261. številka. Ljubljana, ? torek 10. novembra 1903. XXXVI. leto. ibaia tsak car »vsčer, iziruBi nedelja Jn praznike, ter velja po po*t! prejemat, aa avstro- i **• *N| *ae teto » «>Ucl »©ta 13 K, aa četrt leta 6 K BO h, aa eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano s pcsiltanjeo sa dom aa vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi tam *s2fc aa celo leto 22 R, za po! leta 11 K; aa četrt leta B K BO h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za lafa <*•*•'• tolike ječ, kolikor znaša pofitnina. £- Na oaročbo brez Istodobne vpo&iljatve i aroanine so ne ozira £a cenila t—čaje aa od peteroatopne petit-vrste po 12 h, ce se oananilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, 6» 4« Irtkrat ali večkrat fcšakn, y Dopisi naj aa izvolč frankovati - Rokopisi se ne vračajo — Uraamstvo m aaravnlitvo je na Kongresnem trgu flt. 12. — Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari — Vhod v aredn«ttvo l* ■ v-t^ove alice It. 2, vhod v npravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod11 telefon St 34. Posan»**»« Otevllke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Klerikalci v Cerknici. V nedeljo so dr. Susteršič, dr. Krek in Drobnič romali v Cerknico in so nekaterim v društveni dom na-gnanim nevednim kmetičem prodajali politično — žlindro, katero si moramo vendar nekoliko ogledati. Drobnič je priznan kot eden naj-bedastejših ljudi, kar jih premore dežela kranjska in vsled tega se samo po sebi razume, da ni nič pametnega povedal. Tudi dr. Kreku že primanjkuje špiritusa, kajti njegov govor je bil, sodeč po »Slovenčevem« poročilu, se bolj plitev, kakor bi se moglo od njega pričakovati. Zaradi tega ni treba o njegovem govoru izgubljati besedi in lahko koj preidemo k dr. Šusteršiču. Politična žlindra, ki jo je dr. Šu-steršič ponujal kmetom, je taka, da smrdi že od daleč in da moramo le občudovati duševno omejenost onih kmetov, ki so mu verjeli. Predvsem je Susteršič obširno lagal o deželnem zboru. Povzpel se je do abotne trditve, da so liberalci nasprotovali sklicanju dež. zbora. Mi smo že enkrat pojasnili, da je to popolnoma zlagano. Ne liberalci, nego klerikalci so bili proti sklicanju deželnega zbora, in dr. Susteršič je bil osebno pri ministrskem predsedniku prosi t, naj se deželni zbor ne skliče. To je bil prvi žakelj žlindre, ki ga je dr. Susteršič prodal v Cerknici. Nadalje je dr. Susteršič napadal deželno gospodarstvo. Seveda je popolnoma zamolčal, da so klerikalci vedno sami glasovali za proračun, dokler je dež. zbor sploh reševal proračune in da so prav klerikalci krivi primanjkljaja, ker so vedno in vedno predlagali te in one podpore in naprave in moledovali, naj se jim ugodi. KolLkrat je Hribar kot poročevalec o proračunu temu ugovarjal in searil, naj se ne dovoljujejo izdatki, ki segajo čez proračun! A vse je bilo za- stonj, klerikalci so prosili in prosili in tako se je proračun prekoračil. Sedaj pa pride dr. Susteršič in ima nesramnost, očitati deželnozborski večini, da slabo gospodari. Če je primanjkljaj, ni nastal vsled slab t-ga gospodarstva, nego ker se je za kmetske potrebe več izdalo, kakor je bilo sredstev na razpolaganje, doklade pa se niso zvišale. Dežela ima dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati, a če se doklade ne zvišajo, je primanjkljaj neizogiben. Vrhunec nesramnega žlindro va-nja pa je dosegel dr. Susteršič v primerjanju, koliko je proračuna za oškodovance po ujmah in koliko za gledališče, češ, to je merilo liberalne ljubezni za kmeta. Štiri petine vseh deželnih do klad plačujejo mesta in veleposestniki, kmet plačuje pa eno petino, a od tega denarja se porabi za mesta komaj 8%, vseh drugih 92% pa se porabi za kmeta. Ljubljana sama nima od dežele ničesar druzega kakor tistih par kronic za gledališče, plačuje pa polovico vseh deželnih doklad. Skoro ves denar, kar ga ima dežela, dobi kmet, a vendar ima dr. Susteršič predrznost trditi, da kmet še knofa ne dobi. Ali ni to najostud-nejša politična žlindra, ki si je more človek misliti? Susteršič ni v Cerknici samo lagal o preteklosti, nego je tudi pro-rokoval za prihodnjost. V imenu klerikalne stranke je izjavil, da se ta ne zadovolji več s splošno skupino s šestimi mandati in enim deželnim odbornikom, nego zahteva tudi še pomnožitev števila poslancev iz kmetske skupine od 16 na najmanj 20. Če je to zahteva klerikalne stranke, jo jemljemo na znanje brez vsake opomnje. Kadar pride čas, se bomo že pomenili in povedali svoje mnenje. Sicer se pa nobeno juho ne za-vžije tako vročo, kakor je skuhana. Deželni zbori. Seja dne 9. novembra. Štajerski deželni zbor. Predloženo je bilo poročilo političnega odseka o predlogih za volilno reformo. Glede naturalnih preskrbo-vališč se je sklenilo vprašati vlado, kako stališče zavzema proti zahtevi, naj bi se naturalna preskrbovališča upeljala v vseh avstrijskih deželah obvezno z državnim zakonom. Do-sedaj so dežele, ki imajo taka preskrbovališča, preveč obremenjene. Tako so na Štajerskem tozadevni stroški lansko leto narasli za 30.000 kron več kot prejšnje leto. Potem ja prišlo na vrsto poročilo naučnega odseka, s katerim se je uvedel novi disciplinarni zakon za ljudske in meščanske šole. Poročevalec je povedal, da bi se bilo rado v tem zakonu sploh ustreglo vsem željam učiteljstva, ko bi ne bilo vprašanja o sankciji. Posl. dr. H o f m a n n-W e 11 e h o f je izrazil svoje veselje, da se je vlado vsaj za prve korake k svobodomiselnemu naziranju pripravilo. Posvetovanja v odseku je zavlačevala kompetenca deželnega šolskega sveta in vlada. Novi zakon naj bi varoval učiteljstvo pred administrativnimi sredstvi. Krajni šolski svet se je odstranil iz inštančne p M i. Govornik želi, naj bi se novi disciplinarni zakon rabil kolikor mogoče svobodomiselno, da bode učiteljstvo z veseljem in uspehom zasledovalo svoj poklic ter vzgojevalo učence za svobodne ljudi. Namestnik grof Clarj-AIdringen je izjavil, da se je vlada prvotno upirala novemu disciplinarnemu zakonu zato, ker želi enake določbe za vse dežele. Imenoval je ta zakon kot odločno učiteljsko pridobitev, ki jo tudi vlada pozdravlja prav prijazno. Priporočal je, naj se predlog sprejme. Zakonski načrt je bil nato sprejet brez debate. — Za pogorelce v Slov. Gradcu se je zopet dovolilo 10.000 kron podpore. — V prizivno komisijo za osebno dohodnino sta bila med šestimi člani tudi izvoljena Roškar in Robič. Posl. Pfri-mer je interpeliral zaradi podraže-nja petroleja. — Poročilo o volilni reformi se je zopet odstavilo z dnevnega reda ter pride v današnji seji na vrsto. V dalmatinskem deželnem zboru se je vladi popolnoma izjalovila namera, da bi še bolj razdvojila Hrvate, Srbe in Italijane. Te tri narodnosti so temveč sklenile pobratimstvo za skupni boj zoper vlado. Govori se, da namerava namestnik Han del odstopiti, ker so bili vladui-jezikovni načrti tako enodušno odklo njeni. Posl. Silvi je v sobotni seji vprašal namestnika, kaj je sploh storil in kakšne uspehe more pokazati, ker ga je dr. Korber imenoval najboljšega uradnika. Posl. Smod-laka je rekel: »Hrvaški narod je letos storil veliko pot, da zavzame častno mesto med svobodoljubnimi narodi. Kri, ki je tekla zaradi ošab-nosti madjarskih tiranov, podtane lepilo svobode. Tudi ministrskemu predsedniku dr. Korberju gre hvala, da je s tem, kako osorno je postopal z ubogimi, tlačenimi in zapuščenimi Hrvati, zbudil pri vseh omikanih narodih simpatije za Hrvate. Izjavil je, da bodo v bodoče dalmatinski Hrvati odkazali »lepi in potrebni nam italijanščini primerno mesto«, a to zaradi toplega sučustva, ki ga kaže Italija zadnji čas Hrvatom. Tirolski deželni zbor je sprejel nujni predlog za upeljavo naturalnih preskrbovališč ter dovolil najeti deželi posojilo do 10 milijonov kron. Enodušna odklonitev vladnega jezikovnega načrta v Dalmaciji. Hrvatski in srbski poslanci v Dalmaciji si izdali skupno ta-le ko- munike: Klub hrvatske narodne stranke, klub stranke prava in srbski narodni klub v dalmatinskem deželnem zboru so se posvetovali o vladni osnovi glede porabe jezika pri upravnih oblastvih v Dalmaciji ter z ozi-rom na] to izjavljajo: 1. Vsi trije klubi stoje na stališču, koje je zavzel deželni zbor o jezikovnem vprašanju že opetovano. 2. Z ozirom na to stališče klubi odklanjajo vladno osnovo, ker ne odgovarja deželno-zborskim sklepom, in hoče proti narodnemu pravu uvesti v dalmatinske urade tuji nemški jezik. 3. Oziraje se na to stališče stranke znova zahtevajo, da se uvede v vse dalmatinske urade hrvatski in srbski jezik z edino izjemo, da se vloge podane v laškem jeziku, morajo tudi v tem jeziku reševati. — Italijanski klub je odklonil načrte z motivacijo, da se italijanskemu jeziku ni zajamčil položaj, ki mu gre po pravu in potrebi uprave, da se hoče uvesti v javno službo nemški jez!k, ki je tuj značaju, navadam in potrebam dežele in da je jezikovna osnova nepopolna in nameravana njena izvedba neustavna. Predsedniki slovanskih klubov, dr. Čingrija, dr. Trumbić in Vukotić. so skupno izročili namestniku Handlu odgovor na njegov jezikovni načrt. Namestnik je bil vidno vzlovoljen, da se mu ni posrečila njegova nakana, pridobiti nemščini novo polje v Dalmaciji. V vladnih krogih je zlasti napravilo neprijeten utis, da so se tudi Lahi pridružili skupni akciji proti nemškemu jeziku. Politične vesti. — Državni zbor se skliče na dan 17. t. m., kakor je določil včeraj ministrski svet. Na dnevnem redu prve seje so dopolnilne volitve ▼ odseke in poročilo legitimacijskega odseka o volitvah. — Češke radikalne stranke izdajo na češki narod manifest, v katerem se bodo razložile njihove na LISTEK. Črtice. Spisala Zofka Jelovškova. Za premog. Sla sem na sprehod. Kar tako. Zeblo me je doma, pa sem se hotela malo ogreti. Oblekla sem svoj žaket in šla. Moj žaket ima sivo krzno okrog vratu in krzno, da, to napravi *edno utis. Tako sem jo tolkla v svojih, hvala Bogu še celih, letnih čevljih po tlaku, gledala ljudem v premrzle obraze in sem bila drugače prav čisto brez vBakega vzroka strašno blažene volje. Iz jedne ulice v drugo, zdaj hitro, zdaj počasi, kakor se mi ie ravno hotelo. Na voglih sem študirala anonce, gledališčne liste z ničvredno zadovoljnim, blaziranim licem, — tako nekako, kakor abonenti lož in prvih vrst parterja. Potem sem jo pobirala daljo. Nakrat me je nekdo zastavil. »Dajte mi kaj, prosim!« Sežem v žep, čeprav vem, da ]e prazen. »Nimam nič!« se opravičim. »Samo en krajcar!« kričita ta dva, deček in deklica. »Nekaj za premog! Zebe nas doma! Za drva in premog, prosimo! . . .« »če pa nimamor. Sama zmrzu-jem!« Požurim korake, da bi se jim umaknila, ali nič mi ne pomaga. Za menoj bežita, vsak na eni strani in beračita vsiljivo in kričeč: »Za premog! Samo en krajcar dajte!« To me razjezi. To je vendar že predrznost! Če sama nimam nič, niti krajcarja! »Pri miru me pustita! Takoj mi dajta mir, če ne pokličem policaja!« se zaderem nad njima. Pustita me na miru. De Ček prav še svojeglavno, pol v joku: »Če me pa oče nabije, če ničesar ne prinesem!« Zardim. S policijo sem grozila tema otrokoma, ki jih ljudje sami gonijo na ulico. Kdo jih ima na vesti?! In jaz kličem še policijo! Ob, človek bi se smejal! * * Iz vasi. I. — In kako velik je Zagreb? — me je vprašala danes naša. Mara. Deset let je stara in nam nosi pisma na pošto. — Ugani! — ji rečem. — Desetkrat tako velik, kakor naša vas? — — Ne, še večji, še mnogo večji! — — Stokrat? — vpraša z velikimi očmi. — Tristokrat! — ji rečem jaz. Pogleda me, čudi se, čudi, računa, skuša razumeti, si predstaviti, kako je to veliko: »tristokrat večji« ... in pravi potem po dolgem molku, odkritosrčno, z zamišljenim in čudečim se obrazom: — Mene bi bilo strašno strah! II. Miško nam seka drva. Slišal je bil, da pišem. — In to se bere v knjigah, kar vi napišete? — me vpraša. — Da, v knjigah in časnikih. — — Tiskano? — — Tiskano! — To se mu je menda dopalo, zakaj zadovoljno je pokimal in se popraskal za ušesi. Čez nekaj Časa pa zopet vpraša: — In slišite vi, bi stalo to mnogo denarja, če bi tako-le za mene kakšne bukvice napisali? — Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XLIV. V zatiškem samostanu sta zavladala strah in trepet, ko sta nakrat pridirjala dva jezdeca na samostansko dvorišče in sporočila, da se bliža eksekucijska vojska pod poveljstvom Andreja Rovana, da zavzame samostan. Jezdeca sta v Rovanovem imenu zahtevala, da morajo biti odprta vsa samostanska vrata v dokaz, da se samostan prostovoljno uda. Prijor Markvard, sedaj najboljši prijatelj in zaveznik opatov, je takoj hitel v Albertusovo stanovanje, da se ž njim dogovori, kaj je storiti. Toda Albertusa ni bilo. Opato? kaplan je prijorju povedal, da se je Albertus že prejšnji dan s svojo sestro odpeljal in da ga od ttdaj še ni nazaj. Markvard je sedaj ukazal pripra viti vse kar treba za obrambo samostana. Prevzel je opatove posle in poslal jezdeca v St. LamDert, naj se opat takoj vrne v samostan. Jezdec se je kmalu vrnil, a prinesel je novico, ki je v samostanu nastalo zbeganost še povečala, da je namreč opat pobegnil. Menihov se je polastila silna jeza na Albertusa in sedaj seveda ni bilo več govora, da bi se samostan uprl eksekuoijski armadi. Markvard je ukazal odpreti vsa vrata in je odslovil v naglici sklicane kmete, z menihi pa se je dogovoril, da bodo vso krivdo zvrnili na Albertusa. Tudi nase ni Markvard pozabil in je pregovoril menihe, da bodo predlagali, naj se njemu poveri začasno vodstvo samostana, dokler ne bo izvoljen novi opat. Komaj dobro uro potem se je približala vojska. Na čelu vojske je jahal Rovan, poleg njega pa je bil drug jezdec, ki je nosil prapor grofa Ortenburškega. Prebivalstvo, ki o samostanskih dogodkih ni ničesar slutilo, je prestrašeno drvelo skupaj, kajti vojaštva ni bilo nikdar veselo. Vojska pa jo je naravnost krenila v samostan, čigar vrata so bila na ste-žaj odprta. Na dvorišču so bili zbrani vsi menihi s prijorjem Markvardom, ki je v imenu reda izročil Rovauu samostanske ključe. — Moja naloga, je dejal Rovan, ko je zbranim menihom naznanil sklepe preiskovalne komisije, bo kmalu končana. Ker se je samostan brez odpora in na prvi poziv udal, imam samo še eno poskrbeti, upe- rodne in gospodarske zahteve napram programu združenih Mlado-čehov, Starooehov in agraroev. — Nadškof dr. Kohn bo po zatrdilu »Pozora« koncem decembra suspendiran, ker se je rimska kurija prepričala, da je res hotel duhovnika Strnada prisiliti, da bi prelomil spo-vedno molčečnost. — Avstrijska socialna demokracija ima te dni na Dunaju skupno zborovanje. Razpravlja se nemško in češko. — V ogrskem državnem zboru se nadaljuje debata o vladnem programu. Raznim govornikom je odgovarjal ministrski predsednik grof Tisza ter med drugim povedal, da se bodo vojaška madjarska vzgojevališča ustanavljala na skupne stroške, obljubil je olajšave pri plačevanju zaostalih ex lex davkov ter napovedal, da si vojna uprava prizadeva tretjeletnike čimpreje odpustiti iz vojaške služba, vsekakor pa se to zgodi še pred božičem, ako bo državni zbor dovolil vojaške nabore. — Obstrukcija na Ogrskem? Včeraj je imela neodvisna stranka konferenco, katere izid je nepričakovan. Sklenilo se je namreč, da se poslancem prepusti prosta volja, ali hočejo še nadalje obstruirati ali ne. In večina v stranki je za obstrukcijo. Posl. K o s s u 1 h kot predsednik stranke opravičuje ta sklep s tem, da pravi: ako bi se bila sklenila obstrukcija, bi bilo pozneje težko mogoče kreniti na mirno pot, ako pa bi se bilo sklenilo ustaviti obstrukcijo, bi s* stranka razcepila. — Opasne vesti iz Bol garij e. V mnogih bolgarskih gar-nizijah so zaprli častnike, ki so na sumu, da so snovali zaroto proti knezu. V opozicijskih krogih pa se zatrjuje, da se je to zgodilo le zaradi tega, ker dotični častniki niso hoteli pri volitvah nastopati proti prebivalstvu. — Punt Armencev. Na Kavkazu se pripravljajo podobni prizori kakor v Macedoniji. Armenci se puntajo zaradi cerkvenega zaklada, ki jim ga je vlada zaplenila. Puntarje vodijo duhovniki. Eden duhovnik je že padel v boju, enega pa je naglo sodišče s 6 privrženci obsodilo na smrt, ter jih vseh 7 obesilo. — Grški kralj se mudi v Parizu, kjer mu je priredil predsednik Loubet svečano pojedino. — Pri volitvah v občinski zastop v Barceloni je prišlo med republikanci in Karlisti do boja ter so pokali revolverji. — Bolezen nemškega cesarja baje ni prav nič nevarna. Z operacijo so mu odstranili polipa. Cesar je parkrat krvavel po napor nem govorjenju. Operacija se je dobro obnesla- — Turška vlada je odgovorila na 36 poročil avstro-ogrskega konzula Pare in ruskega poslanika Mandelstama o turških nasilstvih. Turška vse navedene slu čaje zanika. Dopisi. Iz Moravč. Z druzega plesa so moravski „ gospodje" zopet hudega mačka nesli domov. Kakor vrabci, ako se med nje ustreli, ravno tako so izginile črne snknje s svojimi zaslepljeno i iz prijazne Drtije. PrebolevŠi hade srčne bolečine, poslali so takoj brzojavko v „Slovenca", udarili po narodno-napredni stranki in zagnali „huronski krik" med svet, ker so se ustrašili „Pirove zmage", kaka krivica se jim je zgodila pri vo-litvi, ker so se zavrgla nekatera nepravilna pooblastila in se je nekaterim volilcem glasovanje zakonito zabranilo. — Kar se tiče „fabriciranja večine", se bodemo pa pogovorili na pristojnem mestu. Bržkone se bodo „gospodje" še spominjali pri volitvi izrečenih besedi — o lumpariji in lažnjivosti nekaterih krogov ! Pometajte raj še pred domaČim pragom ! — Bole jih glasno doneči živio-klici in ploskanje naših pristašev na volišču, peče jih moški nastop našega kmeta, ki naj bode g. dekanu z nedolžnim obrazom in v škofiji „slabo zapisanemu" kaplanu v dokaz, koliko spoštovanja se še goji v vernih kmetskih prsih do usiljivih duhovnikov, provzročiteljev jeze in sovraštva. Nahujskali so ti neprevidni dušni pastirji ljudstvo tako, da uiti brat več ne pozna brata. Žalostno, a resuično ! S politiko je zagazil dekan v blato, iz katerega mu nikdar več ne bode mogoče potegniti svojih nog. Pomisli naj ta gospod, kako težko breme ima zdaj na svoji vesti! — Zagorskemu ljudstvu v žalostnem spominu ohranjeni „gospod" naj bode pa oprezen, da tudi med zidovjem moravske klerikalne trdnjave ne zapusti preveč madežev na duhovniški obleki! Dnevne vesti. V Ljubljan 10 novembra. — Nov šport „Slovenca". tkofov list pričel je zadnji Čas svoje ale briti z našim odločnim stališčem, koje zavzemljemo glede koroških razmer. Mi se za te šale čisto nič ne zmenimo, ker prav dobro vemo, da »Slovenca« nikdar spokorili ne bodemo. Ta list hoče vse pomežnariti, in po njegovih nazorih prej »sloge« ne bode, dokler ne bode vse pokle-rikaljeno. Mi pa »sloge« v tem smislu ne poznamo in je tudi poznati nočemo! Kadar se gre za narodne pravice, smo vsikdar pripravljeni, z vsakim skupno za te pravice se boriti. V drugem pa ostanemo, kakor smo bili! Tak je naš pojem o »slogi«. In pri njem ostanemo! — Dr. Krek je čuden možicelj. Na protialkoholskem shodu je spustil iz svojih zatvornic voden govorček, za kojega bi se mi niti brigali ne bili, da ni bila teologična omenjena ničla v tem govorčku brez vsakega povoda in brez najmanjšega vzroka skrajno agresivna. Kakor je pisal »Slovenec«, spregovoril je dr. Krek tudi besede: »V življenju nekaterih političnih strank reflektira pijanost njih voditeljev!« Izrek sam na sebi je velikanska oslarija, kakur more pognati edinol na polju tiste duševne impotence, katero zastopa dr. Krek tako na profesorskem stolcu, kakor v deželni zbornici. Vendar pa je vsak vedel, kam je dr. Krek molil avojo tačico pri omenjenih besedah? Na dr. Tavčarja, kojega ao pri »Slovencu« le od nekdaj aa velikega pijane« raakričali! In sedaj, ko smo Kreku njegovo lastno osebioo, ki tako rada opeša pod močjo vina, razkrili, se pa moiicelj grozno jezi v »Slovencu«, češ, da smo ga »ostudno« napadli, in da že šest mesecev ne pije več alkohola. Pri teh popih je vedno ena in ista! Sami napadajo, če pa dobe zasluženi odgovor, pa tulijo, kakor bi jih kdo pri živem telesu drl! Na zdravje, dr. Krek! — Nemška šola na Savi in „Slovence". V soboto je poročal »Slovenec«, da so 4. t. m. na Savi otvorili s primerno slavnostjo novo nemško šolo. V svojem poročilu pripoveduje, da so se te slav-nosti udeležili poleg otrok tudi Še »gospe in gospodje otrok« (To so menda stariši, kaii!j, da je Šola opremljena najmoderneje, koliko otrok jo bo pohajalo, kdo bo poučeval, skratka navede vse, kar je količkaj .v zvezi s to nemško slavnostjo, zamolči pa prav previdno, da seje te nemške prireditve udeležil tudi kapelan Kralj in da je imel na slavnosti celo z navdušenjem sprejet nemški govor. Ej, poštenjakovič »Slovenec«, Čemu pa tega ne poveš? Ali ni to škandal, ako se Slovenec - duhovnik udeleži takšne nacijonalno nemške prireditve, kakor je otvoritev nemške šole na slovenskem ozemlju, in Še celo govori na takšnih nemških slav-nostih? Ako bi bil v naših vrstah tak človek, bi mu odločno pokazali vrata, »Slovenec« pa, ki se dan za dnevom usti in baha, da je naroden do skrajnosti, pa nima niti ene gra-jalne besede v narodnem oziru za malo častno postopanje kapelana Kralja! Kdo deluje potem na Savi in Jesenicah v prilog nemštva, povejte nam to, hinavci okrog »Slovenca«! — Klerikalna Korespondenca na Dunaju. Pretekli teden je jel na Dunaju izdajati svojo politično dopisovalnico neki klerikalni žurnalist Alojzij Česanv. Ker je ta mož slučajno korespondent praške »Politike« in tudi dunajski poročevalec »Slovenca«, je to po mnenju šenklavškega lista seveda velevažen dogodek, tem važnejši, ker je takoj v prvi številki priobčil »zanimiv sestavek o našem deželnem zboru iz peresa politika, kateremu so kranjske razmere dobro znane«. Za politiko naših klerikalcev se živ krst izven Slovenije ne briga, kar klerikalce hudo jezi. Zato se na vse načine trudijo, da bi vsaj nekoliko pozornosti vzbudili na-se v javnosti, in ker to ne gre drugače, izleže Štete v Ljubljani od časa do časa kako jajce in ga odloži po posredovanju »Slovenčevega« poročevalca Česanija v kakšnem klerikalnem dunajskem listu, seveda vedno pod ljati moram začasnega vodjo samostana. Zdaj je pristopil pacer Konrad in rekel Rovanu: — V imenu vseh sobratov prosimo, da se začasno vodstvo samostana izroči prijorju Markvardu, ki uživa zaupanje in ljubezen vseh sa-mostancev in ima vse zmožnosti, da napravi red. — Obžalujem, da tej želji ne smem ustreči, je odgovoril Rovan. Komisija mi je naročila, da izročim začasno vodstvo samostana patru Hu-gonu Albi. Menihi so bili skrajno neugodno presenečeni in so burno ugovarjali, ali pomagalo jim to ni nič. Rovan je poslal samostansko kočijo na Smreko in kmalu se je pripeljal v samostan Hugon Alba in Rovan mu je slovesno izročil samostanske ključe in ga pred stavil menihom in uslužbencem kot začasnega gospodarja zatiŠkega samostana. Hugon Alba je takoj prevzel vod atvo samostana in začel svoje delo 8 tem, da je pregledal samostan. Našel je osem žensk, ki so priznale, da žive že več mesecev v samostanu. Hugon je dal vsaki nekaj denarja in jih odpravil iz samostana, potem pa zaukazal, da se morajo vsi menihi strogo in natančno ravnati po predpisih svojega reda. Eksekucijska armada je že drugi dan zapustila samostan, a Rovan ni šel ž njo, nego je ostal na Smreki, ker se je bilo bati, da umrje njegov, že dolgo časa bolni oče. A tudi Matija Jazbec ni odšel z vojsko, marveč se je preselil v samostan, ker ga je Hugon Alba imenoval začasnim za-povednikom samostanskih vojakov. To imenovanje je Matija z radostjo sprejel in je bil jako srečen in po nosen na svoje dostojanstvo. Se isti dan je odjezdil v St. Lambert povedat znancem in prijateljem to novico. Ko sta sedela z grajskim kaplanom pri vrču rujnega vina in ko mu je plemenita kapljica razgrela kri, je začel delati najsmelejše načrte za prihodnjost. — Pater Hugon, je dejal, mi je obljubil, da postanem praporščak novega opata. Kar je bil Rovan, to po stanem jaz. Bog ve, če se potem še vojvodinja ne zaljubi v mene, kakor se je v Rovana. Hugon Alba je imel jako težko nalogo. Komisija mu je naložila, da preišče vse početje ubeglega opata Albertusa in vse razmere v samostanu ter zlasti vse okolnosti, ki se tičejo razmerja med Albertusom in odstavljenim opatom Petrom. Zasliševal je dan na dan različne priče in zaslišal na veliko nevoljo menihov tudi kmetske može in žene. PoBebno pozornost je posvetil dogodku na sa mostanski pristavi, kjer je Polonica storila tako žalosten konec. O njeni babici se od tedaj ni nikdar več slišalo. Na pristavi so jo bili tedaj izpustili in od takrat je izginila brez sledu. Hugon je storil vse, kar je bilo mogoče, da bi jo našel, ker jo je potreboval kot pričo in naposled je obljubil nagrade deset cekinov tistemu, kdor starko najde. Samostanski uslužbenci in kmetje so od tedaj neprestano iskali Poloni-Čino babico in Čez nekaj tednov se jim je res posrečilo, da so jo iztak-nili pri nekem ogljarju v gozdu blizu Turjaka, kamor se je bila zatekla po dogodku na pristavi. Z njenim zaslišanjem je bila obširna preiskava končana in Matija je firmo kakega »veleuglednega ali' vplivnega slovenskega politika«. Nato aeve »Slovenec« takoj pograbi to-kost in jo položi svojim »bravcem* na mizo, češ — vidite, oelo na Dunaju se imenitni politiki zanimajo za nade razmere in odobrujejo politiko in taktiko klerikalne stranke*. Klerikalnim »bravcem«, kojih obzorje ne sega preko domačega zvonika in katerim je politika s sed rnerimi pečati zatvorjena knjiga, to seve silno imponuje, nam ne! »Slovenec« naj priobčuje še toliko mnenj, naziranj in interviewov, povzetih iz klerikalnih dunajskih listov in dopi-sovalnic, katere je samžnjimi založil, nam absolutno ne bode imponiral s tako nerodno vprizorje-nimi manevri. Le nerazsodni politični kalini se vjemo na take lima-nice! — Poštenost konsumnega društva v Trnovem pri Minski Bistrici. Pred dobrim letom pričel je v hiši kmeta I. Dodiča v Dolenjah neki Josip Vičič iz Loz kramarijo. Fant je bil toli prebrisan, da se je vpisal v Marijino družbo in kot tacemu mu je konsumno društvo kaj rado kreditiralo. Ker je pa dolg čedalje večji postajal, bali so se slavni konsumarji, da pridejo ob svoj denar. Poklicali so kmeta I. Dodiča k sebi in ga seveda ujeli v svoje zanjke. Pripravili so namreč Dodiča na to, da je podpisal pogodbo, da je od dne pogodbe on plačnik za vso robo, kar je vzame Josip Vičič iz Loz. Ko si je kramarček ViČič — Marijin otrok — nabral potrebnega drobiža, izginil je liki »kafri« v Ameriko. Sedaj so se šele ubogemu kmetu Dodiču oči odprle; preostalo mu ni druzega, kakor plačati za Vičiča dolžni znesek 659 K 31 vin. Izposodil si je denar ter ga nesel v konsum, da poravna račun, a kako se začudi, ko mu povedo, da je Vičič dolžan 5002 K 43 v., kateri znesek mora on (Dodič) plačati. Da bi ubozega kmeta tem lažje ugnali, ga sedaj društvo toži po tržaškem (!) odvetniku. Kmet je seveda sedaj prisiljen tudi odvetnika vzeti. Kako izteče ta prepoštena zadeva konsumnega društva, bodemo poročali. Po našem mnenju DodiČ ne more | pravde zgubiti, on se je zavezal le od dne pogodbe naprej za Vičiča plačevati, nikakor pa ni on plačnik za prejšne VičiČeve dol gove. — Spremembe pri notariatu. Notar g. Aleksander 11 u-dovernik je premeščen iz Kostanjevice v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride notar gosp. Matej Hafner iz Radeč. — Imenovanje v davčni službi. Orožniški stražmešter gosp. Fran Rendla v Ljubljani in davčni praktikant Jg. Ivan Hočevar sta imenovana za davčna adjunkta v XI. čin. razredu za Kranjsko. — Učiteljske spremembe na Štajerskem. Učiteljski su- dobil ukaz, da nese zapisnike vizita-torju opatu Angelusu v Rein. Polo-ničini babici je Hugon ponudil večjo svoto denarja, a starka je vzlic svojemu uboštvu ni hotela vzeti. — Na denarju, ki pride iz duhovniških rok, ni božjega blagoslova, je bil ves njen odgovor. Ogljar iz turjaškega gozda pa ni bil tega mnenja in je z veseljem sprejel ta denar ter se zavezal, da bo do smrti dobro skrbel za Poloni-Čino babico. Matija, ki je odnesel zapisnike o dovršeni preiskavi vizitatorju v Rein, je imel naročilo, da počaka, kaj odloČi komisija. Izostal je več tednov. Končno se je vendar vrnil in prinesel vest: Opat Albertus pl. Lndeck je odstavljen za vselej in mora iti na samostansko pristavo v Weinhofu pri Gradcu, prijor Markvard in meniha Mihael in Ivan, glavni sokrivci Al bertusovi, morajo delati tri leta profos v vetrinjskem samostanu, Peter Limb-šak pa je pripoznan in potrjen kot zatiški opat. plent v Runeču Karo) Kobile j* stalno nameščen v Podčetrtku, uči-teljica Ida Binter iz Kapele je pre meščena k Sv. Marjeti niie Ptuja, uči. teljica Viljemina Hartnagel v Sladki gori pa je postala stalna na svojem mestu. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra izvirna noviteta „L egio n a r j iw, spisala Fr. Govekar in V. Parma. Pred igro svira vojaški orkester novo overturo „ Roko v-njači." — V četrtek se poje tretjiu „Boheme", — v soboto je premijeru francoske burke „Njegova kišna* (Nelly Rozier.) — Splošno slovensko žensko druatvo opozarja tem potom novic, da se učenke za trgovski k u r z še sprejemajo ali samo do 15. t. m. Naj se torej pravočasno oglase vse tiste gospodične, ki se žele kurza udeležiti, kajti dne 18. t. m. s e prične s podukom in potem ne bo nihče več sprejet. — Veselica za Korošce. Opozarjamo, da se na veselico nt* h i vabilo ne osedno na s posebnim vabili, t*muč le po listih in lepakth »Splošno slovensko žen sko društvo«, ki priredi to veselico, se namreč zanaša na Človekoljubje ia rodoiiubje vseh krogov i toliko gotovostjo, da posebnih vab.I pač ne bo treba. S tj p» se bo tudi nudilo obiskovalcem za malo vstopnino 1 K zub&ve v izobilju. Pri veselici se vprizori izvrstna igra »Zmešnjava nad zmešnjavo« in sicer nastopijo sami jako nadarjeni diletantje. Društvo priskrbi za ta večer najboljšo domačo kapljico iz poakuševalne kleti. Vrše se vse stranske priprave z neumornostjo, ki je last le našim požrtvovalnim na rodnim damam. Mnogo obetajoči veselica se z ključi s plesom. Kakor že povedano, vrši se veselioa dn<-15. t. m. v Sjkolovi dvorani v »Narodnem domu«. Začetek ob 1%S. uri zvečer. Kdor se veselice ne more vdeležiti, naj si šteje v dolžnost, da pošlje svoj prispevek v denarju naravnost odboru. Tuđi stara obleka bi dobro došla odboru. — Senatni predsednik dr. pl. Leitmaier je umrl dne 8. t. m. na Dunaju. Rojen bil v Celju leta 1837. ter je tudi v svojem plemstvu imel naslov »Sannfeld«. Nemški Celjani so imeli v njem vedno toplega zaščitnika, kar je mnogokrat tudi »slučajno« vplivalo na slovenske prizive. Pokojnik je bil tudi par let sadnij svetnik v Ljubljani ter častni član filharmoničnega društva — Izžrebani porotniki za porotno sesijo, ki se začne v Novem mestu dne 30. novembra, so: Fei-Turnherr, posestnik v Travniku; Kljun Jakob, posestnik in gostiluu v Ribnici; Brinski Anton, pose>t:iik in gostilničar v Morovici; L a n g e r Ivan, posestnik in pek v Radečah ; Pavli. Alojzij, posestnik in krčmar v Trebnjem; A r k a r Ivan, posestnik v Trebči vasi: K u m p Ivan, posestnik in krčmar v Koprivniku; Ar ko Ivan, posestnik in krčmar v Kočevji; Gregori č Frani, posestnik in gostilničar v Krškem ; Kožar Štefan, gostilničar in mesar v Črnomlju; Majhen Ivan, gostilničar in župan v Sckvvarzenbachu ; Marolt Jožef, posestnik in gostilničar v Le-skovcu; Ivanetic Jakob, posestuik in gostilničar v Metliki; T o m i c Viljem, posestnik in trgovec v Trebnjem; A v m a n n Viktor, posestnik in trgov v Krškem; Zaje Jožef, posestnik in trgovec v Biču; Zupančič Jožet, trgovec in posestnik iz SelišČa, T a used Miha, posestnik iu trgovec iz Hriba Majcen Anton, posestuik in gostilni čar v Mokronogu; P e t r o v c i c Jakob, posestnik in trgovec v Trebnjem ; Igna F 1 a j s, posestnik v Brezji; M a j e e u Anion, posestnik v Polji ; S 1 a k Ivan, posestnik in trgovec v Doberuicali ; Prijatelj France, posestnik in trg* vec v Tržišču ; Mišica Jožef, posest nik in trgovec v Kočevju; Fu\ Krna uuel, posestnik in gostilničar; Setiua Martin, mizar in gostilničar v Jeseuica Erjavec Ivan, gostilničar v Kri vasi; B u r g e r Marko, usnjar v Ribnici; Prijatelj Ivan, trgovec Ia gostilničar na Dvoru; K a j f e z \ drej, posestnik in trgovec v Banjaloki; Gauser Karol, računovodja v K" čevju; T o m a ž i n Alojzij, posestnik v Smodniku ; M i 1 e k Matija, posestnik Adlcsčah ; P e n c a France, posestnik in usnjar v Mokronogu ; Lavriušck France, posestnik v Tržki gori. — Na mestniki so: K a ste lic Miha, posestnik in krčmar v Žabji N;lsi i M i z e l j Franjo, posestnik in krčmar i/. Bele crkve ; M o g o i i č Jožet, krčmar v Rudoltoveni; \Vintar France, pO sestuik in trgovec v llrušovci ; Mehora Ivan, posestnik in pek v Rudolibveni; R i f e 1 j Ivan, posestnik in pek v Ln I nicali; B e r g a n t Simon, trgovec v Rudoltovem ; Dular Ivan, posestnik v Cegelnici; K 1 e m e n Č i č France, posestnik v Rudoltovcm. — Pedagoško drnitvo w Krškem zboruje dne 19. novembra ob 10. uri zjutraj v Krškem. Na dnevnem redu sta hospitacija iz pri-rodopisja »Lastovica« v III. razredu in iz risanja »Krog« v V. razredu, po kritiki gosp. K. Humeka o J. Ma-rinovem »Risanje v ljudski šoli« sledi pogovor o tem navodilu. Nastopita gospica učiteljica Pavla Zirer, oii-rcma gosp. meščanski učitelj Karol H ume k, Razven tega predavata še: Ljudevit Stiasnv: »Kako se doseže samostojnost učencev pri računanju« in Ivan Magerle: »Naše ukoslovne težnje.« _ Nesreča pri zgradbi .Narodnega doma" V Trstu. V soboto opoldne je padel z odra pri zgradbi »Narodnega doma« v Trstu z visočine kakih 20 metrov delavec Korelc in se na mestu ubil. V višini 4. nadstropja so podirali r.amreč neki oder kjer se imajo zgraditi stopnice. Na to delo je bilo poslanih delavcev, med katerimi pa ni bil ponesrečeni Korelc. Ta je še!, ne fla bi mu kdo to ukazal, na dotični oder, katerega so podirali. Kako se je potem zgodilo, da jr z odra pai, ne ve nikdo natanko. 0 dogodivši se nesreči se je takoj obvestilo redarstvo in sodišče. Sodna lisija, ki je nemudoma došla na lice mesta, je takoj ustavila vse delo pri zgradbi in zaslišala podjetnika g. S^etka Martelanca. Dasi podjet nika Martelanca, kakor vsak razso den človek mora uvideti, ne more zadeti nikaka krivda, da se e Korelc ponesrečil, dasi je to bilo pO očividcih tudi dokazano, vendar je dal preiskovalni sodnik dr. B*rzal 2 Martelanca aretovati in odgnati v zapor, kar je v vseh krogih, zlasti v slovenskih, izzvalo upravičeno ogorčenje, to tembolj, ker e gosp. Martelanc v Trstu ugledna oseba, kateremu je tudi vlada že ipetovano poverila razna važna dela n mu izrekla pismeno priznanje. \ako malo na mestu je bila strogost preiskovalnega sodnika, dokazuje dejstvo, da je državni pravdnik, ko so v nedeljo Martelanca radi n e-: stajanja vsake krivde morali izpustiti, njegovemu zastop-liku sam priznal, da je bilo aretiranje po danih okolno-stih neupravičeno i n n e p o tre b no. To je vse lepo, toda kdo pa odvzame sedaj g. Martelancu ono sramoto, katero je moral prestati »amo vsieri prevelike rigoroznosti in zkosrčnost1 sodnijskih organov?! — Slovenci na ruski ladiji „Imperator Nikolaj I." V ne-ieljo je več tržaških Slovencev obi-kalo rusko bojno ladijo „Car Nikolaj . in si jo ogledalo. Slovenci so bili elo ljubeznivo sprejeti in se jim je adija razkazovala z veliko udvorljivo-itjo. Slovenci so mornarnarjem, ki so im s toliko ljubeznivostjo razkazovali iriredbe na tej krasni in najmodernejše rajeni ladji, hoteli dati malo nagrado napitnino, toda ti so to uljudno, a iločno odklonili, kar je bilo seve za 0 vence v Trstu, kjer je „bakšiš" v modi, nekaj nenavadnega. Da nsi niso tako neuki, kakor se zatrjuje, pričuje dejstvo, da izmed 7 00 pomor-akov na tej ladji znajo v s i citati in sati razen 10. Tem povodom so se meli Slovenci priliko prepričati, da se us in Slovenec prav lahko razumeta, akaj Slovenci in Rusi so govorili vsak svojem jeziku, a so se navzlic temu rav dobro umeli. Rusko brodovje od-uje danes ali jutri iz Trsta na Grško, iovori se, da pojde morda tudi pred olun, ako bosta Rusija in Avstrija v adevi makedonskih reform prisiljeni emonstrirati proti Turčiji. V pijanosti ubil. Preži tkar E^idij Marinka iz Spodnje adobrove je popival v krčmi pri dreju Lovši v Polju. Ko je okoli t ure ponoči šel iz krčme, je pal 1 stopnicah v klet in se tako po-odoval na glavi, da je 1. t. m. nri. — Vodovod na Rovih v kam škem okraju je dograjen in se bo kratkem izročil porabi. — Iz zapora ušel je dne 7. *n pri okrajnem sodišču v Kam-£u Jernej Okorn, po domače Mo včanov iz Brezja, pristojen v Dom- le, ki je bil dne 12 oktobra t. 1. radi postopanja in tatvine cbsojen šesttedenski zapor. Po prestani azni bi bil motal iti v prisilno de-vnico. Ttga se je zbal in je ušel zapora. — Ribji tatovi. Delavci Ivan Anton Tura in Casagrando so 1. t. metali v Bistrico dinamitne patrone, ^ so ž njimi ribe omamili iu jih povili. Pri tem početju jih je zalotil ec Jakob Seifenberger. Posrečilo se a Je prijeti Ivana Turo in Casagranda, fJ£im je Anton Tura z ribami — navili so kakih 40 postrvi — ušel. Ujeta »iČa sta pod ključem pri sodišču v ^dovljici. — Nenadna smrt. V Stehanji i so 5. t. m. našli mrtvega 19-let-ga Matijo Gregoriča iz Lahine. Gre-ttc je bil preje s tovariši v Klečah in že tamkaj tožil, da mu ni dobro. O polnoči so prišli fantje v Stehanjo vas in so tamkaj pili rum, da so bili vsi precej pijani. Nato so se odpravili proti domu. Gregorič se je močno opotekal in večkrat padel. Končno je obležal na cesti, kjer so ga njegovi tovariši, misleč, da je samo pijan, pustih ležati. Drugi dan je bil že mrtev. — Napad na cesti. Poroča se nam iz Radovljice, da sta 31. p. m. na cesti med Lescami in Bledom baje napadla posestnika Jurija Po klukarja dva potepuha in mu odvzeta denar v znesku 20 kron. Ker Po klukar o tem napadu ni ničesar naznanil rblasti, se sumi, da si je celo stvar izmislil. — Velikansko postrv so 6 t m. ujeli v Belopeškem jezeru. Riba tehta ll1/« kg, ter je 91 cm dolga in 53 cm debela. — Mednarodna panorama nas vodi ta teden po domačih tleh, po sosedni Štajerski. Razstavljena so vsa večja mesta. Tako Gradec v celoti in posameznih delih z vsemi imenitnejšimi stavbami in krasno okolico, po kateri vali lena Mura svoje zelene valove. Istotako se nam nudi pogled na Bruok ob Muri, Ma ribor in Celje z razvalinami celjskega gradu, žive priče nekdanje mogoč noeti celjskih grofov. Nad vse zanimivo je pa potovanje po slikovitem Gornjem Štajerskem. Poleg raznih drugih naravnih krasot, s katerimi je obdarovan te divni del štajerske dežele, naj omenimo le svetovno-znane romantične doline reke Aniže, imenovane »Gesause«. — Drugi teden nas povede panorama v svetovno mesto Pariz. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1. Miha feircelj, posestnik v Koritnicah je šel zvečer 17. rožnika v lovišče kneza Schonburg-VValdenburga v občini Kne žak v tatinskem namenu na srnjake; toda zasači ga gozdarski pristav Jožef Urban, kateri mu je hotel vzeti nabito puško in ga aretovati, kar se mu pa ni posrečilo, ker mu je Sircelj puško iz rok iztrgal, petelina napel iu nanj pomeril. Obdolženec pravi, da mu zaradi tega ni hotel puške izročiti, ker je sam zaprisežen lovski čuvaj in ima pravico nositi jo; — obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 2. Marija Svete iz Žile pri Št. Vidu je kot dekla po službah kradla, vkradene reči pa je nosila svoji materi domu. Najrajše je jemala nože, vilice in žlice. Antonu Švigeljnu v Kožleku je vrh tega tudi še vzela pol litra tropinovca, 2 pločevinasta krožnika itd. Skupna vrednost vseh vkradenih in pri hišni preiskavi najdenih reči znaša 20 K 48 v; obsojena je bila na 10 tednov težke ječe. 3. Franc Suhadolnik, posestnika sin v Saboče-vem je v družbi 6 tovarišev 28. rožnika zvečer izza Svetetove bajte pod vasjo Sabočevo napadel brezoviške fante, ki so šli mirno in neoboroženi v Sabočevo. Suhadolnik in drugi so začeli kamenje metati na brezovske fante ter so jih z vseh strani naskočili s koli in udrihali po njih. Pri tem sta bila Anton Pristavec in Janez Turšič težko, trije drugi fantje pa lahko ranjeni. Obravnava se je vršila le proti enemu obtožencu, ker jo je ostala šestorica soobdolžencev popihala v Ameriko. Suhadolnik je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. — Semenj. Dne 9. t m. je biio na semenj prignanih 717 konj in volov, 349 krav in telet, skupaj 1066 glav. Kupčiji je bila pri goveji živini dobra, pri konjih jako živahna, ker so prišli L*hi ponje. — Fijakar napadel dekle. V nedeljo zvečer najela je pri Hra deckega mostu kuharica Rozalija Bukšek fijakarja Franceta Lekšeta, da bi jo peljal v Frančiškanske ulice st. 6 Ko se je kuharica vsedla v voz, je Lekše pognal konja in dirjal z vezom po ulicah in cestah do pokopališča pri sv. Krištofu, kjer je zavil na polje za pokopališčem. Tukaj se je ustavil, ugasnil luč in šel v voz h kuharici ter hotel izvršiti hudo delstvo. Rozalija Bukšek je na vse grlo kričala na pomoč. Upitje je sliši! vpoknjeni nadsprevodnik Josip Čebule, stanujoč na Vodovodni cesti st^v. 171 in je tekel na lice mesta. Lekše opazivši človeka pri svojem vozu, je skočil iz voza in je hotel Čebula z bičem pretepsti, nakar je ta zbežal. Rozalija Bukšek je bila tuli skočila iz voza in je zbežala na Du najsko c^sto. — Kravo našel je včeraj po poludne ob progi dolenjske železnice Jtkob Zabukovec stanujoč na Dolenjski cesti št. 17. Krava se nahaja sedaj pri čuvaju Mraku na Dolenjskem kolodvoru. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 97 oseb, in sicer 40 Slovencev in 57 Hrvatov. — Izgubljene reči. Na poti od Vegovih ulic, čez Kongresni trg, po Wolfovih ulicah, čez Marijin trg in po Miklošičevi cesti do justične palače je izgubila neka dama zlato, zeleno emailirano brožo z dvema ru- Delo je bilo po in 30 ženskim slučajih se je 1. januvarja do dečima kamnoma. — Major W. je izgubil nekje v mestu zlat prsten s briJjantom, vreden 160 K. — Mizarski vajenec I. Konoilja, stanujoč na Marije Terezije oesti št 26, je izgubil včeraj zvečer na Marije Terezije cesti nikelnasto uro. — Na južnem kolodvoru najdene reči. V času od 1. do 7. t. m. so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: star svilnat dež nik in rumen usnjat etui za smodke. — Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v re sta vrači jskih prostorih g. Perlesa, Prešernove ulice. Začetek ob 1,%S uri zvečer. Vstop prost. — Prememba posesti. H<šo Auerjevih dedičev na Karlovs&i cesti je kupil gospod Mihael Majcen, se danji gostilničar »Pri ribiču« za 18 500 goldinarjev, in ne za toliko kron, kakor je biio v soboto pomo toma objavljeno. — Delovanje mestne po* sredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Te lefon štev. 99. Od 1. do 5 novembra je dela iskalo 17 moških in 34 ženskih delavcev, nudeno 12 moškim delavcem, v 31 delo sprejelo. Orl 5. novembra je došlo 2535 prošenj za delo in 2436 deloponudeb. V 1501 slučaju se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: 1 trgovski pomočnik, 1 skladiščni hlapec, 1 kovač, 6 konjskih hlapcev; ženske: 2 gospodinji, 3 kuharice k orožnikom, 6 deklic za vsako delo, 1 so barica, 7 deklic k otrokom. — Službe iščejo moški: 2 trgov ska pomočnika, 1 pisar, 1 vrtnar, 1 mašinist, več trgovskih slug, 2 hiš nika; ženske: več prodajalk in blagajničark, 1 odgojitelje*, 1 šivilja na dom, več natakaric in drjg h p i slov. Oddati je lakoj stano vanja z 1 in 2 sobama, več mesečnih sob, in 2 prodajalni. V na-j e m (za februvar) se iščejo sta novanja z 1, 2 in 3 sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Hrvatske vesti, s t raj k v Oseku. V Oseku se je znova pričel štrajk zidarjev; štrajkati so pričeli zopet delavci, ki gradijo novo pijonirsko vojašnico. Tudi štrajk tesarjev še ni končan. — Premestitev okraj-- nega sodišča. Zupanjci bodo poslali k banu deputacijo s prošnjo, naj premesti okr. sodišče iz Bošnjakov v Županje.— Električno razsvetljavo bo dobilo mesto Petrinja. — Hrvatski ban je slavil včeraj svoj imendan. Na šolskih zavodih ta dan ni bilo pouka. — Prorektor jem na zagrebškem vseučilišču je bil pred-včeranjim izvoljen profesor dr. Heinz. Dosedanji protektor Vekoslav Klaić je šel za več časa na dopust. — Amerikanske novice. Grozna smrt. Neka gospa v Man-hattanu je položila svoje 14-mesečno dete v čeber, da bi zaspalo. Po noči je pa janitor zakuril v kleti, da segreje vodo po vsej hiši. Vrela voda je pridrla tudi v Čeber in ubogo dete se je popolnoma skuhalo. — Katastrofa v predoru. V predoru new-yorške poulične železnice se je podrla kamenita fena; pet oseb je mrtvili, dvajset pa — P o n e v e r j e n j e. V so vjeli bivšega blagaj-ki je poneveril svoji dol. Banka je morala t<'žko ranjenih. San Frančišku nika Bro\vna, anki 103.000 vsled tega kunkurz napovedati. Pone-verjalec je ves denar zapravil. — Grozen Čin blazne matere. V mestu Salinas blizu Montereya, Cal., je soproga strojevodje Iversona v verski blaznosti zadavila svoje tri otrociČe. — Svoja dva sina je ustrelil neki delavec v Marionu Ind., da bi se ma- eval nad ženo, ki ni hotela z skupaj živeti. njim * Najnovejše novice. Hiša se je zrušila na voglu Kira-ly-ut v Budimpest*. Porušil se je ves notranji dal dvonadstropna hiše, v kateri je stanoval državni poslanec Hodossv Celo noč je de lala požarna hramba, a do danes se še ni izvedelo, ali so tudi ljudje pod razvalinami. — Smodnišnica se je razletela v Gornaji pri P« terburgu Ubitih je devet oseb. — Na češki tehniki v Brnu so slušatelji tretjega letnika, katerih učne sobe so v zasebnih hišah, izostali od predavanj ter izročili rektorju sporne nico. — Brezžični brzojav so upeljali za p. skušnjo v Toplicah na vlakih. Poskus se je dobro obnesel. Vsak vlak dobi voz z brezžičnim brzojavom, ravno tako posamezni kolodvori. — Strop se je zrušil v tovarni za čipke tvrdke Ru-dolph pri Sternbergu ter ubil osem delavcev. —Shod vinorejcev se je vršil v nedeljo na Dunaju. Shod je sklenil resolucijo naj se zopet uvede carina 20 gld. v zlatu ter se prepove izdelovanje umetnega vina. * Samomor italijanskega finančnega ministra. Pietro R o s m n o je postal šele pred neka terimi dnevi finančni minister v Gio littijevem ministrstvu, a včeraj se je ustrelil. Rosano je bil rojen leta 1847. v Aversi. Kmalu potem, ko se je naselil kot odvetnik v Neapolju je zaslovel po celi Italiji. Leta 1882 je prišel v zbornico istočasno z Giolit-tijem, kateremu je bil ves čas desna roka. Iz hvaležnosti ga je Giolitti sedaj spravil v ministrstvu ter mu izročil finančni portfelj, dasi bi bil Rosano edino le za justičnega mi nistra sposoben. Takoj so ga začeli napadati socialisti ter ga tudi tirali v smrt. Socialni demokrat Berga-m a s o h i je namreč priobčil v list h brzojavko, v kateri mu je Rosano obljubil za 5000 lir ga oprostiti obsodbe In Bsrgamaschi je svoto plačal ter postal prost Rosano je spoznal, da zanj ni rešitve ter se je ustrelil v Neapotju, kjer je obiskal svojo rod bino. Sicer pa je bil Risano že od nekdaj nagnjen k samomoru ter se je poskušal umoriti že tedaj, ko je snubil sedanjo svojo ženo, ki so mu jO starš: odrekli. * Ženitev iz ljubezni. Zelo redek slučaj prav« ljubezni se je pripetil v Veroni. N*ka gospica Colo nČi pokojnega mt^ni-ga svetnika* ki ima dva milijona dote, se ]e zahu bila v brata svoje služabnice, navadnega železniškega čuvaj* ter se ž njim tudi poročila na zelo slovesen način. Cerkev je bila vsa okičena in polna radovednežev Srečni ženin ima 25 let nevesta je nekaj let starejša. * Raztresenost profesorja Mommsena. Pokojni pro fesor Momrasen je bil vsled preobilega dela raztresen, kakor le pravi profesor. Pisma, ki jih je hotel nesti na, pošto je čestokrat našel drugi dan v svojem nabiralniku za pisma. Enkrat se je dal striči pri brivcu. Ko se ogledal v ogledalu, je rekel: „ Prekratko ste me ostrigli, želim daljše lase ter se je zopet vsedel čakaj e, da mu brivec ustreže. — Nekega dne je bil posebno zatopljen v svoje delo. Sluga mu je prinesel prvi del kosila ter ga poklical k mizi. Ko pa je prinesel sluga drugi in tretji del, je Mommsen še vedno pisal. Sluga pa se je naučil pri njem že filozofije ter je lepo po vrsti vse sam pojedel. Sčasoma je le začelo pro fesorje kruliti po želodcu ter se je šel kregat v kuhinjo, kaj je z njegovim kosilom. „Saj ste že obedovali" je odgovoril sluga. Profesor je zamrmral: „Kako morem le biti tako pozabljiv ?" ter se je zopet vsedel k svojemu delu. * Poplačano poštenje. Ruski car Aleksander I. potujoč po južnih po krajinah svojih, je nekoč se odtegnil od svojega spremstva ter došel k neki koči, pred katero je sedela stara ženica. Ta videvši carja po vojaški opravljenega, vpraša ga je li morda on od carjeve straže in ji znabiti on donese denar, kojega ji pošlje njen sin. Carju se je dopadla prostosrčnost starke, vpraša jo, kdo in kje je njen sin ? Starka pripoveduje, da je že nad 30 let udova, da živi le ob tem, kar ji pošlje nje sin Ivan, kateri služi na carjevem dvoru. Ta ji pošlje vsako leto po dvajset rubljev in letos je še le polovico tega poslal, obetaje, da drugo pošlje po katerem carovih služabnikov. „Veš kaj, starkaa, svetuje car, „vprašaj za denar gospoda, ki ti ga jaz sedaj pokažem." Med tem se približa spremstvo in car pokaže starki na Orlova, rekoč: „Ta gospod ima tvoj denar." Orlov, ki o tem ni nič vedel, se je čudil, ko ga žena vpraša po svojem denarju. Car smejoč se, mu pove vse, ter ukaže, naj izplača starki šestdeset rubljev. Starka videvši toliko denarja, se ga brani vzeti. „Zakaj nočeš tega denarja," jo je vprašal car. „Zato, ker se bojim, da ni prav zaslužen,"* je odgovorila žena. „Vem dobro, da ima moj Ivan na leto le 80 rubljev, zato ni mogoče, da bi si bil od tega toliko prihranil." Poštenje starkino je zelo ugajalo carja. Povedal je ženi, kdo da je in je dostavil, — da ji bo odslej pošiljal sin Ivan vsako leto veeo podporo, ker bo imel veeo plačo. Književnost. Zdravice" z a petje in klavir zložil Viktor Parma. Zaloga in lastnina O. Fischerja v L,ubijani. Cena 3 krone Vsebina: 1 To sladko vince (J. N. R->sman) 2 Sezidal sem si vinski hram (V. Kurnik) 3. Oj zlata vinska kaplja ti (T. Doksov), 4. Slovenc Slovenca vabi (A. Slomšek). 5. Povsod me poznajo (Dolen-ska). 6. Natočimo v čaše svoje (A Funtek) Ta zbirka zdravic bode vsa kemu društvu in tudi posamezniku prav dobro došla. Pesmi s spremljanjem klavirja so lahke in prijetne, najbolj se prilegajo glasu visokega bantomsta. Priproste so te zdravioe, ali melodično lepe in zanimive, lahko krila muza našega v tem oziru nam že dobro znanega popularnega skladatelja V. Parme. Melodično pre vladuje dunajski kuplet žanr precej, in to posebno v prvih dveh zdravi-ah, osobito v drugem delu druge pesmi, kar se tem bolj občuti, ker je prvi del lepo elegiČno bolj v duhu naše domače pesmi vglasben. Napev »Dolenskea mi ni znan, in jo je najbrže gosp. Parma sam vglasbil, ker srednji odstavek »Mam žnable ko skorje . . .« ni v narodnem duhu; sicer je pa v pristnem nar i d nem duhu vglasbena, dobro pogojena, sodil bi jo lahko za narodno. Tudi »Sloven'c Slovenca vabi« je precej v domačem duhu vglasbena. »Oj zlata vinska kaplja ti« je dobro znano iz »Rokovnjačev« in je vsekakor tudi v vsakem oziru najboljša. Manj znan je že »Natočimo v Čaše svoje« solospev iz opere »Urh grof celjski«. Besede krasne, pesem zdravica bol) resnega značaja; dobro da je našla v tej zbirki prostor; naj bi se tudi večkrat peta! Pri vseh pesmih, iz-vzemši, »Dolensko« pomaga ad libi-tum tudi zbor peti refren, kar pa gre lahko kar po posluhu Naslovni list ima lepo barvano sliko. Šestorica veselih gospodov veselo pije in poje v utici na dežel', eden spremlja na kitaro; mimo gresta fant in dekle v krasni gorenski narodni noši. Naj bi našla lepa zbirka zdravic mnogo odjemalcev! P—r. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. novembra. „Wie-ner Zeitung" prijavlja danes cesarski patent, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 17. t. m. Dunaj 10. novembra. Konservativni plemenitaši snujejo tukaj nov velik list, ki se bo imenoval „Patriot". Zložili so v ta namen dva milijona kron. Dunaj 10 novembra. V deželnem zboru so bili danes velikanski škandali. Nemški na-cijonalec Volkl je razkril, kako tajno agitacijo sta proti njemu razvila razupiti Gessmann in neki deželni uradnik. Prišlo je do nepopisno surovih prizorov. Besede ropar, tat, slepar, lump so kar letele na obe strani. Dunaj 10. novembra. Cesar se je za nekaj dni odpeljal v Wallsee k nadvojvodinji Mariji Valeriji Dunaj 10. novembra. Minister Hartel je na smrt bolan. Danes mu je sicer nekoliko bolje, vendar ni dosti upanja, da bi okreval. Praga 10. novembra. Na neko plesno veselico v Taboru je prišlo več poljskih dijakov ondotne kmetijske šole. Ker se jim je branil vstop, so vdrli v dvorano in z revolverji streljali na občinstvo. Več oseb je ranjenih. Štirje Poljaki so bili aretovani in izročeni deželnemu sodišču. Budimpešta 10. novembra. Neodvisna stranka je sinoči storila važen sklep. Sprejela je soglasno Kossutho v predlog, da člani kluba lahko nadaljujejo ob-strukcijo, če hočejo. Ta sklep je bil storjen, da se je preprečilo razbitje kluba, kajti večina kluba hoče na vsak način še naprej ob-struirati. Z ozirom na to je danes m inistrski s vet sklenil, da naj že tekom prihodnjih dni prideta proračunski provizorij in rekrutni zakon v poslanski zbornici na razpravo. Će bi opoziciji, delala ob-strukcijo, se razpusti državni zbor. Beligrad 10. novembra. Vse imetje kraljice Drage znaša 580000 frankov. Država je vse to prisodila sestram umrle Drage. Berolin 10. novembra. Vzlic vsem oticijalnim zagotovilom, da cesarjeva bolezen ni čisto nič nevarna, vendar neče tega nihče verjeti. Že z ozirom na to, da je cesarjev oče umrl za rakom v grlu, se sodi jako pesimistično. Povrh pa se je izvedelo, da je prof. Bergmann predlagal radikalno operacijo, a se njegov nasvet ni vpošteval. Šele po Bergmannu je bil poklican dr. Schmidt, da izvrši manj nevarno operacijo. Schmidt je tisti zdravnik, ki je bil 1. 1887. poklican v S. Remo in je tam kon-statiral pri umrlem cesarju Frideriku raka v grlu. Forman (kloro-vani methvlovi eter mentola), na klinikah preizkušen, ki so ga zdravniki že pogosto označili kot naravnost idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje -Formanova bata* (pušica 40 vin.) za hujši nahod pa naj se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo ,,For-manove pastile 76 vin.) za duhanje s pomočjo irihalacijske steklenice. Učinek je čudovit, spočetka nahoda domala nezmotljiv. Forman se dobiva v vsaki lekarni. 1 Borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 10. novembra 1903 Naložbeni papirji. 18.7» majeva renta . . . i*S°/0 srebrna renta . . . fl°'o avstr. kronska renta . iV, i, zlata „ t°/0 ogrska kronska ,. IVo „ zlata „ 1% posojilo dežele Kranjske •V/o posojilo mesta'Spljeta iVtVo »» ». Zaclra *V/o bos.-hero. žei.Jpos. 1909 4c/a češka dež. banka k. o. a ii ii ti h Y* i1/«"/© zast. pis. gal. d. hip. b. *V«°/o pest. kom. k. o. z 10°/0 Pr..... ftVtVo zast- Pis- Inneret. hr. ■Vi7© h h ogr. centr. deželne hranilnice . , zast. pis. ogr. hip. b. ■Vb'/o ohl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . i1 't0 o ii čefike ind. banke l*/a prior. Trst-Poreč lok. žel. *9'a n dolenjskih železnic • B% jnž. žel. kup. V, Vi f *Vi°/o av. poe. za žel. p. o. Sreč&e« Brečke od leta 1854 . . . 4V/ Deoar j Blago 100 45 100 66 100 35 100 55 18601 1864 » H ti « II tizske...... -semij. kred, I. emisije l ' ,, n. „ c grške hip. banke . srbske a fra. 100 — turške . ... srečke . . 19 80 48o-87 — 82-75 — 64 25 2765 68'— 80 — 516 - Basilika Kreditne ■ » ♦ . IncmoSkC , , . Krakovske „ • ■ • Ljubljanske » . . Avstr. rud. kriza a • . • Dgr. h > • • » Budolfove a • . Salcburake ■ • • • Dunajske kcm. 9 • . . Delnice^ Južne železnice # * Državne železnice» • , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske a . Zivnostcnsbo „ ■ . Premogokop v Mostu (Brtuc) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Mnranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Čefike sladkorne družbe . Valute C. fer. cekin...... 80 franki....... 80 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci. .... Bablji.......i Dolarji....... Žitna cena v Budimpešti. dne 10. novembra 1ĐG3. Ttrmla. Pšenica za oktober . . za 50 kg K 7*76 Rž „ oktober . . „ 50 „ „ 666 Koruza „ april 1904 . . 50 „ n 5 30 Oves „ oktober . . „ 60 n n 5 50 ■ftjMtv. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 806*3. Srednji »rtunI tlak 736 0 mm. 10045 120-40! 98 40| 11895 99 25 100-1 100 - i 100 35; 101 -I 99'60 101 20, 1C6 25 101 — 10025 100 20 100 — 10025 98-50 99 30 308- 100 50 170-183 -255 - 101 25 297 -289-263— 89 -147 75 18 80 471 — 82*— 78-70 — 53 25 26 65 66 50 IT— 500 — 100 65 120 60 98 60 119 15 100 25 10130 102 — 100 40 102 20 10725 102 — 10125 .10115 ior— 10125 100 30 310- 10140 174-— 185 50 259 50 102 25 303 -293 — 867 — 93-114875 89-50 666 50 1610 — 670 — 737 — 251 50 700 -386 — 1780 -46550 384 -360 — 146 - 1134 19 06 23 46 23-93 11717 9525 253 — 484 90 50 667-50 1616 -[671-738'-253 60 702-— 38-;-— 1784 - 466*50 388'-362 50 150-— 11-39 19*08 23 54 2403 117 37 95 45 253*75 5 — Nov. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. u, 0 O . C > a g a a H*- Vetrovi Nebo 9. 9. zv. 7416 1'0 si. szahod jasno 10 • 7. zj. 2. pop. 7399 7386 — 13 14 si. jzahod si. svzhod megla megla Srednja včerajšnja temperatura: 2*4°, cormale: 51°. Mokrio a v 24 urah : 0 0 mm. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nasa predraga teta oziroma stara teta, gospa Jttarija Zdravje po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči ob 10*/a. uri, v starosti 82 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnee bode v sredo, dne 11. novembra, ob 4 uri popoludne iz Študentovskih ulic 8tev. 9. (2932) Ljubljana, 10. novembra 1903. Rodbina Groselj-eva. Angeljnovo milo JVtarzel jsko (belo) milo. » aaamfeo (972—63) sta najbolj koristni Štedillli Iflill Tovarna mila za hišno rabo! —= Pavel Seemanii Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana. Zahvala. (2928) Tukajšna glavna zastopa c. kr. prlv. občne zavarovalnice Asicurazioni Generali v Trstu in c. kr. priv. Jadranske zavarovalne družbe v Trstu sta ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu druStvu za uspešno delovanje pri ognju v Toniesevi tovarni dne 27. oktobra 1P03 nakazala nagrado 100 K. Dru6tveni odbor se v imenu društva za priznanje in velikodušnost glavnima zastopoma najtoplejše zahvaljuje. Fran Barle Ludovik Stricel blagajnik. načelnik. Za fino bišo (za zunaj) se iače i ii m m (če mogoče izprašana] Ponudbe upravnistvu »Slov. Naroda« pod fJJ. G. F." (2925—1*1 Jabolka prav lepa, odbrana od 50 klg. naprej razprodaja Ivan Simončič vrtnar ir Litiji. (2926—1) Pot J>6sziv srećk. Najcenejše srečke, kar jih eke'atira Glavni dobitek K 3O.0O0, 20.000 it Prihodnje 8rečkanje Itt. novembra. Vseb 5 srečk skupaj prodamo za le 35 mesečnih obrokov a K 2*— ali 27 mesečnih obrokov a K 2-50. — Takojšnja igralna pravica po upošiljatvi 1 obroka s pošt. nakaz. Zaznamki o žrebanju zastonj. n en J »1 niču: 2902—2 Friediander & Spitzer, Dunaj, L, Schottenring I. Ivan Gašparini lastnik vinogradov v OiSnJanu v Jstri. in prodaja na jlebelo v Kamniku, na Šutni 22. svoja tlomaea, Izvrstna ■lainlzna, drzprtna, tkrl redllna, rrna, i-u-•leea !■■ ttela iMtrlJansfka > Ina. Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov; vzorci in cenik zastonj in poštnine prosto. (2885 —2) Z odličnim spoštovanjem I. Gašparini. On: Oj zdej, oj zdej\ pa nikdar več Veselje moje prec je preč! Ona: No, kaj pa zopet ta pesem pomeni? On: To, da ni več Cvekovega brinovca pri h* v • ■ 1 ISU 2916-2 Ona: Oh, ta salamenski Cvekov brinovc, no, dober je, to je res. — Ivan, prinesite hitro eno originalno steklenico Cvek-ovega brinovca! Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1, oktobra 1903 leta. Odhod Iz Ljntoij&ne juž. kol. Froga cez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, mubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ga-nevo, Pariz, čez Klein-Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla* v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in 11, razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo moito in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. \ol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Moaakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr lšl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di rektni vozovi L in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. lnomosta, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Smo-hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz lnomosta v Solnograd. — Proga ii Novega meita ta Hoćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m; . iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega m bta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v Izubijano drž. kol. U Samnikr« Mešani vlaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m donoludce. ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 56 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Cas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719, Za mesto in potovanje najboljši kožuhi* iilikarfo z različno elegantno Uo>uliovluiiNt«> podvlebo in bobrovimi ovratniki v največji izberi. Tudi obleke za gospode in dečke, kakor cele ©folckc9 športne in simske suknje* liavelokl itd. Dalje damska kontekcija, kakor pla&cl, paletotl9 jopice ovratniki* kakor tudi pristni akuiikKOvI* bobrovi i H francoskega in angleškega ki se izvršujejo na in in scalskinovl* koljerjl in imifi po cuilovlto nizkih tovarniških cenah. Velika izbera najfinejšega, pravega modnega blaga za gospode za naročila po meri Dunaju najelegantnejše in v najkrajšem času. Obenem si usojam uljudno javiti svojim častitim p. n. odjemalcem, da s 1. jami varjeni 1904 opustimo svojo lilialko na Resljevi cesti in prosimo, da naj odslej nakupujejo svoje potrebščine le v glavni trgovini na Mestnem trgu št. 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila. Ljubljana. Z velespoštovanjem Angleško skladišče oblek Kapamascija & Bondi Oroslav Bernatovic, (2901-2) _poslovodja._ prodajalnica na Starem trgu £t. 26 da se z dnem 1. februarija oziroma tudi preje v najem. (2910-3; Natančneje poizve se istotam. V Gradftču st. 7 se odda; dvoje stanovanj vsako s 4 sobami in sicer pno takoj, drugo pa s februarjem 1904. Več v his*, II. nad->tr. na desno (2933 1) Gospodična katera je z dobrim vspebom dovršila trgovsko - knjigovodski tečai, zmožna slovenščine in nemščine, želi primerne službe. Wć pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2929—1) Odvetniški kandidat dr* ?r. ?iian z jednoietno deželno sodniško prakso želi vstopiti kot ^©neipijent v začetku decembra t. I. v kako odvetniško pisarno. Ponudbe se prosi pošiliati: Graz, Jakominigasse 60, II. St 2923 i Radi oddaljenosti od Hrvaške se daje v najem obrt na Rakeku ki obstoji iz gostilne v hiši gosp. Lsvriča s 7 gornpmi sobami, kuhinjo, kletjo, velikim skladiščem in iepo urejenim lokalom za prodajalnico s stelažami — vse skupaj za 1600 K na leto. Natančneje pove Vinko Galo- vić, Vugroveć, pošta Sesvete pri Zagrebu, Hrvaško. (8930—1) U saioybi L. Schwentnerja v v jLjubljani je pravkar /js/ J$ naših krajev Na Poljanski cesti št. 12 se odda s 15. t. n (2934 meblovana soba. V zakup se daje takoj dobro idoča gostilna in kavarna ■i** KraiijHkriii. Slovenščine in nemščine zmožni ponudniki, ki morejo pol kavcijo, naj vlože svoje ponudba do i*, oziroma tH. t. m. pod ,,K. M.' upravnistvu „Slov Naroda". pr (2927-1 spisala SofkcL Jfuedrova Cena broš. 2 Jf 50 h, po pošti 2 Jf 60 h. Znana pisateljica je s 1° zbirko črtic in povesti dodajala, J^aJ^o bistro je opazovala in preštudirala našsgra Zameta, čegar enostranski verski in drugi nabori tako često pridejo v trpko uasprotje j nabori moderno izobraženega človeka, ki Js tudi izšel rj njegove srede. Jrfed vrsticami je precej satire in sarkazma. Zanimivo be-rivo! Elegantna oprema I Stanovanje z 2 sobama, predsobo in kuhinjo, se s I. decembrom odda v sredin; mesta. 2919 Trgovina s špecerijskim blagom in (2905 branjarija OflF~ se takoj odda. Poizve se v Gradišču št. IO. Sprejmejo so pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni zavarovalni potovale! Ponudbe naj se pošljejo pod ..zavarovalni potovalci" na up'-v nistvo /»Slov Narodao. <24i. Izvrstna fina 111 vina v buteljah Sdimind 7(avčtć Ljubljana, Prešerno.e ulice. V slovo! Ob svojem odhodu iz Ru-dolfovega nama ni bilo mogoče, osobno se posloviti pri najinih prijateljih , znancih in Častitih gostih najine gostilne. Poslavljava se toraj tem potom, ter se srčno zahvaljujeva vsem cenjenim obiskovalcem najine gostilne za naklonjeno zaupanje in časteči obisk, ter kličeva vsem srien Na zdar! V Šiški, dne IO. novembra 1903. Ivan in Ana Filipovič. t.S 36.345. Poziv! (2934-1 Fresojevalni odbor za cesarjev spomenik v Ljubljani je diu t. m. odprl vposlane načrte, ter konstatira!, da so osnutki z tresli: Dolenjec", „Potres", „Ljubljani se mora pomagati", „Viribus unitis" dospeli po krivdi odpošiljateljev tako poškodovani, da jili v sedanjem stanu možno presojevati; osobito pajebiluaert z geslom: „Viribus unitis tak-in stlačen, da se niti njegova splošna oblika ne more dognati. Presojevalui odbor poživlja vsled tega umetnike, ki so se udeležili ko; renče z zgoraj navedenimi osnutki, da mu do 19, t. m. na/.nanijo, ho&rjo sami na primeren način preskrbeti popravo svojih načrtov ali [>a hočejo po n odbor, da popravo izvrši po tukajšnjem veščaku. Vse poprave morajo biti gotove do 26. t. m. presojevalni odbor za cesarjev spomenik v tjubljani dne f>. novembra 1903. Ivan Šubic 1. r., načelnik. Vedno svete praške krvave * jetrne klobase * pri (S909-- 2 trgovina z delikatesami in zajtrkovalna soba. 1 JiiMJmia. klestil! trg &tev. It*. izdajatelj in odffWorni urednik: Dr. Ivan Tavčar Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".