Političen list za slovenski narod f* peltl pnJeHftB Zk oelo leto predplvtan 1& rld., za pol leta $ fld., sa četrt leta 4 za en mesec 1 iirid. 40 kr. T AdmlnUtrBelJt prejeman TelJA: Za eelo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I ffU., za en meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamezne iteviJke veijajo 7 kr. NareSnln« prejema ipravniitTO (administracija) in ekccedlcija, Someniške ulico št.'2, II., 30. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat: 12 ki če se tisKa dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tisKanji se cena primerno zmanjša Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Tiak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v eeti-tek 27. novembra 1890. Letnilc XVIII. Slovenski učni jezik ua iieiteljski pripravnici. (Poročilo dež. zbora kranjskega.) Zastran učnega jezika na ljubljanskem učiteljišči storjeni sklep deželnega zbora v IX. seji dne 5. novembra I. 1889. naznanja deželni odbor v marg. št. 2., da ga je naznanil c. kr. deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, naj bi pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu izposloval, da se na tem zavodu predrugači jezikovna vredba v tem smislu, da se pomnoži število predmetov s slovenskim učnim jezikom. Za naše ljudsko šolstvo toliko važna zadeva se — kakor je razvideti iz peterih vrstic marg. št. 2. — niti za las ni dalje pomaknila. Novo šolsko leto je že davnej nastopilo, a vse je še pri starem, vse je še osnovano po nenaravnih načelih, nasprotujočih zdravi vzgoji in didaktiki. Samo jedna reč ni ostala pri starem, in ta je, da se deželi nakladajo čedalje večja bremena za šolstvo. Vsako delo je svojega plačila vredno, pravi prislovica, a tudi plačilo mora biti primerno delu. Naše denarne žrtve pa so večje, nego je korist od tega, za kar toliko potrošamo. Zakaj? — Zato, ker moramo take delavce jemati v službo, ki so s tujim, našemu narodnemu znanstvenemu polju neprikladnim orodjem preskrbljeni. Obloženi so z zakladi, ki po svoji tuji naravi ue najdejo rodovitnih tal, kamor se pokla-dajo. In da govorim jasneje, priučili so se gojenci učiteljišča mnogo lepih vednosti v nemščini, da jih potem v maternem našem jeziku prodvaati n e m o-rejo. Kako bi li tudi mogli to storiti? So mar učiteljski kandidatje učenejši in spretnejši memo svojih profesorjev? Vsak bode [rekel, da ne. In vendar se zahteva od učiteljev vstopivših v prakso, da upravičijo nade, ki se stavijo do njih glede na njihov vzvišen poklic. Na merodajnem mestu se ne pomisli, kako težaven je pouk v ljudski šoli, koliko ovir je premagovati, da se voz narodne izomike počasi tira naprej; ne uvažuje se, da je čas mladosti drag in da treba z veliko spretnostjo porabiti šolsko dobo, katera je osobito na deželi polna škodljivih presledkov, polna kvarljivih vplivov. Sredi tacih in jednakih neugodnosti stcji mladi, z najlepšimi ideali navdan učitelj. Rad bi sejal, rad bi pokladal žlahtne sadike v mlada srca, a prepriča se, da je tuj na domači zemlji, da je doma izučil se za — tujino. Mar ni to narobe svet? Takim razmeram mora enkrat konec priti. In kolikor kasneje se bode to zvršilo, toliko dlje bode naš narod škodo trpel. Zato bi bil skrajni čas, da se krene na pravo, naravno pot ter v prvi vrsti vrede jezikovne razmere na našem učiteljišči po potrebah našega narodnega izobraženja in po načelih slavnih vzgojiteljev vseh narodov na svetu. Ljudski šoli pa ni samo naloga, da razvija mladini duševne moči, marveč po § 1. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869, mora jo vzgaiati tudi versko-nravno. Vsa omika brez te podlage uima nobene vrednosti, saj vidimo povsod v socijalnem življenji, da je le oni človek blag, ki v sebi združuje izobraženost in versko-nravno čuvstvo. Komur manjka tega čuvstva, pa vkljubu svoji oliki največkrat zabrede v pogubo in pride pravici v roke, kjer se delajo poskusi z versko-nravnimi sredstvi igubljenca zopet spraviti na pravo pot. Navadno pa to zakasneno blaženje nima zaželjenega vspeha. Zato je vzgoja mladine v pravem, krščanskem verskem duhu v nežnih letih jedino sredstvo za njeno oblaženje, ki odgovarja človeškim in božjim pravicam. Ako se pa morajo otroci tako vzgojevati, umeje se samo po sebi, da morajo tudi vzgojitelji biti taki: vzgledno, nravno in versko vzgojeni. In na to stran učiteljskega izobraževanja se danes premalo važnosti poklada. Istina je, da vzgledi mičejo in nagibajo k posnemi; kjer tega ni, tam srce ostane hladno, mrzlo in otrpne za vse dobro in lepo! V interesu obstanka vsake, torej tudi naše velike države, je, da je vzgoja učiteljev in mladine postavljena na tako podlago. Zato je država vzela šolo pod svoje varstvo, pod svoje nadzorstvo. To nadzorstvo pa ne zadostuje, če je samo formalno, ampak prošinjeno mora biti istega duha, kakor vsa vzgoja. Tako naj vse veje šolskega organizma izhajajo iz jednega zdravega debla, in sad je potem gotovo tudi plemenit in bogat. Iz jednacih vzrokov bilo bi jako škodljivo, ako bi se nadzorstvo ondi delilo, kjer bivajo Slovenci in Nemci pomešano. O priliki razprave ob odgovora visokočast. gospoda deželnega predsednika na interpelacijo zastran učnih razmer v Dragi čuli .smo vest, da namerava gosp. minister ločiti nadzorstvo v kočevskem šolskem okraji, ker po izjavi gospoda deželnega predsednika ni lahko najti nepristranskih nadzornikov. Ta trditev o nepristranosti naših šolskih nadzornikov ni povsem osnovana. Ti vladni organi — to nam je in tudi visoki vladi dobro znano — si vsikdar prizadevajo, vladnim zahtevam glede nemškega pouka več kakor zadostiti. Dejanj-skega spričevanja o nemškem pouku na ljudskih šolah imamo dovolj. Mar je ne ščitijo vsi z vso pozornostjo in strogostjo, kjerkoli se mora gojiti po zakonitih določbah? Varovanje dostikrat neopravičenih nemških terjatev je vsikdar tako odločno — da bi si Slovenci smeli čestitati, ako bi bili jednake pozornosti in krepke brambe svojih pravičnih zahtev in potreb deležni. Sto in sto slučajev nam eklatantno spričujejo, da ravno slovenski nadzorniki nepristransko sodijo naše šolstvo, o nemških pa tega ne moremo trditi. Nezaupanje do slovenskih nadzornikov ima svoj vir v političnih motivih, realne podlage pa nima nikakoršne; a nemških nadzornikov poslovanje je pa večinoma tako. da Slovenci ne moremo biti zadovoljni žnjim, ker je istinito pristransko, in gotovo je, da bi bili naši slovenski otroci na nemških šolah brez vsacega varstva. Po imenovanji izključno nemškega nadzornika za Kočevje vrglo bi se preporno jabolko med Nemce in Slovence, zato si usojamo visoko vlado svariti pred to nevarno namero. V očigled vseh teh navedenih razlogov nasvetuje odsek za letno poročilo: Visoka zbornica naj sklene: „Deželnemu odboru se nalaga, naj stori pri c. kr. deželnem šolskem svetu potrebne korake, da se ljud.ska šola, namenjena vzgoji slovenske mladine, vredi povsod na podlagi verskega izpovedovanja in z izključno maternim učnim jezikom in da se zii-njo potrebno učiteljsko osobje pridobi, naj se naše učiteljišče v smislu deželno-zborskega sklepa storjenega v IX. seji dne 5. novembra 1. 1889. pri- merno organizuje, ter šolsko nadzorstvo deželno, kakor tudi okrajno vsikdar izroča le nadzornikom, ki so jezika popolnoma zmožni." Deželni zbor kranjski. (Petnajsta seja, dne 25. novembra.) (Dalje.) Zadnja točka pred pretrganjem seje bilo je poročilo poslanca Višnikarja o višji dekliški šoli v Ljubljani. V imenu finančnega odseka je predlagal: ,Ljubljanski občini se zagotavlja za vzdrževanje višje dekliške šole s slovenskim učnim jezikom letni prispevek s tretjino letnih troškov, toda ne več kot 4000 gld., in le s pogojem, da se učni načrt sestavi sporazumno z deželnim odborom." Poslanec Klun poudarja, da je vsled nove ponudbe g. Gorupa podlaga za višjo dekliško šolo bistveno izpremenjena. Prej bi bilo moralo mesto napraviti višjo dekUško šolo, ako je hotelo dobiti staro bolnišnično poslopje za obrtno šolo; zdaj tega ni treba, ampak ono dobi to poslopje za obrtno šolo ali druge učne namene, če tudi višje dekliške šole ne napravi. Zato je treba, da se mestni odbor še jedenkrat posvetuje o tej zadevi, predno izpregovori konečno besedo. Zato predlaga: „Glede na to, da je podlaga za višjo dekliško šolo po novi ponudbi g. Gorupa z dne 24. t. m. bistveno izpremenjena, se deželnemu odboru naroča, da naj mestnemu odboru ljubljanskemu naznani odstavka Gorupove ponudbe glede višje dekliške šole in oziraje se na sklep deželnega zbora z dne 18. novembra 1889 o tem poroča v prihodnjem zasedanji." Poslanec Tavčar nasprotuje temu predlogu; poudarja, da hoče biti zlobeu v svojem današnjem govoru, da hoče namenoma žaliti in od prvosednika biti klican k redu. Mesto ljubljansko, — pravi, — plačuje največ davka, donaša k vsem potrebščinam cele dežele po svojih prikladah, in zdaj se kmetski poslanci nočejo ozirati na živo potrebo ljubljanskega mesta. Potem pripoveduje, kako se je bila narodna stranka vsled pomislekov poslancev Kluna in Detele dogovorila v klubu zaradi glasovanja glede dekliške šole, da je sprejela dostavek, da se mora dekliška šola osnovati na versko - nravstveni podlagi, in da se ima načrt sestaviti dogovorno z deželnim odborom in odobriti od deželnega zbora, da pa zdaj nekateri nočejo držati častne besede; on in njegovi tovariši so brez ugovora glasovali za nunsko šolo, dasi se je imela odstaviti z dnevnega reda, ker jim je poslanec Klun rekel, da naj glasujejo zanjo. In sedaj jih je njegova stranka na cedilu pustila. Če pojde tako naprej, — sklepal je dr. Tavčar, — morala se bo osnovati narodna stranka, ki bo odločno v nasprotji z drugo." On torej predlaga, kar je bilo o tej zadevi nasve-tovano od poslanca Detele samega, in prosi deželni zbor, da naj pritrdi naslednjemu nasvetu: ^Ljubljanski občini se zagotavlja za vzdrževanje višje dekliške šole s slovenskim učnim jezikom letni prispevek s tretjino letnih troškov, toda ne več kot 4000 gld., in le s pogojem, da se višja dekliška šola ustanovi na versko-nravstveni podlagi, in da se organizacijski in učni načrt te šole sestavi sporazumno z deželnim odborom ter v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru v potrdilo izroči." Prisrčna želja, pokaranema biti od prvosedaika, se dr. Tavčarju ni izpolnila. Na galeriji so mu semtertja nekateri sicer pritrkavali, in deželni glavar je parkrat pozvončkal, ue da bi bil pa kaj drugega učinil. Eo je poslanec Detela opozarjal glavarja na obnašanje galerije, pogovarjal ga je poslanec Klun, češ, naj se za galerijo ne zmčni, ker ne bi bilo šuma, če bi bili poslušalci mirni, in šum hočejo imeti. Dr. Tavčarju odgovarjal je poslanec Detela in poudarjal, da je vsled nove ponudbe g. Gorupa situacija vsa predrugačena. Njegovim somišljenikom, ki nasprotujejo ustanovi višje dekliške šole, se je očitalo, da s svojim uporom preprečijo zidanje nove bolnišnice in razširjatev mesta ljubljanskega, ker Gorup bolnišnice ne kupi, če dežela ali mesto ne napravi višje dekliške šole. Druzega kupca za to svoto pa tudi ui lahko dobiti. Da bi se torej temu očitanju izognili, stavili so on in njegovi somišljeniki tirjatev, da se mora nova šola osnovati na versko-nravstveni podlagi in da se mora vsa osnova in učni načrt te šole po dogovoru s šolskim svetom deželnemu zboru predložiti v potrjenje. V tem smislu je on prej predlagal dodatek k nasvetom deželnega odbora. S častno besedo pa se ni vezal nihče, ampak vsi njegovi somišljeniki so protestovali proti temu, da bi bilo to klubovo vprašanje. Zdaj je reč drugačna, in dr. Tavčar bi moral kot jurist vendarle priznati, da je podlaga bistveno izpremenjena. Mesto mora zdaj še jedenkrat govoriti, in potem še le pride vrsta na deželo, da tudi ona izreče svoje mnenje. Sicer se pa reč ne mudi, ker preteče še par let, predno se more bolnišnično poslopje izročiti kupcu, oziroma mestu ljubljanskemu. Poslanec Hribar ponavlja nekatere reči, ki jih je govoril dr. Tavčar iz obravnav v klubu, in trdi, da je poslanec Klun stavil predlog, ki je dogovorjen z manjšino. Storil je to, da bi imel vratica odprta, kadar bo šlo za podporo višje dekliške šole. Poslanec Klun pravi, da mora vedeti, kakošna bo ta višja dekliška šola, predno ji dovoli kako podporo ; ali vsi, tudi poslanec Klun dobro vedo, ka-košen je višji dekliški zavod, zato so vsi pomisleki le prazni izgovori. V Ljubljani se ne more noben drugačen zavod ustanoviti, kakor na versko-nrav-stveni podlagi. Šola je za slovenski narod potrebna, zato bi se ji noben slovenski poslanec ne smel protiviti. Nasprotnima govornikoma odgovarja poslanec Klun, rekši, da o tem, kar je pojasnil že njegov tovariš Detela, neče več govoriti, ampak le o nekaterih opazkah nasprotnih govornikov, vendar pa mora že naprej povedati, da ne zna in ne more tako robato govoriti, kakor dr. Tavčar. Ta pravi, da nimamo vzroka oporekati višji dekliški šoli, ker on in njegovi somišljeniki pritrjujejo zahtevi, da se mora šola osnovati na versko-nravstveni podlagi. Ali kaj si ti gospodje o versko-nravstveni podlagi mislijo, povedal je .Slovenski Narod" v soboto, s čigar pojasnilom govornik in njegovi tovariši ne morejo biti zadovoljni. Z» versko-nravstveno podlago ne zadostuje, ako se le krščanski nauk podučuje par ur na teden, ampak cela vzgoja se mora vršiti na tej podlagi. Poslanec Hribar pravi, da moramo vedeti, kakošni so višji dekliški zavodi. Gotovo to vemo, tega pa zdaj še ne vemo, ali bo nameravana višja dekliška šola v Ljubljani taka, kakoršna bi morala po naših vzorih biti. Predno ji torej zagotovimo podporo, jo moramo imeti pred seboj; moramo spoznati iz načrta, je li deželne podpore vredna ali ne. Mestni zbor sam ni prav vedel, kakošna šola naj se napravi; enkrat se je reklo, da naj bo samo meščanska šola. Ce bi se pa napravila le meščanska šola, bi on (Klun) ne mogel glasovati za podporo take šole, ker bi si potem tudi drugod napravili take šole in zahtevali od dežele podporo ter ji nakladali novih bremen. Ce poslanec Hribar pravi, da si hočemo z današnjim predlogom odprta držati le nekaka vratica, ga moram opozarjati, da so nam vrata odprta tudi tedaj še, ako se sprejme predlog dr. Tavčarja; ker tudi po tem predlogu je konečna dovolitev podpore odvisna od osnove in načrta, ki morata ugajati večini deželnega zbora. Ce se je dr. Tavčar skliceval na glasovanje za uršulinsko šolo, ga moram opozarjati, da on (Klun) nobenemu poslancu, vzlasti pa dr. Tavčarju ni prigovarjal, naj glasuje za uršulinsko šolo. On .se je protivil le temu, da naj se uršuliuska šola dene z dnevneea reda in reši ob enem z bolnišnico in mestno višjo dekliško šolo. Po nepo- trebnem ste se bile že prej zvezale dve različne reči, namreč zidanje nove bolnišnice in višja dekliška šola, njemu se torej ui zdelo primerno, da bi se ta štrena še bolj zamotala in pridejala k tej nenaravni zvezi še tretja reč, ki nima ž njo prav nič opraviti, to je nunska šola. On je torej le zahteval, da naj se ta reč reši v soboto, vzlasti ker se je ta rešitev mudila tudi zarad deželnega zaklada. Ce se njemu in njegovim somišljenikom očita, da so Tavčarjeve pristaše pustili na cedilu, se on sklicuje na ude finančnega odseka, ki naj povedo, ali je on (govornik) le količkaj kriv tega, kar se je v petek godilo v finančnem odseku. Ce se je vsled tega spremenila podlaga, naj svojo grajo obračajo drugam. Po njegovi sodbi pa je podlaga vsled nove ponudbe g. Gorupa bistveno spremenjena. Mesto po blagem namenu g. Gorupa ni več zavezano, da bi moralo šolo napraviti, ako hoče dobiti bolnišnično poslopje za obrtno šolo; če ste torej pošteni, morate to reč mestnemu odboru še enkrat predložiti v rešitev in mogoče je, da se bo našlo še nekaj mož, kateri se ne bodo vpognili terorizmu, s kakoršnim hočete tudi nas siliti za pritrditev višji dekliški šoli. In če dr. Tavčar pravi, da se mora vsled našega ravnanja osnovati nova ndrodna stranka, ki bode stala v nasprotji s sedanjo, mu mora odgovarjati, da se je bilo to že enkrat zgodilo, in da so se tedaj vršile še burneje prikazni v deželnozborski dvorani; ali naposled je dotična stranka sprevidela brez-vspešnost svojega prizadevanja ter se je zopet povrnila k staremu geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Ce hočejo zopet nekaj enacega poskusiti, naj le poskusijo in videlo se bo, če bodo srečneji od prvih. Govoril je še župan Grasselli, rekši, da je hotel tudi on predlagati uekaj, kar pa nekateri niso hoteli sprejeti, dasi je bilo jednakega pomena, kakor predlog poslanca Kluna. Razlika je bila samo med besedico .vzdrževaje" lanski sklep in .oziraje" se na lanski sklep. To kaže, da si niso hoteli odprta držati samo vratica, ampak široka vrata. Za deželo se vsled nove ponudbe Gorupove ni ničesar izpremenilo, ampak le za mesto. Dežela že danes lahko sklene, ali bo šolo podpirala, ali ne. Za njim se še jedenkrat oglasi poslanec Detela in opozarja, da vsi govorniki zmerom jedno in isto trdijo, dasi bi moral dr. Tavčar kot odvetuik priznati, da je stališče v resnici sedaj vse drugačno. Sklepa svoj govor z izrekom Walleusteina: .Ihr seid wie "VVeiber, die, nachdem man Vernunft gesprochen stundenlang, — immer \vieder zuriick-kommen auf ihr erstes Wort; — Vi ste kakor babe, katere po večurnem priporočanji, da naj bndo pametne. zopet pričenjajo s prvotno besedo." Po konečni besedi poročevalca Višnikarja predlaga dr. Tavčar glasovanje po imenih. Za predlog poslanca Kluna glasujejo: Apfaltrern, oba Auersperga, Braune, Detela, Dragož, Klun, Lavrenčič, Liechteuberg, Luckmann, Ogorelc, Pakiž, Papež, Povše, Rechbach, Sehaffer, Švegelj, Wurzbacb. — Nasprotno so glasovali: Bleivveis, Grasselli, Hribar, Kavčič, Kersnik, Klein, Murnik, Pfeifsr, Šuklje, Svetec, Tavčar, Višnikar, Vošnjak. — Deželni glavar in poslanec Stegnar nista glasovala; odsotni so bili: Gorup, knezo.škof dr. Missia, TaulTerer in Žitnik. Predlog poslanca Klana je bil torej sprejet z 18 glasovi proti 13. Po tem glasovanji deželni glavar ob eni popoludne pretrga sejo in nadaljevanje napove za tretjo uro popoludne. Temu poročilu imamo še dodati, da je g. deželni predsednik na interpelacijo poslanca Hrib ar j a takoj v dopoldanski seji odgovarjal, rekši, da mora samo eno opazko interpelacije, popraviti, kakor da bi bil on namreč poslancu Turku rekel, da smejo Dra-žani skleniti pogodbo z Lauričem brez skrbi. Kaj tacega, pravi g. baron Winkler, jaz nisem rekel, ampak rekel sem le, da naj sklenejo pogodbo, če mislijo, in naj tudi sekajo tamošnje gozde, če s tem ne prekoračijo gozdnega zakona, pri čemur bi zapadli kazni, kakoršna je odmerjena v omenjeni gozdni postavi. Politični preg-led. v Liuiiljani. 27. novembra. Nofranl« dežel«. V tirolskem deielnem »horu je predložil v sredo cesarski namestnik napovedane šolske predloge in sicer o šolskem nadzorstvu in o ustanavljanju ljudskih šol. Obseg teh predlogov še ni do-polno znan, vendar je sklepati, da je vlada dokaj odjenjala od svojih zahtev, ker se hočejo tirolski konservativci za zdaj sprijazniti in zadovoljiti s temi vladnimi predlogi; ob enem pa zatrjujejo, da ne I bodo o šolskem vprašanju določili nobenega sklepa, i ne da bi bili ž nJim zadovoljni škofje. — Kakor vse kaže, bode tirolski deželni zbor še enkrat sklican, da obravnava temeljito te šolske predloge. r Krakovem je bil dn^ 25. t. m. po strastni volilni borbi izvoljen kandidat demokratične stranke, dr. Sokolovski ua mestu umrlega dr. Mahalskega i večino 631 glasov. Cesarski namestnik v Dalmaciji je slovesno vsprejet pri svojem prihodu nastopil svojo novo službo; v svojem nagovoru je poudarjal, da hoče strogo in nepristransko čuvati v deželi, da se izvršujejo državni zakoni. Grof Appony izgublja zaupanje mej ogrskimi katoliki. Konservativni list .Magjar Allam" piše: Grof Apponjr se je s svojim zadnjim govorom popolno ločil od onih, ki so pričakovali od njega, da bo pravice katolikov ako ne zagovarjal, vsaj spoštoval. Seda) je pa cerkvi diU slovo kakor zastareli instituciji, civilni zakon napisal na svojo zastavo in se s tem ločil od načel katoliške cerkve. Tnianj« države. Srbija. Iz Belgrada poročajo dne 25. nov. .Pol. Corr.": Iz Dibre se naznanja novo ropanje Malisorcev. Vasi Kovorasti, Rosanje, Laščane in Leš-nico je napalo v tem meseci 200 Malisorcev ter pokradlo vaščanom do 10.000 glav domače živali. V v.