Utfteljska naturalna stanovanja Zakaj občine ne zidajo ? V »Učiteljskem tovarišu«, št. 25., od 26. januarja 1939. obravnava dopisnik — a — pod gornjim naslovom problem učiteljskih naturalnih stanovanj zlasti na deželi in zaključuje svoj članek z zahtevo, »da se izdajo točni predpisi glede učiteljskih stanovanj. Taki predpisi, ki bi morali vsebovati točna določila glede velikosti in stanja učiteljskih natuvalnih stanovanj, bi morali biti sestavljeni na principu: zdrava, svetla, sončna in higienska stanovanja učiteljstvu za naporno in nezdravo delo v šoli.« Da bi se izdali taki predpisi specialno za učiteljska naturalna stanovanja, ni pričakovati. Za učiteljska privatna stanovanja ni no- benih posebnih zahtev in potreb, ki bi se ne ujemale s splošnimi zahtevami stanovanja drugih državljanov. V tem oziru pa jc poskrbljeno v vseh podrobnostih s predpisi »Gradbenega zakona« od 7. junija 1931., št. 21.743, »Službeni list« kr. banske uprave, 47. kos od 13. avgusta 1931., in s »Splošnimi navodili« za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika od 15. junija 1932., M. G. br. 17.140, »Službeni list« kr. banske uprave, 16. kos od 25. februarja 1933. Ako nastane glede primernosti, uporabnosti in higiene učiteljslcega naturalnega stanovanja spor, je edino primerno, da se skli- cujemo na že veljavne predpise gradbenega zakona in v zvezi s tem izdanih pravilnikov. Glede zidanja novih šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj pa je nastal z »Uredbo o vzdrževanju ljudskih šol« od 9. septembra 1936. popolnoma nov položaj. Upravnim občinam je sicer še nadalje ostala dolžnost zidati in v dobrem stanju vzdrževati šolska poslopja in učiteljska stanovanja, najemnine za najeta šolska poslopja pa plačujejo banovine po čl. 4. uredbe. Kaj sledi iz tega: Kjer šolske občine nimajo lastnih šolskih poslopij, marveč so šo!e nastanjenc vnajetih poslopjih, odpade iz občinskega proračuna izdatek za vzdrževanje šolskega poslopja, ker ga vzdržuje in popravlja gospodar z najemnino, katero mu plačujc banovina. Od najemnine pa plačuje gospodar rentnino in od te prejme občina svoj odstotek doklad. Ako šolska občina nima svojega lastnega poslopja, ima to rej od tega upravna občina dvojno korist: 1. ni ji treba skrbeti za redno vzdrževanje šolskega poslopja, 2. prejema od njemnine občinske doklade na rentnino. Ako pa bi ob- čina zidala lastno šolsko poslopje, si nakoplje velike gradbene stroške in ji poleg tega odpadeta še omenjeni dve gospodarski ugodnosti. V tem položaju je pričakovati, da se bodo občine še bolj kot doslej upirale zidanju šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj in poleg tcga skušale, da se najemnina za najeta poslopja čimbolj zviša. Posledica tega stanja jc tudi neenakomerna davčna obremenitev občin; občine z lastnimi poslopji morajo poleg svojih, posredno z banovinskimi dokladami vzdrževati z najcmnino še najeta šolska poslopja v drugih občinah. Nujno potrebno bi bilo odpraviti ta nedo-statek. Ako sc pa hoče doseči, da bodo občine v lastnem interesu skrbele za zidanje novih šolskih zgradb in učiteljskih stanovanj, bi morale iz banovinskega proračuna prevzeti stroške za najemnino šolskih poslopij. Vsekakor bi bili zanimivi podatki, kako so se v zadnjih dveh letih po izidu Uredbe o vzdrževanju ljudskih šol gibali izdatki za najemnino šolskih poslopij v primeri s prejšnjimi lcti. — ce