TRST, četrtek 6. marca 1958
Lelo XIV. . Št. 56 (3901)
POMORSKI DNEVKIK
Cena 25 Ur
Tel. 94-638. 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 —	Tel	MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna	2500. celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno
»,. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135	din — Poštni tekoči račun: Založništvo trzaikega tiska
1 *ne v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60	din.	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928,	tek. rač. pri Komunalni banki V Ljubljani 60-KB-I-Z-J7
Senatna reforma pokopana Kaj bo odločil Gronchi?
Govori se, da bo senat razpustil v prihodnjih dveh tednih
(Od našega dopisnika)
5- ~~ Senatna reforma je bila danes v senatu Pokopana in o njej se ne bo več razpravljalo v sedali1 Mandatni dobi parlamenta. Sedaj ima besedo Predsednik republike Gronchi. Ugotoviti mora, ali gre R spor med obema delo-Parlamenta in presoditi,
®to zadosten razlog za Pfedcasni razpust senata.
“Otovo je le to, da bo-oo demokristjani in nji-ova vlada sedaj Gron-mju predložili, na podla-s> današnjega glasovanja v Renatu, naj razpusti senat v razpiše skupne volitve zač'l zbornici. Hkrati se je VoFt° tak°j Po glasovanju go-nai v ° datumu razpusta, ki j ' 2“l bil določen najpozneje ■	40- t. m. Od tega datuma
bi ??7'sen datum volitev, ki ■ *e potemtakem v J :
Polovic
Pon.
drugi
junija.
Je k ?Vno se Pokazalo, da dem l ■ aenatna reforma za da 'stjane samo pretveza, j, najde razlog za predla razpust. Njihove splet-in v° b'*e ka^ kmalu vidne Domu Zadnjih dneh ne samo dik .a očitne, temveč tu-to v®rietno nedostojne. Za-LjSe lahko pričakuje, da se o posledice pokazale tudi
na volitvah.
Na
ki f P?Poldansiki seji senata, njem 36 končala z glasovale]' S kater'm je senat za-5en=* refor(no, je socialistični svoi 8a-rbareschi v imenu se in .skuP'ne predložil, naj
Piku
vlad:
a obveže, da predsed-
loSr rePublike ne bo predli t razPushtve senata, ker 60 Pomenilo kršitev člena djtn? ye' ki določa, da man-let r	senata traja šest
Poneveril je nato senator jahati (KPI). ki je povedat v oekaterih komisijah oh a včasih odobrijo zakone tot: av2°ertosti samo 12 sena-■ m. ka
r se dogaja zato, ker
.....
h<jy , komisije premalo čla >4,’ Ce bi se pa zvišalo šteje *enatorjev, ki jih imenuje pf^edsednik republike, bi Dleti«11- sestav senata spre. Dje v slabšo izdajo nekda-nice, aljevske visoke zborna ovj.. je imela nalogo hib -z.a 'avajanje demokratične. *;ldobitev ljudskih mno-oaarhist Condorelli je da ji ?i« in Premenil
Pristal na zakonski na-e glede izpopol-
P°udarii
Vlače da je predsednik .. svoje mne-
črt rLpr'stal
»itve 6 Nicolc „_________ „r.r..
v.Se,nata, ki se razlikuje
N*?"**«
načrta. Fašist iasHo" j6 Rjavil, da je sedaj 0atne’ , ? demokristjani se-?apov.j?torme niso hoteli in
večal,
Klas.
da bodo senatorji
1'^ttomSOVali P10h zakonskim ko b0^ Za reformo zato. da
uv*co° °w B*asovali skupaj z Nato
nerza
*« ce?“ra še enkrat obrazlo-i Pi se^° vprašanje, sociali-vno »J . Lussu pa je po-i^dloof, ri! 0 socialističnem Ze> ča J na) se vlada obve-'Psta bo predložila raz-*val, nai erzag°ra ga je po-"*dloe„ ,?e vztraja na tem !" Pred„„j ^ovoril je nato vlad-
zmi Zoli' ki je po-t-1*. da russujem ter iz-
nLSpreieml^ialistični Predl°b' S« ne i®m*Jiv, ker da se se-,'Pl ra,Pre ‘zreči o morebit-^deva PPstP.. češ da je to .fZave ^Ključno poglavarja
-	If* nrcziro 1 conn.
je predsednik
prie, Po •
> hai J pozval sena-I.' ^ratkLPredlog odklonijo, i.dssuja , .P°svetovanju sen. hi)a,vil. da P]eR°vo skupino je 0a, otel ?Ae. Zol> zanikal, da lo.a >P i»nSrtVati razpust se-za Jd‘teea ni več raz-"""ii... ecU°R. katerega za-
to umika.
Sledilo je glasovanje; pred tem pa so soglasno ugotovili, da gre pri spremembi členov 57 in 59 ustanove (dosmrtni senatorji« za drugo čitanje, z večino glasov pa so ugotovili, da gre pri spremembi člena 60 ustave (trajanje mandatne dobe) za prvo čitanje. Nato je senator Scocimarro (KPI) izjavil, da bi senat moral o-dobriti zvišanje števila izvoljenih senatorjev, vse ostale predloge pa odkloniti.
Izid glasovanja za spremembo člena 57 je bil: za 102, proti 11, vzdržanih 94. Za so glasovali socialisti, komunisti, neodvisni levičarji, liberalci, socialdemokrati in republikanci ter monarhisti, proti so glasovali fašisti, demokristjani pa so se vzdržali. Za odobritev je bila potrebna večina 123 glasov, ki pa
ni bila dosežena. Zato je zakon odbit. Podobno je bilo z glasovanjem glede spremembe členov 59 in 60. Demokristjani so obrazložili svoje vzdr zevanje z »ustavno konkret nostjo«, ker da so upoštevali pripombe senatorja De Nico-le, da gre za ustavno nepravilen postopek, ko se v istem domu ne glasuje dvakrat zaporedoma. Senat se bo sestal jutri in razpravljal o ustanovitvi novih pokrajin in o svetu za jedrsko energijo.
Poslanci so danes razpravljali in izvolili še preostale člane italijanske delegacije za Skupno evropsko tržišče. Izvoljeni so bili štirje demokristjani, dva monarhista, en fašist, en republikanec in en socialdemokrat.
Odobrili so (udi ustavni zakon o podaljšanju prehodne ustavne določbe glede deželne ureditve. (Zanimivo je, da pr tem niso upoštevali pripomb De Nicole glede ustavnosti postopka. To pomeni, da je bila »korektnost« pri glasovanju v senatu zgolj izgovor. Kesmca
je namreč, da so hoteli izzvati spor med obema zbornicama: v poslanski zbornici so glasovali za tiste spremembe, glede katerih so se sedaj vzdržali.) Poslanci so končne razpravljali še o zakonu za ustanovitev zdravstvenega ministrstva. Komunistični poslanec Gullo pa je ponovno zahteval, naj se razpravlja o njegovi resoluciji glede vmešavanja duhovnikov v politično in volilno propagando. Sklenili so, da bo razprava o tem jutri:
Polemika okrog obsodbe škofa iz Prata se je nekoliko omilila. Le florentinski kardinal Dalla Costa je ukazal »vsemu duhovništvu in vsem moškim in ženskim verskim
PRED NORMALIZACIJO ODNOSOV MED FRANCIJO IN TUNIZIJO?
Gaillardov razgovor z Murphyjem in Beeleyem Lacoste zahteva nove milijarde za vojno v Alžiru - Ultimat neodvisnih Gaiilardu
FAiRlIZ, 5. — Francoska diplomacija proučuje, ali ne bi bilo umestno normalizirati diplomatske odnose s Tunizijo, zato da se z neposrednimi pogajanji omogoči ureditev medsebojnega spora.
Po vesteh iz obveščenih virov se bo francoski poslanik Georges Gorše baje vrnil v Tunis okoli 20. t. m. Francoska vlada se je odločila za ta korak tudi zaradi vedno bolj kočljivega položaja francoskih čet v Tuniziji, ki so praktično ujetnice v taboriščih že skoraj en mesec. Poslanik Gorše se je danes raz-govarjal z generalom De Gaul-leom.
Medtem pa je predsednik vlade Gaillard sprejel danes zjutraj Murphyja in Beeleya. Razgovor je trajal približno e-no uro, nakar je glavni tajnik
zavodom ter Katoliški akciji i zunanjega ministrstva Joxe, in drugim organizacijam«, naj ki je bil navzoč pri razgovo-se v nedeljo 9. t. m. udele- ■ hj. izjavil, da so govorili o
žijo cerkvenega obreda in večerne svete maše, ki se bo končala s »spokorniškimi molitvami« — vse to zaradi »pogojev, ki se za katoliško Cerkev v teh dneh ustvarjajo v Italiji«.	A.	P.
«definiciji dobrih uslug, kakor jih razumejo naši ameriški in britanski prijatelji«. »Danes zjutraj, je dodal, so se proučila najbolj kočljiva vprašanja, ki morajo imeti prednost, če se hoče priti do ob-
Sovjetska vlada predlaga Washington za_ konferenco	na_
Eisenhower načelno ne zavrača tega predloga in izjavlja, da so vrata za nadaljnje razgovore še vedno odprta - V NATO izjavljajo, da še proučujejo zadnje sovjetske predloge
WASHINGTON, 5. — Na današnji tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower povedal, da so mu sovjetski voditelji z novo spomenico sporočili, da so pripravljeni priti v Washington, kjer naj bi bila konferenca na najvišji stopnji. Ta predlog ima namen omogočiti predsedniku Eisenhowerju, da bi tudi med konferenco lahko izpolnjeval svoje predsedniške dolžnosti. Eisenhower je dejal, da, če bi morala konferenca na najvišji stopnji dolgo trajati, ne bi načelno zavrnil novega predloga Kremlja.
Eisenhower je poudarjal prijateljski značaj nove so-
vjetske ponudbe in je pripomnil, da se zdi, da jo navdihuje želja, da se ameriškemu predsedniku omogoči izpolnjevanje njegovih ustavnih dolžnosti v ZDA tudi med udeležbo na konferenci.
Eisenhower ni hotčl povedati točne vsebine poslanice in tudi ne dneva, ko jo je dobil. V nekaterih krogih pa izjavljajo, da mu je poslanico izročil v ponedeljek sovjetski poslanik Menšikov. Ob tej priložnosti je Eisenhower izrekel zadovoljstvo, ker so sovjetski voditelji priznali, da mu je težko zapustiti ZDA za daljši čas.
Zatem je Eisenhower izjavil, da se strinja s stališčem, ki ga je povedal Dulles na svoji včerajšnji tiskovni konferenci, kar se tiče sovjetskih predlogov v zvezi sestankom zunanjih ministrov. Dodal je, da se je dolgo razgovarjal o tem z Dullesom, preden je ta označil zadnji korak sovjetske vlade za «prevaro». Pripomnil je, da bi bil povsem zaman in zelo škodljiv vsak poizkus sklicanja konference na najvišji stopnji, preden bi se skrbno pripravili argumenti, o katerih morajo govoriti,
zato da bi dosegli konkretne rezultate.	*
Vendar pa je dejal, da se mu nje zdi, da je Dulles obtožil sovjetske voditelje »poizkusa prevare« s tem v zvezi in tudi da ni mislil zapreti vrat vsem prihodnjim poizkusom za zbližanje sovjetskega in zahodnega stališča. Eisen-hower je dejal, da ZDA ne bodo nikoli zaprle vrat za iskrene napore, ki bi lahko odpravili sedanjo mednarodno napetost. «Dokler bo mogoča pot, ki lahko pripelje do tega cilja, je dodal predsednik, bodo ZDA hodile pc njej, naj bo ta pot še tako ozka in težavna.«
Glede Alžira je Eisenhower izjavil, da spravlja to vprašanje ameriško vlado v skrajno kočljiv položaj bodisi v odnosih do Francije kakor do Severne Afrike. Francija je zaveznica ZDA v okviru NA TO. Toda ZDA gojijo zelo prijateljske občutke tudi do Severne Afrike.
Na vprašanje nekega časnikarja, ali so ZDA mislile prekiniti gospodarsko in Vojaško pomoč Franciji, dokler ne pride do premirja v Aiziru, je Eisenhoiver izjavil, da se G-ko vprašanje ni niikoli postavilo, ker se sedaj ne izvaja noben program za ameriška
Kar se tiče vojaške pomoči, pa se dobavlja moderno orožje, ki je namenjeno področju NATO na splošno.
PARIZ, 5. — Tiskovni urad NATO je objavil poročilo, v katerem pravi, da »informacije objdVljene v nejiaterih listih. češ da je atlantski svet včeraj zavrnil sovjetsike predloge za konferenco na najviš-ji stopnji, so brez podlage«. Poročilo dodaja, da ni bil sprejet še noben sklep r.a včerajšnjem sestanku in da vprašanja. ki so povezana s pripravo take konference, še vedno proučujejo.
Tudi predstavnik Foreign Officea je izjavil, da ni b:l sprejet še noben sklep v zvezi z zadnjimi sovjetskimi predlogi in da bo jutri nov sestanek sveta NATO.
Predstavnik je zatem opozoril na izjave Dullesa, da so ZDA naklonjene stikom s SZ na vsaki stopnji, tudi na najvišji, s pogojem, da ti stiki pripeljejo do zmanjšanja mednarodne napetosti. «To, je pripomnil predstavnik, odgovarja tudi stališču angleške vlade.«
Predstavnik je končno de jal, da Dulles ni «zavrnil» sovjetskih predlogov, pač pa je ponovil, da ZDA sprejemajo konferenco na najvišji stopnji s pogojem, da ima ta možnost uspeha.
Dalje jc- predstavnik dejal, da angleška vlada sedaj znova proučuje vprašanje razorožitve. Proučujejo ga angleški strokovnjaki in proučevanje se tiče «bistva vprašanja«. Poleg tega pa se Velika Britanija v zvezi s tem posvetuje s svojimi zavezniki.
gospodarsko pomoč Evropi. > S tem v zvezi pa ni bilo »ti-
"""milnimi   i n i n m n i mn m    
\et ur po izstrelitvi drugega «Explorerja» Sjbilo še gotovo, ali kroži okoli Zemlje
5. —
l"lw'C». z » ra'keto «Ju-*t„r a,ni sateiitKlm ameriškim T*1 ‘on) «Explorer». tk ^atrelm Juv.1*a’ da so sa-
?»teiur*dnjeivrV','28 (ob 19 28
^ n. ,0 izsi i*	času).
jCtnUt Potem111^ pribUŽR(.’ li;	«	**e	Prvi
JKjlfel nad pl V Januarji 4 ’ *a‘« da i°rido- To ao 'adifcki ,?r?Pre*i5o. da Tej *h*dsehrv obeh ,a'
času°Či po srednje.
I °itl:	’ ali P 0 se imeli
s	Zejni Sate1lt zažel
So'^rihgVii- “r satelita, h^aj v**trelitvi ’ da Pe? >ho,V *atelitu ne a6 ikaze’ da L? dni. ^odal deluje nor-tfit venčno te; «Ne more-k? vL*vo;eni V*1- "h je sa-?	ali ne: to
k«*111 inform..secla.i ne bSC*4 dn°™^C’i- p°treb-«a v« 1. jPedaiv a Poverimo ij d»l	Podobne
i?"ti» v vrvilk oddelka •h'cke ■	bJKki general
s « . ,r'hg •
Ite8^ pjLai hismn^a*3e. lziavl': s,iii!atelu'i'la' da	nobe-
^ U,a' raze' hl “id1' zna-Poročila po-Uk»liiornija),
Do polnoči niso dobili od satelita nobenih znakov je v Oceanu , je izjavil dr. Pickering
toda to porečilo je dvomljivo.«
Znanstvenik je zatem dejal, da sta mogoči dve razlagi, ker satelit ne oddaja znakov: mogoče da radio ne deluje, ati pa oa satelit ne kroži normalno po svojem tiru.
Pickering je izjavil, da je satelit morda tudi v svojem tiru, toda sedaj ni mogoče reči, ali je na drugačnem tiru namesto na prej določenem. Zadnje znake satelita so ujeli med izstrelitvijo, ko je ta letel nad Antiguo uKaraib-sko morje) približno 3.000 milj od kraja izstrelitve.
Pickering je nato izjavil: »V Cape Canaveral se nadu-ljuje analiza podatkov. Skrbno bomo analizirali vse možnosti, preden bomo sporočili dokončne zaključke.«
Nekemu časnikarju, ki ga je vprašal, kaj se je po njego vem mnenju zgodilo s satelitom, je Pickering odgovoril: «Morda je v oceanu.«
Predstavnik tehničnega odbora, ki upravlja program satelitov v okviru mednarodnega geofizikalnega leta, pa je izjavil, da so izjave Picke-ringa le njegovo osebno mnenje. Dodal je, da bo odbor ob primernem času — morda čez nekaj ur — podal uradno izjavo o izidu izstrelitve. Predstavnik je pripomnil: »Se
dalje se pregledujejo informacije, da se ugotovi, ali je satelit v svojem tiru ali ne.»
Te izjave tolmačijo v smisli, da je malo verjetnosti, da drugi satelit kroži okoli Zemlje, kakor je bilo predvideno.
Drugi satelit tehta 32,4 funta, t. j. 1,6 funta več kakor prvi. Dolg je 80 palcev. Njegovo znanstveno ime je »Beta 1958«.
V notranjosti satelita je majhen registrator na trak. Računali so, da bo oddajal na Zemljo registrirane znanstvene podatke. V satelitu sta tudi dva majhna radijska oddajnika, ki sta povezana z instrumenti za merjenje temperature in kozmičnih zarčenj.
Raketa «Jupiter - C«, s katero so satelit izstrelili, je šti-ristopenjska.
Glavni motor rakete poganja novo gorivo imenovano »Hydrazene«. O tem gorivu ni nič znanega, toda uporabili so ga tudi pri izstrelitvi prvega satelita. Po računih bi se. morala prva stopnja rakete izčrpati po 150 sekundah letenja. Prva stopnja rakete — «Redstone» — nadaljuje nato svoj polet z ostalimi stopnjami za drugih 230 sekund, ter ponese celoto v višino 320 kilometrov. Zatem se mora
kov s Sovjetsko zvezo. Pri novem proučevanju tega vprašanja se angleška vlada drži treh načel; 1. razorožitev bi se morala nadzorovati. 2. Razorožitev bi morala biti »uravnovešena«, t. j. upoštevati bi morala tako jedrsko kakor klasično orožje. 3, Vsak sporazum o razorožitvi bi moral prispevati k splošni varnosti. Sleherno »neravnotežje« bi lahko ogrožalo varnost.
Predstavnik ni hotel povedati, ali Velika Britanija misli, da bi ločeno razpravljali o nekaterih zahodnih predlogih.
Medtem so zahodni opazovalci v Moskvi »presenečeni« nad zmernim tonom prve sovjetske reakcije na Duilesovo tiskovno konferenco. V kratkem poročilu iz Washingtona poudarja TASS samo najbolj optimistične pripombe Dullesa glede možnosti sestanka na najvišji stopnji TASS sporoča, da se Dullesu zdijo nesprejemljivi sovjetski pogoji za sklicanje te konference, poudarja pa, da Dulles »ni izključil možnosti razgovorov na najvišji stopnji«.
 «»------
y/-i v • • •	•	•
Lrciji imajo novo vlado
ATENE, 5. — Grčija ima novo »administrativno« vlado ki jo sestavljajo osebnosti izven strank. Nova vladi pod predsedstvom Konstantina Goergakopoulosa, v kateri je 15 ministrov, je danes dopoldne prisegla pred kraljem Pavlom. Vlada bo opravljala svoje posle do volitev, ki bodo prihodnji mesec. V vladi je pet visokih funkcionarjev, štirje generali v pokoju, trije univerzitetni profesorji, dva bančna guvernerja ter en jurist.
Nova vlada se bo predstavila za zaupnico prihodnji po nedeljek. Parlament bo razpuščen, ko bo izglasoval novi volilni zakon.
Kilajsko-japonska trgovinska pogodba
PEKING, 5. — V Pekingu je bila danes podpisana kitaj-sko-japonska trgovinska pogodba, ki določa izmenjavo med državama v vrednosti 35 milijonov šterlingov. 'trgovinske delegacije bodo ustanovljene na Kitajskem in Japonskem. To je četrta neuradna pogodba, sklenjena med LR Kitajsko in Japonsko.
 ««------
Maleš je zahteval
razgovor z Dullesom
WASHINGTON, 5. — Beograjska vlada je po svojem washingtonskem veleposlaniku Leu Matešu sporočila ameriški vladi nekaj misli v zvezi z eventualno konferenco na najvišji ravni. Mateš se je na lastno zahtevo sestal z državnim tajnikom Dullesom. Po polurnem razgovoru je Mateš novinarjem izjavil, da sta se z Dullesom pogovar jala o mednarodnem položaju na splošno, zlasti pa o morebitni konferenci na najvišji ravni. Ko so ga vprašali, ali je v imenu svoje vlade sporočil Dullf-su kake sugestije, je Mateš daj	se	prižge zadnja stopnja j samo odgovoril, da ne bi vzne-
rakete,	ki	zada satelitu za- mirjal ameriškega državnega
dostno	hitrost, da začne kro-j tajnika, če mu ne bi imel po-
žiti	po	svojem tiru,	I vedati nič posebnega.
«Morda
raketa nagniti v horizontalni smeri in se usmeriti proti jugovzhodu.
Raketa «Redstone» je dolgo 17,06 metra in je balistična raketa ameriške vojske, ki doseže razdaljo 320 do 400 kilometrov. Lahko jo opremijo z atomskimi konicami. Normalno jo poganja gorivo tekočega kisika in alkohola. Spremenjena raketa za izstrelitev satelita pa uporablja gorivo «Hy-drazene«, ki poveča pogonsko silo in razdaljo za približno 112 odstotkov.
Na spremenjeni raketi «Red-stone« so namesto konice postavili posodo s skupno 15 raket s trdnim gorivom, dolgih 1,01 metra s premerom 13 cm in težkih 22,650 kilograma vsaka. Rakete so razdeljene na tri skupine. V prvi skupini je 11 raket, v drugi 3, v tretji pa 1. Zadnja raketa je pritrjena na skrajnem delu celote, ki vsebuje znanstvene instrumente satelita.
Ko začne 11 raket prve skupine delovati, ločijo «Redsto-ne» od celote, ki začne padati, in v času šestih sekund pospešijo hitrost satelita. Te-
novitve stikov med Tunizijo in Francijo«.
Na vprašanje, kaj misli z besedo «najbolj kočljiva vprašanja«, je Joxe odgovoril, da misli celoten položaj, ki ga ima bodisi težavni položaj francoskih čet, kakor tudi položaj civilistov in nekaterih francoskih oblasti. Pripomnil je, da se bo Gaillard verjetno v kratkem ponovno sestal z Murphyjem in Beeleyem, in da bo Beeley nato odpotoval v Tunis.
Medtem poročajo, da je minister za Alžir Lacoste odobril dokončni načrt za področje «brez . gospodarja«. Lacoste je že določil 640 milijonov frankov iz proračuna svojega ministrstva za pripravljalna dela te alžirske »Magi-notove linije«. Zatrjuje pa se, da bo Lacoste zahteval izredno nakazilo 4 ali 5 milijard frankov in posebne oddelke vojske, skupno 10 bataljonov, za dela pri teh »utrdbah«.
Toda skupina neodvisnih je danes po triurnem posvetovanju sklenila sporočiti Gaillar-du, da bo zapustila vlado, ce ne bo Gaillard vodil bolj »trde« politike v Severni Afriki. Ta sklep označujejo kot »ultimat«. Neodvisni obtožujejo Gaillarda, da je premalo odločen v Alžiru. Skupina je sklenila odobriti vojaški proračun, samo če ji bodo obljubili, da se bo zaostrila vojna proti Alžircem v Alžiru in borba proti ((teroristom# v Franciji sami ter da se bo zavzelo nepopustljivo stališče do Tunizije.
Neodvisni so najmočnejša nekomunistična parlamentarna skupina v skupščini in so skupno s socialisti ključ sedanje vladne koalicije. Ce bodo glasovali proti Gaiilardu, bi to pomenilo padec vlade. Sporočili so, da, če ne bo Gaillard sprejel njihovih zahtev, bodo zahtevali v torek v skupščini razpravo o Alžiru.
Vlada pa je Gaillarda pooblastila, da postavi v skupščini vprašanje zaupnice med razpravo o obrambnem proračunu.
Razprava v skupščini se je začela ob 21. uri. toda je bila takoj odložena na jutri popoldne. Vlada je v okviru ievizije vojaških kreditov včeraj Sklenila zvišati število vojrštva v Alžiru od 360.000 na 383.000.
Titov intervju Sulsbergerju
Za širšo brezatomsko cono O izstreliščih v Italiji
Absolutna nevtralnost je nemogoča - O Odnosi FLRJ z ZDA in
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Današnje jugoslovansko časopisje objavlja intervju, ki ga je imel predsednik maršal Tito 28. februarja s komentatorjem «New York Timesa« Sulzbergerjem.
V odgovoru na številna
vprašanja je maršal Tito med drugim izjavil, da je nerealno pričakovati, da bi z ustanovitvijo neatomske-ga področja bilo potrebno ustanoviti mednarodno nev; tralno področje, in da bi se države, ki so na eni a’i drugi strani, odpovedale svojim zvezam. Pač pa so realne možnosti za ustanovitev širšega r.eatomskega področja v Evropi.
Maršal Tito je poudaril, da je Jugoslavija neposredno zainteresirana na j iršom ne-atomskem področju, kakor je področje, ki ga predlaga Poljska. Italija je že dala svoj pristanek za postavitev raketnih oporišč na svojem ozemlju in meni se zdi, je nadaljeval manšai Tito, da se v Italiji že delajo priprave za postavitev izstrelišč za rakete Jugoslavija se zaradi tega čuti neposredno ogrožena. Te rakete pokrivajo nekoliko daljši prostor, kakor je Jugoslavija, toda izstrelišča so usmerjena proti Jugoslaviji. Splošno vzeto se mora vsaka nevtralna država, ki je med dvema nasprotnima stranema, čutiti v takem primeru ogrožena, ker bi v bodoče, če bi prišlo do spopada, že samo preietavanje izstreljen h raket čez njo pomenilo Kršitev njene integritete. To je stvar, ki zadeva tudi Jugoslavijo, o kateri Jugoslavija razmišlja kot o dejstvu, ki ga mora u-poštevati«.
Maršal Tito je izjavil, da bi Jugoslavija o tem vprašanju zavzela svoje stališče in storila konkretne ukrepe na ustreznih mestih. Na vprašanje Sulzbergerja. ali to pomeni, da bi Jugoslavija napravila d plomatske korake, jc maršal Tito odgovoril pritrdilno.
V odgovoru na vprašanje o
odnosih z ZDA je rm.ršal Tito poudaril, da so odnosi med Jugoslavijo in ZDA dobri in da odpoved vojaške pomoči
ni vplivala na te odnose. Jugoslavija je odklonila nadaljnjo vojaško pomoč predvsem zato, ker ta pomoč ni bila več v skladu z njeno politiko aktivne koeksistence, ki se zavzema za sodelovanje z vsemi državami; pa tudi zaradi tega, ker je ameriški kongres v zvezi s to pomočjo preverjal jugoslovansko poiitiko zlasti glede nienih odnosov s Sovjetsko zvezo.
Glede balkanskega pakta je maršal Tito izjavil, da se Jugoslavija ne čuti več ogrožena. Zato ni potrebno dajati temu paktu vojaški značaj. Poleg tega pa je pakt zaradi poslabšanja odnosov med Grčijo in Turčijo izg-bil vojaški pomen. »Balkanski sporazum obstaja danes kot politični či-nitelj, je poudari) Tito, ki nam omogoča najboljše odnose z Grčijo in dobre odnose s Turčijo. Omogočil je, da se v nekem smislu med temi državami navežejo stiki, ki pomenijo prispevek k miru na tem delu sveta.«
Tito je dalje izjavil, da jc Jugoslavija priznala vjhodni.. nemško republiko, kajti, če je ne bi priznala, bi to bilo v nasprotju z njeno politiko. Tito je zanikal trditve, da je Jugoslavija priznala vzhodnonemško rtpubliko pod priti skotn SZ, in dejai, da je imela Jugoslavija namen že leta pred tem priznati v.ado v Pankovu. Toda tega ni stor.-la, ker so se poslabšali odnosi z vzhodnoevropskimi državami, in je čakala, da se ti odnosi zopet popravijo. Tiio je dejal dalje, da bi bilo nesmiselno, če Jugoslavija ne bi priznala Vzhodne Nemčije, kjer vla-da podoben sistem kakor v Jugoslaviji, in da bi priznavala Zahodno Nemčijo, kjer viada kapitalistični sistem. »Poleg tega, je poudaril Tito, smo zaradi nepriznavanja Vzhodne Nemčije ime'i težav* v oržavnih odnosih z drugimi vzhodnoevropskimi državami.«
Na vprašanje, ali misli, da bi r.eka komunistična država
iiilltiilliiiiiilliiiiiltilllllllliiiiilfiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiitliiiilltitiiiiliililiiiiiiilliiiiiiiillliiitniiiiMllllillliilliiitiiiiiiiiiiiiuiiiii,iiHuim,„iti
Presenetljiva odkritja v Damasku
Kralj Saud finansiral zaroto	proti
Začasna ustava Združene arabske države je bila včeraj objavljena - Polkovnik Abdel Hamid Serraj je prejel od Saudovih ljudi skoraj dva milijona šterlingov, ki jih bodo porabili za razvoj težke industrije
DAMASK, 5. — Predsednik Naser je uradno objavil začasno ustavo Združene arabske republike. Ustava ima 73 členov. Obramba domovine, je rečeno v ustavi, je sveta dolžnost, vojaška služba (obvezna) predstavlja za državljane čast. Združena arabska država je suverena in neodvisna demokratična republika.
Več členov govori o pogojih varnosti zasebne lastnine, o enakosti državljanov pred-zakonom brez razlikovanja po plemenih, izvoru in veri ter o izvajanju javnih svoboščin.
Giede delovanja ustanov navaja ustava predvsem, da predsednik sklicuje ljudsko skupščino, zaključuje njeno zasedanje ter ima oblast, da jo razpusti. V tem primeru se mora nova skupščina sestaviti v 60 dneh. Ljudska skupščina lahko prekliče svoje zaupanje kakemu ministru, ki mora potem odstopiti. Poslanski mandat ni združljiv z javnimi funkcijami.
Predsednik republike lahko imenuje in razreši funkcij enega ali več podpredsednikov republike, imenuje ministre in jih lahko razreši, odobri pogodbe in jih sporoči ljudski skupščini; tako odobrene in objavljene pogodbe imajo moč zakona. Mirovne pogodbe, za vezništva in vse konvencije ki vsebujejo tudi spremembo državnega ozemlja, ki zadevajo pravo suverenosti ali pa si nalagajo državnemu zaklade stroške, ki niso določeni v proračunu, postanejo izvršne šele, ko jih odobri ljudska skupščina.
Združenp arabsko republiki' sestavljata dve pokrajini: E-gipt in Sirija. Vsaka pokrajina to imela svoj izvršni svet. Ta svet bo imel nalogo, da bc izvajal splošno politiko v pokrajini. Sodstvo je neodvisno v okviru zakona.
Prestolnica države je Kairo, toda ljudska skupščina te na zahtevo predsednnea republike lahko skliče tudi v kako drugo mesto.
Ko stopi v veljavo začasna ustava, se ne razveljavijo mednarodne pogodbe m konvenci. je, ki so bile sklenjene med Sirijo in Egiptom na eni strani ter tujimi državami na drugi strani. Te pogodbe in konvencije ostanejo v veljavi v
pokrajinskem okviru «ad hoc« v skladu z določili mednarodnega zakor.a.
Zadnji člen ustave določa, da ostane ta začasna ustava v veljavi, dokler ljui .vo ne bo odobrilo doKončne ustave Združene arabske republike.
Predsednik Naser je imel danes v Damasku govor, ki ga je prenašal tudi radio Kairo. V tem govoru j« Naser med drugim povedal, da je hotela neka tuja država zanetiti v Siriji vojaški državni udar, da bi tako preprečila zvezo Sirije z Egiptom. Predstavnike te države, ki so ho-tei pripraviti državni udar, je imenoval imperialiste in lutke imperialistov. Bili so pripravljeni plačati karkoli, da bi dosegli svoj namen. Navezali so stik z nekim sirskim častnikom in mu povedali, da so pripravljeni plačati dva do pet milijonov šterlingov za izvedbo svojega načrta. Ta častnik je takoj obvestil vrhovnega poveljnika oboroženih sil Združene arabske republike maršala Amer j a. Sklenjeno je bilo, da ostane ta častnik še z nekaterimi drugimi častniki v zvezi s tujimi agenti. Dali so si tudi izplačati tri nakazila v skupni vrednosti 1 milijon 900.000 šterlingov. Častnik, na katerega so naleteli tuji agenti, je polkovnik Abdel Hamid Serraj, šef sirske obveščevalne službe. Naser je povedal, da so nakazila prišla iz Riada, prestolnice Saudove Arabije, in navedel je tudi številke nakazil. Dejal je, da bodo nakazila tudi fotograf-sko raz-množena in nato razdeljena časnikarjem. Denar, ki ga je polkovnik Serraj sprejel, je bil uporabljen za raz voj težke industrije.
Predsednik republike je obtožil «sovražnike arabstva«, da hočejo v Siriji ohraniti strankarske razdore, toda političnim strankam, je izjavil Naser, ne bo nikoli dovoljen povratek na politično pozor-nico. «Pripravite se na borbo, na vojno, če bo treba, da ohranite svojo enotnost,« je dejal Naser.
Govoreč o novi ustavi, iz katere je prečital več členov, je predsednik rekel: »Ta ustava se vam zdi preprosta, toda v resnici je taka, da se v njej kristalizirajo upanja in sanje Arabcev, ki prebivajo v
drugih državah, v katerih vlada še imperializem.« Končno je Naser pozval rojake, naj utrdijo svojo zvezo, naj razkrijejo zarote imperialistov, ki bi jih hoteli razcepiti, in naj pomagajo svojim arabskim bratom, da se rešijo tujega jarma.
Polkovnik Abdel Hamid Serraj je imel tiskoino konferenco, na kateri je razkril, da je bil tast kralja Sauda iz Arabije, Asad Ibrahim, tisti, ki mu je v imenu vladarja ponudil omenjeno vsoto za umor Naserja in za ov*ranje sklenitve sirsko-egiptovske zveze. Asad Ibrahim je dejal, kot je izjavil Serraj, da so Američani poučeni o zaroti in po državnem udaru bi ameriški poslanik priznal nov režim, ki bi ga organiziral Serraj; ostale zahodne države bi takej sledile ameriškemu zgledu. Potem je Serraj razdelil časnikarjem fotografske posnetke denarnih nakazil. Ibrahim je baje dejal, kot trdi Šetraj, da smatra kr.ij Saud sirsko- egiptovsko zvezo ie za manifestacijo egiptovskega imperializma; prisegel je, da do te zveze ne bo nikoli pnslo in da namerava dati v ta namen na razpolago vso svojo moralno in finančno silo, pri tem pa on ponuja Serraju predsedstvo Sirije.
Jemenski poslanik v Kairu je danes sporoči], da je imam Ahmed povabil predsednika Naserja na uradni obisk v Jemen.
Radio Kairo je objavn, da je bil bivši predsednik Sirije proglašen za »prvega arabskega državljana«
Vojaško sodišče v Nablusu v Jordaniji je obsodilo na smrt tri osebe — dve sta odsotni — zaradi posesti eksplozivov.
V libanonskih krogih sodijo, da pomeni povratek Nurija Saida na mesto predsednika vlade okrepitev hladDe vojne med Kairom in Bagdadom. Včeraj zvečer pa je bilo objavljeno pismo, ki ga je bivši predsednik vlade Mirjan do-slal kralju Feisalu. V pismu pravi Mirjan; »Z nastopom a-rabske federacije so postale potrebne spremembe iraške u-stave, razpust zbornice in splošne volitve. To je razlog, zaradi katerega podajam o-stavlco.«
balkanskem paktu SZ
bila lahko popolnoma nevtralna prav tako kakor nekomunistična država ne glede na ideološke simpatije, ki obstajajo med državami, ki gradijo socia.izem, je Tito izjavil, da je absolutna nevtralnost nemogoča in da vse dr- -zave — 'komunistične in nekomunistične — živijo v svetovni skupnosti ter vsaka indiferentnost prinaša več škode kot koristi svetovni skupnosti. Jugoslavija želi sodelovanje z vsemi državami, Zato ne more biti nevtralna.
Maršal Tito je dalje izjavil, da Jugoslavija ni podpisali mednarodne komunistične izjave v Moskvi predvsem zaradi tega. ker je menila, da ta iziava ne bo v pozitivnem smislu ’rplivala na nadaljnjo pomiritev, rn ker je bila Jugoslavija pri nekaterih točkah neposredno prizadeta.
V odgovor na druga vprašanja Sulzbergerja je Tito u-gotovil, da »narodni komunizem« ne obstaja. Jugoslovanski komunisti so internaciona-listi. Toda mnenja so, da «• v vsaki državi gradi socializem v skladu s posebnimi pogoji te države. To pa ne pomeni. da so sistemi različic, temveč so različna samo pota. Komunisti Jugoslavije imajo svoje poglede o načinu graditve odnosov v svoji držav1. »K ir pa se tiče intemaciona-listi en i h obveznosti komuni-s*ov. je poudaril Tito, niso jugoslovanski komunisti nikdar od njih odstopili. Tu pa ne mislim na vmešavanje v notranje zadeve drugih.«
Tito je izjavil, da ne želi odgovoriti na vprašanje, kak-šne šo glavne razlike v uporabljanju marksističnih načel v Jugorlaviji im SZ. in je poudaril, da so bili delavski sveti ustvarjeni na osnovi i-dejne podlage marksizma. Toda nobene zveze nimajo s teorijo Šjapnikova. Delavski sve. t:	niso jugoslovanski izum,
temveč so dosledna uporaba marksistične teorije v podruž. bitvi sredstev za proizvodnjo. Tito je potrdil, da med Jugoslavijo in SZ dejansko ni nobenih filozofskih in ideološfkih razlik, temveč samo razlike v metodah.
Na vprašanje, ali meni. da je stalinizem v SZ in vzhodnoevropskih držav mrtev, je maršal Tito odgovoril, da na to vprašanje ne želi odgovoriti. Prvič, ker tega ne ve. Drugič, ker ta odgovor ne bi prinesel nič koristnega za odno-s SZ. Prav tako ne bi nič koristil zahodnim državam. Zato ne želi dajati odgovora, ki bi lahko samo poslabšal odnose s katero koli državo.
Maršal Tito je dalje izjavil, da sklep majhnih držav, da zmanjšajo svoje oborožene sile, ali da jih celo ukinejo, ne bi prispeval k razorožitvi velikih sil.
Na koncu svojega intervjuja je Sulzherger postavil Titu vprašanje, ki ga je postavil doslej vsem velikim voditeljem v svetu, s katerimi se je razgovarjal, in sicer; Kdo j« po njegovem mnenju najuečji človek na svetu in kdo je imel nanj največji vpliv?
Maršal Tito je odgovoril, da je težko reči, kdo je največji človek, kajti vsak človek je velik v odnosu na okolico, srt dino in pogoje, v katerih živi, če mu uspe doumeti stremljenje svojega ljudstva in usmeriti delo v tej smeri. Toda noben človek ne more sam biti velik, temveč je njegova veličina odvisna od sredine, v kateri deluje, in od njegovih najbližjih sodelavcev. «Jaz ne verjamem v nadljudi, temveč v človeka, ki zna zbra. ti ljudi in storiti, da ti skupno z njim delujejo za interese naroda«, je poudaril Tito.
Dalje je Tito izjavil, da je bil Churchill posebno med vojno kot državnik in politik velik človek; visoko ceni predsednika Eisenhowerja kot vojaka in človeka, ki se trudi, da se ohrani mir. »V neki dobi sem cenil tudi Stalina, je izjavil Tito; tudi danes priznavam nekatere njegove zasluge. Danes cenim Hruščeva, ker ima precej drzne koncepcije glede notranjega razvoja in elastičnosti v zunanji politiki. Zelo mnogo cenim Nehruja, ki mu je uspelo zbrati razedinjene nacionalne enote v indijsko celoto, kot velikega pobornika za mir, kot politika, ki vodi miroljubno politiko. Prav tako cenim Naserja, ki je prav tako uganil želje naroda in dela za združitev razedinjenih arabskih držav. So pa tudi drugi ljudje, ki jih cenim«.
Na vprašanje, kdo je zanj velik človek v preteklosti, je Tito izjavil: »Lahko odgovorim, da sem občudoval Mar-ksa in Engelsa, ki sta uporno delala in znala zgodovinsko a-nalizirati družbeni razvoj mnogih stoletij nazaj in sta predvidevala nadaljnjo perspektivo družbenega razvoja. Lenin je bil največji primer, ki ga visoko cenim tudi danes. Zame je Lenin velik človek, ki je znal ustvarjalno uporabljati marksizem v revolucionarni praksi«.
B. B.
 »»______
WASHINGTON, 5. — Francoski poslanik v VVashingto-nu Alphand je imel danes pol. urni razgovor * Dullesom.
1958
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12.6, najriižja 3.1, zračni Uak 1020.5, pada, veter 9 km se-verozahodnik, vlaga 55 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 81. Vreme danes: Pretežno jasno.	f	Fržaški	l dnevnik	Danes, ČETRTEK, 6. marca Fridoli-n, Breda Sonce vzide ob 6.37 in zatone oh 17.57. Dolžina dneva 11.20. LU«» vzide ob 19.15 in zatone ob 6.35-Jutri, PETEK, 7. marca Tomaž, Iztok
Predstavniki Združenja stanovanjskih upravičencev pri dr. Caponu
Razni predlogi za rešilev hude stanovanjske stiske
Predstavniki Združenja so med drugim zahtevali, naj se ukinejo stanovanjski izgoni ter naj se do leta 1961 zgradi 10.000 ljudskih stanovanj
Seja odbora Delavske zbornice
'Združenje stanovanjskih u-pravičencev sporoča, da je sprejel podprefekt dr. Capon naslednje, na zadnjem občnem zboru izvoljene, predstavnike tega združenja: D’Agosta, geometra Caristija, Rocca, Šerpa in Dreossija. Med razgovorom so predstavniki pojasnili vrsto zahtev, nanašajočih se na pomanjkanje stanovanj kot tudi na stanovanjske izgone, o katerih je bilo govora na zadnjem občnem zboru in na javnem zborovanju,
Te zahteve so naslednje:
1. Odgovorni občinski urad mora izpremeniti kriterij, po katerem določa, katera družina ima pravico do pomoči, saj sedaj urad posluje na osnovi mesečnih plač družin, ki so bile izgnane iz stanovanj, medtem ko je znano, da si te družine — pa čeprav nimajo ravno minimalnih mesečnih dohodkov — nikakor ne morejo same pomagati. Poleg tega je treba za te družine najti primerna zavetišča in povečati nakazila za pomoč.
2. Najvažnejša pa je druga zahteva, ki se nanaša na ukinitev stanovanjskih izgonov.
3. Drugotnega pomena pa je zahteva, da se omogoči sodniku, ki določa izgone, da dodeli vsa razpoložljiva zavetišča izgnanim družinam.
4. Intervenirati je treba pri državnih ustanovah (državni železnici, upravi javne lastnine itd.), da takoj prekličejo izgone, s katerimi so že pričele, in to v nekaterih primerih popolnoma neupravičeno.
5. Izdati je treba poseben dekret, s katerim bi se preprečilo plačevanje posebnih nagrad (buona entrata) za vselitev v stanovanja.
. 6. .Državna sredstva, ki so jih nakazali, odnosno predvideli, za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš, so nezadostna, saj se predvideva, da bodo do konca 1061. leta zgradili komaj 1500 ljudskih stanovanj. Stvarne potrebe Tržačanov, ki nimajo svojega stanovanja, so znatno večje in bi bilo treba Zgraditi lO.uOo stanovanj.
7. Najemnina v novih stanovanjih ne sme biti višja, kot določa zakon št;" 201, in bo torej smela znašati le 1,5 odstotka na stroške,gradnje. Sedaj se namreč v praksi mnogokrat dogaja, da je najemnina previsoka in v nova stanovanja ne morejo priti delavci ter ostali revnejši sloji.
8. Zapdro najemnin je treba podaljšati čez 31.12 1960.
9. Združiti je treba vse komisije, ki sedaj dodeljujejo nova stanovanja, saj so številne komisije delovale na osnovi različnih kriterijev, kar je v praksi privedlo do številnih krivic. Ustanoviti je treba e-notno komisijo, ki bo pregledovala prošnje, ki že leže pri občinski komisiji za dodeljevanje stanovanj. Predstavnik zainteresiranih kategorij v okviru te komisije (odnosno komisij) mora biti imenovan na osnovi predloga združenj stanovanjskih upravičencev.
O vseh zgoraj navedenih predlogih in vprašanjih so predstavniki omenjenega združenja podrobno razpravljali s podprefektom dr. Caponom, ki je zagotovil, da jih bo sporočil vladnemu generalnemu komisarju in da jih bodo natančno proučili.
Nov sindikat pekov v Miljah
V Miljah je bila te dni u-stanovljena sindikalna zveza pekovskih delavcev pod okriljem CGIL. Izvršni odbor je takoj pristopil k delu in pripravil načrt za energično akcijo v zaščito te stroke, zlasti pa za izvajanje delovne po-
glede nočnega dela, tedenskega odmora, najemanja na delo in zaščite vajencev. Kakor v Trstu tako tudi v Miljah namreč delodajalci ne spoštujejo vseh predpisov, kar škoduje pekovskim delavcem.
Nabiranje prispevkov za sklad zimske pomoči
Prefektura sporoča, da so od 16. do 28. februarja nabrali za sklad zimske pomoči 1 milijon 104.808 lir. Skupno so nabrali v tej zimi 9.710.437 lir. Največ so prispevali v zadnjih dvanajstih dneh februarja uslužbenci občinske podporne ustanove in sicer 289.605 lir ter tržaška univerza 273.820 lir.
V pristanišču naložili lokomotive za Indijo
Na motorno ladjo aSebastia-no Caboto«, ki bo čez nekaj dni odplula proti Indiji, so včeraj naložili izreden tovor. Gre za avstrijske lokomotive, ki so namenjene za Indijo in katere so pripeljali v Trst na posebnih podstavkih, ker so v Indiji tračnice za nekaj čez 20 cm širše kot v Evropi in so torej enako široke kot v Rusiji. Včeraj so naložili dve taki lokomotivi skupaj s ten-derjem danes pa bodo naložili štiri elektromotorje italijanske proizvodnje.
Fanfani pride v nedeljo v Trst
V pedeljo bo v Trstu vsedržavno zborovanje bivših borcev Krščanske demokracije. Zborovanja se bo udeležil tudi tajnik KD Fanfani, ki bo imel ob 11.30 v kinematografski dvorani «Excelsior» „avni govor o temi: «KD v obrambi domovinskih in demokratičnih vrednot«. Menijo, da se bo baje zborovanja udeležil tudi
Jutri ob 18. uri bo v Ulici Zonta 2 seja izvršnega odbora Delavske zbornice CGIL, ki bo podrobno razpravljal o ločitvi obratov IRI od Confin-dustrie ter o položaju, ki je nastal zaradi tega in ki narekuje nove dolžnosti tako sindikalnim organizacijam kot delavcem, ki so zaposleni v obratih, ki spadajo v okvir IRI.
Zadnje dni marca pa bo sindikalno zborovanje, na katerem bodo predstavniki Delavske zbornice pGIL razčlenili in pojasnili delavcem to vprašanje, ki zelo zanima tržaško delavstvo, saj spadajo največji industrijski obrati v Trstu minister za narodno obrambo v okvir IRI.	|	Taviani.
  um mn   imunim i.ihihiiihiii ............................
S sinočnje seje miljskega občinskega sveta
Nadaljevanje	razprav
letošnjega	občinskega
/a splošne stroške je predvidenih 46,367.430 lir stroškov, za zdravstvo in higieno 25,543.101 lira, za šolstvo 14,916.098 lir itd.
Sinoči se je na županstvu v Miljah nadaljevala seja občinskega sveta, ki razpravlja o letošnjem občinskem proračunu. Po prečitanju zapisnika je demokristjanska svetovalka Amelija Postogna prosila, da hi napeljali tel. ion v šolo v Zavljah in tudi v druge šole, češ iia je nujno potreben. Župan je odgovoril, da bi bilo za napeljavo telefona potrebno pol milijona lir, ki jih občina za sedaj nima. Kot je znano, je dejal župan, je bil letošnji proračun sestavljen na osnovi že vnaprej določenega državnega prispevka za kritje pn-manjkljaia in je zaradi tega vsaj za sedaj nemogoče ustreči tej želji.
Občinski svetovalci so nato prešli na drugi del proračuna in sicer na izdatke. Tako je v prvi kategoriji predvidenih 2.301.32? lir izdatkov za stroške V zvezi z občinskim premoženjem, pri čemer odpade več kot polovica na pasivne obresti. V drugi kategoriji, kjer so zapopadeni splošni izdatki, pa je predvidenih največ stroškov za o-sebje, in sicer 16.250.001) lir za plače občinskim uslužbencem ter več kot 14 milijonov lir za razne prispevke v pokojninski sklad, za ‘‘bolniško blagajno itd'; Medi večjimi P°* stavkami naj omenimo predvsem 7 milijonov lir davčni izterjevklnici ter 1.160.000 lir povilka uslužbencem iiterje-valnice, dalje tfTO.OflVlit prispevkov 'županu in občinskim odbornikom, 3*4).Q(X) lir za nabavo pisarniških potrebščin, telefon .itd.. 700.000 lir za o-grevanje in razsvetljavo občinskih prostorov, 200 000 lir za podporno službo brezposelnim delavcem itd. Pri tem naj omenimo, da je svetovalec Frausin (PSDI) predlagal, da bi občinska uprava pomislila na možnost prevzema davčne izterjevalnice v lastno režijo, ko bo zapadla pogodba. Ta kategorija predvideva skupno 46,367430 lir stroškov.
V naslednji kategoriji, ki predvideva stroške za zdravstvo in higieno, je največji izdatek za javno razsvetljavo, in sicer 9 milijonov lir, skoraj 7 milijonov lir je predvidenih za plače pometačem in uslužbencem podjetja mestne čistoče, 3.311.255 lir za higien-sko nadzorstvo, 1.589.055 lir za prispevek pokrajinskemu higienskemu laboratoriju, 1 milijon 095.440 lir za pokopali-m __ Ml	*ia, 724.000 lir za osebje klav.
godbe in zakonskih predpisov nice, pol milijona lir za vzdr-
uimiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiniiiiiitiiiiiiiMiiiMiiiii
Odhajala je kar «|>o francosko*
Hotela	je spozn
brez cvenka in na račun drugih
Francozinja je jedla in spala ena upanje* v hotelih v Livornu, Florenci, Bologni fn Benetkah . Konec pustolovščine v Trstu
ževanje kanalizacije itd. Skup. no predvideva ta kategorija 25.543.101 liro izdatkov.
Nadaljnjih 2.112.877 lir stroškov je predvidenih za javno varnost in urad mirovnega sodnika, medfem ko je 14 milijonov 533.287 lir predvidenih za javna dela. Tu gre predvsem za plače osebju občinskega tehničnega urada v višini 12,183.278 lir, 800.000 lir za vzdrževanje občinskih poti,
800.000 lir za nezgodno zavarovanje zunanjih delavcev,
400.000 lir za vzdrževanje mestnih ulic in trgov ter 100 tisoč lir za vzdrževanje oziroma čiščenje kanalov, strug in vodnjakov. Pri tem naj o-menimo, da so nekateri svetovalci poudarili, da je vsota 800.000 lir za vzdrževanje občinskih poti premajhna, toda po pojasjjilih_ pristojnega odbornika so pristali na to Številko.
Končno so razpravljali še o stroških za šolstvo. Tako je v proračunu predvidenih 5 milijonov 452.980 lir za plače šolskim uslužbencem, 2.500.000 lir za vzdrževanje, opremo, razsvetljavo in kurjavo osnovnih šol ter uradov didaktičnih ravnateljev in šolskih nadzornikov, 5.154.118 lir za srednje šole. 250.000 lir za razsvetljavo in kurjavo telovadnic, 200 tisoč lir šolskim patronatom,
100.000 lir za šolske knjižnice, pol milijona lir za šolske am-bulatorije itd. Skupno predvideva postavka 14.916.098 lir.
Zupan je nato sejo prekinil in se bo nadaljevala jutri zvečer ob 20. uri.. Omenimo naj še, da so bile vse kategorije izdatkov doslej soglasno odobrene.
Nesreče na delu
Giovanni Russich, bivajoč v ezulskem taborišču v Aitamu-ri pri Bariju in zaposien kot pomorščak na parniku «Pro-\ idencia« ki pluje pod panamsko zastavo, je moral včeraj v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku.
Russich je med hojo po podpalubju nerodno stopil in še nerodneje padel na železni pou ladje. Pri pr.dcu si je zlomil zapestje desne roke, si verjetno zlomil ;apestje tudi druge roke ter se udaril po obrazu. Ni nič čudnega torej, če bo mo-gl ostati najmanj dva meseca pod nadzorstvom zdravnikov.
Na delu se je ponesrečil tudi 3b-letni Giordano Canciam iz Milj, ki se je na njegovo srečo, kljub padcu
Brzojavka pokrajinskega predsednika Gregorettija
Ukrepe za Trst naj odobri parlament pred razpustitvijo
Na zadnji seji pokrajinskega sveta je svetovalec Juraga ugotovil, da vlada sploh ni omenila ustanovitve proste cone
Pokrajinski predsednik prof. Gregoretti je poslal predsedniku poslanske zbornice, predsedniku senata, predsedniku vlade, senatorju Spallinu, ministru za javna dela Togniju in ministru za zaklad Medici-ju brzojavko, v kateri tolmači sklep, ki ga je pokrajinski svet na zadnji seji soglasno sprejel. Zato prosi omenjene vladne in parlamentarne predstavnike, naj se zanimajo, da bodo ukrepi za Trst, ki jih je vlada sprejela 7. februarja, sprejeti v parlamentu pred njegovo razpustitvijo.
V poročilu o zadnji seji pokrajinskega sveta smo napisali tudi, da so svetovalci soglasno odobrili resolucijo, v kateri tržaški pokrajinski svet poziva vlado in parlament, naj oba doma parlamenta sprejmeta vladni zakonski osnutek o #ukrepih za tržaško gospodarstvo« pred razpustom parlamenta, da se bodo javna dela, ki jih določa omenjeni zakon, čimprej začela.
Glede ukrepov so spregovorili tudi nekateri svetovalci, ki so vsi ugotovili, da bodo napovedana javna dela vsaj o-krepila pristaniške naprave in železniške ter cestne zveze med Trstom in. zaledjem. Zanimiva je bila zlasti intervencija komunističnega svetovalca Jurage. Potem ko je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za resolucijo, je u-gotovil, da se je pokrajinska komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj obvezala pred pokrajinskim svetom, da bo sestavila konkreten načrt za izvedbo gospodarskih u-kreppv in za obnovitev tržaškega gospodarstva. Komisija ni do danes ničesar naredila. Nasprotno, na pobudo de-mokristjanske večine se komisija ni sestala že šest mesecev. Zarčdi tega je svetovalec Juraga ponovno protestiral proti zanemarjenju sklepov pokrajinskega sveta. Zahteval je, da mora komisija izpolniti svoje obveznosti do pokrajinskega sveta in naj se zato v prihodnjih tednih bolj pogosto sestaja ter naj sestavi skupen načrt ali pa skupno resolucijo, v skrajnem primeru pa vsaj dve resoluciji, e-no večinsko in eno manjšinska
Glede resolucije, ki je bila soglasno sprejeta, je svetovalec Juraga poudaril, da je od 45 milijard, ki jih določa zakonski osnutek za izvedbo omenjenih ukrepov, sedaj na razpolago samo 13 milijard za nekatera dela. Poleg tega pa je treba omeniti, da vlada ni omenila ustanovitve integralne proste cone in niti odobritve delnih carinskih svoboščin, kot jih ima Gorica, ki jih tukajšnja KD zahteva. Ti_ vladni ukrepi za Trst ne rešujejo vprašanja perspektive tržaškega gospodarstva in ne nudijo mestu ustreznih pogojev za premostitev gospodarske sti-
ske. Zato se naloga pokrajin- jetja vztrajalo pri svojem
skega sveta ne more izčrpati
z izglasovanjem tega priporočila vladi in parlamentu.
Požar pri Križu
Hud požar je včeraj nastal pri Sv. Križu, kjer je pričelo goreti grmovje in suha trava na približno 25.000 kvadratnih metrih površine. Gasilci so se trudili štiri ure, da so pogasili požar.
Danes pogajanja o odpustih pri Storku
Danes bo na sedežu indu-strijcev ponovni sestanek gje-de odpustov 21 delavcev v podjetju Stock. Kakor je znano, je bil prvi sestanek brez uspeha, ker je vodstvo pod-
sklepu glede odpustov omenjenega števila delavcev, ki so dosegli starostno dobo. Vodstvo podjetja namreč trdi, da je na to prisiljeno iz tehničnih vzrokov in da bo namesto starih delavcev, ki jih namerava odpustiti, zaposlilo mlado delovno silo.
Danes proces proti Ragazziji.i
Dane' zjutraj se bo / začel toliko pričakovani procet proti dr. Alfeu Ragazziju Jz Benetk, ki je obtožen, da'je zakrivil stečaj «Tržaške steklarne«. Z njim bodo na zatožni 'riopi tudi trije člani nadzornega odbora. Za razpravo, ki bo trajala precej časa, vlada precejšnje zanimanje.
iiiiiiimiimiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nevšečnosti v ladjedelnici Sv. Justa
Že dva tedna niso delavci prejeli izplačila svojih mezd
Se nič novega o odpustih v CRDA - De lavci razpravljajo o novem sporazumu
Izpolnjevanje davčne prijave
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta tudi letos izpolnjevali in vlagali davčne prijave »Vanoni«. Ker rok za vlaganje omenjenih prijav zapade nepreklicno 31. marca, vabimo vse prizadete, da se zglase v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9-pt-Uradi so odprti vsak dan od 8.30 do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 13. ure.
Vsak naj prinese s seboj formularje «Vanoni», davčne kartele za leto 1957 - 1958 in potrdilo o drugih prejemkih (plače).
Tajništvo KZ in ZMP
PODALJŠANJE ROKA ZA UNIČEVANJE PRELCA
Tržaško županstvo sporoča, da so rok za uničevanje borovega prelca podaljšali do 15. marca.
Filmske predstave vladnega komisariata
V nedeljo bodo na pobudo tiskovnega urada vladnega komisariata od 11.30 do 12.30 predvajali v Avditoriju dokumentarne filme: »Danes in jutri«, »Na gorah«, »Umetniška ustanova«, »Zgodovina svetlobe«, #Cudež grozdja«.
kalnih samoupravah; 19.30 Pestr glasba; 20.00 Šport; 20.30 CM m lodije do melodije: 21.15 Or stra Canfora in Savina; 21.« » kalne skladbe Petra Danila Bučarja; 22.00 Ilustrira predavanje: Zgodbe o PorT'?"V-0 nesrečah: 22.15 Ansambel Frid*" Russo; 22.30 Borodm: SimtoreJ« št. 2 v h-molu; 23.00 PianistStau ley Black z ritmično spremU*™ TRST 1	M
11.30 Simfonična glasba; Glasbeni album; 19.00 KohceT flavtista Arriga TassinarijiJ!;. pianistke Marioline De Roben«, 19.15 Pravni nasveti; 21.00 o corno Puccini; »La Bohem*».
KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, W •
12.30.
po Ul. Zonta In se zaletel v tovorni tricikel, katerega je vozil 50-letni Fioreilo Giovan. ni. Pri trčenju se je poškodoval tudi Gandolfo, ki se je peljal na zadnjem sedežu «motoma».
Hude posledice padca
Med hojo po stopnicah neke stavbe v Ul. Montorsino je 28-letni Francesco Laurenti -z Ul. Galilei včeraj malo po opoldnevu zdrsnil in tako nerodno padel .na tla, da si je izpahnil levo nogo in si verjetno povzročil tudi kostne poškodbe. Prav zaradi poškodb. ki so mu povzročale precejšnje bolečine, se je odpravil v bolnišnico, a zdravniki so ga potolažili in ga po nudeni potrebni pomoči odslovili s priporočilom seveda da se sam zdravi in da se odpočije. Če ne bo komplikacij bi moral ozdraveti v 10 ali v primeru kostnih poškodb v 30 dneh.
Hujše pa je bilo za 64 let staro Josip.no Radosiovič poi.
Zorzetti iz Ul. Combi, ki si je med padcem na hodniku stanovanja zelo verjetno zlo-miTa kolčni sklep stegnenice desne noge. Priletno zensko so sprejeli na ortopedskem oddelku, a ker je poškodba precej resna, se zdravniki niso hoteli izjasniti o prognozi.
IIIIIHIHIH Hill III IH IIIIIIIIIHHIII111111111111HIIIIIIIIIIIIH Illllllll HHIIIIHIIIIHHH   11 HM I ■ 11111II11IIIIII111H111H1111111 Hll IHIIHIIHIH«
Izpred kazenskega sodišča
Celo notarji morajo včasih na zatožno Klop
Lelo dni zupora ženski, ker ni vrnila denarja znanki in ker je prevarala bodočega podnajemniku
V ladjedelnici čiv. Justa nekaj ni v redu in so delavci nezadovoljni, ker že dva tedna niso dobili svojih tedenskih prejemkov. Podjetje je nam-leč v težavah baje zaradi birokratskih ovir pri zamenjavi in obračunavanju tujih valut, ki jih mora dobiti za izvršena dela na račun inozemskih podjetij. Sindikalni zastopniki so se že zavzeli za ureditev tega vprašanja; dolžnost urada za delo in pristojnih oblasti pa je, da posredujejo na zadevnih uradih. Omenjena ladjedelnica ima precej naročil in dela, zaradi tega bi bilo zelo škodljivo, če bi nastale ovire pri njenem delovanju, kar bi negativno vplivalo na nadaljnji razvoj podjetja in razpoloženje delavstva. Upati je torej, da bodo pristojne oblasti zadevo čimprej rešile.
Glede odpustov 11 delaycev v ladjedelnici Sv. Marka ni za zdaj še nič novega, ker se zadeva razvija po birokratski poti. Sindikalni organizaciji sta napravili že potrebne korake in upata, da bo vsaj nekaj zaleglo posredovanje, ki ga je obljubil podtajnik ministrstva za delo. Poudariti pa moramo, da bi tudi krajevne oblasti, zlasti pa vladni generalni komisar, morale bolj e-nergično nastopiti pri vodstvu obratov CRDA v obrambo prizadetih delavcev. Ureditev te-
Notar pred sodiščem je izreden dogodek in prav zato prikliče v sodno dvorano precejšnje število radovednežev in, tudi kolegov. Notar, ki se je včeraj zagovarjal, je dr. E-zio Galante z uradom v Ul. sv. Nikolaja, katerega so obtožili nič manj kot lažnega sestavljanja notarskega akta.
Dr. Galante je seveda obtožbo zavrnil in tajil dejanje, a dosegel je le, da so ga sicer oprostili; vendar samo zaradi pomanjkanja dokazov.
. Na zatožno klop je notar prišel na podlagi izjave 74-petih | letne Tereze Hučne vd. Batti-metrov višine reš.l s poškod-| sti iz Ul. Cereria 13, ki je po-
m hoteli govoriti z 49-letno francosko državljanko Marie Louise Sorano iz Rue Poissu-nier v Parizu. Po kratkem predstavljanju so zensko povabili na kvesturo, kjer so ji obrazložili, zakaj »o jo priprli, Agenti so bili namreč obveščeni. da ženska kroži po italijanskih mestih, kjer prenočuje, a se vselej oddalji, ne da bi prej poravnala račun.
Do sedaj je obiskala Livorno, Bologno, Florenco in Benetke. V Livornu je prenočila dva dni s svojim 14-letnim sinom v hotelu »AmiCo Fritz«. Po njenem odhodu je ostal neplačan račun za 13.500 lir. V Bologni, kjer si je izbrala za bivanje utoimensai hotel, pa je oškodovala lastnika le za >tri tisočake in pol. Nadaljnja pot jo je peljala v Florenco in stopila kot bogata dama v hotel »Atlantico«. Odšla pa je po «francosko» in brei poadiava, a lastnik hote-
Včeraj so agenti letečega od-1 la se je takoj maščeval: pridelka stopili v hotel »Italia« javil jo je kvesturi za namer-
no neplač.jivost 7.000 lir.
Seveda se ženska ni zavedla, da so že izdali za njo zaporne naloge in fonograme vsem kvesturam. Tačas je bila ona v Benetkah in čeprav se je zadržala le toliko časa, kolikor ji i» zadostovalo, da se je odpočila, je pustila dolga za 36.000 lir. Zadnja njena eta-pa pa je bil Trst, a tu so ji agenti preprečili nadaljnje po. hajkovanje na račun drugih ir jo skupno s sinom spremili do francoske meie. kjer »o ju iz-ročili tamkajšnjim oblastem. Seveda so jo tudi prijavili sodišču, ki jo bo moralo soditi verjetno v odsotnosti. Je namreč malo verjetno, da bi se ženska vrnila v naše mesto, kjer fi preti nevarnost, da konča za rešetkamt koronej-*4kih zaporov.
Zanimivo je, da je Soranova prišla v Italijo iskat... zaposlitev.
bami, ki so ga sicer prisilile v bolnišnico, a niso bile tako resne, kot so se očividci bali.
Cancianl je delal na ogrodju okoli lpdje v gradnji v iadjede!n'ci Sv. Marka ko se je nepričakovano premaknila deska, zaradi česar je padel v globino, kjer je v bolečinah obležal.
Njegovi delovni tovariši so mu priškočili na pomoč in ker je bil Canciani precej ranjen, so ga nemudoma odpeljali z avtom gasilcev, ki so v služb: v ladjedelnici, v bolnišnico, kjer so ga izročili bolničarjem. Poleg manjših poškodb na roki so delavcu ugotovili več zlomov reber, zaradi česar ni bilo drugega izhoda, kot da so ga poslali na II, kirurški oddelek. Po mnenju zdravnikov bo Canciani okreval v 30 dneh
Huda prometna nesreča
Ob '21. uri so sprejeli pa 11. kirurškem oddelku dva mlada fanta, ki sta se resno ponesrečila tako, ua so si zdravniki pridržali prognozo. Gre za 10-ietnega mesarskega pomočnika I.ivia Ganuolfa iz Ul. Lodole 15. kateiemu »c zdravniki ugotovili globoko rano na levem stegnu in pretres možganov, in za 16-le*ne-ga eiekUomehamka Alda Ku-stio iz Ul. della Guardia 12, kateremu so ugotovil, rano na obrazu, verjetni zlom desnega /nnestja in polplutbe.
Nekaj prej je Rustia vozil svoje motorno kolo »molom«
licijskim organom prijavila, da je dr. Galante sestavil akt, ki ni predstavljal njene volje. B tem je sprožila preiskavo, ki je ugotovila sledeče; avgusta meseca 1954. leta se je Ručno-va počutila slabo in je mislila, da se bo morala posloviti od tega sveta. Zato je k bolniški postelji poklicala notarja in izjavila,-da namerava prepustiti stanovanje svoji nečakinji Mariji Bučni por. Fa-vero proti plačilu 100.000 lir. Te njene izjave je notar vnesel v akt s pripombama, da je Faverovu že plačala zahtevano vsoto in da dovoli teti dosmrtno bivanje v stanovanju.
Priletna ženska pa ni umrla, temveč je okrevala in se čila in zdrava kretala po stapova-nju. Nekega dne pa je njenemu vnuku, to je sinu Fave-rove, ušlo nekaj besed, ki ^so sprožile obtožbo pnjft dr. Ga-lanteju. Mladenič je namreč zabrusil tjavdan; «Pa smo te pošteno potegnili«. Te besede so Ručnovo užalile, zaradi česar je stopila na katastrski urad in hotela izvedeti, kaj je pravzaprav podpisala v notarskem aktu. Uradnik ji je pojasnil, da je prodala stanovanje nečakinji in prav to je žensko razburilo.
Pred sodiščem je trdila, da ni hotela notarskega akta pač pa testament in da stanuvanja ni hotela prepustiti samo nečakinji Faverovi temveč tudi drugim sorodnikom, ki jih je baje okoli 16. Poudarila je tudi, da ni razumela .vsebine ukta, pa čeprav ji ga je notar
preč'tal in šele nato predložil v podpis.
Notar je seveda odločno trdil, da je akt zrcalo ženski-ne volje in je zavrgel obtožbo, da je bil ilegalno sestavljen, češ da ga stranki nista podpisali istočasno. V korist notarja je pričal neki bivši podnajemnik Ručnove, ki je obrazložil sodišču, da je priletna ženska večkrat izrazila željo, da stanovanje podari svoji nečakinji Mariji Fave-ro v zahvalo, ker ji je med boleznijo stregla.
Preds.; Corsi, tož.; Tavella, zapisn.: Rachelli, obramba; odvetnik C. Poilucci.
* * *
Michela Volk iz u1-, R°aset-ti je, na kak način ni znano, izvedela, da ima §3-letna Fran-cesca Tadio iz Ul Colombo lep znesek denarja, naložen na pošti. Z nedolžnim obrazom je stopila k njej in ji ponudila za denar 10 odst. obresti. Denarja si_ sicer ona ne bi pridržala, pač pa bi ga izročila nekemu odvetniku, ki bi ga sčasoma vrnil z donosno obcestno mero.
Tadio je ponudbo rade volje sprejela in Volkovi izročila 165.000 lir. Toda obresti ni bilo od nikoder in Volkova je venomer našla spretne izgovore, s katerimi je zavlačevala vrnitev izposojene vsote. Po mesdeih in mesecih čakanja pa je izročila izposojevalki le 5o tisočakov, medtem ko je za preostalo vsoto podpisala menice, ki so seveda zapadle. Naravno je. da se je Tadiova razjezila in je obsula Volkovo z ne preveč lepimi pridevki, zaradi česar je ta vložila tožbo.
Tako sta prišli obe ženski pred sodišče, Volkova zaradi prevare in Tadio zaradi žalitve. Medtem ko se Tadio, ki se je tudi prijavila kot zasebna stranka, rešila obtožbe, ke • so jo sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, so Volkovo, ki ni prisostvovala razpravi, strogo obsodili. Zenska se je morala zagovarjati tudi zaradi prevare v škodo Alojzija Budina, ki mu je ponudila sobo v podnajem. Mož je moral pred vselitvijo plačati 70.000 lir, ki naj bi služile za olepšanje, a ko se je
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
hotel preseliti, je spoznal, da je bila soba v istem stanju kot prej in da stanujejo v njej druge osebe. Užaljen jo je prijavil sodišču in sedaj je dobil zadoščenje, ker so Volkovo obsodili za obe prevari na leto dni zapora, na plačilo sodnih stroškov in stroškov, ki jih je imel odvetnik zasebne stranke, ter na povračilo škode Tadiovi, ki znaša 515.000 lir.
Preds. — Fabrio. tož. — Mal-tere, zapisn. — Urbani, obramba — odv. Bologna in Berton,
ki je bil tudi zasebna stranka.
Izgon cigank
Tečnost cigank, ki ne spustijo mimoidočih, dokler jim ne stisnejo v umazano d*an kovanec, je splošno znana. A 27-letna Nalalina Jolanda Hu-i dorovich in Frida Braidich por. Hudirovich sta presegli vse meje in hočeš nočeš, sia morali s policijstkami na zasliševanje. Zenski sta prišli beračit iz Vidma, Kjer sta skupno z drugimi cigani utaborjeni. Obema so našli nekai drobiža, sad beračenja, in čeprav so ,u prijavili sodišču, so ju poslali z izgonskim listom v Videm.
Malo je manjkalo, da ne bi Braidicheva končala v zaporu: proti njej je bil izdan zaporni nalog, ker je bila obsojena pred našim sodiščem na 30 dni zapora. Dejstvo pa. da je mati 15 dni starega otroka, jo je rešilo ječe, a kazen bo inrraln vseeno presedeti. Seveda ko otrok ne ho potreboval več njene nege.
Nezgoda Grka
Tudi grški državljan Eliak Makropoulos duma iz Aten je bil potreben zdravniške pomoči in se je zatekel v našo bo -nišnkco, kjer so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Ma-kropoulos, ki je pomorščak po poklicu se je med delom na parniku «Anastasia» ki je bil 25. februarja zasidran v Bariju, ranil, a šele ko je ladja pristala v našem pristanišču, je spoznal, da se mu brez zdravniške pomoči rana na prstancu leve ruke ne bo za-, celila.
ga vprašanja bi odpravila krivico, ki se godi 11 delavcem, obenem pa bi prispevala k izboljšanju razmer v omenjenih obratih in medsebojnemu sodelovanju.
V vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu delavci sedaj podrobno razpravljajo o raznih točkah novega sporazuma, zlasti pa o tarifah za a-kordno delo in dokladah za zdravju škodljiva dela. To je zelo koristno, da so si delavci na jasnem, kaj jim pritiče in kakšne pravice imajo. Le tako bodo preprečili razne sleparije in pomagali notranjim komisijam, da se bodo lahko zavzele za točno izvajanje sporazuma.
Delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah pa pričakujejo, da bo podtajnik Delle Fave, kakor je obljubil notranji komisiji, držal besedo in posredoval na ministrstvu za državne udeležbe, da bodo ladjedelnici Sv. Roka zagotovljena naročila.
 «»--------
Prevelika ljubiteljica razkošnih torbic
Pred dnevi je lasinuc trgovine z usnjenimi izdelki v Ul.
Settefontane Galliano Vittori prijavil organom letečega oddelka, da mu je neka, njemu na videz znana ženska, izrabljajoč njegovo trenutno nepazljivost, ukradla 30 tisočakov vredno žensio torbico iz krokodilove kože. Agenti so hoteli čimprej prijeti žensko in Vittorijeva žena se je ponudila, da jim pomaga odkriti tatico.
Zensko, ki so jo identificirali za 50-letno Italo Bettios por. Bollato iz Carduccijeve ulice 4, so našli pri sestri Elviri Lonza v Ul. Ghirlandaio.
Na obtožbo agentov je Bolla-tova odgovorila, kot da se zadeva nje ne tiče, a pod težo dokazov je morala končno le tatvino priznati. Priznala je celo, da je tudi decembra lani ukradla Vittoriju usnjeno denarnico, katero je morala sedaj vrniti lastniku skupno s torbico.
Torbico so našli v stanovanju Bollatove sestre, ki bo imela tudi sitnosti s sodiščem.
Tudi njo so agenti zaslišali, a Lonza je hotela prepričati može postave, da ne ve ničesar o ukradeni torbici. Toda agenti so jo spravili ob zid in ji dokazali, da je dobro vedela, kakšnega izvora je bila lepa in draga torbica. Medtem ko so Bollatovo prijavili zaradi tatvine, se bo njena sestra morala zagovarjati pred istimi sodniki zaradi sodelovanja pri skrivanju ukradenega blaga.
Illllllllll.IIII, Illllllll IIHIHIHIiniHHHIIIUUMIIIIHHIHIHIIIItHH Ulil lllllll lili.Illllllll
SNG
v TRSTU
V soboto 8. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdciska c. 7. premiera
THOnNTON VV1LDER
Naše mesto
Igra v treh dejanjih
Prevedel JANKO MODER Za uprizoritev v tržaškem SNG priredil in režiral JOŽE BABIC Scenograf IVO KUFERZIN Režiser . Jože Babič; di. Gibbs - Stane Raztresen; Joe Crovvell - Edvard Martir.uzzi; Hocvie Nevv-some Julij Guštin; Gibo-sova - Nada Gabrijelči-čeva; Webbowa - Ema Starčeva: George Gibbs . Silvij Kobal; Rebecca Gibbs - Bogdana Bratu-ževa; Wally Webb - Ivo Kuferzin; Emily Webb -Mira Sardočeva; prof. Willard . Josip Fišer; gospod Webb - Rado Nakrst; Soamesova - Zlata Rodoškova; Joe Stod. dard - Danilo Turk; Simon Stimson - Justo Košuta; Policaj Warren • Anton Požar; igralci baseballa - Edvard Martl-nuzzi, Ivo Kuferzin, Edvin Guštin; Sam Craig -Dušan Jazbec (Igralska šola).
Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni. Trst. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37 938 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
15.00.
poročila v ital.:	6.30,
17.15. 19.15, 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos KV*
7.15 Glasba za dobro jutro; j*■ Glasba po željah; 13.40 KineUpj* rad. univerza: «Kako pravilno dinio gozdno drevje«; 13-50 ton Jaki: «Odmevi iz našin s„ jev«; 14.00 Glasba po željah; i»-Pogovor z. volivci; 14.40 UiaA po željah (II. del);	2?\^o0
ske narodne pesnn:	ls. -o.
Prenos RL- 17.00 Ritmi * 27. pevke; 19.30 - 22.15 Prenos JV
22.15 Billy VVaugnan m n,w orkester.
SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m. 212.4	_
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00,
10.00.	13.00.	15.00,	17.00. l9"’
22.00.	,,	n	05
5.00 Pisan glasbeni spore'“* Ri|, Na obisku pri naših amatA zborih; 8.35 »Slike v tOIllh*’.()j0 Svet v orkestralnih barvah; ' Petdeset zabavnih minut; _ ‘ jj Odlomki iz oper in baletov; cj Cicibanom — dober dan'’,-r3jo Pesmi za naše male:	iLj/i; jugoslovanski zabavni 0 jogi 12.30 Kmečka univerza; jj Dalmatinske narodne P65*?1’,, nt-Glasbene razglednice; 13.40 a , kestralnega albuma; 14.20 mivosti iz znanosti in teh* 15.40 Humoreska tega tedna Daninos: »Tovarna gentlemah”. 5
16.00 Z našimi in inozemss solisti in skladatelji; 17.15 z lodijami po Evropi; 18.00 ska univerza: Od kod mnenja zdravnikovj j8-15.	(5
jugoslovanskih komponistov; . Četrtkova reportaža; 19.50	..
tranje-politlčni tedenski
20.05 Četrtkov večer pesmi in napevov; 21.00 r slovenskih umetnic; 21.30 f g. Schubert: Godalni kvartet a duru, op. 168; 22.15 »Po 5V jazza«.
TELEVIZIJA ,30
17.00 Spored za otroke; f(. Poročila: 18.45 Stari in novi ^
19.00 Pouk angleščine; 19J5 z, pevke ob oknu; 20.00 Odd?. kmete; 20.30 Poročila: 20.50 rosello«; 21.00 Odnehaš ali ljuješ: 22.00 ZDA In pOf» tovna vojna: 22.50 Poroča>-
V nedeljo, 9. marca 1958 ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Naše mesto
VERDI	al-
Jutri ob 21. uri nastop «!. .
RADIO
ČETRTEK, 6, marca 1951 TRSI POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «P<ylž, ki ograža svei«; 12.10 Za vsakogar nekaj 12.45 V svetu kulture, 12 55 Or kester Dino Olivieri; 13.30 Za. bavna glasba: 17.30 Plešile z na-mi; 18.00 Lucijan Marija Skcr Janc: Simfonija it. 2; 18.30 Si rimo obzorja:	Znamke govore
prof. Tone Penko:	»Gozdne žl
vali na madžarskih znamkah« 18.50 Slovenski samospevi; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lo.
OD VČERAJ DO DANES
C
KA/..VA OBVKKTU-A
POGREBNO DRUŠTVO V BAHKOVLJAH
vabi svoje člane na redni občni zbor v nedeljo 9. marca ob 15. url v Barkovljah pri Rumeni hiši. Ker bomo na tem občnem zboru sklepali o važnih vprašanjih, naj nihče ne manjka.
Upravni odbor
Slovenska gospodarsko-kulturna
zveza v Trstu bo imela svoje drugo zasedanje glavnega sveta v nedeljo 9 mat a ob 9 uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15.
( UVDNHA PltONVKTA )
Prosvetno društvo »S. Škamperle« pri Sv. Ivanu priredi tečaj nemščine za začetnike. Vpisovanje v društvenih prostorih v torek, četrtek In petek od 20 do 21, ure.
'dauovi in piiinpkvhi)
' -  •
V počastitev spomina prerano umrleta očeta Berta Brajkovtča, uslužbenca tvrdke M. Berger v Trstu, daruje le-ta 10.608 Ur za Dijaško Matico,
V isU namen darujeta družini Obersnel 1000 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. marca se Je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke so bile 4 POROČILI SO SE; uradnik dr.
Carlo Vervtura In dijakinja Alm Rovelli, pomorščak Nicolb Pugli in gospodinja Maria Legovich, uradnik Gianframco Tracanelll In gospodinja Claudia Bronzatlo akademski slikar Gtorgio Tttz in gospodinja Anuamaria Poli.
UMRLI SO: 79-letna Anna Bel. trame vd. Gionihi, 16-letni Mario Glove, 63-letna Maria Pahor, 6' letni Mattia Bruicovich, 76-leln Manlio Pozzatti, 82-letni Giuseppe Collarich, 69-lelni Giuseppe Tegazci, 55-letna Giuseppina Ros-setto por Siberna, 79-letnl Va. lenti-no Beccr, 54-1 etni Giovann Rodrlguez, 84-lelni Guido Lan/. 61-lelni Mario Pavan, 98-leina Marija Cudovič vd. Pesaro meseca star Ferruocio MorselU
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Hiasoletto, Ul. Roma 16; Man zoni, Ul. Settefomane 2; Marchio Ui. Ginnastlca 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr, Kossetti, Ul. Coni bi 19.
OLEDAIIŠČA
‘ h’
ske skupine Carlo Vivi Gioi - Camilio ui-*« z novo igro Luigija
nija «Razoroženci». tev v soboto zvečer m M deljo popoldne. Na sp® jjs* igralske skupine so tu®1, £t-no Terra: »Karambol^^jl
sare Giuiio Viola: «Fe gR-družine Gurgia« in I ti: »Nočni veter«. 77.,jr gla-
se prične pri gledali**1 ja gajni prodaja vstopi" prve tri nastope.
TEATRO NUOVO je(.
V soboto ob 21. uri Jcan flore Auraond: «Srečan)č ■ vost za Italijo.
K I N
E.vcelsior. 15.00: »Priča T. Povver, Marlenc P Charles Laughton. meš"1* Fenice. 16.00: «Možje _*„aPp),
P
G, Moll, Salvadori, Tar'
liiec**
Vrleri.
Nazionale. 16.00. »Vlonb
Duryea, J. Mansfield „ 1« Supercinema. 16.00:	(<I
izgubljeni Safari«, Gord novi Tarzan.	Zab3	m
Filodramniaiicu. 15.00:	}
revija »Ljubezen, z3,P v 3IC" poroka«. Film:	«»1,	^
Van Johnson, Abn v tfl*r rattacielo. 16.00: «RoKn,rd Ju«, Jacqueline Sa9,Lah briele Ferzetti i-n Tri rio V/tdeiriarin	.	,»ujeS?‘
21.00: »Odnehaš ali "^nb.ma Arcobaieno. 16.00:	rt^
trt*
Juergens, O. E. Hass®*
Astra Hojan. 16.00: «Na^'pS|( n utekli, M Mastro.anm
Ralli. Mlad. prepov. HJW' Capilol. 16,30: «Bi.ja ^~reco. Consiantine, Juln-'tte -HaijUJ*"}: 2100: »Odnehaš ah,
Cnstallo. 14.15, zadri13 (juH1* »Vojna In mir«, A.
Ferrer, H. Fonda.
Alabarda. 16.00: “ArS,e Tamor«d' Sandra Milo, „RobfrvMiIu're %■ Alcebaran. 16.00: «Ar^rl*l< f'» roma Casanove«. G*® zeiti, Corinn« Catve
Vlady. Prepovedano	^
Arisioo. 16.00:	«Tujec	1,1
X'®1 *icoWr.
iluJ'*
geči«, H
Cinemascope, techm
nji dan,	nad)11,	t*
21.00: «Odnehaš ali “ ne -Arraonia. 15.30: «Man"caj'. pusti me«, G. Morlaž,
Nov varietč,	. na A" gl
Aurora. 16.00: «Dvo*e>J ,urgenS skem o>eanu»; C. a3i\.
R. Mitchum z.a<»'j pož Garibaldi, 16.30: “ba5Jjry, M-bo ustavil«, G. T*3 a(1i 0,». rotemito, Lea P*10" morPTC-Ideale. 16.00: rf^rdaj 10 K Demnng, M.	^gjl
Hiva	.Tamntf'
Impero. 16 30:	«	jtP'
vet«, D. Hevnolus- nadaljUg£u
21 00; «odnehaš ali uPin»* *, Italia. 16.00: »Arsene air>br^Llti dra Milo, Robert , v Moderno. 16.00:	r * iiri*’
R. Ryan, A. Raj " „adaU$»-21.00: »Odnehaš a" .	1 e-
S. Marco. 16.00: «
Dekle
v cn, ivžo 1 IR« •• n
21 00: »Odnehaš aj^ v0
Valute		
	Milan	Rim
ZtlatI funt . .	5.850,—	6 000.—
Marengo	4 650 —	4 850 —
Dolar . . .	623 —	626.—
Frank franc.	131).—	135.—
Frank Švicar	144 —	146.—
Sterling . . .	1.(180.—	1 730 —
Dinar . , .	79-	83 —
Šiling . . .	23.50	24.25
Zlato ....	707 —	70«.—
Zah. tg marka	146.—	14*.—
Savoua. 16.0": “^'jSjgrlh{' v Milland im 1	\j\tf	1.
nukseope. r ,, zv*rl r«p^ Vlile. 16.00: «Kr»'j|z>. Kasarna Ul M. K ski film . -h n*", ji-, 21.00: »Odnehaš »" )8.(lO*T.ylof' VRI. Veueto. l«-^,	$. s
»Gigant«, J-	'	^Čia
R. Hudson	»pve	SŠ
Belvedere. 15 30.	,	K
Kleopatro«, S- ,.„110^ f. ^ In E. Manni. T* j*«, r Marconi. 16 00: «6č" ,|jloh ,ji, -Murray, n“ro^,'|/rvol0?. MaiKmo. 1600: *R |V O■ -jV f Hendix, A. K en""’ gof* V*a Novo cine. 15.30. “ tl|isod> zločina«, Van	|JUK?,,
MU«.	,	-p n9 ,101*
2100- «Odnehaš a .,.|J>
Odeon.' 16 00:
Nuditi G ra.v.
Radio. 16.00: «Na »
Mario Lanz»*
NNMORSKl dnevnik
6. marca 1958
KRITIČNO PISMO IZVRŠNEGA ODBORA CK ZKJ
Borba proti negativnim pojavom
a krepitev socialistične demokracije
'V socialističnih državah ni ‘W>ode, ni enakopravnosti, ni J ava demokracije, ker je o-
V r.°kab šamo ene stranici' 4	nemc>goča vsakršna
‘"“'rola in kritika«. Na ta-j.’ srgumentih temelje prista-
kritl 6 demokracUe svojo
0 s'stema v socialistični	Žavah- Zanje	sta kon-
ln 'kritika nemogoči v .j en'U( kjer ni več strank, WitS° V sistemu. kjer ni
Po« t opozicije- Te PretI‘ tar	6 80 nestvarne, t(saj
Jist Zadeva Jugoslavijo, kjer #j.e®. družbenega upravlja-Iji . aie najširšim slojem pre-Ud»^ m°žno.sti neposredne •tvii	6 V t>*3iasti)	gospodar-
ni-' ■ druzben®m življenju, kriti'«56 moan°sti kontrole in •tem*6' ^a*° j® družbenih si-1>'ožn>V’ ■lti daiei° tako velike be rf0-1' ,neP°sredne udeležil v	-Vlianov Pri	odločanju
!animaaSanjih' ki Ph najb0’j družb )0’ 1101 t0 sistem foa ene6a samoupravljanja, kod ®”ogt državljani, pone-daj0 Vec'na njih, se ne zave-vir ,v kih možnosti in pra-
1 jih nudi družbena
's,tlouprava spost
To nezainteresi-
iimviv nezadostno zavednost
kontrol. !iUfsk;h množic za rism 0 'n kritiko lahko izko-SUt„0 Posainezniki, ki so tre-iih ji Ra °dgovornih položa-dojj as*' v gospodarstvu, za do j« oseknih koristi na škodi^ Pnosti. Najodgovornejši činite)po''*'®ni in partijski Potreb' po®osto opozarjajo na državli° na^irae aktivizacije <*ružbe6n0V v vseh sektorjih to, ,j ®?a življenja prav za-1 se z njihovo aktiv-
»oitj0
trolj jti0m°gočila široka kon-
?rjvilnostim
Proble:
Preprečile nepravllno-
«ti.___
lemu borbe proti ne->Poda'Ttim v političnem, go-l iiv'i«Sju^ in družbenem
. Z5dn '"upa
di zj^. bda posvečena tu-Keaun, )a seia razširjenega Zlcj a ^vršnega odbora CK
j®ne *eje, ki je bila
v Beogradu, je >01 t.°dbor CK ZKJ poslal Hovn^^ijskim vodstvom in *kii, v organizacijam pi-erem našteva razne Pozi “Posti in slabosti in jih **	s*ore	vse potrebno
**Qjt (t^evanje in odstranje-
bytsii-
*e ko( r °dbor ugotavlja, da p°liti{Bil*2ultat organizacijsko-kom,, 8*ab°sti v delu Zve-'k V(„j:|nistov, posebno n.ie-"'kativJ■ organov, javljajo r Podar-iP°^av’ v nolitičnem. ,!vlje#i, , m in družbenem i' s? jim 'ahko, v kolikor Prla z zv®za energično nt v anišajo dosedanje u-
‘ivi
‘lenj^ n°tranjepolitičnem ^ itipj r lahko škoduje agOs|avj.nar°dnemu ugledu v e' zlasti njenemu u-kC'alistifn80c'kl'atične države. M 8pt®mi;'„/a2voi Jugoslavi-W*®istrata dve tendenci: tiik^Sa Dri'Vn° birokratska z« vPraaa_ .re^evanju aoloče-«» ll>v9ni , <to velia alasti U ?aa»v Ibkalnih upravnih Upr?0Upravnih orga-&tilh) ^Vn,h organov v to« ^hsltn.^ tendenca malo-zVa6Ja denarhJst-P^a P°i
kr*v«ni odv?° 'e
b> navai”r CK ZKJ kon-|tot *>0iave razne negativ-
tib s°: birJi” nepravilnosti,
^lu t>-0tekcinnf--Zem'. Privile-
W ^po6'0n'z®m, slabosti v h,.raviln„-. rskih oreamzaeii a<J,
‘kat, 8labosti v delu ,sin.
la^-ptnojtiT"1 onganizacij Vifti a<1. pSrt,,Pri Podeljevanju slahl! 'arizem >n šo-
igv--
°sti v delu ZKJ. balistične demo-aadal velik u-
«en, 01rokrati ‘daal v®bk u-
lhla®iio toda 2 de-
adov 12	'	uiaterial-
,a i\nikplarisLPOrasle lokal
lih	.j- ne tendence
kiam.^ietjih pnosti. V mno-lih k' ha nnganih posa-''»Uc5 sPoštir°dilnih Položa-
<Pfaa« d^ej° načela sa-*ti nSa,Po SVn,JO kritiko, gle-
yiL. hkrb^6 /°ije Interese
*\ la delav2pa ysakd^nja
čami večine delavskega razreda.
Lokalno-partikularistične tendence, ki se javljajo posebno v gospodarskem življenju (pri razdelitvi sredstev, investicij), dobivajo često nacionalistično-šovinistične oblike, bodisi ker se komunisti niso odločno borili proti tem tendencam, bodisi ker komunisti sami padajo pod vpliv ostankov ma-lomeščansko-nacionalistične inteligence. Izvršni odbor opozarja na potrebo večjega spoznavanja potreb drugih republik, drugih krajev, večjega medsebojnega razumevanja zlasti gospodarsko nerazvitih področij.
Izvršni odbor ugotavlja, da so se mnogi negativni pojavi v podjetjih in komunah razvili v takem obsegu zaradi pomanjkljivosti in slabosti v delu sindikata m nedovoljne aktivnosti Zveze komunistov. Sindikalna vodstva so se preveč zanimala samo za pripravljanje razpih zakonov in zapostavljala konkretne naloge na terenu. Osrednje vodstvo sindikata je premalo spremljalo probleme in delo sindikalnih podružnic in jim preslabo pomagalo v njihovi borbi proti takim negativnim pojavom. Centralni organ ZKJ ni s svoje strani pravočasno opozarjal na nevarnosti negativnih pojavov, ni poskrbel za enoten nastop proti negativnim tendencam. Posamezni komunisti pogosto napačno pojmujejo svojo politično vlogo in vpliv, postajajo nenačelni, nedosledni v svojih političnih stališčih. V nekaterih primerih se posamezni komunisti prepuščajo malomeščanskim stremljenjem, bore se za boljše položaje, večje plače, ponašajo se neodgovorno. Proti tem pojavom oportunizma se je treba boriti s pravočasnim opozarjanjem na te napake in pozivanjem na odgovornost.
Zaradi uspešne borbe proti omenjenim tendencam izvršni odbor CK ZKJ postavlja naslednje naloge:
1. s sistematskim delom vodilnih organov Zveze komunistov in z diskusijo zagotoviti enotno mišljenje in enotno prakso o osnovnih političnih, organizacijskih in drugih vprašanjih, povečati organizacijsko in politično delo za usposabljanje članov za enotno in u-spešnejše delovanje v osnovnih političnih nalogah;
2. stalno krepiti disciplino in odgovornost zlasti vodilnih članov v borbi proti nedisciplini in neodgovornosti, hkrati pa krepiti notranjepartijsko demokracijo;
3. izboljševati delo sindikatov, usposobiti državne organe, da bi pregledovali in predlagali ukrepe za rešitev konkretnih vprašanj, povečati u-činkovitost dela inšpekcij in kontrolnih organov v borbi za zakonitost, da bi se povečal
njihov ugled in bi se pomagalo pristojnim organom v preprečevanju in kaznovanju nepravilnosti.
Izvršni odbor CK ZKJ poziva s svojim samokritičnim in kritičnim- pismom na stalno borbo proti vsem nepravilnostim in istočasno napoveduje tudi sankcije prot! tistim članom zveze, ki ne bi spoštovali zakonskih predpisov, zlorabljali načela družbenega samoupravljanja in ostala načela socialistične demokracije. Pismo izvršnega odbora CK ZKJ, javno žigosanje nepravilnosti, priznanje delne odgovornosti vodstev zveze za te nepravilnosti, napoved energičnih ukrepov za preprečevanje teh, demantira tiste, ki trde, da v Jugoslaviji ni kontrole, ni kritike, ker ni politične opozicije.
BOZO BOŽIC
— Si vidu, Jakec, proces od škofa? Kedu bi si mislu, a?
— Kej tisto, ke so ga obsodil, de more plačat
kej jest vem kolko taužent zatu ke je opravlau tista dva ke se nista tela po-ročt u cerkvi? Ne se bat, ke ne bo pla-čau neč. Boš vidu kaku bojo vse pomečkali!
— E, ma sodniki so bli vselih koražni, de so si tolko upali, škofa obsodet, or-ko tron, tu ni kar taku ku de bi tebe al pej mene.
Se zna, de ne. Ma tudi tisti špožo more bet namazan. Narprej se poroče samo na komuni jen pole gre še škofa tožet.
— Ja, ma ni preveč za škercirat. In-tanto Pika je rekla, de ku je začnu proces je preoi pršlo slabo vreme. An drugi škof je pej ukazau nečko zgont za mrtve po vseh cerkvah. Lahko pride še potres od tega.
— Ma bejži, bejži, kej poslušaš čakole od bab!
— Kašne čakole! Una dva špožota sta že — ku se reče — automatično škomunikirana; jen malo je mankalo, de niso bli tudi sodniki. Bodi brez skr-
I
bi, da tudi za sodnike ne bo pasala kar taku liša. Bojo ben najdli kašen način, de j eh na-rihtajo. Pej kej nisi vidu, kaku so na hitro odžagali tistga profesorja Lucatota Fegica ke se je u-pau reč nekej po pravici?
— E, ma ž njim so jo pej fejst polomili. S tem Lucatatam so se zamerli prou vsem. Še nanka Pikolo se ni upau takih reči zagovarjat. Boš vidu kolko glasov bojo zgebili pr volitvah. Kej mi-sleš, ledje vselih niso taku zabiti ku mi-slejo kapoti! M a kej ne videš kašni smo jen kašno demokracijo jemamo: komisarja na prefekturi, komisarja na komuni jen zdej — kaku mu češ reč drugače — komisarja še pr komerčjan-tah. Jen nanka ne govorim od ledi brez dela jen od davkov. Al se touče kašen po glavi!
— Znaš kej, Jakec: moučmo, ke zdoli videm anga ke nategava uha! če se bomo preveč brusli ježek, nas bojo še vzeli dol s turna, ku so vzeli soj cajt spred partona bogo Tinco jen Marjanco.
— Ben, ne j bo po to jem! Tudi zatu, de ne bi jemu odgur kašnih sitnosti zastran nas dveh. Stoj mi glih!
DA SE POPRAVI TOLIKO KRAT PONAVLJANA KRIVICA
Histerija ni žcnsliejfa spola
Bolezen, ki se je stoletja pripisovala le ženskam, ni ni6 drugega kot vrsta nevrotičnih bolezni, katerim podležejo ženske in moški in ni prav nič redka niti pri otrocih
Za histerijo pravimo, da je ženskega spola, toda ne zato, ker je samostalnik — histerija ■— ženskega spola, pač pa zato, ker da le ženske morejo biti histerične. In vendar je to daleč od resnice. pa čreprav so tega mnenja bili že stari Grki, ki so to svoje mnenje podkrepili celo s tem, da so celo maternici nadeli ime — histe-ria. Histerija ni nič drugega kot vrsta nervoze, torej vrsta navadne bolezni, ki je svojstvena tako ženskam kot moškim in to v vseh dobah starosti.
Najprej pa moramo pojasniti, katere vrste nevroze medicina imenuje histerijo. Med histerične nevroze spadajo o-ne, ki v telesnih funkcijah kažejo take motnje, da zanje
IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIMIIIIItlllllilllllHIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllinillltllllllllllllllllllllllllilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllKIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII
PO TOLIKO NEUSPELIH POIZKUSIH VENDARLE NEKAJ POZITIVNEGA?
Adenauer se	ima
švicarskemu	zdravn
Nov način zdravljenja in pomlajevanja temelji na injekcijah, ki so napravljene iz v kemični spojini razkrojenih embrionalnih tkiv
Da kancler Adenauer kljub svojim osmim križem in več tako krepko «regira» Zapad-no Nemčijo, da znani francoski slikar Georges Braque kljub svojim 75 letom še vedno krepko ustvarja, se imata zahvaliti švicarskemu zdravniku dr. Hihansu. Tudi za papeža Pija XII., ki je bil že pred leti tako slaboten, da so računali že z njegovo smrtjo, pravijo, da se ima zahvaliti njemu ali vsaj njegovi metodi. Toda začnimo od začetka.
Podaljšanje življenja ali točneje «dejavne življenjske dobe«, to se pravi onega dela življenja, ko je človek še življenjsko ploden, je tema, s katero se ukvarjajo mnogi znanstveniki. In to ni nova tema, saj so se z njo ukvarjali strokovnjaki že v daljni dobi. Vsi so izhajali iz ene ugotovitve: vsa živa bitja po navadi žive petkrat toliko, kolikor znaša njih doba rašče. Po teh računih bi moral človek živeti 100 do 140 let. In vendar je že pri 70 letih praktično povprečni zaključek njegove dobe, in to kljub temu. da se je življenjska doba v zadnjem. času močno podaljšala in da je na Švedskem in Danskem ter v ZDA že presegla
lliiiiiiuiiHiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiMiiiiiMiMiiiHitiiiiiHiimiiifiiiiiiiiiiMmiitMiiiiiiiiniiiii
GRAFOLOG	O
VRABEC. Prevečkrat se bavite z mislimi ln vprašanji, ki še od daleč niso v zvezi z vašim poklicem.
i&fuuu ^u.	-^Vj'	'	CZ
Opustite taka razglabljanja in raje se trudite, da se izpopolnite. Bodite še bolj samozavestna; opustite neuravnovešenost, ki temelji samo na predsodkih. Cilj, katerega ste si postavila, ne boste tako lahko dosegla, in vložiti bo potrebno mnogo truda in samopremago-vanja. Prevelika množina tekočine vam je lahko nevarna.
STRMOLE. V glavnem pozitiven karakter. Potrebno pa je, da se v določenih trenutkih malo močneje brz-
cA»
,')k*^a tU(j;2, biro,sratizmom
s9i>, *ter>ainjte ,a po >J0vefa-Kv>ikov k. privilegijev v’ se iavlia v H	‘P°2emstvo, v
>)-j>->biioTupu luksuz-
5S.C ”*>•« “
CSco tra*kih
Vi« V fVr?"6 Proslave, \kov Pri’ranm posa-
hVi)*^p0vani delievanju JK se :*njn >« Podobno.
N ? z - adalie mišlie-
> rb Proteg aznimi <<zv®za-
s> dela0", opra-.'4* I'°Vanie'	zaposli-
v in prebi-
namene za repre-
.91)
zahteva-
Pa t„?Se al> za v.Nfii ln goSp , odgovorni funk-
•>*
tevaj
z	tak<?	'nt®r.
opo-
VVa,delievannhPr!,VUno‘
itNrt v°diul 1 nagrad
n^p„«-aurarj“;
tk pQziva sklb pod-
V'io “ s sinallT zv*ze'
’°ve	V’ orga-
‘š s dalo6 uPoštp Vl,no na-ft*ar||jv Vai°'' izvr-
,<iu »Ja, 0,1 Pri delu s pla-
date in tako premagate nekako neučakanost, kateri za-padate. Ker ste drugače točni in ljubite pravičnost, je primerna osnova za študij prava. Ne zanemarite študija jezikov. Dobro precenite svoje moči, predno se odločite za kako dejanje.
PORLE. Ste precej nestalne narave. Vsekakor pa je vaša vrlina, da hitro in z lahkoto zapopadete polo-
c)
žaj, v katerega zaidete. Zdravstveno stanje ni povsem v redu. Radi vidite, da ljudje opazijo vaše napore pri delu, odnosno da pozitivno govore o vas in vaših vrlinah. Značaj še v toliko ni stabilen, v kolikor je opaziti površno reagiranje na negativne zunanje vplive. Življenje nam vrača to, kar mu mi dajemo.
SRNA. Vaš korak v življenju je lahek, a zanesljiv. Situacijam se prilagajate in se po kratkem času po-
i	/J
/IVO-
j	_
čutite, kot da ste že v novem položaju. Vaši ideali so visoki in ni dvoma, da boste večino tudi dosegli. Ste odločni in potrpežljivi. Imate zelo pozitiven karakter in ko vas ljudje spoznajo, vedo, da se morejo v vsakem oziru zanesti na vas. Vsekakor pa bi vam včasih koristil tudi premislek, kajti tako bi marsikaj dosegli z manjšim trudom.
MORJE. Vaš odnos do okolice je v določeni meri zadržan. Koncentracija volje je precejšnja. Vsekakor
se ne branite materialnih uspehov. Vaše znanje uporabljate praktično, za kar imate velik smisel. Pazite, da vam trenutno razpoloženje ne zamegli odločnosti ter bi s« pustili pregovoriti v dejanje, na katero pozneje ne bi gledali tako pozitivno! Pazite se, da se vas ne bi polotil pesimizem kot posledica nenadne skihi. Hodite oprezni pred izsiljevanjem v katerikoli obliki. Menim pa, da v tej smeri ne bo hujših posledic, kajti ob raznih prilikah pustite za vsak slučaj odprta vrata za seboj. Vaš svetovni nazor še ni izkristaliziran.
70. leto.
Da človek ni glede življenjske dobe enak ostalim živim bitjem, je vzrok v tem, da se pri njem vezno tkivo razbohoti na račun drugih hciv njegovega organizma in predvsem na račun najbolj življenjskih aktivnih celic.
Ne bomo naštevali vseh neštetih dosedanjih poskusov, ki so težili za tem, da bi «živ-Ijenjskost« organizma podaljšali, ampak bomo prešli takoj k praksi švicarskega zdravnika Paula Hihansa. Ta je uvedel povsem nov način zdravljenja, ki temelji na injekcijah. ki so napravljene iz živalskih embrionalnih tkiv. Njegova zamisel temelji na stari ugotovitvi, da so si celice organizmov raznih zvrsti živih bitij med seboj enake. Hihan-sov način zdravljenja ali pomlajevanja se je začel v Franciji pred tremi < leti. Uvedel ga je Leon Binet s pariške Sorbone, ki je ta novi način zdravljenja temeljito proučil in pri zdravljenju uporablja embrionalna tkiva, ki jih na poseben način dlje časa hrani. Tudi dr Thiers in dr. Ba-connet, ki sta sodelovala z dr. Hihansom, sta uvedla v Parizu Hihansov način zdravljenja.
Za to metodo ali bolje za njeno učinkovitost pravijo, da se ta krije v njeni enostavnosti. Človeški organizem je sestavljen1 iz milijonov ali milijard celic, ki se neprestano obnavljajo. Ko pa postane človek star. se ta proces zaključi in njegovi življenjski organi ošibijo in degenerirajo. Dr. Hihans je ta pojav proučeval in prišel do zaključka, da ni starost nič drugega kot bolezen celic. Zato je vsako bole-, zen skušal zdraviti s tega zornega kota. V bolni organizem z injekcijo vnaša nove »mlade« in zdrave celice, ki so e-dine sposobne dati ošibelim ali bolnim celicam novega življenjskega zagona. To pa ne zdravi le bolnih celic ali degeneriranih organov, pač pa zavre tudi proces staranja vsega organizma.
Tudi »tehnika« zdravljenja dr. Hihansa je zelo enostavna. Iz določenega dela živalskega embrija se vzamejo «sveže» celice, ki se razkrojene v določeni kemični spojini vbrizgajo v človeški organizem. E-dina šibka plat pri njegovi metodi je ta, da med smrtjo živali, iz katere so se zdrave celice vzele in med injicira-njem ne sme miniti več kot tri četrt ure.
Ta prevelika enostavnost je marsikaterega strokovnjaka privedla do tega, da je postal do novega načina zdravljenja skeptičen. Zveza ameriških zdravnikov je dr. Hihansu glede tega postavila sledeče vprašanje; «Kako je mogoče učinkovitost tega razkrojenega tkiva v obliki injekcije tol. mačiti z znanstvenega vidika, če pa ni dano pojasniti njenega učinka na človeški organizem?« Dr Hihans je na to odkrito priznal:	«Jaz	sam ne
vem nič več kot ve Zveza a-meriških zdravnikov in prav tako ne vem, kaj se v pacientovem organizmu po injekciji dogaja.« Toda Hihansu dajejo prav uspehi njegovega zdravljenja, kakor tudi uspehi že 300 nemških, švicarskih, francoskih, španskih in italijanskih zdravnikov, ki njegovo metodo osvajajo. Ram dr. Hihans je s svojimi injekcijami zdravil že 12 tisoč oseh. 7200 njegovih pacientov se sme za svoje zdravje zahvaliti njego-Ivi terapiji, pa čeprav so bo-
lehali od bolezni, ki jih je u-radna medicina ocenila kot neozdravljive. «Edino eno osebo bi bil kmalu umoril in to sem bil jaz sam. Hotel sem na sebi preizkusiti novo zdravilo in kmalu bi bilo po meni!« — pravi dr. Hihans.
In seznam bolezni, ki jih je dr. Hihans ozdravil, je zelo velik. Dr. Hihans pravi, da je ozdravil tudi osebe, ki so bolehale za možgansko arteriosklerozo. Kar se pa tiče rakastih obolenj, je zanimiva sledeča njegova trditev-. «V 25 letih sem nad tisoč osebam ponovno poživil njihove spolne žleze in nihče od teh ni zbolel za rakom.«
Dr. Hihans se zaveda, da njegov način zdravljenja ni splošen. To se pravi, da ima določene meje, kajti priznal je tudi neuspehe, in to pri boleznih, katerih vzrok je bila že prevelika degeneracija
organizma. Toda Adenauer se zdravi po njegovem receptu, prav tako že prej omenjeni slikar Braque. In dr. Hihans je bil v zadnjih letih pogosto gost Vatikana, in čeprav on tega ne potrjuje, mnogi zatrjujejo, da se je tudi zdravje papeža Pija XII. okrepilo na račun nove terapije, katero je začel dr. Hihans.
Prebiralni gozdovi na Snežniku
Kot 4. zvezek zbirke strokovnih in znanstvenih del, ki io izdaja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, je izšlo v založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani delo »Prebiralni gozdovi na Snežniku«. V tej — kakor beremo v podnaslovu
— vegetacijski in narodnogospodarski monografiji, so zbrani izsledki proučevanja gozdnega gospodarstva na Snežniku, ki ga je opravil po svojih sodeiavcih Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Za ta raziskovanja je bil posebej določen gozdni revir Leskova dolina v gozdnem ma sivu Snežnika. V knjigi je na 164 straneh velikega formata enajst razprav sedmih avtor-.jev. Delo sta uredila dr. Vladimir Tregubov in inž. Martin Šoki. Besedilo je izpopolnjeno s številnimi tabelami, slikam;, kartami, shemami in drugimi grafičnimi prikazi. Vsak članek ima povzetek v francoščin . Delo prikazuje resnost raziskovanj slovenskih gozdarskih strokovnjakov in je potrebno vsakomur, ki se ukvarja z gozdarstvom in lesno proizvodnjo.
c. k.
ne najdemo primernih organskih utemeljitev. Med take histerične znake se prišteva glavobol, omotičnost, motnje v prebavi, nadalje srčne motnje, mutizem ali nemost, jecljanje in tudi razne motnje s seksualnega področja, kot so psihična impotenca pri moškem in frigidnost pri ženskah. K tem bi lahko dodali še razne motnje pri premikanju, kot n. pr trenutna nesposobnost za hojo
Imamo sicer še vrsto drugih znakov histerije, ki pa so pogosto podobni znakom »organskih bolezni« in zato jih težko med seboj ločimo. Odveč bi bilo zato poudarjati, da je nujen zdravniški pregled vsakokrat preden damo diagnozo o histeriji.
Včasih histeriki opisujejo svoje simptome teatralno, kar pa ni vedno nujno, ln to srečujemo ne le pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Kot motiv takih reakcij so pogosto nerešeni psihični konflikti in skoraj vedno razne o-troške nevroze, ki se v vsej svoji sili pokažejo šele pozneje. To se pravi, da je pacient preživel nevrotično bolezen že v otroški dobi ali pozneje v puberteti in da se mu v vsej svoji sili pokaže šele pozneje v zrelih letih.
Za histerične nevroze so značilni napadi. V vrsto ta kih napadov spadajo znani | dobno. napadi vojnih nevrotikov, seveda kjer ne gre le za simulacijo. Nevrotiki v takih histeričnih napadih doživljajo in preživljajo razne svoje konflikte iz sedanjosti ali pa tudi iz preteklosti. Vse to se dogaja v nezavestnem stanju, ki pa ni tolikšno, ki ni tako globoko kot pri napadih epilepsije ali božjasti. Zato se histerik pri takih napadih nikoli resneje ne rani, kajti tudi v času napada ostane, čeprav nejasno, povezan z o-kolico in na pol podzavestno skuša pred drugimi prikazati svoje neizpolnjene želje in težkoče. Zato, če ni gledalcev, tudi napada ni. Taki napadi imajo v sebi mnogo infantilnega. Histeriki so v teh primerih na neki način podobni otroku, ki zaradi neuresničenih želja kriči, bije z nogami ob tla in na kakršen koli način skuša izraziti svoje nerazpoloženje.
Povsem napak pa bi bilo, da bi se takim nevrotikom smejali, da bi njihovo boi o-
malovaževali. Prav tako pa
ne bi bilo prav, če bi jih pomilovali in neupravičeno z njimi sočustvovali. Naša dolžnost je, odkriti vzroke (ki so pogosto prikriti celo samemu nevrotiku) teh histeričnih reakcij.
Z odkrivanjem vzrokov teh napadov in s spreminjanjem odnosa ob vsakem napadu delujemo zdravilno, včasih preventivno,-to se pravi, da se pripravljamo na odstranitev vzrokov bodočih napadov.
Histeriki so zelo podvrženi sugestiji. In napad histerije pri enem histeriku lahko izzove podobno reakcijo pri drugem nevrotiku. Iz tega izhaja, da ob histeričnem napadu pri otroku odstranimo iz njegove okolice vse ostale otroke, da bi tudi drugi —1 ki so verjetno prav tako nezadovoljni in sami v sebi polni konfliktov — ne reagirali podobno. Ker je za histerika značilna labilnost čustev, se naglo razburijo, zato n.oramo pri njih paziti, da žive čim bolj mirno, ker s tem odstranimo vsaj povod napadov.
Vse, kar smo navedli doslej, velja za naš odnos do histerika, to se piavi, odnos, ki naj histeriku življenje lajša. Zdravljenje histerije pa pripada zdravniku, kajti histerijo zdravimo s psihoterapijo. Dobra pomožna sredstva pa so fizikalna terapija, menjanje okolice, počitek in po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii ii ■iiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiii litini iiiiiiiiiiiimiiiimiiimiimiiiiiittiiiiitiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiimitiiiiiiiiiiiimiiimiinitttiiiiiiiii
MODNI	PO
Zopet nove v novo pomlad
Kaj si vsaka ženska najbolj | denarnih sredstev ne manjka, menjeni naši današnji nasve-1 nosili okrašeno z raznovrstni-
ti, ki bodo veljali za letošnjo mi broškami in ogrlicami, spomladansko garderobo.	vsej	tej	garderobi	ne	po-
Ni eleganca to, če ima žen-1 znbimo seveda primernega
želi? Brez dvoma, da bi bila je to pravzaprav lahka zade lepa, privlačna in po možno- va, za ostale je stvar bolj sti elegantna. Za one, ki jim {komplicirana. Iti tem so na-
■
ve. , <
&:■ %
Nova alinijau spomladanskega kostima
ska dosti oblek. Lahko jih ma malo in vendar bo vedno elegantna, ker ji njene obleke služijo za vse priložnosti in jih z uspehom nosi od spomladi pa vse tja do jeseni. Treba je samo pravilno izbrati barvo, kroj in Mapo.
Pa poglejmo, kako si me predstavljamo takšno garderobo. Seveda bo prišla v poštev bolj za ženske, ki so v službi, pa tudi gospodinjam bo dobrodošla. Kot prvo bi si napravile gladko enobarvno obleko, na primer temnomodre ali malo svetlejše barve. Ukrojile bi jo tako, da bi lahko nosile krilo in bluzo posebej. K tej bi si napravile še čisto podobno krojeno obleko iz drobno-kockastega blaga (po možnosti v barvi, ki bi se ujemala z enobarvno obleko). Pri tej obleki, ki bi bila v bistvu tudi dvodelna, bi si napravile še gladko jopico. K tej naši spomladanski garnituri bi potrebovale še belo bluzo iz svile ali bombaža in pa pleteno jopico.
Sedaj si pa'le poglejmo, koliko različnih oblek lahko dobimo z že navedenimi oblekami. Predvsem lahko nosimo vsako obleko zase, nato jih pa po mili volji zamenjujemo. Z enobarvnim krilom si oblečemo karirasto bluzo, s kockastim krilom pa bluzo enobarvne obleke< Potem lahko s kockastim krilom oblečemo belo bluzo, povrh pa damo še jopico iz kockastega blaga. Lahko pa si oblečemo krilo iz e-nobarvnega blaga in j opico iz kockastega blaga, okrog vratu pa si damo biserno o-grlico (ogrlico iz perl). Enobarvno krilo ali kockasto krilo lahko nosimo s poljubnimi bluzami tudi za službo Ce je vreme še bolj hladno, oblečemo še pleteno jopico žive bar-ve in naš videz bo zopet nov. Lepa sponka, ogrlica, šopek «-metni h ali svežih rož, bodo spremenili enobarvno obleko v popoldansko ali tudi večerno, požinili pa bodo tudi obleko ali kostim iz kockastega blaga. Tudi bluza bo spremenila svoj videz, če jo bomo
klobučka Letošnja spomladanska moda d opušča klobučke, ki so bolj podobni kapam. Ce smo le nekoliko spretne, si jih bomo lahko same napravile iz žameta, svile ali pa lahkega volnenega blaga. K našim oblekam bi lahko nosile na primer bel klobuček ali kapo, napravljeno po vzorcu mornariških kap. Lahko bi si omislile klobuček iz lahke slame v poljubni barvi — na primer rumen ali rdeč.
Nič več ne velja pravilo, da bi morala biti torbica in rokavice v barvi kape ali klobučka. Po možnosti naj se skladajo barve čevljev in torbice, rokavice in klobuk pa so lahko različnih bar v. Črn i čevlji in črna torbica pristajajo povsod, Ce pa bomo že i-tnele torbico in čevlje svetlejše (na primer svetlorjave) barve, bomo našo garderobo samo pametno izpopolnile.
Tako oblečene bomo lahko šle v službo,. v kino, na koncerte, na gledališke predstave in tudi na bolj svečane sprejeme. In prepričane smo lahko, da bomo vedno na mestu
Lepa spomladanska rožnata obleka; tudi plašč je iz enakega blaga
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitin
KUHINJA
HOČETE VELIKO PRIHRANITI?
Za negovanje vaše lepote in za vse kar potrebujete da »e ohranite lepe in mladostne, to je razna kozmetična sredstvj za nego kože in higieuo, kreme najboljših znamk, barvila za lase, zobne pasie, toaletno milo, šminko za ustnice, razne parfume itd. dobite po nat. nižjih cenah za široko potros njo pri TVRDKI
Cosulich in Dinelli
Trst, Ulica Carducci 24 (vhod na koncu pasaže)
Frizerke in brivci, vsa potrebna kozmetična sredstva najboljših znamk in po konku rentnih cenah dobite prav tam
OGLEJTE SI NASF IZLOZUE
V PASAŽI!
MESNA SOLATA
Kuhano goveje meso zreži na tanke rezine. Potresi jih z zrezano čebulo, poprom in soljo. Po okusu dodaj še o-lja in kisa in vse premešaj. Ce hočeš, da bo mesna solata še bolj okusna, razrezi med meso še nekaj trdo Kuhanih j jajc.
PEČENO ZELJE
Na olju prepraži čebulo, česen in zelje, ki si ga prej komaj na pol skuhala v vreli vodi Dodaš nato še malo ku-mire in pustiš, da se počasi praži, dokler ne izpuhti vsa voda.
KROMPIRJEVI HLEBČKI
Pet srednje velikih kuhanin krompirjev olupi m pretlači. Dodaj nato žlico ocvrte čebule, en rumenjak, ščepec soli in, če imaš, še žlico kisle smetane. Preden zmešaš, dodaj še žlico drobno sesekljanega peteršilja in toliko moke, ds bo testo gladko. Zmes nato razvaljaj in razreži v hlebčke. Nato jih položi na razbeljeno olje, dokler postanejo svellorunieru.
HiuiiiiiiiiiHiiirilliiiiliiiliiiliUilliiiiiilniiiim
Praktični nasveti
— Premajhen zamašek ovijemo nekoljkokrat s svilenim v beljaku namočenim papirjem, tako da se strdi in poveča.
* * *
— Črnilo ne plesni, ako da. mo v steklenico nekoliko klinčkov.
* # #
— Ročaji pri aluminijasti posodi ne pečejo, če jih na gosto ovijemo z ličjem ali debelim bombažem. Kadar se umažejo, jih zamenjamo.
* >k *
— Sveča bolje gori, če natresemo okrog stenja malo soli. Sveča ne kaplje, če takoj novo denemo v močno raztopino soli. Sol jo prevleče in vosek se ne razteka>
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
6. mara M®
€lori§ho-bene§lii dnevnik
S sinočnje seje goričkega obe, sveta
Pristransko stališče župana glede spora v podjetju ATA
Dolžnost občinskega odbora bi bila pripraviti nasprotni stranki, da skleneta sporazum ■ Javna dela v Štandrežu
vodovoda. Pri «Madonnini» pa bo občina darovala neko zemljišče ustanovi IACP, ki bo tamkaj zgradila nove stavbe
Predpisi za nove propustnice
Na željo mnogih čitateljev objavljamo še enkrat navodila za izdajo novih propustnic s sliko, ki so veljavne eno leto.
Tisti, ki prosijo prvič za propustnico in tisti, ki imajo staro propustnico, ki pa nima več prostora za vidiranje, ali pa je tako raztrgana, da ni več za rabo in morajo zaprositi za novo knjižico, naj pred-
Sinočnja seja občinskega sveta je bila zelo burna. Občinski- svetovalci so namreč pretežni del seje posvetili sporu, ki je nastal v podjetju ATA. ki vzdržuje mestne avtobusne proge. 2>upan dr.
Bernardis je obvestil občinski svet o položaju in v svoji «nepristranosti» šel tako daleč, da je dejal, da uslužbenci ATA že prejemajo to, kar jim po pogodbi pripada. Znano pa je, da so v mnogih italijanskih mestih uslužbenci prevozniških podjetij dosegli Še nove uspehe, zaradi česar je ravnanje vodstva ATA, ki noče niti začeti razgovorov, povsem nerazumljivo. Zaradi tega je tudi prišlo do stavkovnega gibanja uslužbencev.
Svetovalec KPI Batti je bil mnenja, da se v občinskem svetu ni treba spuščati v spore, vendar bi bilo potrebno, da odbor poskrbi, da se obe stranki čimprej sestaneta na uradu za delo. Tudi prof. Zu-calli (FSDI) je bil mnenja, da ravnateljstvo ATA ne potrebuje zagovornikov v občinskem svetu in je izjavil, da je prišlo do spora zaradi trme ravnateljstva. Svetovalec Ba-tello (KPI) je kritiziral županovo stališče glede spora in sporočil, da bo na prihodnji seji predložil posebno resolucijo o tem vprašanju. K diskusiji se je oglasil še Moisč (KD), ki je predlagal, naj o-stane občinski svet izven spora. Verjetno bodo o tej zadevi razpravljali tudi na prihodnji seji, ki bo jutri.
Občinski svet je nato odobril izdatek 4.259.000 lir za javna dela v Štandrežu: asfaltirali bodo glavni trg, križišče Ul. Motite Sabotino — Ulica Cavalleggeri di I.-odi in Ul.
Tabai, ki jo nameravajo asfaltirati do državne ceste Trst-Gorica.
Odobrili* so nadalje nad 2 milijona lir za asfaltiranje Trga sv. Antona v Gorici in 3.840.000 lir za asfetiranje Trga Battisti v Gorici.
Občinski svet' je tudi sklenil, da bo občina kupila manjša zemljišča na Oslavju in v St. Mavru, ki jih potrebuje za ureditev tamkajšnjega
■iiiiitimiimiiiiiiiiiifiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiii
Goriški gasilci na delu
V'	#
Štiri ure za pogasitev požara pri	Devetakih
Iz neznanih vzrokov je začelo	goreti	grmičevje,	suhljad	in
mlada drevesa na levi strani glavne ceste Gorica-Trst Doslej so ocenili za približno 300.000 lir škode
ložijo; 1. prošnjo na posebnem obrazcu, v kateri je treba navesti tudi osebne podatke z osebne izkaznice (višino, barvo las, oči in posebne znake); 2. priložiti dve fotografiji potrjeni od občinskega matičnega urada; 3. 50 ;ir v denarju za nabavno ceno knjižice; 4. staro propustnico, kadar gre za zamenjavo knjižice.
Pripominjamo še enkrat, da so še vedno veljavne vse tiste stare propustnice, ki so bile izdane po 1. maju 1957 dokler je v njih kaj prostora za vidiranje. Take propustnice so lahko veljavne do 31 avgusta 1958. Po tem datumu pa bodo veljavne samo nove propustnice s fotografijo.
lllllIllllIllIllllllllllllllilHimiliillillllllliiiiuiiiiiiiilllliillllllllillllllillllllllHIlIllillllllIllIlllltll
Seja pokrajinskega odbora
Avtobusne zveze in javna dela
Podelitev dohodkov od davkov na vozove za vprežno živino
Na zadnji seji odbora pokrajinskega sveta so zopet obravnavali položaj pokrajinskih uslužbencev, o čemer je bilo na sejah odbora že večkrat govora. Končno, so po odobritvi normalnih ukrepov v korist uslužbencev, odborniki določili posebno komisijo, v kateri je predsednik pokrajine, dva odbornika in dva pokrajinska funkcionarja, da dokončno prouči stalež vsakega pokrajinskega uslužbenca in mu določi mesto v lestvici, ki miv pripada.
Odbor se je nato seznam’ z novimi zakonskimi določili, ko so stopili v veljavo s i. februarjem in kateri urejajo, položaj kmečkih delavcev u-službenih pri posestvu goriške umobolnice. Nato *o odborniki odobrili še vrsto ukrepov v korist nezakonskih in siromašnih otrok, za katere skrbi
Goriški gasilci so bili včeraj opoldne klicani v Dol k Devetakom, kjer se je dopoldne na levi strani glavne ceste, ki vodi v Trst, iz doslej neznanih vzrokov med tamkajšnjim grmičevjem vnel požar, ki se je kmalu razširil zelo daleč naokoli. Gasilci so najprej začeli gasiti plamene tik glavne ceste, nato pa so odšli tudi više proti državni meji, ter z vedri vode polivali rdeče zublje, ki so lazili, ne samo po grmičevju, ampak tudi po mladem dragocenem drevju, ki je bilo pred leti, tu pr; Devetakih, posajeno.
Gasilcem so priskočili tudi na pomoč finančni stražniki iz Dola in pa orožniki iz Ga-brji, ter seveda domači kmetje, ki so bili zelo hudo pri-
zadeti. Po mnenju gasilcev se je požar razširil 30.000 m daleč naokoli in povzročil za približno 300.000 lir škode. Med oškodovanci je Stanislav Primožič, pa še drugi številni domačini, katerih imena nam še niso znana.
Velik požar, ki ga je bilo opaziti tudi na Krasu, so u-speli pogasiti šele ob 16. uri popoldne.
* k *
Ob 13.45 pa so klicali goriške gasilce v Ul. Petrarca 9, kjer so se vnele saje v poslopju, ki je last dr. Antona Grusovina. Gasilci so pogasili plamene v dimniku, nato pa so odkrili tudi streho in pregledali podstrešje, da bi preprečili morebitni nastanek požara. Škode ni bilo.
pokrajinska uprava.
Predsendifk odv. Culot je ob-, vestil odbornike o udeležbi mladih geometrov pri natečaju za novo službeno mesto pri pokrajinski upravi in povedal, da se bo komisija, ki bo izbrala novega uslužbenca sestala v četrtek 6. marca.
Na seji so se odborniki noto pomenili tudi o 912.769 lirah, ki jih je pokrajina prejela od davka, ki so ga kmetje plačali za vozove za vprežno živino. V zvezi s iem, so določili, da si omenjeno vsoto razdelijo pokrajinska uprava in posamezne občil.e na osnovi sklepa, ki ga je pred časom sprejel pokrajinski svet.
Oflpbr.i]i so, pada.je tudi vzpostavitev nekaterih novih avtobusnih zvez med posameznimi kraji v pokrajini.
Ko so prešli na javna dela v pokrajini, so odborniki najprej odobrili izdatek 250.000 lir za električno napeljavo v novi trgovski zavod v Ul. Diaz. nato še izplačilo nagrade inženirju, ki je pregledal in odobril obnovitvena dela na cesti Trst-—Videm. Pokrajinski odbor je odobril nadalje še 500.000 lir za ograditev športnega igrišča pokrajinskega zavoda za gluhoneme.
Pri zadnji točki pa so odborniki dolgo razpravljali o novi telovadnici, ki jo potrebuje ccLiceo scientifico« v Tržiču in končno sklenili, da bo pokrajinski tehnični urad izdelal načrt o katerem bo kas neje razpravljal pokrajinski svet.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj popoldne ob 14. uri je bilo v Gorici 12.6 stopinje C, ob 7. uri zjutraj pa 0 stopinj.
 «»------
Kino v Tržiču
EXCELSIOR. 16.00:	»Venera
iz Keroneje«, Beiinda Lee in M. Girotti. Cinemascope. Technicolor.
AZZURRO 17.30: «Morski panter«, N. Davis in A. Fraund.
PRINCIPE. 17.30:	«Valobron
na na Pacifiku«. S. Manga-no m A. Perkins.
Bližnje volitve in goriška KD
Ze dva meseca se pripravljajo politične stranke na Goriškem na prihodnje politične volitve, V te priprave spada brez dvoma vpisovanje v stranke, v prvih dveh mesecih leta. Vršijo se tudi sestanki za določitev kandidatov na bližnjih volitvah. Razumljivo je, da se pri tem v nekaterih strankah vodi ostra notranja borba za kandidate, saj pomeni že sama kandidatura u-veljavitev na politični pozor-nici pokrajine.
Največje notranje borbe se vršijo v KD, ki je gotova, da izvoli direktno svojega poslanca in senatorja. Deset let je v rimski poslanski zobrnici sedel poslanec Baresi, pet let pa mu je pomagal v senatu sedanji tržiški župan Rizzatti. Oba sta pristaša desnp struje Krščanske demokracije, ki je pred leti gospodovala v stranki, in ki si je zaradi teh zaslug pridobila tudi vsa najvažnejša mesta v lokalni izprani, v bankah in v raznih poldržavnih ustanovah Pred dvema letoma se je v stranki izvršila majhna revolucija. Mladi predstavniki levičarske struje so zmagali na notranjih volitvah in dobili stranko v svoje roke. To je bil njihov prvi korak. Pričeli so nato osvajati razne ustanove, a brez uspeha. Na zadnjih občinskih volitvah v Gorici pa jim je le uspelo, da so poslali v občinski svet precej svojih pristašev; dva sedita celo v občinskem odboru, toda podlegla sta desničarski konservativni struji, ki ji načelujsta župan in podžupan. Isti položaj je v pokrajinskem svetu, kjer vlada izraziti predstavnik katoliške desnice odv. Culot. Zaradi tega so se mladi «levičarji» odrekli nekoliko svojemu socialnemu programu in oprijeli Fanfanijevega strankinega aparata. Prvi u-speh so dosegli, ko je bil njihov vidne,si predstavnik Mi-chele Martina imenovan za štiriletnega predsednika Zavoda za ljudske hiše.
Sedaj se v Gorici govori, da bosta Martina in pokrajinski tajnik stranke inž. Vallauri uradna kandidata KD vri prihodnjih volitvah. Baresi in Rizzatti sta bila tako odstranjena. Kaže pa, da ne bo šlo vse po volji mladih, ker ima goriška KD letos nalogo, da določi dva kandidata za poslansko zbornico. Kdo bo torej drugi kandidat? Ali Baresi, ali kak drug predstavnik desnice, ali pa bo celo slovenski odvetnik Sfiligoj, o katerem smo v našem listu že pisali in, ki je dopisniku «Gazzettina» izjavil:	«da je
SDZ dobila pred dnevi zelo zanimive ponudbe, ki jih sedaj proučuješ. Naše mnenje o tem pa je, da bodo pristaši SDZ glasovali za Krščansko demokracijo, tudi če bi odv. Sfiligoj ne dobil nobenih ponudb. O tem je že jasno spregovoril »Katoliški glasu. Tudi na zadnjih volitvah so slovenski klerikalci glasovali za KD. kljub temu, da je takrat »Demokracija* pozivala na oddajo belih glasovnic; to dokazuje, da v SDZ prevladuje klerikalna struja, ki ima v rokah ves aparat in da trpijo klerikalci liberalne predstavnike le zaradi daru govora in akademskih naslovov.
— o. n.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu. sto. Korzo Italia 102, tei. 31-52,
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: »Džungla nepo. minljivih«, J. Milles.
VERDI. 17.15:	»Lepotica	iz
Moskve«, F. Astaire, v cinr-mascopu in v barvah.
VITTORIA. 17.15: «4 in leg-ge», B. Ottenborouch.
CENTRALE. 17.15:	»Ciske
mišja glavica«.
MODERNO. 17.00: »Tolpa poštenjakov«.
Svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah
Izvrstne	sovjetske
triumfirale v teku na 10 km
Zmagala je Kolčina pred dosedanjo prvakinjo Kozircvo Mara Rekarjeva šele na 30. mestu
LAHTI, 5. — V okviru svetovnega »mučarskega prvenstva v klasičnih disciplinah, je bil danes na programu tek na 10 km za ženske. Startalo je 33 tekmovalk. Kot je bilo pričakovati, so se sovjetske tekmovalke krepko oddolži,e Skandinavcem za njihove dosedanje uspehe v moških disciplinah. Razen prvega in drugega so osvojile še štiri mesta med prvo osmorico, tretja pa je bila Siiri Rantanen.
Prvo mesto in z njim prvo zlato kolajno za Sovjetsko zvezo je osvojila Aletvina Kolčina pred Lubovo Kozirevo, ki je bila doslej štiri leta brez konkurence in ki je zmagala tako na svetovnem prvenstvu v Falunu 1. 1954 kot na olim-piadi v Cortini 1. 1956. Vendar pa je treba v opravičilo povedati, da je slabo mazala in da je morala zadnji del proge preteči tako, da je smuč' stalno dvigala od tal.
Nova svetovna prvakinja je žena Pavla Kolčina, ki je bil drugi na 30 in na 15 km. Kolčina je profesorica anatomije na moskovski univerzi.
Celotno tekmovanje je potekalo v znamenju ostre in zagrizene borbe med Kolčino.
iiaiiiiiliiintiiiiiiiiimiHiiiiiii mitu m Hilli m n
Preurejevanje županstva v Sovodnjah
Gradbena dela v sovodenj-skem županstvu, ki so bila zaupana gradbenemu podjetju Makuc, dobro napredujejo. Preuredili bodo pritlični del stavbe, v katerem je že te dni začel delovati zdravniški ambulatorij. Županstvo ga je opremilo s tekočo vodo in elektriko.
Ko bodo dela dokončana, bo v županstvu tudi prostor za u-stanovo ONMI, urad za delo in pošto. Občinska uprava se je res potrudila, da je v tako hitrem času rešila toliko vprašanj.
  «»-------
Rojstva, smrti in poroke
Kozirevo, Rantanenovo in E-rošino, toda Kolčina je bila v finalu najhitrejša in je prehitela Kozirevo za 39"2.
Edina Jugoslovanka Rekarjeva ni upravičila pričakovanj. V sicer zelo močni konkurenci številnih Rusinj in Skandinavk ter redkih Srednjeevro-pejk. je zasedla šele 30. mesto s časom 53’54' 5.
Vrstni red prve deseterice:
1. Alevtina Kolčina (SZ) 44’49’, 2. Lubova Kozireva (SZ) 45’28”2, 3. Šifri Rantanen (Fin.) 46’02”8,	4. Erošina (SZ) 46’
21”8. 5. Smirnova (SZj 47’01”5, 6. Gusakova (SZ) 47'01”9, 7. Toini Mikko!a-Poysti (Fin.) 47 02”5, 8. Mekšilo (SZ) 47’24”4, 9. Hog (Fin.) 47’30"1. 10. Norri berg (Sved) 47’53”7.
v olimpijskem bazenu, dolgem 55 yardov. Ostali časi: 110 yar-dov hrbtno moški — Monck-I ton 1’02"5; 220 yardov prsno ženske — Hogan 3’04’’0.
PLAVANJE
Zopet štirje rekordi avstralskih plavalcev
9YDNEY, 5. — Avstralski plavalci so danes dosegli št štiri nove svetovne rekorde in sicer v moški štafeti 4x220 yardov prosto, v žens-ki štafeti 4x110 yardov ter na '220 yardov in na 200 m pro»to za moške. Vsi trije moški rekordi so bili doseženi v eni in isti disciplini in sicer v štafeti 4x220 yardbv prosto, V kateri so plavalci Jon Kon-rads, Hamilton, Devitti in Chaipman dosegli čas 8’24"5, ki je za 1”9 boljši od skrajne meje, ki jo je določila Mednarodna plavalna zveza Časi posameznih plavalcev so bili naslednji: Konrads 2'03”2. Hamilton 2’08”0, Davitt 2’06"2, Chapman 2’07”1. Konradsov čas 2’03”2 predstavlja istočasno tudi nov svetovni rekord na 220 yardov in na 200 m in je za l’’b boljši od starega rekorda, ki ga je imel Kotira ds sam od 18. jan. letos.
Četrti rekord je postavila ženska štafeta v sestavi Fra-ser, lisa Konrads, Morgan in Crapp. Njihov skupni čas 4 18"9, je za 4/10 sekunde boljši od skrajne meje Mednarodne plavalne zveze. Časi po vsaki predaji: Fraser 1’03"1,
I Konra-dis 2’09”5, Morgan 3’17”7 | Crapp 4’18”9. fe-1 Vsi rekordi so bili doseženi
NOGOMET
MILAN, 5. — Za praznovanje 90-letnice svoje ustanovitve, bo milanski klub Interna-zionale organiziral mednarodni nogometni turnir z udeležbo štirih enajstoric. Poleg slavljenca bodo sodelovali še Milan, Manchester United ali Arsenal ter ena francoska e-najstorica.
Šahovsko prvenstvo Jugoslavije
IvliOV v vodstvo
l>o devetem kolu
Matulovič ima z dvema prekinjenima partij#*0* še vedno možnost, da ga prdhiti
SARAJEVO, 5. — V nadaljevanju šahovskega prvenstva Jugoslavije so bili v prekinjenih partijah 8. kola doseženi naslednji rezultati:
Karaklajič - Gligonč 0:1, Ja-noševič - Dimc 0:1, Čirič - Ivkovič rem:, Djuraševič - Milič ponovpo prek. Matulovič - Ma-tanovič odloženo za prosti dan.
9. kolo: Gligorič - Čirič remi, Vukčevič - Karaklajič 1:0, Milič - Sofrevski remi, Puc -Djuraševič remi, Ivkov - Trifunovič remi, Lukič - Cuderman 0:1, Matanovič - Sokolov prek., Dimc - Matulovič prek., Vukovič - Jamoševič 1:0, Ivkovič - Bogdanovič 0:1.
Stanje po 9. kolu: Ivkov 6,5, Čirič 6, Matulovič 5,5 (2), Gligorič 5,5, Djuraševič 5 (1), Trifunovič Puc, Sofrevsk Vukčevič, Bogdanovič 5, itd.
iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Kanada pred Švedsko na prvenstvu v Oslu
Kandidati za drugo mesto: Švedska, SZ in CSR
zaključili neodloče-
OSLO, 5. — Po četrtem dne vu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu in po trinajsti od 28 tekem, vodi s tremi zmagami in z najboljšo razliko v golih; Kanada. Ne glede na to, da so bili njeni dosedanji nasprotniki trije najslabši udeleženci prvenstva — Poljska. Norveška in Finska — je vendarle nesporno, da je reprezentanca Kanade mnogo boljša od vseh ostalih in da bo skoraj zanesljivo osvojila svetovno prvenstvo. Vsak drugačen izid bi predstavljal veliko presenečenje. Količnik 50:1 (edini gol so jim doslej zabili Poljaki, priča o izredni udarnosti njenega napada, en edini prejeti gol pa o zanesljivosti njene obrambe.
Kandidat: za drugo mesto so praktično samo trije in si-cev Švedska. Sovjetska zveza in Češkoslovaška. Trenutno jt na drugem mestu Švedska, ici je premagala Norveško in Finsko, od močnejših nasproti nikov pa ZDA, ki so tako izpadle iz konkurence za drugo mesto. Bolj verjetno pa je, da bo drugo mesto pripadlo reprezentanci SZ ali pa ČSR. 'ki sta direktno medsebojno
Opomin je med drugimi dobil tudi Olivieri
chierai (Lecco), Bello (Reg-giana), Barone (Salernitana), Morbidoni (Catanzaro).
NOGOMET
V Gorici se je od 23.	,
bruarja do 1. marca rodilo 15 iiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiMimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
otrok, umrlo je 14 oseb, oklici	.
so bili 3 in poroke 4.	.Disciplinski ukrepi F1GC
ROJSTVA; Karel Mikluš,
Marco Bertoli, Romana Polo,	•	v
Fe t a g n a izKIjucen
sa Gabrijelčič (rojena mrtva),! toda samo pogojno
Lucia Pertoldi, Sergio Cappel-lozza, Liliana Devetag, Roberto Bartolini, Gianmarco Tren-tadue in Benedetto Innocen-tini.
UMRLI SO: 84-letna Maria Petrig vdova Brilli, 68-letna Maria Bacchetti, 77-letni delavec Mihael Pintar, 75-letna An-na Peri, 56-letni vrtnar Luigi Mezzorana, 75-letna Teresa Pov, 49-letn: Frano Pavletič,
58-letna Marija Jeleršič por.
Gorjan, 10 minut star Benedetto Innocentini, 84-letni Gio-vanni Burlini, 69-letni trgovec Riccardo Sussi, 75-letni odvetnik Peter Medvešček, 82-letna upokojenka Anna Geromet Bonini.
OKLICI: uradnik Silvio Culot in Giorgetta Novotni, a-gent javne varnosti Dino Pas-son in Regina Musso, podoficir letalstva Edoardo Petrini in Agostina Chirico.
POROKE: vratar občine Alberto Palli in Olga Montico, podoficir vojske Antonio De Franco in Dina Furlan, vrtnar Peter Vida in Gizela Jakomin, upokojenec Abramo Rossi in Lucia Lenardon.
MILAN. 5. — Razsodiščna komisija italijanske nogometne zveze (FIGC) je izrekla naslednje disciplinske ukrepe proti moštvom in posameznikom:
Prizivi: Komisija ni upoštevala priziva US Cagliarija proti diskvalifikaciji igrailca Bertolija za dve efektivni nedelji;
Globe moštvom: Brescia 90 tisoč lir, Taranto 50.000 lir, Nov ara in Palermo 40.000 lir
Izključitve: za dve efektivni nedelji Duzioni (Lecco) — pogojno; za eno efektivno nedeljo: Agnzzoil (Moriena) — s prelklicom prješnje pogojnosti bo moral prestati diskvalifikacijo za dve nedelji; Rossi (Siena), Petagna (Triesti-na) — pogojno, Albini (N> vara) — pogojno, Sellani (Mes. sina) — pogojno.
Strogi opomin: Caroli (Ca-tania), Santagostino (Legna-no);
Navadni opomin: BonipevH (Juventus). Grava (Torino), Oliiveri (Triestina). Nova (Brescia), Mazzoni (Bari), Bic-
Intcr - Švedska 23. t.m. v Milanu
MILAN, 5. — Istega dne (23. t. m.) ko se bosta na Dunaju srečali nogometni reprezentanci Avstrije in Italije, bo v Milanu nočna tekma med Interjem' in reprezentanco Švedske. Vest o tem srečanju so sporočili istočasno predstavniki švedske nogometne zveze in predstavniki milanske enajstorice. V švedski reprezentanci bodo poleg ostalih nastopili tudi tisti švedski i-gralci, ki trenutno nastopajo za italijanska moštva in sicer; čikoglund, Liedholm, Lindskog, Hamrin in Selmosson, za katere si je švedska nogometna zveza že izposlovala dovoljenje za njihovo izposoditev za svetovno prvenstvo.
srečanje no 4:4.
Najslabši udeleženci prven stva so kot že rečeno — Poljska, Norveška in Finska, verjetno pa je. da bo zadnje mesto pripadlo Norveški ali Finski, kar bo odvisno od direktnega srečanja med njima, ker je škoraj gotovo, da bo Poljska zmagala tako nad Norveško kot nad Finsko.
Izidi doslej odigranih tekem so naslednji: Kanada _ Poljsk-14:1, Švedska - Finska 5:2, ČSR - Finska 5:1, ZDA - Potiska 12:4, -švedska . Norveška 9:0, SZ - Finska 10:0, Kanada-Norveška 12:0, ČSR - Poljska 7:1, Kanada - Finska 24:0 ZDA . Norveška 6:1, švedska-ZDA 8:3, SZ - ČSR 4:4.
Kanada
Švedska
SZ
CSR
ZDA
Poljska
Norveška
Finska
3 0 0 50:1 6 3 0 0 22:5 6 2 I 0 24:6	5
2 10	16:6	51 Fortitudo
Pokrajinski nogomd
IV. SERIJA Rezultati: ‘Vitt. Vene« conitana 1:1, Belluno-lin Dolo 3:2. *OZO_
•Tud'
CRDA 1:1, Forli-*Falk V0« no 2:1. *Treviso-Mog!ia *• : scara - ‘Marzoli 2:1. “ prj Pordenone 2:0, *Chieh -Gorizia (odloženo).
Lestvica:
Mantova	20	11
Treviso	20	11
Ancorit.	20	9
Pescara	20	9
Hellas	20	8
Marzoli	20	7
Pordenone	20	6
Forli	20	7
P. Gorizia	19	7
Chiefi	19	5
CRDA	20	5
Moglia	20	7
V. Veneto	20	5
Belluno	20	3
Falk Voib.	20	3
Trav.Dolb	20	4
*■ -Uš
7 6 31 s J
i i
6 9 2»| I
4 9 21 ■
4 12 19
-J??
: 37 ;
II. KATEGORIJ^,
Rezultati:	Aurora	-	j;j,
1:0. ‘Rovereto - Ba^ Bolzano-*Ponziana . ■ pel-ce . Cividalese 1:1. Sa(; lizzari 2:0. ‘Sava -Pietro 1:1, »Merano-Por10!.,, ro 0:0. "Treni o . Schm
Lestvica:
Bolzano 20 13 2 Sava 20 11 5 Trento 20 11 4 Bassano 20 10 6 Rovereto 20 9 4 Schio 20 8 5 Aurora 20 7 7 Portogr. 20 8 4 Peiližzari 20 8 4 Saici 20 6 7 P.S.Pietro 20 7 4 Audace 20 6 Merano 20 6 Cividalese 20 5 Ponziana 20 5 Clodia 20 2
M
iys
9 21 1«
5 9
3 15 l3 32
i
i iilt
Rezultati:
DILETANTI s.
s. Camc.a^oe
rirtuiidu. o.	-.ji/*
Giovanni 0:0. *Sant A , j;l, titudo 1:1, LibertaS-Ub Edera-*Cormonese 2:6.
gesana - Amoco 3:2, * . 0» •Itala 1:0, ‘Mossa - Is" , J:* ‘Juventus Cava B<J^ver Ronchi - "Romana b’1
Lestvica:	• ci 39 J
2 0	1	21:13	4
0 0	3	6:33	0
0 0	4	3:37	0
0 0	4	3:44	0
BOKS
Garbelli - Baker v soboto v Milanu
MILAN, 5. — V soboto bo v Milanu mednarodna boksarska prireditev, med katero se balo boksarji menažerja Li-bera Cechija pomerili z močnimi inozemskimi boksarji kot so Francoz Chiocca, Amerika-nec Larry Baker in drug:.
Edera Liberta-s Ronchi
S.
rlOV.
22 ,5 3 22 14 4 21 12 «
22 10
iJJ
21	9
22	11 21 9
7 5 š! u ji
3 !S*»S
5 'A 38 J
8 I 11 31 f
6
Mugges Istri?
CavaRom.	21	8
Itala	22	8
CRDA	22	9
Cormon.	20	5	9	”
Mossa	22	6	6	1”
R. Silver	22	7	4	lj
SanFAnna	22	5	5	1*	jjl
Juventina	22	5	5	\~. ,3 t3
Amoco	22	5	5	1»	|0	*,
Romans	20	5	4	II	g (4 '
22	4	5
4	9	W	19
9	8	1	18	l3
č	10	34	38	jg
39}!
S. Canc,
5»so;r»usss&.i"‘
Tiska Tiskarski zavod
Tatic ita Cnčiiuui
predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 1*-Vistavision v barvah film:
uri
«ZDRAVNIK NA ODPRTEM MORJU-
Igrajo: DIRK BOGARDE, BRENDA DE B
.anzis
VLADIMIR BARTOL
16.
v ALAMUTy
«Ali ste ga slišali, žvrgolevoka? Najmanjši med vsemi, pa najbolj glasen.«
Sulejman se je smejal in z njim vsi drugi. Potem je sam {»vzel besedo:
»Kmalu boš sam spoznal svoje učitelje, Ibn Tahir. Toliko si zapomni, da je dai Ibrahim, ki nas uči dogmatiko, algebro, arabsko slovnico in modroslovje, dober prijatelj Seidune in da se mu ni dobro zameriti. Pri njem boš moral znati vse na izust. Grk Al Hakim pa, ta ti prenese sleherno žlobudro, da le ne držiš jezika za zobmi. Stotnik Minučeher ne trpi ugovora. Pri njem mora biti vse bliskovito nared. Čim urnejši boš v izpolnjevanju njegovih ukazov, tem više te bo ocenil m tem bolj se mu boš prikupil. Dai Abdul Malik je mlad, toda Seiduna dš veliko nanj. Močan je in utrjen v prenašanju naporov in bolečin. Zato zaničuje tistega, ki ne zna stisniti zob. Vzgaja nas v trdnosti volje in njegov predmet je poleg dogmatike najvažnejši...»
»Nikar mi golobčka preveč ne plaši!« mu je vpadel Jusuf v besedo. »Sicer nam utegne še pobegniti. Glejte! Čisto
bled je.»
Ibn Tahir je zardel.
»Lačen sem,« je dejal. «Ves dan nisem ničesar jedel.«
Sulejman se je vzveseljeno zahahljal.
»še vse drugače se boš postil pri nas, ljubi moj. Da se le enkrat spoznas z daijem Abdul Malikom.*
Rog je zateglo zatrobil.
»K molitvi!« je zaklical Jusuf. Vsak je vzel s police v ovoj zamotano preprogo in odhitel z njo na streho. Tudi Ibn Tahir je segel po omotu, ki je bil nad njegovim ležiščem, in sledil ostalim.
Vrh strehe jih je čakal dai Abu Soraka. Ko je videl, da so prišli vsi in da so sd podložili preproga, se je obrnil proti zapadu, v smeri svetih mest, in začel pobožni obred. Z glasno molitvijo se je vrgel na obraz, razširil roke in se spet dvignil, kakor vele postave vernikov. Ko je končal, se je še enkrat visoko vzravnal, razprostrl roke proti nebu in se vnovič spustil na kolena, pripogibajoč se s čelom do tal. Molil je:
«Pridi, Al Mahdi, Obljubljeni in Pričakovani! Osvobodi nas samozvancev in reši nas krivovercev! Mučenca Ali in Izmail, bodita za nas priprošnjaka!«
Učenci so posnemali njegove kretnje in ponavljali za njim besede. Iznenada	se je bilo stemnilo. S	sosednjih	streh
so prihajali do njih	zategli,	enakomerni	glasovi drugih
molivcev, čudna, tesnobna presunjenost je spreletela Ibn Tahirja. Zdelo se mu je, da vse to, kar trenutno doživija, ni zares, marveč da samo sanja čudovito nazorne sanje. In potem še javno pozivanje Alija in Izmaila, kar so si upali delati verniki zunaj Alamuta samo za trdnimi zapahi! Zbegan je bil in zmeden.
Dvignili so se, se vrnili v spalnico in shranili preproge
na njihova mesta. Potem so odšli k večerji.
• • •
Jedilnica je bila obsežna dvorana v spalnici nasprotnem krilu poslopja. Vsak učenec je imel svoj prostor ob steni. Na tla so bili položeni majhni, iz vrbovja spleteni podstavki. Nanje so ali posedli ali počepnili. Stregli so jim trije po vrstnem redu določeni	tovariši.	Prinesli so vsakemu po	velik
kos pogače, ki je bila	spečena	bodisi iz žita	bodisi iz	suhih
fig ali jabolčnih krhljev. V veliko skledo so mu nalili mleka,
ki so ga hranili v prostornih lončenih vrčih. Po nekajkrat na teden so učenci dobili ribe in po enkrat so jedli meso: pečenega vola, janca ali koštruna. Abu Soraka jih je nadziral in jedel z njimi. Večerjali so molče, zatopljeni v opravilo.
Po večerji so se porazdelili v manjše skupine. Nekateri so odšli na streho, drugi so se razgubili po trdnjavskih nasipih.
Jusuf in Sulejman sta vzela Ibn Tahirja s seboj, da bi mu razkazala trdnjavo.
Hrum in šum se je bil polegel. Tišina je bila nad gradom in zdaj je Ibn Tahir razločno slišal žuborenje šah ruda, ki ga je navdajalo s čudno otožnostjo. Tema jih je obdajala in na 0 nebu so zasijale drobne, prodimo se lesketajoče zvezde.
Mož z gorečo baklo v roki je šel preko dvorišča. Pred poslopji na zgornji terasi so se prikazali stražarji baklonosci in se postavili pred vhode. Stali so nepremično in cela vrsta jih je bila. Rahel veterc je zapihljal z gorš in prinesel leden hlad s seboj. Ogenj bakel je zaplapolal in sence stavb, dreves in mož so skrivnostno zaplesale po tleh. Obzidje je bilo daleč naokoli razsvetljeno. Toda ta svetloba je bila čudna. V njej so se videla poslopja, stolpi in nadzidki čisto drugačni kakor čez dan. Vse je bilo kakor pravljičen nrivid. Neznansko in tuje.
Obšli so precejšen del obzidja., ki je obdajalo spodnjo in srednjo teraso.
»Ali bi ne šli še tja gor?« "je vprašal Ibn Tahir in pokazal na poslopja, pred katerimi so stali baklonosci.
»Tja ne sme nihče razen poglavarjevt> mu je pojasnil Sulejman. »Možje, ki stražijo Seiduno, so velikanski črnci, skopljenci, ki jih je prejel vrhovni zapovednik v dar od egiptovskega kalifa.«
»Ali je Seiduna v njegovi službi?«
»Tega ne vemo natančno,« je odvrnil Sulejman. »Utegne biti tudi obratno.«
»Kako to?« se je začudil Ibn Tahir. «Mar ni Seiduna
zavzel Alamut v njegovem imenu?«	S*	,
»To je spet poglavje zase,« je menil Jusuf. in ono. Svetujem ti, da ne sprašuješ preveč po te ^ v** »Mislil sem, da je kalif v Kairu vrhovni P°£ alijcev, s katerim spadamo tudi mi izmaliči.«
«Samo Seiduna je naš zapovednik in nikoga g^iejč1* nam ni treba ubogati,« sta hkrati dejala Jusuf in	„
Posedli so na okope.	■
«Zakaj se vrhovni poglavar ne prikaže vern
vprašal Ibn Tahir.
»Svet mož je,» je dejal Jusuf. »Ves dan P*011	t
moli in piše za nas nauke in zapovedi.«	^gd
»Nam sploh ne pritiče sodba, zakaj ne prihaja \p r je menil Sulejman. »Tako je in on že ve, zak»J	j
trebno.«	^
»Čisto drugače sem si bil vse to predstavljaj-^
Ibn Tahir. »Mi tam zunaj smo mislili, da zt>irnft sJ1 izmailcev na Alamutu vojsko, s katero bo udar*1	^
in krivega kalifa.«
»To je postranska stvar,« je odvrnil Sulej111®^ kar zahteva od nas Seiduna, sta pokorščina in sve	,j%o
za izmailstvo.«	ž*
»Ali mislita, da vas bom mogel dohiteti, ko
ste
;VeJj
napredovali?« je skrbelo Ibn Tahirja.	vb#*1*
»Izpolnjuj brez pomisleka vse, kar tl bodo u je ^ predstojniki, pa boš dosegel, kar boš potrebov« ■ Sulejman. »Nikar ne misli, da je pokorščina ne ^
V tebi se bo začel oglašati zli duh upornosti, telo	j^pej* j<
slediti zapovedim volje in tvoja pamet ti bo P	fi P* D1
tisoč pomislekov zoper povelja tvojih nadrejeni	y
zavedi, da je ves ta odpor samo zvita nakana de	sie^>
te hoteli odvrniti od prave poti. Hrabro pre1^
vart)e
upornost v sebi in postal boš težka sablja v J”
gospoda.«
(Nadaljev