V kulturnih stoletjih pred Kristusom nikakor nista Cili najbolj dragoceni kovini zlato in srebro, ampak — železo in jeklo. Pridelava železa in posebno še jekla, je bila v starogrških in rimskih Časih tako težavna in draga, da e spadalo železo med dragocene kovine. Po par kil železa ali iekla so si pošiljali kot 'darove stari cesarji ter kr? ji, navadnemu človeku je bila ta kovina nedostopna. Aleksander Veliki 356 pred Kris.usom) je pvodrl na svo- em vojnem pohodu po Aziji do Indije. Kaka .posebnost 'n znamcnitost je bila ;a tega mogo&njaka in osvojevalca, ko mu je pred vstopom v Indijo podaril ¦cralj Poros 30 funtov jckla. Tedaj so poznali baker in cin In iz .mesi obeh so izdelovali bron, ki je bil v rabi kakor danes železo. Še-le v srednjem veku je postala prldelava železa večja, lažja in je padla kovina med navadne in človeku neobhodno potrebne. Še ni tako dolgo, odkar poznamo aluminij, ki je danes v splošni rabi po celem svetu. Leta 1850 je stal 1 kg aluminija 84 tisoč Din. Tedaj je bil aluminij dvakrat tako drag kakor zlato. Po letih je padel aluminij v ceni na 4.200 Din 1 kg. Ko so začeli za pridelavo aluminija uporabljati elekrično silo, je padla cena krog 1. 1890 na 14 tisoč Din 1 kg, danes stane 28 Din 1 kg. Zelo so se motili, ko so skraja bili prepričani, Ma bo lahki aluminij izpodrinll težkfl želczo. Soroden ^lede kakovosti in lahkot« l aluminijem je beryllium. To kovino je našel pred 100 leti nemškl kemik tW6hler. Se po svetovni vojni je stal 1 kg berylliuma 700 tisoč Din. Pred 6 leti ie 11.200 Din in danes le še 1.120 Din *kg. Kovina chrom 1 kg 1. 1874 25.200 Din, danes samo še 112 Din. Zlato Je bilo v vseh časih, kar ga popna človeštvo, v ceni enako in kot plafeilno sredstvo najbdlj čislano in upoItevano. Vrednost srebra se Je tekom stoletij spreminjala neprestano. Mnogo dražji od zlata je platin in stane danes 1 kg platina od 12.600 Din do 28 tisoč. Platina rabijo zelo veliko v elektrotehnični industriji in pa zlatarji. Najbolj dragocena in najbolj redka kovina je radij. 1 gram radija bi prišel na 7 milijard Din. Na celem svetu je vsega radija komaj za eno čajno žličko.