HimKmSmiagreii ВМ KardtpanknBote Vetrlag mtd Schrlftleltun*: Xla«Aftonbladet« pri zračnem orožju, armadi, mornarici, plovstvu, pristani« 5klh in radljekih napravah in oboroževalni Inn dustriji. štlrlstokratnega morilca M ipaaskc dr£aVM Ijanske vojne je v Četrtek prijela madridska kriminalna policija v osebi nac^rofinlka Rde. Č# armado -Antonija Oonmlee in ga 1жгоб11а naolonalnodpanskemu naglemu sodlMu. BpanakI voJaUd Ust objavlja podelitev naj« viijega Španskega vojnega odlikovanja s kri« žem sv- Ferdinand«; CJulpu de Llanu- Predsednlk ameriškega kionclla sinagog Isak Goldstein zahteva v nekem memorandumu v Imenu svojih organizacij saipadno Indijo, Se-vemo -Afriko, P^estino in angleške kolonije v Afriki za židovsko naselitev brez vsakih orne. jltev. Smrt SUoorekega učinkuje Še naprej- te dalj časa so opažali, da eo -Angle&l pospravljali med poljskimi emigranti- To so morali na lastnem telesu ravnokar preskusiti vel poljski emigranti, ki jim je bila prepovedana, cela vrsta časopisov, ki so jih izdajali. Britanekl zračni minister je na neko vpra" Sanje v Spodnji zbornici priznal, da so v Ju. nlju nad Nemčijo in Severno Evropo fguJjiU 276 britanskih in M severnoameriških bonrt)-nlkov, ki so blU nastanjeni v Angliji. To Џ vendar zopet le delno priznanje- •tevUnl Mvjetakl nradnlU so, kakor poroča Agenzia Štefani, dospeli v del Irana, ki so ga Sovjetl zasedli, da prevzamejo civilno upravo. V Tftbrisu so razrešili sluibe visoke uradnike v provinci In državne uprave In Jih nadomestili po boljeevlfikUi komisarjih. Me manj ko ona tretjina va«h kitaJaklhtK>' morSčakov, ki pridejo na svojih ladjaii Tr "Nfew York, dezertlra in jih le v zelo redkih primerih lahko zopet primejo, ker »Je vsak Kitajec Kitajcu podoben«- Vsega skupaj Je tekom enega leta dezertlralo v severnoameriških lukah 11-000 Inozemskih pomorfičakov- FodmSnloa Kanton Indijska lige neodvisnosti je poslala veliko število prostovoljcev v fionau, ki bodo uvrščeni v Indijsko nacionalno armado pod vodstvom Subhaea Chandra Boseja. Oanđhljeva žena in bčl sta bili glaaom >Fo-kets Dagblada« zaprti- Zaprti #ta na neznanem kraju- Obema nI niti dovoljeno, da oW- V skladišču petroleja v Gibraltarju je nastal znova velikanski požar, drugi tekom enega tedna- Plameni so bill nad 150 m vleokl- Požar so le z velikimi težavami uduSlli- Nov primer Stalinovega krvavega gospostva (Nadaljevanje s 1. strani.) morallčno, duševno In fizično iztrebljenje ukrajinskega naroda. V Vinici išče vem ukrajinski narod drage zemeljske ostanke svojih mučenikov, ukrajinskih škofov, du-kovnikov, očetov in sinov. V teh grobovih išie svoje učenjake, pesnike, umetnike in glasbenike. — Časopis »KorostiŠivinskl vi-sti« obtožuje Churchilla in Roosevelta, da so s svojo zločinsko zvezo ■ svetovnim il« dovstvom izpostavili Evropo in Ukrajina boljševlikl nevarnosti. List spomni na govor, ki ga je pred nedavnim imel Stalin iai v katerem je grozil Ukrajincem z uničen njem. Opozarja nadalje na to, da eo nastali novi skupni grobovi v vaseh, ki so jih bili Sovjetl začasno zavzeli. Boljševizem je ved-■ no brez usmiljenja razsajal nad UkrajinoL Zato prisega ves ukrajinski narod pred grobovi, da bo napel vse svoje sile, dm doprinese v tem za Evropo in ne nazadnje * Ukrajino odločilnem boju svoj delež k zma« gi dobrega nad zlom. — Časopis »UmanskiJ Holos« se obrača do angleškega in amerk škega naroda in priporoča ljudem, ki š# znajo ločiti dobro od zlega, naj si ogledajo skupne grobove pri Vinici.*List priporočal pred vsem nadškofu v Canterburry, naj pregleda grobove, morda mu bo potem po^ gled na nje pretresel njegovo veet In bo, namesto, dh moli za Stalinov dobrobit, oo4 lebriral žalno slultoo božjo za umorjene Ukrajince. Verlag ood Druck' NB.-OauverlaK and Drucknee! fifittwoch, 1Л, ituii 1рлд. KAKAWAVK^N BfTE gcite S. — Nr. 55. Die grofie Schlacht im Osten PlanmSBiger Qeoenangriff in ШШеп - Sdiwere felndlidie Sđiiffsverluste Ли* dem Fuhrerhauptauartltr, 12. Jull, Dm Obtr* kiunmando dtr Wehrmarat gibt bckanat: In d«r Schlacht kwiidita Bjtlgorod und Orel ft-lang u unstrin Tnippen, eihe grSBtre felndlicht Ktaftegruppe einiuxdilioBcn mid >a vtmiditen. Da-bci mirdcn mchrere tausend Gcfangene eingebracht, 129 Panzer abgesdiossen, tahlreldie Gesdifitze and fonitige Wafftn arbiutat Inegtiamt wurdan gc«t«ni 220 Paoier end 70 Flng-acugc vemiditat. Entlastungsangrlffe, dl* die Sowjett &4llch und nordlldk Oral uatemahmen, wurdan ab-gcwieMn, Seit dcm S. Jull verier der Feind 28.000 Gcfan-gene, 1640 Panzer und 1400 GcadtUtM, Auf Sliillen varauditan dl* britisdi-nordamerikani-Wien UndungstrappcB vargcbllcb, den besetitan KO-etenraum zd verbreitam. Deatsch« und itallanlscha Trtippen traten gtstem an brttlniaiten StelUn plao-inlBIg zuffl Gcginanerlff an and warfaa den Falnd in det arattn Gefaditabardhning niredt. Dantadia und Italienlacha Lnftatreitkrlftt grlfhn die feind-lichen Sdi]ffianiamn]an|en u, Tcraankten mebrtra gfHUare Trantporter Bad Landongiboota. AuSardam wurden dni Kreuzar und 42 Transportsdilffa b*' schSdigt und von einem italienisdien Unterseeboot eifl Krauner von 10.000 Tonnan verienkt. Der Feind verier gutam auf Slilllan and im Saagebiat fiber der leiel 31 Flugtang«. 10 dtotidi* Flagxaoga war* deii varmlBt. Be! bewaffnater Anfktlrmif fiber dem Atlantik warfen deotadie Flugtenge kwel feindlldie Sdilffe, darunter «in Fahrgaetadiiff von fiber 20.000 Br* GrSBe, in Brand. Dcutiche Unterseeboota veraenktea is ilhem Kamp! tue atark gesidierten feindlidien Geleitzfigen aecht Sdilffe mit 42.000 Brt. Elchenlniib fiir Generolmaior FOhrerhauptquartier, 11. Juli. D«r FOhrcr тсг* lleh am 6. Juli dai Eidienlaab ztitn Ritterkreuz dea Elscrnta Kreuzea an Generalmajor Fritz BaY*rlein, Chef dea Generalstabe« einer Arnwt, all 25(. Soldaten der deotachen Wehr-macht Am 26. Dezember 1941 wurde der damallge Oberstleutnant 1. G. Bayerlein, Chef dee Ge-niralitabes dee deutsdien Afrikakorps, mit dem Ritterkreuz ausgezeldinet, nadidem er wKbrend der Bchweren Kampfe In Nordafrika Ende November und Mltte Dezember 1941 mebrmale krltlsdif Lagen an der Spitze de: Korpsstabes oder sonstfger schwadier KrSfte unter riickslchte-losem Einsatz seiner Person gemelstert hatte. All Generalmajor und Chef des Generalstabes einer Armee hat er in den Kflmpfen an der Marethfront wiederholt aus eigenem EntschluB zum Gegenangriff gegen die mit (Jbermacht In die deutsch-italienisAe Linie eingcbrochenen Briten aiwesetzt und zu voilera Erfolg gefUhrt. Ale der Gcgner daraufhin seine Krafte umgrup-piette und in die nur mit schwadien Truppen gesicherte Flanke der Marethsteliung elnbrach, brachte er diesen gefdhrlichen StoB durch etnen energlsch gefUhrten Flankenangriff zum Stehen. Am 20. April trat der Feind zum GroBangriff auf die EnfidavlIIefront an und eroberte nach schweren KSmpfen den ganzen Westteil der Stellung beherrschenden DJebel-Garci. Aus eige- nem EntschluS fiihrte Gener«Im«|or Bayerlein persNnlich mit zwel Kampfgruppen wiederum einen GegcnstoG, warf die Briten von den H9lien und erreiclite dadurch dam weitere Haiten der Enfldavlllelini#. Generalmajor Bayerlein wurde mm 14. Jlnntr 1899 als Solin des Oberinspektore Dontt Bayer* iein in Wlirzburg geboren. Neue Ritterkrenztrager Berlin, 13. Jull. Der FUhrer verllih dts Ritterkreuz dee Elsernen Kreuzet an Major Kurt H a s 8 e 1, Kommandeur elnes Panzerverbandcs, Oberstleutnant Paul A u d o r f f, Kommandeur eines Grenadier-Regiments, Feldwebel Willy Schneidermann, Gruppenfiihrer In einem Grenadier-Regiment, Hauptmann (W.) НеГш Schweizer, FUhrer eines Sprengkommandos. Der Ftihrer verlieh ferner auf Vorschlag de» Oberbefehlshabers der Luftwaffe Reldimarsdiall Gdrlng dat Ritterkreuz des Elsernen Kreuzei an Oberfeldwebel R 6 w • r, FlugzeugfQhrer in einem Kampfgeschwader, Winniza ein Dokument des Sowjettenois Stallns GehelmpoIIzel wUtete rlKbsIditsIos unter AngehSrIgen alter Vollissđiiđiten Rowno, 13. Jull. Die Kunde von den grauen-haften Ermordungen Tausender von Ukrainern in Winniza geht heute durch die ganze Welt. Sie latsen alle geeitteten VOlker aufhorchen und erkennen, dafi das Regiment des Bolschewismus, das mlt Blut und Terror 1917 begann, audi heute noch mlt den glelchen Methoden seine Schreckens-berrichaft ausUbt. In den Massengrttbem von Winniza wurden zu vier Fttnfteln die Lelchen von ukralniechen Handarbeltern gefunden, Versklavte, die auf den Stallnschen Kolchosen oder in den Fabriken der Stadte gearbeitet haben. Man fand daneben die Lelchen von Priestern und AngehSrigen religioser Gemeinschaften. Die Ermordeten von Winniza beweisen, daB In dem Paradies der Arbeiter und Bauem nlemand seines Lebens ilcher war, denn das Ziel des Bolschewismus war und let es audi heute nodi, eine Masse audi geistlg zu kollektl-vieren, die stumpf und ergeben fiir die jildlschen Herren Sklavenarbeit lelstet. Die ermordeten Ukralner von Winniza lessen slch in etwa sleben Gruppen eintellen. Den Hauptanteil stellen Kolchosenarbeiter. Es han-delt slch hler vor allem um Landarbeitet, Leute mlt kleinstcm Besitz, bei denen der Verdadit bestand, dafi sle trotz lahrelanger Arbeit auf dem Kolchos einen Inneren Widerstand gegen Mdsky wurde iibeiroschend nach Moskau zitiert Verstandigung wegen NadilolgersAaft SIkorskis - Stalin verbietet Baltenkomitees fk. Stockholm, 9. Tuli. (Eigetibericht.) Der Londoner SowjetbotiMafter Maitkjr itt Uber-rAcchend ntch Mosk»u zitiert worden, wohin er bereitt tbgereitt ist. tn unterrichteten britischen Kreiien briagt mtn dieses Ereignis sowohl mit gefunden und In ihr jetziges Sklavendasein ein-gew6hnt hatten. Die dritte Gruppe enthUt die Leldien derjenl-gen, die der Verbindung mlt antlbolsdiewlstl-schen Elementen verdHditlgt wurden. Zti ihnen gehSrte |eder, der irgend euimal von dem NKWD bestraft oder verhaftet worden war. Jeder Ver-wandte, Bekannte, aber audi AuffSlllge muBten gewilrtigtn, ohne Untersuchung und ohne dafi ihm der Name des Volksfeindes genannt wurde, verhaftet, verbannt oder erschossen zu werden. Eine Gruppe fttr sldi enthttlt alle, die der Verbindung mit dem Ausland v«rd&ditigt wurden. Eine Postkarte, die offiziell von der Moskauer Zerttrale zensiert worden war, gentigte sdilleB-lich, um zur Verhaftungsursache zu werden. Man hat bel den Ermordeten von Winniza zensiert: Briefwechsel mlt Rumlnlen oder Lettland gefunden, die bel dem Hausuntersuchungsproto-koll all verdKchtige Gegenst&nde beschlagnahmt worden waren. In einem Falle genttgte eine Sammlung auslandischer Btiefmarken fiir den GenickschuB, in einem anderen sogar ein Aus-tausch von Schmetterlingen. Die Winnlzaer Zu-sammenstellung von Fundgegenstandcn enthSlt als ErschieBungsursache u. a. ein Poitkartes* album aus Itallen. Die filnfte Gruppe rcsultiert aui den Rell-glonsverfolgungen des Bolsdiewlsmus. Bis 193* fiel fUr den Besuch von Gottesdiensten nur der Sdiatten des Verdadites auf M&nner und Frauen. Spiiter erfolgte aber fiir religiose BetKtigung ohne Ausnahme die Verhaftung und Erschlefiung. Angehorlge von rellgiSsen Gemelnichaften wurden ausgerottet. Die sechste Art der Verfolgunj richtete ildi gegen die natlonalen Minderheiten, denen ver« fassungsgemSB die voile Frelhelt garantlert war. Hierunter fallen die wenlgen Polen oder andere Angehorlge von natlonalen Minderheiten, die in den Massengrabern gefunden wurden. Audi die Ukralner aus Gallzien gelten offiziell als eine Gefahr fiir das Sowjetreglme. Die Beschuldl-gung lautete aber nie auf die ZugehSrlgkelt zu natlonalen Minderheiten. als Verhaftungsgrund wurde stets ein anderes Motiv angegeben. SchlieBlich verfolgte das NKWD audi alle |ene AngehSrlgen des Partel- und Reglerungsappa-rates, die nicht unbedlngt zuverlSssise Kommu-nisten waren. Dlese Bespitzelung lief unter dem fk. Stockholm. 18. Juli. (Eigenb«richt.) Nach mehrtitgigem verlegenem Z6gern hat slch London endlich dat« aufger«fft, zu den deutschen Dokumenten Stellung zu nehmen, in denen un-widerleglich nachgewiesen wurde, dafi die Briten den Bombenkrieg gegen die Živil-bevolkerung begannen and inn trotz alter Wamung vor der Vergeltung bi« heute tort-setzten, d* Ihnen keinerlei M6glichkeiten zur VerfUgung stehen, das schwerwiegende Ankiage-materlal des deutschcn Weifibuches zu ent-kraften, verzichtet ihr schlechtes Gewtssen darauf, zu den einzelnen Aktenstilcken und Argumenten iiberhaupt etwas zu sagen. Sie be-haupteten dagegen frech, dieses Weifibuch ent-halte Uuter Unwahrheiten. Zur Stiitzung diese: Alibivefsuches fiel Ihnen nur die eine Ausrede ein, die Deutschen hatten durch di« Bombardierung von Warschau und Rotterdam selbst die erste Schutd auf sich ge-laden, was im Wei(5buch eindeutig widerlegt ist. Sie unterschiagcn die Tatsache, da(S Warsch.iu cine brfestigte Stadt war, die von der Elite der polnischen Armee vcrteidlgt wurde, Um die Zivilbevolkerung dleser Sadt zu tchoncn, wurde bekinntlich der Kommandant von Warichau mehrmals zur Cbergabe aufgefordert. Ertt tis dieier lich weigerte, begtan die Bombardierung der militilriich wichtigen Ziele. Ebenso ver-hlelt es sich mit Rotterdam, das erit dann von deutschen Stukas angegriffen wurde, als die Ab-lehnung der Obergabe daru zwang, mlt Gewalt vorzugehcn. Keine einzige Stadt Hollands, Belgieoi oder Frankrdchs wurde im ganzen y«rku{ des Krleges beschojsen tind bom-bardiert. Stldiwort „Festigung dem Sowjets- und Partel-tpparates". Der Wellengchlag der Massenverhaftungen und ErschleBungen hatte In der Sowjetunlon voo 1917 bi« heute niemals aufgehort. Zwel beeon-dera hohe Spitzen errelchte er 1929 und 1930 bel der EinfUhrung des Kollektlvsystemi und 1936 bls 1938, >U die Sowjets Ihre RUstungs-Industrle beionden stark ausbauten, denn das war das Teuflieche bel alien Verhaftungen, daB sie besonders stark nach der Proklamlerung von Rlesenunternehmungen einsetzten. Zuerst wurde z. B. dl« Erbauung elnes Kraftwerkes oder eines Kanale angekilndlgt. Dann setzten die Verhaftungen cln, um Arbeiter fUr dlese Unter-nehmen zu sdhaffen. Die Verhafteten sollten, wie die Sowjets es ausdriidcten. In der Ver-bannung die MBglldiVelt erhalten, sldj tu l&u-tem. So wurden audi tatsSdilldi Immer wleder einlge der sogar mlt Orden ausgezeldineten Ver-bannten wleder In Ihre Helmat entlassen. Auf dlese Welse gelang es, die Massenverhaftungen In einem harmlosen Lldit ersdielnen zu lassen und so besser die Spuren der MassenerschleCun-gen zu verbelmlidien. Die ukralnlsdie BevSlkerung — und es 1st kaum eine Famllle, die nldit einen Verbannten zahlt — erfShrt heute aus der Aufdeckung der Massemnorde ron Winniza, wo Tausende Ihr Ende gefunden haben. Aber nldit nur die Ukralner, sondem die ganze Welt soil und muB die sdianerlldie Methode Stallns und seiner jlidlsdien Hlntermanner erfahren. Die deutschen Soldaten an der Ostfront sdiirmen mlt Ihren Waffen heute die Vftlker vor einem fihnlldien Sdildcsal. London weifi nichts zu seiner Rechtleitigung Verlegene Antwort ani das deutsdie WeiBbudi - Wlederaufwarmung alter LUgen Di* erneuten Veriuche d«r Brlt'ea, Ihr# Schuld tbzustreiten, . entbehrcn *1м jecUr itch-lichen Gnindlage. Ei nlltzc ihnen wcnig, wenn sie sich an die Taktik von Verbrechern klammern, vor Gericht alles abzuleugnen, in der Hoffnung, dadurch einen Freispruch zu #r iangen. Das Urteil der zivilljlerten Welt Qber die britischen und amerikaniichen Gangster ist ge- tailt. Sedis Krlegssdilffe versenkt Tokio, 13. Jull. Das Kalserllche Hauptquartlcr gab am 10. Jull bekannt: Auf Grund der Inzwischen elngelaufenen aus-ruhrlidien Berlchte wird feetgestellt, dafi dl« japanlsche Kriegsflotte bei den Nachtangrlffin auf die Kulabucht fotgende Erfolge erzlelte: Am 4. Juli wurden ein mlttelsdiwercr ffind-lldier Kreuzer der „Santa-Fee"-KlaBse, ein sAwe. rcr ZerstSrer der „Strong"-Klasse und ein Krlegs-schiff nidit identifizierter Klasse versenkt. Am 5 Jull wurde ein mittelsdiwerer felndltdier Kreuzer der „HcIena"'Klesse versenkt. AuBer-dcm wurden ein mittelschwerer Kreuzer nldit identifizierter Klasse und ein Sonderdlenstsdilff versenkt. 2673 Flugxcuge abgesdiosstn Toklo, 13. Jull. Die Tokioter Zeltung „Jomiurl" bcrichtet tiber die Erfolge der fapanlsdien Luftwaffe: Auf Grund der Bekanntgabe des Kalser-llchcn Hauptquarticrs wurden in der Zelt schen dem 31. August 1942 und dem 9. Jull 1943 von der fapanisdien Luftwafft In 804-paxiflk insgesamt 2673 fdndlldw ПмМмв gtedioatM H«K m Warnm Sikorski versdiwinden mnRte Stodiholm, 13. Jull. Worauf es den Londoner und Washlngtoner Drahtzlehern ankam, als sie den Befehl zur Beseitigung des unbequem ge-wordenen Chefs der polnischen Emigranten gaben, enthUIlt die „New York Post". Sikorski — 10 sdirelbt das Blatt — sel unfShig geweeen, die sowjetfelndlldie Elnstellung der polnlsdien Emlgrantenorganlsatlon zu unterdriidcen. Wolle dlese nun welterbestehen, dann mtisse ale slch einen Letter nehmen, der „realistlsch genug sel, die Freundschaft der Sowfetunlon lu sudien. Wenn die polnlsdie Exllreglerung die verkehrte Wahl trlfft, 1st es megltch, dafi sle dauernd Im Ezil blelbt". Der Fall 1st elnfMtlg: Katyn soil vergessen gemacht werden I Sikorski wurde er-mordct, well er liber den bolschewlstlsdien Massenmord an den 10.000 polnischen Offizleren nldit hlnwegkam. Moskau forderte seine Beseitigung und London und Washington fllhrten den Befehl aus. Sowletiadiet Ultimatum an Emlgrantenpolen tc. LlisaboB, 13. Jull. Sowjetrusslsche Forderun-gen In ultlmatlver Form sind auf dem Wege Uber die nordamerikanlsche und engiische Re-glerung dem polnlsdien Emigrantenausschufi la London zugestellt worden, mlt der Aufforderung, die Neubildung der Rcglerung so vorzunehmen, dafi sle In Moskau nldit Anstofi erregt und die Wlederaufnahme der Im April abgebrochenen diplomatischen Bezlehungen ermSglidit Sikorskis Nachfolger znrfidtgetreten tc. Stodiholm, 13. Jull. Nach Meldungen aus London let der neue MinlsterprSsldent des polnischen Exllaussdiusses, Stanislaus Mlkolaiczyk, der xum vorlSufigcn Nachfolger General Sikorskis ernannt worden war, berelts wleder zurlick-getreten. Brief Roosevelts gefunden • Der vertraullche Brief FrKsldent Roosevelts an Sikorski, dessen Inhalt audi den engllschen Amtsstellen nicht bekannt war, 1st nach Meldun-gen aus Gibraltar am Donnerstag gefunden worden. Er wurde zusammen mlt anderen Staatspapleren Sikorskis aus dgn Trtlmmem des In Gibraltar abgestUrzten Bombenflugzeuges ge-borgen, meldet Reuter. Verrater Bergeret abgesagt Madrid, IS. Juli. Vie Reuter aus Algier Jrt meldrni weifi, wurde durch eine im Amtsblatt verOffentlicht« Verordnnng General Bergeret seine* Potteni aU Kommandeur der franzdii-i schen Luftfahrt ia FranzSmch-Weittfrika ent< hoben. Bei dem vttlligen Durcheinander, dat in des von den Anglo-Amerikanern beietzten fran-< zttiitchen Gebieten Nord- und Wettafrika herricht, wird da# frirgliche „Amttblatt" filil »lie Poitenwechiel a la Bergeret, Noguei «nd nicht zuletzt Darlan erhebllche Papiermengeal verbrauchea. VIzeadmlral Legnanl bei DDnltz Berlin, 13. Jull. VIzeadmlral Legnanl, der Ве^ fehlshaber der italienisdien Unterseeboote, hlelt sldi mlt Offizleren telnet Stabes alt Gast del deutsdien Krlegsmarlne einlge Zelt In Deutsdiland auf. Nadi Beslditlgung verichledener deutschec U-Boot-StUtzpunkte wurde er vom Oberbefehla-haber der deutschen Krlegsmarlne, Grofiadmlntl Dtfnltz, empfangen, mlt dem er eine elngehend# Unterredung ttber eine engere Zusammenarbell Im Unterseebootkrleg hatte. Die Betprechungen, die Im Geitt# einer auk rlditlgen und herzlichen Kameradsdiaft erfalg* ten, zelgten eine vollkommene Oberelnstimmung der belderseltlgen Auffassungen. SellbabnunglUdt In Salzburg Карпш, 12. Jnli. Ala der ersie Seilbabavagcai einei aeugebauten Sdiwebeaufzuges, d«r vooi Карпш auf den Maiskogel fflhrt, nadi der Br> probung mlt Material nnd Mensdien zur Нвћ« fuhr, atUrzte er infolge Fehlschaltung ana IW Meter Hohe ab. Drel Deutsdie, zwel LehrWm## und ein Mechnniker, und zwel Krlcgsjief^r^yve blieben tot llegen. Ein drltter KhegegeiWgena# ewt htHA 4aoa«h. #№ fferMr IK ediwr Seite 4. — Nr. 55. KABAWANKEX BOTE' MUtwoch. 14. Jiill 1943.' zwischen beiden AutoritUten. Sie wehrt sich mit aller Scharfe, indem sie ihn auf der BUhne l&cherlich macht. Aber Gottsched steht nicht allein, der bertlhmteste Harlekinspieler MUller, damals fast so angeseheri wie Stranitzki, stellt der Prinztpalin eine Falle, die Ihr daa Fleisch-haus und das Leipziger Privileg: kostet- Die Neuberin muB wieder umherziehen. Theater spielen, um Privilege bettelnd und alternd- In Wien versucht sie ihr GlUck, aber sie entfesselt hler nur Unruhe, denn die ange-se^enen KomSdianten wehren slch gegen die Landfremde- Sie muB welter- Die Jahre ver-gehen. Sie zleht durch Deutschland. Ihre Freunde sterben. Sie bleibt- Das ganze ftlend elner grauhaarigen Komodiantin, die im Regen Uber die StraBen wandert, gebeugt und yer-armt, bleibt ihr nicht erspart. Indes man slch Echte und symbolische Weite /5:шЗ!"-"Г$ас.м* Die Rebellin hinter der Rampe / Vor rund 225 Jahren an elnem FrUhllngs- Aber private Intrlgen beginnen zu spielen. morgan des Jahres 1717 schlug der Geiichts- Sie hat viele Feinde- Eines Tages kommt es rat WelBenborn hart. mit der Faust auf den zu elnem Bruch zwischen Gottsiched und ihr, Tiach. Seine junge Tochter, Karoline, hatte Der Professor attacklert sie durch hgimliche helmllch das Haus verlassen und war spurlos Schmfthschrlften. Ein wilder Kampf entbrennt verscJiwunden. Mit Ihr der Student Johann Nouber. Der Gerichtarat tobt- Br sucht die Ver-echwundene wochenlang, er let ein Dickkopf, der Alte, der daa Kind rUckslchtslos unter-druckt und eingeschUchtert hat- Jetzt ist sie geflohen, und nicht einmal der Stookbrlef, den der Vater ihr nachschlckt, hat Erfolg. Erst epftter verhaftet man das Liebespaar im S&ch-sischen drUben und sperrt ts sleben Monate In den Turm, auf Antrag des Vaters! Danach wlrd dl2 kleine WelBenborn aus Ihres Vaters Haus verstoSen und Irrt auf den Land^trafien Deutschlands umher. Eine her-umziehende Kombdlantentruppe nimmt sie euf. Sie darf waschen und arbelten, spater Llchter anzUnden und In Wlrtssalen kleine Rollen spielen. Sie geht zu elner anderen Truppe mit ihrem Gellebten und im Jahre 1735 schon grllnden sie eine elgene Truppe, die mit Planwagen und Pferden durch die Lan^e zieht von StraBburg bis Hamburg. Sle spielen Hanswuratladen und Haupt- und Staatsaktlonen. Die Truppe erwirbt slch in Deutschland elnen gewlseen Ruf. Karoline WelBenborn hat Ihren Gellebten geheiratet und wlrd die »Neuberin«. Sie ist die Prinzi-palln der Truppe, die selbst dlchtet. Theater epielt. Regie fUhrt und rastlos arbeitet, Herz . und Seele des reisenden Unternehmens. Schon frUh versucht sie das Publikum zu erziehen. In Hamburg dichtet sie einen Epilog, mit dem die tapfere Frau das ver^Ugungssllchtlge Publikum vor den Kopf stoBt. Es kommt zu elnem der ersten Theaterskandale In Deutschland. Die junge Neuberin 1st unruhlg. Sle beklagt elch, daS es keine deutschen StUcke gabe uud <1аВ das Publikum steta nach dem Pobelthea-ter der rohen Henswurstiaden verlangt. Sle fordert die Dlchtung, dae relne, leidenschaft-llche Theater der »Gegenwart. Sie trifft in Lepzlg den beriihmten Professor Gottsched, der eine deutsche Literatur zu organisieran. versucht, Indem er eine >Acadćmla Allemande« grUndet. Er Ubersetzt franzoslsche Dramen ftlr die berlihmte Prinzipalin, well es deutsche noch nicht gibt. Sie splelt Racine, Aristofancs, aber ele bleibt unbefrledigt. In Leipzig hat sie so etarken Erfolg, daB sie sich dort niederlaBt, und im Flelachhaus an der NlcolaistraBe Theater splelt. Sie nelhert sich dem Gipfel Ihres Ruhms. Sle ist sch5n, und verwegene GerUchte Uber Bie gehen durch das Land Sie wlrd die berlihmte »Neuberin«, die die Žuschauer faszi-nlert. Ihr Kampf um die Begrlindung des deut-echen Theaters wird heftig diskutiert. Sie wlrd nach RuBland elngeladen, um vor der Zarin In Petersburg zu spielen. Da entschlleBt slch dieses groBe Herz zu jetier entscheldenden Tat, die unvergeBlich gžblleben 1st. Ihren Todfeind, den Harlekin, den aus Frankrelch importierten SpaBmacher, dessen unzUchtlge Stegreifpossen den Pbbel aufwiehem lassen, der von keiner BUhne damals wegzudcnken war, dlesen Harlekin ver-bannt sle In elnem StUck, das sie selbst dlchtet, von der BUhne Es ist etwas Ungeheuer-llches geschehen, die damalige Theaterwelt tobt. Škandale folge'n, aber mit einer ent-echlossenen KUhnheit geht die Neuberin Ihren Weg welter. Sie entdeckt den jungen Gott-hold Ephralm Lessing, den damallgen Studen-ten, dessen erstes StUck »Der junge Gelehrte« ale auffUhrt. Ihr Ruhm hat slch Ins UnermeB-liche gesteigert- Alle Welt spricht von dieser verfUhrerischen, wagemutigen Prinzipalin, die so tapfer fUr die ■ Relnigung und fUr die Er-neuerung des Theaters streltet. In den Schenken Anekdot en erzKhIt, irrt ele umher. Aber wohin sie kommt, lacht man ele aus, denn Ihr schauspielerischer Stil ist im Laufe der Jahre veraltert. Was frilher genial war, 1st heute lacherlich- Als die Kanonen des SiebenjSlirigen Krieges zu donnern anfangen, stirbt in elner Bauern-hUtte eine alte, unbekannte Vagabundln, die man mltleldlg aufgenommen hat Zwel Sol-daten rftumen das Zlmmer und lassen sle allein- Drcl Mann gehen hinter dem Sarg, aber noch der Toten wlrd der Frledhof verweigert-Da hebt der Bauer nachts den Sarg helmllch Uber die Mauer und schaufelt Ihr ungesehen ein Grab. Heute steht ein Denkmal dort- Heute rUhmt man sle, heute welB man, daB 20 Jahre nach Ihrer entscheldenden Tat die BUhnen Deutschlands vom Harlekin ges&ubert waren-Karollne Neuber, geborene WelBenborn, hat nach dem Chaos des DrelBlgjiihrigen Krieges das deutsche Theater begrUndet- Sie starb In Elend, aber sie lebte auf, als das junge Theater auflebte, das sie vorbereltet hatte, Karoline, die Rebellin hinter der Rampe Christian M u n k In Deutschland gibt es jetzt einen neuen F4infmarksichcln. Man wird sich bald an das neue Bild gewohnt haben, da es nur der Aus-tausch eines Scheines gegen einen anderen 1st. Dieser Weohsel erlnnert daran, wle mannlg-fache Formen das Geld im Laufe der Zelten und in aller Welt schon angenommen hat, und wenn es sich bel den KulturvOlkern heute nur noch um ^etallgeld oder Paplergeld handelt, so stempeln die Naturvolker noch heute das zum Gelde, was Ihnen als die wertvollete Ware erscheint- DaB Jagervolker mit Fallen, Fischer mlt Flschen zahlten, 1st selbstverst&ndllch. In Island war noch im 18. Jahrhundert der Stock-fisch Scheldemllnze. Auch aJle moglichen FrUchte sind als Geld benutzt worden, so in Bolivlen und Pei-u die KoIanUsse, im alten Mexiko die Kakaobohne. Noch heute vertreten in Guatemala dlese Bohnen das Klelngeld. In Tibet sind Walnlisse als Geld Ubllch, und In China hat man Tabak- und Teegeld- Besonders eigenartlg 1st der >Ziegeltee« der Tibetaner, in Zlegelform gepreBter Teeabfall, aus dem man eine Suppe bereltet und der die gangbarste MUnze ist Je dicker und schmut-ziger der Teeziegel 1st, desto lieber wird er gesammelt. Schon Marco "Polo berichtet von dem chlneslschen Salzgeld, das zum Tell noch heute in Abesslnlen benutzt wird. Die Abessl-nler fUhrten solches Salzgeld frliher in langen Stangen mit slch, und wenn sich zwel Freunde begegneten, so zog jeder sein Salzsttick her- Der kluge Bei / Eines Tages lleB der Bel von Konitantlne,, Naaman, in der Stadt bekanntmachen, daB niemand zur Nacht ausgehen dtirfe. Gleich-zeitig erhielt der Cald-dar den Befehl. allnftcht-llch In eigener Person die Runde zu machen. Der Abend war angebrochen und der Caid, nachdem er sein Gebet verrlchtet hatte, trat, von fiinf Agenten begleitet, selnen Gang durch die Stadtvlertel an. An der Ecke der Sougu-al-Herquema — der StraBe der tune-sischen Schenkwlrte — stieBen sie auf drei elegant gekleidete junge MKnner, die plau-dernd elnherschlenderten. »Donner •. •«, schrle sie der Cald-dar an, »was habt ihr fUr einen Grund, in dieser Stunde hler zu gehen?« »Kelnen«," sagten jene. »Wessen Sohne seld Ihr?« fragte der Caid welter. »Ich«, erwiderte der eine von den dreien. aus und ilea den anderen zum GruB daran lecken. Auch Klelder muBten. als Geld dienen und bilden einen tfbergang zum Schmuckgeld Bald sind es ganze Frauengewander, die als Zah-lungsmittel benutzt werden, bald Matten oder ZeugstUcke, in der SUdsee Rindenstoff, im zentralen und westllchen Sudan Haussa-To-ben, talarartige Faltengewfinder. tJberaus zahlrelch ist das Schmuckgeld. Am verbreltetsten let die Kauri-Schnecke, deren Gehftuse an SchnUren aufgereiht wurden. Wir konnen heute die Handelswege des Kauri-Geldes im Altertum genau verfolgen. Noch elgenartiger 1st das sogenannte FKh, das aus Aragonlt beetehende Steingeld der Jap-Insulaner, das aus mftchtlgen mUhlstein-artlgen Schelben besteht und auf Trabstan-gen mlt groBer MUhe transportiert wird. Die grBBten dieser »GeldstUcke« sind Uber vier Meter breit, haben besondere Namen und sind unverttuBerllches Gemelndegut. Ring- und Zahngeld kommt besonders in Melanesien vor. In Neu-Guinea dienen Hundeeckzfthne zum Frauenkauf. Bei dem polyneslschen Feder-geld sind besonders Federn von roter Farbe geschatzt. Von. den Kahrocki In Kalifornlen wurden auch anelnandergereihte rote Spechts-k6pfe als Geld verwendet. Welt verbreitet ist auch der Gebrauch eiser-ner Ger&te als Zahlungsmlttel. Viellelcht die elgenartigete Form davon flndet sich in Borneo, wo alte Kanonenrohre als Geld dienen. >bln der Solin deeaen, vor dem die Menechea ihr Haupt beugen!< »Ichc, sagte der zweite, »bin der Sohn dee-sen, der den Himgernden Nahrung gibt!« »Und ich«, spra^h der drltte, »ich bin der Sohn dessen, der da tr&nket die Lechzenden!« Der Caid dachte nach, schUttelte den Kopf und meinte: »Ich kann euch nicht freigeben, bevor euch der Sultan gesehen!« Am Morgen darauf wurden sle vor Naaman-Bel gefUhrt und auch Ihm gaben die jungen Leute die glelche Antwort wie deip Cald-dar. Der F41rst aber echenkte Ihnen sofort die Frelhelt und slch zu seinem Gefolge wendeqd sagte er: »Habt ihr die aufierordentllche Feln-heit und Kiughelt, dieser JlingUnge bemerkt? Dies ist die Erkl&rung: der erste 1st der Sohn eines Barblers, der zweite der einea Backers und der drltte der eines Wassertragers!« (Ttiser SCHAT2K&8TLE1N "TOoHt о4Ш- 'Ж>в-1(1ех11п. .Der Knechtdicnst totet, aber gcrechter Krieg macht jede Seele lebendiy. Das gibi dem Golde die Farbe der Sonne, dap man ins Feuer рл wirft! Das, das gibt erst dem Menscher. sHne ganze Jugend, dafi er Fesseln zerreijif! Hyperion. Es bleibt ims ilberall noch eine Freude. Der echta Schmen begeistert. IVer auf sein Elend tritt, steht hoher. Und das ist herrlich, da$ wir erst im Leiden recht der Seele Freiheit tUMcn. Hyperion. Dafi unsere Zeit nahe ist .. ., dap der EgoismuH in alien seinen Gestalten sich beuyen irird unter die heilige Herrschaft der Liehe und, Gate, da P O etnei n g ei s t Uber olles in all em gehen tfnd. daP daa deutscJw Негг in solchem Klima, unter dem Srgen dieses neuen Frledens erst recht auf-gehn und gerUuschlos, wie die wachsende ^atnr, seine gebeimen weitreichenden KrUfia e.ntfalten wird, dies mein ich, dies sch und glmtbe ich. An den BruderllSOO. Ha! an der Fahne allein soil niemand unset, kiinftiges Volk erl.ennen; es mup sich allei verjilngcn, es muP von Grund auf anders sein; roll Ernsts die Luft und heiter alle' Arbeit) Nichts, auch das Kleinste, das .iUtdglichstfi nicht ohne Geist und die Gdtter! Lieb und HaP und jeder Laut von uns mufl die gemeif nere Welt befremdeti, und auch kein Atigetn blick darf einmal noch uns mahnen an die platie Vergangenheit! Hyperion, TVer^nur mit gamer Seele wirkt, irrt Er hedarf des Kliigelns nicht, denn keina Macht ist wider ihn. Hyperion, Was ist, wenn auch wir armen Schelme gessen werden oder nie gam ins Andenketi kommcn, wenns nur mit den Menschen haiipt besser wird, wenn die heiligen Grund-* sdtze des Rechts und der reineren Erkenntni* gam ins Andenken kommen und eioig nimmei^ vergessen werden . An NeufferllTSi. Der Schmerz kafin mick zit Boden werfen, aber iiberw<igen kann er mick nicht, sobalri ich will! An Neufferj21. August 1794. Ich fUrchie mich vor dem, was zu fiirchteit ist, ich fUrehte mich nur vor d-er Furcht! An den BruderlJuni 1796. Unter rastloser T&tigkeit reift vmn zuni Manne; unter dem Bestreben, aus Pflicht zu handeln, auch wenn sie eine sehr Icleine PflichU scheint,. wenn , sie nur .Pflicht ist, reift mati Ziim Manne; unter Verlei/gming' der unter Entsagung und Vberwindung des selbst-* siiclttigen Teils unseres Wesens, unter stilleiA Harren, bis ein grUPerer Wirkungskreis airA auftfrt; untsr der Vberzeugung, dap es anrfi Grdpe sci, seine KrSfte auf einen епдбп Wir-i kungskreis einzuschrtinken. wenn Gutes dab'-i herauskommt und kein grOperer Wirlmiigskrei.% sich auftut; unter einer Ruhr, die kclnt Schwachhelt der Menschen emp6rt und keiit eitler Prunk derselben, keine falsche GrUPr, keine vermeintliche DemlHigung in Verwirrunff setzt. die nur durch Schmerz Uber das Woh^ und Weh der Menschheit, nur durch das Ge« filhl einiger Unvollltommenheit unterbrocheri icird; unter dem unabliissigen Bestreben^ seine Begriffe zH berinhtigen und zu erwei-^ tern . . . unter all diesem und vielem andereii reift man zum Manne! An den Bruderl2. August 1794. Schwester Inge fiihrt nach Norden / Skizze von Matthiius Spoier Es war zur sp&ten Abendstunde . . . Die groQe Bahnhofshalle war trotzdem immer noch erfUllt vom ХДгт der ZUge und der vielen Menschen, die hier unaufhorllch an-kamen oder wieder fortfuhren, irgendwohin — imhen Oder fernen Zlelen zu- Man konnte es echon aus den Mlenen der Gesichter lesen, ob die Reise freudig oder schweren Herzens an-gfetreten wurde, denn alle Innere Erregimg fand gerade hier in diesem aufschlufireichen Spiel der ZUge Ihren echten und beredten Ausdruck. An diesem Abend war jnlr mitten Im Ge-wUhle und Gedrfinge eine Schwester aufge-fallen, die so selbstslcher und mutlg durch die Menge schrltt, als gabe es fUr sle nur einen Weg, der schnurgerade, ohne alle Um-yMige, zu Ihrem selbstgew&hlten Zlele fiUirte. Sie mochte etwa vlerzlg Jahre z&hlen- Ihr Profil war scharf und sehr markant, und als Ich ee genauer zu Gesicht bekam, da sah loh fr*UWi auch die Runen, die Ihr das Schicksal •ehOD ins Antlltz eingegraben hatte- leh welB nicht, was es war, daB mich aus-gerechnet mm das Leben dieser Schwester Interesslerte, denn sovlel Ich mich auch selbst bemtlhte. davon abzukommen, es gelang mir Dlcht- Gelasjsen schlenderte ich eine Welle hin und her, aber immer wieder kam mir jene Schwester In den Sinn- Zweifelsohne glng ein starker Eindruck von Ihrem ganzcn' Wesen aus- Sle war eben cine PersOnllchkelt, die mich ganz In ihren Bann gezogen hatte. Da ich an diesem Abend einen melner alten Freunde aus dem Feld zurUckerwairtete, dessen Ankunft slch durch die Verspatung seines Zuges noch etwas verzdgerte, so hatte Ich auch relchlich Zelt, mich diesem fremden Schicksal hlnzugeben- Als ich nach elner kurzen Welle zum zwel-tenmal die Schwester wieder sah, da stand ale vor dem Fenster eines D-Zuges, der sie welt Mnwjf nach Norden bringen nollte. N*ch Norden also, dachte Ich, — ■ nd with- rend ich noch welter dem Gedanken nach-sann, sah ich sie schon weit, weit oben an der ElsmeerstraBe, sah sle irgendwo in jenen unermeBllchen Wftldern von Karellen, um dort selbstlos helfend an der Selte unserer Solda-ten nun als Schwester Ihre Pflicht zu tun- Sle' wuBte wohl, dafl ma,n sle dort sehr dringend "brauchen konnte und daB sie dort viellelcht auch die ErfUllung, fand, die ihrem Leben seine BeglUckung gab Noch einmal sahen ihre dunklen Augen auf den Weg zuriick, den sie gekpmmen war. Die Einsamkeit, die vIele Jahre lastend Uber Ihrem Herzen lag, — nun war sle abgefallen und ihrer Macht beraubt. Nun hatte auch Ihr. Leben wieder einen tiefen Sinn bekommen, denn groB und herrlich stand hier eine Auf-gabe vor Ihr, die mitten aus der Zelt heraus gewachsen war und ihren Ruf auch an sle ge-rlchtet hatte. Wie war sle doch so stolz gewesen, als sie zum erstenmal die schmucke Schwestemtracht am Leibe t rug und endlich Ihren langersehnten Der Vorsichtige / "Das trug slch Vor dem Kriege zu; Direktor Emmerling 1st ein gar gestrenger Herr, Da er den ganzen Tag In seinem BUro angespannt arbeitet und abends so mUde Ist, daB er am liebsten schon um neun Uhr Ins Bett geht, so wUnscht er auch, daB alle Mitgleder seines Haushalts spfttesteng um neun Uhr einpas-sleren. Mlt Ausnahme vom Sonntagabend na-tUrllch! Aber mlt dem Chauffeur des Herrn Dlrek-* tors hat es seine Schwlerlgkelten. Georg geht n&mlith gern bummeta, jedoch bellelbe nicht wegen des Alkohols, sondern wegcn der Llebe 3>Damit mUssen Sie SchluB machen, wenn Slo Ihre Stellung bei mlr behalten Wollen!«, hatte ihm ^mmerllng vor einlgcn Wochen erst eroffnet. >Um noun Uhr wird schlafon ' gegangen!« »Sehr wrbl, Herr Direktor!«, hatte Georg gebrummelt und dabei an die Freundln seiner augenbllckllchen Braut gedacht- Acht Tage spSter geschah es, daS Direktor Emmerling mitten in der Nacht aufwaohte Er ziihlte bis 1254 und konnte trotzdem nicht wieder elnschlafen- Er dachte an rleslge Schafherden, an die ^Unstlge AbschluBbllanz, las In elnem langwelligen Buch — und noch immer wollte der Schlaf nicht zurUtikkehren. Da besohloB er aufzustehen und elnen klelnen Spaziergang im Gar^i^n zu machen Gesagt, getan! Direktor Emmerling achlUpftc Lustige Geschichte. Von Karl Otto Homann in selnen seidenen Schlafrock und lust-wandelte auf den Kieswegen. Pietzllch hOrte er ein verdSchtlges Gerauach, die GartentUr knlrschte, es niiherten sich vorsichtige Schrltte dem Haus und jetzt — jetzt blltzte eine Taschenlampe auf »Halt!< schrle Direktor ' Emmerling ener-glsch und legte einen furchterregenden Ton in seine Stlmme. Er war natUrllch Uberzeugt, elnen Einbrecher ertappt zu haben, aber er stand nur — Georg gegcnliber, der eine schuld-bewuBte MIene zur Scl^au trug und ein gc-harnischtes Donnerwettcr erwaftete- »Warum kommen Sie so sp&t nach Hause und warum haben Sie wie ein Vcrbrccher eine Taschenlampe mit7< herrschtc ihn Direktor Emmerling an. Georg r&usperte sich verlegen und stotterte: •Ich bitte um Entschuldlgung, Herr Direktor — ich will nftmlich helraten und heute abends ... habe ich um die Hand ... des be-treffenden ... M&dchens angehalten!« »Na schon«, sagte Emmerling darauf, »das ist eine Entschuldlgung fUr Ihr spates Nach-hausekommen. Aber wozu die Lampe, wenn Sie auf FrelersfUBen gehen? Ich hatte auch keine Lampe bei mir, als ich vor zwanzig Jahren auf Brautschau ging!« Da lachte Georg: »GewiB nicht, Herr Direktor! Das merkt man der Frau Direktor auch an!« Einsatzbefehl zugestellt erhielt. Frelllch war; es eine hOchst geraume Zelt vom Tage Ihref frelwilllgen Meldung an gerechnet bis dieser Stunde, da es endlich so weit war..« »Schwester Inge! Schwester Inge!« Eine helie Stlmme hatte plotslich ihres Namen laut gerufen. . »Hallo! Hier Erika!« Atemlos kam eine junge Schwester ange-etUrzt. Sie hatte sich verepfttet und mufit« auch noch mlt. Ein kurzee Winken und elft Handedruck, — dann war ale glUeklich bei der Kameradln. »Ich hatte schon so Angst um dich gehabt!* sprach Inge nun. Das junge MKdchen schloB die Augen, atmete tief ein und lachte frOhlich auf. »0 Inge!,« sagte sie nach einer Welle, »wie Ich mich freue auf die weite Pahrt ^ Ich kana es dir gar nicht mit meinen Wort en sagem Ob wir wohl viel zu sehen"kriegen werden?!« »NatUrllch Erlka! GewlB, eehr vlel. Sehf viel, mein Kind!« Ich konnte lelder nicht mehr Ittnger ihrea weiteren GesprKchen folgen, denn schon tGnt# die bekannte Stlmme aus dem Lautsprecherj »Achtung! Achtung! Bitte, TUren schlleBen!« Noch einmal suchte Ich die beiden Augen* paare- Noch einmal prftgte Ich niir die Gesichter ein. Von ganzem Herzen wUnscht* Ich den beiden eine gitickhafte und gute Fahrt. Schon fuhr der D-Zug langeam aue def groBen Halle, um, Immer echneller werdendw schlieBllch hlnauesiiroUen ja die dunklf Nacht. Ich stand noch immer auf dem glelcheq Platz und sah den beiden roten Lampen nach, die immer kleiner wurden und sohHeflllch doch, den BllcV'en »ntachwanden. Erst als auch dies geschehen wax, drebte Ich mich langaam um mlt dem Gedaniren; *o-lange wir noch solche Frauen haben, vie Ich sle In dieser Schwester Inge sab, aolaoK* auch werden wir niemale von unseren Ужт* den zu beelegen leinl Sreda, 14. јмИ.|т 1943. F Л W \ V »iC K V U O T Г, 'ПП Pomembno delovan esoc. za varovalne blagane Krainbnrg 1942.1. <5'» ^гсннринбг đ.i t«««* (/ žariscu dneva Upravni ravnatelj Anton Tropper - zaupnik za socialno zavarovanje pri šefu civilne uprave Znano je, de. je nemško socialno zavarovanje urejeno po državi In popolnoma odtegnjeno zasebnemu dobičkarstvu. Njegovi predstavniki so korporaclje javnega prava in niso samo pod posebnim državnim nadzorstvom, temveč slone tudi v svojem poslovanju na državnih zakonih, naredbah In navodilih, čeprav po vsem tem niso na dobiček usmerjene naprave, morajo vseeno prikrojiti svoje izdatke dohodkom, da ne poslujejo, gledano v bodočnost, z zgubo, t- j. s poslovnim primanjkljajem. Od zakonodajalca določene in obljubene dajatve napram zavarovancem in siceršnjim upravičencem, ki so predstavniku zavarovanja dodeljeni v točno določeni obliki, se morajo izvajati oda. izpolniti- Ce dohodki (t. j.' v prvi vrsti prispevki zavarovancev in njihovih delodajalcev) ne zadostujejo, se morajo, če temu ne morejo odpomoči notranji upravni ukrepi, ustrezno povišati prispevki, če se dajo preko okvira zakonito določenih rednih (najnižjih) dajatev viSje dajatve, se te lahko pod okoliščinami zopet skrčijo ali popolnoma ustavijo. Načelo enakosti napram vsem zavarovancem se mora vsekakor obdržati. Dobro upravljana socialnozavarovalna blagajna ne bo uvedenih višjih dajatev aamo obdržala, temveč, če nastopijo človeško nepredvidene motnje kot n. pr. nalezljive bolezni, nezgode, naravne kata-s*trofe in slično, jih kar le mogoče stop-njema zboljšala In Izoblikovala Storila bo vse, da prepreči kako zvišanje prispevkov Iz tega ali onega razloga. če zasledujemo na podlagi uradnih podtkov razvoj socialnega zavarovanja v zasedenih ozemljih K&mtna in Kranjske, katerega edini predstavnik j«, kot znano, po Šefu civilne uprave ustanovljena soclalnozavarovalna blagajna v Krainburgu, pridemo do presenetljivo dobrih Izsledkov. Zt vnaprej naj ugotovimo, da je soclalnozavarovalna blagwjna tudi v letu 1942. popolnoma izpolnila vse obveznosti, Izboljšala dajatve In vse storila, da pomaga svojemu varstvu zaupanim ljudem tako na področju zdravstvenega ekitostva, porodnlne, pi'e-prečenja nezgod i nskrbl za poškodovance kot tudi na področju Invalidskega (rentnega) zavarovanja v okviru velikopoteznega socialne-g% programa. Načeloma je bilo tudi že leta 1942. za to merodajno državno pravo in deloma je blagajna radi svoje finančne zmogljivosti Sla Se preko tega. Iz sledečih, v Izvlečku podanih in večinoma zgoščenih Številk, lahko spoznamo obseg In pomen dajatev, ki praktično niso obstojale samo v- denarju, temveč še v veliko večji meri Iz etvamlh dajatev. Okoli trUnpol mUlJone Beichsmark za dajatve Leta 1942 je bilo Izdanih za: Stroške zdravniškega zdravljenja, potne in prevozne stroške za člane in svojce, stroške za fizikallčnl institut, poplačilo za . zdravljenje zob, stroške za službo zaupnega zdravnika, potne stroške k nadpregledu itd. . . . 492-000 Relchsmark. Siceršnjo bolniško pomoč članom in slično, zdravila, dobave optikov, ortopede in banda-%8te, kopelji in masaže, nadomestne zobe, stroške bolnišnic, potne In prevozne stroSke, bivanje v zdraviliščih, bolnlSčine, pomoč za gospodinstvo in osebne izdatke,... 1,046.000" Relchsmark; Siceršnje enkratne posebne naklonitve • • •, 350000 Relchsmark; Siceršnjo bolniško pomoč za družinske člane in sicer zdravila, optike, ortopede In banda-žiste, kopelji in masaže, nadomestne zobe, bivanja v zdraviliščih . . . 136 000 Relchsmark; porodniško pomoč za zavarovance in svojce odn. babiško pomoč, potnlne, stvarne dajatve, porodnino in dojnino, sicerSnje dajatve v denarju . ■ ■ 23^ 500 Relchsmark; preprečevanje bolezni, zdravstveno skrbstvo In mrtvaščino ob smrti članov, rentnlkov in svojcev . . . 31.000 Relchsmark; zdravljenje poškodovancev, stroške za upre-pe preprečevanja nezgod, rente poškodovancem, vdovam, slrotarn in staršem in enkratne posebne naklonitve . . . 353.500 Relchsmark; stroške za zdravljenje, rentna mnenja, invalidne in starostne rente, rente vdovam in sirotam in enkratne posebne naklonitve . • • 649.000 Relchsmark; stroške za zdravljenje, rentna mnenja, starostne pokojnine, rente vdovam in sirotam iz zavarovanja nastavljencev kot enkratne posebne naklonitve . . . 240 000 Relchsmark; vse dajatve skupaj 3,486 000 Relchsmark. StroSki uprave so se gibali v skromnih mejah. Za stvarne izdatke je bilo Izdanih . . , 106 000 Relchsmark in za osebne izdatke . . • 299 500 Relchsmark. Socialnoz&varovalna blagajna je morala nar ravno skrbeti tudi za primerno varstveno rezervo za primer nepredvidenih izdatkov In posebno za Se pričakovano precejšnje povečanje Izdatkov za starostne in invalidske rente. Kot znano, nI imelo delavstvo v Jugoslaviji praktično še nobenih zahtevkov do starostne rente in tudi nI bilo zavarovanja poljedelskih delavcev. Soclalnozavarovalna blagajna pa prizna vse zaposlitvene dobe, ki so bile odslužene v Judosiavijl (do 1. januarja 1922 nazaj), kot predslužbene dobe, ki bi morale biti po nemškem pravu zavarovane. (Pri tem zadostujejo, da se vpošteva celo prispevkovno leto, že Štirje zaposlitveni tedni tekom enega leta!) Radi pomanjkanja prostora ne moremo tu opisati premoženskega položaja in razčlenitve > dohodkov. Iz Istega razloga se tudi ne more tu obravnavat poslovanje rudarskega zavarovanja. Vsi upravičeni zahtevki bodo Izpolnjeni! Posamič menijo, da se od socialnega zavarovanja itak samo malo dobi ali pa to, kar «e pač nudi, da je manjvredno. Včasih naletimo na mnenje, da je bolje, da si plača zdravnika sam In si kupi sam zdravila, da pride do zaželenega uspeha. Baje se tudi dogaja, da posamič zdravnik »boljše« zdravi, če pride »zasebno« do njega, kot pa če se izkaže, da je član blagajne Tovrstne trditve ali bojazni so ■ brez vsake upravičenosti. Tudi zdravniki Irna-jo svoje dobre razloge, da ne odrečejo socialnemu zavarovanju svojega priznanja. Tudi v njihovih krogih nI nobenega dvoma, da bi veliko težje vršili svoje dolžnosti in posebno svojo znanstveno in zdravstveno politično nalogo, če ne bi bilo naprav socialnega zavarovanja. Zavarovanim delavcem in nastavljen-cem in upravičenim članom ni treba prav nič misliti, da so »manjvredni«, če so prlmorani iskati kot »blagajniški pacienti« ■ zdravniško ■ pomoč, zdravila Itd Ni jim treba tudi nič doplačati, če zahtevajo dajatve socialnozavaro-valne blagajne. Vsak za blagajniško poslovanje pripuščeni zdravnik (zobozdravnik, dentist) je dolžan, da zdravi brezplačno v kolikor je potrebno, pacienta, ki se izkaže, da je upravičen član socialnega zavarovanja! Načeloma obstoji prosta Izbira blagajniškega zdravnika. Blagajniški zdravnik tudi lahko predpiSe vsako potrebno zdravilo na račun socialnega zavarovanja ne glede na njegovo sestavo in ceno. NI nobenih omejitev na primer pri specialnih zdravilih in sllčnem. Vsekakor se pa mora vsak upravičenec socialnega zavarovanja napram zdravniku izkazati ustrezno kot član blagajne (ali siceršnji upravičenec). To se zgodi samo s predložitvijo bolniškega lista, katerega lahko izstavi voak Betriebs- fUhrer. V nujnih primerih n. pr. pri nezgodah, smrtnonfevarnih obolenjih itd- se lahko predloži bolnlSkl list tudi naknadno- Toda tudi v teh primerih je treba zdravnika takoj pri prvem obisku opozoriti na to, da ima opravka z blagajniškim bolnikom- Da uporabljajo tudi dejansko v najširšem obsegu upravičenci socialno zavarovanje, dokazujejo v ostalem predležeče navedene številke pač najboljše. V resnici se ga v moderni državi ne more več pogrešati in njega nadaljnje Izoblikovanje In razvoj je samo Se vprašanje časa. . Kakšen odmev ima pripravljenost socialno-■ zavarovalne blagajne do dajatve v krogih prejemnikov, lahko podkrepi'eden izmed mnogih dopisov, ki so došli blagajni posebno iz vrst starejših ljudi na Gorenjskem. Tako je pisala sedemdesetletna žena S iz Jauerburga sledeče: »čutim se dolžno, da se Vam zahvalim za mnoge dobrote, ki ste mi jih Izkazkli v letu 1942. Osebno bi se Vam rada zahvalila, toda moje noge 80 preslabe, ker nikamor ne morem iti. Zato Vam lahko «amo zakličem in želim naj Vam dobri Bog vse stotero poplača. Na Gorenjskem ee še nikdar ni tako vsestransko skrbelo in bilo urejeno, kot je to sedaj v nemškem Reichu. Zmaga шај bo srečna in častna!« g Iraii Radminniilorf ABlIng (Iz stanovskega urada.) Tudi v prvem poll^ju 1943 je zaznamovanih v mestu ABling daieko več rojstev kot smrtnih primerov- Bilo je 166 rojstev in samo 71 smrtnih primerov. Tudi ženijo se zelo radi-Do 1- 7. 1943 je bilo poročenih 57 parov, kar že samci dokazuje zaupanje Gorenjcev v bodočnost- Kronau- (Pogreb.) Dne 5 julija je kot žrtev materinstva umrla gospa Christine F U r e-d e r, soproga župana Radmannsdorfa in bila v četrtek v Kronau slovesno pokor pana. Na njeni zadnji poti jo je poleg sorodstva spremljala -velika ' množica ljudi. Veliko sočustvovanje kažejo številni šopki rož in venci- Ireb Slain Steln- (Krajevna kronika) V stanovskem uradu pri Landratu Steln je bilo v prvem polletju 1943 112 porok. V mestu Steln je bilo v prvem polletju 1943 64 rojstev in 36 smrtnih primerov. Wodltz. (Smrtna nesreča- Dne 4. Julija 1943 se je na svojem domu smrtno ponesrečil posestnik Franz Kosetz iz Wesze. Ko je spustil krave iz hleta, da bi jih odgnal na pašo, so ga krave na dvorišču podrle na tla, g% pohodile in mu zlomile hrbtenico. Za za-dobljenimi poškodbami je Kosetz drugi dan umrl. Bil je vzoren kmet in skrben družinski oče Zapušča vdovo in štiri otroke. Llttai. (Stanovski urad) V Littaiu je bil nedavno otvorjen okrajni stanovski urad, ki obsega občine Trebeleu, St. Martin bel Llttai, Littal, Watsch Jn Kresnltz. Schwaraendorf. (Počastitev zmagovalcev) Nedavno je počastil Stamm Schwarzendorf HJ' zmagovalce v državnem športnem tekmovanju- Ob sončnem vremenu Je izročil HauptgefolgschaftsfUhrer S C h w e 1 h s mladeničem in mladenkam igle zmagovalcev, katere, so si sami priborili. Nadalje je poklonil Ortsgruppenleiter Sleger za najboljše vsake skupine hranilno knjižico, katera je bila zmagovalcem izročena na slovesen način. Die neuen Urlauberkarten Nove nakaznice za dopustnike Die im Laufe der Zeit erfolgten Rationen-andcrungen bci Fleisch, Brot usw. haben eine Neugestaltung der Urlauberkarten erforderlich gemaclit. Der Reichscrnahrungsminister hat das zum AnIaB genomraen, die bishcr geltcnden Vor-schriften iiber die Urlauberkarte zu erganzen und neu zusammenzufassen. Urlauberkarten bc-kommen danach vor allem die Formationsangc-horigen, also die Angehorigen ^der Wehrmacht, Waffen-fj, des RAD usw- im wesentlichen nach den bisher geltenden Vorschiiften. Aufier den Formationsangehorigen bckommen auch alle liber. 20 Jahre alten Verbraucher, die iiber Lebens* mittclkarten nicht verfugen, weil sie Gemein-i schahsverpflegung erhalten, Urlauberkarten, so-weit ^e voriibergchend infolge Urlaubes aus dec Gememschaftsverpflegung ausscheiden. Die bis-herigen Urlauberkarten treten rait dem 22. August 1943 aufier Kraft. Die neuen Urlauberkarten sind vom 9. August 1943 ab giiltig. Ausgegebene alte Urlauberkarten werden nicht gegen neue eingetausciit. Zwei Typen Haushaltnahmaschinen Dva tipa Šivalnih strojev Der Reichsbeauftragte fur Maschinenbau eine neue Anordnung iiber die Herstellung voK Nahmaschinen erlassen. Die bisherigen Bestim^ mungen, die bereits eine weitgehende Typen* beschrankung vorgenommen hattep, werden auf* gehoben. Kunftlg diirfen auf Vorschlag des zustandigen- Sonderausschusses our nodt zwei Typen von Haushaltsnahmasđiinen hergestellt werden, und zwar eine einfache Handmaschlne„ die fast ausschlieBlich fOr die Ausfuhr In Frage kommt, und eine Maschine mit Versenkgestell, die wohl meist eine Zentralspulmaschine seln; diitfte. Die Begrenzung der Typen tragt dec heute am Friedensstand gemessenen verhaltnjs.^ maBig geringen Produktion Rechnung. Haushalt-i maschinen stehen nur fiir kinderreiche Flieger-gesQhadigte und ahnlich gclagerte Falle zur Ver.' fiigung. Wurmstichiges Obst Piškavo sadje In der Hauptsache wird das Kernobst von den versdiiedensten Insektenlarven heimgesucht. Der Volksmund sagt „wurmstichig". Hler gilt es, diesen Frfiehten groBte Aufmcrksamkeit zu« zuwenden. Der bekannteste Schadling 1st de* "Apfelwickler, auch Obstmade gcnannt. Friichte, die slch dutch Notreife auszeichnen und meist von diescm Schadling befallen sind, muS man fruhzcitig aus dem Behang herausnehmen. Sie lassen sich noch in der Kiiche verwerten. Eint weitere Pflegemaftnahme stellt das Umbindes von Fanggiirteln (Wellpappe) dar. Diese, In dert ersten Julitagen angebracht, werden von den Larven sehr gem aufgesucht, zumal, wenn art den Baumen jede andere Untersdilupfqioglich-. keit, z. B. abgeplatzte Rinde u. dgl. m. beseitigt wurde. Ende Juli nimmt man die Fanggiirtel ab und vernichtet die darin befindlichen Larven. Schiidiinge ahnlicher Art sind der Apfelfrucht-stccher und die Apfelsagewespe. Man solite zuc besseren Ausbildung und Erhaltung gesundec Friichte grofien Wert auf das Ausdiinnen legen, d. h- Friichte, die im Laufe des Juli VerkrUppe^ lungen aufweiscn oder schadhaft sind, werdeA im Interesse einer besseren Ausbildung den ubrigen "FrUchte herausgenommen, eine MaB-nahme, die noch immer zu wenig Beachtung findet. Rolf LennaM 12 ^имоллљИсил^а* bi ui иоилтои hdmorirticbk rouan Schwabe, 28 let star, učitelj na ljudski Soli v Wingendorfu v Sachsnu. Marljiv, zaveden uradnik. Mesečni dohodki 186,72. Značajno in zdravstveno brezhiben. Strastno lovi postrvi na trnek. Načelnik prostovoljne požarne hrambe v treh vaseh. Vozi ee z motociklom. In Wemerjev sklep je storjen. Obiskal bo Schwabeja in ga pridobil kot »spremljevalca« na potovanju. To mora postati Wernerjevo zaročno potovanje. * V Wingendorfu kokodakajo kokoši. Kokodakanje je njihov poklic in nesti jajca tudi. Kadar ne nesejo nobenih več, jih zakoljejoi Taka je njihova usoda. Ko bi to vedele, bi bolje gospodinjile in, razdelile svoja jajca na večje razdobje. Tega pa ne vedo. Hvala bogu. In tako romajo v lonec. Ob petih zjutraj zbudi Schwabeja njegov domači petelin. To mu prihrani prvič budilko in drugič — budilko lahko odstaviš, domačega petelina pa ne. Kikirikanje zelo hitro razdraži živce, pa zato a tempo skočimo iz pernic in se polijemo z vodo. Domačega petelina tudi včasih. Ki potem ob strašnih disharmonijah naglo pobegne in oddaljeno na varnem pre-udarja, ali bi začel že zopet z novim kon-* certom. Wingendorf je mirna vas. Med skromne griče, redke gozdove in slastne travnike jo je sam Bog ljubko pričaral. Ce ni duha po cvetkah, ki ga prinaša veter, diši po gnoju. Duh po gnoju baje čisti pljuča. Kdor v to veruje, se pomiri radi duha po gnoju; kdor v to ne veruje, se radi smradu po gnoju ne pomiri. To je čisto lahek račun. Schwabejev dnevni red je določen. Ob • osmih se prične šola in se konča ob dvanajstih. Dvakrat na teden poučuje ob popoldnevih. Od dveh do štirih. Popravljanje zvezkov mu da dela vsak dan po dve uri, priprava za prihodnji dan eno uro. Ф Povrh je v vseh društvih vodeča osebnost. Pri telovadskem društvu prvi telovadec. Pri strelski družini blagajnik. Pri prostovoljni požarni brambi prednik. Pri občini namestnik župana. In pri moškem pevskem zboru jfi v prvi vrsti med glasovno najbolj nadarjenimi, ki morajo tako glasno peti, da brenčači bolj zadaj ne pridejo več do veljave. Ce ima potem res še kaj prostega časa, lovi postrvi. Teh pa ne uživa — kakor bi to storili drugi — garnirane kot delikateso s čebulo in zelenjavo — ampak jih, ko jih ima že dosf nabranih v loncu, zopet izroči poteku. So to tako urne in čedne stvarce, da bi Schwabe ne mogel pojesti niti grižljaja od teh ljubkih živalic. Njega zanima le šport kot tak. Da ukani žival. Veliko veselja ima v šoli z malimi. Vtem ko se Werner trudi, da pomaga na noge velikim, ki so imeli kak fiasko, se trudi Schwabe, postaviti male sploh šele na noge. Duševno in telesno. Poučuje pričenši z >2 krat 2 je 4« do tja »Doba kneževske oblasti«, od »Malega Janezka« do »uvoda v račun z ulomki«; od latinskega »a« do »prijema na visokem drogu. Vse to mora znati. In on tudi zna vse. Za vaške prebivalce je sploh vesoljno čudo. Pred kratkim je doživel v svojem razredu sledeče: Mali Stolle sedi vprvič med. njegbvimi učenci. Dotle je obiskoval šolđ v sosednji vasi. Toda starši so se mu preselili in tako črpa" mali Stolle od sedaj zanaprej svoje znanje pri učitelju Schwabeju. Najprej je hotel Schwabe enkrat slišati, kakšno je njegovo dosedanje znanje. »Stolle, imenuj mi kakšnega sesalca«, reče. Stolle stopi plašno iz svoje klopi, seveda ne ve nobenega in molči. џ Schwabe mu pomaga. »No Stolle, kaj pa stoji pri vas na dvorišču?« . Kajpada to ve Stolle." »Pesjdk.« Schwabe pomaga dalje. »In kaj se plazi tu ven in notri?« »Kokoš.« »Kokoš?« vpraša začudeno Schwabe in je zelo razočaran zaradi tega svojega nepriča-i kovanega neuspeha pedagogike, »kokoš^ Stolle?« »Da. Ker je naš pes crknil.« S tem usede. Misli, da je s tem odgovorom zado^ stil vedoželjnosti svojega učitelja. Zanj je, stvar sedaj končnoveljavno rešena. Takšne so hrige in težave vaškega učitelja Schwabeja, ki ne sluti, da je njegov prijatelj Werner spotoma k njemu z nekaj tucati P S. * Veselje ob svidenju obeh prijateljev je nad vse prisrčno. Werner dospe proti večeru v Wingendorf, ravno ko ima prostovoljna požarna hramba svojo vajo. Umazane roke šolske mladine otipavajo kritično elegantni voz in za zavesami kukajo za nenavadnim gospodom. >Gospod učitelj?« S spoštovanjem dajejo rade volje pojasnilo. »Tam črez pri hiši z brizgalno. Naravnost. Ne morete zgrešiti.« Werner se pelje v označeni smeri. Tako je zopet videl .svojega ljubega starega Schwabeja. S čelado, s podbradnico. Bil je velik dogodek za vas, ko o'e gospod učitelj objel tujca. Vežbo požarne brambe, M je bila odrejena kot zelo važna, so takoj preklicalL Na kar moštvo seveda ni šlo domov, ampak v gostilno. In tam so si belili glave: Kdo je ta gospod z avtom ? Kaj pravega niso mogli dognati. '(Dalje prihodnjič.)] ' stran 8. — štev. 55. KABAW.ANKEW РОХВ Sreda, 14. julija 1948. Rodbinska kronika Iz Gorenlsko AVodltz. Rojstva v maju In Juniju: Johann Komoutz. Woditz, laldor Klmowetz, Wodltz, Johann Jenko, Selo, Loreoz Zlperle, Woditz, Vida Govekar, Repne in Pauline Pođgorechek, Pole- — Smrtni primeri: Maria Roemann, Woditz, Maria Kralnz, Bukowitz in Marianne Knes, Woditz. — Poroke: Michael Spenko in Marianne Wertatschnik, Bukowitz;, Joeef Kna-fel In Franziska Erze, Woditz, Aloi« Jeraj In Brigltte Janz, Woditz, ter Franz Naetran in Maria Kriechei, Woditz. Nemnarktl. Rodili eo se: Podacker Petrue, Couschan Johann, Bawetz Margarethe, Smole Maria, Benedlk Edeltraud, Koachitr Лхша, Achatschitsch Irene in Tschuk Maria- — Umrli bo: Acbatachitech Mathllde, Prettner Marianne in Der|an Josefine. — Poročili so 8e: Johann Kertsch In Johanna JagwUtz, Joeef Aliantachltsch in Antonle Sturm in Adolf Preschern in Theresie Kroner. Pevcl iz Kralnbnrga v Klagenfurin Nedavno je pevsko drudtvo Krainburg vrnilo obisk Koechat-rBundu v Klagenlurtu. CSoete, med katerimi м je nahajal tudi Kreia-leiter KuQ, je sprejel na glavnem kolodvoru Koschat-Bund. S cestno železnico «o n odpeljali k jezeru, od tam pa e pamikom v PiJrtschach. Na WerzerjevI obali je pozdravil obe društvi dr. Mayerhofer, na kar «ta predvajala oba zbora ranjenim vojakom vojnih bolnišnic v Pfirtechachu menjajoč ee bisere nemflkega pevskeg«. blaga In sta v zadnjem zboru nastopila harmonično povezana kot enota. Za zaključek ae je vršila pred Ko-echatovim spomenikom kratka epomineka #ve-ćanost, nakar sta zazveneli pesmi >ZapuAčen< od Koschata In geslo K&mtner S&ngerbunda. Na sledečem cilju, v Veldenu, ao odšli pevci po pozdravu pevcev is Veldena In zastopniku zdraviliške občine na kosilo v hotel MAfila-cher, staro zbirališče pevcev, kjer se je nato vrSil zbor pevcev, ki ee je razvil v pravo pevsko tekmo med Krainburianl, Veldnerjl In Koschat-BUndlerjl. Le prekmalu so minule ure, kmalu so se morali vrniti v Klagenfurt, ortkoder so odpotovali popoldne po prisrčnem slovesu Koschat-Bunda- Službeni razgovor v Stelnn Službenega razgovora EmKhrungaamta v Steinu so se med drugim udeležili I^andesbau-ernfUhrer H u b e r, Hauptstabsleiter dr. S a n t-nerin Landrat dr. D o u j a k. Pod predsedstvom KreisbauemfUhrerJa V1 n-11 e r j a so razmotrlvali vsa stvarna področja, pri čemer so obdelali posebno obstoječe težave. Službeni razgovor je podal Landesbauem-fUhrerju in njegovim sodelavcem vpogled v delo urada in razmere okraja. Pri sledečem apelu uslužbencev sta govorila Hauptstabsleiter dr. Santner in Landeabamrn-fUhrer Huber. Poziv LandesbaueraftUirerj« je zapustil globok vtis. Pet let pravnega dela v lamtna Dne 1. julija 19&8, torej pred petimi leti, so začele poslovati v Alpen in Donaugaulh pravne posvetovalnice DAP. V nje stavljeno zaupanje so popolnoma upravičile. V Rejchsgau Karaten samem je v tem času obiskalo 58.602 rojakov, in sicer uslužbencev In BetriebsfUh-rejev, posvetovalnice. Delavcem je bilo danih 83.966 pravnih pojasnil in rešenih je bilo 11.167 pravnih primerov. Neodvisno od tega pravnega delovanja Je bilo obdelanih 9174 spornih vprašanj socialnega zavarovanja, t čimer sta bila dana svet In pomoč mnogim tisočem obolelih ali za delo nezmožnih delavcev- 8 tem, d>a so izostale vse pravde, v kolikor se jih je moglo izločiti, je bil dosežen znesek 286108,03 RM samo v odseku delovnega prava pravne pomoči iskajočim rojakom skoro Izključno z dobrohotnim posredovanjem- Prvl dom za valence v KSmtno v veikermarktu bodo preuredili bivši finančni urad za vajeniški dom- Imetnik doma je Sozialgewerk- Stroške za preureditev trpi občina, vodila bo pa vajence v domu Hitler Jugend. Pri tem gre za prvo tovrstno cgradbo v Reichsgau K&mten. Naš šporini kotiček Pokalno tekmovanje Po kratkem zastoju se pokalno tekmovanje zopet nadaljuje. Od osmih klubov, ki eo prvotno aodelovali v pokalnem tekmovanju, жо oataU samo še štirje klubi. Stanje tabele Je do danes ledeče: 1. AOlln^ H (13 11 O 1 29:8) M točk; 2. l^alnburg П (la » 1 2 63:24) 19 točk; 3. LGW Hakenfeld (10 9 O 1 21:5) 18 točk; 4. Laak (11 7 1 S 18:1$) IS točk; 5 Feldklrchen (14 S O 9 12:31) 10 točk; e. Veldee (14 4 O 10 9:11) 8 točk; 7. ZwlechenwfiMem (14 8 1 10 6:30) 7 točk; 8. Ferlach (14 O 1 13 11:29) 1 točko. Vprašanje prvaka Je postalo zopet popolnoma odprto. Teoretično lahko zasedejo prvo meato, AQUng, Krainburg ali LGW, ima pa največ Izgledov ABling П. Tekma A&ling II. proti Kralnburg H Je bila ponovno napovedana in ee bo odigrala 11. t. m. v Klagenfurtu na nevtralnem Igrišču- Obe tekmi med Laakom in LOW Hake^eldom sta bili razveljavljeni in M morata ponovno odigrati- Prva se odigra 18. t. m. v Afilingu na nevtralnih tleh. Krainburg mora nato Se igrati tekmo z LGW, končna tekma pa se vrši med AQlingom in LGW Hakenfeldom. Športni drobiž Prvak Kftmtna, Villacher Sportvereln Je svojo prvo tekmo za vstop v Berelchellgo odigral v nedeljo % Villachu proti SC Kapfenbergu. Po zelo trdi borbi so gostje iz Stelermarka zmagali teeno « 2:1 (1:1). Vlllach igra naslednjo igro proti Luftwaffensportvereinu Merkersdorf iz Nlederdonaua. Državni teniški prvak Bppler Je padel ▼ borbi za domovino. Tudi slavni Henkel № grof Bawarowsky, ki sta Štela med najboljSe igralce tenlea v Evropi, sta se morala posloviti od tega sveta. NemSkl tenlSki Sport Je z izgubo teh mož občutno prizadet. Klagenfurter Rauber je dosegel na prvenstvu Berelcha Donau-Alpeniand v plavanju Stlri prva mesta. Na kolesarskem gorskem prvenstvu Oaua KKmten, ki se je vršilo na 3 km dolgi progi, je bU zmagovalec Josei; Schwamm iz Lienza. Na internacionalnem teniškem prvenstvu v Presburgu Je osvojil prvenstvo bivši Jugoslovanski mušketir Pallada. Tudi v dvojicah s partnerjem Mltlčem st« bila zmagovalca, med tem ko je pri damah zmagala Zagreb-čajika Kovačeva. V nogometnm prvenstvu Ljubljame je na vodstvu tabele SK LJubljana s 10 točkami, kateri sledi na drugem mestu Hermes s в točkami, med tem ko je na tretjem mestu Tobačna tovarna. 3flaf« ^amtpođtaattm novUm Medtem ko znaša povprečno povečanje obdelovalnih ploskev za zelenjavo letos 2в odstotkov, Je Sudetenland v razmerju ■ prejšnjim letom Še povečal svoja polja za zelenjavo za e® odstotkov. Celokupno je sedaj obdelanega polja za zelenjavo mdemkrat toliko kot leta IflS®. V istem razmerju se Je tudi povečalo pridelovanj# zelenjave. Lansko leto je bilo pridelanega 78 krat toliko graha, 3S krat toliko rdeče pese, 28 krat toliko ovk-tač In glavniate solat# in 10 krat toliko korenja kot leta 19S9. * Iz vseh krajev sveta Prehranjevalne teteve v vseh državah na svetu, če so v vojni ali ne, vodijo do vedno novih odkritij. Tako poroča špansko časopisje o eksperimentu, ki so ga nedavno uspešno izvedli v Argentlnljl. Domislili so si, da so »pridelali« ribo, ki se zove »kraljevska riba«, na racionalni način, sUčno kot se lahko goji zelenjavo na lastnem kuhinjskem vrtu. »Kraljevska riba«, kratko nazvana »Parana«, ker se nahaja predvsem v reki Paranl, je najbolj hvaležna riba, katero si lahko predstavljamo za navadnega človeka, da Jo goji. Množi se na naravnost čudovit način, hitro zraste In potrebuje kot hrano samo blato- Povsod na-pravljajo sedaj v Angentinijl umetne ribnike, vsajajo »parano« in goje rlbaratvo. Zraste velika kot polenovka in povsod slovi radi svojega dobrega okusa. Večkrat zadostuje za najmanjšo gojitev že staro korito. Akvarij Švedskega mesta Helslnborg se lahko ponaša, da ima najstarejšo Jeguljo sveta, v kolikor je doeedaj znano. Zove se »putte« in je stara 83 let. Njena starost ae more z listinami dokazati, kajti v arhivu akvarija je n«^ tančno označeno, katerega dne leta 1803. so jo ujeli. Takrat Je bila baje stara že več kot tri leta. Naravno predstavlja »vodna starka« redkost akvarija in strokov^akl so prišli od d&leč, da občudujejo »putto«. Jegulja je sicer izrazit sovražnik vodnih rastlin, ponovno Je brezuspeSlla poskuse, da njeno posodo okrase Smrt v Vlntgarla Radi veCkritnlh neurij z dežjem, kot bi M utrgal oblak, le močno naraela 2e Itak narasla Radovna. Triflanska rodbina ki Je bila v Vel-desu na odpoCltku, je napravila Izlet v sotesko In je naila fcart v deroči vodi Radovne- Do-člm je voda'naplavila ženo, moža In hčerke fle niso naSIl. Zllndrasta kopeli proti revml Neka plavžarna v Gauu Sacbsen je napravila na spodbudo Deutschen Arbeltsfronte Cllndraato kopelj za revmatične uslužbence. Tekoča žlindra peči se z močnim vodnim curkom razredči. Voda se segreje in vsrka razne, v vodi raztopljlve sestavne dele žlindre, ki zdravilno učinkujejo. Po dobro izoliranem vodu steče voda, ki je nad 40® C vroča, v kopalne banje. la kože g* devlje... (Nyary, Zander-M.)' z rastlinami • tem, da J« zopet Izruvala vodne rastline- »Putte« je samo enkrat na teden, je pa Se presenetljivo gibčna In ne kaže nobenih makov o#tar#lo#tl. Mehiškemu glavnemu meetu grozi avojevratna in atraSna usoda. Po uspehu preiskave, katero je izvršil profesor Carlllos, član mehiSke Akademije snanosti, je mesto Mekalko v nevarnosti, da tekom prihodnjih ttoletlj popolnoma zgine a povrSja. Mesto je zgrajeno na sasutem jezeru in njegov temelj vsebuje deloma do 90 odstotkov vode. čimbolj se osuSeva ta podtalna voda, tem globje se ponižajo tla mesta, ugotavlja prof. Carlllos. Katedrala in operno gledaiuiče at* že hudo poškodovana x razpokami zidovja Igralce hazarda, katere je prijela boIgahikA policija pri odkritju Igralske beznice, ao zvezali z vrvjo in jih tako vodili skozi mestni, del kjer so odkrili igralsko beznico, da so jih zasramovali prebivalci. Ko bodo policijske poizvedbe končane, bodo igralce kart Internirali na otoku Samotrakl v Kgejakem morju. V bUlinl meete Tondem (Kordschleewlg) j# prodal pred letom nek trgovec kobilo iz vasi. Zvesta žival je očitno po dolgem čaau dobila domotožje po starem hlevu, kajti neko noč j« ušla iz paše in je dirjala 17 km daleč v svoj stari hlev. Ko jo je hlapec drugega jutra tam odkril, je pognal kobilo, mieleč, da bo zopet sama znala nazaj, iz hleva. Zelo ao bili presenečeni, ko 80 videli, da je kobila medtem povrgla žrebe žival je očlvidno želela, da »porodi« pri avojem prejšnjem gospodarju. Vojaki neke obalne baterije med krajema Viareggio in Bocca di Magna so uetrelill a puško velikansko ribo, katero ao zagledali 150 m od obale. Ko ao privlekli ribo a čolnom na suho, ae Je ugotovilo, da gre za vrato delfina, ki je 8 m dolg in 1000 kg težak' Večkrat lahko opazujemo, kako visoko leteča letala puščajo za seboj bele oblačne črte, enake kot Jih poznamo od letalcev, ki ao risali na nebea v predvojnem čaau oblačne črte. Ta način nastajanja oblakov je naravna prikazen, ki je vedno pogoateja od Izbruha vojne dalje, ko se je močno začelo letati v visokih višinah. Prebivalci so mnogokrat razmišljali o tem, kako nastajajo oblaki in takozvane zračne proge. PovojJ za take zgoščene proge dajejo vroči plini Izbrtiha naših motorjev, ki so nasičeni z vodnimi hlapi in ae vidijo v obliki meglenih prog ali oblakov, ki obatoje iz najfinejših ledenih kristalov. SoclaXmopollilM obzornik NSV Je poevetUa aedaj pri arojl oekrbl za odpočitek posebno pažnjo mladim delavcm in delavkam. PlaamlSke uradnice, prodajalke, pomožne delavke in vajenci Iz obratov ae sprejeti v domovih In gostilnah, v katerih ae od-počijejo od povečanih naporov r poklicnem življenju In al naberejo novih močL Ko ao raonl prebivalci achlecwlg-holatelndce-ga meateca Wilater te dni nabirali v gozdovih borovnice, ao naenkrat zagledali lisica ki ae je nepreatano vrtela v krogu. Glava y je tičal* v posodi za mleko, iz katere ae nI mogla osvoboditi. Foaoda je bila v gozdu odvržena in. je v njeni notranjščini gnezdil ptičji par. Lisici je očlvidno zaželelo mladičev, pri tem pa vkljub avoji zvitoetl nI pomleUle. da lahko svojo glavo porine akozi ozko luknjo v poaodo, da pa ne more več z njo ven radi avojlh ušea. Tako je morala sedaj poplačati a avojlm življenjem svojo požrešnost na nekoliko čuden način. Ali iB UBStB7 Malo xrctlo todobm m minult pr»tv*U in civUixacij* Kako merijo brzino izstrelka Ena izmed najvažnejših faktorjev pri uravnavanju topa je začetna brzina izstrelka. Ustanavljajo jo za vsak kaliber posebej. Začetno brzino izstrelka določajo s kratkimi časomeri vzdolž omejene kratke meril4 ne proge ob cevnem ustju. Pri enem postopku uporabljajo dve železni palici, izmed {katerih drži prvo v krogu električnega .toka ležeči elektromagnet. če izstrelek poiqiii žice, pade palica, prekinjen je krog to^ ter ostane časovna značka. Ko prehaja iz^ strelek drug okvir, se ponovi postopek. Po razdalji časovnih značk potem izračunajo brzino izstrelka. Pri drugem postopku napravi pred izstrelkom magnetizirani izstrelek, ko prehaja skozi dve tuljavi, ki ležita druga za drugo sunek v napetost, kar dvakrat odkloni merilni kolut. Odklon zapišejo s svetlobnim trakom na hitro tekoč film, kjer hkrati glasbene vilice z znanim nihajnim številom zapisujejo nihanja. Cas izra^ čunajo tako, da štejejo nihanja glasbenih vilic med prehodoma. Novi mnoitveni umori GPU odkriti Na zapadneru Izhodu me«t» Vinice «o bill od kri W mnoAtveni grobovi Iz let 1838 do 1041 ve6 tlaoA po OPC pomorjenlh Ukrajincev obojega spola. Uradna lzko{>avanJa so se že — Deenot V vntah lele irtve, M м jth ШсораЦ lx grobov, da JUi preUMSeJo. Levo: ViBMjiMi Mej* me# mmjđemlmM papirji цремшае ммке »rojib eemođnlhov (e<*erl 1 AtL, M.) NemSkl oklopnl poizvedovalni voz na Bodosu Orožja vaeh vrst In jakoetl so zbrale Čete osovlnsklh sU na sredozemskem otoku Rodoeu, da ee lahko nsutopl c vso ofttrostjo zoper vsako Izkrcavanje. — Tukaj je nemški oklopnl poizvedovalni vox pri v6tbalnl vožnji po gorAtem occmljn otok*. Kiiegebericbtar Meber. ва1ц Sreda, 14 juMia П'1. K Л R Л '.V Л \ K П N n m K Strnn 7. — štev. 55- štabni ča«tnik Rdeče armade pripovedujte z Iz kaznilnice v strelske jarke Ušel Iz pekla NKWD - Oziačen za civilnega zločinca Ruski časopis »Sa Rodinu« z dne 30. VI. 1943, št. 149 prinaša v nekem poročilu pre-tresujo^a o<&ritja bivšega boljševiškega lastnika o nečloveških metodah, ki so se jih posluževali mogotci sovjetske armade. Povod temu poročilu je bil razgovor zastopnika lista »Sa Rodinu« z nekaj štabnimi častniki Rdeče armade, ki so prebežali na srednjem frontnem odseku in se takoj pitostovoljno javili za ROA. Eden od teh, kapitan Dorokov, je pripovedoval, kako je bil neko jutro z drugimi ■ častniki prijet in zaprt v jetniško celico I^KWD. Tam je moral veliko prestati, ker so bile celice prenapolnjene in jih je večina mogla samo menjaje se spati na tleh. Minili so meseci pretepanja in mučenj. Zasliševali so jih večinoma pozno ponoči in so prinesli marsikaterega nezavestnega nazaj v celico. Cvet armade zaprt Kot znano, je bil tokrat skoro cvet armade zaprt, med njimi mnogo najbolj izo-braž^illh in nadarjenih častnikov. Večino izmed njih so obtoževali, da pripadajo skupini Tuhačevskija, Ikramova itd. Mnogokrat se sploh ni preiskavalo, temveč samo zahtevalo, da podpišejo že pripravljene ob-tcžilne listine, ki so jim bile predložene po preiskovalnem sodniku. Ker bo sledila nadaljnja mučenja, če ntso hoteli podpisati, so raje podpisali vedoma napačne izpovedbe. Končalo se je z ustrelltvijo ali počasnim umiranjem v pregnanstvu. Leta 1938. sem bil — tako pripoveduje dalje — pripeljan s 1200 častniki v taborišče v Pečori k gradnji železnice. Toda pozimi smo morali prebivati v slabih kočah iz ilovice in rvoziti vsak 12 kubičnih metrov zemlje v samo-kolnicl 300 m daleč. Pri 12 urnem delu ni zadoetovala slaba hrana, če si hotel ostati pri »oči. Večina jih je zbolela. Večina jih je pomrla Toda navzlic mnogim nesrečam in boleznim nikdar ne kličejo na odgovor voditeljev taborišča. Glavno je bilo, da je dosežen določeni načrt dela pri najmanjši uporabi delovnih sil. Tako je tekom 2 mesecev umrlo nad 2200 ljudi. Pritožbe ni bilo. Končno je bila leta 1942. izvršena revizija, pri čemur 60 izpustili na svobodo častniški zbor Rdeče armade л utemeljitvijo, da je bilo ustavljeno postopanje radi kaznivega dejanja proti-revolucijonamega delovanja. Prva izpusti-, tev čašteiškega zbora Rdeče armade iz taborišča NKWD, ki se je Izvršila na temelju leta 1942. izdanega sklepa predsednika Vrhovnega sovjeta, je naravnost groteskna. Toda iz razumljivih razlogov ni bil noben poveljnik s takimi kaznivimi dejanji, radi tega 30 kazenske spise dotičnih še enkrat »pregledali«. Na ta način je bil sicer častnikom izbrisan sramotni madež protirevolu-cionarnega delovanja, bili pa so označeni za častivredne »civilne zločince«. Nekemu polkovniku so naprtili zloetavljanje, neke- mu majorju žepno tatvino, toda na ta način je bilo v nekaj dneh izpuščenih na svobodo 4000 ljudi in poslanih na fronto. Kot vidimo, se vlada ne sramuje nobenih sredstev. Toda častniki, ki so bili skozi leta izpostavljeni mučenju, so bili vseeno veseli, da so končno prišli iz tega pekla. Ne dvomim, zaključuje svoj članek, da preide "večina mojih tovarišev, ki so bili v takih koncentracijskih taboriščih, takoj na stran ruske osvobodilne armade, da vodi proti boljševizmu boj za nacionalno Rusijo. Razprava med skronilcl stolnih cerkva Stockholm, 13. julija. Londonski časopis »Daily Mail« je vprašal sedem vodečih osebnosti političnega življenja za njihovo mnenje o terorističnih napadih proti Nemčiji. Vseh sedem odgovorov je prišlo do istega zaključka, da zračni napadi, kakršne izvršujejo dandanašnji, ne morejo zadeti niti morale nemškega naroda niti vojnega potenciala Reicha. Navedemo naj posamič sira Erika Phippsa, bivšega angleškega poslanika т Berlinu in Parizu, lorda Vansittarta, novinarja Tuhyja in Warda Price, poslance Gammanca, Douglasa Reeda in Quentina Malloryja. V uredniškem članku razpravlja 'list o tem, da so še nekateri ljudje, ki obžalujejo, da BO bili uničeni nemški kulturni spomeniki in menijo, da rotovž v LUbeoku in drugi nemški kulturni spomeniki niso vredni življenja angleških vojakov. »Daily Mail« zavrača ta mnenja in poudarja, da veliko večina angleškega naroda soglaša 3 terorističnimi napadi. Zaradi tega mora tudi celokupni angleški narod trpeti posledice. %ovo iiwljenje i warslvu fronle Vedno več prostovoljcev proti boljševizmu Mnlo pride glasov.iz neizmerne dežele za fronto na Vzhodu do nas. Pa vendar tam začenja nov čas, ki daje novega vzleta življenjski volji naroda, ki ве je zbudil iz dolgih, hudih sanj. Tu je okraj Powlogradsk na jugu dežele. Tja prihaja iz Nemčije vedno več dobav poljedelskih strojev in orodij. Te dni je prispelo samo 129 kosilnih strojev in 24 traktorjev. * Oglejmo si eno vas izmed neizmerno mnogih. Ko so nemške čete zavzele vas Ja-Ščero v okraju Leningrad, so našli razven nekaj kmetskih koč samo jazvaline in po-Igane h:Se. Toda takoj po zasedbi se je začelo obnavljati. S podpiranjem nemških vojaških oblasti so bile mnoge razdejane hiše popravljene in sezidane so bile nove. Poleg tega se je uresničila dolgo pričakovana želja prebivalstva, da je bila vas priključena na električni vod. Nemško gospodarsko poveljstvo je razdelilo mnogo semen kmetom. Tudi za obdelovanje polja so dobili na razpolago vojaške konje. Celo za kulturno oskrbo vaščanov se mnogo stori. 2e od lanskega marca se razdeljujejo, med nje dnevniki, časopisi in knjige, Letos je bila otvorjena še knjigarna, v kateri se lahko kupijo učbeniki i^ zvezki za osnovne šole. * Med tem ko so boljševiki sistematično preganjali vero,-pope odpeljali ter spremenili cerkve v garaže, kine in skladišča, je zaščitila nemška oborožena sila vero. Porušene cerkve, v kolikor je sploh mogoče, pa-' pravljajo ali pa oddajajo za svoj prvotni namen. Službe božje prebivalstvu niso pre- povedane. Te dni je bila izročena prebivalstvu v Dnjepropetrovsku v delavski četrti CeSelovsk nova cerkev, ki je posvečena sv. Miklavžu. * Na ta način raste na eni strani zaupanje ruskih kmetov do oniji, ki so jih osvobodili izpod Stalinovega krvavega gospostva in radi dajejo, kar se mora zahtevati od dežele za vojsko. Začetkom maja je bilo krajevni upravi v Polni (okraj Leningrad) naročeno, da pripravi 100 ton hrastove skorje ta čreslo. Do 15. junija so odddali kmetje že 120 ton hrastove skorje na zbirališču v Jami. Kot nagrado za to so dobili eol. tobak in sodo. * Vrste bojevnikov zoper boljševizem se vedno bolj goste. Število prostovoljcev raste vsak dan. .Tako prejme poveljnik vzhodnega polka dnevno veliko število prošenj prebivalcev mesta Bobrujsk, ki bi se radi aktivno borili zoper boljševizem. Mlad tiskar-niSki delavec, Ivan Karpov piše med drugim: »Moja dolžnost je, da se borim z orožjem v roki zoper krviželjne tolpe Stalina. Prosim, da me sprejmete v bataljon prostovoljcev.« meiu Pri Krietlanstadu na južnem švedskem м naleteli na bogate najdbe pri Izkopavanju na nekem griču- Grič, ki je bil v prezgodovlnskl dobi obdan z vodo, je posut z grobovi Iz kamenja. Višina je morala biti nekdaj pravi »otok mrtvih«. V najbogatejšem grobu eo ležali Igla Iz medl, tri izredno lepe konice puščice, bodalo, nož, žaga In več žičnih mrežic kot tudi biser Iz jantarja in mala žara Iz žgane ilovice, ki je 80 cm visoka in Ima 7 cm premera, ter je okrašena z vzorci. Ta predmet je bil nepoškodovan, čeprav je 3700 let ležal pod težo kamenja, ki tehta najmanj 1 tono. Kot znano je prišel krompir vprvlč v Evropo radi tega, ker so ga odkritelji videli pri Indijancih pri svojili ameriških potovanjih in ga prineeli a aeboj. Najnovejša raziskovanja; kažejo, da je krompir doma prvotno v Andih v Južni Ameriki. V Boliviji in Peruju na primer dobimo veliko število raznih vrst krompirja, kateri večji del je v Evropi nepoznan. V obeh teh državah raete krompir značilnih Izmer; marsikateri dolg In zavit kot kača, drugI majhen In okroglaet, zopet drugi ima obliko človeških In živalskih glav. Tudi barve ao različne. Dobe ae gomolji najix)lj svetle kremaste barve do črne barve črnila, zopet drugi vloletne in rožaete barve. Kot so barve zelo različne, tako je tudi okua zelo različen. Večino teh vrst so vzgojili Indijanci. de leta 1933 je Imela Japonska redko čast, da ima moža z najdaljšimi brki. Bil je to general Nagaoka, čegar brki eo bili več kot pol metra dolgi. Nedavno ao odkrili tekmeca tega generala In sicer v osebi ogrskega svinjskega paetlrja John Kontra, ki je že SI let •tar In Ima pač najdaljše brke sveta, kajti dolgi *0 reci in beri 71 cm. Stari svinjski pastir goji svojo »dragoceno last« najmanj tako skrbno kot zaupane mu prašiče- Redno jo maže z oljem In brke hrani v posebnem futeralu, ko gre fpat- Radl obllneg* dežja imajo v Sauerlandu takšen' pridelek sena kot Se nikoli. Sedaj je mlado In staro na delu, da spravi ta bogati blagoslov- Ne štejejo delovnih ur; zjutraj začno z delom in ne počivajo vse do večera. Tudi ob nedeljah delajo- V tej prvi žetveni bitki so združeni v sauerlandskih vaseh zopet vsi v eno samo pravo skupnost- Sosedje pomagajo eden drugemu tudi ob košnji sena. Znamenit poskus je napravil profesor Bet-cheret na akademiji v Buenos Airesu, da pozdravi z autosugestljo pijančevanje iz navade-Zbral je več kot 50 od te bolezni bolnih ljudi, moške in žneke raznih starosti In iz raznih družabnih slojev, v veliki dvorani. Nato jim je predaval, ter jim prikazal revščino, ki jo napravi alkohol, nato je uspaval poslušalce po metodi hipnotiziranja. Ko so mediji trdno spali, je profesor še enkrat predaval isto. Nato je zbudil eno bolnico, prepričan o tem, da je njegove besede slišala v podzavesti. Po nekaj dneh je profesor res ugotovil, da je bilo 70 odstotkov bolnih ozdravljenih od strasti do pijančevanja, medtem ko so bill ostali še tekom drugega hipnotičnega vpliva ozdravljeni. V tej dobi bres ma«ti se sliši kot pravljica, da plava, po svojem lepem kopališču Wyk, znani severni otok Fflhr dobesedno v masti. Vsekakor je bil otok več dni popolnoma obdan od velikega mastnega roba in otočani so lahko z velikimi posodami lovili temnorjavo, mastno maao, ki je bila brez duha in se je prijela v večjih ali manjših kosih obale, kot mast juhe. Naravno ni bila ta mast uporabljiva za hrano. Toda po ne pretežkem čiščenju se jo prav lahko uporablja za loSčilo. Mast izhaja naj-brže Iz potopljenega tankarja, Cegwr tovor je bil sedaj od daleč naplavljen na obalo otoka. Naslednje dni so naplavljeno mast odvažali celo s konji In vozovi in šole so pridno pomagale pri zbiranju tega drogocenega oW-nega blaga. OsuSlter Zulderskega Jezera (Nizozemska) je napravila že marsikatero presenečenje- Našli so številne uporabne predmete In ostanke naprav, ki dokazujejo, da so na osušeni zemlji že nekoč bivali ljudje- Posebno presenečenje so bill nedavno odkriti temelji nekega gradu. ki izvira najbrže 1в 12. stoletja- Domnevajo, da gre za star grad klatlvltezov, ki j« že Igral vlogo v nizozemskih zgodovinskih knjlgah- Zedinjene države so uporabile, od kar so se 1. 1783. ločile od Anglije, v 164 primerih orožje zoper tuje, od njih kot samostojne priznane države in narode, od katerih so bile USA v ISO primerih izključno napadalec. Ta veriga brezobzirne tatinske politike Je dobila sedaj nov člen z naslljen proti od leta 1ввв- v francoski posesti se nahojajočega otoka Martinique- Dr. F. J. LdkM Awedmefdm! Aofbewahren! Фии&ек metitfldisrh und ptakfiseh 191. Stunde I. LSsimg der Aufgabe: 1. Lehrer. 2. Bauer. 3. Hirte. 4. Mliller. 5. Backer. 6. Gartner. 7. Schneider. .8. Apo- theker. 9. Schuhmacher (Schuster). 10. Titchler. 11. Schiachter. 12. Fischer. 13. Brieftrager. 14. Uhr. 15. NUsse. 16. Birnen. 17. Apfel. 18. 01. 19, Wftsche. 20. lUfft. Wichtige Wbrter fai gebrftuchlichfen Satzverbindimgen. 1. Die Katze leckt sich. 2. Diese Speise ist wirklich lecker. Si Lederkoffer kaufen Sie am besten in einer Lederwarenhendiung. 4. Ich wollte lediglich (nur) von Ihnen Wissen, ob Sie ledlg sind oder nicht. 5. Bei grower Wohnungsnot ist es un-verantwortlich, eine Wohnung leet ■t-ehen zu lassen. e. Er leerte das GlU auf einen Zug. 7. Ich komme morgeii wieder Uflđ bitte Sie, mir dieses Bach bi# dahin bwieite *u legem. 8. Bei schlechtem Wetter legen wir una meist sehr friih schlafen. 9. Die VOgel legen Bier. 10. D#r Stura legte sich erst gegen 11. Anatatt legitindieren sagt man besser ausweisen. Konnen Sie sich ausweisen ? 12. Die Rader des Wagens sanken tief im Lehm ein. 13. Die Lehne ist abgebrochen, daher mUssen wir den Sessel zum Tischler tragen. 14. In dieaem Lehnsessel sitzt man sehr bequem. 16. In dieeer Lehranstalt unterrichten nur ausgezeichnete Lehrer. 16. Dieser Schaden soli Ihnen fiir Ihr ganzes Leben zur Lehre dfenen. 17. Mein Sohn iat seit einem Jahr in der Lehre bei einem Schlosser. 18. Der Lehrer lehrt die Schiller lesen, rechnen und schreiben, 19. M&n muli sagen, daG dieser Film wirklich sehr lehrhaft (lehrreich) war. 20. Lchrjunge und LehrUng ist dasselbe. 21. Im Sommer ist es sehr angenehift, etatt einea Rockes nur ein Leibchen zu tragen. 22. Auf die LelbefiUbungen wird in den deutschen Schulen ein groBer Wer' gelegt. 23. Was ist Ihre Leibspeise? Backhendr' mit grlinem Salat. 24. €Iemden, Unterhosen u. dgl. nennt man Leibw&sche. 25. Das Begr&bnis des Herrn X ist heute nachmittag, leider habe ich aber keln* Zeit zur Lelche zur gehen. 26. Das Leichenbeg&ngnis findet um 3 Uhr statt. Die Lelche wurde von der Lel-chenbestattung in der Leichenhalle aufgebahrt. 27. Ein Buch ist lelcht leserlich. Eine Feeler ist lelcht (Gewicht!). 28. Es war sehr lelcht fertlg von ihm, ein Versprechen zu geben, dam er dann nicht hal ten konnte. 29. Leichtglilubige Menechen werden lelcht Opfer von Schwindlern. 30. Eine leichthln ausgesprochene Ver-dachtigung hat oft schon viel Schaden verursacht. W»rter, beseite legen — odložiti lecken — lizati lecker — slasten, tečen Lederkoffer (m) — kovčeg it usnja Lederwarenhandlung (w) — z usnjem ledig — samski, prost lediglich (nur) — samo leeren — sprazniti legen (Eier) — znesti (jajca), nesti (jajca) 'egitimieren (sich) — izkazati (вв), legitimirati (ве) I ,ehm (m) —ilovica, glina Lehnb (w) — naslonjalo, držaj; reber, pobočje Lehnsessel (m)^ — naelanjmf Lehranstalt (w) — učiliSče lehren — učiti lehrhaft — poučen Lehrjunge (m) •— vajenec, učenec (obrti) Lehrling (m) — vajenec, učenec ,Leibchen (s) — telesce; jopica, životec LeibesUbung (w) — telovadba Leibepeise (w) — najljubša jed Leibw&sche (w) — životno perllc Leiche (w) — mrlič; pogreb LeichenbegUngnii (s) — pogreb Leichenbestattung (w) — pogreb, pokop Leichenhalle (w) — mrtva|ka veža lelcht (Gewicht!) — lahek lelcht (Gegensatz von schwierlg) — la-hak leichtfertig — lahkomiseln leichtglRubig — lahkoveren lelchthin — na lahko, površno Redewendungen. •twSe leer stehen lassen — kaj pustiti prazno, ne zasesti ea iat unverantwortlich — neopravičljivo je ein Glas auf einen Zug leeren — kozarec sprazniti n& dušek der Sturm legt sich (IftSt nach) — vihan se poleže zur Lehre dlenen — zmodriti in der Lehre sein — učiti so , zur Leiche (zum Begrabnis, zur Beerdi« guag) — M pognbom Ш Woht kewW* mm hAW iBt# _ ...... j P+Tpn R, KARAWAWKFV BOTK AUTLICHi: BEKAl\^iTMA€HLl^GE!^ Dtr Chef der Zivilverwaltung in dcn besetzten Gebieten Karntcns t und Krains --*•---------------- Betrifft: Kneiicer- umi Vprliraiichcrprcisc fiir Speisc-FrUhknrtoffeln dcr Ernie 1943. Bekannfmadiiinjgr Uber Erzeiieer- umi VcrbraiirbprprcMP flir Speieefriihkartoffeln dcr Krn te 194.1. FUr Speiscfriihkartoffeln gelten mit sofortiiter Wirksamlceit naclisteliPiKle Preise. I. ErzpiKforpreise: ч Je 100 kit in Relchsmark. frachtfrei Rmpfancastation. fUr; weiflfleisdiige KcUifleischiiia Sortnn Sorten t 1- ._ , . in Relchsmark % pm 15. his 21. .Tall 1943 14.— ]«.— Vom hi? 28. .lull 1943 12— 14._ . pie Preise filr Frttlikartoffeln tier zweifen GriiBenkiasse (von 2-0 his X.4 cm Querdurchmesser oder von 3 bis 4..5 cm Liingen-durclunesser bctragcn 60 v. H. der oben angefUlirten Preise. II. Verbrauchcrprelee: Dm VcTbrauclicrliiJclistpreisc betrajfen fttr: welBfleischlKe Sorten gelbfleiacbige Sorten in Reicnsmark be! AbKub« von % кк Rpf. ab 2V4 je kg Rpf. von 50 kg RM von Л4 R% Vem 15. Juli bit 21. Juli in|3 n 21 Vom 22- Juli bii 28. Juli 1»43 10 II) ab 2% von so 10.— 12 11 23 21 11.-10,— Die Verbraiiclierpreiee flir Kartoffeln der r.weiten GrBBenklasse betragen 60 v. H. der oben an»fefUhrten Preise Im Auftra«; Dr. Schmidt e. h. .Ausgabe vom Speiselriihkarioffeln Das Landesernahrungsamt K&rnten gibt fUr den Reichs-gau Karnten und als Referat Ernfthrung und L#andwirtschaft dea CdZ fUr die beeetzten Geblete Kamtens und Krains. be-kaant: In der Woche vom 11. 7. bis 17. 7. 1943 кбппеп an die lnhal)er der roea Nilhrmittellcarte fUr alle Altersgruppen auf den Abschnitt N 35 der 51. Zutellungsperiode nach MaU-gabe der Anllefemng hftchstens 3 kg SpeisefrUhkartoffeln auagegeben werden. Die Inhaber der rosa Nahrmlttelkarte geben den Abechnitt N 35 beim Bozug der SpeisefrUhkartoffeln bel elnem Kartoffelkleinverteiler ab. Sowelt der Bezug der SpeisefrUhkartoffeln dlrekt vom Erzeuger gestattet ist, let dieaer Abschnitt dem Erzeuge; zu Ubergeben. Klagenfurt, den 9. 7. 1943. I^ndenemiihrimgAanit, Kamtem. .Weldies Oberkrainer Madel hatte Freude KiniiergSrtnerIn zu werden? Bedimguagen sUid: Vollendetes 18. Lebensjahr, Haupt-«(diule, etwae Kenntnle der deutschen Sprache und Liebe zu Klndern. Das Seminar ist in Klagenfurt, die Auebildung dauert S Јаћге- Alle naheren Auekiinfte erhalten Sie In d«r NSV-Kreis-amtsleitung, Abtl.-Kindertagesetatten, Frau Packer, Frdbel-gasse 5. Katero gorenjsko dekle bi Imelo veselje postati KindergSrtnerin (otroška vrtnarica) Pogoji: Izpolnjenih 18 let, meščanska šola, nekoliko znanja. nemAčine In ljubezen do otrok. Seminar je v Klagenfurtu, učna doba traja 2 leti. Točnejši podatki se dobijo pri NSV-Krelsamteleitung, Abtl-Klndertagesstiltten, Fraii Pacher, FrSbelgasse 5. OPOZORILO BOLNIŠNICE OALLKNFELS Vsled raznih okolnosti je upraviteljstvo bolnišnice Gallen-fels prlmorano izdati naslednje opozorilo: Vsak donos živil in alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je prepovedan. Ce se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih izsledi prinesena jedila aH alkoholne pijane, se bodo ista zaplenila v korist splošnega dobrega. Upraviteljstvo. KAFFEE imn f abrik C.W«ng«r Klagenfurt Haufftaub H6RBST HCagenfutt Kinderbelfen Ai I O em SI Službo dobi SENF Fabrik ( Wemgmr Klagenturl Učenka za fri zcrsko obrt se takoj sprejme Naslov v upravi K. B. Krain-burg pod „Poštena" 753-1. Frizerska vajcn-ka ali vajenec se takoj sprejme. Osojnik Stefan •Georgen II bei iKrainburg 7(>4-l Vajenca za sedlarsko in tapetniško obrt, sta. rega 14 do 15 let, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Jo-hann Trobetz, Polland, P. Kress-nitz bei Littai. 749-1. Sprejmem takoj slikarskega in pleskarskega učenca. Martin Umbrecht Am Hang 13H, Krain-burg. 736-1. Samostojen mlekar, poročen ali samski, se takoj sprejme k 16 kravam (plemenski hlev). Gutsverwaltung Grossontag in Pozor! Buffet, otomana z naslonjalom, nočna omarica, umivalnik, miza in stoli (vse orehov les). Dva ribežna za Zelje, slike, zrcalo, ura, 2 vi-jolini in razni drugi pohištveni predmeti se oddajo v Safnitz št. 56. 7B1-« KMETOVALCI « pozor! Tie pokTariene In zažgane elekiromotorje Tam popravi In ргет1|е S^nion Grill . K Krn ft t* %s' Domsdiale KHrnlner StraHe Ar. 1% Gegen Einkaufscheme. Sperrplatten: Budie, ^к^сс, Panelplanen -Eichstelder Sperrturen. Ohne Einkaufschem, Furniere 0.8 bis 1 mm inliindisdie und ausliindiidie Herkunh fiir au&en und innen. HANSTRANINGER Kl«9«nfurl, Vttlfcermarkter SlraBa > Kuf IMS Grossontag, Steiermark.' 4401-1 Prodam Kupim stara, pa dobro ohranjena okna. Jensterle Florian, AWing, Veldeser' Strafie 83. 748-7 |Z*meniam st»-novanje, obstoje-jče iz velike sobe in kuhinje v Wartu z en»kim v Krainburgu zli bližnji okolici. Cenj. ponudbe na K. B. Krain-burg pod 766-15 Menjam Blagajne, varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knjige; Hans Wernig Klagenfurt Hei-dricnstralSe S2. 3393-6 Zamenjam kobl lo v četrtem letu prvovrstno za tek, za konja ali starejšo kobila, ki je zanesljiva za počasno vožnjo Eventuelno tudi prodam. 'Naslov v K. B. Krbg. pod hev. 767-16 Zdravilne rastline vsake vrste, arnikovo cvetje, lipovo, bezgovo itd., kakor tudi suhe gobe, stalno vsako količino kupim. Ponudbe na K. B. Krbg. pod „TaJcojšnje plačilo" 766.7 Išče le za nakup:, nekaj vagonov! smrekovega, jelkovega, borove-a lesa, lU, '<24 in 2e mm, B do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v »seb kakovostnih 'razredih. Visoka inopnja nujnosti. Ponudbe na Hans ITraninger, Holz-groShandel, Klagenfurt, Veiker-markter StraISe, BahnUbersetzung. 108a-7 Zamenjam lep globok otroški voziček za rabljen šivalni stroj. Razliko doplačam. Maria Wil-fan. Ob. Feidi- Mladenli, 28 let, icli spoznati dobro in mirno gospodično, najraje iz Krain-burga ali okolice. Starost od 17 let dalje. Zaželena je slika, ki se diskretno vrne. Cenjene dopise na K. B. Krain-burg pod „Tiht ljubav" 766-20. ting-Wart. 759-15 Lovci pozor! Zamenjam jako dobro „Sdio-nauer" puško za dobro ohranjeno moSko kolo. — Razlika >e v gotovini izravna. Oglasiti se pri K. Bote Krain-burg pod „Schon-auer" 734-15. Starejši možakar, Stajerc, išče pismenim potom ve«lo, dobrosrčno in zdravo druiabnico za letošnje počitnice. Podrobne ■ dopise na K. B. Krainburg pod .,U| 746-: P^amenjam malo rabljeno kitaro (italijansko) za moSko zapestno uro. Naslov pri K. B. Krainburg pod St. 762-16 Globok otroiki voziček kupim Ponudbe na K. B. Krainbur^^o^ јл Wir kaufcn lautend RUS nachweislichem Prlvat-besiti «ut erbaltene Uniformen leilweder Art. Mantel. Wetterkrasren. Bliisen. Hosen, Uniformkappen. PelzmHntel. PelzrHcke Pelzwesten, Leder-u Kilzstiefel moderne SchiiB-waffen. Koiitrolluhren eainl Zubehbr Kehrrflder. leiehte MotorrSder. SildosldeulNrhrr Waclidlenst, Ktaeenfun. Feldmarschnll-Conrad-Plati Nr 9, Riif 10-3(1. Lesel den ,UarawAnken-Bole"! ESSIG rabrik C.Wanger Klaganlur; „Kupim" Prodam dobro ohranjen gepelj za RM ■ M— Naslov K. B. Krbg. pod 760-6 Kupim Kupim otroiki voziček! Anna Pirmann M. Laufen 82, pošta Podnart. 740-7 i pod 737-15. Globok voziček otroiki zame- njani za iport-nega. Proaam tudi klavirske titre. — Wera Brenk, Wart 66, mlekarna. 730-16-6 Zamenjam novo moiko kolo za romatično ali nemSko harmoniko. Razlika se izravna po dogovoru. Joset Urbas, AGling II Velladier jtr. 7, 757-15 Prodam ali zamenjam 2 leti starega копда za kravo mlekari-co. Naslov pri K. B. Krainburg bi mi bila po-itena gospodinja in zvesta družica. Cenjene do-Ipise 5 sliko, ki s* zajamčeno vrne, poslati na K. B. Krainburg pod „Srečna bodoča nost" 747-21. Dopisi Takoj želim poročiti ločenko aH vdovo do 40 let staro. Samo rune ponudbe . n* K. B. Krainburg pod „No* dom" 722-21. 2епЦ¥б 23-letni mladenič, ki je pri vojakih zgubil sluh in je izučen obrti, želi zaradi ženitve spoznati čedno in polteno deklico, staro od 18 do 22 let. Dekleta usmilje-ncM srca naj pošljejo resne ponudbe s sliko, ki se zajamčeno vrne, na K. Bote Krainburg, pod „Osamljen" it. 720-21. Fant, osamljen, želi spoznati gospodično 20 do % let, vesele narave, dobrega ar ba, ki bi (t taisto ljubila. Prednost imajo Šivilje. Slika zaželena, ki se diskretno vrne. Cenjene onudbe na Кагц Krainburg Čakam Te" -21. lote. Železničar želi znanja z gospodično ali vdovo, Gorenjko, staro 80 do 40 let, ki „Krojaiki mojster" sedaj v vo^i jaiki službi, ločen ne po svoji krivdi, želi znanja z gospodična ali vdovo brez otrok, staro od 30 do 40 let, katera bi imela ve' selje do gospodarstva, je mirnt in ljubezniva. Cenj. dopise < sliko, ki se vrn* poslati na K. B. Krainburg pod „Mili dom" 763-31 ■Werksdiutz-mann, Spodnje-H»jerc, % let jt*r, dobre po-ftive, brez krivde ločen, se želi resno sMznati z gospodično ali vdovo do 40 let radi čimprejiSnj« ženitve. Ponudbe pod „Emst" Nr. 8396-21 nt K. Bote Klagenfurt. Izgnblieno v iredo dne julija sem iz autt izgubil moSko kolo znamke „Steyer" na cesti od Lees do Rad-mannsdorf. Najditelj naj ga .proti nagradi oddat lohtftft Scholar, Retsdiitz Veldes, Tefeph. 270 ali naj me pismenrt obvesti. 756-93 Za odgovore m* ogUse i« potreba Vedno priložiti znamico хж odgovor, ker romajo vpreknj«, kjer ni plačan odgovor, T koS. Karair. Bote. Veliko koristnega za malo pik imate, če daste Vaše strgane ali sicer poškodovane pletenine sedaj popraviti! — Strokovno, hitro in poceni izvršuje točamno taka popravila in predelave pletenilt oblačil C^lelilnica (^griseh, ^jPiramhnrg Oddati v'modni trgovini Maria Ogrisek, BergstraBe. IfsekifAdtM iHotete vfiMŠoU! ^Idll 0UI9S lo more.iakoi doseže ise.hl se iiDimajo za Vaše ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Splača se! Oglas« sprejemala do ponedeljka in srede: NS.'Cauverlag ^Karnlen, Klagenfurl, Bismarckring 13 in NS.'Gauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6 »INTEX« TEXTILINDUSTR-IE G.M.B.H. KRAINBURG SPINNEREI, WEISS- UND BUNTWARENWEBEREI, FAR-BEREI, BLEICHEREI, DRUCKEREI, RAUHEREI UND APPRETUR Herren-, Burschen- und KInder-Kleldarhaut IN BETRIEBSGEMEINSCHAFT MIT KAUFHAUS RADER Jfiramer^atse SyJ