Poštnin« olft'-лил • jnloHttL
l eto L X IJ
\ Ljubi juni, \ petek 2*5. februarju
Ш M u. (934
», - ' ŠiCN*. 4" u
Ceiui I ">0 Dii
Na ročni Пл mesečno 25 Din, га inozemstvo 40 Din — ue-deljska izdaja celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din
IIredništvo je * Kopitarjevi bi.0/111
Cek. rnčun I juh-I |arie st. KMiio ia 10.340 za uiscralv; Sarajevo štv. 7505 Zagreb štv 39.011, Prugu-Dunnj 24.74'
U prn vn : Kopitarjeva 0, telefon 2УУЗ
Telefoni uredništva: dnevna služba 205» — nočna Z99b, 299« in 205«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po pra/.uiku
Stavia Catholica
Bratislava 12. febr.
Po vojni, ko so si slovanski narodi ustanovili \ rsto svojih samostojnih držav, se je v njih začela obenem vzbujati zavesi, da kljub kulturnim, političnim in gospodarskim razlikam tvorijo neko enoto, da imajo kot posebna rasa obenem v življenju sveta tudi svojo posebno, njihovi psihi odgovarjajočo nalogo. Tudi med Slovenci so se po vojni oglašali glasovi o potrebi novo, slovanske orientacije v duhovni kulturi in zdi se mi, da smo so Slovenci res po vojni precej poslovanilii, se orientirali k slovunstvu, dasi bi nikjer ne mogel pokazati uspeh, viden kakor na dlani. Zavest o neki skupnosti slovanskih narodov se je pač umljlvo zlasti pokazala pri mladih generacijah, pri mladini. Tudi tu je šla mladina v ospredju. Vendar la nova slovanska orientacija ninna na sebi nikakih fantastičnih barv nekdanjega romantičnega pan-slavizma, temveč mirno priznava vsakemu narodu, kar on sam hoče in čuti, a išče pri vsakem ono inisel in ono idejo, ki bi mogla biti skupna celoti.
Slovanska inteligenca se je našla v imenu 1A-toličanslva in eiril-metodijske ideje v enem taboru. Mednarodno združenje katoliških akademikov Рах Komuna : je na svojih zborovanjih dalo slovanskim narodom, ki so tudi prihajali tja, priliko stopiti v bližje slike. Zavedli so se, da v univerzalizmu katoliške cerkve vendar predstavljajo neko skupnost in celoto zase in da imajo kot taka celota tudi svoje specialne naloge. Tako so si ka-loliški Slovani ustvarili lastno vrhovno katoliško akademsko organizacijo »Slovanskih katoliških akademikov in starešin«. Jedro ideologije te organizacije je ideja katolištva in ideja slovanske vzajemnosti. Kalolišlvo in slovanstvo združuje slovanske iiiteligcnte v enolo. Cerkev kliče po laičnem sodelovanju v katoliški akciji: to je tudi glavna ideja v programu te slovanske zveze. Toda kakor je slovanstvo v splošnem kulturnem razvoju človeštva vršilo iu vrši svoje specifično poslanstvo, tako inna svojo posebno misijo tudi v univerzalnem Kristusovem kraljestvu na zemlji. To poslanstvo katoliških Slovanov je izraženo v ideji cirilmetodijski. Slovane deli verski razkol. Da bi ■zopet postali eno, je cilj iinionističnega pokreta cirilmetodijskega. Ideja katoliške akcije in unio-niztna tvori temelj skupnosti imenovane slovanske Katol. zveze inteligentov.
Vsako leto se zberejo zastopniki slovanskih narodov, članov imenovane unije, na skujien kongres. Unija združuje zdaj vse katoliške slovanske narode, njeni člani so Cehi, Poljaki, Slovaki, Ukrajinci, Hrvati in Slovenci. Skupni kongresi, ki so obenem manifestacije in delovne konference, so se do zdaj vršili: prvi v Krakovu, drugi 19;i() v naši Ljubljani, 1931 v Bratislavi, 1932 v Zagrebu in lanskega leta v Poznanju. V teh letih se je ta katoliški in slovanski jiokret mladih generacij skupno s starešinstvom toliko utrdil in uveljavil, da so se morale na zadnjem kongresu v Poznanju izvršiti razne reorganizacije. Slovanski sekretariat, ki je izvršilna oblast organizacije, se je moral razdeliti na tri sekcije: oddelek akademikov, aka-demk in starešinstva, organizacija pa je dobila novo ime >Slavia Catholica, Zveza, katoliških društev slovanskega študentstva«. .
V dneh od 8.—10. februarja t. 1. je imela »Slavja Catholica« svoje zasedanje v glavnem mestu Slovaške v Bratislavi, ki je kakor geografsko središče slovanstva. Bilo je to zborovanje akademskega sekretariata, ki so se ga udeležili po svojih zastopnikih vsi včlanjeni slovanski narodi razen Hrvatov. Na čast slovanskim delegatom-gostom je Zveza slovaškega katoliškega študentstva priredila večer s čajem. Na tem večeru 8. febr. je opolno-niočeni minister dr. Krolta predaval o razvoju narodne zavesti pri Čehih in Slovakih. Sledili so pozdravni govori slovanskih delegatov v njih lasl-nem jeziku. Poljak Deptula Vlado je kot predsednik Sekretariata in kot zastopnik poljskih akademikov kratko pojasnil pomen organizacije »Slavia Catholica« in ideologijo slovanske katol. akad. mladine. Slovenec Smolej Viktor je pozdravil v imenu Slovenske dijaške zveze in vsega slovenskega nuroda. Saj akademska mladina stoji vedno in povsod na čelu naroda, zato si tu ne podajajo rok le zastopniki akademskih društev, ampak zastopniki narodov. Orisal je geografski pomen, politično in gospodarsko važnost slovenskega ozemlja, ki je bilo vedno sporno jabolko mod narodi in državami in je razkosano zlasti po vojni. Spomnil se je ludi Hrvatov, ki niso mogli priti,, a so gotovo vsaj v duhu v tem slovanskem krogu. Potem so imeli svoje pozdravne govore zastopnik Ukrajincev Mandzi, zastopnik češkega študentstva Hrdy in zastopnik slovaškega študentstva Ciieker. Na tem večeru je bila zbrana najboljša družba, zastopniki uradov, mesta, vojaških in cerkvenih oblasti, poljski konzul Laciuski, avstrijski generalni konzul Pleinert, zastopniki drugih konzulatov itd.
Delegati — Poljak, Ceh, Slovenec, Ukrajinec in Slovak — so imeli od 8.—10. febr. svoje seje. Na teh sejah so se po predlogih poljskih in čeških osnutkih izdelala nova spremenjena pravila za : Slavio Catholico«. Na lanskem kongresu v Poznanju je bila zveza čslov. dijaštva v Pragi poverjena. da organizira v 1. 1934 kongres »Slavie Catholice : v Pragi. Ker se pa naslednje leto vrši tudi v Pragi kongres internacionalne katoliške akademske federacije »Pa.\ Romana«, bi bilo prirejanje dveh kongresov pretežka, zlasti finančna naloga, zato se letos kongres »Slavie Catholice« ne bo vršil, pač pa prihodnje leto 1935, hkrati z mednarodnim kongresom Vax Romana«. Delegati so se obenem razgovarjali o možnostih skupnega organa, ki ga »Slavia Catholica« še niina, o delu raznih sekcij v uniji itd.
Na zasedanju so bili Imenovani tudi prvi častni člani Slavie Catholice«: Slovenec nadškof dr. Jeglič, Hrvat nadškof dr. Bauer, od Poljakov pri-inas poljski, kardinar Hlond in rektor katoliške univerze v Liiblinu Szynianski. dalje Ukrajinec nadškof Seftycki, iz Češkoslovaške pa nadškof olo-muški PreČan, a post. protonotar Hlinka — politični vodja slovaških katoličanov, škof Hlalin, sen-ior slovaških škofov, in msgr. Jomelka.
Ker se letos ne bo vršil običajni kongres Slavie Catholice«, bodo Čehi iu Slovaki priredili v zvezi z mednarodnim unioiiistiinirii kongresom na Velegradu svojo delovno konferenco o sot'iali-em In cirilmetodiiskem problemu. Vršiila sn bo la
V belgijsko prestolnico so se zgrnite ogromne množice ljudi
Pogreb kralja Afberfa
Ves svel je včeraj z globokim sočuvstvovanjem spremljal h r a I j a Belgijcev k zadnjemu počitki
Pariz, 22. febr. A A V belgijsko prestolnico so sc zgrnile neizmerne množice ljudi, da se udeleže svečanega pogreba pokojnega kralja Alberta 1. Pogrebne svečanosti so se začele z velikim defilejem mini« kraljevskega dvora, kjer počiva na katafatku truplo umrlega vladarja. Na čelu povorke, ki se je zbrala na glavnem trgu pred dvorom, so nosili zastave, za katerimi so šli člani tujih vojaških delegacij. Med njimi so se najbolj opazili francoski pomorski strelci in lovci, britanski mornarji in eskadron 5. britanskega gardnega dragonskega polka. Dalje so bili v povorki tudi člani obeh parlamentarnih zbornic in državni veledostojanstveniki. Največji del povorke so pa tvorili bivši bojevniki z zastavami, ki so jih mimo dvora spustili k tlom v znak spoštovanja spominu viteškega vladarja.	4
Povorka bi se bila morala po programu zaključiti ob 10.15, toda zaradi velikega števila bivših bojevnikov, ki v njej sodelujejo,
še ob 10.30 ni bila končana. Nekateri so hoteli povorko prekiniti, toda vojvoda Ilrabant-ski je izrazil željo, uaj bi vse delegacije bivših bojevnikov brez razlike defilirale, ne glede na to, kako dolgo bi povorka trajala.
V dvor so odšli zastopniki visoke duhovščine s kardinalom-nadškofoiu Van Ноујеш iz Malinesa na čelu; v njegovem spremstvu je pet škofov.
Med zastavami, ki so jib nosili v povorki, so se posebno zapazile zastave nekaterih enot, ki so se odlikovale v junaških bojih pred Liegem, Anversom, Dixiniiidom iu na drugih bojiščih, katerih imena so v neločljivi zvezi z viteško podobo kralja Alberta, ki je tako še živ prišel v zgodovino.
Pogrebni izprevod sani je šel v temle red u: Na čelu so šli člani glavnega generalnega štaba, za njimi duhovščina, uatn pa prapori vladarskih domov, zastopanih na pogrebu, za njimi so peljali krstu sredi članov kraljevskega vojaškega doma. Za krsto mi šli vojvoda Hrabantski iu ostali člani belgijskega kraljevskega doma, obdani s člaui tujih vladarskih hiš, ki so se udeležili pogreba. Dalje so korakali člani kraljevskega civilnega doma, člani vlade, diplomatski zbor, člani obeh zbornic parlamenta in drugi veledostojanstveniki. Pogrebni izprevod so zaključili oddelki vojske vseli vrst orožja.
Ko je izprevod s kislo kraljevo prispel na trg kraj cerkve, so se vse neštete zastave na trgu spoštljivo pobesile v pozdrav pokojnemu kralju, in čete, stoječe na trgu, so izkazale čast. Prvi odide v cerkev malinski kardiiial-nndškof v spremstvu škofov in dekana cerkve sv. Mihaela. V trenotku, ko prispo pred cerkev člani belgijskega kraljevskega doma. tuji državni poglavarji in člani tujih vladarskih domov, odnesejo vojaki na ramenih težko krsto v cerkev.
Še zmerom vlada smrtna tišina med neštetimi tisoči, ki presunjeni gledajo ta prizor. Za dp> vnimi poglavarji in princi odhajajo v cerkev ;>o vrsti posamezne skupine velcdiistojan-stvenikov, drugi deli izprevodn pa zavzemajo določena jim mesta pred cerkvijo. Nekaj minul po 12. uri se začno svečani obredi.
Sv, maša zadušnica v Belgradu
Belgrad, 22. febr. Danes ob 11 dopoldne sije v katoliški cerkvi v Krunski ulici vršila svečana zadušnica za pokojnim belgijskim kraljem Albertom l. Službo božjo je opravil nadškof g. Rodič v navzočnosti zastopnikov vseh priznanih veroizpovedi. Cerkvenemu opravilu sta prisostvovala tudi Nj. Vel. kralj in kraljica. Pri prihodu v cerkev ju jc sprejel belgijski poslanik grof Romre de Vichniey. Svečanosti so dalje prisostvovali tudi visi člani kraljevske vlade z g. Nikolo Uzuno-vičem, predsednikom vlade, na čelu, ves diplomatski zbor s starosto papeškini nuncijem Pelegri-nettijem, zastopniki senata in narodne skupščine « predsednikoma senata dr. Ljubomirjem Tomaši-čem in narodne skupščine dr. Kosto Kumunudijem. ministrom dvora g. Antičcm, člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja, generali leta s poveljnikom Bclgrada armijskim generalom g. To-mičem na čelu, predsednik občine g. Milulin Petrovič, mnogi bivši ministri, pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Purič, upravnik mesta Bclgrada g. Manojlo Lazarcvič, veliko tujih in domačih časnikarjev in zastopniki narodnih in kultur nih društev. Šefa centralnega presbiroja je zašlo pal g. Peter Ivankovič. Prisoten jc bil tudi šel tiskovnega odseka zunanjega ministrstva g. Vti-kašin Životič. Po končanih cerkvenih obredih je belgijski poslanik grof Romrc sprejemal »ožiti j a.
Zahvala belgijskega poslanika
Belgrad. 22. febr. AA. Belgijsko poslaništvo, poroča: Od ure, ko se je izvedelo o tragični smili kralja Mbertu, dobiva poslanik Belgije neprestano z vseh strani in od vseh slojev ganljive izjave sožalja. Globoko ganjen nad temi izjavami ob veliki bolesti, ki je zadela njegovo domovino, kr. poslanik Belgije ne more osebno odgovorili vsem, ki so inu izrekli sožalje. in jih zato na ta način prosi, da sprejmejo izraze njegove najgloblje hvaležnosti.
. V T*r*r-M
Zdravice v Budimpešti ...
® •
tfmnsua trozveza
Madjarska želi carinske trozveze - Avstrija stavlja pogoje
Avstrijski pogoji za vstop
Budimpešta, 22. febr. Predsednik vlade Gom-bos je priredil snoči banket v čast italijanskega državnega podtajnika Suvicha. V zdravici je nagla-šal globoka prijateljska čustva, ki jih Madjarska goji nasproti Italiji, ker je Italija prva med velesilami, pravilno doumela madjarska stremljenja in ji bratski jx>nudila svojo roko. »Gospod Mussolini jc močno počastil Madjarsko, ker je semkaj poslal državnega podtajnika Suvicha. S tem je vnovič potr-
Budimpešta, 22. febr. b. O snočnjem razgovoru, ki sta ga imela inadjarski ministrski predsednik Gombos in trgovinski minister Капуа z italijanskim državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Suvichem, ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Čuje se, da je Madjarska vsak trenutek pripravljena vstopili v carinsko unijo z Avstrijo in
dil svojo naklonjenost nasproti Madjarski. Prepri- | Italijo, Italija pa smatra, da je sedanji Irenulek za čan sem, da bo ta obisk poglobil stike sodelovanja, tako rešitev prav ugoden. Avstrija pa se temu od-
. -------• ■-----:— —-u- ločno upira in sicer zaradi svojega poljedelstva, ki
je v leku zadnjih 10 lel silno napredovalo. Samo pod pogojem, če se Avstriji zagotovi takorekoč monopol za izvoz lesa v Italijo in na Madjarsko, bi bila pripravljena na to žrtev. Zapreka pa ni samo na strani Avstrije, ampak tudi na strani Nemčije, ki se z vsemi silami trudi, da izvleče Madjarsko iz te kombinacije, ki bi zelo ugajala Italiji. 1'rdi se, da je Nemčija pripravljena uvažali iz Madjarske pšenico, živino, maslo in druge agrarne proizvode za 140 milijonov pongojev letno. Od tega zneska bi šlo za 100 milijonov pongojev za kompenzacijsko trgovino, višek od 40 milijonov pongojev pa bi šel v korist Madjarske.
prijateljstva in zaupanja ki neemajno spajajo obe naši državi. Naše sodelovanje bo čiuitelj ravnotežja v naporih za mir med narodi. Resnost sedanjega političnega in gospodarskega slanja sveta nujno zahteva, da poiščejo vlade sredstva za zavarovanje življenjskih interesov posameznih narodov in tla se potrudijo, da omogočijo splošni sporazum in splošno rešitev, ki bo omogočila normalno življenje. Nadejam sc, da bodo naši razgovori koristili temu cilju.€
V svojem odgovoru na Gornbosovo zdravico se je italijanski državni podtajnik Suvich najprvo zahvalil za prisrčni sprejem, nato pa nadaljeval:
»Prisrčni sprejem, ki mi je bil prirejen na Ma-djarskem, vnovič potrjuje solidno osnovo globokega in neomajnega prijateljstva med Madjarsko in Italijo, prav tako pa tudi Mussoliiiijevo željo, da čim bolje doume položaj Madjarske. Resnost in zmedenost sedanjih vprašanj zahtevajo sodelovanje naših držav. S tem bomo pospešili povratek k normalnemu političnemu in gospodarskemu življenju. Madjarsko-italijansko prijateljstvo je bitni čiuitelj politike, ki jo je Italija od vsega začetka vodila, da obnovi podonavsko kotlino in Evropo v miroljubnem duhu.«
Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno. Zjutraj mraz. Cez dan topleje. Lepo vreme ne bo trajalo dolgo.
Zagrebška vremenska napoved. Jasno z lahnim porastom oblačnosti, jjodnevi toplo, noči pa hladne.
Mussolini-Dollluss-Gombos
London. 22. febr. c. »Times« rmroča i-z Kitna, da so vesti o skupnem sestanku med Mussoliuijem, Gombiisem in Dollfussom prezgodnji. V Italijanskih uradnih krogih se trdi, da do tega sestanka še ne bo prišlo tako kmalu.
konferenca v juliju t. 1. in Ija pridejo tudi delegati ostalih članov Slavie Catholice«.
Slovanska katoliška inteligenca gre zvesto po začrtani poti. Njene vrste se goste in v njili je vedno več trdne vere in zvestobe. Osnove njihove skupnosti so trdne iu na njih je mogoče и lepo katoliško iu slovansko prihodujost. S. V.
Francija ima roke vmes 7
Budimpešta, 22. febr. b. Vladni listi, ki so bli zu vlade, ne prinašajo nobenih komentarjev o Su vichevem obisku. Samo nacionalistični <• Magyar Orszag« prinaša članek pod naslovom Italija in podonavsko vprašanje«, v katerem naglasa, da izhaja iniciativa v srednji Evropi sedaj tudi od i ran-cije, ki je končno zapustila smernice Bencš-Tardi eujevega načrta in se jc pridružila Italiji, lako da ima Rini danes popolnoma svobodne reko v kon cernu velesil, da lako najprej v gospodarskem pogledu, poleni pa š? v političnem napravi konec vsaki misli o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Lisi trdi. da gre sedaj samo za ožja gospodarska vprašanja med Italijo, Madjarsko in Avstrijo, toda takoj ko bo ustvarjena ta gospodarska skupnost, bo odprla pot ludi za politično sodelovanje in se bo avtomatično pričel proces za vzpostavitev ene same celote v Pononavju.
Beneš odklanja
London, 22. febr. V razgovoru, ki ga ji dal poročevalcu »Morilingposta«, je dr. Bcncš izjavil, tla bi bila gospodarska linija med A \ širijo iu Madjarsko pod pokroviteljstvom Italije neuspešna. Sodelovanji se mora raztegniti nn vse države srednje Evrope. Rezultat takšnega bloka treh bi bil le ta. da bi zbudil nezaupanje in hudo kri pri Mali zvezi. Potrebno nam je pravo gospodarsko sodelovanje med vsemi malimi državami v Evropi.
Kako hoče Francka prepr „Anschluss"
v r A •
CC !f
Zanimiva izvajanja švicarskega lista o Podonavju
Ženeva, 22. febr. Z. »Journal des Nations«, ki sloji, kot znano zelo blizu tajništva Zveze narodov, priobčuje v svoji 751. številki na prvi strani pod naslovom »Habsburžani« sledeče informacije z ozirom na bivanje italijanskega ministra Suvicha v Budimpešti in z ozirom ua zadnje avstrijske do-god ke:
Vest „Daily Heratda" o ciljih francoske vlade
»Diploniatični sotrudnik »Daily Heralda« (gla-- la angleškega [iredsednika vlade K. MacDotialila) poroča, »da je francoska vlftda začela zelo diskretno delovali na tem, da se v Avstriji in na Madjar-
Habsburžanov pomenila manjše zlo v primeru ? združitvijo Avstrije in Nemčije. I.isli omenjajo •> cer samo Nemčijo, toda nn lihem si mislijo, da bi avstro-madjarska monarhija, ki bi st obnoviln s-pomočjo Francije, bila istočasno obramba ta' - pro i nemškemu, kakor ludi proti iLtlijaiskei.i. pi vu v Podonavju.«
Odgovor .,Journa! de s f'.on?/'
»Journal des Nations pristavlja k lei voli ne kaj svojih osebnih opazk iu p/avi, la . i • listi radi mečejo v svel razne fantastične ves;j. i, da se za fantazijo skriva vedno tudi ■ bober resnu Resnično v tej vesti je dejstvo, du i" s upih v. Sanje restavracije llabsbui/.anov z.npi-l \ osp
skem vzpostavijo Habsburžani. Ko je bival lord i neresnica in fantazija pa bo. tla a
v lo
I
Eden zadnjič v Parizu, so mu povedali, da bi bila restavracija Habsburžanov zaželjena, ker bi predstavljala najbolj učinkovito obrambo proli nemškemu nazizinu (hitlerjevstvu). Seveda je lord Eden moral odgovoriti, tla ni pooblaščen, dn bi se o tem razgovarjal. Istočasno so začeli tudi nekateri listi, ki navadno dobivajo svoje informacije naravnost iz zunanjega ministrstva, diskretno propagando za restavracijo Habsburžanov. TI listi pra-- 'd. da se dela f"i!;"k na dr>"vp Male zveze v
francoska zunanja politiku. Do sedaj ni нн' -ti' .i dokaza za to. da se francoska polili .a peča s I, i, vprašanjem (\V. SJeetl je pa obdolžil P. Ituurouij.i, da je pustil Mussoliniju popolnoma svobodne roke v Avstriji in v Podonavju. Op. urcd.),n zn to tla se buvi s to mislijo Mussolini, je dokazov dovolj. Mussolini je držal in še drži po -neti avstrijski lleini wehr.	lini ii'!e r Iru "Чцгчко zvezo in
sprehodi ministru ч i.t so	bi zna
čilir Italnauski delegat \nsilolti v Haagu je svoie
' tem smislu, tla naj razumejo, da bi restavracija I dni, ko je glasoval proti cariuski zvezi med Av-
strijn in Nemčijo, zahteval, da sp njegov glas zabeleži posebej in samo za ta primer, <la ne bi nastal kakšen predsodek za druge carinske zveze« s pomočjo Avstrije...«
»Poglejmo dejstvom v obraz! V politiki je treba obravnavati tudi največjo absurdnosti. Posledice restavracije Habsburžanov bi bile neprura-čunljive na mednarodnem polju, saj poznamo v?e n roti habsburške pogodbe, ki recimo vežejo med ■ !ioj državo Mule zveze. Toda vzemimo, da bi se ta neniogočnost in absurdnost zgodila. Kaj bi se •/ .rodilo?,';
Vojna ...
Nn splošno pripoveduje, da naj služi blok Halija-Avstrija-Madjarska kot protiutež proti bloku Male zveze. Kdo more kaj takega sploh misliti? Kdo pa ne vidi takoj na prvi pogled, da pomeni l-i italijanski blok naravnost ogrožanje Male zveze? Mudjarski revizijonizem, ki zahteva jugoslovanska, romunska in češkoslovaška ozemlja, bi opirajoč se i,i Mussolinijevo Italijo, ki govori o Dalmaciji kot o <meo(lreSeni> zemlji, takj razvozljal svoje strasti proti Jugoslaviji, Romuniji in Češkoslovaški.
Zopet drugi govore, da pomeni restavracija Habsburžanov konec gibanja zn združitev Avstrije in Nemčije (Ansehluss). Toda kdo ne vidi v lem nevarnost, da bi Habsburžani pritegnili k sebi simpatije južne Nemčije, ki v Hitlerjevi Nemčiji ni srečna. Proli lemu italijanskemu bloku bi se moral takoj prvi dan dvigniti blok protihabsburških držav Male zveze, ki bi se mu pridružila Šo Nemčija! In fe bi se Francija podala na pol. da pomaga Dbnoviti Habsburžanp, ni se vezi med njo in med Malo zvezo takoj pretrgale! Kaj bi nastalo iz tega? Ne samo revolucija v političnih zvezah, ampak nevarnost nove vojne. Nobenega dvoma ni o tom, da hi v trenutku, ko hi si Oto Habsburški na Dunaju postavljal na glavo krono, avstrijski hitlerjevci izvršili oborožen upor in da bi morale mobilizirati avstrijske sosedo! Torej vojna...!«
»Ne AnscMussa, ne avsiro-ma-djarske zveze, ne Habsburžanov!"
>Todn Avstrijo je Ireba ohranili neodvisno. A kako? Zadostuje, da Francija in Anglija jamčila to neodvisnost in da javno pred vso Evropo izjavita: Ne Anschlussa, ne avsiro-niadjarske zveze, ne Habsburžanov.'
(Gornjo Testi prinašamo т zvezi z bivanjem italijanskega ministra Suvicha v Pcšti ter г ozirom na najraznovrstnejša ugibanja svetovnega časopisja <i nekih novih načrtih Italije v Podnaavju. Nas niti govorice, niti načrti, niti diplomatski obiski nc vznemirjajo. Mi smo država miru, ki jc zgrajena na temeljih pravice. Л zavedamo sc tudi tega. tla razpolagamo z zadostim močjo, mi in naši zavezniki, du tudi hrrz prelivanja krvi, samo s tem, da ohranimo mirno kri in zavest svoje moči, razpn dimo v nič vse fantastične načrte, ki sc predejo okrng nas v mraku evropskega kaosa. — Opomba uredništva.)
Madjarski grofi kličejo . . .
BudimpeSta, 22. febr. c. Vodja madjarnklli legitimistov grof Vigray j;> objavil danes v »Poster Lloydu« odprto pismo na italijanskega državnega podlajnikn Suvicha. V uvodu pisma mu želi grof Vigray prisrčno dobrodošlico. Grof Vigrny hočo pridobiti Suvicha za povrntek habsbtirgovcev na Madjar-sko. Vprašanje avstrijske neodvisnosti prihaja v zelo nevarno dobo. Italija je proti priključitvi, pa tudi Mndjarsku mora biti proti njej, ker bi bila sama preslabotna proti nemškemu pritisku v srednji Evropi. Grof Vigray zaključuje, da jc pdini izhod za neodvisnost Avstrije in Madjnrske v vposta-vitvi habsburške monarhije.
Iz Narodne skupščine Vprašanje tujih delavce t
Stavijski brez konca in kraja
Umor preiskovalnega sodnika
Pariz. 22. tebr. AA. Po poročilu nekega jutranjika levičarske smeri je minister brez listnice ' Hdvard Herriot včeraj popoldne ob 3.30 sporočil skupini poslancev v ve/.i Bourbonske palače, da »o našli pariškega sodnika Princa umorjenega. Umor je zavit v tajno. Sodniku Princu je bila zaupana preiskava o alerah Aleksandra Stavijskega. Pri n(em so se nahajali tudi ponovno omenjeni akti bivšega policijskega komisarja Pacbota. Sodnik Prince je hotel odpotovali v Dyon in vzeti s seboj tudi te r.kte. Slučajno pa se je zmotil in odnesel druge akte. Zaradi tega smatrajo, da osebe, ki so se toliko bale teh aktov, niso dosegle svojega nemera, ko so na zverinski način ubile glavnega preiskovalnega sodnika proti Stavijskcmu in njegovim pajdašem pariškega sodnika in pomočnika državnega tožilca Princa. Policijski organi so takoj po poročilu o smrti tega sodnika odšli v njegovo stanovanje in odnesli vse važnejše listine.
Usoda socialističnih listov
Dunaj, 22. febr. /.. Socialistična tiskarna A'orvviirls , ki jc bila zasežena, bo zopet začela redno poslovati. 1 stanovi jen jo bil poseben odbor, ki bo nadziral delovanje. vArbciter Zci-tung" in T)ns klcinc Mlati/ začnejo izhajati redno in bodo dobile nalogo, da ■vzgnjajo avstrijsko delavstvo ne več v razrednem sovraštvu ampak v delavski .skupnosti za dobrobit skupne domovine in za blagor vsega avstrijskega ljudstva. Tako bodo razredne tiskarne nadaljevalo svoje delo, u v službi miru in delavske solidarnosti.
h
Danes sc jc po Dunaju raznesla vesf, da zbira češkoslovaška vojaštvo na avstrijski meji. Tukajšnje češkoslovaško |Mislaiiištvo jc obvestilo časopisje, da je predsednik Malvpetr sicer izjavil v parlamentu, da bo vlada pazila na avstrijsko mejo. a da so govorice o zbiranju redne vojske vzete popolnoma i z zraka.
Dunaj. 21. lebr. p. Danes je bila seja nižjeav-slrijskega deželnega zbora. Na seji je bil izvoljen za namestnika deželnega glavarja član Heitnaf-scliutza. major Baar, kalerega jc na lo mcslo predlagal dr. Dollfuss.
Češka krona in mi
Belgrad, 22. febr. in. Devalvacija čcSko krone Jp razumljivo izzvala tudi v naših iz vozniških krogih veliko vznemirjenje, posebno v vrstah onih, ki so stalno uvažali v Češkoslovaško in bodo radi trga trpeli precejšnjo škodo. Upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug Gjorgjevič je podal dtincs časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da sc lahko rešili v vseh vpražanj resumira v sledečem: Mi moralno odločna nastopili proti vsaki tendenci umetne rušitve cen našemu blagu na inozemskih tržiščih. Mi trga ne delamo s češkoslovaškim blagimi in zaradi tega lahko upamo, da tudi Ce-llD^loVJliv i ne bodo postopali laku z nami. Problema ni iskati samo v obnašanju Čehoslovakov, ampak tudi pri naši Narodni banki. V dobi največjo gospodarske kriz«, kn se sprejemajo razni zakoni n z»*čiti kmeta, mora kmetijstvo plačevati «grtimen skrit davek v obliki izvoznih carin, ki izvira iz kurza. ki ga naš kmet dobiva »a izvnio-iio blago. Namesto sedanjega prinia, ki ne odgovarja realni vrednosti dinarja, zahtevajo interesi države in kmetijstva, da so določi pravi prim. V loin slučaju hi moral bili novi prim najmanj 12% višji nd dosedanjega. Zanimiv jo pojav na Madjar-skoin, ki odreja različen prim pri obračunavanju pengoja za razno blago in so pri tem ozira tudi na razne državo, v katero so blago izvaža. Tudi niša Narodna banka bi lahko našla zadovoljivo rešitev.
Sovjetski smučarji »
Moskva, 22. M>r. AA. Danes j c ogromna množica burno pozdravila pet sovjetskih smučarjev, ki so prehodili "i200 milj dolgo progo rxl Irkutska do Moskve na smučeh. Sodelovati hočejo pri proslavi 10-Ictnicc ustanovitve rdeče vojake.
Pogumni in vzlrnjni smučarji so tmjprvo prehodili Uralsko gorovje, nato prevozili nepregledne ravnine, imenovane Tajga. Ponekod so bile temperature fiO stop. pod ničlo. Ogromno
razdaljo so prevozili v 23 dneh.
★
I'. Na Koreji sc jc razbilo ob sknil japonsko vojno tclnlo. Zaradi megle ju moralo Idol i nizko in so jc v gorovju razbilo. Izmed (i častnikov na lcinlu jo mrtvili pet, eden pn j,: težko ranjen^
Sedaj se izve tudi la značilno«;I, da je Prince vse akte Stavijskijeve afere čuval v svojem stanovanju, ker so prejšnji teden v njegovi odsotnosti vdrli v njegov urad v sodniški palači. Ko se jc Princc podal na poi v Dijon, je vzel tudi nck,a| ' aktov s seboj. Ko so naši i Princa mrtvega v vagonu, je bila torba ob njem prazna.
Vsi današnji parišiki jutranjiki poudarjajo, da je zagonetna smrt sodnika Alberta Princa v zveri s preiskavo.
Vesti, da je Stavijski vohunil v Franciji, nas niso iznenadile. 2c v začetku bayonnske afere simo predvidevali, da je bil Stavijski agent madžarskih fašistov in celo agent Hitlerja v Franciji. Zdaj se vprašamo, ali ne bi bilo dobro, da sc preiskava o tajinstvenem nmoru sodnika Princa razvije v zvezi s tem vohunskim delovanjem Stavijskega. Zdaj preživljamo hude čase. Neki fanatiki so taki, da nas njihova dejania ne morejo več iznenadili in da gredo tudi preko človeških življenj.
Za pogorelce v Gkonini
Ljubljana, 22. febr. Ban dr. Drago Marušič jo nakazal pogorclccm iz vasi Oknu I nI v gornjegrajskem srezu kot prvo pomoč Din 20.000.
Društvo sv. Jeronima
Zagreb, 22. febr. c. Danes ob II dopoldne sc je začel redni letni občni zbor društvu sv. llicronima. Občili zbor jc otvoril in vodil predsednik društva dr. Ford o Božič. Podano je bilo obširno tajniško poročilo in blagajnik dr. Mar-kalin jo podal blagajniško poročilo, iz katerega sc vidi, da je društvo v /adnjem Ictn izdalo za 1.268.800 Din knjig med svojo člnne. Na članarini je društvo dobilo samo 1,200.000 Din iu jo bilo treba zalo primanjkljaj kriti iz zaklada nepremičnin. Nato je govoril urednik družbenih knjig dr. Josip Anglič o moderni ljudski prosveti. Ob pol 1 popoldne jc bil občni zbor zaključen.
Osebne vesli
Belgrad, 22. febr. m. Napredovali so: v 4. pol. skup. I. stopnje: Maks Petrič, sodnik okr. sodišču v I rebnjem; v 4. pol. skup. 11. stopn je: \ntnn KuntarTe, sodnik okr. sodišča v Dolnji
Belgrad, 22. febr. m. Današnja sc.ia narodne skupščine ee je začela ob 5 pop. Med drugimi sta bili na dnevnem redu dve inlerpelaciji, ki ju jc vložil na ministra za soc. politiko poslanec dr. Bačič. Ena interpelacija je bila vložena zaradi težkega stanja, v katerem sc nahaja naše delavstvo v tekstilni tovarni v Oroslavju, druga pa zaradi zaposlitve inozemskih delavcev v naših industrijskih podjetjih.
Zakaj toliko tujih delavcev?
Poslanec Bačič jc obrazložil svoji interpelaciji ter ugotovil, da vsi napori, ki so se vršili zadnja leta za nacionalizacijo našega gospodarstva, niso j imeli uspeha, ker je to gospodarstvo v večini slu-j čajev še vedno v rokah innzemccv. Tako imamo I danes okoli 90 odst. naše industrije, ki je na zunaj nacionalizirana, v resnici pa sc nahaja v rokah tujcev. Ta industrijska podjetja nimajo prav za prav ničesar organskega s kraji, kjer so se ustanovila. To pa predvsem radi tega, ker je večina j teh industrij v rekah inozemskega Uapita'a. Za j težko industrijo pa pravi poslanec dr. Bačič, da ; je ana-ionalna. Poslanec Bačič to dokazuje ludi j z dejstvi. Navedel je ludi primere, kako sc razni zakoni, ki so bili sprejeti za zaščito našega delavstva, od teh industrij izigravajo. Ne spoštuje se delovni čas. V nekaterih obratih mora delavstvo delati nad 10 ur. Oblasti pa tom vprašanjem v večini primerov ne posvečajo dovo'.j pozornosti.
Nesramno izkoriščanje tujega velekapitala
Poslanec zahteva izvršitev potrebnih ukrepov, da se delavstvo šc bolj zaščiti pred nesramnim izkoriščanjem tujega velekapitala. Dr, Bačič sc je nato obširn-o baviJ z zdravstvenimi razmerami v naših tovarniških podjetjih in je kritiziral postopanje okrožnih uradov, za katere pravi, da so prolisocialni, ker delavcem ne nudijo lega, za kar so ustanovljene, čeprav delavci od svojih skromnih plač doprinašajo težke žrtve ze te urade.
Odgovor ministra Puclja
Na izvajanja poslanca dr. Bačiča je odgovoril minister za socialno politiko Pucelj, ki ie navedel statistične podatke o šicv.ilu delavstva, ki jc zaposleno v oroslavski tovarni, ter izjavil, da je samo 40 tujcev zaposlenih v tej tovarni. Pravi, da nt mogoče nastaviti nekvalificiranih ljudi na mesta, ki jih morajo zavzemali inozemski strokovnjaki. Nadalje je izjavil, da je v vsakem primeru, za katerega je zvedel, da so se delavcem godile krivice, uvedel strogo preiskavo. Glede namestitve inozemskih delavcev pa je izjavil, da se to delavstvo zaposluje samo v takih podjetjih, kjer mi šc nimamo strokovnjakov, prizna pa, da so zdravstvene razmere slabe, in izjavlja končno, da bo skupščini v na krajšem času o rod lo žil zakonski osnutek o minimalnem zaslužku delavstva.
Ministru Puclju je odgovoril zopet interpelant, ki se ni v celoti za dovo* il z odgovorom soc. mmi-ftrstva. Bačič izjavlja, da so inozemci, ki so prišli v našo dižavo, pričeli ustanavljati pri nas industrijo, postali danes ležlci milijonarji in si prav nič ne znižujejo svojih plač, dočim se že itak skromne o-ače delavstva, Iti mnogokrat ne zadostujejo uiti za prehrano njihovih družin, stalno znižujejo.
45.000 inozemskih delavcev
Za njim je govori! d'. Mct'koJ, ki je govoril
j i slo lako o težkem položaju našega delavstva ter i izjavil, da jc pri nas 45.000 raznih inozemskih ravnateljev, pređde'evcev in delavcev, ki živijo v na-fi državi, nekateri žc 14 let, pa kljub temu ie do
i dnres niso izvcžbali našega delavstva, to pred-I vsem radi lega, ker imajo največji interes, da čim I bolj izkoriščajo našo dižavo. Dr. Metikoš se bavi i nadalje s tcžlnm socialnim stanjem našega dclav-i siva in apelira na vlado, naj posveti več i pozorrcsti temu vprašanju, da pride naše delav-I sivo do kruha. Vlada naj se tozadevno postavi 1 na stališče, ki so ga zavzele in tudi izvedle Iifi'ija, Nemčija, Avsirra in druge napredne države, ki so izgna'e inozemske delavce in predvsem zaposlile doni£Či živelj. Dr, Metikoš nac'alje onozana ministra za socialno politiko, da razne industrije pri nas izdajo letno okoli
Lendavi; Leon Sukeli, sodnik okr. sodišča v Mariboru; v 3. pol. skup. Zdenko Vcrstovšek, sodnik okr. sodišča v Celju: dr. Mirko Kcjžar,
sodnik okr. sodišča v Mariboru; Aleksander Trampuš, sodnik okr. sodišča v Kozjem; Branko Gosi ar, sodnik okr. sodišča v Ljubljani; dr. Miroslav Dev. sodnik okr. sodišča v Mariboru: Karel Bleiweis, sodnik okr. sodišča v Kranjski gori: Leopold šinalc. sodnik okr. sodišča v Radovljici; Jožo Kokalj, sodnik okr. sodišču v Šmarju; Albin Torcli, sodnik okr. sodišča v Črnomljc; dr. Josip Dobro.šck, sodnik okrajnega eodišča v Slov. Bistrici.
Postavljeni so: za pisarniške uradnike 6. pol. sk u p. nn dosedanjem službenem mestu: Bogomir Trcbečnik, višji pisarniški olicijal pri okr. sodišču v Brežicah: Martin Lavrač, višji pisarniški oficijal pri okr. sodišču v Šmarju; Maks 1'luks, višji pisarniški oficial pri okr. sodišču v Gornjem gradu; Ignac Koščnk, višji pis. ofic. pri okr. sodišču v laškem: Ivan llu-mer, višji pis. ofic. pri okr. sodišču v Mariboru; Toiissnin Oljšnk. višji pis. ofio. pri okr. sodi-ču v Cerknici; Drago Šmiil, višji pis. ofic. pri okr. sodišču % Trebnjem; Anion Dokler, višji pis. ofic. pri okr. sodišču v Sevnici: Janko Musil*. višji pis. ofic. pri okr. sodišču v Črnomlju: I reno Knstrin. višjj pis. ofic. pri okr. sodišču v Ljubljani; Ivan Rupnik, višji pis. ofic. pri okr. sodišču v Murski Soboti: Pavel Klebcr, višji pis. nfir. pri okr. sodišču v Mariboru; Franc Drašler. višji pis. ofic. pri Stolu sedmorice, oddelek B, v Zagrebu.
Zn ravnatelja pisarne prt upravnem sodišču v Celju jo postavljen v h. pol, sktio. Albin Marčie. dosedaj glavni arhivar 7. pol. skup. pri upravnem sodišču v Celju. — Za višjega pisarniškega oficinla T. pol. skup. je nn istem nieslii imenovan Janko CIoslič, dosedaj pisarniški ofic. R. pol. skup. pri apelacijskeni sodišču v Ljubljani. — Za glavnega arhivarja 7. pol. skup. na dosedanjem službenem mestu jo posinvljen fvan Oortan. pis. ofic. R. pol. skuti, pri Stolu sedmorice, oddelek H, v Zagrebu. V 7. pol. skupino je napredoval Milan Gakič. arhivar S. pol. skup. pri upravnem sodišču v Snroievn. — /a sodnika pri sodišču zn zaščito države je no-slavljcn dr. Leopold V i f a r, npclacij.-ki sodnik v Ljubljani,
5 MILIJARD DIN SAMO ZA OSEBNE IZDATKE
ravnateljev, preJdelavcev in kvalificiranih inozemskih delavcev ter vyeV'ra na Iinanč"ega ministra, koliko davka plačujejo te industrije.
Okrožni uradi - država v сГгlavi
Naslednji govorni3c dr. KeSeljcvič se je v svojem govoru v glavnem bovil z zdravstvenimi razmerami, v katerih živi naše delavstvo, in je ostro kritiziral delavske ustanove. Nadal'e govori o sporu, ki je izbruhnil med zdravniki in okrožnimi uradi, za kalere pravi, da so d-žava v državi, ker so prepovedali zclravr kom, da ne smejo predpisovati delavstvu dragih zdravil, ki so mu polreb-na, čeprav ta zdravila delavstvo trikrat preplača. Za okrožne urade in delavske zbornice pravi, da troši o dvakrat več za svoje prostore, za osebne izdatke in potninc, kakor pa znašajo izdatki, ki so dolo^eui za hranariiio in podpore delavstvu.
Z;i ljudi pa. ki vladajo po teh okrožnih uradih, pravi, da so to skupine, ki so sc delavstvu vsilile. Dr. Kešeljcvič izjavlja nadalje, da so so industrije pri nas zelo razširile, rla so so tovarniški objekti stalno povc-čavall, stroji so sp nadomeščali z najnovejšimi, samo zdravstvene razmere so ostale iste kakor preje, vse samo na škodo delavstva.
Zaposlitev izšolane mladine
Poleg tega pa naše delavstvo še težko dobi zaposlitev v teh tovarnah, zlasli težko pa dobi službe fakultetsko izobražena mladina. Tu navaja tudi sledeče: če naš fnkultct-ski Izobraženi uradnik prejema plačo IIODII Din, potem prejema inozeniec z. isto izobrazbo in za isto delo litltlO Din, torej najmanj še enkrat toliko. Dr. Kešeljcvič apelira na vlado, naj glede na to, da bo predvsem dobijo kruh naše brezposelno delavstvo, tujce pa, ki niso potrebni, naj odpusti, kakor no storile to nekatere države z našimi delavci, čeprav so vsa svoja mlada lela žrtvovali v raznih rudnikih in drugod v tujini.
Dušan Zivojthovič je predlagal prost prehod lin dnevni red. kar jo skupščina sprejela. Mod tem se j« prešlo šo ua drugo interpelacijo poslanca dr. Bačiča o zaposlitvi inozemskih delavcev v naših podjetjih. Dr. Bačič je v daljšem govoru obrazložil svojo interpolacijo iu jo podprl s konkretnimi dokazi. Tudi on jc apeliral na vlado, naj vso inozemsko delavco, ki niso potrebni, odpusti ter preskrbi kruh armadi brezposelnih domačih delavcev v Jugoslaviji, ki že leta in leta čakajo na zaslužek, pri čemer pa ne trpijo sumi, ampak tudi njihovo družine.
V tujini imamo 120.000 delavcev
Na izvajanje imslanca dr. Bačiča jc odgovoril socialni minister Pucelj, du se'inozemsko delavstvo namešča samo tedaj iu samo v takih primerih, č« za to nimamo domačega izvežbanega delavstva. Vseh inozem-cev pa tudi ne moremo odpustiti, ker imamo sami okoli 120.4)0« naših ljudi nastavljenih v Nemčiji, Franciji in drugje. Če bi naša država pričela tako ostro nastopati proti iuo-zcmccin, bi tudi druge države, k.'cr so naši delavci, odgovorile z istimi ukrepi, pri čemer bi biji ti najbolj prizadeti.
Nato jc govoril poslanec Hristič, ki jo pobijal izvajanja iutcrjie.hinla Bačiča, Kosta AIcksič je po govoru Ilrlstiča ponovno predlagal, da se prosto preide na dnevni red. Današnja skupščinska seja pa je bila nato zaključena. Prihodnja bo jutri dopoldne, na kateri se bo pretresalo poročilo imunitetnega odbora za izročitev poslanca Huscina Karlića in izvolitev odbora za proučevanje zakonskega osnutka o spremembah iti dopolnitvah zakonu o državljanstvu.
Nesreča našega letala
Belgrad, 22. febr. AA. Okoli 12 se jo m o-ralo zaradi meglo in snežnega viharja 094-stiti na zemljo blizu mesteca. Don ji Nj^fetKi-гле, letalo družbe »Gidna«, ki opravlja poštni promet med Belgradom in Bukarešto. I>o-ialo je pristalo brez nesreče in brez škode, todn zaradi nerodnega terena so ne more lamo spet vzdigniti in ga bodo morali z ladjo prepeljali.
Naš poslanik v Pesti
Budimpešta, 22. febr. AA. Novi poslanik kraljevine Jugoslavije v Budimpešti, g. Aleksander Vukčevič, je danes opoldne izročil svoja a krediti vna ,pisma ? nijevskemu namestiuiku adia caiu Horthyju. Nckoiiko pred 12 je prišel na poslaništvo k dr, Aleksandru Vukčeviču osebni ad.jutanl g. Hortlivja, ki je g. Vukčeviča spremil v dvor v Budismu, V spremstvu kraljevskega poslanika [t bilo vse osebje poslaništva. Dr. Vukčeviča in njegovo spremstvo jc sprejel v dvoru madjarski zunanji minister Капуа, ki je nato jugoslovanskega poslanika spremil v slavnostno dvorano budin)-f.kega dvora, kjer ga jc sprejel kraljevski namestnik Horlhy. Po izroditvi akredHivnih pisem po obi-ča ncni cercir.onielu je kraljevski namestnik sprejel tudi spremstvo poslanika dr. Vukčeviča.
Vseslovanshi shuvishi kongres
Varšava, 22. fplir. e. V 1. sc hn vršil v Varšavi vseslovenski skavtski kongres. V Varšavi je že začel zasedati posebni priprnv-1'alni odbor, ki bo predvsem skrbel za ln, da sc tega kongresa udeležijo vsi slovanski skavti in dn se Inkn znčnn tudi na tem polju zbližan jo nipd slovansko mladino.
Naznanila
DREVI OB И8 ŠKOFOVA PRIDIGA
V STOLNICI.
Vsled nastalih težkoč se jc gostovanje dr. Ad/ijana v operi »Carrnen« od,godijo. G. dr. Adri-jan gostuje namesto v nedeljo, sreJi tedna. Točen datum objavimo naknadno.
„Koroška domovina" preneha Izhajati
Nekateri naši lisli so opremili vest, ki jo jc včeraj dala »Agencija Avala«, češ, da je urednik -Koio.ške domovine« izjavil, da bo list v kratkem času prenehal izhajali, z naslovi kot »Koroški Slovenci so že prišli na vrsto« aJi »DolJIu.vs se je spravil nad koroške Slovence« ali »Naval DoUiuijso-vega režima na koroške Slovence« in siifno. da bi poslala proLk.ollfussova tendenca je zadosti prozorna. Takšno poročanje ni resno, ne glede na. stališče, ki ga kdo zavzame do sedanje avstrijske vlade. »Koroika domovina« je list koroških ne-Hi-čurjev, ki so ga izdajaJi vseoemci in financirali pnlujčevalcj koroške slovenske narodne manjšine. Pri tem blagem poslu je sodelovala ludi socialno-dcniokralska inlernacionala, ki v pog'edii koro-j škili Slovencev svoje »nadnarodnosti« ni nikdar ■ pokazala, ni niti s prstom mignila, da zadržuje poncmčevan.je koroških Slovencev, aJioravno jc bila gospodar Koroške dežele dolgo dobo let. Bog Jaj, da bi vest o prenehanju tega povojnega »Štajerca*, ki je zapeljeval koro'kc narodne Slovence in vse križem blatil, karkoli »e jc zavzelo za s'o-venstvo, bila resnična! Koroški Slovcnci bodo hvaležni vsakemu režimu, ki bo t« strup za'.rl, da ne bo več trosil smrti med one, ki so ostali šc zvesti slovenski maleri in slovenski kulturi. Čc je • Kori.'.'ka domovina« po tradicijah vseli rnznsnt-dovalnili glasil zlivala gnojnico nrcdvseui na za-
vedno slovensko duhovščino na Koroškem in napadala »klerfkallizem in fa.rje in ce.rtkcv in papeža«, kot se le lilanije že imenujejo, to ?e menda ne sme biti, vsaj v tem primeru ne, nobena legi-! timacija za naše protidolifussovske lisle, da sire-I sejo svoj gnjev in svoje golovo iskreno ogorčenje nad režimom, ki sc jc upal ukinili list, ki ie ined slovenskimi Korošci uganjal največjo naredno in kulturno prostitucijo. Socialni demokrati .«o vladali na Koroškem dolga leta. »Koroška domovina : je mirno cedila svoj gnoj po Slovencih. Za socialdemokrati so prišli »farježrci« Latvdbunda na čelo koroške deželne vlade. »Korofka domovina« je mirno uživala podporo tudi leh gospoddv. Ce ji sedaj preli nevarnost, da preneha, ni prav no' c-na Skoda. In naši listi seveda kar v zboru: Na vešala Dollfuss! Imejte o Dollftipsu mnenje, ka-i kršnokoli hočete, to je vaša stvar in onih, ki vai berejo, toda ko sto žc vse povedali, do ajte še ludi lo, da «o koroški Slovenci od srca hvaležni DoUfussu, čc jih bo rešil ^Koroške domovine«. Morda pa niti nc vedo ti naši Ik'ti, kaj je »Koroška domovina«. Potem jih pa prosimo, da odslej ne uganjajo demagogije, kadar bodo ob obletnici p'cbiscila navduševali sebe in svoje bravce za ■ brate onstran Karavank«. Nevednost je greli, ki sc ne odpušča, zloba ra še manj.
Ptički brez gnezda I 1 ^ ^ v . ,
___e_ bedo in nesrecn nlrnh...
Ljubljana, 22. svečana.
V predmestju stojim in čakam na tramvaj. S kupov umazanega snega, ki jc nakupičen ob cesti, curlja snežnica in se meša s tekočim blatom sredi ceste v sivo-rjavo brozgo. Taka je predmestna promenada, po kateri morajo vsi, ki hite po/rprav-kih Vsak se je ogiblje, kar se le da. Tramvaja še ni.
Po brozgi blata in snežnice važno in počasi stopa mal dečko. Prav za prav ni več mal, že kakih 12 let bo imel. Hudo obnošena in razcefra-na zimska suknja je vsa zamazana, vendar brez toplote ni. Dečko ima zr.javel obraz in resen, dejal bi, kar izkušen pogled. Takih izkušenih pogledov iz otroških oči si človek ne želi. To ni več mladost, to je žc izkušenost trpljenja, bede, solza in dostikrat tudi greha. Nekaj vreči podobnega je famt nosil seboj. Zdaj pa zdaj sc jc sklonil in s tal nekaj pobral; prav pridno je pobiral in vtikal v žep razcefrane suknje. Vneto sem sledil z očmi njegovim gibom in iskanju.
Milajši mož ga je ogovoril; »Kaj, ali boš ti kadil?«
»Ne, za ata nabiram,« je dečko mirno in stvarno odgovoril ter nadaljeval svoje opravilo: čike je pobiral iz blata.
»Kje pa stanuješ?« ga zmotim v njegovem opravku.
»V Štepanji vasi,« za hip me je ošinil s svojim izkušenim pogledom in zopet pobiral. Na tramvajskem postajališču je menda vedno dovolj čikov.
»Ali tvoj ata nič ne zasluži?« ga zmotim še enkrat.
»Nič dela nima,« je prijazno odvrnil, me pogledal ter nato zopet pobiral. Ko je tramvaj že odpeljal, sem gledal nazaj. Se vedno je pobiral čike.
»Koliko jc sedaj takih otrok vsepovsod!« mi je pripovedoval znanec v tramvaju. »Poznam tri otroke z Viča. Zjutraj gredo z doma in morajo ves dan po mestu beračiti. Dobiti morajo jesti za sč in denarja za dom pri dobrih ljudeh; oče in mati pa pijeta. Zvečer jima morajo otroci vse oddati, kar so naiberačili.«
Drugi gospod, ki je znan po svojem socialnem delovanju in klenih besedah, mi je pa tole pove-
_ bedo in nesrečo otrok...
dal: »Le nikari nc misli, da na banovini ni nikogar, ki bi se brigal za take zapuščene otroke. Še prav radi jih pošiljajo v otroško zavetišče ali Dečji dom. Ampak križ je drugje. Na ulici je nekdo pobral malo sestradano dekletce, ki je beračilo. Oblast je hotela otroka rešiti in ga oddati v zavod, kijer bi bil preskrbljen. Našli so otrokovo mater in ji povedali Ali mislite, da je hotela? Rekla je, da otroka ne pusti od sebe. Pa to ni bilo iz ljubezni, ampak da je otrok babnici vsak dan dovolj na-beračil, da je lahko pila in se dobro imela. Kdo ve, ali ni otroka nalašč stradala, da je bil videti bolj pomilovanja vreden.«
To je bilo moje dognanje na tramvajski vožnji.
Ta vprašanja se ti od.pro, če le malo pogledaš po slovenskem svetu. Napak bi bilo trditi, da včasih takih ubogih ptičkov brez gnezda ni bilo. Vedno so bili in bodo. ker so tudi vedno bili in bodo zanikarni in brezvestni starši; pa tudi starši, ki so pošteni, a revni in bolni. Ampak toliko, kolikor sedaj, jih ni bilo že kmalu. In to je boleča točka, ki za vso bodočnost vzbuja skrb in strah. Tu pa je oblast poklicana, da strogo nastopi tam, kier je doma brezvestnost in špekulacija staršev, ter da pomaga in lajša tudi ta,m, kjer starši res trpe in so reveži.
V ljubljanskem predmestju re bilo: Brezvestna mati z malimi otročiči je živela z drugim. On in ona sta pila in pela, se pretepala in zmerjala; vse se je godilo vpričo otrok. Otroci so vse to gledali in se učili. Saj ima otrok bistre oči. Soseska se je zaradi njenih in zaradi svojih otrok pritožila na oblast in zahtevala, da se to konizništvo razžene.
»Za to ni paragrafa,« je bil odgovor. Ostalo je pri starem. Danes pa ti otroci doraščajo. Kakšni bodo? In takih nesrečnih ptičkov brez Gnezda imaš v predmestjih v vsaki ulici po nekaj. Tisti, ki za svojega brezposelnega očeta pobira čiike po blatni predmestni cesti, ni najbolj nesrečen.
Jug se podi nad strehami, snežn:~» blatr se prelivata po predmestnih cestah, za katere nihče ne skrbi. V tem in hujSem blatu "л tone jo nedolžni otročički in «e vzgaija;o v ljudi z ulice.
Ubogi ptički brez gnezda! Ali res ni za va« nobenega »paragrafa« več v človeških srcih? Da bi vam človeška srca pripravila toplo gnezdo, kjer bi se ogreli in postali zopet otroci?
volitve v Vodicah
Pegasti leg ar v Sremu
Iz Novega Sada poročajo o odredbi banske uprave, ki jo je izdala na podlagi številnih naznanil, da so v južnem Sremu ugotovili na več krajih pegasti legar. Iz odredbe tamkajšnje banske uprave posnemamo le-te podrobnosti.
Prvi primer pegastega legarja so ugotovili v vaei Grk. Zdravnik pa, ki stanuje v 8 km oddaljenem Moroviču, je bil poklican šele po sedmem smrtnem slučaju. Pacijent, ki ga je obiskal, se mu je zdel sumljiv, zato je poslal kri v proučevanje higijenskemu zavodu v Novi Sad. Ta je takoj ugotovil pegasti legar. Na kraj bolezni so bili poslani zdravniki bakteriološkega oddelka, ki so samo v vasi Grku, največ med cigani, ugotovili okoli 30 primerov te bolezni. Na brzojavno obvestilo te strokovne komisije je poslal novosadski higijenski
zavod še istega dne poleg zdravil in drugih pripomočkov še 40 postelj za izolirno bolnišnico.
Vse obolele so očistili uši ter jih prepeljali v začasno bolnišnico za nalezljive bolezni, kjer se zdravijo na stroške banovine, ki je v ta namen načela nov kredit. Pegavec so prinesli iz Bosne potepuški cigani in krošnjarji. Ugotovili so, da se je ta bolezen razen v vasi Grk razpasla tudi v šestih vaseh. V Kuzminu so celo prijeli nekaj ciganov iz Grka, ki so pobegnili pred zdravniško komisijo. Tudi ti so boini za pegavcem in so bili oddani v izolirno bolnišnico. Zdravstvene oblasti so izvedle izolacijo, desinfekcijo in omejile gibanje prebivalstva ter prepovedale krošnjarstvo, potepu-štvo in prosjačenje, zato ie pričakovati, da bo pegavec v najkrajšem času zatrt.
Peljite me odtod, jaz sem ga ubil
Iz Karlovca poročajo: Orožniški patrulji v Utrni sc je posrečilo najti morilca pokojnega Jo-vana Mandiča, katerega so dobili mrtvega na cesti, ki vodi proti Karlovcu. Nedaleč od trupla je ležal Mandičev samokres, zato so mislili, da je Mandič izvršil samoum-or. Večina članov preiskovalne komisije pa je bila mnenja, da je samoumor popolnoma izključen, ker je bil Mandič zadet v sence in je nemogoče, da bi mogel po izvršenem dejanju vreči samokres tako daleč proč. Tudi je pokojnikova vdova izjavila, da Mandič ni imel nobenega povoda, da izvrši samoumor, ker je bil premožen kmet, ki je v vasi užival velik ugled.
Orožniki so odločno vršili preiskavo, ki je v torek rodila uspeh. V gozdu, nedaleč od ceste, na kateri so našli umorjenega Mandiča, so naleteli na ciganski šotor. V šotoru so orožniki našli sumljivega mladeniča, ki je bil čedno oblečen in ki je, kakor se je pozneje ugotovilo, dobro plačal cigansko gostoljubnost. Fanta so takoj aretirali in peljali proti mestu, kjer je bil najden Mandič. Čim bolj so se bližali temu mestu, tem bolj ncrveaen je postajal fant, ki je neprestano menjaval beewo lica. Ko so prišli do mesta, kjer se je v zmranji*-nem snegu videlo še nekaj kapljic krvi, je fant silno prebledel. Še preden so ga orožniki kaj vprašali. se je udaril z roko po čelu in zaklical: »Od-
vedite me odtod, jaz sem ga ubil — peljite me proč od tega kraja, sicer bom znorel.. .«
Pri zasliševanju je mladenič izjavil, da se piše Nikola Saludžič, da je brezposelni mehanik. Pripovedoval je, da je pred 12 dnevi prišel iz Belgrada, ker pa ni imel denarja, je sklenil, da bo kje vlomil ali pa koga oropal. Od kmetov in ciganov je zvedel, da je Mandič bogat kmet in da se bo sam vračal s semnja v Karlovcu. SklenU je, da bo Mandiča ubil in oropal. Počakal ga je v zaseda v družbi z nekim ciganom in je nepričakovano skočil na Mandiča ter ga zgrabil za vrat. Na pomoč mu je priskočil tudi cigan, ki je Mandiča držal, medtem ko ga je Saludžič preiskoval. Našel je v njegovem žepu samokres in z njim ustrelil Mandiča. Nato je vrgel samokres proč ter odnesti listnico, v kateri je bilo 1700 Din. Skrival se je pri ciganih, katerim je dajal denar za njihovo gostoljubnost Njegovega poniagača cigana Jovana Per-koviča so tudi aretirali in je takoj priznal, da je pomagal Saludžiču.
— Doraščaioči mladini nudimo ziutrai čašico naravne »Franz Joseiove« grenčice. ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe
Upravno sodišče v Celju je pod št. 461-33-7 izdalo tole odločbo:
Zoper občinske volitve, ki so sc dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Vodice, okraj kamniški, se je v volivnem imeniku vpisani Kranjc Franc, posestnik v Bukovici, dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku osmih dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. I Upravno sodišče je po § 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo:
Pritožba se zavrne.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
Razlogi:
Pritožitelj trdi, da so sc pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dog'dilc sledeče nepravilnosti:
1.	da je volivni odbor od,kazal predstavniku pritožiteljeve kandidatne liste prostor, ki je bil 4 m oddaljen od zapisnikarja; da je volivni odbor prepovedal predstavniku pritožiteljeve liste, da si na papirju zaznamuje, kako so posamezni volivci volili in da mu je zabranil, da bi pregledoval zapisnike, zlasti oba glasovalna seznama, in da jc predsednik volivnega odbora zahteval, da se pri-tožiteljev predstavnik odstrani pred štetjem glaisov;
2.	da ugotovitev volivnega odbora, da ,e oddanih za pritožiteljevo listo 183 glasov, ni pravilna (.pritožitelj prilaga svoji tožbi izjavo 229 volivcev, ki so pripravljeni pod prisego potrdili, da so glasovali za pritožiteljevo listo); lo da je posledica nezakonite manipulacije, ki je biLa mogoča radi tega, ker predsednik ni kontroliral, če zapisnikar res pravilno vpisuje oddane glasove;
3.	da so glasovali štirje volivci po pooblaščencih (pritožitelj navaja imena).
Upravno sodišče pritožbi no moglo ugoditi radi tehle razlogov:
Ad 1. O teh trditvah so bili pri okrajnem sodišču v Kamniku zaslišani člani volivnega odbora in sicer Ostanek Franc, Kristan Franc in Zihcrl Franc. Ti so »oglasno pod prisego izjavili, da predsednik volivnega odbora predstavniku pritožiteljeve liste res ni dovolil, da vpisuje glasove v svoj seznam, da mu ni nihče branil, da bi kontroliral zapisnikarja pri vpisovaniu glasov v volivne sezname in se ;e predstavnik pritožiteljeve liste dejansko sprehajal po sobi in vedno opazoval zapisnikarja.
Z ozirom na te, pod prisego podane izjave članov volivnega odbora smatra upravno sodišče, da se ni kršila pravica predstavnika pritožiteljeve liste, da kontrolira poslovanje volivnega odbora. Kontrola se namreč more vršiti v glavnem na dva načina: 1. z nadzorovanjem zapisnikarja pri vpisovanju oddanih glasov v glasovalne sezname, in 2. z beleženjem oddanih glasov po predstavnikih kandidatnih list. Prvi način kontrole (.potom vpogleda v sezname) je zanesljivejši in sigumejši od drugega (potom beležk), ker se tiče neposredno sestavljanja uradnih spisov, dočim se pri drugem načinu kontrole dobi samo dokazno sredstvo za nepravilnost uradnih spisov. Temu dokaznemu sredislvu pa gre večja verodostojnost nego uradnim seznamom samo tedaj, če se tudi dokaže, da se pri sestavljanju uradnih spisov niso varovali zadevni formalni predpisi.
Kar se tiče pritožiteljeve trditve, da se jc moral predstavnik njegove liste odstranili pred štetjem glasov, so pa člani volivnega odbora pod prisego izpovedali, da je predstavnik stal poleg predsednika, ko je ta štel glasove, in se je tudi podpisal na volivnem zapisniku. Pravilnost te izpo-vedbe izvira tudi iz zapisnika po končanem glasovanju, v katerem je predstavnik pritožiteljeve liste protestiral, da ima ta lista 183 glasov.
Ad 2. Na seznam, ki so ga sestavile privatne osebe po volitvah, se upravno sodišče ne more ozirati, ker ni garancije, da so se doitičnc osebe res podpisale. Zato se takemu seznamu tudi nc more priznati večja .verodostojnost kakor uradnim zapisnikom volivne komisije. Po teh zapisnikih pa sc ni dogodila nobena nepravilnost.
Predstavnik pritožiteljeve liste je sicer v zapisniku po končanem glasovanju izjavil, da smatra, da je zapisnikar napačno vpisoval volivce. Vendar je to splošna trditev brez konkretnih navedb, na katero se upravno sodišče ne more ozirati.
Pripominja se, da predvideva zakon o občinali sumarični postopek pri reševanju pritožb zoper občinske volitve. Če bi moralo upravno sodišče i zasliševati osebe, ki so navedene na seznamu, bi I se postopek zavlekel v nedogled in bi bil kljub temu uspeh popolnoma nezanesljiv.
Ad 3. Iz volivnih spisov dejanski izvira, da je šest oseb (ne le štiri, kakor to uveljavlja pritožitelj) volilo po pooblaščencih, dasi smejo po § 35 zakona o občinah volivci glasovati samo osebno ter tudi § 22 banovinske uredbe o postopku pri volitvah občinskih odborov le dovoljuje, da sme
volivec, ki radi težke telesne hibe ne bi mogel glasovati na v § 20 te uredbe predpisani način, privesti pred volivni odbor 'pooblaščenca, da glaisuje mesto njega, a v danem primeru ta šesto-rica volivnih upravičencev sploli ni prišla osebno na volišče. Vendar pa je ta ncdoslatek povsem nebistven, ker ne more vplivali na izid volitev, Vsi pooblaščenci so namreč za svoje pooblastiteljc volili Jenkovo kandidatno listo, a če se tudi teli šest glasov odšteje, bi to nc imelo nikakršnega vpliva na izid volitev, ker bi sc tudi v tem primeru morali dodeliti Jenkovi kandidatni listi 12 plus 3 ie 15 odbotmiških mest, Kranjčevi listi pa 3 odborniška mesta.
Radi navedenega je bilo odločiti. kakor jr zgoraj navedeno.
Celje, dne 10. januaria 1934.
Smrtna nesreča
Včeraj okoli tričetrt na 12 se .ie \ vtisi Podpori pri Št. Vidu nad Ljubljano pripetila huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal 28 letni delavec Jože lločevar, doma iz Ctižno vasi pri Trebolnem, stanujoč v Ljubljani. V Št. Vidu opravlja ljubljanska gradbeno podjetje Cihlar neka dela, pri katerih je bil zaposlen tndi Hočevar. Ob navedenem času je pri vozil skozi Podgoro tržiški avtobus, ki odpelje ob pol 12 iz Ljubljane. Šofer nekega avtomobila .ie hotel prehiteti ta avto bns, ni pa opazil, da pelje Hočevar pred avtobusom na dvokolesnetn vozičku neke ga-re. Avto je res prehitel avtobus, toda zadel se jo v Hočevarjev voziček in ga prevrnil Gare so s tako silo zadele Hočevarju v trebuh, da je ta obležal nezavesten. Nesrečnemu delavcu so sicer ljudje priskočili na pomoč, toda bilo je prepozno, ker jo Hočevar takoj Izdihnil. Orožniki so skupno z občinskim predstojnikom uvedli preiskavo o dogodku, pri katerem gre najbrž le za nesrečno naključje in ne za morebitno malomarnost, šoferja. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Št. Vidu.
Mlin pogorel
Križe, 21. februarja.
Snoči okrog 21 jc nenadoma nastal požar v mlinu vdove Marije Rib nikar, p. d. pri Krišdnu v Retnjah. Mlin jc upravljal iizučeni domači san Kristijan.
Kako je nastal ogenj, se še nc ve. Pravijo pa, da je začelo goreti pod streho. Ogenj je opazila gospodinja sama, ki je hitro sklicala ljudi, da so začeli nositi iz mlina ter na ta način rešili žito in drugo, kar je bilo v vrečah. Požar so opazili Ko-vorjani, kjer je tudi takoj bilo plat zvona. S ko-vorske strani je namreč odprt pogled na ta mlin, medtem ko je bilo požar s kriške strani težje opaziti radi globokega gnabna in smrekovega gozda.
H ogmju so takoj prihiteli kovorski gasilci in so takoj začeli gasiti. Medtem so prihiteli tudi domači kriški gasilci z ročno brizgalno. Le sreča je bila. da ni bilo v bližini s slamo krilih poslopij, ker bi bila potem nesreča mnogo večja. Od mlina je ostalo samo zidovje in železno kolesje s strojem, v kolikor ni pokončano. Pri gašenju so pazili posebno na to, da so ogenj omejili in tako so rešili poleg mlina stoječo žago. S kakšno požrtvovalnostjo so sc lotili združeni gasilci gašenja, sc vidi iz tega, da so požar pogasili v poldrugi uri. Opazili smo tudi nekaj gasilccv iz Tržiča.
Te hiše se drži nesreča. Leta 1917 je pogorela žaga, leta 1927 se jc pa v tem mlinu smrtno ponesrečil pokojni gospodar, ko ga je kolesje zagrabilo za obleko in ga toliko časa vrtelo, da so ga rešili iz kolesja žc mrtvega. Sedaj pa še ta nesreča! Domači zaslužijo resnično vse sočutjel
Nezavestnemu
zgorela noga
Sarajevo, 20. februarja.
V Vrelih, okraj derventski, je kmetu Dimitriju Kušiču med božjastnim napadom zgorela leva noga. Kušič je ta dan nabiral v gozdu drva. Ker ga je zeblo, se je okrog poldne vrnil domov in »topil k ognjišču, da bi se ogrel. V tem hipu pa ga jc vrgla božjast in padel jc na ognjišče poleg ognja. V božjastnih krčih je vrgel levo nogo na ogenj, ki jc zaijcl hlače in vso nogo do kolena. Ker ni bilo nikogar doma, je ležal nad pol ure v nezavesti, ves ta čas pa mu je noga gorela. Šele čez pol ure so se vrnili domači in ga v zadnjem trenotku rešili, da ni ves zgorel. Leva noga do kolena je čisto zogljenela.
„Na tleh velike madjarske države"
»Radujem se, da sem prišel med bratski narod. Moj« veselje pa bi bilo še večje, če bi moja noga ne stopila na okrnjeno zemljo, ampak na tla velike madžarske države.« (Besede Fulvija Suvicha ob prihodu na ogrska tla 21. februarja.)
Madžarska aristokratska oligarhija, ki vlada madžarski narod, ne more pozabiti časov, ko je v imenu madžarske državne misli tlačila milijone Slovakov, Srbov, Romunov in Nemcev ter iz večin« ogrskih državljanov napravila brezpravno rajo. Silni in z bogatimi sredstvi madžarskih grofov podprti propagandi se je posrečilo v delu Evrope zbuditi smisel za popravo meja. To popravo meja pa si madžarski grofje tako mislijo, da bi zopet zavladali nad Srbi, Romuni, Slovaki, Nemci in tudi Hrvati. Madžarska propaganda očivid.no misli, da ic ves sivet že pozabil, s kakšnimi metodami je madžarska oligarhija vzdrževala tikcijo o nede-Ijeni sveti madžarski naciji. Toda so še dokumenti, ki jasno izpričujejo, da so madžarske metode nad nemadžarsik i mi narodi na Ogrskem bile barbarske ter so prav zato pospešile razpad »dežel krone sv. Š te lana«. Danes, ko je italijanski državni pod-tajnik za zunanje zadeve gospod Suvich v navedenih besedah izrekel svoje obžalovanje nad »okrnjeno madžarsko zemljo«, je potrebno ugotoviti, da j« tista »okrnitev« bila dejanje pravice m poštenosti zoper tiramiro in nasilje.
Nihče drugi ko veliki Anglež R. w. Seton-Watson. znani »Scotus Viator«, je do najglobljih podrobnosti pred vsem kulturnim »vetom razkrinkal tisto »viteštvo« madžarske vladajoče oligarhije, za katero danes poleg madžarskih veleposestnikov žaluje tudi gosipod Suvich. Scotus Viator je o predvo-ini Ogr.iki napisal več knjig in mnogo člankov. Njegovo veliko dolo, ki nosi naslov »Ogrske volitve — Donesek k zgodovini politične ko-
rupcije«, je leta 1912 vzbudilo v vsej Evropi neza- j slišano senzacijo. Ves kulturni svet se je obrnil proti Madžarom. Ali naj ta dejstva danes bodo ; pozabljena?
Zato hočemo navesti glavne in najznačilnejše obtožbe iz le knjige, da se bo videlo, nad čem gospod Suvich talko žaluje.
UVOD V KNJIGO
Scotus Viator piše:
»Ogrsko vprašanje s svojimi zaplelki, kateri izvirajo iz bojev med narodnostmi, je jedro vsega vprašanja srednjega vzhoda ter daje ključ za razumevanje habsburške politike in ž njo več ko enega življenjskega vprašanja v mednarodni politiki. Na Ogrskem samem vprašanje volivne reforme potiska v ozadje vsa druga vprašanja, fn vse stranke so edine v tem, da jc od tega, kako se bo to vprašanje rešilo, odvisna prihodnojst dežele in morda celo prihodnjost avstro-ogrske monarhije kot celote. Popis neverjetne korupcije in nasilnosti, ki je označevala splošne junijske volitve leta 1910, bo bralcu omogočil sodbo o nemoralnosti javnega življenja na Ogrskem in o očividni nesposobnosti upravnih organov — da ne rabim hujšega izraza. Če pri tem posebno naglašam, kako ie to zlo razširjeno, sem s tem hotel pokazati, kak« smešna jc trditev sedanje večine, da zastopa pravo voljo ogrskega ljudstva.
Volivna korupcija je vedno ogabna. Toda v mnogojezični državi, kakršna jc Ogrska, kjer jo uporablja eno samo vladajoče pleme, da ž njo oropa političnih rojstnih pravic vsa druga plemena, jc dvakrat težka. In če njene žrtve mislijo, da je odkriti absolutizem boljši ko sistem, ki brez ozira gazi veljavne zakone, jim tega nc moremo zameriti. Kakor pod krinko »najstarejše ustave na celini« ravnajo z ne madžarskimi plemeni, je najhujša pega na ščitu evropske kulture Ker pa so uradni ogrski krogi, zlasti v zadnjem desetletju, resno poskušali na iavno mnenje v Nemčiji, Veliki Britaniii in Franciji vplivati v smHu narodnih prizadevam Madžarov, in so v ta namen
razširjali vsakovrstne trditve, ki na,j hi vzbudile vtis, češ, da je Ogrska moderno in napredno vla-dana, sem prisiljen, da naslopini proti temu zavajanju v zmoto in da vsaj nekoliko razkrijem zaganjalo, katero očem zahodnega Evropejca šc vedno zakriva politično življenje na Ogrskem. Bil bi srečen, ko bi moj spis iznova obrnil pozo,most bralcev na vprašanje narodnosti na Ogrskem in na njegovo veliko važnost za prihodnjost habsburške monarhije in balkanskih držav.
Svoj uvod naj zaključim z volivno zgodbo, katero sem sam slišal v maju leta 1910 na ogrskem volivnem shodu. »Pred nekaj leti je imeniten grof v zahodno-ogrskem volivnem okrožju nastopil kot kandidat in bil tudi izvoljen. Kmalu potem ga je v Budimpešti obiskala deputacija njegovih voliva ccv, ga opozorila na niegovc obljube izza volitev ter ga prosila, naj svoj vpliv zastavi za to in to stvar. »Zakaj me obiskujete?« je vprašal grol. »Zato pač, ker ste naš zastopnik.« so odgovorili začudeni kmetje. -.Nikakor ne,« je menil grof. »volivni okraj sem kupil za 50.000 kron. Vsakdo izmed vas je dobil svoj denar — zraven jc še zastonj jedel in pil. Vrag naj mc vzame, čc bom za va« kaj storil! Mi smo bat! Naslednjo minuto ie bila deputacija zopci na cesti.«
1. poglavje
VOLIVNA KORUPCIJA IN VOLIVNA REFORMA
V tem delu pisatelj najprvo popisuje zastarelost volivnega reda, kjer ima volivno pravico prav za prav Je 6% prebivalstva. Nalo nadaljuje:
»Pri splošnih volitvah leta 1905 v 108 okrajih ali v 26% okrajev sploh ni bilo volivnega boja, medlem ko jc v 22 drugih okrajih vladni protikandidat odstopil ali že med volitviio ali pa dobil manj ko 10 glasov. Pri volitvah lela 1906, ko jc liberalna stranka izginila s političnega boiršča. v 189 okrajih (ali 45.7%| n.i bilo volivnega boja. Od tega vojnega plena ie pograbila neodvisna
stranka (ki jc prišla na 'vlado in vodila volitve) 136 sedežev. Z drugimi besedami: vsakokratna vlada razpolaga z 80--100 sedeži, katere razdeljuje na revne ali na častihlepne srečolovce, kateri tvorijo jedro stranke mamelukov. Velika množina leh junakov jc na mejah Ogrske. Zaradi tega .je biki tudi njihova »varnost«, kakor se bo pozneje pokazalo, odvisna od tega, da so nemadžarske volivce zadrževali proč od volišča, kar jc bilo mogoče le zaradi vladajoče gnilobe v krajevni upravi in zaradi nespametne politike pasivnosti, katero so romunski in slovaški voditelji prejšnje čase vodili. Ko jc leta 1905 in 1906 to nedelavno zadržanje prenehalo, je vladi grozilo, da bo izgubila okraje, katere je toliko časa smatrala za svoj*-! lastna lovišča. To jc bil glavni vzrok za velike nasilnosti katere jc koalicija započela proti narodnostim.
Čeprav sc Madžari nikdar nc naveličalo govoriti o potrebi enotnosti dežela Štefanove krone, si vendar niso pomišljali, za Sedmograško vpeljati posebni volivni red, ki je bil spretno izmišljen zalo, da zavaruje madžarsko hegemonijo. Medtem ko ima na Ogrskem volivno pravico vsega skupaj 6.1% prebivalstva, v srednjih okrajih 6.5—7.5%. jo ima na Scdmograškcm lc 3.2% prebivalstva. Res, čim bolj romunski jc kak komi Lat, lem mani volivcev ima. Zato zastopa od 74 poslancev, katere Sedmograška pošilja v Budimpešto, 35 poslancev 4 madžarske koia:iatc in 15 največjih mest, ki predstavljajo skupaj le 28% prebivalstva. Na drugi strani pa vseh drugih 72% prebivalstva, ki so seveda skoro vsi Romuni, zastopa Ic 30 poslancev . . . Zaradi vnebovpijoče neenakosti v davkih, ki so v vsaki občimi drugačni, je mogoče, da ima samo ena občina, ki šteje 6000 prebivalce!. več volivcev, kakor cclo volivno okrožje s 100.000 prebivalci. Kakor se neverjetno sliši, jc vendarle 1 res: čim večje jc posestvo, tem nižja je navadno davčna postavka. Ogrska volivna pravica sicer ni izključna lasi visokega plemstva in indov, vendas pa imajo li pri volitvah odločilno vlogo.
fDalie sledi)
Liublianshe vesli t
Grajske šance se podirajo
Ljubljana, 22. februarja.
Ponos Ljubljančanov in okras gradu jk> znamenite »šance«, to je ostanek nekdanjih grajskih utrdb, ki pa se je v teku časa spremenil v hribček s krasnim razgledom. Dolgo časa so bile »šance« podprte s starim zidovjem, pred 3 leti pa jih je mestna občina dala popraviti in podzidati. Za šance« so bili napravljeni posebni načrti, ki so .sicer ohranjevali staro obliko »šanc«, toda zunanjost so popolnoma prenovili. Delo je bilo dano neki ljubljanski tvrdki, ki je »šance« prezidala. Zdi pa se, da kakovost dela ni bila primerna za to zidovje, ki je zelo izpostavljeno mrazu in vremenskim spremembam. Letošnja zima je temeljito zgrizla grajske »šance«. Ze včeraj so neki tehniki opazili na »šancah« na oglu proti Karlovški cesti velike riže, ki so epominiale na razpoke, do nesreče pa je prišlo snoči okoli pol 9. Utrgal se je ogel v širini 10 do 11 metrov, 4 do 5 metrov vi- ' šine in dobrega pol metra debel Ta veliki kos zidovja je strmoglavil k vznožju »šanc«. Skupno je padlo torej na tla kakšnih 30 kubičnih metrov zidovja. Le sreča je hotela, da okoli »šanc« ni bilo tedaj nobenega človeka. Ograja na »šancah« je dvakrat počila, vsa škarpa pa se je tudi premaknila za nekaj centimetrov.
V Strojnih tovarnah in livarnah delajo
Z ozirom na naša svoječasna poročila o nameravani ustavitvi dela v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani zaradi pomanjkanja naročil, sporočamo, da so Strojne tovarne in livarne odpoved delavstvu preklicale, ker so se privatna naročila pomnožila in jc tovarna dobila tudi nekaj državnih naročil. Strojne tovarne in livarne torej obratujejo nemoteno naprej, kar jc v interesu našega delavstva in domačega gospodarstva samo pozdravili.
KINO KODELJEVO Tel 31-62
Drevi. ob 8 in jutri ob 4 in 8
K t N G K O N G
Ljubljana spominu kralja Alberta.
Včeraj, n;i ilan pogreba pokojnega belgijskega kralju, se je njegovemu spominu primerno oddolžila tudi Ljubljana. Na javnih poslopjih so v znamenje žalosti visele na pol droga narodne zastavo, z nekaterih drugih javnih poslopij pn so visele žalne zastave. Tukajšnji belgijski konzulat je projcl obilo sožalnih izjav.
O Več slovanskih listov v kavarne! Kakor ču oiiio namerava Jugosl.-češkoslovaška liga v Ljubljani izvesti pametno misel: Naši kavarnarji nnj bi poleg velikega kupa nemškega tiska, ki ga postavljajo dan za dnom pred svoje goste, naročili tudi nekaj češkoslovaških ilustriranih listov. Prepričani smo, da se bodo. kavarnarji odzvali temu vabilu, saj je povpraševanje po slovanskem tisku v naših kavarnah čedalje večje. V Slovenijo prihaja vedno več Čehoslovakov po opravkih in tudi na letovišče, na drugi strani raste ludi pri nas rod, ki se za češki in slovaški jezik res zanima. Tečaji češkega jezika so žc rodili obilensad.
0 Ljubljanski klub je zbral v torek, dne 20. t. m. v svojih prostorih zopet lepo število ljubljanskih meščanov, med njimi g. podbana dr. Pirkmajerja, načelnika pri banski upravi dr. Vilka Pfeiferja, esl. konzula g. Sevčika in njegovega tajnika g. Martinčka, univ. prof. Vaclava Buriana, senatorja dr. Grego-rina, odvetnika dr. Krivica, upravnika Narodne galerije g. Zorniana, zastopnike, naših dnevnikov in dr. Od predsednika kluba dr. Wiridi.scher.ja uveden, je nato predaval g. Božidar Borko, urednik Jutra«, o duhovnem življenju čchoslovaškega naroda v sedanjosti. Dr. VVindischcr se je predavatelju toplo zahvalil iti pri tej priliki naglašal željo, naj bi ljubljanski klub združeval vse naše intelektualce, katerikoli smeri naj že pripadajo, okoli občih aktualnih kulturnih problemov v ozračju prijetno domačnosti, medsebojnega, razumevanj:! in širokogrud-nosti, ki jc znak resnično kulturnih jjudi in narodov. Klub jo s svojimi dosedanjimi visoko kvalitehnični rednimi predavanji dokazal, da .ie za to nalogo v največji meri usposobljen in poziv njegovega neumornega
Davi ei je »šancc« ogledala komisija gradbenega urada, v kateri so bili direktor ing. Prelov-šek, ing. Poženel, arh. Spinčić in drugi. Komisija je ugotovila, da je velika nevarnost, da se podre tudi drugi del »šanc«. Obenem je komisija preiskala vzroke, ki so privedli do te nesreče, ter je pregledala kakovost betona.
Komisija je sklenila, da se »šance« takoj popravijo, vendar pa na ta način, da se terasa nekoliko zniža. Obenem je komisija sklenila zavarovati dohode ob »šancah« tako, da ljudje ne morejo hoditi ob ogroženih mestih.
Dogodek na gradu je že danes privabil mnogo občinstva, ki si je pokvarjene »šance« ogledovalo in po ljubljanski navadi seveda krepko komentiralo ta slučaj.
Popoldne so si ogledali položaj na »šancah« tudi nekateri člani občinskega sveta, ker sta župan in podžupan v Belgradu. Članom občinskega sveta je tehnični uradnik gradbenega urada gosp. Škof razkazal ves položaj ter jim opisal, kako je do nesreče prišlo in česa sc je še bati. Računati je, da bo strmoglavila navzdol vsak čas ludi ograja na podrtem mestu.
predsednika jc našel žc globok odmev v naši javnosti.	—x—
0 Na gradu prestavi !ajo kostanjeva drevesa v drevoredih. Po Plečnikovem načrtu so bo namreč drevored na gradu znatno razširil in olepšal. Ko bo drevored končan, pride na vrsto ureditev drugih potov in stez. Ta pota olepšuje in urejuje mestni gradbeni urad ob sodelovanju mestno vrtnarije.
0 Državni delegat letališča »Ljubljana«
obvešča, da jc vsakomur brez razlike prepovedano skiciranje, krokiranja in fotografiranje aerodroma in njegove neposredno okolice. Proti kršiteljem to prepove M se bo postopalo po zakotni.
0 Smrt v vlaku. Včeraj zjutraj so v Ljubljano pripeljali 7G letnega Josipa Lu-šina_, občinskega reveža iz Zamosteca pri So-dražici. Lnšin se jc pred dnevi nekaj ranil na roki, ni pa sc za rano brigal, ker pač vso svoje življenje šc ni slišal o tetanusu. Rana pa nni je pričela otekati in na občini so spoznali, da morejo revežu pomagati le v bolnišnici. K vlaku jo prišel po bolnika reševalni avto, toda bilo jc žc vse prepozno, zakaj Lušin jo izdihnil žc, v vlaku. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
© Prepir pri koniski kupčiji. Predvčerajšnjim je bil v Ljubljani sejem, na kate-re.m jc bila tudi živahna kupčija s konji. Neki mešetar jo pripeljal konja, pa ga na sejmu ni mogel prodati in jo bil zato prav vesel, ko jc v neki gostilni naletel na kmeta, kj jc bil pripravljen kupiti njegovega konja. Konj sicer ni bil preveč lop, toda nekaj slo dinarjev jc bil že še vreden. Mešetar jo kmetu ponudil konja za 1000 Din iu da bi ga kmet bolj gotovo kupil, mu jo še dejal, da da vsega takega, kakor ga vidi prod gostilno. Kmet, jc razumel popolnoma upravičeno, da dobi konja pač s komatom vred za 1000 Din. Udarila sta v roke in kmet je izročil inešetarju tisočak. Potem sta šla pit likof, to je liter vina. Kako sc je začudil kmet, ko jo mešetar vstal, odpel konju komat in ga zanesel proti nekemu vozu, ter pusf.il kmetu samo kljuse brez komata in orlcjc. Pričel sc jc prepir, ker je-zato zahteval, naj sc kupčija razdre, česar pa mešetar zopet ni liotcl. Kmet so je zatekel na policijo in stražniki so mešetarju ukazali, naj kmetu izroči komat in odejo, čc pa misli, da je prikrajšan, tiaj sc pa zateče na sodišče. Ko jo mešetar izročil kmetu komat, .ic to napravil seveda s ploho psovk in groženj. No, pa tudi kmet se ni mogel zadržali, da nc bi povedal nekaj krepkih na račun niešetarjev.
0 Vsaka dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cone, naj obišče Salon Anita, Krekov trg 10.
Cerkveni vestnih
Župne urade opozarjamo ua novoizišlo tiskuvinoj Evidenca faks — izkaz, katerega morajo žtipni uradi pošiljati mesečno pristojni davčni upravi glede nn uporabo ko-lekov po tarifni postavki. Tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani iu stane komad 23 par. (Glej tozadevno na-vodilo v Škofijskem listu.)
Mariborske vesti s
Sprejem priseljencev v obč. zvezo
Maribor, 22. febr.
Število oseb, ki bi hotele postati mariborski meščani, zadnje čase neprestano narašča. Na vsaki seji občinskega sveta sc obravnava povprečno 50 takih prošenj in 80 odst. sc jih kljub strožjemu tozadevnemu postopanju, ki sc je zadnje čase uvedlo, reši ugodno. Na ta način dobiva Maribor letno povprečno 5C0—600 novih meščanov samo potom doseljevanja. Pri tem je zanimivo, da bi bil Maribor pravzaprav že zdavnaj izumrl, če bi bilo število meščanov navezano samo na naraven prirastek po rojstvih. Doseljenci so šele vzrok porasta mestnega prebivalstva in s tem tudi mestnega napredka. Kot že omenjeno, je občina poostrila pažnjo pri sprejemu novih občanov ter zahteva strogo izpolnitev vseh pogojev. Glavni pogoj je 10 letno nepretrgano bivanje na področju
□	V znak žalovanja za pokojnim belgijskim kraljem so razobesila včeraj državna poslopja v Mariboru državne zastave na pol droga.
□	Mestni svet je imel v sredo sejo, na kateri se je razpravljalo o manj važnih tekočih zadevah. Islotalko je sejal tudi upravni odbor mestne občine ter razpravljaj o oddaji posameznih stanovanj, ki so se v mestnih hišah izpraznila.
O Ubožna spričevala bo težje dobiti. Iz občinstva se čujejo zadnje čase pritoi.be, da se izdajajo ubožna spričevala z večjo strogostjo, kakor pre,je. To je posledica novega predpisa, ker se je ugotovilo znatno nazadovanje dohodkov pri so-i diščih iz raznih taks, ki jih je posestnik ubožnega I spričevala oproščen. Ubož.na spričevala je dobil I marsikdo, ki bi bil takso lahko utrpel. Sedaj se ! pri izdaji vsakega potrdila o siromaštvu točneje I poizveduje o premoženjskih razmera.h prosilca, ta-I ko da ga dobi le resničen revež. I □ Pregledovanje stavb. Posebna, grad-! beno-,sanitetna komisija je izvršila pregled vseh občinskih stanovanjskih objektov radi ugotovitve, če odgovarjajo zdravstvenim, liigijenskini in gradbenim predpisom. Komisija je našla številno nedostatko zlasti v sta-' rili poslopjih v magdalenskem predmestju in v obdravskih ulicah ter Mcljn. Ponekod manjkajo okna, drugod so premajhna, stene so vlažno tam, kjer bi se to lahko preprečilo iti L V številnih slučajih jo zahtevala komisija popravilo ugotovljenih nedostatkov lor izdala predpis, kako naj sc odstranijo. Ugotovitve komisije so pokazale, da bi bila sploh nujno potrebna uvedba posebno gradbeno-policijske in sanitetne službe, ki bi vršila stalen nadzor tudi nad zasebnimi stanovaj-skimi objekti ter bi zahtevala odpravo premnogih uedostakov.
□	Kolodvor — žalostno poglavje. Prostor pred glavnim kolodvorom, ki so ga lani tlakovali, kaže kljub temu še vedno razdrapano zunanjost, ki mora na vsakega tujca napravili slab vtis. Zlasti zelc-njadtni vrl kolodvorske restavracije s svojimi podrtimi terasami se mora nujno urediti ali pa vsaj obiti s primerno visokim plotom iz desk, da se bo pogled nanj zakril.
[j Na licitacijo. Mestno načelstvo v Mariboru opozarja, da se vrši dne 5. marca predpoldnc v poveljstvu inženjerske podčastniške šole v Mariboru prva licitacija prodaje pomij, kosti in ostalih odpadkov hrane. Pogoji so na vpogled pri blagajniku omenjene šole.
□	Pod prisilno upravo... Število posestnikov, ki imajo svoje stanovanjske hiše pod prisilno upravo, se je pričelo zadnje čase nenavadno množiti. So to posestniki, ki dolgujejo občini znatne vsote na zaostalih davščinah. Prisilno upravo jim določi občina ter jo izvršuje po svojih uradnikih, ki imajo nalogo paziti, da odteče del dohodkov iz takih hiš v občinsko blagajno,
Q Brezposelni inžinerji! Z razglasne deske mestnega načelstva v Mariboru so razvidni sprejemni pogoji za službo gradbenega inžinerja v poveljstvu Savske divizijske oblasti v Zagrebu!
[jj »Jugoiextil« obratu,'e, V sredo je pričela nova tkalnica za bombaževimi v Melju »JugotexBl« z obratom. Zaenkrat je v pogonu le omejeno število sla lev.
□	Zopet jc gorelo. V Podovi pri Račah se je ob pol 3 ponoči vnelo gospodarsko posilopje posestnika Jurija Arbciterja. Zgorelo je do tal, zraven pa še vsa nakopičena krma, slama, voaov.i in gospodarsko orodje, Škode bo okrog 80 000 Din ter ni v ccloti krita z zavarovalnino. Kako jc ogenj nastal, se še ni dalo ugotoviti,
П 14 dni za puščanje krvi. Pred okrožnim sodiščem sc je vršila včeraj zamimiva razprava proti ljudski zdravnici iz Dubrovnika. Zagovarjala sc je 53 letna kmetica LoreJijak Ana, ki so jo dne 7. septembra ustavili orožniki na ccsti ter jo preiskali. Našli so pri njej pripravo za puščanje krvi ter je priznala, da je zdravila na ta način
mesta. Bivanje pa je pretrgano, če je prosilec samo za en mesec bival izven mesta ter sprejel tam službo z namenom trajno jo obdržati. Nasprotno pa ne pretrga bivanja preselitev prosilca v okolico, če ni dobil v mestu stanovanja, jc pa obdržal svoj poklic ali obrt na mestnem področju. Takim prosilcem občina prošnje ne more zavrniti. Največ oplantov med prosilci je iz Primorske; pri večini se sedaj dovršuje 10 let njihove begunske usode, ki jih je privedla v Maribor. Mnogo je tudi re-patriirancev, ki se vračajo iz Nemčije in drugih držav ter p-osijo za zagotovitev sprejema v svojem rojstnem mestu. Pri vseh je pogoj jugoslovansko državljanstvo. Zanimiva je ugotovitev, da narašča tudi v predmestnih okoliških občinah število prosilcev, ki bi bili radi sprejeli v lamošnje občinske zveze, in lo celo bolj, kakor v mestu.
več ljudi. Sodišče ji je prisodilo za to zdravljenja 14 dni zapora, pogojno za dobo 2 let.
jj Pri telovadbi ponesrečil. Huda nezgoda io zadeia 14 letnega Ivana Krasnika iz Delavske ulice. DeDko je padel pri telovadbi z orodja ter so tako poškodoval, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
□ Ubijanje z elektriko. Na naše opozorilo glede električne naprave za omamljanje klavne živine v klavnici smo dobili pojasnilo, da je stroj žc prispel, nastale pa so neke težave pri carinjenju, ki so sedaj odstranjene. Stroj bodo montirali v klavnici ter ga v prihodnjih dneh praktično preizkusili.
Celje
л Prezgodnja sinit gojenca orglarske šole.
Na Vardi pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah jc umrl po triletni bolezni gojenec orglarske šole v Cel ju, Franc l,r« n c d I. Orglarsko šolo v Cel j u jc začel obiskovati leta 1928. Po dveh letih je moral zapustiti šolo in jc šel iskat /dravlja domov. Bil jc ugleden in marljiv gojenec. Najljubše mu je bilo petje. Povsod je prepeval, četudi jc bolehal za zavratno boleznijo jetiko. Bil jc znan kot izvrsten barifonist, saj si je še prepeval, ko je že stala Gospodova ileklu pred njegovo posteljo. Naj mu bo lahka domača žemljica!
& Star grešnik pod kliučcm. V sredo jc bil aretiran komaj 22-lctni Alojzij \L. po poklicu delavec, doma iz Studencu v krškem okraju. Alojzij jc služil za hlapca pri nekem posestniku na Zg. Iludin.ji, kateremu jc meseca dccembra lanskega leta ukradel konisko odejo, vredno 200 Din. Obdolžcn je pa tudi. da je 21 novembra ludi lanskega leta vlomil \ neko zidanico v krškem okraju ter odnesel večjo množino \ in«. Naš grešnik je bi! že sedemkrat ured-kaznovan radi lutvine in je bil sedaj oddan v zapore okrajnega sodišča v Celju.
& Na delovnem trgu vlada Se vedno mrtvilo. \ zadnjem času je število brezposelnih zopet za malenkost poskočilo, medtem ko izgledov zu k^'ko novo zaposlitev prav za prav ni nobenih. Po zadniem izkazu je^število pri« in vi jenih brezposelnih 928, in to večinoma moških. Delo je na razpolago pri Borzi dela r Celju: t strojnemu ključe viličarju. 6 tesnrjem, I kurjaču, I strojniku, 2 kuharicam1 in 2 služkinjama.
Ptuj
Zagoneten strel. Preteklo nedeljo je V pozni noči v veži nekega tamošujega posestnika v Dornavi nenadoma počil strel. Krogla je prebila sobna vrata in se zarila v suknjič pos. sina Jožefa Vuzma, ki je bil v kritičnem času tamkaj ila obisku. K sreči sc ju trenutek pred strelom zavrtel v stran, siccr bi bil zadot naravnost v prsa, tako pa, je ostal nepoškodoval. Kakor se je ugotovilo, jc bil strel oddan iz revolverja 12 mm kalibra, in bi krogla gotovo ubila onega, ki bi stal slučajno v bližini.
Jesenice
Okrajno glavarstvo v Radovljici naroča županstvom, da morajo tujsko prometne in špoitrie organizacije predložiti vse propagandne spise, brošure prospekte itd. pred natisom v pregled in odo-brenje odseku za turizem pri min. trgovine iu industrije, oziroma pri banski upravi v Ljubljani. Kdor bi lega ne storil, sc mu prepove razpošiljanje navedenih tiskovin. Pošiljati je spise po okr, glavarstvu iu so odobreni, ako v 14 dneh niso vrnjeni.
Sv. misijon. Po enajstih letih bomo imeli v jeseniški župniji v mesecu marcu zopet sveti mi-sijon.
Kulturni obzornik
■■■■■■■танмитипжаанн
Ivan Bučer: Čez steno
Mohorjeva knjižnica, 63. zvezek, Ccljo, 1034.
V Dubrovniku sc prične ta povest, ua Mojstrovki in Prisojniku doseže svoj višek s poripetijo, na Hrani pn sc odigra njen sklepni akord. V okvir naših gora in njihovih lepot jc postavljena originalno koncipirana fabula o dekletu med dvema fantoma — nli, pravilneje: pestra slika naših planin takorekoč zaživi iti pride do popolnega izraza vprav v tej zgodbi, ki naj bi bila stožer vsemu pripovedovanju, a jc nazadnje le uklenjena jetnica sredi kipečih masivov.
To dvojno dejstvo daje svoj pečat tako vsebini knjige kakor nje obliki. Njenim sončnim pa tudi senčnim stranem. Pisal jo jc mlad turist; naravno, da sc mu jc povest vzveličila v himno gorske lepoto in nedotaknjene prirode, v hvalnico gigantskih skladov rit njih spajajoče sile. Naravno, da jo pisatelj vso svojo tvorno silo osredotočil okoli ene same postave — Janeza, mladeniča v katerem vre iu kipi in ki sc nm hoče velikih doživetij, katera najde v prečkanju slon in plezanju po žlebovih, v obvladovanju previsov in tveganju nad prepadi. Goro sc. prcll-jejo v njega i n on vanje, tako da dobi njegov značaj poteze kamenitih skladov in nam more pisatelj šele po njem odkrivati lepolo gora in planin. Obenem sc pisatelj sprotno dotakne uuše in jo v nevsakdanji obliki rabin prenese v skladni okvir planinskega sveta. V tem pogledu se sicer čuti, da pisatelj
šc. fipljc; a tudi v duševnih globinah jo dotipal žc tako daleč, da pričenja slutiti njihovo skrite zaklade in jih nevsiljivo odkrivati.
Knjiga jc pisana s toplo ljubeznijo in neposrednim doživetjem. Glavni juuak jc naslikan s takim zanosom, tla ob tem osrednjem žarišču periferija skoro lic pride do izraza: v tem pa jc tudi glavna liiba vso povesti. Kajti Janezov tekmec jc vse preveč bleda kreatura s premalo izrazitimi potezami. In v kolikor se vprav ob njem prevesi vsa zgodba, v toliko povest občutno zdrkne s svoje višine. Daniti preobrat ni le odklon od Janeza, marveč tudi povratek k Pavlu. In v kolikor sc ona odloči za to nejasno postavo, ki jc v svojem jedru povprečna, v toliko tudi obledi idealni nlinb okoli njene glave — in Janezov obenem. Tudi v .sedanjem obsegu povesti bi moral biti Pavlo niarkanlnojša oseba z določnejšimi potezami, da bi kot magnet pritegnil Dano s silo svojega značaja — kajpak drugačnega, kakor jc Janezov, čc žc hočemo ostati na lestvi irle-aliziranih značajev. Л to koncepcije pogrešamo. In zato stoji prcil nami Dana — v kateri jc itak premalo južne krvi — kot povprečno meščansko dekle, ki so s trgovsko preračunanostjo odloči za Pavla: Janezova ljubezen do nje pa postane neskladna in — neutnljiva.
Vscbolj posrečena ustvaritev jc Molita, ki pa jo izstavljena v drugo skrajnost — premalo ženska jo. Povest bi bila vsekakor rcsnlčnejšn, ko bi so n. pr. poglobila ob Mo-litincm prvem spoznanju Janezove duševno I zdvojenosti. — A na splošno gro pisatelju i vse priznanje, zlasti ob misli, cia jc iineno-1 vami povest njegovo prvo delo. Knjiga, ka-
tere bo vesela vsaka knjižnica, bo delovala neposredno po svoji estetični vrednosti, še bolj pa posredno, v kolikor bo iiomalokomu odkrila neizčrpen vir estetskih užitkov: silno in zdravo božjo prirodo.	-aš.
Mlada katoliška produktivna Italija
V zadnji številki revije • Selii'merc Zukunfl« poroča prof. Amintore Fanfnnl o italijanskem katoliškem tisku, znanosti in književnosti, ki se zadnja leta polagoma razvija. Italijanski katoličani niso i bili namreč lako razgibani kakor katoličani v dru-' gih manj katoliških državah. Niso namreč doumeli sile organizacije, tiska, radija, filma, lepe knjige in podobnih vrednot, ki so danes nnjsilnejši pridigarji za vse človeštvo. Živeli so lepo življenje v sebi, izven sebe pn niso videli popja, ki Iii mu morali zalivati. Niso doumeli časa, ki je razvihran itv.se razvija v nove smeri z novimi potrebami in smotri. Nekaj let sem pa se je prebudila mladina in z ostrovidnimi voditelji skuša zajeti vse plasti naroda, jim odpreti oči in jih povesti s seboj v strnjeno organizacijo katoliških borcev in kažipotov v novi čas.
Katoliške knjigarne so se zagledale v dela sodobnih velikih ideologov Belloca, Maritai.ua, Moeh-lerja, Lipperta, Ropsa itd. in prevajajo njihove vodilne knjigo v italijanščino. Librcria edilrice Fio-rentina izdaja pod vodstvom Giovaimija Paplnlja I libri della fede , mesečniki vseh vrst razglabljajo vprašanja sodobnosti, od časa do časa prirejajo katoličani "katoliške tedne knjig , katoliške I univerze se bavijo posebno s kulturnimi, goenodar-! skimi, socialnimi potrebami časa in razpravljajo o
vlogi, ki jo mora imeti krščanstvo pri preobrazbi
človeštva. Posamezne- založnice so začele izdajali posebne revije, ki se bavijo s vprašanjem filma iu kinematografa ( Rivista del Cineniatographo edu-cativor) in radija, ustanavljajo se konzorciji, ki bodo začeli uvajati v mesta in dežele vzgojne filmu ali vsaj etično neoporečne. Na raznih krajih dežele prirejajo sociologi socialne tedne in prebujajo ljudstvo k socialnemu gledan,ju sodobnih problemov in zniotnjav. Katoliška Italija se budi. Sicer bi bil že zdavnaj ras, posebno ker žive Italijani v središču univerzalnega krščanstva, vendar se veselimo tudi teh, malce zakesnelih pojavov svežega, sodobno orijenliranega gibanja.
Tudi literarna produkcija se veča. Sicer nima šc onega odmeva v svetu kol Papinijev Dan'e vivo", vendar so že nekatere osebnosti zadobile sloves vsaj v domačiji. Pomisliti moramo, da živo nekatere književne revije komaj kratko desetletje, zato si pač niso še mogle vzgojiti vidnejše generacije. Poleg Papinija so znana iinena Italijane' ih katoliških književnikov: Angelini, Bargellini, Ca-sini, Fallaeara, Mignosi, Pastorino... Med gledališkimi kritiki se je močno povzpel katoličan Silvio d'Amiro. Velik ugled uživa tudi literarni krilile Frnncesco Casnati. Vidna katoliška pisateljica je Marin Sticco, katere knjiga >11 dovere e il sognot dolžnost in sen) je prevedena že v nekatere jež ke.
Kesno in počasi gre pot, a začetek in uspeh je Iu, nad čimer se moremo katoličani le veseliti
Otvoritev umetniške razslavc Božidarja Јакеа. V nedeljo (23. I. m.) ob pol 12. uri dopoldne bo odprl v Jakopičevem paviljonu slikar Jakne razstavo portretov in krajin Iz Dalmacije in Dolenjske, za katero vlada v slovenski javnosti veliko zanimanja
Podivjani psi trgajo šolarčka
Iz Kuršumlije poročajo o strašnem dogodku, ki se je pripetil 22. februarja in katerega žriev je postaj B-orivoj Vučkovič, Jolarče-k z Belega pola, IJorivoj je šel iz Kuršumlije domov na Belo polje. Komaj je prišel iz šole, se je takoj napotil proti domu. Moral je skozi vas Markovec. Tam ga je napadel neki pes, ki se je začel besno zaletavati vanj. Borivoj se je takoj znašel ter je snel torbico, z ramen in sc pričel z njo otepavati psa. Toda podivjani pes je skočil dečku na hrbet in ga [.odri na
ravne?
Ali res namen posvetuje sredstva? To se prati: Ali je res, da je ludi slabo sredstvo dovoljeno, če hočem doseči dober namen? Včasih smo se ličili, da »ii dovoljeno. Prepoveduje nam to vera in včasih tudi svetna postava.
Zoper namen bi n.česar ne meti. Na ienski realni gimnaziji hočejo enkrat na spomlad ali. poletje dekleta peljali na rnorie. Ta namen je lahko dober ali celo zelo dober, če bo nadzorstvo in vodstvo v vseli ozirih zelo dobro. Sredstvo za tuko pot je končno denar. Kje naj ga dobe, če dekleta lega suma ne zmorejo'i
Na plesu ga bodo dobile! Na plesu o postnem času! To sredstvo pa, je gotovo vse graje vredno. Ali za učenke dekliške realne gimnazije v Ljubljani ne velja več cerkvena zapoved? АЧ vodstvo le gimnazije ni dolino, gledati na lo, da pri svoji vzgoji ne pride v navzkrižje z določili kalol. vere? Ali je končno mestnemu kuratoriju, ki. upravlja lo meslno srednjo šolo, morda vseeno, ali se na njegovem zavodu postave katoliške cerkve izvršujejo ali prezirajoP Na la vprašanja naj odgovore pokli-euni in prizadeti!
Je pa še vprašanje, kaj bodo k temu rekli verni katoliški starši svojih hčera!
2e to je proti vsem predpisom, dn so pred pustom srednješolci in srednješolke smele — seveda pod vodstvom svojih vzgojiteljev — prirejali javne plese in maikerade. Da pa sedaj srednješolski zavod prireja, za tvoje gojenke ples celo o jioslu, to je nezaslišano iu nc sme ostali brez javnega žigosanja!
Ako je vera komu še kaj mar, se bo vsaj pri vzgoji njemu zaupane 'mladine moral po njej ravnali. Ako pa mu la vera prav nič več mar ni, potem lak ne spada več med vzgojitelje otrok katoliških staršev.
Zadnjič smo nekje brali, da se je nekdo na nekem zborovanju v Ljubljani javno izrazil, di ne bo pustil žalili, poslan in določil katoliške cerkve, ki je vem slovenskega naroda. Sedaj prosimo g. župana dr. Puca, ki je kot. mestni župan vrhovni šef tc mestne šole: Ati bosle mar vi. gospod župan, kaj takega dopustili?
Povejte nam javno!
Koledar
Potek. 23. februarja: (Kvalerni petek). Peter Damijan, cerkveni učenik.
Med dremanjem padla
v ogenj
V t^rek popoldne sc je pripetila v vasi Ku-pusini pri Somboru strašna nesreča, pri kateri |e izgubila življenje 50 letna Marija Kolesar, bogaia posestnica iz iste vasi. Njeni svojci so odšli na obisk k nekim sorodnikom, ona pa, ki ie bila nekoliko bolehna, jc ostala doma. Močno je zakurila odprto ognjišče, kakor jih imajo v Bana tu, in pri tem zadremala. Za trenotek je ir.ed dremanjem izgubila ravnotežje in padla v ogenj. Ko sc.je zavedla, je bila njena obleka že vsa v plamenih in uboga žena si ni mogla več pomagati. Obupno je pričela klicati na pomoč. Pritekli so scsed;e ter ro oteli goreče obleke in ji priskrbeli hitro zdravnika. Toda pomoč ie bila brezuspešna. Mar;ja Kolesar je še isto noč v strašnih mukah umrla.
tla. Ubogi malček je iz vsega grla klical na pomoč, toda nihče ga ni slišal. Deček je komaj vrgel psa s sebe ter pričel bežati,
Toda medtem je priteklo krdelo drugih vaških psov, ki so planili na dečka, ga podrli na tla in ga vlekli kakih 50 in s seboj. P-si so dečka vsega ob-grizli. Slučajno so prišli mimo neki potniki, ki so s težavo rešili dečka pred podivjanimi psi ler ga poJmrtvega odnesli. Delkove rane pa so tako strašne, da je malo verjetno, da bi ostal živ.
Občina Mekinje deljena ali nedeljena?
Predno se končnoveliavno odloči usoda me-kinjske občine, naj merodajni faktorji dobro premislijo, kaj je želja celokupnega prebivalstva le občine — razen morda par izjem — da naj namreč cela občina ostane skupaj v tem obsegu, kakršnega ima sedaj, pa naj že pripade kamorkoli, ne da bi se n, pr. odtrgal del vasi Mekinje, češ, da ima ta del značaj mesta. S lem bi bila občutno prizadela davčna moč občine, da ne govorimo o šolskem vprašanju.
Dalje bolj naravne meje občina ne more imeti, katero j.) je imela doslej v Mekinjah, ko jo Bistrica meji in bi bila vsaka druga razmejitev nenaravna. Na tem nič ne spremeni svoječasen sklep kamniškega občinskega odbora, ki jc z vsemi glasovi razen enega pristal na to, da se spodnji del Mekinj odcepi od občine Mekinje ter priklopi kamniški občini. Tak sklep je prav tako ikizoričen, kakor čc bi n. pr. mekinjski občinski odbor z vsemi glasovi ra ?en enega sklenil, naj pripade k?.mniško predmestje Graben Mekinam. Ce kdo komu kaj vzame, prideta dva vpoš ev: tisti, ki i vzame in tisti, ki se mu vzame. Če se oba zediuita, j je stvar enostavna, sicer pa ne,
V smislu nove občinske postave naj odloča, dokler je še čas, ozir na žvlje prehiva'slva in oz'r na celokupno korist, ki pa oba odločno govorita za nedeljeno občino Mekinje.
,1
ugo$*ov«snsl(a Imjigarna
prepovedan!
Milijoni ljudi se iz zdravstvenih razlogov izogibljejo kofeina, dražilne snovi v kavi. Kolika dobrota zu vse te je. ktiva Hag, ta tlivna, kofeina oproščena zrnata kava! Več kot 30.000 zdravnikov iz vseh kulturnih krajev predpisuje in priporoča kavo Mag.
Dr. Tihanier Toth
Nove propuvedi: I in \Vciuberg (les Herrn. 335 struni. Nevezano 84 Din, vezano lili Din. ' Die Lcidcn Cluisti. 368 strani. Nevezano 84 Din.
Novi grobovi
-f Podsabotinom pri Gorici je umrl tamkajšnji kurat g. Janez Zcru. Doma je bil iz šinihcln pri Novem mestu. Blagi pokojnik naj \ miru nočiva!
t V Kranju je v 76. letu starosti umrl g. Ferdinand Ferjančič, okrajni gozdar v pokoju. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj lKičiva v miru! Žalujočim naše iskreno so-žalje!
Ostale vesti
—	Za dekleta, ki prihajajo v Zagreb zaradi
j službe. Ko prideš s kmetov v veliko mesto, ti 1 jc težko pri duši. Kakor da greš nekam v hladno tujino. Vse ti jc nepoznano. Nc veš, kam bi se ; obrnila in kaj bi začela. Da dobiš službo mo. 1 raš zapraviti veliko denarja v raznih posredovalnicah za službe ali pri privatnih osebah, ki te često izkoristijo, potem pa te pustijo na cedilu. Ko iščeš sta nova nje in hrano, prideš v velike telesne in duševne nevarnosti in mnogo tvojih tovaiišie je ua ta način že veliko pretrpelo. Vse to zlo pa boš odvrnila od sebe, če greš ko prideš v Zagreb, s kolodvora naravnost v »Naš Dom«, zavetišče za dekleta. Tukaj boš našlu za prvo silo zelo poceni stanovanje in hrano. Našla boš pa tudi pri dobrih katoliških srcih nasvet in pomoč. Ker pa dan za dnem prihaja mnogo zagrebških gospa v »Naš Dom« iskat služkinje, boš lahko našla tudi službo. »Nuš Dom«, zavetišče za dekletu, sc nahaja: Beo-gradska ul. 10, 1. nadstr., deset minut daleč o<l kolodvora. Upravitelj doma je sedaj poseben odbor, toda vodi gn dobra katoliška uČiteljica-križarica, nadzoruje pa ga upravitelj Marijine kongregncije slovenskih deklet pri cerkvi Srca Jezusovega. G g. župnike in kaplane, kakor tudi druge votli tel je kat. društev prosimo, da dekleta, ki prihajajo v Zagreb, opozorijo na to lepo in koristno ustanovo, ki more preprečiti vol 'ko hudega in storili veliko dobrega. — »Naš Donu, sklonište za djevojke, Zagreb, Bcograd-ska nI. H).
—	Poziv! Pripravljalni odbor za osnovanje društva za zaš-čito Blairovega posojila poziva vse
imcj.iteljc teh obveznic, naj mu naznanijo število in nominalno vrednost svoiih perfoiiraiiih in ue-perforiranih papirjev. Na podlagi teh podatkov bo pripravljalni odbor stopil z vsemi imejitelji v zvezo, da sc osnuje drušivo za obrambo njihovih interesov, Dopise je poslati na naslov: Dr. Alfred Šerko, Gledališka ulica 14.
—	Telefonski promet. Prometno ministrstvo jc dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Slovenska Bistrica-Frohnleitcn (2.70 /I. fr.). dalje Celje z vsemi mesti v Turčiji, / kate-r.iiij o Moj i do sedaj telefonski promet (10.10 /I. fr.) in Blod-Genova (3.75 /I. fr.) ter škofju Loka-Udinc, Pudova, Pulj, Kerrara, Benetke, Piavena in Vcrona (1.80 do 2.23 /1. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbina /a triininutni pogovor
—	Kupimo Stritarjeve zbrane spise zvezek 2. Ponudbe na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani.
—	Nesreča pri smučanju. V ljubljansko bolnišnico sn pripelljali Iti letnega Franca Ribiča, sinu posestnice i/, Kranjsko gore. Mladenič sc je smučal, pri tem pudul in si zlomil desno roko.
—	V hrvatski Pod r in i ni močno sneži. Po desetih dneh milega vremena je naenkrat pričel v Pod rti vini pihati mrzel sever, ki jc- kmalu prinesel tudi sneg. I i inpei atnrti jc padla nu 1° nad ničlo. Sneg nn '» zelo tosi.
—	Prve skupine tujcev na Jadranu. Za Veliko noč io najavilo svoj prihod lia našo ri\i-jero več skupili iiio/eiiiskili gostov, tako i/ Poljske, Belgije in Švice.
—	Razglas. Vse ustanovne uprave so po čl. 37 pravilnika za uporabljanje zakona o ustanovah (zadužbinah) z dne 12. aprila 1932 (Službeni iist kos 75 od 21. septembra 1932) dolžne, da predlože do konca marca vsakega leia ustanovnemu oblast v ti, to je kr. bans-ki upravi (prosvetnemu oddelku) letno perolilo o svojem poslovanju v minulem letu obenem z bilanco za to leto, sest-ivljcno ra dan 31. decembra sicer sledi kazen po § 23 zakona o ustanovah. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo poslati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu.
-- Srečna občina. Občina Milna na otoku Hraf.n se pač lahko prišteva med srečne občine, zakaj postala je končnovcljavno dedič ogromnega premoženja 30 milijonov chibkih peset. Proces za dedščino se je vodil polnih deset let in šele sedaj je apelacijsko sodišče Iquiqueu v Chileu izreklo končno besedo. Mecen, ki ie zapustil ves svoj itnetek Milni, jc bil Ivan Sarg, ki je rodom domačin. Razumljivo je, da sorodnikom ni bilo pogotlu, da bo vse premoženje dobila občina in so zato zahtevali uničenje oporoke. Šele sedaj po 10 letih je sodišče priznalo Milni polno pravico do dedščine. Vprašanje je. kaj bo občina napravila s tolikim premoženjem
— Pri pomanjkanja teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi. izpuščajih. srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josc!« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
—	S petrolejem zažgal liišo svoicga sovražnika. V eni preteklih noči je izbruhnil ogenj v hiši piemožnega poccstnikji Ivana Palkoviča iz Vukmanič sela pri Karlovcn. Ogenj so domači zapazili v zadnjem treno4ku, ko je že vse okrog njih gorelo. V zadnjem hipu so rešili golo živ-Ijenjo. Požar se je širil z bliskovito naglico in je v kratkem času pogorela hiša tlo tal z vsem riohiSt.vom in živežem vred. ki je bil v njej. Škode je 100.000 Din. Orožniki so takoj uvedli energično preiskavo, ker je bil tmravičen sum, da ie bil ogenj podtaknjen. Ospnj se jc nnmreč noiavil na več mesMh hkrati. Sum je padel na Palkovičcvega soseda Joviča. Takoj so ga prijeli in zaslišali. Zaolctal se jc v Tirotislnvia in naposled nriznal, da je s not rolo jem oolil hišo in nato zaženi Povedal je, rla je imel pred trenil leti spor s Pa'kovičem zaradi n^ketra zemliiščn, ki ga jc izgubil, za kar sc je sklenil maščevali. Izročen ie liil sod::čii.
—	119 k nzn i vi h delani davčnega urmln!ka. Novosadsko kasca. sodišče je te dni v zadnji ins'nnci Mznravljalo o aferi Žarka Tošiča. bivšo«! uradnika uri novosnd-ki davčni linravi. ki je bil obtožen 119 ka-'nivih dejanj v svoji službi, s katerimi ic Ogoljufal državo /a ourontne vsote denarja. Poten je pobeirnil. Pozn«ie so trn v Rpln-radu nriieli in obsodili na trile'no rob-io. Tošič ie vložil revizijo, toda kasaciisko sodišče mu je kazen zvišalo na pet le* robiie. Zanimiva je ugo'ovUcv kusacijsketrn sodišča, da se dobro vedenje držnvnca lir.-ulnika ne more vzeti v ozir kot olajševalna nfcolnost. ker ie neoporečnost prvi pogoj za državne uradnike.
—	Strašno ma'čevanie zapuščenega dekleta.
V Novi Kapeli pri Novi Gra liški je imela služkinja Antonija Balenovič, stara 21 M, že dclj čata ljubavno razmerje « sklr.diščn'm delavcem losipom Došličem. Zadnji čas jc opazila, da se e .losipova ljubezen ohladila. Prosila ga jc, naj je nikar ne j zapusti. Doslič pa te ni brigal za njene prošnje. Pred dvcrra dnevoma ga ie po\abi!a v svoje s.a-novar.je na razgovor. Do.lč je res prišel. Ko tU nekaj časa sedela in sc raz^ovarj.da, je An'onija nenadoma polila DošlUa z ccetno kislino po obrazil. Nato je takoj šla ven in rn dvorišču popila i okrog tri deslinke litra ocetne kisline. Oba so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je Balenovičeva I v stra.-iiih mukah kmalu nato umrla. DoiPč je ranjen po licu in je negotov, če mu ho.lo zdravniki mogli r e šili vid.
—	Ko »e začno revi pnapiije>ali. dolino uporaba naravne >l rau? Ju.srtmc« grenčice na redno izpra/.n jen je črtvcou iu zmanjša naval k rvi
—	Za 60.000 Din krzna ukradenega. V Zagri-bu je bilo vlomljeno pri trgovcu s krznom Lazarju Jer-koviču. Vlomilci so razbili na vratih trgovine ključavnico, ki spa'a železne prečke, vhodna vrata so pa odprli s ponarejenim ključem ali z vitrihom. Odnesli so veliko dragocen.h kož v skupni vrednosti £0.000 Din.
—	Mestna občina ljubljanska bo oddala mostni lov na javni dražbi dne 12. marca 1931 oli U. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. Natančnejše informacijo se dobijo v incsl nem gospodarskem uradu med uradnimi urami.
Zagorje
Pri volitvah za drugo rudarsko skupino jo zmagala Socijalistlena Unija. Soci.iall-slično kandidate .ic volila ludi Združena lista, ki je, dosegla lep uspeh. Narodno-soci.ia-listiena lista ni dobila nobenega mandata. V Kotreileškem revirju ie dobila celo le 4 glasov«
• O
Naznanila
Liubliana
i Družabni večer gg. častnikov in vojaških uradnikov bo v soboto, 24. t. m. ob 9 zvečer v prostorih Ofic, doma. Vabljeni so gg. rezervni častniki z družinami in gospodje, ki imajo stalna vabila.
1 Kino Kodcljcvo. Drevi ob 8 največja filmska senzacija iKing Kong«. Rezervirajte pravočasno vstopnice!
I Društvo »Bela Krajina« vabi svoje člane lia sestanek drevi ob 8 pri Slatničtt (salon), kjer bo predaval urednik -Slovenca« g. Lojze Golobic o »Beli Krajini in njenih pomembnejših možeh«.
I Nn podlagi znanega Gothcjcvega besediln o Fini stil je napisal slavni francoski skladatelj dranuitsko legendo za soli, zbor in veliki orkester pod naslovom »Fuustovo pogubljenje«. To delo izvaja Glasbena Matica ljubljanska na svojem koncertu dne 2. marca v veliki dvorani hotela IJnioil. Solistične vloge so v rokah grič. Vere Mn jiličcvc (Margareta), Josipa Gos tira JFiiust), Roberta Primožiča (Melisiofclcs), Tone Petrovčiča (Brander). Izredno težki zborovski pa rt izvaja moški in mešani zbor Glasbene Matice, orkestralnega pa pomnoženi operni orkesler, vsi pod vodstvom vele/oslu/nega ravnatelja opere iu dirigenta Glasbene Matice, gosp. Mirka Poliča. Predprodaja vstopnic v Matični kuj i rni no običajnih cenah.
I Ruska Matica priredi v soboto 24. t. tn. nli 20 v prostorih Francoskega institutu literarni večer kot proslavo letošnjega Nobelovega luurentu ruskega pisatel.'a Ivana Bunin,-i z naslednjim sporedom: 1. 1'niv. prof. A. Mtikiecov: Uvodna beseda. 2. Dr. N. 1'rc-
obražonski: Mesto Bunina v ruski literaturi. 3. Gospe Lidija Marakina in Marija Maver, gg. dr. N. Prcobraženski in K. Grigorovič-Barskij: Recitacije odlomkov iz Puninovih del. Vstop prost in brezplačen. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti.
I Nočno službo iinaio lekarne: mr. B^ihovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar. Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34.
Maribor
m Združenje prevozniških obrti v Mariboru ima svoj redni občni zbor jutri, v soboto zvečer ob 7 v mali dvorani Narodnega doma.
Celie
c »Oljkam obhaja letos 15-letiiico svojega obstoja. Odbor poziva vse člane, da se udeležijo društvenega zbora, ki bo 24. t. m. ob 20 v sejni dvorani Obrtnega doma v Celju.
c Steg skavtov in planink v Celju ima izredno skupščino v nedeljo, dne 25. t. m. ob tO dopoldne v društvenem stanu v okoliški de.ški osnovni šoli.
c Klub slovenskih kolesarjev v Celin bo imel 34. redni letni občni zbor dne 7. marca ob 20 v klubovi sobi hotela Hubertu«.
c llmcliarska podružnica v Celju bo imela v nedelio 25. t. m. ob tiol 9 dopoldne redni letni občni /bor v občinski nosvetovalnici na Bregu.
c Združenje mizarjev bo imelo redni leini občni zbor dne U. marca ob 8 dopoldne v hotelu Pošta.
c Predavanje o Dunnilorju. Dne f. marca ob 8 zvečer bo predaval pod okriljem savinjske podružnice SPD v Celju v flsaliiici deške meščanske šole ako letnik g. Leon Pipan iz Ljubljano o Diirmitorju. Predavanje bodo spremljale skloptično slike.
Drugi hraii
Novo mesto. Občni zbor Vlnccncljcvc konference bo v lietloljo 25. febr. ob 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Istočasno bo tudi skloptično predavanje, ki ga bo imel g. p. Ladislav Pintar. — Občni zbor Rdečega križa. Tuk. okrajni odbor Rdečega križa ima svoj občni zbor v soboto 24. t. m. ob 20 v mestni posvotovalnici. Vabljeni so vsi rodni člani.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama
Začetek ob 20. Petek, 23. februarja ob 15: »Sonjkin in njegova sreča« Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Sobota, 24. februarja: >,Konec poli«. Red A. Nedelja, 23. februarja ob 15: »Robinzon ne sine umreti«, lrven. Znižane ccne od 5—1+ Din. Ob 20: »Gospodična«. Znižane cene.
()neia
Začetek ob 20. Petek, 23. februarja: Zaprto.
Sobota, 24. februarja: >l'los v Suvovu«. l/ven. Znižane ceuc.
MARIBORSKO GLEDALIŠKE
Petek, 23. februarja. — Zaprto.
Sobota, 24. februarja oh 20: »Scampolo«. Zadnjič
Najniije cene (od 12 Din 'navzdol). Nedelja, 25. februarja ob 15: »Trnjulčica«. Najnižje ccne (od 12 Din navzdol). — Ob 20: „Vijolica / Moiilinuriru«. ptcmljcrn. Gostovanje Fri-kc Druzovičeve. Izven. Ponedeljek. 26. februarja ol) 20: Vijolica 7. Moiitiuartru«. Gostovanji' F. Dru/.ovičeve.
Pri urudnlštvu bratovske skladnice v Zagorju snio doživeli spremembo v splošno zadovoljnost članstva. Čudimo sc, da »Jutro-< o lom no poroča.
Mrczposclni so dobili deloma zaposlitev liri širjenju ceste pod Skalo. Nerazumljivo pa je, da zahteva občinska uprava od teli družinskih rovežev, da pristanejo na to, da so jim v bodoče odtegne za kosilo brez prikolic 2.50 Din. Dnevna plača znaša brez odbitka 2'2 Din. Ker občino kuhinja no stane nič, bi bilo pač socijalno, da jim nudi^brezplačno hrano vse dotlej, da jim izplača zaslužek. Družine stradajo.
Metlika
Jadranska Straža. V nedeljo so naši najmlajši priredili prav lepo akademijo Jadransko Straže. Na okusno dekoriranom šolskem odru so sn lcjio vrstilo točka za točko. Niso bile ravno dolgo, pa so bile tembolj ljubko ln prisrčno podatie. Težko jc reči, kaj .ie bilo najlepše — vse .io bilo lepo. Najbolj lino jc bila gotovo prednašana deklnmacija »Ciciban«, največ zanimanja .le vzbudil zaključni kuplet »Jurček«, ki jc bil res korajžno odpet, najbolj pa nas jc pridobila mnla Igrica s svojimi rožami.	„
Pokonali smo učenko Tm-e/.ijo Kovactc, ki ,ie podlegla kruti jetiki. Eno loto se jo zaman upirala znvratni morilki, ki jo jc iztrgala v nežni mladosti.
Rad
io
Evropski konccrt v petek dne 23. februarja
V petek zvečer bo cela vrsta evropskih držav prenašala večer jugoslov. glasbe. Program bo obsegal Ljubljano, Zagreb in Belgrad. Ljubljana bi oddajala od 20.00 do 20.30 slovenske kompozicije, ki jih bo pel Akademski pevski zlx>r pod vodstvom dirigenta Franca Marolta. Na sporedu so skladatelji: Žganec, Tome, Kitnovcc, tikniar, Adamič iti Marolt, Naio sledi prenos iz Zagreba, kjer bo |>el narodne pesmi kmetski pevski zbor iz Petrovine pri Zagrebu. S tem je prva ura sporeda končana, dočim obsega druga ura simfonični koncert kr. garde iz Bclgrada pod vodstvom g. Pokornija iu s sodelovanjem solista Popoviča. Med drugim bo izvajana tudi Adamičeva Tatarska svita.
Ta konccrt bodo prenašale naslednje evropske postaje: Lvon-La Dona (Francija). Bukarešta (Romunija), Sottens (francoska postaja v Švici), Budimpešta (Madjarska) in vse češke postaje (Praga, Brno, Košice, Mor. Ostrava in Bratislava). Dunaj in Varšava pa bosta prenašala samo koncert iz Belgrada.
Programi Radio Ljubljana:
Petek. 23. februarja: 11.00 šolska ura: Moji starši so tako silni (Pero lloru). — 12.15 Plošče.
—	12.45 Poročila. — 13.00 Cas, plošče. — 18.00 Plošče. — 18.30 Nacion.ilno predavanje Narodne odbrane. — 19.00 Sokolski tisk, njegova naloga in važnost (Janez Pohare). — 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejks). — 20.00 Internacionalni jugoslovanski koncert: 1. Ljubljana: Pevski koncer! Akad. pevskega zbora. 2. Zagreb. 3. Belgrad. — 22.00 ('as, poročila, plošče.
Sobota, 24. februarja: 12.15 Plošče. — 12,45 Poročila. — 13 Čas, plo«če. — 18 Plošče, stanje avtomobilskih cest. — 18.30 Radiointerviev z Danilom. — 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Ve-bcr). — 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug),
—	20 Radio-orkcster. — 2Q.45 Čelo solo gos>p. Naižer Zlatko. — 21.15 Izvirni šramcl-trio (z bruni-basom). — 22 Čas, poročila, Radio-jazz.
Drugi programi t
Petek, 23. lebruarja: Belgrad in Zagreb 20.0П do 22.00 Jugoslov. evropski konccrt. -— Dunaj: 20.(4) Proslava H. Bahra v Solnogradu, 20.30 iVordijskc pesmi, 22.20 Večerni koncerl. — Budimpešta: '/2.10 Cig. gl- — Milan-lrst: 21.00 Sitnfon. koncert (dir. Lricli Kleiber). — Rim: 20.45 Vok. in ork. koncert, 21.45 Medicina (igra). — Praga: 19.20 O gledališču. —• Varšava: 20.15 Ork. in vok. koncert. —■ Vsa Nemčija: Spomin Horsla Wesst'la, 19.30 govoi dr. Leya, 20.25 Prenos iz Sporlpalasta (govor dr. Goebbelsa).
Sobota: 24. fehiuarja: Belgrad. Danes sc belgrajska postaja seli na Makiš. — Zagreb: 20.15 Vokalni in klavirski konccrt. — Dunaj: 15.10 Orkestralni konccrt, 19 Pesmi Huga Wolfa. 20.30 Model (Suppejeva opereta). — BuOimpešta: 18.5) Koncert opernega orkestra. 20 10 Igra. —M'lan— Trst: 20.40 Pcsler večer. <2.10 Plesna, glasba. — Rim: 21 Prenos opere. — Prage: 20.55 Estonska glasba. 22.30 Pestra ura. — Varšava: 20 I ahka glasba. 21.20 Klavirska mi zika Padcevv.sk^ga. — Vsa Nemčija: 19 Koncerl (R:ch. Wa4ner). 20.15 Simfonični koncerl. 21.30 Zaprisega političnih vodij uac. soc. stranke.
Svetovni mojster Kari Sehlifer. ki je usm>šihi liranil svoj naslov svetovnega prvaka v umetnostnem drsanju v Stoekholmu. Ulrik Salbov, predsednik mednarodne drsalno '/voze mu izroča vonee.
Proti belohožcem
Nekoliko vec reda pod s njim nebom
Mož, ki nadzira vse radijske p o s I a j e
Pod sinjim nebom, kjer je prod kratkim bilo vse v neredu, je zduj nastopilo nekoliko več harmonije v veliko zadoščenje poslušalcev radia. Večina evropskih rad. postaj oddaja zdaj na dolžino, ki jim je bila odmerjena na mednarodni konferenci v Luzernu.
Ta red in mir, ki je seveda relativen, jo ustvaril skoro neznan in ponižen mož, ki se imenuje Ravmond Braillard. On jc ravnatelj tehničnega odbora pri mednarodni radijski /vozi. Braillard jc vse svoje življenje posvetil radiu, on je tudi postavil prvo radijsko postajo v Bruslju; noč in dan dela s svojimi asistenti v laboratoriju Zveze, ki je postavljen v predmestju Bruslja, in se trudi, tla bi spravil v red mednarodni radijski promet. Vsak dan preizkusi radijske postaji; in ugotovi, ali oddajajo točno na valovni dolžini, ki je bila določena, kršilce mednarodnega reda opozarja na po-greške.
Braillardova zasluga je. da se jih je od S upoinih držav, ki se spočetka niso hotele pridružiti sporazumu v Luzernu, vdalo šest. Braillard je prepričan, da se tudi ostali dve ne bosta dolgo upirali. Naš namen je, je izjavil predstavniku »United Press«, da zavarujemo posamezne evropske [Kistaje. Po predpisih mednarodnega dogovora v Luzernu se mora vsaka radijska postaja \ svojem normalnem radiju (obsegu) dobro slišati; seveda nastajajo pri tem silne težave. Medsebojna razdalja posameznih postaj znaša 9 kilociklov; za 270 postaj, ki so postavljene v državah, je na razpolago samo I tO valovnih dolžin. Kljub temu smo zadovoljni 1
/ doseženim uspehom. V noči od 15. na 14. januarja, ko je bilo treba izvršiti veliko izprcnienibo na podlagi sporazuma v Luzernu, smo to storili s pomočjo postaje Duvenl ry, IUldio-Раris, /ee-seu in Varšavu, kakor tudi s telefoniranjem ob 7.50 zjutraj. Oddajanje vseh postaj je bilo lakti urejeno, da smo pri polovici postaj dosegli nihanje samo v obsegu 31) hertzov, pri ostali polovici pa samo tO hertzov. Po novi razdelitvi valovnih dol/in so |MJsaineznc postaje oddaljene kolikor pač mogoče. Velike postaje oddajajo tako stalno, <lu se nc bodo v teku enega do dveh mesecev oddaljile od določene valovne dolžine več kakor /a milijonski del.
Braillard je nadalje poudaril, da je nastopilo zboljšanje posebno pri postajah med 200 in 600 metri. Nepojasnjen je šc položaj na dolgih valovih med 1000 in 2000 m. Med državami, ki oddajajo ua dolge valove in ki so se upirale luzcrnskcmu sporazumu, so Švedska, Finska. Poljska. I.uxeinhurg in Holundska. nu kratke valove pa Madjarska in Grčija. Zaradi tega te postaje motijo drugo, ki oddajajo na valu določenem v Luzernu. lako n. pr. moti postajo Radio 1'aris. Lahti, lluizcn Bachovv. Varšavo Vlinsk in Motalo Harkov. Tega /In seveda ne 1н> mogoče odstraniti, ako ne pokažejo prizadete države dobre volje. Sicer je h izmed 8 držav že izjavilo, da so pripravljene v načelu pristati na sporazum v Luzernu. Zdaj gre samo šc zn Mud-jarsko in Grčijo, ki bosta po vsej verjetnosti tudi odnehali.
Morski vihar ubil 88 tiudi
Kralj Albert na mrtvaški postelji v gradu Laeken. Glava jo povezana, ker si je kralj
pri padcu-zdrobil lobanjo.
Pic Albert I. - Pic Dupont I
Belgijski listi prinašajo zanimivo zgodbo, ki karukterizira značaj rajnkega Alberta 1., belgijskega kralja. Med vsemi planinci jc bil Albert prvi znan rudi svoje drznosti med planinskimi turami. Rud je zahajal v Savojske Alpe, kjer ni bilo vrhu, da bi ga ne bil preplezal. V C liamonixii so sklenili, da v čast belgijskega kralja imenujejo nek nov vrh, ki so ga odkrili -Albert I.« To je v gorovju Motit Blanca. Ko je kralj zvedel zu to. se je tnkoj odpravil v f 'huiiionix, da bi si ogledal svoj vrh. Kakor po nuvatli. je tudi zdaj potoval »ineognito« in ln-ez spremstva. V hotelu se je javil kot Mr. Dupont. Naročil si je za drugi dan vodnika. Naslednjega dne se je ob 4 zjutraj že javil vodnik, kateremu je kralj naročil, naj ga pelje iiii goro, odkoder bi se dobro videl Pic Albert L lura jc bila težavna, toda kralj jo je srečno premagal. Ko je prišel na vrli, je vprašal vodnika. naj mu pokaže Pic Albert I. Vodnik mu je razkazal vse vrhove in jih imenovul drugega zu drugim, le Pica Alberta L ni pokazal. Kralj jo bil že nekoliko nevoljen in je končno vprašal vodniku, kako se imenuje vrh. ki jim je stal čisto nasproti m ki ga vodnik ni pokazal. Tedaj ji vodnik povsem mirno dejal: »A. tegale mislite, tega bomo oil danes naprej imenovali Pic I)epont...«
Na zapadni obali Madagaskarja, predvsem v mestu Morondova, je divjal strahoten morski vihar. Po dosedanjih vesteh je bilo pri tem 88 mrtvih. Mnogo javnih in zasebnih poslopij jo bilo zelo poškodovanih. Plima je uničila več mostov. — Na lovi mesto francoske kolonijo Madagaskar, na desni zemljevid.	,
V Južni Afriki raste elita katoliških laikov
\fed štirimi provincami, ki tvorijo angleški loininion »Južna Afrika« (South Africa). ima Lransvaal največ katoliških organizacij. Skoro v vsaki večji cerkveni občini najdemo karita-tivna, socialna ali religiozna društva: marijan-ske kongregacije. Vinceneijcvc konference, razne bratovščine, društva za može, za žene, katoliške športne klube itd....
V vikarijatu Johannesburg obstoji »Catlio-iic Federation«. ki združuje vse katoličane tega vikarijatu in ima za glavno nalogo hrambo katoliških interesov v javnem življenju. Pred nedavnim si je vzela v program tudi obrambo zatiranih domačinov in podpiranje inisijonov med vogani. Najbolj živahen in delaven krožek te velike organizacijo je »Katoliško mladeniško društvo«. Dolgo so ni posrečilo, da bi se aajraz-novrstnejša katoliška društva fantov in mož združila v eno samo vrhovno organizacijo. V vikarijatu Johannesburg in v prefekturi Lyden-burg se je to zgodilo 28. oktobra preteklega
Tudi rekord
Ameriški pastor F. Dey je postavil nov rekord... V svoji cerkveni občini je vse sveto pismo z novim testamentom vred prebral v 69 urah in 17 minutah. Razodetja sv. Janeza je prebral v 55 minutah, čeprav vsebuje ta knjiga 22 poglavij. Pastor F. Dey izjuvlju. da gotovo ni duhovnika nu svetu, ki bi se u|>al to storiti hitreje.
Šoferjev film. Te dni so pričeli v Pragi predvajati nov film, katerega vsebino je zamislil neki praški šofer. Zato je prejel 500 Kč. Bratje Čehoslovaki očividno slabo plačujejo.
leta. nu praznik Kristusa Kralja. Slovesno praznovanje tega dogodka v Johannesburgu jc |x>-kazalo, du ima Transvaal sijajne katoliške laične voditelje, ki niso samo izborili govorniki, temveč imajo tudi mnogo smisla za zahteve katoličanov v javnem življenju. Že se opaža stremljenje, da bi se ta velika vrhovna organizacija razširila po vsem Traasvaalu in pozneje po vsej Uniji.
Osnovna in najvažnejša točka v pravilih »Katoliške mladinske zveze«, ki združuje funte ti može, je ona, ki predpisuje za člane mesečno sv. obhajilo in obiskovanje sestankov. Čeprav to strogo določilo odbija mnogo katoliškili fantov in mož od pristopa v organizacijo, vendar smemo upati, da bo prav v teh društvih vzrasla elitn katoliškili laikov, ki bodo blažilno vplivali nn svojo okolico in ji stali kot svetal vzgled. Ta elita bo imela važno nalogo, da bo uresničila praktične cilje Katoliške akcijc.
Črnilnik v avstrijsko poslaništvo je nekdo zagnal v Pragi. Pred poslaništvotn sc je zbrala .skupina mladcev, ki je hotelu razgrajati, n jo je policija razgnala. Nek demonstrant je kljub temu zagnal v okno črnilnik in razbil dve šipi.
Prvo šolo narodnega socializma so odprli te dni v Monakovem. Namen šole je. da pouči učence o naukih narodnega socializma in o ustroju narodne socialistične stranke.
*
Ti bi rad vedel, kateri človek je dolg<ičasen? Tisti, ki ti pove. kako mu gre, čc ga vprašaš za to.
Otroka novega belgijskega kralja Leopolda in kraljice Astride. Sinček Baudoin, ki je postal prestolonaslednik, in njegova sestra Josephine-Charlotte.
Narobe-streta
V Berlinu so je te dni mudil angleški držav- ' nik Eden (X), polog njega angleški poslanik v Berlinu sir Phipps (XX).
Avto v službi misijonarjev
Balir-el Golici. (Angleški Sudan). — Misijonarji ne nameravajo potolči svetovnih avtomobilskih rekordov, toda prav rudi uporabljajo to hitro prometno sredstvo, da lahko obiščejo svoje krščanske občine, ki so oddalj. druga od druge često po 100 km ali celo več. Avto. ki so ga leta 1929 kupili misijonarji Bahr-cl Golici, jo prevozil v 4 letih 52.000 km, drugi, ki je bil kupljen leta 1950, je v 5 letih napravil pot. ki je enaka dolžini ekvatorja, namreč 40.000 km. Avto znamke Chevrolet, ki je bil kupljen letu 1932. je že v tem letu prevozil 20.000 km. Misijonar, ki je povzel te številke s števcev, pravi, da hi ne mogel povedati, koliko kilometrov je prevozil z motornim kolesom, ko je obiskoval šole in bolnike. Ta niisijon sam je v enem letu plačal zn olje in bencin, ki so ga porabili avtomobili in motocikli, skornj 50.000 frankov!
Najnovejša raziskovanja so dognala, da se človeško oko moti, ko domneva, da je videlo blisk v trenutku, ko trešči. Učenjaki namreč danes ugotavljajo, da človeško oko vidi električno izpraznitev v nasprotni smeri, to je od zemlje proti nebu. Dr. Boys. nekdanji predsednik londonske Phvsical Society je s posebnim fotografskim aparatom posnel strelo, oziroma blisk. Ta ima obliko nekaj metrov dolge svetlobno pušice, ki ima razmeroma majhno hitrost, to je hitrost ene tridesetine svetlobne hitrosti. Kljub temu je oko ne opazi. Takoj ko se pojavi ta svetlobna pušica, sledi nasprotni tresk (blisk) od zemlje proti oblaku, ki pa je povsem drugačne vrste. Ta blisk se pojavi tud/ večkrat.
Na Dunaju so slovesno pokopali 54 vojakov, policajev, orožnikov in heimweiirovcev, ki so puilli v državljanski voini. žalna sloves ijost pred občinsko hišo. Levo: 1. minister Sušnik (Schuschnigg), 2. dunajski vladni komisar Schinitz, 3. kancler Dollfuss, 4. predsednik republike Miklas, 5. kardinal Innitzer. Desno: Avtomobili s 54 krstami.
Iz. mesta Port Etisabeth poročajo o z.horo. vanju »neevropske konference«, katere se udeležujejo le črtici in druga plemena razen belega. Zborovalci sc pritožujejo, da tudi tvrdke, ki kupčnjejo z drugimi plemeni, načelno sprejemajo v službo samo bclokožce. Indijski udvo-kut dr. A!>durruhnmn je stavil predlog, naj bi domačini bojkotirali trgovine, ki ne nastavljajo črnokožcev in drugih barvnih plemen. Sklenje-: no je bilo. du so sestavili seznam vseh takih tvK.'k. Vse te so zapisane neusmiljenemu bojkotu. Napravili bodo seznam blagu, ki iru tc t.rdke prodajajo in o пјеш poučili vse prebivalstvo.

Mnriborslia
zimsko-sportna podzveza
Smučursku tekma /a prvenstvo dravske banovine v siAnškcni teku nu 18 km in /a prvenstvo mu riborske ziinsko-sportnc podzveze v kombinaciji v nedeljo, dne 25. febr. 1954 nn Pohorju. Start za tek na daljavo 18 km ob 8 dopoldne pri koti na Klopnem vrhu -- dostop od' žel. postaje Fala. Skakalna tekma na skakalnici SPD Konjice pri Winterjevi koči na Pesku v organizaciji MZSP. Prvenstvo dravske bunovinc v smuškeni teku na 18 k in doseže na jboljše moštvo, ki ga sestavljajo najmanj 4 tekmovalci ter dobi v prehodno last pokal pokrovitelja tekme, Razvcn tegu prejme vsak tekmovalec najboljšega moštva spominske plakete, a prva tri moštva diplome MZSP. Prvenstvo podzveze doseže najboljši poedinec, ki tekmuje v kombinaciji ter prejme pokal MZ.SP, drugi in tretji plaketo. Razen tega sc šc posebej oceni tek, posebej skok. Ponovno se opozarja, da mora imeti vsak tekmovalec predpisano tekmovalno legitimacijo. Žrebanje v koči na Klopnem vrhu dne 24. febr. ob 20. Prijave na MZSP oziroma na mestu sturU do 24. 1'obr. 1934. Pri jav-ninu 5 Din. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril v nedeljo, dne 25. febr. ob 21 v dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Povrutck iz Fale s potniškim vlakom, ki pride v Maribor ob to.39. Istočasno se razdelijo tudi darila od motoskikjoringa od 21. jan. 1034.
Razpis crosscoantryia v Celiu
SK Jugoslavija v Celju, lahkoatlctska sekcija, priredi dne 18. minca ob 11 dopoldne crosscountry 7.4 kni za prvenstvo mesta Celja in prehodni pokal SK Jugoslavije v Celju.
Crosscoimtrv-lck se vrši na 000 m dolgi progi, teren delno mehak, delno trd. Pravico udeležbe ima vsak član pri JLAS verificiranega ali neverificirane-ga kluba kakar tudi lekači izven klubov. Za klub verificiran tekač pa ne tnore teči za neverificiran klub niti za kako njegovo sekcijo. Vsako moštvo postavi najmanj štiri tekače, v klasifikaciji pridejo v !>oštcv prvi triic. Moštvo, katerega prvi trije dobe najmanjše število točk, se proglasi zmagovalnim.
Zmagovalno moštvo dobi prehodni srebrni pokal, ki postane njegova trajna last po treh zaporednih ali petih zmagah v presledkih. Pokal brani ASK Primorje, Ljubljana. Prvi,na cilju dobi pozlačeno kolajno iz srebra, drugi iu tretji srebrno. Najboljše celjsko moštvo dobi manjši prehodili pokal, ki postane njegova trajna last pod istimi pogoji kot prvi pokal. Naslov brani SK Olimp, Celje. Prvi in drugi Celjan dobila kolajno iz srebra. Tekmuje se po pravilih JLAS. Prijave se pošiljajo na naslov: 'line Kccniur, Celje, Vodnikova 2, do sobote 17. marca opoldne. Na dan prireditve pa sprejema kiubov tajnik prijave do 'A 11 dopoldne. Izvenccljski klubi so oproščeni prijavnine, celjski udeleženci plačajo 20
l>in za moštvo. Posamezni tekači plačajo 5 Din. *
Ljubljanska zimskosportna podzveza ima drevi ob 20 v daiinski sobi kavarne Einon« sejo upravnega odbora. Vsi in točno.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi o'b
pol 19 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu .gimnastiki trening in countrv tek. Sigurno naj pridejo Pribovšek, Zuccatto Vinko, Marinko Maks, Stopar Branko, Jurinan Kari, Magister Slavko. Poravnajte članarino za tekoči mesec.
SK Ilirija (Bazenska sekcija). Danes ob 18 jc v garderobi na drsališču plenarni članski sestanek z izredno važnim dnevnim redom. Sestanku morajo prisostvovati vse članice, zlasti j>a Hafnerjeva, Omanova, Darinka, Nika, Slaparjeva, Vida, Angelca, Joža. Boža. K sestanku se vabijo dalje gg. dr. Mayir, dr. Bradač, Slurz, Pogačnik. Po sestanku, ki bo kratek, toda izredno važen, bo cross-countrv trenicg za vse, sobotni trening zato odpade. Vodstvo sekcije apelira na vse članice, da se tega sestanka polnošlcvilno in sigurno udeležijo.
Smučarski klub Dovjc-Mojslrana priredi v nedeljo, 25. febr. t. 1. I. vsakoletno medklubsko štafet no tekmo: 4X8 km. — Žrebanje ob 7.50. Stari, ob 8. Prijave sprejema vodstvo tekme do žrebanja v hotelu -Triglav« v Mostnini. — Darila: Klub one štafete, ki zasede I. nieslo, prejme lopo pokrajinsko sliko iz okolice Mojstrane. Tekmovalec z najboljšim časom dneva pa pri/.nanioo. — Prijavnimi 10 Din za štafeto, plačljiva preti žrebanjem. Tekmuje se po pravilih JZSZ. — H. medklubsko skakalno tekmo v treh rezradih: V. 1. razred spadajo vsi oni, ki so tekmovafi na mednarodnih tekmah: v II. razred v.si oni, ki so dopolnili 18, leto; v lil. razred vsi mlajši, žrebanje ob 13.50 na skakalnici. Start točim ob 14. Pri javnimi zu I. in II. razred 4 Din, III. razred je prijavnine prost; Prijave se sprejemajo do najkasneje 23. febr. opoldne. Darila: Zmagovalec 1. razreda prejme krasno jxikra-jinsko sliko: II. zmagovalce II. in III. razreda а praktično darilo in jiriznanico. Vsak II. vsn-ega razreda |m prejme priznanico.
Izid tekem se objavi po končanih tekmah v hotelu Triglav v Mojstrani in se istočasno razdele darila.
Veseli dan belega športa na Jezerskem. V nedeljo 18. t. m. sc jo vršila pod okriljem >K Jezersko niedklubska smučarska tekma na tS km v višinski razliki 500 m. Tekem so sc udeležili poleg domačih tekmovalcev tndi zastopniki drugih športnih društev in klubov, skupilo 17 tekmovalcev, od teh jih jo 15 prispelo na tilj, dva pa sla i/stopila. Prvo plasirani in obdarovani so bili: Sniolej I rane 1:03 (SpK Bratstvo, Jesenice, srebrni pokal); Ogris Valentin 1:22:20 (SinK Jesenice): Krč Anton 1:23:Ki (SinK Jesenice); Tcpinu Vinko 1:23:33 (SniK J.); Pavlovič Bogoljub 1:26:35 (poprnnič-na četa, SmK ].); Kujundžič And/. 1:26:31 (po-graničnu čela); Saje Ivan 1:28:26 (SinK J.). — Razen teh so imeli dober čas tudi skoraj bi rekel šele naši začetniki, tako: šibcrlc Adolf 1:32:"4 (SmK J.); Skubcr Fcrdo 1:33:28 (SmK J.); K kar Anton 1:4:32 SmK J.); Durnik Karol 1:33:18 (SmK J.) in Sclišnik Maks 1:41:38.
V nedeljo v Bohinj! V nedeljo nastopijo v tekmovanju za ponosni naslov prvaka v Bohinju vsi oni smučarji, ki predstavljajo ^-ijvzlra.ncj-šc športnike, da preizkusijo svoje sile v tekmi na 30 km. V tej zimi jc to prva preizkušnja na tako daljavo, toda radi dobre zime so naši tekmovalci v dobri fo'imi in borba za ponosni naslov prvaka bo prav oslra, Dočim na nadljnem severu s strahom gledaje na izid Fi.sinih tekem, ker so vsi travniki zefefTt," ima Bohinj obilo snega in prav dobro sir/inko. Tekmovanje bo pričelo ob 8 zjutraj, start je na Bohinjski Bistrici, cilj istotam. Ker jc : koi.ica Ljubljane izgubila sneg, ima o smučarji najlepšo priliko, da se udeleže nedeljskih tekem
l
in obenem navžijejo krasme smuke. Zato v nedeljo vsi smučarji v Bohinj!
Alpiuski smuški tečaj SPD: SPD v Ljubljani priredi začetkom marca (predvidoma od 4.—U. marca) osemdnevni alplnski smuški tečaj nn Krvavcu. Ta tcenj je namenjen onim smučurjem-turistom, ki smučanje zu silo že obvladajo, a jim manjka sigurnost v krotanju na terenu. Namen tečaja jo izvež-hati smučarja v toliko in v onih likih, ki mu omogočajo sigurno krniaronjii tudi nn težjem pobočju v alpskem terenu. Pouk bo razdeljen tako, da se vrši dopoldne šolsko smučanje, j »opoldne pa izleti. Snežno razmere so v zgodnji pomladi najbolj zanesljive. —■ Celotna oskrba za osebo znaša dnevno Din, prijavnimi Din 30. Tečaj bo vodil zvezni smuški učitelj g. Mrvi n Zupan. Ker jo število tečajnikov omejeno, se priporoča čimprejšnja prijava v pisarni SPD v Ljubljani, Mnsary-kova c., palača Grafike, kjer se dobe tudi 1 očne.i šc i 11 t'ornmci jo.
Vremensko ttoročilo JZSZ in SPD
b) Po starfu dne 22. februarja ob 7 zjutraj.
Bistrica-Boh. jezero: —6, 10 cm pršiča na podlagi 80 cm. — Kranjska gora, Rateče-Planica; —7,
barometer sloji, 70 cm sreža; Vršič in Tamar 250 cm pršiča. — Bled-jrzero; —5, 35 cin sreža, led grapa v, 30 cm debel. — Mariborska koča, Pohorski dom: —1, 60 cm sreža. — Ruška koča: —1, 70 cm sreža, — K'opni vrh: —3, 95 cm sreža. — Pesek; —5, skakalnica uporabna, 120 cm srenja. — Senjcrjev dom: —5, 125 cm sreža. — Čimžat n. Falo: —4, 75 cm srenja. — Sv. Lovrenc n. Poh.: —4, skakalnica uporabna, 55 cm srenja. — Ribnica n, Poh.: —4, 70 cm srenja. — Rimski vrelec: —6, 35 cm srenja. — Povsod: jasno, mirno, smuka idealna.
b) Po stanju dne 21. februarja ob 7 zjutraj.
Smučarski dom na Pokljuki; --8, jasno, krasno vreme, trimo, 180 cm pršiča, smuka idealna, izgledi najboljši, za visoke ture zelo ugolno. — Dovje-Moislrana; Vreme krasno, smuka ugodna,
skakalnica uporabna, izgledi idealni. _ Kamnik:
—4, jasno, deloma kopno, sneg zmrznjen, smuko slaba.
Skelarski dom na Voglu: Mirno, jasno, na solni n i li legah zrnjevec, smuka prav dobra, izgledi za nedeljo dobri.
Inozemski šport
Kcngrcs mednarodi-e hokej zveze. Iz sklepov kongresa mednarodne hokej zveze, ki se je vrši! o priliki svetovnih prvenstvenih tekem v hokeju na ledu v Milanu, f-osncmanio še sledeče važne sklepe: Olimpijsko amaterska svetovna prvenstva se vrši'o v Švici, na brie v Ctirihu. Če bi nastale medtem kake nepremostljive zapreke, se bodo leta vršila v Franciji. — Predlog, da sc uvede tudi hokej na ledu za ženske, je bil odkloinien. _ Volitve so tako-lo izpadle: predsednik Loicqu (Belgija); podpredsednik ?: Andrcoesv 'Švica) in Brovvn (Amerika); tarmik: Po pomoti t (Bcbii a). — Radi pritožb v zadevi nekorektnega zadržanja kanadskega moštva o priliki zadnjega svetovnega prvenstva, je z»slonr:'< kaivads.ke zreze izjavil, da- so bili krive! fironio kaznovani, dv-i glavna клусч pa. sta bila doživbensko diskvalificirana. — Glede tnrnci amerikanskih in kp.na^kH) moUev so b;,a rk!en;ena posebna določila. Potovanja se smejo sklepati samo rotom državnih zvez v so'l-ispostS mednarodne zveze, pri čemur sc mora«) brezpogojno iZ/kiliuččli aranžmaji raznih posredovalcev, ki tudi pri drugih tekmah ne strr'o sedel oviti, Tudi ne smeta več kot dve amerhkanski in kanadski moštvi oslova ti v Evro,,i.
Potem se je bavil kongres s spremembo pn-vil ter ije naoravil v tem pogledu več vai'iuh sklepov, ki postanejo pravomočni šele v pri hodni! sezoni. Med nairv»žneije sklepe spad^ snremen^bi offside pravil. Poleg lega so napravi1 j še nekaj iran; važnih sklepov, ki zadova:o spremembo pravil. Na predlog Francije. gWe prevzema kontrole nad ?en®V^m l-okcVm, se j-e sklenilo, da se mednarodna zveza selr.h ne bo bavila z ženskim bo-ke;em. ker ;e zdravniško neot^vljeno, da hokej ua ledu ni primeren za žensko telo.
Ameriški lahkoatleti in Evropa. Amerifika lnhkoatlotska Z've/.a je naprosila vse evropske državne lahkoatletske zveze, d.i narj pripustijo v bodoče saimo one ameriške lahkosti etc starta li v Evropi, ki bodo imeli tozadevno dovoljenje svoje lahkoatletskc zveze. Po predp'sfti mednarodne lahkoailletske zveze more samo oni atlet etartnti v inozemstvu, ki nru to dovoli njegova domača /veza. Ц Amerike so pa prihajali preko luže ne-kaieri atleti kar brez dovoljenja in prireditelji v Evropi so .jih pnstif.i gladko startati, ker so mogli ž njimi delali veliko ruMamo in pa napolnili svo;c kaše«.
Dve najboljši poljiiki lahkoatleticji, in eicer gdč. Weiss in Heljasz sta odšli v Ameriko, lojcr bosta startali 24. februarja in 3. marčni.
Zopet dva nova svetovr-a rekorda v lahki atletiki. Kakor poročajo iz Newyorka jc bil preteklo nedeljo lolukoallelski miting v zaprli dvorani Madison Square Garden. Ob tej priliki sta podla dva svetovna rekorda: v skoku s palico v višino je dosegel Brovvn višino 4.37 m, v skoku v višino pa se je pognal Martv 2.05 m viseko.
Sonjo Hcnie nameravajo diskvalificirati. Večkratno svetovno prvakinjo v umetnem drsanju Sonjo flenic bodo — kakor poročajo stockholmski lisli — diskvalificirali, ker se jc pregrešila proti amaterskim pravilom. Materija!, ki ga ie zbrala mednarodna zveza v tuj zadevi, jo zelo obtei.U'jo, Med drugim trdijo Finci, da je Sonja za svoj lanskoletni start v Helsingsforsu zahtevala 100.000 finskih mark odškodnine (za potne stroške).
Norvežan Evensen je poslal svetovni prvak v hitrostnem drsanju z 220.418 točk; sledi mu V/a-senius (Finska) z 222.145, na tretjem mestu pa je Ballangrud |Norvc*ka) z 224.560 točkami.
Tudi golf dobi svojo mednarodno zvezo. Golf inm sicer enotna pravila, ki so uporabljajo pri vseh prvenstvih in mednarodnih tekmah, vondar nima svojo vrhovno mednarodne instanco, ki bi imela pod svojim ikri-ljem vso naei jonnlne zveze ier bi skrbelo z;t vse pol rebri o kot je to običaj pri Inkih mednarodnih zvezah. Sedaj se je oglasil K. Prather, predsednik nmer. Countrv klnhn v Franciji, ki predlaga ustanovitev mednarodne golfzvczo.
Svetovni kolesarski prvak Van Egmond se jc jiri šestdnevni kolesarski dirki v Amsterdamu tako ponesrečil, da bo Za nekaj časa nesposoben za dirke.
Dr. Dicm, gener. tajnik zn ollmp. igre 1. 19!lli in po vsem svetu znani športnik, si jo pri smučanju v Gai-iuisch-Parloukircljimu zlomil nogo.
Gospodarstvo
Zaposlenost našega delavstva
Napredek tekstil, industrije - Zmanjšanje invest. delavnosti
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja detajlno statistiko o zaposlenosti zavarovancev v mcsecu decembru 1933. V naslednjem prinašamo te podatke za december 1932 in j.---L— i™ i— (ujj razliko med obema niese-
december 1033 Ier
tema v odstotkih:
december 1932 2.622 32.832 3.941
kmetijstvo tekstilna industrija papirna industrija gledališča, prosti poklici 12.314 • ' ' " 1	3.521
23 227 П048 51.418 29.873 55.858 5.664 7.645 9.492 18.8o4 27.4'28
usnje in kavčuk oblačilna industrija higijena trgovina
kov. in strojna industr. hišna služinčad gradba prevoz, sredstev grafična industrija ! kemična industrija i predelava usnja itd. občinska podjetja
živilska industrija zas. prometna podjetja elektrika in vodovodi predelovanje lesa gostinski obrati gozdna in žag. industr. javni premet
34.527 8.082 O.407 14.704 19.034 43.335 l'i.501
december 1933 3.337 40.508 4.503 33.750 3.767 24.800 13.664 53.619 31.150 57.808 5.816 7.795 9.672 18.9C6 27-531
34.107
7.000 6.203 14.215 18.241 41.473 11.060
razlika v % + 27.3 -I 23.4 I- 15.9 -f 11.7 7.0 6.8 4.7
4.3 4.3 3.7 2.7 2.0 1.9 0.7 0.4
1.2
2.1
3.2
3.3
4.2
4.3 6.7
Odiok zlata iz Evrope
Na deviznem trgu še vedno prevladujejo močna gibanja in o kakšni vsaj približni stabilizaciji ni govora. Posebno močno lluktuira angleški funt, kar pa je posledica gibanj dolarja. Dobro piše »Neiic Zflrclicr Zeitung«, da jc angleški funt tista vrv, katero vlečejo na eni strani zlate valute, na drugi pa dolar. Kamorkoli se nagne funt, je zamajano ravnotežje in sledi lakoj reakcija.
Dc!ar jc šc vedno nad pariteto s francoskim frankom (za približno 1.75%), pozna pa se že veliki odtok zlata iz Evrope v Ameriko. V zadnjih tetinih je bilo vkrcanih za Nevvvork v evropskih pristaniščih okoli 7 milijonov (inili unč ziala v vrednosti 46 milijonov funtov, torej okoli 250 milii. dolarjev. Skupno je v tekočem letu doslej zapustilo Evropo okoli 300 tnilij. dolarjev zlata.
Najnovejši izkaz Ilolandske banke za 10. februar bele/i odtok zlata 20 milijonov goldinarjev in jc tako zlata podlaga padla od 833 na 813 milijonov goldinarjev.
Ureditev nvoza jajc v Nemčijo. Državni urad /a jajca bo uredil uvoz jajc tako, da bo moral vsak uvoznik prijaviti do 20. v mesecu, koliko namerava uvoziti jajc in iz katerih držav. Te prijavo morajo temeljiti na uvoznih količinah zadnjih let s jio-sobnim ozirom na kontingente. Nato bo urad za jajca razdelil uvoz na posamezne uvoznike.
Izvoz živine v ČSR bo zaradi devalvacije češke kron i zelo prizadet. Češkoslovaška Narodna banka je odredila, da se mora živina, ki je bila uvožena i/, Jugoslavije do 16. februarja, obračunati jsi starem tečaju češke krone, kasnejši uvoz pa po novem tečaju. Ker so naši pnsii večinoma terniin-ski, bodo naši izvozniki dobili 7.11 že zaključene prodajo okoli 20% nuinj kot prej. Zato nastaja vprašanje, kakšno stališče bo zavzela glede tega naša Narodna banka.
Zborovanje hmeljarjev v Braslovčah. V nedeljo 18. februarja jc bil v šoli občni zbor Hmelj r-ske podružnice Braslovče, katerega se je udeležilo veliko število naših hmeljarjev. Na občnem zboru sta bila navzočna tudi dva gospoda od Hmeljarskega društva iz Žalca Ier odposlanec okrajnega načelstva iz Celja. Od odbora Hmeljarske podružnice je bil tudi povabljen g. inž. Dolinar, ki je bil od navzočnili burno pozdravljen. Na občnem zboru se je vršila živahna debata o Slovenskem hmeljarju« in »Hmeljarskem vestniku , ki je glasilo Hmeljarskega društva in proti kateremu so naši hmeljarji protestirali, češ, da zadostuje le en list, in sicer. .-Slovenski hmeljar«. Na sporedu so bil i zanimiva predavanja o pravilnem obdelovanju hmelja in njegovi prodaji. Onionjenn je bilo, dn letos ni pričakovati Bog ve kakšnih izredno posebnih con, ker jo jiovsod nasajenih veliko novih sadežev. Pri volitvah odliora Hmeljarske podružnice je bil z večino glasov sprejet stari odbor, dasi se je od neke sirani nameraval uveljavili nov odbor. — Letošnji občni zlior je hil eden izmed najživahnejSih hmeljarskih zborovanj v Braslovčah.
Gospodarsko društvo v Kranju. V nedeljo je bil v Kranju izredno dobro obiskan občni zbor novoustanovljenega Gospodarskega društva. Občili zbor je vodil znani kranjski gospodarstvenik g. Fock. ki je poudaril, da je svrha društva najti izhod iz sedanjega težkega položaja iti opozoriti na potrebe gospodarstva vse merodajne. Nasiti nji govornik dr. Sa-bothv je raztolmačil vse podrobnosti novega društva, ki ima med 61) kranjskimi dritšlii posebne naloge iu delokrog. Po tem govoru je bil izvoljen odbor novega društva z o. fockom na čelu, ustanovilo pa se je tudi nekaj odsekov.
Poravnalno pristopanje je uvedeno o imovini zagrebške tvrdke •Fnrrus:- d. d. industrijske proizvode. Nmti -10% v letu dni. Narok je 28. marca, terjatve je prijavit i do 23. iiiarea.
Italijanski uvat losa v letu 1033. Leta 1033 jo znašal u voz lesa v Italijo J.lSD.fKV? ton v vrednosti 210.3 milij. lir (podatki se nanašajo na prvih 11 mesecev leta), od tega iz naše države 138.013 ton za 90.7 milij. jir. beta 1032 je znašal ves uvoz D.38.477 Ion za 204.5 milij. lir, od lega iz naše države 318.0.53 ton za 81.8 milij. lir. Povprečna cena je. znašala lani 212 lir, lela 1932 pa 276 lir in lota 1031 rolo 342 lir. Zlasti so padlo cene žaganega lesa: od 2115 na 225 lir.
Koncentracija v japonski jeklarski indiiHriji.
Pod državno kontrolo bo združena skoraj vsa ja potiska jeklarska industrija. Ustanovljen bo koncem /, glavnin1) "40 milij. jenov, od česar prevzame država 284 milij. jenov. Kapaclteln koncema bo znašala v železu 2,800.000 ton, v jeklu pa 1,500.000 ton. Za vodjo koncema je bil imenovan nek bivši minister.	j
Petrnlcjski monopol nn .Inponskem. Japonska vlada namerava še lotos uvesti na Japonskem po-trolejski monopol, kar je v zvezi s pripravami za obrambo države v slučaju vojne.
Banke v USA. Zopclno odpiranje pri lanski bančni krizi zaprtih bank se nadaljuje prav hitro.
' V januarju je bilo zopet odprtih 180 bank.
denarni zavodi	17.60S 16.114	8Л
tobačna industrija	9.761 8.3SS —14.1
kamenje in zemlja	15.217 12.294 — 19.2
gradba železnic, cjst itd. 24.017 16.078 — 33.1 visoke stavbe	19.858 9.334 —53.0
lz tega pregleda Je razvidno, kako katastrofalno so nazadovalo one industrijske panoge, ki izvršujejo investicijska dela. Deloma je to pripisovali tudi ostri zimi, ki ie ustavila mnogo del. vendar jo tudi drugače padec v gradbeni stroki največji. To je v zvi z i s položajem na ilonarnein trgu, ki onemogoča vsako izvedbo večjih dni, nadalje s položajem države, ki ludi nima sredstev za razna dela in so omejuje le na najnujnejše. Velik je jiadec znjiOHlenosti pri denarnih zavodih, kjer jo kriza zadala velike udarce uradnišlvu, ki niso vidni samo v številnih redukcijah, ampak ludi v zniževanju plač. V lesni stroki je padec tudi znaten kar kaže, da kriza naše lesne industrije še ni preokrenila 11a pot navzgor.
Najboljše uspeva med vsemi industrijskimi panogami tekstilna industrija, ki stalno povečuje število svojegu zaposlenega delavstva. V teku ene^u leta je število delavcev, zlasti pa delavk v tej stroki narastlo za 7670. Največji prirastek beleži Slovenija s 2284 zaposlenimi, za nami Okrožni urad v Zagrebu 884 delavcev. Poleg tega jxi beleži tekstilna industrija tudi dvig šlevila zaposlenih delavcev pii uradih v Nišu, Novem Sadu, Osjeku, Sonilioru, Subotici in Tuzli. V zvezi s tekstilno industrijo je narastln tudi industrija obleke.
Kliring s Švico. Po podatkih švicarske Narodne banke so znašala vplačila za švicarsko korist v Belgradu dne 15. februarja 13,537.994 šv. fr., od tega zneska pa še ni bilo izplačanih švicarskim upnikom 773.875 fr. za blagovne iu 48.571 fr. za druge terjatve. Nadalje znašajo prijavljene švicarske terjatve še 3,106.216 šv. fr. Skupno ostane saldo 3,92S.663 fr-dočiin jc znašal po švicarski statistiki naš uvoz iz Švice 422.088 fr.. dočim sino v Svioo izvozili г> 688.841 fr.
Oživljenje svetovne trgovine se ne nadaljuje.
Poročali smo že. da je svetovna trgovina v jesenskih mesecih izkazala znaten dvig tako jx> količini
kot po vrednosti. Najnovejše poročilo nemškega zavoda za proučevanje konjunkture pa kaže, da je v zadnjem četrtletju svetovna trgovina postala manjša iu da se dvig torej nc nadaljuje več. Ves promet 52 držav (od tega 20 evropskih) jc znašal v zadnjem četrtletju 1933 21.0 milijard mark, dočim je znašal v tretjem četrtletju 22.7 milijard mark. Doslej pa je običajno svetovna trgovina v zadnjem četrtletju narasla v veliko večji uičri, zato so letos rezultati manj ugodni.
Svetovni trg kakava. Angleška vlada je pozvala vse producente kakava na veliko konferenco, ki naj uredi vprsianje produkcije 11a vsem svetu. Določi naj se najnižja cena 35 šilingov za angleški stol, dočiin znaša sedanja cena 24 šilingov. Angleži predlagajo poseben davek na produkcijo Ur go vere ludi o odkupu velikih zalog, ki bremene trg
Borz fj
Dne 22. februarja 1«3I.
D«*na r
V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha in I rage. popustili so Berlin. New-j'ork in I r»t, narasle so pa devize Amsterdam. Bruselj, London in Praga.
Avstrijski šiling je bil in ljublj?nski borzi zaključen po tj.'K), 11a zagrebški јчј 8.' 05, v Lclgradu pa рк> o. . Grški tiom so notirali v Zagrebu 34.50 35, v Belgradu 33.25 -35.50 (35.50).
Ljubljana. Amsterdam 2308.74 -2320.10, Berlin 1359-53— 1370.38. Bruselj 800.79 3)4.73. Curih 1108.35—II I3.S5, London 175.30 - 176.00, f cvvvork 3427.72—3455.98, Pariz 225 88 - 227. Praga 142.3-1 —143.20, Trst 299.01—301.41.
Promet na zagrebški borzi 47.4C9 Din.
Čutih. Pariz 20.38. London Ij.S^. Newyork 311.50. Bruselj 72.25, Milan 27.04, Madrid 41.90, Amsterdam 208.325, Berlin 122.825, Dunaj 73.30 (57.10), Stockholm 81.80, Oslo 79.80, Koponlmgen 71, Praga 12.85, Varšava 58.325, Ater.c 2.'>S, Carigrad 2.40, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca jc bila danes neenotna in so tečaji bili didoma višji, deloma nižji. Promet jc znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 600 kom., 1% invest. pos. 25.000 in begi. obveznice >00.000.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 73—74 (74), agrarji 37.50 - 38.50. vojna *koda 311—314 (112. 315), 2. 310 dcn„ 3. 309-311, 4. 308--310 (308), 6% begi. oliv. 54.75—55 (54.75, 55), 8% Bler. pos. 53 50 —53, IV, Bler. pos. 50.50- 51, 7% pos. DHB (V3-68. — Delnice: Priv. agr. banka 257— 260, Seocratia Osje'' 150—170, Impex 50 den., Trboveljska 105 do 115.
Be!;;rad. Dr/, papirji: 7% iti v pos. 75—76.75 (74), agrarji 37-38.50, vojna škoda 313 .314 (314, 312), 2. 311—313 (312), 3. 310-312 (311. 310), •!. 311- 312 (310). 6% begi. obv. 54.75—55.25 (55.50), 8% Bler. p»os. 55 bl„ 1% Bler. pos. 50 -52.50 (51.5).
Delnice: Narodna banka 4'iOO 1)1., 1'riv. parama banka 258 - 260 (261, 259).
Žitni <гц
Za pšenico je tendenca postala zelo čvrsta in vendar so cene oslale neizpremenjene brez ponudile. Koruza je danes v ceni narasla in se danes plačuje za umetno sušeno blago pariteta Indjija 75, za času primerno sulic na prevozne olajšave pa 62 do 65. Moka je ostala neizpremenjena. Otrobi so slejkoprej dragi in stanejo danes debeli /e 105 do 107.50, drobni pa 70 75 Za pšenico se govori, d<-. jo bo začela kupovati Priv. izvozna družba za izvoz v Avstrijo, da se izkoristi prelercncial, vendar doslej potrdil ve teh vesli še nismo d.ibili.
Živina
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v 'o rek, dne 20. t. m. je bil razmeroma dobro založen. Prignano je bilo 172 konj, 200 kra-., (X) telic, 00 volov in 14. bikov, skupaj 512 glav. Prodano jc bilo 177 komadov. Cene goveji živini so nekoliko padle in sirer se jc prodajalo: krave 2 4 50. telicc 3—1. voli 3 4, iu biki 3- 4 Din za kg žive tež«. Konji so sc prodajali po kakovosti od 0')0 3200 Din. Prihodnji konjski in goveji sejem lx> 6. marca. Svinjski sejem v sredo 21, lebr. je bil prav dobro založen, Ic kupčija je bila slaba. Od 345 prignanih šče-linarjev je bilo prodanih 101. Cene so tudi pri svinjah padle in so sc prodajale prolenki od 6 do 7, nohuastne 7 ik> 7.75 Din za kg žive teže. mrive 0 Din. Prasci 8 tednov stari po kakovosti ixl 100 do 150 Din komad. Prihodnji sejem za prašiče bo 28 februarja
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din 1*—; ženftovanjskl oglasi Din 2'—. Naimanjšl znesek za mali oglas Din tO'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm slsoka pelllnn vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert. (e)
шш\
Učenko
sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. »2000« 1895. (v)
llužbodobe
Zastopnika
išče tovarna vsakdanjih potrebščin za ljubljansko okolico. Ponudbe na upr. >Slov.« pod »Agilen« št. 1885.	(b)
Zastopnika z inkasom
iščem za okraj Kozje. Ponudbe poslati pod »Stalna služba« štev. 1911 na upravo »Slovenca«. (b)
Vrtnarski pomočnik
vojaščine prost, se sprejme s 15. marcem v stalno službo. Ponudbe pod šifro »Vsestransko izvež-ban« št. 1910 na upravo »Slovenca«.	(b)
Velik zaslužek
Brezposelni izobraženci v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah in drugih delavskih krajih - javite se upravi »Treanosti« v Celju za nabiranje naročnikov za mesečnik »Treznost« in dobili boste 30 odstotkov provizije. Pogoji slede na Vaše prošnje. Treznost, poštni predal 106, Celje.	Ib)
Denar
Družabnik
ki bi bil aktiven in agilen sodelavec, 35 do 50 let star, z 300.000 Din gotovine, se išče za takoj za že obstoječe podjetje. Za-sigurana eksistenca. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Spreten manufaktu-rist« št. 1848.	(d)
Trgovska agentura
v bančnih in posojilnih poslih Jo s. Augustin, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 — posreduje tudi glede nakupa in prodaje hranilnih knjižic.	(d)
Bančne vloge
vseh zavodov, nakup, prodajo in posojila posreduje najkulantneje St. Praznik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 28-33.	(d)
Stanovanja
ODDAJO: Opremljeno sobo
zračno, parketirano, oddam solidnemu gospodu s 1. marcem. - Poljanski nasip 10, desno stopnji-šče, II. nadstropje, Požar.
Štirisobno stanovanje
komfortno, v bližini sv. Jožefa, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1830_(č)
Enosobno stanovanje
manzardno, solnčno, oddam 1. maja. Bleivveiso-va cesta 9-II.	(č)
Dvosobno stanovanje
parketirano, takoj ali pozneje oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1933.	(č)
Stanovanje
komfortno, v sredini mesta, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin - se odda 1 maja. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1928.	(č)
Kupimo
Ktpim večjo količino
transmisijskih osi in vsakovrstnih cevi. Ponudbe na Vošnjakova ul. 22a, Ljubljana, ali telefon št. 25-74.	(k)
Špecerijske stelaže
dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na upravo »S1.« pod št. 1920.	(k)
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon /.' Roden-stock 7 Voigilaodet // Weita i Ceno i. t d i. t. d ll ima vedno v zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubljani il Miklošičeva cesta 5
:-V:..',..' •: - 'm,, ....■
Zahvala
Za izražena sožalja ob smrti drage tete, svakinje in gospodične
Franje Zebre
darovalcem cvetja in za številno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo prečastitemu gospodu stolnemu kanoniku Alojziju Stroju ter g. patru Fl. Ramšaku D. J. za ljubezni polno duhovno tolažbo v bolezni, rodbinama Kor-barjevi in prof. dr. Lavrenčičevi in gospej Slatnarjevi za vso skrb in postrežbo za časa njene bolezni. Vsem iskrena hvala!
V Ljubljani, dne 22. februarja 1934.
Družina Žebre.
Damsko kolo
kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Dobro ohranjeno« št. 1931 na upravo »Slovenca«. (k)
Kupimo
vse vrste okroglih steklenic. »Alko«, Gosposvetska cesta (Kolizej). k
Posestva
UIUIUIIIUIUIIIIUIUIIIUIIIIUIIIIUIIIIH
Droben oglas v Slovenen-oosestvo ti hitre proda; it ie nt г gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiieo da
UUIIIUUUUIIIIItUIIIUlUIIIUIIIIIIIUlU
Petstanovanjsko vilo
novo, moderno, v Ljubljani — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1932.	(p)
TJTff ffffffl
IIIUIIIUIIIUIIIUIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII
Ct avto i v o/ slan prvaa/aS iT motorja bi m t bil se rad iri kuna v ti тпнцо prizem 4h}venf*v naimnnii' instral iiillllilliiiiiiliiiiililililllllllllllllllllli'llliliiiiiiiiin
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam oud> v veliki izbiri uaiugodneie m oaiceneie 'vrdka Kari Prelog Ljubliana Zidov ska ulica in Stari trg lil
Zakaj
toliko trpi ?
Olajšanje bi bila lahko dosegla v 3 minutah, če bi bila Saltrat Rodell dodala vodi v toliki meri, da bi dobila voda videz mleka, potem pa v tej kopeli okopala svoje bolne noge. 2ulji bi se omehčali do korenin in za vedno bi se lahko odstranili s korenino vred. Odrgnjena mesta bi se zacelila in otekline bi splahnela. Lahko bi nosila čevlje za celo številko manjše, kakor pa popre).
Saltrat Rodell se dobiva v vseh drogerijah in strokovnih prodajalnah.
BREZPLAČNO, Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodelia. Pišite še danes. Ne pošiljajte deuarja. Naslov: M. Neumann, service 11-A, čagreb, Boškovičeva ul. 44.
DRUŽABNIKA
»Underwood«
pisalni stroj, zajamčeno brezhiben, naprodaj. Ma-telič Josip, Ljubljana — Gradišče 8b.	(1)
Šivalni stroj
z okroglim čolničkom, prvovrstne znamke - se poceni proda. Dvorako-va ulica št. 3, I. nadstr. levo.	(1)
Obrt
Mlinarji!
H ž proso ajdo m |еЛтеп kapitr najceneje pn
A VOLK LJI BIJ A NA
Veletrgovina ftita in moke Rwlje»n cesle 2«
SALDA KONTE STKACE • JOUKNALE 601 .SKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
NUDI PO IZREDNO UGODNIH OENAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNB
PREJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJB
išče dobro idoče in upeljano podjetje z gradbenim materijalom in parketi. Potrebni kapital od 30.000 Din naprej, en del lahko tudi v hranilnih vlogah. Participacija na dobičku. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Eksistenca« št. 1880.
Včasih se mi zdi, je rekel Owen Joung nedavno, da strto mi prav za prav vsi v istem čolnu s Krištofom Kolumbom. On ni vedel, kam se pelje, ko je odplul. Ko je prispel, ni vedel, kje je in ko se je vrnil, ni imel pojma, kje je bil.
Življenje sv. Gobriela
od žalostne Matere Božje
Letos prvič obhajamo Slovenci god sv. Gabriela od žalostne Matere. Zato je prav, da bi vsi spoznali tudi njegov življenjepis. Prevod so oskrbeli ljubljanski bogoslovci po italijanskem izvirniku. — Cena tej knjigi je tako majhna, da jo bode prav vsak lahko kupil. Knjiga obsega 129 strani, in velja nevezana Din 10-—. Naroča se pri
H. Ničman, Ljubljana, Hopitarjeva ulica Z
25% popusta
dobi
kdor naroči ozir kupi od 15. II. 1934 do 15. III. 1934
knjigo:
Dr. Potočnik: Dobri pastir.
Premišljevanja o življenju našega gospoda Je" /usa Kristusa in njegovih -svetnikov. Knjiga obsega tri dele. L del 359 strani, uevez. Din 38'—. vez-Din 50'—. il. del 381 strani, nevez Din 40'—. vez Din 52"—. III. del 290 strani neve«. Din 40' — . ve/. Din 52 —,
Ni je lepše in primernejše slovenske knjige o premišljevanju življenja, delovania in trpljenja našega Zveličarja, kot je ravno Dobri pastir. V prvem tvezku nam opisuje dobo pred rojstvom Jezusovim njegovo mladost, mladeniško dobo do njegovih čudežev in ustanovitve kraiiestva božjega na zemlji V drugem zve/ku nam opisuie niegovo de ovauje na svelu V tretjem pa opisuje Zveličarjevo trpljenje njegovo smrt in častitljivo vstajenje.
Kntiga je pisana v krasnem slogu, tiskana na finem papirju ter lepo opremljena. Naroča se pri
H. NiČman, Dubliana. Konitaneva ul. 2
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš ljubljeni, skrbni oče, brat, stric, tast, svak, gospod
Ferdinand Ferjančič
okrajni gozdar v pokoju
ter se preselil po dolgem, mukapolnem trpljenju, v 76. letu, v boljše življenje.
Pogreb dragega, nepozabnega nam papana se vrši v petek, dne 23. februarja ob 17 na tukajšnje pokopališče.
Pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Kranj, dne 22. februarja 1934.
Žalujoče rodbine: FERJANČIČ, Inž. PETRIČ, JEREMIČ.
23
Ludvik Gangbofer:
Samostanski lovec
»Pa me drži, če me inorešk
In preden je bila izgovorila, je zginila v kamri; spoznal je njeno namero in je skočil za njo; toda Gitka se je že zavihtela na desko pred oknom. Mahoma je pretrgala tanko prevleko, napeto v okvir okna, skočila ven in zdirjala proti cesti.
»Gitka, Gitka! Dekle! Pri Bogu te prosim — Gitka!« je vpil brat га njo.
Toda ona je ihteč majala na begu z glavo in si tiščala roke na ušesa, da ga ne bi čtila klicati. Tako je tekla in samo tekla ...
Le eno je bilo v njej. in to eno je klicala neprestano: k njemu, k njemu! Ni vedela, kaj bi pač bilo. kar se je z žalostjo in skrbjo tako nepričakovano prebudilo v njej in kar je zadušilo vso bolest preteklih ur, da bi ji prineslo še večje in globlje gorje, ki jo je odtrgalo od brata, dn bi jo nevzdržno gnalo proti onemu drugemu, ki je bil vendar še pred malo dnevi zanjo le tujec. Ni se vprašala: ali lezi morda mrtev v svoji krvi? Ali ie živi? Kako naj mu potnega? Ali bo pač pomagati mogla, sama, s svojo šibko močjo? Nič ni premišljevala in si nič drugega dopovedovala, ko vedno samo eno: k njemu, k njemu I
Kar je v njej oživelo, kar jo je gnalo in podilo, ne da bi tehtala in premišljevala — je bila sproščena narava, ki ni pri tem šestnajstletnem otroku deloval,i nič drugače, ko pri tisoč in tisočletnem kamnu, ki leži na visoki strmini, mirno, z mahom pokrit; stopinja divjadi, noga popotnika, voda hitrega naliva, slučajen sunek ga sproži, potem pa '.'re njegova pot nevzdržno, ne v desno, ne v levo, naravnovl samo vedno dalje in dalje neznanemu
cilju nasproti, nič ne meri zaprek, nič g« ni strah globin, pred ničemer se ne ustavi, le dalje in vedno dalje, dokler ni končana njegova pot, dokler ga na vznožju gore ne sprejme solnčna trata, ali dokler ga ne požre temno jezero, kjer na globokem dnu najde mesto trajnega počitka, ki mu ga je namenila usod«.
Ljudje, ki jih je Gitka sreča val a na poti. so postajali, sc ozirali za njo in majali z glavami. Neko dekle, ki je z vihrajočimi trakovi v laseh šlo na ples in jo je Gitka prehitela, jo je poklicalo po itnenu. Gitka ni nič videl« ne slišala. Tekla je in samo tekla. Ko je blizu kmetij pri Untersteiuu zavila s ceste na stezo, je sem iz taberne nenadoma začula glasove godal in piščali. Rajali so.
Tedaj se je spomnila na sporočilo, ki ga ji je bil prinesel Valti, samostanski hlapčič. Sinoči po slovesnosti vstajenja, jo je fant počakal pred cerkvenimi vrati: »Ti, lovec me pošilja .. vprašam naj te, zakaj si jokala, veš gori pri valptu ... in jutri, ko pride doli na velikonočno rajanje mu moram povedatiI«
Mislil je najo. V skrbeh je bil radi njenih težav. In na rajanje je hotel priti, na rajanje z njo. In zdaj... zdaj...
Ilajmo! Hajmo! je zakričala v joku in slekla dalje, dočim je v taberni zvoke godal in piščali preglasilo zmešano likanje in tuljenje.
Pravkar чо doplesali. Z žarečim obrazom, ptt prav malo veselja v očeh je stopila Ceuea skozi vrata taborne. Zeljno se oziraje naokoli je šla tja na sred ceste in zlovoljno vrebala po prazni poti.
Med tem je prišel po poti od nasprotne strani mlad. Mbek fant prijaznega obraza in dobrohotnih oči. Lahnoupognjeno držanje in bele roke brez žuljev so razodevale podobarja. Ko je zapazil Ceneo, so mu oči radoslno zableslele. Veselo se je prikra-
del do dekleta in ji pritisnil obe roki na oči.
»Ugani,« se je pretvarjal v glasu, »kdo sem?«
Cenca se je zahihetala in ga prijela za roke. »Nekdo, ki sem nanj čakala!«
Ves obraz mu je ztižarel od veselju radi tega odgovora; toda držal je trdno... zdaj je hotel tudi slišati svoje ime.
»Kdo sem?«
»Nekdo, ki mi ga je sam Bog poslal v Rdečini.«
Zasmejal se je; podobo Boga, ki je visela v Rdečini na križu, je izrezljal on sam! Ta je prava, ta Cenca! Ume poslavljati besede ko nobena drugo. Toda, zdaj pa mora povedati ime, zdaj zanalašč.
»Kdo sem?«
»Nekdo, ki si danes ponoči ni upal trkati na moje okno, ko ini je prinesel ptišelc, ki ga nosim za modercein.« Z naglo kretnjo si je Cenca strgala fantove roke z obraza, jih trdno prižeki sebi okoli vratu in preko rame sunkoma pogledala k njemu. Toda, ko je prepoznala njegov obraz, je njen smeh zamrl. »Ulej, li...?« je zajecljala, in ko jo je hotel pridržati, ga je sunila jezno od sebe.
»Toda Cenca . .. saj sem vendar jaz ...« se je čudil in pokazal na vijolice 1111 njenih prsih.«
Z iskreči in i se očmi je stopila preden). »Ti? Ti si mi prinesel pušelc?« Grdo se je zarezala, si iztrgala šopek iz modrca in ga vrgla fantu v obraz. »Tole je moj bogplačajl«
Bledega obraza je obstal Ulej na mostu, dočim je Cenca zginila skozi vrata taberne Iti je morala mimo hiše in čez dvorišče, da je dospela na gumno, kjer se je vršil ples. Glasni in veseli so bili tam; na svislih sla sedela dva škripača in en piskač, ki so se pravkar pripravljali, dn bi zaokrožili novo vižo. Posamezni pari so že stopal i v vrsto, dekleta so se smejala, fantje vriskali in bili s petami ob lla.
Cenca je obstala med vrati na skedenj in glasno zavpila v divji hrušč: »Fantje! Kdo je med vami najrevnejši in najbolj zavržen?«
Postalo je tiho, vsi obrazi so se obrnili proti njej, nobeden ni hotel biti najrevnejši tn najslabši. Cenca je stopila na sred poda.
»Ali je tu kateri, ki ga ne mara nobena druga?« »Krofasti Jurče! Krofasti Jurčel« so pričela zmešano kričati dekleta vsa v smehu.
Cenca se je ozrla naokoli in »agledala v kotu gumna čepeti fanta kozavega obraza in topih oči; kdor ga je pogledal, mu ni bilo več treba vprašati, zakaj so ga klicali za krofastega Jurčeta. Cenca je stopila k njemu in ga prijela za roko. »Pojdi sem, Jurče, danes plešem še samo enega... in lega plešem s teboj. He, godci, zaigrajte!«
Jurče je zardel in pobledel; toda ko je videl, da misli Cenea zares, je prodirno zavrisko>. se ponosno zravnal in objel dekleta okoli pasu.
Godala so pela, dude škripale, a noben pmr ni zaplesal; fantje in dekleta so stali v krogu in s« spremljali Cencin in krofastega Jurče ki ples s tuljenjem in krohotom.
11.
Ko je s samostanskega slolpa nad goro in .10-lino zazvonilo poldne, je dospela Gitka na planine, i Moči so ji domalega pošle in vendar je imela pred 1 sabo še dolgo, dolgo pot. Preko planega pašnike, odkoder je že zagledala Križevje, je tekla še v polnem diru. Ko pa je dosegla razorano strmino, , kjer so pomladanski nalivi uničili sleherno pot, ji je zmanjkalo sape in udje so ji obnemogli. Do I smrti utrujena se je sesedla nn rušo; jokati ni I mogla, satno ječala je. Lež/eč na prsih, je pritiskala žgoči obraz v hladno travo in zasajala prste v prhla tla. Menila je, da mora umreti, se zadušiti.
' « »Jugoslovansko tiskarno« v Liubijani: Karel t eč.
l/.Uajatelj: Iviui Kunuvee.
U tednik; Lojze Golobift.