosanjc in tako jili je prn\ ueprijetno dirnihi vest, da se družijo slovenski in hrva- ski poslanci na temelju pravaskega pro- ^raiua. To uovo poliliaio telo bo goto- vo tudi doseglo vse dnigačne vspelie / ozirom ua jugoslovanska vprašanja, ka- kor so bili mogoči do sedaj. Za Jugo- slovane bi tedaj pomenilo jesensko za- sedauje v parlaiuentu uekako inn ko- rak v politicno življenje. Od nastopa hrvaško-slovenske stranke iirava se j«: nadejati prav obilega vspeha v pcrc- čih i)oliticnili vprašaujih Ci o s p o s k a z b o r u i c a ima pr- vo svoio seje due 2,\ popoldan. Na visto pride poroeilo o kontroli drza\ nili dol- gov za 1. 1S.S5 do 1. l°0() in mil), lzvo- ljen bo tudi en clan v odsek za pciTticnc zadeve. Ne bo iahko delo v sedanjeiu zase- danju, kajti poleg notranjih nercdov \i- sporov, na:n divja pred pragoiu bi vc- kli se vojni metež. Sieer nas to direktuo r.e zadeva. a treba je računati tudi ^ tern, kajti dober gospodar ne bo skrb> I ob požaru le za glavno poslopje. am- pak tudi za kozolce in pristave. Govedorejske razstave. Due 18. t. m. se je vršila v K a na 1 u govedorejeka razstava, na kateri so do- bili nagrade sledeči in sicer: Za bike: Jožef Manfreda, Lorn St. 51. K 25 — Andrej Zelinšček, Svink St. 84, K 15 — Ivan Pregelj, Lorn St. 27, K 15 — Jožef Suügoj, Kai št. 112, K 10 — Franc Gorjup, Vrh št. 12, K 10. — Za krave: Jožef Čargo, Ročinj št, 93. K 25 — Martin Berlot, Gor. Vaš št. 52, K 20 — Jožef Pregelj, Lorn, K 15 — Rafael Ziniic, Deskle št. 180, K 10 — Andrej Gerbec, Ročinj št. 139, K 10. — Z a j u n i c e : Jožei Križnič, Ročinj K 30 - Miha Mavrič, Skale št. 147, K 25 — Ivan Cargo, Anhovo št. 13, K 20 — Štefan Škodnik, Bodrež št. 3, K 15 — Jožef Šuligoj, Goljevec št. 57, K 10 — Jožef Pregelj, Lom št. 26, K 10 — Andrej Rahotina, Ročinj št. 39, K 10. — Na lPzstavo ie bi!o pri.^nanih 10 bikov, 10 krav in 17 junic Due 19. 1. m. se je vršila na C e s t i pri S v, Križu govedorejska razstava. Nagrade so dobili in sicer: Z a bike i n b i k c e : Silvester Lo- kar, Lokav-c št 162, K 30 — Anton Sitr.ic, V. Žablješi. 55, K 20 - Hen- rik Čerrrelj, Vitovin št. 112, K 20. — Z;i krave: Andrej Krkoč. Kamnje, K 20 —Josip Besediijak, Rihenberk št. 139 K 10 - Franc Seek, Sv. Križ št. 27, K 10. — Za junice: Ivan Kerševan, Črniče št. 111, K 40 —Henrik Čermelj, Vrtovin št. 112 K 30 — Fiauc Bajc, Skrilje št. 86, K 30 — Anion Ravtar, Skrilje št. 1, K 15 ~ Jo?ef Pirjevec, Selo št. 39, K 15 --- Franc Furlan, Kamnje K 10 — Anton Bavčar, Selo š». 71, K 10 Janez lpavic, Črniče št. 1, K 10 — Jo- žef Tciminc, Ajdovšuna, K 10 — Franc Vodopivec, Kamnje K 10 Jfžef Čuk, V. Žablje K 10 — Ivan Leban, Črniče 2, K 10 — Franc Vodopivec, Kamnje K 10 - Alojzij Rustja, Skrilje št. 59 K 10. — Na razstavo je bilo priznanih 5 bikov, 9 krav in 41 junic'. Razstava goveje živine, ki se je vršila due 17. t. m. v Gorici za pol. okraj gor. okolice izvzemši občine Dolenje.Kožbana, Medana in Biljana je bila lepa. Nagrade so dobili: V I. razredu: biki junci : je dobil prvo dariloAiiton Klinec iz Vipolž, drugo A. Cijan iz Bilj, tretje Ant. Kanjel iz Podgore, četito Jos. Remec iz Vitovelj; to je 40, 30 in 20 K; po 15 K so dobili: Jos. Srebernič in Jak. Komel. V II. razredu: Krave in junice za pltme : po 50 K: R. Pavlin iz Solkana, 1. Savnik iz Bilj; 10 K Fr. Gorkic iz Vrtojbe ; po 30 K: A. Kulot iz Gorice. I. Makuc iz Št. Andreža, Jos. Kulot iz Gotice; 20 K I. Giroucoli iz Vrtojbe. Potem je bilo še več daril po 20 in 10 krou.Tudi na ktosnjih razstavah se je pokazal lep napredek posebuo pri mladi ž viui. Vcjnä na Balkanu. L'ozar je vsplanilel. Uori tako, da 00 tezko omejiti ogenj. Oci celega izo- braženega s\cta so obinjeue ua Balkan. \ se prieakuje z napetostjo, kaj pravij) najnovejši brzojavi in teletonska poro- cila. \ se je nestrpno in se poprasuje, i\aj Do, kaj bo, kdo bo zmagovalee, kao ponese veuee znuige s krvavega plesa. lake vojske, kakor je sedanja ua iiat- Kanu ni videla tvropa ztahka. 'l'urek je veliK, niocan, frozen, brezsreen. \si s»; ga spoininjajo z grozo in naše knieeku ijudstvo s straliom izgovarja besedo 1 mek, kajti \ 1 urku vidi pozivinjenega cloveka, ki je žejen kršeanske krvi. Na- se ijudstvo se 1 urka sponiiuja še izza pripovedovanja, ko je oblegal nas Uuiiaj in ga je poljski kralj Sobjeski pregnal iz predmestja diuuijskega. 1 urek navaduo ne odjenja toliko easa, dokler giblje. Na drugi strain pa stojijo stirje za- vezniki skui)aj, urnogoixi, Bolgari, Srbi in Urki. Navdušeno je 10 Ijudstvo zn vojsko. Svojo domovino ljubi to Ijud- stvo neizmerno. Zato je pozdravilo z cgnjevito ljubeznijo proglašenje vojue proti Turku. Le en vzgled navedimo, ka- ka ljubezen je ucepljena v sreih Crno- goreev za svojo domovino. i-'ostena Crnogorka, kineeka žena, iinela je tri sinove in moza še pred 14 dncvi živa ir. zdrava. Ko je zapela vojna troniba so vsi trije sinovi, najmlajsi je imel 10 let, se podali v vojsko. A tudi mož je šel m ptistil ženo samo doiua. Sli so niož hi mlaiši sin prostovoljno v vojsko. Nesre- ea je hotela, da so turske krogle pre- i strelile prsi oeeta, najmlajšega iu pa sta- rejšega sina, niedtein ko je turški liand- žar prebodel sree sredujega brata. Mati, Crnogorka jc vse to izvedela. lniela je so enega sina, ki jc bil črkostavec na Reki. Pisala inn je in v pismu rekla: Ljubi sin! Pridi domov in podaj se v vojsko za domovino! (jlej, tvoj oee in trije hratje so padli za domovino! i:ro- sim te pridi še ti in primi za orožje. i'xoja mati te kliče! Izpolni ji to željo! Castno je, bojevati se za domovino! Ne vstraši se!« -¦- In res, dobri sin je koj popustil delo v tiskarni in s prvim vla- kom odpotova! na bojišče. Taka je Iju- bezen balkanskih narodov do svoje do- movine. V naslednjem podajamo najnovejša poroeila z bojišča: Najnovejša poroeila pravijo, da je pripluia turška eskadra pred Kavačasno in tam da je izstopila turška armada. Bolgarsko Ijudstvo da je grozovito raz- burjeno in je pobegnilo iz strahu pred krvavim klanjem, katero mmerava za- početi Turčija tamkaj. Vse te vešti uiso še potrjene. Grnogorska armada napreduje Zmage Grnogorcev, Crnogorci zmagujejo Turke na vseh straneh. Sdaj se prieakuje, da naskočijo Skader z več atrani. Vsaj tako se glase najnovejša poroeila, ki pravijo, da se pripravljajo na odlocilen pohod proti Skadrujn čete so se od vseh strani za- čele pomikati proti mestu. Severne čete pod generclotn Lazovičem so odkorakale iz Tuzija ter stoje že prav blizu, južna koloua je zavzela po hudem boju vr- ¦hove okoli Belaja ob Rojani, ter mesto zasedla. Še v nedeljo proti večeru je zacela črnogorska artilerija obstreljevati Tarciboš; bombardma je trajal pozuo v noč. Vsak hip pričakujemo sporočila, da je Taraboš vzet. — S tem prične oble- ganje Skadra. Crnogorci so osvojili Vijenac in Jabuke blizu Plevlja. Turki, ki so se umaknili, pa popravljajo stare avstrijske utrdbe in oboroz'ijejo vse mohamedan- sko možko prebivalstvo. Uraduo se poroča, da je v nedeljo dopoldne čiuogorska vojska zavzela Gu- siuje po uepopisno krvaveni boju, ka- krsnega dosedaj v tej vojni še ni bilo. V Gusinju je bilo 15.000 Turkov in mo- hamedanskili Albancev. Podrobnosti o boju še manjkajo, samo toliko je do sedaj znano, da je bilo klanje na obeh straneh tako, da ga doslej še ni bilo. Črnogorski voj so pri Berani ob- kolili dva tisoč Turkov pod poveljstvom Assisbeja in Mahmuda Begoviča. Turki so se vdali. V Podgorico so pripeljali 200 vjetnikov. Krščansko Ijudstvo iz oko- lice Berane je vstopilo v črnogorsko ar- mado in čruogorski častniki so organi- zirali iz njih sedem bataljonov. Kako se bojujejo Bolgari. Bolgari pi\d Odrlncm. Bolgarske čete so se že približale Odrinu in so zasedle baje dve turški utrdbi. Po drugih poročilih se nahajajo bolgarske čete 10 kilometrov oddaljene od O'irina. Bolgari utrjajo pomol Galata blizu Varne. Bolgari zmagujejo Turke. Najnovejša poroeila pravijo, da so Bolgari že vzeli dve utrdbi pri Odrinu. Pet prvih ranjenih vojakov, katere so pripeljali v Sofijo je bolgarski kralj visoko od'.ikoval. Listi pišejo, da se sedaj bije hud boj med Bolgari in Turki v Kirkilisu. Padlo je že na stotine mož na obeh straneh. Natančnejšega pregleda še ni. Bolgari so že pred Odrinom. Tam so tik pred mestom vzeli utrdbe Čermen iu Derviševa Gomila in ujeli nekoliko Turkov. — Po turškem in bolgarskem naziranju mora priti tu ta teden do od ločilnega boja med več stotisoč broje- Čimi četami. Bolgarske čete vzhodne armade so naskcčile Mali Trnovo ter prodrle 25 km proti K'-r!«iiissu. od katerega so oddaljene le še 8 km Bolgarska centralna nrmada se nahaja že 12 km od Mu.Uafe pase. B<)lgarsko armadno vodstvo se priprav- ija na obleganje Odrinj (Driuopolja) ter si je v svesti, da je tam pričakovati velikanskih bojev. D.-uga bolgarska armada, ki pro- dira proti Odrin se je približ ila prvim sedmim utrdbam pri Odrinu. Z ba;o- netnim naskokom je zavzela v strahovito krvavem napadu dve trdnjavi. Tretja ar- mada je zasedla Malo Trnovo, ter kakor poročajo nekatere vesti tudi Kirkilisso. Bolgarske čete so v soboto popol- dne zasedle oba bregova Marice pri Mu: stafi paši. Tekom popoldneva se je bol- garskim četam posrečilo zasesti tudi Mu- stafo pašo, kjer so zaplenili mnogo ži- veža in krmil. Turki so hoteli razstreliti železniški most čez Marico, kar se jim pa ni posrečilo. Most je bil le malo po- škodovan. Električne uaprave, brzojavne postaje in telefonske zveze so nepoško- dovane. Turki so se umaknili proti O- drinu. Sledil jim je močan bolgarski oddelek, ki je prodrl do prvih predutrdb. Bolgari so vjeli nad 100 Turkov predno so dospeii do prednjih utrdb Odrina. Neprestano se bližajo bolgarske čete mestu, ter so zavzele že več pozicij v okolici Odrana. Bolgarske čete so pričele s svojim delovanjem že v Odrinu samem. So že poskusile vec bombnih atentatov v Odrinu. Eaj pa Grkl? Tudi Grki zmagujejo Turka. Naj- novejše poroeila pravi, da so Grki blo- kirali s svojimi vojnuni ladjami turški otok Lemno, ki bo moral pasti Grkom v roke. Turška posadka na tem otoku šteje 200 mož. Čuje se že gromenje to- pov, Padec pričakujejo vsak hip. Tndi infanterija grška dobro na- preduje. Šest grških vojnih ladji je priplulo v nedeljo pred otok Tenedos ter izkr- calo oddelek mornariške inianterije, ki prodira proti glavnemu mestu. — Grške vojne ladje so se ustavile pred vhodom v Dardauele ter hočejo preprečiti, da prip uje turška flotila v Egejsko morje. Pozno v nedeljo je prudrl glas, da je razdejala grška flota važno železnico Solun-Dedeagač in izkrcala precejšnje čete. Grška armada je 21. t. m. po štiri- urnem boju zavzela Elasono ter pritis- nila Turke proti Sardanoporouu. Tam se nahajajo grške zasede, v katerih se koncentrira vse severno grško prebival- stvo. Pri Elasoni so zavzeli Grki vse holme ler se pripravljajo na odločilno bitko. Kakor se iz tega razvidi, tudi gr- ške čete dobro preganjajo Turka. Kaj pa Turek? Turek še vedno upa, da vendar se mu ne bo taka slabo godilo. Mogoče da bo to res. Kajti priznati moramo, da Turek je močan in da je že marsikatero vojsko skusil. Turek bo zadovoljen, da ne posežejo v to vojsko druge države. sicer bi se mu še slabše godilo. Sicer pa se Turek boji, da v slučaju nevspe- hov balkanskih državic proti njemu ne bi nastopila mogočna Rusija. Rusije se Turek boji. Sicer pa tudi v Carigrad prihajajo vesti o turških „zmagah", katerim pa se more le malo verjeti. Turki imajo zbranih okoli Drino- polja 190.000 mož in 80 baterij. Poleg tega še 300.000 mož po drugih krajih Makedonije. V Mali Aziji čaka 110.000 mož na prevoz v Evropo. Še pred kon- cem t. m, bodo imeli Turki na bojišču 600.000 mož. Če bo potreba. spravijo na noge en miljon mož. Vsak dan se prevozi preko Bospora 10.000 mož in čim pridejo v Carigrad, jih pošljejo ta- koj na bojišče. Kakor je iz teh številk razvidno, ne odneha Turek. Z radovednostjo pričakujemo, kako se bodo stvari v vojski razvile. Kako se bojujejo Srbi ? Srbi tudi prodirajo proti Kosovemu polju in pričakuje se grozne bitke tam- kaj, ki bo takorekoč odiočilna. V dose- danjih bojih ni padlo še mnogo mož. A zdi se, da čaka sibsko vojsko grozna poskušnja. Čete generala Živkoviča so v nede- ljo zasedle Novo Varož po hudem boju ter prodirajo sedaj proti Prepolju. Na- hajajo se In km od meje. Srbska glavna armada je v nedeljo popoidne zavzela pod poveljnistvom pre- stolonaslediiika Bujanovce. Prestolona- siednik je kot prvi piišel v mesto ter ga je prebivalstvo burno pozdravljalo. Srbi prodmjo dosedaj vzpešno proti PrisJini. Zasedli so Carevoselo in še neko drugo važno toČKO. Sibi so v soboto zavzeli nekoliko okopov pri Podujevu in da je turška po- sadka v Podujevu ponoči zapustila me- sto ter se umaknila proti Prištini. V nedeljo zjutraj so bili Srbi zavzeli •Podujevo ter napravili bogat plen. Do- bili so 1 zastavo, 80 šotorov, 110.000 patron ter mnogo druge municije. Vjet- niki pravijo, da sta se uahajala v Podu- jevu dva turška regularna polka, 6 ta- barov Arnavtov in 3 baterije. General Jankovič, ki vodi sibske operacije v Šandžaku, je zadel pri Mer- dari na arnavtske bojne čete in jih raz- gnal. Bližnje kule so Srbi vpepelili, v boju pa so pustili 7 mrtvecev in imeli 120 ranjencev. — Uradne vesti javijajo, da so za sedle srbske čete Podujevo in zaplenile mnogo vojnih potrebščin. V zavzeti po- krajini so takoj po tavili srbsko oblast. Tako torej se bojujejo Srbi za brate ki so usužnjeni pri Turki. Kedaj pridejo Srbi do Novegabazarja se ne da še do- znati. Srbski vspehi so torej povoljni. Narodni kolck v prid »Šolskemu Domu« se dobi v trgovini Katoliskega Tiskovnega Društva in v »Narodni Ti- skarni« v ulici Vetturini St. 9. Dopisi. Iz inesta nam pišejo: V nebovpijo- čc je dejstvo, da se sedaj ko sc po- toni časopisov in oblastnij toliko de- iuje proti poliujšljivim knjigam in podo- bani dovoli in inirno gleda, kako se na niirenski cesti ponovno dviga in dovr- šuje gnezdo pohujševanja. Le truditc se posvetni in cerkveni vzgojitelji ljud- stva, trudite se, da se Vam glas izrabi in da sc zgrudite od napora, Vase be- sede so izgubljenc, kajti zanjke so na- stavljene na cesti — ki je državna in io vsled prometa, vojaštva in sole vedno obljudena. Hudobija je pač dobro vede- la, kam se je namenila vgnezditi: Na levi spredaj tovarna vžgalic, na desni vojašnica in zadaj vojaška bolnišnica. Nečuvena predrznost! Ali iii imelo naše mesto drugega kota za tako zalego? Ko sc bo pa vozil naš presvetli prestolona- slednk - - ki tako vneto podpira skrb za moralo — po ravnoisti cesti k inšpek- ciji vojakov, mu bo vihrala iz onega gnezda zastava v pozdrav. livala za pozdrave iz takega kraja. To bo narav- nost žalenje. Sv. pismo pravi: Pohui- šanje rnora priti, a gone onemu, ki mir- lio gleda njegov prihod ali ga celo pod- pira! Polilični pregled. Državni zbor. Danes se je zopet sešla poslanska zbornica. Listi ne prerokujejo novemu zasedanju vspešnega delovanja. Z ozi- rom na vojno, ki je nastala na Bal- kanu, kjer ima tudi Avstrija življenske interese, je položaj izdatno predrugačen. Finančno stanje naše državne polovice ni posebno ugodno in bi je bilo treba urediti z novimi finančnimi postavami. Ravno tako pričakujejo tudi dežele sa- niranje svojih financ s pomočijo države. Vsega tega pa se ni nadejati prav za- radi nestalnega položaja, ki je nastal vsled vojne na Balkanu. Domače in raznc uesti. Sestanek časnikarjev »Vseslovenske Ljudske Stranke« in »Hrvatske Stranke Prava« se je vršil minulo soboto ob 6. uri zvečer v Ljubljani v dvorani »Kato- liške Tiskarne«. Tega sestanka se je u- deležilo okoli 25 časnikarjev iz vseh slo- venskih dežel, potem iz Istre iz Dalma- cije in iz banovine (Hrvatsko) in iz Bo- sne. Namen tega sestanka je bil, da se časnikarji domenijo, kako je našemu ča- sopisju nastopati ob sedanjih za Jugo- slovane prevažnih dogodkih, kako li- st variti enotno pisavo listov »Vsesl. Lj. Str.« in »Hrv. Str. Prava«, posebno pa z oirom na dogodek, ko se je sklenila vez med Vseslovensko Ljudsko Stran- ko« in »Hrvatsko Stranko Prava«. De- bata, katero ie vodil državni poslanec dr. Ig. 2 i t n i k in katere so se udeležili mnogi časnikarji je trajala nad dve uri in je bila zelo živahna. Sklenila se je naslednja resolucija: »Katoliški časnikarji, pripadajoči »Hrvatski Stranki Prava« in »Sloven - ski Ljudski Stranki«, zbarni 19. oktobra na sestanku v Ljubljani, izjavljajo, da smatrajo enotno smer časopisja, naine- njenega somišljenikom obeli strank, za potrebno in so se konkretno zjedinili v tem, 1. da nastopa njihovo časopisje glede političnega, državnopravnega programa odslej popolnoma edino; 2. da v kulturnern in socialnem ozi- ru stoji to časopisje na katoliški kulturni bazi. Odločno je odklanjati vsako svo- bodomiselno kulturnobojno strujo. — Ljudstvo je treba tudi v političnem izo- braževanju navajati na zahteve krščan- ske morale. Svobodo vere in cerkve, kršeanski znaeaj zakona in krščansko vzgojo v soli je vsikdar odločno nrani- ti; spoštovali pa je sploli vsako pozi- tivno versko naziiauje; 3. da časnkarji obeli strank naj iščejo stikv med seboj in se z informa- cijami podpirajo. V ta namen naj se časnikarji »S. L. S.« in »Hrv. Str. Pra- va« vsako leto po potrebi shajajo. Izve- dejo naj se priprave za skupno hrvatsko slovensko pravaško časnikarsko orjra- nizacijo." Po sprejetju resolucije se je unel.i zivahna debata o dunajskein korespon- denčnem hiroju. Casnikarji na sploli so se pritozevali, da dobivajo neinski lis:i poprej poročila z ! )unaja kakor |)a slo- venski in liratski. Navzoča slovenska državna poslanca dr. Žitnik in dr. Ko- rošec sta dajala pojasnila. s kakinii tjž- koeaiiii so združcnc točne in zanesljive infonnacije z Dunaja. Zanimiva so bila poročila glavnili urednikov »Hrvatske iz Zagreba in pa »hanau iz Saraieva. »Socina'i pisava. - Nekateri sc pričakovali, da bo »Soča« i/.prenicnila svojo srncr, odkar j^ prešla v last neke tajinstveiu dru/.bc. ki nima toliko pogu- ma, da bi sc javno predstavila čitete- ljem. Naivnini ljudem je posebno dopa- dlo zatrdilo, da ne bo vcč prinašala o- sebnili napadov. Totkt li^ica izprjmeni barvo, a značaja ne more. \' cni zadnjih številk zatriujc \- prvi koloni. da ne po- zna o.vebnili napadov, a v tretji koloni grdo napada slov. župana važnc obmej- ne občine. In da bo gojila stare tradi^ii-.:. kaže tudi njcno poročilo o shodu v Pla- veh. Laž. inMiiuaüje in dtMiiagogiciTj iraze so lilo in ostatiL'jo njcno orožjc proti političnim nasprotnikom. In smei lista? Kako naj bi se ta izpreiiunila! lsti urednik, ki jc ur.jeval -Soco-« slo- vitih »tutti frutti'«, urejujc tudi »Soco-- novih gospodarjev. Smejali smo se poročilu o iavnem shodu v Anhovem, katero je priobčila današnja št. »Pdinosti«. Dotičnik, ki je to poročilo spisal ni bil pri shodu nav- zcč. Kanalski župan Križnič bi si ne upal izgovoriti toliko besedi, kakor jih >'Edinost« navaja. Križnič ni jecljal ne o ždeznici, ne o cesti Have- -Ciorenje. To so si gospodje izinisli'i kasneje, da bi zakrili Križničevo blamažo. Pomiluje- mo, Kdor pa je bil navzoč pri shodu ve, kako je bilo. O številu navzočih, katerill je "V i d e 1« dopisnik le 200, molčimo, kajti ne moremo pomagati, če jih je vi- del le 200, ostalih stotin pa ne. Kdo ie kriv če je bil napol slep! Znanost v Trg. domu. — Vsako so- boto predavajo v »Trgoskem domu« »u- čenjaki«. Zadnjo soboto je nastopil Hae- ckeljanec dr. Boris Zarnik, ki je prise! iz daljnega Wiirzburga v (lorico, da je po- vedal strinečim poslušalceni in poslu- šalkam, da je materija večna. Pomenili so se potem in rekli, da Bog Stvarnik nima v stvarstvu nič opraviti. Tudi so dejali, da v bistvu ni razlike med mo- čelko, močeradom in človekom kakor tudi ue med organičnim in anorganični- mi bitji, i. t. d. Vse je le materija. — Mi smo že lani proti podobnim naukom prof. Seidla nastopili in dokazali, da so take trditve krive in zmotne in da so jih resni učenjaki že zavrgli. Zato se zdai ne spuščamo v nobeno podrobno kriti- ko. Pripomnimo pa to-le: Mi nimamo nič proti temu, če hodijo liberalni gospo- dje in liberalne dame v Trg. dom zde- hat, da bi veljale za izobražene, a nika- kor ne moremo pripustiti, da se uka- željna mladina, ki še ne zna ločiti do- bro od slabega, s takimi predavanji be- ga in da se seje v mlada srca nevera in dvom. Tega mnenja smo in tega tudi o- stanemo, četudi nas bodo obsojali oni »Sočini« »klerikalni krogi«, s katerimi je začelo zdaj operirati glasilo goriških iluminirancev. Ravnatelja moškega in ženskega u- teljišča sta prepovedala dijaštvu obisk predavanj v »Trg. domu« kakor tudi za- hajanje v čitalnico »Narodne presvete«. Vsekako umestna prepoved! »Edinost« se sicer jezi, toda mi pričakujemo, da bodo sledila temu zgledu tudi druga sol- ska ravnateljstva. Mladino pustite soli! Telesonična poročila z boji^ča pri- naša »Soca». Ni ji dala mirno spati sla- va »izvirnih" telegramov »Edinosti«. Škoda, da ne pove, oclkod jih dobiva, ali preko Pariza. Dunaja ali Milana ali iz vcraškili in tržaških listov. Kaj vse verujejo prosvitljeni liberalci! Častnl občini. Due 19. t. m. je ime- novalo starešinstvo v Komnu za častne občane sledcče, za slovenski narod in deloma tudi za kom. občino zaslužne gospode : dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanec v Gorici; Josip Fon, drž. in dež. poslanec v Goiici ; dr. Hinko Stepančič, dež. poslanec v Gorici; Ivan Berbuč, dež. odbornik v Gorici; dr. Anton Brecelj, primarij v Gorici; dr. Ivan Šusteršič, dež. glavar kra- njski; dr. Ivan Krek, drž. in dež. po- slanec; Ivan Kalan, urednik „Zlate dobe"; Karol Č i g o n, vikarij na Voj ščici; Karol O b 1 a k, kurat v (jorjanskem. Kavarna »Central« prešla v laške roke. Danes ie bila prodana kavarna »Central« na Travniku. Kupil jo je neki Ita1ija.ii iz 1'rsta. Za slovanske ranjence na Baikanu je daroval prof. Ipavec K 5. Trafikantl cele Avstrije bodo imeli shode v nedeljo popoldan t. j. dne 27. oktobra 1912 da se še sledujič za svoje ziiane zahteve izrazijo, ter pri tem še kaj dostavijo zahtevam, katere predložijo ministershu po posebni deputacija. Zato vab: vod;tvo deželuega društva tobačnih t.iifikaiitov na Primorskem, da se vsi iraiikaiiti te dežele osebno. ali po svojih zastopnikih udeleže sestanka v nedeljo v Gorici v hotelu „Pri treh Rronah" v Go- sposki ulici točno ob 3 uri popoidne in svoje želje izrazijo. Mestni muzej so otvorili te dni goriški Lahi. Zaradi javnega pohujšanja so are- tirali včeraj v Gorici Jožefo Gotsche s Krškega. Zaradi vlačugarstva je bila te dni aretirana v Gorici neka Felicita Froglia iz Trsta. Kos Železa je padel na glavo 38- lttnemu Josipu Bernardis iz Turjaka in sicer v tržiški ladjedelnici. Prepeljali so gd v tržaško bolnišnico. Zaradi razžaljenja NJega Vol. sta bila v Gorici te dni aretirana Jožef in Marija Biasotti z Rivolta v Italiji. Tatica je neka Ivana Bressan, sta- nujoča na Placuti, obiskovala je večkrat prijateljico Ivano Bitežnik. Nekega dne je Bitežnik zapazila, da ste zginili iz o- mare dve hranilni knjižici »Montan. Sum je zadel na Ivana Bressan. Policij- ska preiskava v stanovanju Bressano- ve je pokazala, da je ukradla knjižici res ona, kajti eno hranilno knjižico so našli pri njej. „Trgovsko-obrtno droštvo za Go- rlško" v Oorici je podaljšalo do pri- hodnjega petka rok za vpisovanje k tr- govskim tečajem za knjigovodstvo in italijanščino, to pa zato, ker se ni Še zglasilo zadostno število obiskovalcev. Ob tej priMki pozivljemo ponovno vse interesente za te tečaje posebno pa tr- govce in obrtnike, da vplivajo na to, da se njihovi vajenci vpišejo v naše tr- govske tečaje, od katerih bodemo imeli skupne koristi. Nadejamo se, da se do petka zglasi v manufaktu ui trgovini gg. Ivančič in KurinčiČ zadostuo število obi- skovalcev k tem, vsakemu bodočemu tr- govcu in obrtniku neobhodno potrebnim lečajem, da bode nato omogočeno pri- četi s temi tečaji. Šolnina za tečaje, za en predmet K 8, za oba K 12 je pač tako minimalna, da jo lehko vsakdo zmore. Začetek v petek dne 25. t. m. točno ob 8. uri. Odbor. Mačeho zabodel. Minuli petek je 23- ietni Anton Žigon, zidar, stanujoč v Go- rici v ulici sv. Antona zabodel svojo ma- čeho Ano Žigon in ji prizadejal več ne- varnih ran. Na upitje zabodene mačehe so pritekli ljudje in jo spravili v posteljo. Rane so nevarne. Kot vzrok temu činu se navaja, da sta se sin in mačeha ved- uo prepirala. Po storjenem zločinu se je sin satn prijavil na policiji. Oružina Zigon je pri- stojna v Miren. Novi deželni predsednik za Koro- ško. Zu novega prcdsednika na Koro- skein je bil imemmm sekcijski naeel- nik v notraniem miiiistcrstvu dr. Alfred baron p r i c s. Novi predsednik je rojen 1. 1870 na Koroskeni. Služil je prvotno na Koroskeni, potem v Trstu. Nato je hil pozvan v naueno tninisterstvo po- tem pa v predsedstvo. Na zadnje je bil sekcijski naeelnik in predstojnik zako- nodajnega oddelka v ininisterstvu za notranje zadeve. Baron Fries je inieji- telj raznih doniacih in tujih redov in med nujbogatejšimi avstrijskinii ari- stokrati. Foročen je z baronico Skene. «. Nadvojvoda Rajner le/.i nevarno bolan. Ynetje pljue se je razširilo in sta- nje bolnikovo je prav opasno. Zdravni- ki so inieli posvet. Nadvojvoda je še pri zavesti, a se počuti jako slabo. Ker je nadvojvoda že jako star, zna biti bole- nen nevarna. Tajni svetnik Justh je odložil svoje dostojanstvo. Cesar je njegovo prošnjo sprejel in njegovo itne je bilo črtano iz vrste tajnili svetnikoy. Cena iaicem je poskočila na dunaj- skem trgn. Yzrok je ta, ker so na dunaj- ski trg prišle tedensko velike množine jajc iz Bulgarije, a so sedaj vsled vojske vse te posiljatve izostale. Drobfinice. Turki naj pokažejo svetu, da so kulturni in civilizirani, tako je naročil sultan svojim vojakom pred odhodom v vojsko. Kako bodo to pokazali, je ma- le težJL vprašanje. Stoletja in stoletja niso storili nie, sedaj pa hočejo kar na- enkrat biti civilizirani in kulturni. Kako so širili kultnro po slovanskih deželah, to ve zgodovina in pripovedka. Rop in požig je bila njihova kultura. Prijazen gospod je neki kupec v Varšavi na Ruskem. Ko je odšel letos na počitnice, je pustil na mizi bankovec za 5 rubljev, češ, ee pride tat, naj si ga vzame, a naj mu ne kvari mobilie. Ko je prišel čez nekaj tednov domov dobi na mizi 2 rublja in zraven kratko pisemee, kl je »govorilo« da je bil tat zadovoljen s tremi rublji, se pa za prihodnjič zope; priporoča. Zeli tudi, da bi se ta lepa »navada« kolikor mogoče na širiko vpe- ljala. Prebrisanega tatu so prijeli v Bru- seljn na Belgijskem. V neki gostilni je sedelo več gostov; počasi je nastal med njimi prepir in radi tega so bili nekateri aretirani. Med njimi tudi nekod prav prebrisan tat, ki pa ga niso takoj spo- znali. Izdali so ga pa odtiski prstov, ki so pokazali, da je to neki Rudolf Mo- ser, doma iz Präge, ki je i>red kratkim ukradel v nekem hotelu v San Franči- sku v Ameriki dragocenosti za 400.000 K. V Evropi je skušal te dragocenosti prodati, a je prišel v roke pravice, ki ga bo gotovo nekoliko prikrajšala na iijegovi prostosti. Mabilizacijo nä Češkem je v neki vasi napovedal ondotni župan. Prišlo je nanj neko pismo glede zglasitve čr- novojnikov, česar pa župan ni razumel in je dal zato razglasiti po vsem okraju splošno »mobilizacijo«. Pridrlo je sku- paj vse polno mladeničev, ki pa so se zopet razšli, ko jim je neki uradnik po- jasnil zadevo. Kardinal dr. Kopp v Opavi v Šleziji praznuje te dni pedesetletnico svojega mašništva in petindvajsetletnico svoje- ga pastirovanja. Cesar tnu je prav lju- beznjivo častital k dvojnemu jubileju in mu podelil briljante k velikemu križu reda sv. Stefana. Najdragocenejšo zbirko mark na svetu ima baron Ferari; uredna je po mnenju tozadevnih strokovnjakov okoli 2 miljona krön. Skoro enako drago zbir- ko ima tudi pl. Rothschild. Med krona- nimi glavami se za ta šport posebno za- nima ruski car, ki ima poleg angleškega kralja, jako bogate zbärke. Med muzeji stoji v teni ozirti v prvi vrsti britanski muzej v Londonu, za njim pa postni muzej v Berolinu. Najdražje marke so one z otoka Manrieija iz 1. 1847, katerili je le še 26 na celem svetu. Cna taka marka stane do .W.000 frankov. Niiniit (Brepnt ant. stavbena tvrdka v Gorlci Dlica Adelaide Rlstori štev. 5. Se priporoča p. n. obeinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. #t v | vsake Ocalas,- kovosti natanjc.no po| zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optiene stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULI60J, urar c. kr. državnih železnic v Gosposkl ulici štev. 25 v Gcrici. oxa Kocke z; govejo juho dajo najboljše jamstvo za izovstno kakovost ker so v največji tovarni za mesne izolečke na svetu LJebig-družbe uaprarljeae. Samo tedaj je preskušeno najboljš kavini pridatek Franck * pravi, kadar ponujeni Vam za- bqjcki ali zavitki nosijo kot ne- prevarljiviznak tvorniško znamko: kavin mlinček. Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTI0LI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blök, ki je najtrpež- nejše zidovje. ki vzdržuje suha stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drug! slstemi. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o vec ^^ v Podgori ^ na vottln zeleznistetra mosta (na cetti, ki peljeproti Gradilki) o o o Trguje tudi i opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. * Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go rlci Oospodska nllca st. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevc brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela tei kupuje ženske läse po 12 Kin naprej kilogram. Franc Novak, Oospodska ulica, št. 1. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce stev. ö» SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEOA DOMA«! yelilaieraWe? za moške, ženske in otroke J. Drufovka ¦ Gorica Qosposka ul. 3, nasproti JVConta. V samozaložbi „Narodne Tisharne" v Gorici so izšle sledeöe knjige, katere je istotam tudi dobiti r S. Gregorčič: „Svetoplsemska knjiga „Job In psalem 118" s „Po- Cena Jasnilnim vvodom v knjigo Job", spisal dr. Franc Sedej, vezavana v zlato...................... K 340» Dr. Franc Sedej: Pojasnilai wod V knjigo Job; broširano......, —40 S. G r e g o r č i č : Poezlje IV., vezane v zlato............. „ 3-20 broširane............... „ 2*— A Kragelj: Jlljada", mehko vezana...............• „ 1-40 K. Osvald: „Našl kulturni delavoi v zrcalu Prcšernovih poezlj", v platro vezana....................... „ 170 V. Remec: „Veliki punt", broširan. (Drugi natis)........... „ 1-70 Dr. I. Pregelj: „Romantika", pesmi. broširane............ „ 1-5G Soški-Črnošolec: „Wladl gozdar", roman, broširan. (Drugi natis) . . „ V— E. Kla v žar: „Veselolgre in šaljivl prlzori za možke in ženske Vloge", broširane................ ..... „ p — P. Benigen Snoj: „Slovenka V Egiptu", navodilo našim dekletom, ki se selijo v Aleksandrijo, broširano.............. „ —-20 „ŽivJeDje blažene Warlje Magdalene Martinengo, kapnclnske re dovnice, broširano.................... „ —20 A. Klodič-Sabladoski: „Llvško Jezero", epska pesem, broširana . „ 2*— Drag. Vodopivec: Igre In šaljlvi prizori za samomoške all samo ženske vloge", broširane.................. „ P40 P. Š.: „Gori! Pomagajte! ali alkohol in nlkotin", broširano...... „ — 40; Prekupčevalcem dovoljuje tiskarna primeren popust. TVRDKfl O.ZflJEC trgovlna z železjem v Gorlcl v hiši „Qoriske Ijudske posojilniec" (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, plocevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, /ična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domaöa in cene koniurenöne. -== Frosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole Kupujte sarno dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejši in najboljši bod si za na- vadno rabo ali za clirke Šivalni strojiOriginal „Victoria* so naipraktičnejši za vsako hiso. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to- varniški ceni pri tvrd ki Kepšcvani i Guh, G 0 R I G A - Stolnl trg št. 9.