Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 26. NOVEMBER 1982 ŠTEV. 47 (2098) "Prepovedana območja za Moke" in MX-rakete Neuvrščene in nevtralne države menijo, da je ob ponovnem zasedanju madridske konference za varnost in sodelovanje v Evropi opaziti sicer ugodno razpoloženje za pogajanja, da pa bloka še vedno trdovratno vztrajata pri svojih stališčih, tako da je negotovo kakšen bo končni izid madridske konference. Ob priliki ponovnega zasedanja konference je avstrijski zvezni kancler Kreisky v intervjuju za španski časopis El Pais omenil, da so Jugoslavija, Avstrija in Švica ustvarile „pre-povedano območje" za bloke v Evropi, medtem ko sta Švedska in Finska na severu celine „poskrbe!i za drugo bariero med atlantskim in varšavskim paktom". Ta pas držav med blokoma naj bi se po mnenju Kreiske-ga še bolj razširjal. Medtem, ko se nevtralne in neuvrščene države trudijo za popuščanje napetosti in po smrti Brežnjeva opažajo tudi „več ugodnih znamenj" tako na sovjetski kot tudi na ameriški strani, se vrti oboroževalna spirala naprej. Tako se je ameriški predsednik Reagan odločil za proizvodnjo 100 novih interkontinentalnih raket MX ter za gradnjo ustreznih super-zaklonišč za te rakete. S tem načrtom, ki ga bo predložil ameriškemu kongresu, hoče ustrahovati svojega nasprotnika Sovjetsko zvezo in seveda tudi ves svet. Rakete naj bi v posebnih silosih zvrstili v tako gostem zaporedju, da bi jih sovjetske rakete ne mogle uničiti, ker se bi v poletu na svoj cilj medsebojno uničile. Hkrati pa izpričava Reagan svojo pripravljenost za razorožitev in ponuja novemu sovjetskemu vodstvu nove dogovore o medsebojnih informacijah pri poskusnih štartih raket ipd., da bi na ta način prišli do večjega zaupanja. Uresničitev Reaganovih načrtov trenutno še ni zagotovljena, predvsem ker se mu upirajo številni demokratični odposlanci. Septembra so nasprotnikom Reaganovih načrtov manjkali le 4 glasovi za preprečitev njegovih načrtov. Spor med Kreiskym in Androschem „Ni več odnosa med menoj in Androschem" se je jezil te dni zvezni kancler Kreisky, ko mu je le-ta na tiskovni konferenci CA-banke očital krivdo za deficit v koncernu CA ter mu napovedoval veliko brezposelnost na gradbenem sektorju. Zaradi deficitov v CA-podjetjih očita Androsch Kreiskemu, da je njegova vlada preprečila prodajo tankov iz tovarne Steyr-Daim!er-Puch v Čile in tako povzročila gospodarske težave. Krei-sky pa ga je zavrnil in opozoril na to, da mora Androsch poznati avstrijske zakone, ki prepovedujejo nadaljnji izvoz tankov, če jih odjemalec uporablja. Sprla pa sta se tudi zaradi napovedi Androscha, ki je pred kratkim še govoril, da krize ne bo, sedaj pa napoveduje desetkrat več brezposelnih. Črnoglede napovedi Kreiskemu seveda ne grejo v njegov politični koncept. Spor med zveznim kanclerjem in direktorjem CA, ki mu Kreisky v takih okoliščinah odreka možnost za vrnitev v politično življenje, ima seveda tudi močno volilno-taktične poteze: odklonitev in napadanje Androscha kot predstavnika kapitalističnih interesov omogoča Kreiskemu, da skupno s kritično levico v stranki vleče za isto vrv. To mu pa prav gotovo pride prav po zadnjih razprtijah s predsednikom mladih socialistov Čapom. Koncert v spomin Pavlu Kern jaku Slovenska prosvetna zveza je preteklo nedeljo v Domu glasbe v Celovcu priredila koncert v spomin Pavlu Kernjaku in ob 100-letnici organiziranega zborovskega petja. Tokrat so na koncertu sodelovali pevski zbori in instrumentalni ansambli z Gur, kot gost iz matične Slovenije pa pevski zbor „Lira" iz Kamnika, ki letos slavi 100-letnico obstoja. SPZ je ob tej priložnosti počastila dolgoletnega zborovodjo Šimana Wru!icha, ki letos slavi svoj 75-letni življenjski jubilej. Na sliki je pevski zbor „Mojcej", ki ga je ustanovil pokojni Pavle Kernjak. O koncertu obširno poročamo na 3. strani. Ustanovili so Društvo koroških slovenskih pravnikov Spričo neuresničevanja člena 7 avstrijske državne pogodbe in restriktivnega izvajanja zakona o narodnih pravicah je postala nujna ustanovitev posebnega društva koroških slovenskih pravnikv, je v pogovoru z našim listom dejal predsednik društva odvetnik dr. Franci Zvvitter. Nepripravljenost avstrijske strani politično rešiti vprašanje slovenske narodne skupnosti in zaradi velikega zanimanja z znanstvenega in pravnega vidika na svetu je bilo potrebno ustanoviti društvo, ki se posebno bavi s to problematiko, je dejal Zvvitter. Ustanovni občni zbor slovenskih pravnikov je bil minuli petek v Celovcu. Društvo združuje 21 absolventov in 5 študentov prava, ki večinoma živijo na Koroškem. Na ustanovnem zboru, na katerem je bilo navzočih dve tretjini članov, so sklepali o namenu, delovanju in odboru društva. Kot predsednik je bil izvoljen odvetnik dr. Franci Zvvitter, za njegovega namestnika je bil izvoljen sodnik dr. Avguštin Brumnik, za tajnika pa odvetniški koncipient dr. Roland Grilc. Sestav šestčlanskega odbora je takšen, da upošteva tako juriste, ki delajo v upravi, v gospodarstvu in v odvetniških pisarnah. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Janko Tisch-ler, dr. Tomi Partl in dr. Ludvik Druml. Društvo ima namen dajati slovenskim organizacijam in posamez- Srečanje borcev v Kumrovcu Srečanje borcev območja Atpe-Jadran, ki ga je iani organizirala v Ceiovcu Zveza koroških partizanov, je biio v soboto v Kumrovcu. O srečanju, katerega so se poieg borčevskih organizacij iz Hrvaške udeiežiii tudi nekdanji borci Siovenije, Furianije-Juiijske krajine, s Koroške in Štajerske ter miadinske organizacije, poročamo obširneje na 8. strani. nim članom slovenske narodne skupnosti pravne nasvete in pravno pomoč za uveljavljanje narodnih in splošnočloveških pravic v zaščito narodne identitete in za enakopravnost narodne skupnosti. Ima pa tudi namen gojiti in pospeševati pravo in državne vede in zavzemati stališče k zakonskim osnutkom, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Koroškem, zlasti njeno notranjedržavno in mednarodno zaščito. Kot sredstvo delovanja se bo društvo pravnikov posluževalo predvsem predavanj na podeželju, možno pa je tudi odprtje posebne pisarne. Začasni sedež društva je v pisarni dr. Francija Zwittra v Celovcu. Društvo se bo povezovalo tudi s sorodnimi društvi pravnikov na Koroškem in v Avstriji, imelo pa bo stike tudi z društvom pravnikov v Sloveniji in društvom slovenskih pravnikov v Trstu. Nekaj misli ob otvoritvi novih prostorov Kluba slovenskih študentov v Gradcu PREBERITE Husak na obisku stran 2 Poročilo o koncertu SPZ stran 3 Trio Korotan gostoval v Beogradu stran 4 Slap Kolovrat spet bruha stran 8 Stališče KSŠ na Dunaju stran 8 Medtem ko je pri Leitgebu v Sin-či vasi produkcija ivernih plošč v polnem zagonu, tako da so delavci zaposleni šest dni v tednu, napoveduje direktor Auer odpust 50 do 60 delavcev še v teku decembra meseca. Že v poletju lanskega leta je bilo podjetje v težavah in so imeti delavci skrajšan delovni čas. Delavci se bojijo, da ne bo prišlo do premostitve, saj se direktor pod- Bo pri Leitgebu odpuščenih 60 delavcev? jetja ob začetku tedna ni udeležil seje z predsednikom obratnega sveta in delovnim uradom, kjer so hoteli razpravljati o premostitvenih rešitvah. Govori se. da bodo delavci morda dobili februarja spet svoja delovna mesta, seveda pod pogojem, da naročila ponovno rastejo. Prizadeti od teh morebitnih ukrepov so predvsem delavci žagarskega in impregnacijskega oddelka. Podjetje Leitgeb občuti predvsem nazadovanje naročil na italijanskem trgu, prav tako pa nazadovanje cen, ki je spravilo v težave že vrsto drugih žag. Minuli četrtek sem prisostvoval otvoritvi novih klubskih prostorov Kluba slovenskih študentov v Gradcu in se nato v zelo sproščenem vzdušju pogovarjal s člani kluba o njihovih problemih in težavah, o tem kako gledajo delo osrednjih organizacij naše narodne skupnosti in drugo. Ko sem se vračal nazaj v Celovec sem se spraševal ali je odnos osrednjih organizacij do študirajoče mladine in do mladine sploh pravilen, ali vemo kakšni potenciali ustvarjalnosti so skriti v mladi generaciji, ali imamo načrt vključevanja mladih v naše osrednje organizacije, ali se zavedamo, da brez mladih ne more biti uspešne narodnostne politike itd.? Na tem mestu moramo samokritično priznati, da je naš odnos, predvsem do študirajoče mladine bil v preteklosti pogosto nepravilen. Kritičnih pripomb, ki so prihajale s strani študentov nismo jemali resno, še več, največkrat smo jih brez pomislekov v celoti zavračali! Dogajalo se je celo to, da so nekateri študentske klube in vse njihove člane pavšalno ožigosali s tem ali onim ,,-izmom" in jim v bistvu osporavali pravico, da bi imeli tudi samostojna stališča v zvezi z narodno politiko. To je bila brez dvoma napačna politika do študentske mladine, ki se seveda tudi še danes negativno odraža v narodni politiki. Saj ni nič novega če povem, da mnogo študentov živi v prepričanju, da zno- traj osrednjih organizacij ni mogoče sodelovati kot subjekt s svojimi lastnimi pogledi na narodno politiko. Zveza slovenskih organizacij se mora iz napak, ki so bile narejene v preteklosti učiti in pripraviti ce/oHt načrt, ki bo upošteval dane pogoje, v katerih se nahajajo mladi, ki študirajo na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Mariboru, Linzu, Salzburgu, Innsbrucku in še kje. Ko govorim o celovitem načrtu, mislim pri tem, da moramo mladim omogočiti, da ustvarjalno sodelujejo na vseh področjih narodnopolitičnega dela in življenja. Prepričan sem, da bodo študenti, ki bodo imeli stalno priliko spoznavati tudi problematiko ljudi po naših dolinah in vaseh, bolj zasidrani v narodni politiki in bodo diskusijo o tem, kateri svetovnopolitični, gospodarski ali ideološki modeli so boljši ali najboljši, vodili predvsem v klubskih sredinah. Še nekaj se mi zdi na tem mestu pomembno poudariti: K študentski klubi in klubsko delovanje je in mora biti tudi KHtverza ztčrgff R^ctfsAe enotnosti, ki je slovenski narodni skupnosti na Koroškem v boju za narodne pravice še kako potrebna, strino A^gnje zaveznikov nred netnskogovorečinti v univerzitetnik sredinak, kjer naši študenti živijo in delujejo mora biti kot doslej dolgo- ročna po/ifiČMti strategija klubov. To orientacijo mora Zveza slovenskih organizacij moralno in materialno podpirati, ^ vključevanje tistih študentov, ki niso maturirali na slovenski gimnaziji v klubsko delovanje naj bi bila prav-tako dolgoročna orientacija naših klubov, K mislim pa, da je iskanje novih oblik delovanja in novih prijemov v narodni politiki naravnost dolžnost in naloga narodno zavedne študirajoče mladine. Pri tem se bomo morali v osrednjih organizacijah naučiti jemati na znanje in tudi upoštevati konstruktivno kritiko iz študentskih vrst. Pavšalno zavračanje stališč in predlogov mladih je namreč zelo kratkovidna politika, ki narodni skupnosti dolgoročno škoduje. V osrednjih organizacijah morajo dobiti mesto in prostor najbolj zagnani, najbolj aktivni in najbolj sposobni absolventi visokih šol, kajti le tako bodo osrednje organizacije ob tesni povezavi s celotnim dvojezičnim ozemljem v stanju voditi uspešno in konkretno narodno politiko. Pri tem pa idejnopolitična opredeljenost posameznikov ne sme biti, kot je bil pogosto slučaj v preteklosti, povod zato, da nekateri niso imeli prostora v osrednjih organizacijah. Feliks Wieser predsednik ZSO Novi prostori za graške študente Klub slovenskih študentov v Gradcu (KSŠG) je dobil lastne prostore. Sicer je graški Klub še razmeroma mlad, ustanovljen je bil pred osmimi leti, toda delitev dosedanjih prostorov z drugo organizacijo je le znatno omejevala študentsko delovanje. Na otvoritveni slovesnosti 18. novembra v graški Mond-scheingasse 9 se je zbrala večina slovenskih študentov, ki študirajo v Gradcu. V kulturnem sporedu sta nastopila mešani in moški pevski zbor KSŠG. Roman Verdel, predsednik organiza- Slovenski študentje se v novih prostorih odiično počutijo cije, pa je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomembno vlogo slovenske študirajoče mladine za slovensko narodno skupnost in je v tej zvezi opozoril na to, da se moramo v našem narodnem življenju bolj resno in skrbno prizadevati za enotnost v naših lastnih vrstah. Predsednik ZSO Feliks VVieser pa je v svojih besedah izpostavil predvsem problem odnosov slovenske študirajoče mladine do osrednjih organizacij in je povedal, da je ZSO v preteklosti premalo upoštevala kritična razmišljanja slovenskih študentov kot konstruktiven element v narodno-političnem delu. Otvoritvene slovesnosti so se poleg predsednika ZSO udeležili tudi zastopniki SPZ, mariborskih študentov, SZDL in KDZ. Alternativna lista Avstrije pri slovenskih organizacijah Predavanje o koroškem kmetijstvu Pred tednom dni so bi!i v Celovcu prvi kontaktni razgovori med predstavniki Alternativne liste Avstrije, ki je bila ustanovljena začetek novembra, ter Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnim svetom koroških Slovencev, pri katerem sta sodelovala tudi predsednika Feliks Wieser in Matevž Grilc. Zastopniki avstrijskih alternativcev so zastopnikom slovenskih organizacij razložili svoje predstave za svoje politično delo, predvsem tudi v zvezi z manjšinskim vprašanjem. Tako je Fritz Zaun, ki je na predvečer predaval na celovški univerzi o ciljih Alternativne liste, dejal, da so v tem gibanju številni ljudje, ki so že v preteklih desetih letih v solidarnostnem gibanju delovali proti avstrijski manjšinski politiki, ki s ..totalno integracijo" in z zamegle-vanjem vedno spet odloča preko glav prizadete manjšine. Oba predsednika sta v pogovoru poudarila, da koroški Slovenci z za- nimanjem spremljamo delovanje Alternativne liste Avstrije. Feliks Wie-ser je poudaril nedemokratično ravnanje avstrijskih oblasti, ki se med drugim npr. ne upajo skupaj s prebivalstvom prediskutirati možnosti dvojezične predšolske vzgoje, zato pa je bila manjšina primorana, da npr. z dvojezičnimi vrtci napravi alternativne akcije v korist prebivalstva. Matevž Grilc pa je poudaril, da ima narodnostna skupnost podobne izkušnje kot številne iniciative občanov, to daje možnosti za razmišljevanje o sodelovanju proti etablirani politiki. Dodal pa je tudi, da danes preko nobene druge stranke ni mogoče bistveno napredovati v Avstrijsko javnost. Zastopniki Alternativne liste so med drugim tudi predlagali, da se oblikuje za vseavstrijsko politično delo ALA brošura, ki v strnjeni obliki predstavi problematiko slovenske narodnostne skupnosti. Po tem prvem razgovoru, ki je služil medsebojni informaciji, so predvideni še nadaljnji razgovori. O razvoju koroškega kmetijstva po letu 1945 je minuli petek predaval slovenskim rojakom na Dunaju, ki se zbirajo v Dunajskem krožku, strokovnjak za kmetijska vprašanja dr. Franz Greif. Referent, ki je še posebej upošteval razmere na dvojezičnem področju, je s temeljito razpravo navdušil vse navzoče. Iz obstoječih koroških statističnih podatkov je sestavil z lastnimi specialnimi zemljevidi in tabelami, ki jih je s skioptičnimi slikami ilustriral, temeljito in pregledno sliko o obstoječem stanju kmetijstva na Koroškem. Ob teh informacijah je marsikateri korigiral svoje poglede na to problematiko. V svojem prikazu razvoja je razumljivo razčlenil vprašanja energije, strojev, gnojil ter med drugim povedal, da se je odkupna cena pšenice spremenila od leta 1961 do 1981 samo od šil. 3,15 na šil. 3,45. To je seveda imelo ogromen vpliv na razvoj kmetijstva, saj je bil kmet prisiljen uvesti monokulturo. Hkrati pa je razlagal temeljite spremembe, ki jih opažamo pri produktivnosti kmetijstva, npr. če zasledujemo proizvajanje koruze v tem obdobju. Prav tako pa je opozoril na pojav neefektivnega delovanja številnih kmetov, ki v resnici ne kal-kulirajo svoje proizvodnje. Tako se dogaja, da dobi kmet za prašiča v končnem obračunu v resnici le skopih 150 šilingov dobička, če pri tem nima celo izgube. V zanimivem predavanju je dr. Greif med drugim primerjal koroško kmetijsko proizvodnjo tudi z vseavstrijsko, pa tudi z ameriško proizvodnjo. Med drugim je ocenil, da je avstrijska kmetijska proizvodnja dostikrat intenzivnejša kot proizvodnja v nekaterih predelih Amerike, kjer narava ne sili v tako intenzivno obdelovanje. Glede na južno Koroško je prišlo v razpravi do izraza, da je opaziti velike strukturne razlike med jugom in severom Koroške. Ogromna večina kmetij nad 100 ha je npr. izven južne Koroške, ki ima le delež 1,5% teh kmetij. Prav tako je zanimiv podatek, da je koroška tesna industrija koncentrirana ob Karavankah, in da je pretežni del kmetijske proizvodnje agrarnega značaja izven dvojezičnega prostora. Še podrobnost ob robu: Predavatelj, ki se je rodil na zgornjem Koroškem in je preživel svojo mladost v Celovcu, se je s hvaležnost- 17. novembra so v prostorih dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju odprii razstavo Slovenskega znanstvenega inštituta „Pregnan-stvo in upor koroških Slovencev". Kiub siovenskih študentov na Dunaju, ki je razstavo že pokazat na dunajskih visokih šoiah, je poskrbet za to, da bo v dokumentacijskem arhivu na ogied tri mesece. Razstavo je dokumentacijski arhiv dopoinii še z dosiej neznanimi ieta- Sredstva javnega obveščanja morajo podpirati tiste sile, ki se mobilizirajo pri spreminjanju stvari, pri odstranjevanju problemov, to ima prednost pred količino pisanja, je dejal Mitja Ribičič v svojem zaključnem referatu na Spominskih dnevih Mitje Gorjupa v soboto na Brdu pri Kranju. Pred več kot 200 časnikarji iz Slovenije in drugih republik so v treh študijskih dneh zadnji teden predavali o aktualnih problemih Jugoslavije tudi še Sergej Kraigher, Franc Šetinc, Josip Vrhovec, Janez Vipotnik idr. V pogovoru s temi vodilnimi politiki jo spominjal obveznega dvojezičnega pouka in je želel, da bi tudi danes imeli več možnosti učiti se drugega deželnega jezika. ki iz zadnjih mesecev vojne, ki jih je arhivu posia) čian avstrijskega bataijona v NOV Siovenije Franc Mikusch iz Gradca. Na otvoritveni siovesnosti sta spregovorita direktor arhiva Herbert Steiner in Janko Maiie v imenu Siovenskega znanstvenega inštituta v Ceiovcu. Udeie-žiii pa so se je tudi nekateri borci avstrijskega bataijona, števiini predstavniki s področja znanosti, kuitu-re in tiska. so dobili novinarji odgovor na številna vprašanja, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem delu. Mitja Ribičič pa je govoril s časnikarji tudi o mednarodnih vprašanjih, o odnosu na Balkanu in s sosednjimi državami ter o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. „Pri tem je znova poudari!, da je naše načelo odprtost meja za ljudi, ideje in blago, pri tem pa je. ko je omenjal nekatere kritike na zadnje ukrepe iz sosednjih držav, poudaril, da gre pri tej odprtosti za poštene ljudi, za dobre ideje in za kakovostno blago", poroča Delo. Razstava o pregnanstvu in uporu na Dunaju TP) . 1 * V * V Ribičič na Gorjupovih dnevih Predsednik Češkoslovaške na uradnem obisku v Avstriji Zadnji teden se je predsednik Češkoslovaške republike Gustav Husak, ki je hkrati predsednik češkoslovaške komunistične partije, mudil na tridnevnem uradnem obisku v Avstriji. Na Dunaju je vodil pogovore z avstrijskim predsednikom Kirchschlagerjem, zveznim kanclerjem Kreiskym in drugimi visokimi predstavniki avstrijske republike; obiskal pa je tudi podržavljeno podjetje VOST v Linzu, kjer je obljubil, da se bo v svoji domovini zavzel za to, da bi se razširilo sodelovanje med češkoslovaškimi podjetji in VOEST, kar avstrijskemu podjetju, ki se nahaja trenutno v globoki gospodarski krizi, nedvomno zelo prija. Ob koncu svojega obiska pa je še bil v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen, kjer so za časa vojne trpeli tudi številni Cehi in Slovaki kot žrtve Hitlerjevega nacifašizma. Toda obisk Gustava Husaka v Avstriji nedvomno presega okvir normalnega izmenjavanja mnenj med političnimi predstavniki dveh sosednih držav, kajti odnosi med Avstrijo in njenim severnim sosedom so pravzaprav že desetletja hudo obremenjeni. Ne nazadnje se to zrcali tudi v dejstvu, da je bil to po šestdesetih letih prvi obisk kakega češkega predsednika v Avstriji. S svojim obiskom v Avstriji pa je Husaku tudi uspelo razbiti izolacijo CSSR, v kateri se je znašla po okupaciji po sovjetskih četah, ki so krvavo ustavili demokratizacijo Češkoslovaške pod vodstvom tedanjega šefa komunistične partije Dubčeka ter zastavile takoimenovano „praško pomlad" iz leta 1968. Dubčeku pa je sledil po mili volji okupatorja prav Gustav Husak in od tedaj naprej velja CSSR za eno najbolj zaprtih in nedemokratičnih držav v okviru Varšavskega pakta. Kruto zasledovanje vsakršnega opozicijskega gibanja (npr. gibanja okoli takoime-novane „Charte 77" in njegovih predstavnikov, ki se zavzemajo za pravice, zapisane v helsinški listini), omejevanje verskih pravic ;in huda gospodarska kriza, ki se izraža v stalnem pomanjkanju vsakdanjih človeških potrebščin, so češkoslovaško vlado odtujili ne samo svojemu lastnemu ljudstvu, temveč jo izolirali tudi v (zahodni) svetovni javnosti. Vendar krivda za hladne odnose med Avstrijo in Češkoslovaško ni samo na strani CSSR. Tu so prav gotovo v ozadju še zgodovinski dogodki, ki jih Avstrijci pač ne more i o preboleti; dejstvo namreč, da je bil prav češki narod eden prvih v monarhiji, ki je stremel po narodnostni enakopravnosti in se hotel otresti nemško-madžarskega gospostva, ki je vladalo v monarhiji nad vsemi slovanskimi narodi, nemški Avstrijci Cehom nikoli niso odpustili. Slej ko prej vlada v odnosu Avstrijcev do Cehov določena mera arogance in prcpotence, ki se ne nazadnje izraža tudi v omalovaževalnem pojmu „Bohm'" do češkega naroda in se ta aroganca kaj rada tu- di goji v avstrijski televiziji, če se npr. samo spominjamo televizijske serije s Fritzom Mu-liarjem „Bdhmischstunde", ki je spomladi menda ..zabavljala" avstrijske gledalce s tem, da je smešila češki jezik, s tem pa tudi češki narod. Za takoimenovane „hladne odnose" med Avstrijo in CSSR sta vsekakor obe državi odgovorni. Upati je, da bi z obiskom Gustava Husaka prišlo do zboljšanja teh meddržavnih odnosov, kajti prav v tem času nikakor ne potrebujemo nobene "hladne vojne" in je vsak korak do zbliževanja gotovo v interesu miru v Evropi; pa tudi gospodarski učinek, zlasti za avstrijska podržavljena podjetja, bi nedvomno bil v korist avstrijski industriji. Mnogo pa bi do medsebojnega zaupanja doprineslo tudi olajševanje mejnega prehoda, kot to v zadnjih letih že prakticirajo na madžar-sko-avstrijski meji. Toda pri tem vprašanju Husak ni biil posebno odprt, zlasti ne bo prišlo do odprave vizuma za avstrijske turiste, ki hočejo obiskati CSSR, čeprav je obljubil, da se bo zavzel za bolj mile kontrole s strani čeških carinskih organov. Važna točka, ki so jo obravnavali avstrijski in češki strokovnjaki ob priliki Husakovega obiska pa so češke atomske elektrarne, ki stojijo tik ob avstrijski meji. CSSR se je tozadevno obvezala, da takoj, ko bi prišlo v eni teh atomskih elektrarn do tehničnih hib, obvesti avstrijsko vlado, da lahko ukrepa, saj radioaktivnost ne pozna meja in bi v slučaju nesreče bil ogrožen celo Dunaj. Ta sporazum je tudi v mednarodni javnosti močno odmeval, saj predstavlja prvi tozadevni sporazum med neko „zahodno" in vzhodno državo. Ob priliki Husakovega obiska pa je prišh? na Dunaju tudi do številnih protestnih akcij raznih skupin — od katoličanov, čeških emigrantov tja do socialističnega komiteja za Vzhodno Evropo, ki so vsi zahtevali od predsednika CSSR, naj se ravna po helsinški listini. Zahtevali so tudi takojšnjo oprostitev ih pomilostitev številnih kulturnih in političnih delavcev v CSSR, ki so trenutno v zaporu med njimi tudi nositelj avstrijske literarne nagrade, svetovno znani pisatelj in dramatik Vaclav Havel ter še številni drugi. Husak ne te akcije ni reagiral, avstrijska javnost pa morala z začudenjem vzeti na znanje, da tudi v skupnem komunikeju ni niti besedice o človekovih pravicah v CSSR zajeto, kar priča, da se avstrijski pogovorni partnerji Husaka , za to temo očitno niso. posebno zanimali , trenutku ko bi imeli za to možnost, kajti ^ drugih trenutkih kar radi vedno lajajo to svojo humanitarno pesem. Bodočnost bo izkazala, ali se je začela s Husakovim obiskom v Avstriji dejansko nov faza v državnih odnosih med obema sosednima državama. fra-ter PRETEKLO NEDELJO V CELOVCU: SPZ priredila koncert v spomin Pavlu Kernjaku in ob 100-letnici organiziranega zborovskega petja ..Zaklad koroških ljudskih, narodnih in ponarodelih pesmi je ma-ione neizčrpen. Posebno obogatil pa je ta zaklad pokojni centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze, koroški pevec in skladatelj Pavle Kernjak. Pred dvemi leti smo se zato odločili, da naj bo obletnica njegove smrti praznik domače, koroške, naše pesmi. Temu prazniku naj bo namenjen tudi naš da- našnji koncert, ki ga bodo podali zbori in pevske skupine z Gur, iz Šentilja, Škofič, Bilčovsa in Kot-mare vasi." Tako je med drugim povedal v svojih pozdravnih besedah podpredsednik Slovenske prosvetne zveze, Tomaž Ogris, ko je preteklo nedeljo otvarjal v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu letošnji 3. koncert v spomin Pavlu Kernjaku, ki je potekal tudi v znamenju 100-letnice organiziranega zborovskega petja. Ob tej priložnosti je podpredsednik SPZ med številnim občinstvom pozdravil tudi častne goste, med njimi avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Georga VVeissa, generalnega konzula SFRJ v Celovcu, Marka Kržišnika in konzula Alfonsa Naberžnika, župana koroškega glavnega mesta dvornega svetnika Leopolda Gug-genbergerja, predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa VVieserja, predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, predsednika komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL SRS Danila Turka, bivšega predsednika ZSO dr. Francija Zwittra, predstavnike KKZ Herberta Seher-ja, ravnatelja slovenske gimnazije dr. Reginalda Vospernika in dvornega svetnika dr. Valentina Inzka. S posebnim zadovoljstvom smo pozdravili nastop mladega pevskega zbora „Mojcej" iz Šentilja, ki ga vodi sin pokojnega skladatelja Miro Kernjak, ki s svojimi mladimi pevci nadaljuje pot svojega očeta. S svojimi ubrano in doživeto zapetimi pesmimi je mladi zbor potrdil, da je Kernjakova pesem živa, da je naša in da jo z vso ljubeznijo goji tudi mladi rod. S koncertom je nadaljeval pevski zbor SPD ..Gorjanci" pod vodstvom Stanka VVrulicha, glasbena skupina ZSM, mešani pevski zbor SPD ..Edinost" iz Škofič pod vodstvom Simone Rovšek, mešani pevski zbor SPD „Bi!ka" iz Bilčovsa pod vodstvom Urha Kassla, pevsko inštrumentalna skupina Joško Pack in kot gost iz matične Slovenije, moški pevski zbor „Lira" iz Kamnika, ki ga vodi prof. Samo Vremšak. To je bil tudi vrstni red sodelujočih zborov in ansamblov, njihova pesem je bila iskrena, polna življenjske volje in ljubezni do slovenske besede in rodne zemlje. ..Slovenska pesem ni in ne bo postala nikak muzealni preostanek koroškega folklorizma. Koliko je krajev in društev, kjer dolga leta ni bilo druge kulturne dejavnosti, kakor prepevanje v domačem prosvetnem in cerkvenem zboru, pa se je vendar ohranila prav tam tudi slovenska beseda in narodna zavest. Pesem je združevala ljudi, da se niso odtujili eden od drugega in samemu sebi," je v svojem govoru poudaril podpredsednik SPZ, ki je ob tej priložnosti izrekel tudi čestitke Šimanu VVrulichu, dolgoletnemu zborovodji, režiserju in predsedniku SPD Radiše, zdaj pa aktivnemu članu nadzornega odbora SPZ ob njegovem 75-letnem živ- Handke v Beljaku študijski oder v Beijaku je za tekočo sezono naštudira) giedaiiški komad Petra Handkeja, „Kaspar". Premiera je bita prejšnji petek v be-ijaškem kietnem giedaiišču, deio pa je inscenirai Bruno Czeitschner v sodetovanju z eksperimentatnim studiom KuK. Kot znano, v Hand-kejevem deiu „Kaspar" gre za pritisk gospodovatnega sistema jezika stavkov, besed, za zvoke neke strasti — strasti čtoveka, da si odpre svet in naznani instrument iastnega jezika. To Handkejevo giedaiiško deio, ki se odmika od historično nezavarovane usode skrivnostnega niirnberškega najdenca Kasparja Hauserja, ponovi potovanje, ki je potovanje nas vseh: z vehikiom jezika premika zavest tega Kasparja skozi svet in se obogaten vrne k samemu sebi? Obogaten? — Čim več predmetov, zvokov, kretenj mu postane razumijivih, tem boi) se izkaže varnost tudi kot prevara, red spet kot nered ... Predstava Handkejevega „Kas-parja" bo za tjubiteije odrske umetnosti gotovo zanimiv dogodek, zato priporočamo, da si jo ogtedajo. Vse podrobnosti o predstavah daje kuiturni urad mesta Beijak aii pa biagajna tamošnjega kietnega giedaiišča. Izšla je nova številka „Die Brucke" Na Koroškem ni v vseh ozirih tako kot bi moralo biti, pri čemer mislimo na enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Zato smo tem bolj veseli, če vsaj na nekaterih področjih pride do enakopravnega vključevanja koroških Slovencev. Konkretno to velja ja koroško literarno revijo „Die Brucke", katere uredniki slovenske pesnike in pisatelje od vsega začetka upoštevajo in smatrajo za enakovredne soustvarjalce koroške literature. Tako imajo bralci „Die Brucke" možnost spoznavati dosežke slovenske besedne umetnosti na Koroškem, kar pri nemško pišočih avtorjih, pa tudi v splošni javnosti ugodno odmeva. Čeprav sedanji urednik „Die Brucke" Ernst Gayer zastopa mnenje, da prisotnost slovenskih avtorjev v reviji ni treba obravnavati kot nekaj posebnega, ampak jih želi obravnavati enako kot vse ostale pisce v deželi, da so v reviji prisotni toliko, kolikor je močan njihov umetniški zanos. Kljub temu, ali pa prav zaradi slednje ugotovitve, je naneslo, da so v novi, tretji številki letošnjega letnika „Die Brucke" zastopani dve slovenski pesnici Jožica Čertov in Maja Hadertap ter pesnik Andrej Kokot, Janko Ferk in Janko Messner; prvi kot ocenjevalec in prevajalec, drugi pravfako kot prevajalec; potem je treba še omeniti Karla Vouka, ki v reviji objavlja svoje risbe. Pri pesmih gre za prve objave na Koroškem. Za prevode v nemščino so poskrbeli Janko Ferk, Janko Messner in Peter Kersche. V objavljenih pesmih gre za ljubezensko in drugo izpovedno liriko in kot taka tvori zajeten prikaz novejše slovenske koroške literarne ustvarjalnosti. Tokrat ni prisotnega nacionalnega momenta, zato je izpoved bolj čista, neobremenjena, ker govori in podaja osebna ljubezenska in druga čustva. Ostala vsebina revije je posvečena arhitekturi, esejem in člankom o kulturnem dogajanju na Koroškem. Grafični list je tokrat prispeva) Harald Schreiber, medtem ko je kot slikarka v reviji predstavljena Kiki Kogelnik. To so le nekateri podatki o novi izdaji „Die Brucke", ki povsem upravičeno nosi naziv most. Kupite jo lahko tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Posamezni izvod velja 50 šilingov, celoletna naročnina pa 150, z dodatnimi stroški poštnine. V NEDELJO 28. NOVEMBRA 1982 OB 14.30 URi V FARN! DVORAN! V ŠMARJETi Sodeiovaii bodo miadi pevci, giasbeniki in recitatorji iz Bo-roveij, Sei, Seie-Kota, Drabunaž, Kočuhe, Trebeij, Šentjanža in drugih krajev spodnjega Roža. S števiinim obiskom prireditve bomo miadim daii priznanje za njihove nastope, zato še posebno vabimo starše ter sestre in brate sodeiujočih, da pridejo v čim večjem števitu. Odbor Ijenjskem jubileju, ki ga je ta marljivi kulturni delavec slavil minuti teden. Praznično vzdušje pa je izhajalo tudi iz besed povezave, katere sta med posameznimi točkami povedala Marica Hribernik in Miha Vrbinc, napisal pa Janez Bitenc. Iz njih je vrela ljubezen do pesmi, kateri se je slovenski narod zapisal že v ranih letih svoje zgodovine. Koroški Slovenci smo lahko ponosni na naš doprinos, ki ne pomeni le historičen podatek, ampak je tudi danes nepogrešljiv sestavni del slovenske zborovske kulture. To je prišlo tudi do izraza v nastopu moškega pevskega zbora „Lira", ki ni le najstarejši zbor na Slovenskem, ampak pod vodstvom prof. Sama Vremšaka sodi tudi med najboljše vokalne ansamble, ki v svoj zahtevni repertoar vključuje tudi našo koroško narodno pesem. Zbor „Lira" je svojo kvaliteto najbolj dokazal sam, ko je po svojem koncertnem sporedu moral dodati še nekaj znanih slovenskih pesmi, med njimi tudi Kernjakove. . Tako je koncert, posvečen spominu Pavla Kernjaka in 100-letnici organiziranega zborovskega petja, bil lep praznik slovenske pesmi, na katerem so tokrat sodelovali domači zbori in ansambli z Gur skupno z gosti iz Slovenije. Zato gre SPZ, posebno pa vsem sodelujočim vse priznanje za trud, katerega so vložili v pripravo te osrednje glasbene prireditve. Literarni večer v Šentjakobu ..Kopljem studenec, da se do svojih izvirov dokopljem." - piše Tone Kuntner v svoji zbirki ..Slovenske Gorice". Pavček, z istim priimkom, pa pravi v zbirki ..Zapisi" o sebi tole: „Na rob dni in njihove stiske, naravnan nase in vase ujet, pišem obrobne zapiske o begu ljudi in let." Narahlo smo začeli kopati tudi mi, medtem ko smo vsrkavali svežo vodo iz vrstic, ki sta jih nam brala pesnika v soboto zvečer v Šentjakobu. Oba Toneta v svojih pesmih opisujeta človeka, ki si je pustil iztrgati svoje korenine, pozabil je na svojo dediščino, ker se ne čuti več povezanega s tistimi ideali in s tistimi življenjskim držami, kot so jih imeli njegovi, z zemljo povezani predniki. Tako izruto drevo z nagnitimi koreninami nima več zdravilnega soka človek, nima dosti moči za odpor proti vetrovom; zgubi sleherno sliko človeškega bitja — ne zna biti preprosto, prosto in odkrito, pa je vendar čuteče in odprto. Večer v društveni sobi nad Posojilnico, se je razvil v prijetno, tiho a vendar zrahljano prireditev, za kar je predvsem poskrbel Tone Pavček s svojo dolenjsko preprostostjo in zgovornostjo. Bral oz. recitiral je zelo različne pesmi - resne in igrive, katerih ljubkost nas je posebno razveselila. S klasičnimi melodijami in narodnimi vižami sta večer okrasili sestri Marja in Lucija Feinig. Rahlost, zlomljivost in globino je bito še veliko bolj čutiti, ko je Tone Kuntner svoje pesmi na prav tak način tudi brat. Čutiti je bilo, da ne bere teh pesmi igralec Mestnega gledališča ljubljanskega, temveč pesnik zaverovan v tisto zemljo, ki jo je še njegov oče obdeloval, njemu pa daje le še snov za pisanje. Pesmi so bile torej za vsakega razumljive in izpovedne; vzdušje je bilo tako prijetno, da so se petju domačih pevcev pridružili tudi drugi poslušalci. Prvi poizkus takega večera v Šentjakobu je uspel, čeprav vsi stoli niso bili zasedeni. V zadnjem času ostajajo stoli na prireditvah večkrat prazni, zdi se, da ljudje ne znajo več ceniti delo in trud društvenikov, ki zanje pripravljajo kulturne večere. Kljub temu pa ta večer ni bil zadnji. Take poti je nujno treba nadaljevati. ROMA Trio Korotan s pevci SPD ,,Danica" na tradicionalnem slovenskem večeru v Beogradu Že v spomladnem času je naša skupina dobita vabiio za nastop v Beogradu. Povabilo je izrekel cb svojem obisku na Koroškem sekretar predsedstva gospodarske zbornice Jugoslavije tov. Franc Molan, ko si je ogledoval Kulturni dom DANICA v Šentprimožu. Konkretno pa smo se glede slovenskega večera menili s tov. Tončkom Turnherom, ki je tudi predsednik Kluba Slovencev v Beogradu. Klub sestavljajo Slovenci, ki so na službenem mestu v Beogradu. Dalj časa smo se pripravljali z bolj pogostimi vajami, saj je bilo treba pripraviti program več kot 20-ih pesmi. V sredo 10. novembra smo se na- potili v Ljubljano, kjer nas je pričakala tov. Barbara Goričar od Republiške konference SZDL, ki nas je spremljala. Z vlakom smo zvečer odpotovali in zjutraj dospeli v Beograd, kjer nas je pričakal tov. Turnher. Po nastanitvi v hotelu smo si ogledali „H:šo cvetja", kar nas je vse zelo prevzelo, saj je bila dejansko polna samega cvetja. Še isti večer smo ob 18. uri sodelovali v direktni televizijski oddaji „Beograjska kronika", kjer je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser. Nato smo hiteli v dvorano Doma Jugoslovanske armade, kjer je bil slovenski večer, glavni cilj našega potovanja. V svečani dvorani je bilo zbranih nad 600 ljudi med njimi tov. Mitja Ribičič, Stane Dolanc, Pepca Kardelj, slov. sindikalisti, v glavnem pač Slovenci, ki so v političnih in drugih funkcijah v Beogradu. Uvodoma je v pozdrav spregovorila dobrodošlico tov. Zora Tomič — članica predsedstva Zvezne konference SZDL, za njo pa je spregovoril predsednik ZSO Feliks Wieser, ki je na kratko orisal položaj koroških Slovencev in predstavil nastopajočo skupino trio Korotan s pevci. Nastopili ODDAJA RTV LJUBLJANA: „Spoznavajmo svet in domovino" na Radišah Radiše so preteklo soboto bile prizo- rezultat 4:4. Vprašanja so se nana-rišče javne mladinske oddaje RTV Ljub- šala na Koroško zgodovino, zlasti ko-Ijana, .Spoznavajmo svet in domovi- roških Slovencev. no". Kot znano, gre v tej oddaji za Poleg tekmujočih ekip so v oddaji tekmovanje dveh ekip mladincev, ki se sodelovali še radiški moški pevski potegujejo za točke. Tokrat sia se v od- zbor, ansambel .Gorenjci" s pevko So-daji, ki jo vodi urednik Jurij Holy, po- njo Gaberšček, gledališki igralec Janez merili ekipi iz Skocijana in Radiš. Mo- Rohaček in satirik Žarko Petan. V na-ramo povedati, da sta obe ekipi bili vmesnih pogovorih pa sta spregovorila zelo dobri, saj sta odgovorili na vsa tudi predsednik ZSM Marjan Pečnik in zastavljena vprašanja in s tem dosegli predsednik SPD Radiše, Ludvik Ogris. smo v šestih blokih kot pevsko-instru-mentalna skupina in mešani oktet. Peli in igrali smo naše koroške narodne: Pojdam v Rute, Mi smo mi . . . in Na oknu, Počiva jezero v tihoti. Za ples pa je igral znani gardijski, bivši maršalov orkester. Slovenski večer je trajal do zgodnjih jutranjih ur, proti koncu pa smo zaplesali še kolo. V petek se je naša skupina napotila na Avalo (511 m visok hrib z grobom neznanega junaka — delo slavnega kiparja Meštroviča), seveda pa ni smel manjkati (sploh za tiste, ki so bili prvič v Beogradu) ogled Ska-darlije, kjer smo prisluhnili „Grad-skim pjesmam" zapeli pa smo tudi naše pesmi. Prišel pa je čas slovesa in podali smo se v vlak, v soboto zjutraj pa smo dospeli v Ljubljano. Dobili smo tudi novega poguma, da bomo s še večjo zavzetostjo gojili naše pesmi. Želi smo namreč dober uspeh. Zato pa gre vso priznanje in zahvala organizatorju Turnheru in spremljevalki Barbari. SAK v prihodnjo nogometno sezono s 4 točkami prednosti Končno se je posrečilo, da je bila odigrana 14. in zadnja igra jesenskega prvenstva proti Volšper-ku, ki se je končala neodločeno 0:0 Upi, da bo SAK dosegel zmago in s tem 2 točki, se niso uresničili. Krivdo za ta bolj klavrni rezultat je treba videti tudi v tem, da sta manjkala Sajkič in Lazarevič in da sta Velik in VVoschitz zaradi poškodb igrala bolj previdno, kar je seveda vplivalo na ta rezultat. Z veseljem smo lahko ugotovili, da je tokrat, po daljšem premoru, spet igral v prometni nesreči poškodovani Stanko Gregorič, kateremu želimo, da bi po tej neprostovoljni pavzi kmalu spet našel staro formo. V Spodnji ligi Vzhod se je jesensko prvenstvo končalo z zmago SAK in to s 4 točkami prednosti pred drugouvrščenim KAC-om. Vsekakor pomenijo te 4 točke prednosti v prihodnjem spomladanskem prvenstvu lep začetek, ki pa naj ne bo povod za lahkomiselnost, češ kdo nam pa kaj more, ko pa imamo itak tako idealno izhodiščno točko. Tabela spodnje lige Vzhod: 1. SAK (21), 2. KAC (17), 3. Trei-bach (17), 4. Šmihel (16), 5. Mož-berk (15), 6. St. Andra (15), 7. Volš-perk (15), 8. ASV Griesser (15), 9. FAC/Hirter Pils (14), 10. Dobrla vas (14), 11. Žrelec (12), 12. Velikovec (10). 13. Sinčavas (8), 14. Grab-štanj (7). Poslovili smo se od Francke Strauss way!!? t?!!?^?*?:o zapleše 7M??M In v z%p%ščd ncz^celjrPe F^tf! o!? T?Ml nenadne $?w?*t! Fr^McFe po