Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J- C/. C/. — se&ci/e s a dravslco banovino v Ljubljani
■ jLf« c 0 X _ „ n I*|7/\/fn	^^ Uredniitvo in ■prnMll LJubljana, FraniUkanska ulic* 611. Rokopisov ne vralamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrlek. Naroinina letna
J JCOCtUU f1	'^lUSVClU« == tfflrffc, inaaemstvo M ¿i«. ČAml ,«*ei/. J. U. U. plalajo lisi . llanarino. Oglasi po eenikm in dogovora, davek posebe. Polt ¿ek. rai. 11.1 S3. Tele/an4S^6
m
Velikonočni pozdrav
»Ko je Kristus vstal od smrti, je šel takoj k svojim in jih pozdravil z besedami: Mir vam bodi!« — Rekel je: »Po tem vas bodo spoznali, da se ljubite med seboj! Mir: to naj bi bilo bistveno znamenje krščanskega ljudstva.«
Geslo sedanjega papeža pa je: »Mir je sad pravičnosti.«
»Pravičnost zahteva medsebojno spoštovanje, da drug v drugem spoštujemo človeško dostojanstvo, njegovo čast in njegove pravice, ki jih ima od Stvarnika samega. — Pravičnost mora biti osnova sožitja v družini, občini, v državi in med narodi.«
To so besede, ki jih v zanosu krščanske ljubezni do bližnjega naslavlja ob velikonočnem prazniku na slovensko javnost naše glavno krščansko glasilo.
Gre torej za razorožitev src, za plemenito strpljivost, ki edina more jamčiti za pravično sožitje v narodih in med njimi.
Naše učiteljstvo je pa naša največja bolečina. Učiteljstva, ki šteje za krščansko, je nekako desetina; torej le vsak deseti, ker šteje Slomškova družba izmed 4000 slovenskih učiteljev le približno 400 članov. Ostali nočejo veljati za krščanske in teh je devet desetin. Na splošno ni noben stan tako zagrizeno liberalen kot učiteljski. Znano pa je, da si danes liberalizem in komunizem roko podajata in si med seboj prijazno pomežikujeta.
In takim ljudem so izročeni nedolžni otroci krščanskih staršev, da naj jih — vzgajajo!
Vsa čast dobremu učiteljstvu! Srečna župnija, občina ali soseska, ki ima dobrega, krščanskega učitelja ali učiteljico! Zal, da je razmeroma malo tako srečnih občin in župnij.
Davno je že znano, da so ravno med učitelji najbolj zagrizeni pristaši liberalizma in najstrastnejši priganjači jenesarske stranke. Zato pa tudi glavni sejavci in razširjevalci brezverstva med ljudstvom.
Očitno zanemarjanje verskih dolžnosti od strani učiteljev in »vzgojiteljev« je veliko pohujšanje za otroke in za vse ljudstvo. Kaj bi rekel na to največji slovenski šolnik Slomšek? Rekel bi, da je taka šola od hudiča, ki si jo je izmislil, da bi ljudstvo pokvaril. — To vse
so pa besede, ki jih z vehemenco poudarja najbolj razširjen slovenski krščanski tednik med našim kmetskim prebivalstvom. Posneli smo jih na njegovo prošnjo, češ da bo to zelo koristno. V tem pogledu moramo priznati, da popolnoma soglašamo z njim.
Učitelji nimamo posvetnih dobrin; goli smo tako rekoč kakor cerkvene miši. Nimamo niti mestnih, niti podeželskih krčem, kjer bi mogli razobešati svoje glasilo, kakor se to dogaja z navedenim tednikom. Nismo niti delničarji niti veleposestniki, ampak izmed državnih uslužbencev na vsak način tista panoga, ki je deležna »najblagohotnejše« pozornosti znanega dela slovenske javnosti.
Posebne zaščite se res ne moremo veseliti, da o kaki protekciji sploh ne govorimo. Napadani smo na vidnih mestih, kjer nimamo zastopnikov, ki bi nas branili in povedali vsaj kako ponižno besedico v obrambo naše časti in poštenja.
Ne da bi to ne bilo mogoče, saj smo pred kratkim bili priča, ko je kompetenten zastopnik oblasti ugotovil, da gfe hvala učiteljskemu udejstvovanju, če je naše ljudsko šolstvo danes zgrajeno do tega obsega in te višine. Toda podoba je, da je bilo rečeno to samo učiteljstvu na uho, da tega ne izve naša javnost, tako Tekoč in camera caritatis.
Nismo veleposestniki niti veleindustrijci, prav za prav nič »vele«, ampak zelo majhni ijudje, ker se s trpkim občutkom zavedamo, da je naša usoda pač usoda vseh majhnih, ki uživajo v današnji dobi prav posebno pro-tekcijo.
V tem grenkem spoznanju nam ne preostaja drugega, kot da se zatečemo pred napadi pod zaščito k naukom vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, ki uči, da se bo človeštvo šele takrat približalo krščanstvu, ko bo zavrglo moderno pogansko načelo, da je moč nad pravico in da je nasilje že tudi pravica in zakon.
Kajti o marsičem smo že prepričani, da bi pa bili brez vsakršne pravice — vsaj ta rahel dvom nam še pustite, če so vaša usta že tako polna gneva in moralnega disgusta nad sedanjo pogansko dobo.
Naša moč
Veselje in sproščenost je zajela vse one, ki vodijo od nekdaj borbo proti granitni trdnosti naše organizacije v trenutku, ko so hrvatski tovariši, radi novega položaja, zapustili našo organizacijo.
Novi nastali položaj ni v ničemer skrušil našo moč. Smo organizacija, ki samo zahteva človečanske pravice za svoj stan, organizaciji, ki se je rodila iz golih potreb in zato je danes slej ko prej upravičena, da obstoja. Slovenski učitelji bodo tudi v bodoče znali ceniti in čuvati njeno moč, ker ne želijo priti v dobo brezpravnega učitelja - cerkovnika.
Učiteljska organizacija je mnogim trn v peti, ker jim njena velika moč pokvari mnoge račune. Zavedajo se, da je ona sok, da je moč ponižanim in razžaljenim članom, da je ona ogrodje konštatacij današnjega slabega socialnega in gospodarskega življenja. In prav ta dinamika naše organizacije je ona privlačna sila za članstvo, a obenem kamen spotike vsem onim, ki bi radi, da jim je učiteljstvo prepuščeno na milost in nemilost. Vse, kar organizacija dela, dda iz človekoljubja do lastnih članov. Pri tem pa imajo korist tudi oni učitelji, ki stojijo izven naših vrst in ki jih lahko imenujemo parasite organizacijskega telesa. Organizacija dela, oni pa so deležni uspehov prav tako kakor organizirani člani. Moč organizacije je velika, a bila bi še večja, če bi bili prav vsi učitelji njeni člani.
Tovariši, tovarišice — zavedajmo se, da smo učitelji združeni v organizaciji sila, s katero morajo računati oni, od katerih terjamo pravic. Neupravičene napade na slovensko učiteljstvo (»s častnimi izjemami«) bomo zmožni parirati samo pod okriljem močne
organizacije in s pomočjo njenega organa. Bodimo prepričani, da bi se nikdo od onih, ki hočejo prikazati slovensko učiteljstvo našemu narodu kot velikega škodljivca, ne bi niti obregnil ob našo organizacijo, če bi ne vedel, da je prav ona trdna in neupogljiva hrbtenica (ali kakor nekateri pravijo »potu-ha«) slovenskega učiteljstva. V organizaciji je moč, v njej je zmaga.
Še mnogo imamo nerešenih vprašanj. Kje je stalnost? Zakaj nami je ne dajo? Izenačenje prejemkov poročenih učiteljic z neporočenimi je vprašanje, ki samo na sebi ponižuje stan. Povišanje naših prejemkov je karakteristično vprašanje sedanje dobe. Napredovanja pa postajajo vprašanje, ki nam da vedno več misliti. Vsa ta vprašanja bomo rešili v okviru močne organizirane sile, s katero bodo morali računati oni, ki jim je slovenski narod pri srcu.
Naša organizacija je morala prebiti od svojega postanka pa do danes mnogo bojev za dobrobit svojega članstva. So bile ere, ko bi posameznik moral obupati; organizacija pa je srečno prenesla udarce in izvojevala boje za naše pravice. Zato ravno slovenskega učiteljstva ne strašijo neutemeljeni napadi iz raznih tribun, ker prvič ve, da dela za dobrobit slovenskega naroda, in drugič, ker se zaveda, da ga ščiti močna organizirana sila.
Na koncu moramo ponovno izjaviti, da zastopamo načelo prave stanovske politike in nič drugega. Vse, kar nam nekateri obešajo iz razlogov, ki nam jih je že večkrat prinesel »Učiteljski tovariš«, so izmišljotine, porojene v glavah onih, ki bi od njih radi imeli dobro konjunkturo sebi v korist in narodu v škodo.
K.
Šolstvo in prosveta v dravski banovini
Iz poročila v banskem svetu
(Nadaljevanje)
Učiteljišča
V prvi razred obeh državnih učiteljišč se je smelo letos vpisati po 80 učencev in 40 učenk, v zasebnih v Mariboru in Škof j i Loki pa po 35 uečnk. Učencev se je vpisalo premalo, zato je v Mariboru samo 1 oddelek učencev, v Ljubljani pa je bilo sprejetih v dopolnitev manjkajočih učencev 23 učenk.
Državni učiteljišči imata letos vseh 5 letnikov in v 13 oddelkih 264 učencev in 141 učenk, skupaj torej 405.
Zasebna učiteljišča poslujejo letos v Ljubljani, Mariboru in Škofji Loki ter imajo v 8 oddelkih 157 učenk.
Manjkajoče učiteljstvo je bilo državnim učiteljiščem dodeljeno s srednjih šol.
STROKOVNO ŠOLSTVO Gospodinjske šole
Strokovno šolstvo, ki je v ožji zvezi s prosvetnim oddelkom, obsega 7 gospodinjskih šol in sicer iste kot lani.
Vse te šole so se v letu 1938./39. po večini uredile po uredbi o gospodinjskih šolah z dne 31. marca 1937. Težava je le z zasedbo učiteljskih mest, ker omenjena uredba ne dovoljuje, da bi bile nameščene na te šole ab-
solventke višje gospodinjske šole dr. Kreka, dokler nimajo dve leti praktičnega dela v državnih gospodinjskih tečajih in praktičnega izpita. Takih tečajev pa doslej v naši banovini ni bilo. Šele letos so bili dovoljeni na Javorniku, v Dolenjem Logatcu in Makolah. Več prošenj ni bilo mogoče ugodno Tešiti zaradi pomanjkanja kredita. Po zagotovilu ministrstva prosvete pa bo ustreženo več prošnjam, čim bo denar na razpolago.
Občine, ki prosijo za tečaje, se morajo zavezati, da bodo skrbele za kurjavo, razsvetljavo, stanovanje učiteljic, primerne prostore in dovolj no število rednih učenk.
Za izobrazbo gospodinj pa skrbe tudi razna ženska društva s prirejanjem gospodinjskih, zdravstvenih, šivalnih in drugih tečajev v svojem področju.
Listi
Med našim ljudstvom je časopisje tako razširjeno, da je malo družin, ki ne bi imele vsaj enega lista, znak, da je postalo čitanje listov pri nas živa potreba. Tej želji ustreza v naši banovini 226 raznih listov, izmed katerih jih izhaja dnevno 7, 3 krat na teden 2, 2 krat na teden 2, tedensko 24, 3 krat mesečno 2, 2 krat mesečno 20, mesečno po enkrat 119, 10 krat letno 9, 8 krat letno 3, 6 krat letno 11, 4 krat letno 19 in enkrat letno 7.
Poleg teh listov izhajata še dva v drugih banovinah, 19 jih je pa v tujini, največ v Ameriki.
Med vsemi listi je 31 političnih, 36 stanovskih, 37 nabožnih, 16 literarno kulturnih, 16 znanstvenih, 35 strokovnih, 14 mladinskih; drugi so razne vsebine.
V tem letu je prenehalo izhajati 5 listov.
Knjižnice
Vzgojno delo šole dopolnjujejo ljudske knjižnice, ki so raznim stanovom prava visoka šola, saj izposodi nekatera v enem letu prav lepo število knjig.
Željo našega ljudstva po izobrazbi dokazuje veliko število teh knjižnic in ogromna zaloga knjig vseh vrst: leposlovnih, poučnih, znanstvenih in drugih.
Po stanju 1. avgusta 1939. imamo v naši banovini:
knjižnic	knjig izposojenih
1.	šol. mladinskih	952	264.795	634.763
2.	učiteljskih	927	467.005	55.774
3.	okrajnih učit.	34	40.164	2.090
4.	društvenih	465	224.563	176.204
5.	javnih	388	364.812	543.780
6.	znanstvenih	25	710.717	113.500
Skupaj . 2.791 2,072.056 1,526.111
(Dalje prihodnjič.)
Uredba o osebnih dokladah državnih upokojencev
M. s. br. 319 z dne 8. marca 1940 (Službene novine br. 57 z dne 11. marca 1940.), ki stopi v veljavo 1. aprila 1940.
Člen 1.
1.	S členom 1. te uredbe je izpremenjen čl. 2. uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev št. 37.600/1 - 1935 in se glasi:
»Osebnim upokojencem, ki jim je bila odmerjena pokojnina po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923., pripada mesečna osebna doklada v dinarjih, in to:«
Glej tabelo A na 2. strani !
2.	...
3.	Člen 4. se menja in glasi: »Osebnim upokojencem iz čl. 2., ki prejemajo popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni, pripada mesečno osebna doklada:
Glej tabelo B na 2. strani !
Odstavek 3. člena 4. se ukinja.
4.	Člen 5. se izmenja in glasi:
(1)	»Rodbinskim upokojencem, ki jim je odrejena rodbinska pokojnina po prejemkih po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923., pripada mesečna osebna doklada, in to:
a)	za družine uradnikov, ako znaša rodbinska pokojnina letno:
Glej tabelo C na 2. strani !
b)	za družine zvaničnikov
c)	za družine služiteljev
(2)	Rodbinskim upokojencem, ki jim je bila odrejena pokojnina po smrti oseb, navedenih v čl. 3., pripada ista osebna doklada, ki so jo imele — ali bi jo imele — osebe, od katerih izvaja rodbina pravico do rodbinske pokojnine.
5.	Člen 6. se izmenja in glasi:
(1)	»Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o civ. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih z dne 23. avgusta 1923. in zakona o drž. saobra-čajnem osebju z dne 28. oktobra 1923., a jim v osnovo za pokojnino ni' bila vzeta tudi doklada na službo, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za osnovo tale mesečna osebna doklada:
I.	Za one, ki so bili upokojeni z manj kot
20 leti službe:
Glej tabelo D na 2. strani !
II.	Za one, ki so bili upokojeni z 20 in več
leti službe:
Glej tabelo E na 2. strani !
(2)	Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o civ. uradnikih z dne 31. julija 1923. in zakonu o drž. prometnem osebju z dne 28. oktobra 1928., a jim je v osnovo za pokojnino vzeta tudi doklada na službo, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je bila odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna osebna doklada:
Glej tabelo F na 2. strani!
(3)	Osebnim upokojencem, ki jim je odmerjena pokojnina po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931. in zakonu o saobračajnem osebju z dne 22. junija 1931. in to ne glede na to, ali jim je bila vzeta v osnovo položajna doklada ali ne, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna doklada:
Glej tabelo G na 2. strani !
6.	Člen 9. se ukine.
7.	Člen 10. se menja in glasi:
»Rodbinskim upokojencem«, ki jim je
bila odmerjena pokojnina po prejemkih po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923., pripada ona osebna doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravico, če bi jim bila odrejena osebna doklada po določilih čl. 6.
Če se odredi pokojnina po 5, a pred 10 leti vlaganja v urad. pokojninski sklad, pripada tista osebna doklada, ki bi jo imela oseba, od katere se izvaja pravica, če bi bila upokojena z 10 leti službe.
Ako bi osebna doklada odmerjena po prvem odstavku skupno s pokojnino brez rodbinske doklade znašala manj od:
a)	za družino uradnika v I. 650," II. 550 in v III. drag. razredu 500 din,
b)	za družino zvaničnika in služitelja v
1.	550, II. 450 in v III. drag. razredu 400 din, se jim izplačujejo na ime rodb. pokojnine in osebne doklade ti navedeni zneski.
8.	V členu ll./l. se doda po besedah »po odredbah čl. 2.« še zapor. štev. 1., 6. in 7.
V členu 11./2. se črta: »polovica itd.« ter vstavi v I. 500, II. 450 in III. 350 din.
9.	Člen 14. se izmenjan glasi:
1.	Vse osebe, navedene v tej uredbi, imajo pravico tudi na rodbinsko doklado, izvzemši upokojenci, navedeni v čl. 3., in njih rodbin.
2.	Rodbinska doklada upokojencev iz čl.
2.	in 4. se izplača le v toliko, v kolikor ne presega z osebno doklado vred 3000 din mesečno.
10.	Člen 25. se izmenjan glasi:
(1)	Osebna in rodbinska doklada ne pripada upokojencem, ki imajo od imetja ali kakršne koli vrste osebnega dela mesečni dohodek v I. 3000, v II. 2500, v III. drag. razredu 1500 din.
(2)	Določba 1. odstavka ne velja za upokojence z nad 30 leti vračunljive efektivne drž. službe in za nad 60 let stare rodbinske upokojenke.
(3)	Osebnim upokojencem iz čl. 2., 3. in 4., ki so_ upokojeni pred 30 leti efektivne drž. službe, in rodbinskim upokojenkam iz čl. 5., ki niso stare 60 let, a imajo dohodek naveden v 1. odstavku, se izplača osebna doklada
zmanjšana za 25 %. «
11.	V členu 29. se izmenja (2) odstavek in se glasi:

Vsebina:
Velikonočni pozdrav.
Naša moč.
Šolstvo in prosveta v dravski banovini.
Uredba o osebnih dokladah državnih upokojencev.
t Francu Juvancu v spomin.
Pri »Vinku Loziču«.
Letna skupščina Učiteljske samopomoči.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Moja šola v Črni Reki.
UČITELJSKI POKRET: Opozorilo.
Splošne vesti. — Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Naša gospodarska organizacija. — Šolski radio. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. — Učiteljska tiskarna.

»Vsi zahtevki po tej uredbi zastarajo v letu dni, računajoč od dneva otvoritve računskega leta, v katerem bi morali biti izplačani.«
12.	V členu 31. se menja odstavek (2) in se glasi:
»Dejanja iz predhodnega odstavka zastarajo, in to: v pogledu izgube pravice do do-klade v 1 letu, a v pogledu nepravilno prejetih doklad v 10 letih. '
13.	V členu 32. se ukinja odstavek (2).
14.	Pooblašča se minister financ, da objavi prečiščeno izdajo uredbe o oisebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev.
Členi 2.—4. se nanašajo na saobračajno osebje.
Člen 5.
Hčerke drž. uradnikov, ki uživajo po zakonskih predpisih rodbinsko pokojnino tudi po polnoletnosti, ne smejo po polnoletnosti uživati na ime skupnih pokojninskih prejemkov več od: 2000 din mesečno, ako uživa pokojnino hči kot edini uživalec, 2500 din mesečno, ako uživata pokojnino dve hčerki, in 3000 din mesečno, ako uživajo pokojnino tri ali več hčera.
Če iso med hčerkami — uživalkami rodbinske pokojnine — maloletne, pripadajo pokoj-
ninski prejemki po zakonskih predpisih, dokler ne postane poslednja polnoletna, ko nastopijo odredbe I. odstavka tega člena.
Člen 6. velja za oficirje in njih rodbine.
Člen 7.
Neomoženim hčerkam državnih uslužbencev, ki po zakonih, ki so dobili obvezno moč pred 1. aprilom 1931., izgube pravico do pokojnine odnosno vzgojnine z gotovo starostno dobo in ni zakonske osnove za nadaljnje izplačevanje pokojnine odnosno življenjske rente, milostne oskrbnine ali pomoči, more pristojni minister odnosno ban banovine Hrvatske v soglasnosti ministra financ priznati pomoč 250 do 500 dinarjev mesečno brez pravice na doklade, ako nimajo drugih sredstev za vzdrževanje.
Pravico do podpore izgube: 1. če dobe 2 kratne dohodke od imovine ali osebnega dela, 2. z možitvijo, 3. z izgubo državljanstva,
4.	z obsodbo na zapor daljši od 6 mesecev,
5.	z vstopom v državno ali samoupravno službo* dokler ta traja. Če si pridobe v službi pravico do pokojnine ali pomoči, ne morejo uživati tudi pomoči po tej uredbi, temveč imajo pravico samo do ene pomoči, za katero se odločijo.
Ta pomoč obremenjuje državni proračun, razdelek »penzije in invalidske podpore«.
Tabela G
Tabela A
■W >» Onim, ki so upokojeni ra N		Z letno pokojnino v dinarjih ali kronah	Sedaj v drag. razredu I. 11. III			Prej v drag. razredu I. II. III.			Sedaj več v drag. razredu I. II. III.		
1.	z 20 ali manj leti službe, vštete za pokojnino, ne glede na šolsko izobrazbo	do 2999 od 3000 „ 4999 „ 5000 „ 6999 „ 7000 in več	980, 1100, 1320, 1540,	850, 950, 1110, 1300,	750 850 950 1100	980, 1100, 1320, 1540,	850, 950, 1100, 1300,	750 850 950 1100	—	—	-
2.	z več kot 20 leti službe, ne glede na šol. izobrazbo	do 2999	1300,	1100,	990	1300,	1100,	990	—	—	—
3.	z več kot 20 leti službe, a brez popolne fakult. izobrazbe	od 3000 do 4999 „ 5000 „ 6999 „ 7000 in več	1500, 1900, 2200,	1300, 1700, 2000,	1100 1500 1700	1500, 1750, 2000,	1300, 1500, 1750,	1100 1300 1500	150, 200,	200, 250,	200 200
4.	z več kot 20 leti službe, s popolno fakultet, izobrazbo	od 3000 do 4999 „ 5000 in več	1900, 2200,	1700, 2000,	1500 1700	1500, 1900,	1300, 1700,	1100 1500	400, 300,	400, 300,	400 200
5.	z več kot 30 leti službe, s popolno fakultet, izobrazbo	od 3000 do 4999 „ 5000 in več	2200, 2500,	1900, 2200,	1700 1900	1500, 1900,	1300, 1700,	1100 1500	700, 600,	600, 500,	600 400
6.	iz zvanja zvaničnikov ali temu odgovarjajočega zvanja	brez ozira na višino pokojnine	700,	600,	550	650,	550,	500	50	50,	50
7.	iz zvanja služitelja ali temu enakega	brez ozira na višino pokojnine	650,	550,	500	650,	550,	500	—	—	—
			Tabela B								
				sedaj			prej:		sedaj več:		
1.	uradnikom brez ozira na šol. izobrazbo	do 2999 od 3000 „ 4999	1600, 1400, 1200 1870, 1540, 1320			1600, 1870,	1400, 1540,	1200 1320	—	—	—
2.	uradnikom brez popolne fakultetne izobrazbe	od 5000 do 6999 „ 7000 „ 8999 „ 9000 dalje	2200, 1760, 1430 2600, 2200, 1900 2800, 2400, 2100			2200, 2300, 2450,	1760, 1980, 2100,	1430 1650 1760	300, 350,	220, 300,	250 340
3.	uradnikom s popolno fakultetno izobrazbo	od 5000 do 6999 „ 7000 „ 8999 „ 9000 dalje	2600, 2200, 1900 2800, 2480, 2150 3000, 2700, 2500			2200, 2300, 2450,	1760, 1980, 2100,	1430 1650 1760	400, 500, 550,	340, 500, 600,	470 500 740
4.	zvaničnikom		970,	850,	800	850,	800,	750	120,	50,	50
5.	služiteljem		850,	800,	750	750,	700,	650	100,	100,	100
			Tabela C								
sedaj:
do 1199	980,	850,
od 1200 „ 2199	1100,	950,
„ 2200 „ 2999 1320,	1100,
„ 3000 „ 3999	1500,	1300,
„ 4000 in več	1700,	1500,
b)	za družine zvaničnikov	700,
c)	za družine služiteljev	650,
750 850 950 1000 1300 600, 550,
prej:
980, 850, 750
1100,	950, 850
1210,	1025, 900
550	650, 550, 500
500	650, 550, 500
sedaj več:
120, 340, 400, 490,
100, 250, 350, 475,
50, 50,
100
200 250 400 50
Tabela D
	sedaj:	prej:	več sedaj:		
a) v I./l., I./2. a in I./2. skupini					
b) v I./3. a skupini	100, — —	100, — —	—	—	—
c) v I./3. skupini	220, — —	220, — —	—	—	—
č) v I./4. a skupini	340, 100, —	340, 100, —	—	—	—
d) v I./4. skupini	600, 350, 250	460, 220, 120	140,	130,	130
e) v I./5. in II./l. a skupini	650, 400, 300	520, 280, 180	130,	120,	120
f) v I./6. in II./l. skupini	700, 450, 350	580, 340, 240	120,	110,	110
g) v I./7. in II./2. skupini	750, 500, 400	640, 400, 290	110,	100,	110
h) v I./8. in II./3., 4., 5. skupini	775, 525, 425	680, 440, 340	95,	85,	85
i) zvaničniki	760, 560, 510	620, 490, 430	140,	70,	80
j) služitelji	585, 485, 460	480, 420, 380	105,	65,	80
Tabela E
I./l. skupini I./2. skupini I./3. skupini
I./4.	skupini
II./l.	skupini
1/5. in Il./l.a skupini I./6.,7.,8. in II,/2., 3. in III./l. I./9. in II./4., 5. in III./2., 3., 4.
a)
b)
c)
0)
d)
e)
f) g)
1)	zvaničniki j) služitelji
sedaj:
1700, 1500,	1300
1600, 1400,	1200
1400, 1200,	1100
1200, 1000,	900
1020, 810,	710
880, 660,	550
skup. 880, 660,	550
skup. 840, 620,	550
620, 500,	420
480, 420,	380
Tabela F
prej:
870, 700, 600 870, 700, 600 760, 550, 450 870, 650, 550 880, 660, 550 870, 650, 550 880, 660, 550 840, 620, 550 620, 500, 420 480, 420, 380
sedaj več:
830, 800, 700 730, 700, 600 640, 650, 650 330, 350, 350 140, 150, 160 10, 10, —
sedaj:	prej:
a)	v I./3. a skupini	100, —	—	100, — —
b)	v I./3. skupini	220, —	—	220, — —
c)	v I./4. a skupini	340, 100,	—	340, 100, — č) v I./4. skupini	600, 350, 250	460, 220, 120 č) a v I./5. skupini	650, 400, 300	520, 280, 180
d)	v I./6. in II./l- a skupini	650, 400, 300	580, 340, 240
e)	v I./7. in II./l. skupini	700, 450, 350	640, 400, 290
f)	v I./8. in II./2. skupini	750, 500, 400	640, 400, 290
g)	v I./9. in II./3., 4., 5. in III./l., 2.	skupini 775, 525, 425	680, 440, 340
sedaj več:
140,	130,	130
130,	120,	120
70,	60,	60
60,	50,	60
110,	100,	110
95,	85,	85
v III. skupini 1. stopnje „ III. „ 2. „ „ IV. „ 1. „
„ IV. „ 2. „ „ V. „ „ VI. „ „ VII. „
„ VIII., IX. in X. skupini
zvaničniki
služitelji
sedaj:
100,	— —
220,	— —
340,	100, —
600,	350, 250
650,	400, 300
700,	450, 350
750,	500, 400
775,	525, 425
760,	560, 510
585,	485, 460
prej:
100,	— —
220,	- —
340,	100, —
460,	220, 120 520, 280, 180 580, 340, 240
640,	400, 290
680,	440, 340
650,	480, 440
520,	420, 400
sedaj več:
140,	130, 130
130,	120, 120
120,	110, 110
110,	100, 110
95,	85, 85
110,	80, 70
65,	65, 60
f Francu Juvancu v spomin
Prejšnjo sredo, 20. t. m., je preminul šolski upravitelj v pok. tovariš Franc Juvanec. Pokojnik je bil vseskozi zaveden in zvest stanovski tovariš in odkrit prijatelj ter dobrohoten v sili in potrebi. V svojem učiteljskem poklicu vesten in požrtvovalen vzgojitelj.
Po rojstvu Ljubljančan, a po starših iz ribniškega okraja, je bil pokojnik pristen Rib-ničan z vso ribniško šegavostjo in dovtip-nostjo. V družbi je bil vedno najboljši družabnik.
Dovršil je ljubljansko učiteljišče 1884. še ne devetnajst let star. Kratko dobo je služboval kot začetnik v Starem trgu pri Ložu in potem v Vel. Poljanah pri Vel. Laščah.
Njegovo pravo delovanje se je pričelo še-le v Belokrajini, na Sinjem vrhu ob Kolpi, kamor je prišel 1887. Tu je ostal polnih 24 let do 1911. Njegovo učiteljsko in vzgojno delovanje v šoli in izven šole za napredek in prebujo naroda ter njegov trden značaj mu je pridobilo polno zaupanje in spoštovanje ondotnega prebivalstva. Bil je njega pravi in neomejeni vodja.
Radi šolanja svojih otrok se je preselil 1911. v Mirno peč pri Novem mestu. Tu je ostal do svoje upokojitve po 41 letnem službovanju 1925., ko se je za stalno preselil v Ljubljano.
Svoje delo je nadaljeval v Mirni peči kot prej na Sinjem vrhu.
Pokojnik, kot zaveden učitelj, je bil tudi vedno zvest član učiteljskih društev in organizacij in vesten obiskovalec njih prireditev
in zborovanj bodisi v črnomaljskem in pozneje v novomeškem okraju. V tem oziru je bil neupogljiv in naj je pihala še tako strupena sapa nad zavednim učiteljstvom. Ostal je trden med trdnimi.
Ob grobu, na Veliki petek, se je poslovil od njega pisec teh vrstic, očrtajoč ga kot zna-čajnega moža in učitelja. Slava njegovemu spominu!	L. P.
Pri „Vinku Loziču"
(V opombo Franju Juvancu)
Dovolj je moških, ali mož je malo E. L. Gangl
Smo bakhovali, se bahali skupno. Sto duš, in let deset! Ob znancu znanec. Morda se kdaj je vštuiil nepozvanec. Večer brnel je mirno, včasi hrupno.
Radosti in bridkosti, vse zaupno delil je tu z izbranci vsak izbranec. Kot meteor pa Franjo je Juvanec zabliskal se v ozvezdje to prikupno.
Možato se drži, drži se resno, besede — rožice — sadi slovesno, da stare rejte ribniške razdira.
Le škratec iz oči se mu ozira, ko trati predpretekli čas med gosti. Je mar ta čas mu bil odsev mladosti?
Anton Debel j ak
Letna skupščina Učiteljske samopomoči
Zadružniki Učiteljske samopomoči v Ljubljani so se zbrali za VIII. redno letno skupščino 10. marca 1940. v Novem mestu.
Zadružni predsednik tov. Iv. Kocijančič je ob 10. uri 30 min. otvoril letno skupščino, pozdravil navzoče zadružnike(-ce) in podal vdanostno izjavo Nj. Vel. kralju Petru II.
Poročilo o zadružnem poslovanju v letu 1939. je priobčil Učiteljski) tovariš v 29. številki od 29. februarja 1940. Ker je bilo to poročilo znano navzočim zborovalcem, so čita-nje odklonili, poročilo pa brez debate soglasno odobrili.
Zadružna uprava je razposlala v zadnjih dneh februarja 1940. vsem zadružnikom tiskan zaključni račun za leto 1939. Tov. Kocijančič je na letni skupščini pojasnil osnovo in smernice za sestavo zaključnega računa, navedel nekatere postavke v zgubi in dobičku ter obrazložil bilanco za leto 1939. Tov. Ant. Volavšek je za nadzorni odbor predlagal, da skupščina odobri zaključni račun za leto 1939. in podeli upravnemu odboru razrešnico. Pri glasovanju je bil ta predlog soglasno sprejet.
O pravilniku za humanitarne ustanove je poročal tov. Kocijančič. Opozoril je zboro-valce na poročilo v Učiteljskem tovarišu od 29. februarja 1940., navedel vzroke, ki so ta pravilnik povzročili, opisal posamezne, bistvene zahteve pravilnika in pojasnil težkoče, ki bi nastale ob izvajanju teh ostrih predpisov. Zahteve vseh humanitarnih ustanov so: Sta-novsko-humanitarne ustanove naj trgovinsko ministrstvo izloči iz predpisanega pravilnika, ker ne spadajo tja. To zahtevo bo stavila gospodu ministru za trgovino in industrijo posebna deputacija zastopnikov humanitarnih ustanov iz vse države.
Ker je zadružnemu odboru pretekla triletna poslovna doba, je skupščina izvolila novi odbor, ki je sestavljen takole:
Upravni odbor: Debeljak Vojteh, Grego-rič Vinko, Kocijančič Ivan, Mihelič Josipina in Režek Juraj.
Namestniki: Ambrožič Josip. Likozar Jožica in Zagorc Franc.
Nadzorni odbor: Volavšek Anton, Sežun Andrej, Šmajdek Ivan.
Kot predlog upravnega odbora je skupščina odobrila, da se dovoli podpisovanje za zadrugo enemu nameščencu v zadrugi. Drugi predlog je stavil nadzorni odbor. Predlog predpisuje globe za zamudnike, ki ne vrnejo prejetih brezobrestnih posojil v 24 mesecih, to je v najdaljši dobi, kakor jo za brezobrestna posojila določa pravilnik o »Socialnem skladu« in ostrejši predpis za podelitev drugega, tretjega itd. brezobrestnega posojila. Predlog nadzornega odbora je bil z malimi popravki soglasno sprejet. Ker je bil s tem predlogom dosedanji pravilnik precej predrugačen, je skupščina soglasno odobrila novi pravilnik natisniti in ga bo prejel vsak zadružnik US. (Iz tega vzroka tu ne navajamo celotnega predloga nadzornega odbora.)
Pri slučajnostih pojasni tov. Iv. Šmajdek, da ima zadruga že pripravljena nova pravila, čaka pa še na novi pravilnik o humanitarnih ustanovah. Potrebno bo, da bo imela US za sprejem novih pravil še v tem letu izredno skupščino v Ljubljani.
Tov. Matko R. iz Novega mesta želi, da US obdrži lepo navado in priredi letne skupščine tudi izven Ljubljane. To določajo že naša pravila.
Ob sklepu se tov. Kocijančič zahvali tov. upravitelju šole šol. nadzorniku Fr. Zukovcu za zborovalni prostor, tov. Fr. Zagorcu za vse priprave pred skupščino in otvoritev prve — nesklepčne — skupščine in vsem navzočim za nasvete, predloge in stvarne debate ter zaključi letno skupščino.	I. K.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Moja šola v Črni Reki
Moja šola v Črni Reki, ki je, mimogrede povedano, smatrana kot najslabše učiteljsko mesto v srezu Krivi Palanki, je majhna privatna zgradba, nekako na dnu ozke doline med dvema hriboma. Majhna šolska soba, kuhinja in soba z ozko vežo, z enojnimi primitivnimi okni, vse skupaj zelo grobo grajeno, je vse kar pokriva streha. Dohod do šole iz doline reke je zelo pripraven za hojo po vseh štirih, vendar pa se da včasih priti tudi po dveh. Kot je pač človeku sreča mila. V glavnem pa mi je polagoma — hočeš-nočeš — postala prijazna in jo sedaj že smatram kot svoj dom.
Šolski sluga mi je 19 leten fant, seveda že oženjen, torej mož, ki ima po tukajšnjih običajih dolžnost vršiti i posle šolskega sluge i učiteljeve privatne služkinje. On kuha, mesi kruh, čisti čevlje, pospravlja sobo, drži v redu šolsko sobo in služi kot zveza s svetom, ker nosi in hodi po pošto na občino, dve uri oddaljeno Radovnico, ali po potrebi na pošto, 6 ur oddaljeno Trgovište. Torej neobhodno potreben. Spi pri meni v kuhinji, včasih pa doma in se ves dan zadržava na šoli. Sem in tja me prosi, če sme popoldne domov, da do-
ma opravi še kaj svojega dela. Čudim se takemu življenju. Vendar pa jih je polno, ki bi hoteli biti služitelji na šoli in stalno me nadlegujejo s prošnjami, da naj tega služitelja odpustim in vzamem prosilca. Toda nimam namena, ker se s fantom dobro razumeva.
Moja šola je tretji oddelek centralne šole v Radovnici. Vpisanih je 43 učencev in učenk, za vse 4 razrede, vendar mi jih obiskuje šolo samo 30. Je na daleč okrog edina šola, kjer obiskujejo pouk tudi deklice. V vseh drugih okoliških šolah so vpisani samo dečki in deklice sploh ne obiskujejo šole — ker je dečkov dovolj, šole pa premajhne. Moj upravitelj v Radovnici je kolega Slovenec, ki ima, siromak, v dveh malih učilnicah 105 dečkov, vse naenkrat, tako da hodi izmenoma iz ene učilnice v drugo. V splošnem pa je večina tukajšnjih šol enorazrednic. Višja narodna šola tu ni znana. Ko otrok dovrši 4 razrede, je dovršil šolo za vse življenje.
Pred devetimi leti v Črni Reki še ni bilo šole. Učenci, samo dečki, so hodili v šolo v dve uri oddaljeno Radovnico, po poti, ki je pač vredna svojega zanimanja. Konglomerat dobro pomerjenih skokov čez nastavljene
*

Pomladni plašči
in obleke v največji izbiri in po nizkih cenah
KONFEKCIJA
FRAN LUKIČ
Ljubljana, Stritarjeva ul. 9
kamne po potoku, plezanja čez skale ob reki, stiskanje zob in lovljenja ravnotežja po 15 cm ozki ztezi v strmini nad potokom. — Dve uri! Takrat so otroci preko zime ponesli s seboj v Radovnico v šolo kruha in ovčjega sira za ves teden, zvečer si lepo pripravili ležišče na tleh v šolski sobi, spijo tu vedno popolnoma oblečeni, in se tako samo vsako nedeljo vrnili domov, po nov kruh. Tudi sedaj imam dva učenca, ki v slabem vremenu spita na tleh v šolski sobi, če ne moreta domov. Vedeti je namreč treba, da imajo tu v hišah zelo redko kje posteljo in da vsi spe vedno le na golih ilovnatih tleh.
Otroci, ki prihajajo, prihajajo še precej redno. Daleč so od šole, ure doma nimajo, in tako se nekako do devetih zbero v šoli. Takoj ko se vsi zbero, gredo v razred in sami molijo oziroma pojejo pravoslavni očenaš. Nato začnemo s poukom. Sedaj imam zasedena točno vsa mesta. Po štiri v vsaki klopi. Klopi so delo bog ve katerega samouka, s pomočjo bog ve kako primitivnega orodja. Brez "vsake mere in brez vsakega smisla. Samo da so klopi. Tako v začetku nisem mogel razumeti, zakaj noben učenec, ali učenka nikdar ne sede nazaj, ko vstane če odgovarja na vprašanja. Tako se mi zgodi, da mi včasih kar sama od sebe stoji med poukom polovica učencev. Večkrat sem se zaradi tega jezil in razburjal, toda polagoma sem spoznal, da je posebno tretjemu in četrtemu razredu silno težko sedeti v teh klopeh in so tako od časa do časa sami prisiljeni, da vstanejo. Tako nevede in nehote vstane zdaj eden, zdaj drugi, in stoji včasih po cela klop. Hvala Bogu, da 13 učencev ne obiskuje šole, čeprav so vpisani. Kam in kako bi z njimi?
Pišejo učenci zelo slabo, kar pa je razumljivo, ker na teh klopeh težko pišejo, doma pa redko kje imajo mizo, da bi mogli pisati na njej.
So pa kot planinski otroci zelo bistri in radi pridejo v šolo. Bila zima ali poletje, sonce ali dež, vedno pridejo v šolo eftako oblečeni, Če so mokri, se obleka na njih posuši, če prej ne, pa ponoči, ko spijo v njej. Njihovi čevlji pa so itak samo gumijaste opanke, bolje rečeno ob straneh navzgor zavihani gumijevi podplati, privezani na nogo.
Svoje knjige nosijo v šolo v doma narejenih vrečicah obešenih preko rame. V drugi, istotaki vrečici pa svojo hrano, ker ostanejo čez poldne v šoli.
Pouk ni deljen, poučujem vse 4 razrede naenkrat, ker morajo otroci pozimi najkasneje ob dveh popoldne iti domov, da še pred nočjo pridejo do doma.
Pouk se vrši, kot se pač vršiti more v šoli z nedeljenimi štirimi razredi, brez vsakih
—	Praktični učiteljski ilzpiti bodo pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 4. do 13. aprila in od 3. do 11. maja t. 1. Učitelji pripravniki(-ce), ki žele delati izpit še v tem šolskem letu, naj takoj vložijo prijave s potrebnimi prilogami.
—	Hospitacije na drž. poskusni ljudski šoli v Ljubljani - Bežigrad — se bodo vršile za učiteljstvo lendavskega sreza 25., 26. in 27. aprila 1940. Kdor se želi udeležiti, naj javi to upraviteljstvu ljudske šole v Trnju, p. Čren-sovci, z navedbo, v katerem razredu želi ho-spitirati in ali naj se mu preskrbi prenočišče in hrana. Zjutraj bodo hospitacije, popoldne
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje ABV! Banska uprava me je imenovala ex offo za začasno upraviteljico na šoli. Na šoli je naturalno stanovanje, katerega se pa ne poslužujem vprav zato, ker je ta »začasna« od danes do jutri in bi imela z selitvijo le strošek in ne korist. Ali mi pripada stanarina v denarju ali ne?
Odgovor: Ne!
—§ Odgovor na vprašanja RLA.
1.	Čas porodniškega dopusta (6 tednov) se smatra za skupno gospodinjstvo.
2.	Upravitelj, ki je na odsluženju 3me-sečnega vojaškega roka, nima pravice nadzorovati razrednih učiteljev itd.
3.	Upamo, da bodo prevedeni vsi pripravniki v IX. skupino še v tekočem proračunskem, odnosno šol. letu.
—§ Odgovor na vprašanje P. M. iz H. —■ Po pravilniku za gospodinjsko nadaljevalne šole (§ 6./2) morejo voditi te tečaje le one učiteljice narodnih šol, ki so uspešno dovršile tečaje za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol, ki jih je priredila banska uprava (oblast). Popolnoma kvalificirane za vodstvo teh šol so one učiteljice, ki so dovršile uvodni in strokovni tečaj. Vsaka redna učna oseba na gospodinj, nadalj. šoli mora uspešno dovršiti najmanj uvodni tečaj. — Tako je predpisano z odredbo Kr. ban. uprave III. štev. 9311/1 z dne 3. marca 1934., ki je še v veljavi. — Kdor želi poučevati na gosp. nadalj. šolah naj se udeleži uvodnih tečajev, ki jih prireja o vel. počitnicah kralj. ban. uprava.
—§ Vprašanje iz G. G. S. 1. Kako bi prišel do svojih prilog, ki sem jih v neki zadevi poslal na ministrstvo. Do sedaj sem napravil
učil in brez učnih pripomočkov. Tiskamo in pišemo cirilico, pojemo neko mešanico dura in mola, telovadbe sedaj pozimi nimamo, pa jim odmori služijo kot telovadba. Počasi se skušam prilagoditi razmeram, v kolikor se to da, in morda bom do konca leta vsaj na debelo obdelal učni program.
Ko sem se po božičnih počitnicah po 16-dnevnem potovanju peš po snegu srečno vrnil v svojo Črno Reko, mi je tudi vas sama postala prijaznejša kot mi je bila prej. Sneg je nekako pokril brezizrazno rjavo jesensko barvo hribov, slamnate strehe hišic so na debelo pokrite s snegom, tako da ob vsem uživam kos prijetne zimske romantike. Čudim se, da mi sedaj po tolikem snegu prihajajo vsi otroci v šolo, ker po šolah, v katerih sem spotoma na povratku prenočeval, se pouk sploh ni vršil, ker otrok ni v šolo.
Z ljudmi se razumem dobro. Toda do pismenega človeka le redko pridem. In tako moram, kot edini v vasi, ki prejemam časopis kar na svojo roko delati prognoze o uspehu vojne, o bodočih dogodkih v Evropi, ker se ljudje ne zadovolje samo z izjavami, da ni nič novega v časopisih. Za stare časopise pa me vsak dan prosijo otroci, da jih nosijo domačim, ki si vanje zavijajo tobak, namesto v cigaretni papir. »Tatko te vika, da mu daš novine za duvan!«, mi skoro vsak dan kdo od otrok pride v sobo.
Zanimivo je poznanstvo nas učiteljev z orožniki. Orožniška postaja v občini Radov-nici je moj drugi dom. Kadar koli pridem tja, imam vedno na razpolago prenočišče in hrano. Z vsemi orožniki sem si domač in ravno tako tovariš v Radovnici in tovariš na Foležu. Tudi nam dajo na razpolago svoj službeni telefon, da se po potrebi lahko dogovorim s tovarišem Kekom v Karamanici, ki zopet stalno obiskuje svojo orožniško stanico v Foležu. Tako imata karamanički »daskal« (učitelj) in crnorečki »učo« po potrebi telefonsko zvezo. Kdo bi si to mislil v teh krajih.
Hranim se »po seljački«. Kar se dobi v teh hribih, se skuha, sicer pa sem to prepustil svojemu služitelju.
Jezika sem se deloma že privadil. Je v njem mnogo slovničnih zanimivosti, ki si jih dolgo nisem znal razložiti.
Tako živim tukaj v teh planinah neko svojevrstno izolirano življenje. Morda se bom počasi nekoliko navadil, sicer pa že sedaj nekako gre, ker nač mora iti. Da me bodo tukaj še oženili, pravijo ljudje in da naj nikar ne pustim Črne Reke. Ob takih razgovorih vedno pristajam na oboje. Najkrajši način.
Sicer pa je spominov že mnogo — bridkih
in lepih.	J. M.
pa predavanja. Za dopust ni treba posebej prositi.	Fr. Mlekuž.
— Društvo upokojenega učiteljstva ima
svoj občni zbor v četrtek, 4. aprila, Ob 3. uri popoldne pri Novem svetu — Prešernova soba — z običajnim dnevnim redom. Tovariši, tovarišice, udeležite se občnega zbora, da slišite kaj in koliko je društvo napredovalo, oziroma podaste nasvete kako bi se dalo pomnožiti članstvo, odnosno pridobiti še te upokojence, ki še niso člani. Zato pa povabite tudi te, da pridejo, saj se vrši po občnem zboru po 5. uri splošni sestanek upokojenega učiteljstva. Tedaj na svidenje ta dan!
že 3 prošnje (dve sem kolkoval po 10 din) pa mineva že leto dni, a ni rešitve? 2. Ali je oblast dolžna dati na vlogo, kolkovano z 10 in 20 din, odgovor in v katerem času? Ali lahko zahtevam kolke nazaj, če vloga ni bila poslana tja, kamor je naslovljena?
Odgovor! Sporočite, na kateri oddelek ste poslali dokumente in potom katere oblasti ter v kateri zadevi.
—§ Vprašanje I. Š. R.? Službujem skupno z možem. Mož je odšel na 28 dnevne orožne vaje ter bo skupno s potovanjem odsoten mesec dni. Ali mi pripada za ta mesec, ko nimamo skupnega gospodinjstva, cela plača ali z običajnim odtegljajem.
Odgovor vsem prizadetim! Z okrožnim razpisom kralj, banske uprave IV. št. 17.841/2 z dne 18. nov. 1939., ki so ga prejele vse šole, je bilo obveščeno vse učno osebje, da se prejemki ne izpremene za časa poziva na orožne vaje.
Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo. V teku zadnjih dni je prejelo članstvo Učiteljskega pevskega zbora okrožnice glede pevskega tečaja v Trbovljah. Prosimo, da nam članice in člani sigurno do datuma, ki smo ga navedli v okrožnici, pošljejo svoje prijave za udeležbo. Članstvo naj ne pozabi prinesti s seboj notni material, ki ga je vzelo domov.	Tajništvo.
Naša gospodarska organizacija
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI
V marcu 1940. so umrli:
523.	Sark Albina — Ljubljana.
524.	Heric Marija — Košaki pri Mariboru.
525.	Juvanec Fran — Ljubljana.
Prispevek za te tri smrtne primere znaša:
za samske zadružnike 16 din za dva člana	31 „
za tri člane	46 „ itd.
Zamudniki naj prištejejo k tem zneskom še zaostanke iz prejšnjih mesecev. V februarju so bili 4 smrtni primeri, v januarju nobeden, v decembru 1939. šest smrtnih primerov in upravnina 10 din za leto 1940. Vsak član pltča za vsak smrtni primer 5 din, poštnina za vsako poslano položnico pa znaša 1 din.
Zadružna uprava US.
Šolski radio
—r Torek, 2. aprila: Živalstvo v naših vodah; g. prof. Rafael Bačar. — Razpored predavanja: Pregled vod v Sloveniji, njih ekološka razvrstitev in lastnosti. Živalske družbe v jezerih, mirnejših vodah, rekah in potokih. Posebnosti in zgodovinski razvoj vodnega živalstva. Odplake in njihov smrtonosni vpliv. — Predavanje bo v obliki dialoga (razgovora).
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-LEVI BREG bo zborovalo v soboto, dne 6. aprila t. 1., ob pol 10. uri dop. v šoli v Krčevini po običajnem dnevnem Tedu, na katerem se tokrat brez odloga vrši anketni razgovor »Za in proti kmetijskemu pouku kot posebnemu učnemu predmetu na ljudski šoli«. Pred zborovanjem ob 8. uri je odborova seja, ob pol 9. uri sestanek odsekov, in sicer: ob-mejnošolskega, Učiteljskega pokreta in odseka učiteljic.	Odbor.
= JUU — SRES. DRUŠTVO KAMNIK bo zborovalo v soboto, 6. aprila 1940., ob 9. uri v šolskem poslopju v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Razgovor o šolskih vprašanjih. 3. Predavanje okr. šol. nadz. g. C. Drekonje: »Bistvo sodobnega šolskega gibanja«. 4. Slučajnosti.
—	Uprava pričakuje z ozirom na aktualno predavanje polnoštevilno udeležbo članstva ter tudi neorganiziranih tovarišic in tovarišev.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ bo zborovalo v soboto, 6. aprila 1940., ob pol 9. uri v Kranju v risalnici dekl. ljudske šole s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo, ki ga poda sekcijski predsednik tov. Kumelj Metod. 2. Tajniško in blagajniško poročilo. 3. Predavanje g. ing. Dolenca Franja, inšpektorja pri Gasil, zajednici: »Zaščita proti plinskim napadom«. 4. Predlogi in nasveti.
—	V srezu je še precej neorganiziranega učiteljstva, ki ga iskreno vabimo k vstopu v stanovsko organizacijo. Radi zanimivega dnevnega reda pričakujemo polnoštevilne udeležbe — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo zborovalo dne 6. aprila t. l.>ob 9. uri na ljudski šoli v Novem mestu. Poleg običajnega dnevnega reda je na sporedu zanimivo in zelo aktualno predavanje tovariša Miloša Ledineka: Sodobno šolsko delo. Zaradi važnosti tega predavanja je udeležba za vse člane obvezna. — Tov. pripravniki, prinesite izpolnjene anketne pole s seboj.
Odbor.
= JUU — ZA SREZ ČRNOMELJ bo
zborovalo v soboto, 6. aprila 1940., ob 12,30 uri v Črnomlju, kamor vabi prav vse članstvo. Na dnevnem redu bodo važna poročila in referati. — G. nadzornik bo imel pedagoško predavanje, tov. tajnik pa predavanje o »vojnih strupih«, kar je danes zelo aktualno! ■— Članarina! Odbor prosi dolžnike, da poravnajo zaostalo članarino, da more društvo izpolniti svoje obveze! — Na svidenje v Črnomlju! — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MESTO je zborovalo v sredo, 28. februarja 1940., dopoldne, z običajnim dnevnim redom in predavanjem prof. R. Kobilice: »Vzgojni pomen otrokovega okolja na ljubljanskih ljudskih šolah«. Navzočih 128 članov.
Ob pol 9. uri je ugotovil predsednik sklepčnost, pozdravil navzoče, imenoma tov. nadzornika Fr. Ločniškarja, predavatelja in vse na novo pristopivše člane, zlasti gdč. Vero Polakovo, ki ji čestita, da je bila po dveh letih službovanja v Celju zopet premeščena na svoje prejšnje službeno mesto na tukajšnjo pomožno šolo.
Sledilo je predavanje, ki je z debato vred trajalo nad dve in pol ure. Predavatelj je razdelil svoja izvajanja v tri poglavja: šolsko, domače in etično-moralno okolje otroka.
Petek, 5. aprila: Kramljanje z mladino; g. Miroslav Zor.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 31. marca, ob 17. uri predaval g. prof. Mirko Šušteršič: Nekaj o gozdni saditvi.
Mladinska
matica
—mm V tisku je 8. številka «Našega roda« s prav bogato vsebino. France Bevk nadaljuje svojega »Petra Klepca«, zastopan pa je poleg tega še s kratko legendo »Hlebček«. Miran Jarc se poglablja v psihologijo živali, v tem nadaljevanju nas pelje v gozd in nas seznanja na prav svojstven način z zajcem. Vilim Kunst nas poučuje v berilu »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Marok objavlja aktualen članek o morskih minah. Znana pesnica in prevajalka naše lirike v nemščino Lili Novy priobčuje v tej številki 2 lepi pesmi. Zdravko Ocvirk je zastopan s »Pomladno«, Ivo Dodič pa je spesnil za Cicibančke »Sedem palčkov«. Sledi vesela slikopisna zgodba »Lukec in prvi april« in Winklerjeva daljša basen »Trije brezposelni«. Po daljšem presledku se oglaša spet Bogomir Magajna z zgodbo o Račku, ki je bodo otroci od srca veseli. Smasek nadaljuje svojega »Travko«. V okviru Junakov sinjih višav je zanimiv članek o hidroplanih. Sledijo Razne zanimivosti, Mladina piše, Uganke itd. Prav pester je tudi ilustrativni del lista, kjer sodelujejo med drugimi: Riko Debenjak, Mara Kraljeva, Hribarjeva, Perko in Maksim Sedej.
V	prvem poglavju je omenil ljubljanska šolska poslopja, učilnice, šolsko opremo, učila in samoučila, dnevna zavetišča, šolske vrtove in igrišča, šolske prireditve, poučne izlete in ekskurzije, in kaj lahko pričakuje ljudstvo cd šole.
V	drugem poglavju je povedel navzoče v razna stanovanja ljubljanske šolske mladine ter navedel vse stvarne, osebne in kulturne ovire, ki prav usodno ovirajo ves otrokov razvoj in še posebej vse njegovo obrazovanje.
V	tretjem poglavju je ugotovil pomanjkljivosti dnevnih zavetišč, pomanjkanje vzgojnega zavoda in mladinskih javnih ustanov, pomanjkljivosti domače in javne pomoči, dobre in zle posledice javnega mišljenja o šoli, društveno, politično in gospodarsko udejstvo-vanje šole, kolikor more posredno vplivati na etično-moralno okolje.
Predavanju je sledila živahna razprava, med katero je bil sprejet predlog, da naj vse ljubljanske ljudske šole zberejo podatke o vzgojnih zahtevah težko vzgojljivih otrok, na podlagi katerih bo mogoče predložiti mestnemu poglavarstvu prošnjo za zgradbo vzgojnega zavoda, ki ga Ljubljana nujno potrebuje. Internat v prehodnem otroškem zavetišču v »cukrarni« je le začasen in samo nadomestek omenjenega zavoda.
Zanimivo predavanje je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem. Ko je dodal predavatelj še posebna pojasnila, se mu je predsednik zahvalil za njegova izčrpna izvajanja.
Sledilo je obširno situacijsko poročilo, med katerim je tov. predsednik pojasnjeval vse važnejše organizačne zadeve, zlasti pa predloge za finančni zakon in akcijo za zvišanje prejemkov. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
Tov. Hreščak je podal izčrpno poročilo o knjigi Kristine Vrhovčeve »Fran Milčinski — Vzgojnik«. Njegova izvajanja so bila toplo priporočilo omenjene knjige, katere vsebina je sledeča:
A.	Vzgojnikova duševna struktura.
B.	Življenjsko delo Frana Milčinskega.
I. Oris socialno vzgojnega dela:
1.	Mladinski sodnik.
2.	Pedagoško socialni pisatelj.
3.	Narodno vzgojni pisatelj.
II. Mladinski pisatelj.
III. Pisatelj — humorist.
C.	Fran Milčinski — Vzgojnik.
Ko je še podala tov. Čučkova pregledno pojasnilo o vprašalnih polah, ki jih je poslal vsem šolam Učiteljski pokret, je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Vek. Mlekuž, preds. Jos. Mihelič, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA je imelo svoje tretje zborovanje v soboto, 9. marca t. L, na deški ljudski šoli v Škof j i Loki.
Navzočih je bilo 41 članov.
Tov. predsednik je po običajni otvoritvi pozdravil vse navzoče, ugotovil, da pristopajo tovariši skoro do zadnjega v društvo, ter prečital poslovilno pismo tov. J. Mraka.
V	toplem govoru se je spominjal pokojnega Ljube Davidoviča, velikega prijatelja učiteljstva in prosvete.
Tov. ga. Andreja Grumova je predavala: »Žena in državljanska vzgoja«. Njenemu lepemu in vzpodbudnemu izvajanju so z zanimanjem sledili vsi navzoči.
Nato je tajnica podala vsebino važnejših dopisov.
Z ozirom na vprašanje reorganizacije učiteljske organizacije, se je na predlog tov.
UČITELJSKI POKRET
Opozorilo
Prosimo tovarišice in tovariše, kateri so skega tovariša. Ona druga anketna pola pa se odločili za sodelovanje pri anketi o pre- velja za sreska društva, ki hočejo delati na hrani otroka, ki je zelo nujna, da delajo po širši podlagi, tabeli, objavljeni v zadnji številki »Učitelj-
Splošne vesti
Stanovska organizacija JUU
Korenčana soglasno sklenilo, naj se s to počaka, dokler državno stanje ni urejeno.
Tov. predsednik je poročal o delu in namenu Učiteljske Samopomoči, podal situacij-sko poročilo, kakor tudi o akciji držav, nameščencev za zvišanje plač.
Soglasno je bil sprejet predlog tov. Korenčana, da se naše društvo solidalizira z delom, ki ga vodi akcija za zvišanje plač.
Dne 12. maja prirede učenci šol škofjeloškega okraja skupen koncert v Škofji Loki.
Določi se, da bo prihodnje zborovanje dne 5. maja.
Debeljak V., preds. Pipanova J., tajnica.
I
+ JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO KOZJE je zborovalo dne 9. marca t. 1. v ljudski šoli v Kozjem. Navzočih 60 %.
Po otvoritvi je tov. predsednik posebej pozdravil Ljubica Matka, ki je bil po službeni potrebi premeščen iz sončne Belokrajine v Dobje, z željo, da bi z nezmanjšano silo nadaljeval svoje delo v dobrobit stanu in šole. Premeščenima Bohinc Rozaliji in Kertu Jožetu pa zelo veliko uspeha na novih službenih mestih.
V	situacijskem poročilu je najprej obravnaval položaj, ki je nastal po likvidacijski skupščini v Zagrebu in zopetni oživitvi SHUD ter pozdravil izjavo bivšega predsednika sekcije v Zagrebu tov. Mariniča, v kateri je poudaril, da bo treba najti platformo, na osnovi katere bomo kot enak z enakimi reševali naša skupna pedagoška, šolska in načelna vprašanja, da tako pred narodom in pred svetom pokažemo, da smo bratje, tovariši in pripadniki enega stanu. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj razmišlja o obliki naše bodoče organizacije in pripravi tozadevne predloge za prihodnje zborovanje.
V	nadaljnjem poročilu je predsednik obravnaval vsa važnejša organizačna in šolska vprašanja. Z ozirom na vedno pogostejše in tendenciozne napade na naš stan, našo organizacijo in naše delo, poziva zbor sekcij sko vodstvo, da najde primerno pot, da paralizira vse te izpade na naš stan.
Zaradi premestitve dosedanjega društvenega tajnika tov. Kerta prevzame tajniške posle tov. Mihevc Jože iz Polja. Tovarišica bla-gajničarka da poročilo o stanju blagajne in informira vsakega posameznika o zaostali članarini. Pozivajo se šol. upravitelji, naj takoj prvega v mesecu nakažejo članarino za vse člane na šoli.
Ker delovni odbor ni bil v stanju obdelati obširnega gradiva o stanju in položaju tukajšnje mladine za to zborovanje, kakor je bilo predvideno, je tov. Mencej prikazal metodo za poznavanje in razumevanje duševnega stanja mladine. Teoretičnemu uvodu o opazovanju in raziskavanju je sledila praktična demonstracija na konkretnem primeru.
Prihodnje zborovnje bo 13. aprila t. 1., na katerem bo poročilo na osnovi zbranega materiala. Želeti je, da bi bila udeležba številnejša.
Mencej H., preds.	Mihevc Joža, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA je zborovalo dne 9. marca t. 1. na Jesenicah. Navzočih je bilo 63 članov.
Tovariš predsednik je pozdravil navzoče člane, zastopnika oblasti, posebno toplo pa predavatelja tov. Viktorja Pirnata, nakar je podal vsebino važnejših dopisov.
Tovariš Viktor Pirnat je v svojem predavanju: »Finska« podal najprej zemljepisni položaj te dežele tisočerih jezer, dotaknil se je zgodovinskega razvoja države Finske in njenega naroda, orisal šege m navade tega malega, a pridnega naroda ter končno dopolnil svoje predavanje s skioptičnimi slikami. Tovariš predavatelj je že star znanec našega društva. S svojo krepko, jasno besedo je ustvaril v poslušalcih jasno sliko naroda, ki ravno v teh dneh bije obupen boj za svoj obstanek. Predavatelj je žel za svoja lepa izvajanja pri članstvu toplo zahvalo. Želja je, da bi ga še večkrat čuli na naših društvenih zborovanjih.
Tovariš Serajnik je podal kratko situacij-sko poročilo in pojasnila na stavljena vprašanja.
Prihodnje zborovanje bo celodnevno dne 15. aprila t. 1. na Bledu. Dopoldne bo zborovanje in po možnosti predavanje o našem narodnem ornamentu, popoldne mladinska predstava »Kristalna čaša«, delo dveh naših tovarišev. Soglasen sklep je bil, da se tega zborovanja udeležimo polnoštevilno, ker so zveze z vlaki ugodne.
Tovariš Knez je predlagal, naj da društvo pobudo za skupno zborovanje sreskih učiteljskih društev Radovljica, Kranj in Škof j a Loka in to ob priliki našega zborovanja na Bledu.
Bulovec Alojzij, preds. Rutar Ludvik, ta j.
JUU — SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE je zborovalo 9. marca 1940. ob navzočnosti 36 članov ali 40,4 %\
Zborovanje je otvoril tov. predsednik in pozdravil navzoče, imenovana predavatelja tov. nadz. E. Vranca, tov. nadz. A. Finka, novega člana tov. Janeza Šolmajerja.
O učnih načrtih in učiteljevem razrednem delu je predaval tov. nadz. E. Vrane.
Prikazal je šolo kot ustanovo, ki je odraz sodobnih stremljenj ter podal glavne smernice pri sestavljanju novega učnega načrta, ki bi bil urejen v skladu s pedološkimi zahtevami. Tov. predavatelj je očrtal idealno razredno delo v dobrih krajevnih razmerah ter ga ponazoril z načrti in delovniki iz šole v Studencih pri Mariboru. Z ozirom na nižjeorgani-zirane šole je podal svoje mnenje o težkočah, ki so zlasti v kočevskem srezu izredne. Z metodičnimi napotki v smeri strnjenega pouka je zelo ustregel razrednikom posameznih starostnih stopenj.
Uspelo predavanje so zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje. Tov. predsednik se je tov. predavatelju iskreno zahvalil za nasvete in pobude z željo, da bi predavanje rodilo čim več uspeha v naših šolah.
Tov. predsednik je podal situacijsko sliko naše organizacije. V zvezi z reorganizacijo učiteljske organizacije je zbor sprejel mnenje upravnega odbora sekcije.
Več članov je v anketnih polah in na zborovanju izjavilo, da bi hospitirali na ogledni bežigrajski šoli. Zato si je zbor osvojil predlog, da bo prihodnje zborovanje meseca aprila v Ljubljani združeno s hospitacijo na bežigrajski šoli. — Konec maja ali \ začetku junija se bo članstvo odzvalo vabilu tov. Tra-tarja iz Borovca in si ogledalo delo na eno-razrednici v narodnostno mešanem kraju. Zborovanje bo združeno z izletom na Krem-po (narcise).
V upravni odbor društva je bil kooptiran tov. Šuster VI. kot zastopnik učiteljev pripravnikov.
Trobiš, preds.	Čok A., tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - ZAH. DEL je imela svoje peto zborovanje 16. marca v Trgovskem domu. Prisotnih je bilo 75 članov.
Tov. predsednik je po pozdravu prečital situacijsko poročilo, tajnica pa o položaju, ki je nastal v JUU po odcepitvi hrvaškega uči-teljstva.
Tny, Marijan Pavčič iz Trbovelj nam je predavalo~vplivu okolja na_našega otroka. "V jjredavanjiniam je efai"~1smernice in naznačil pot kako spoznamo vplive, ki oblikujejo otrokovo duševnost in kako moremo po teh spoznanjih in dognanjih iz otroka ustvariti pravega človeka, upoštevajoč vse prilike, ki vplivajo na njegov razvoj. Vse, kar je z otrokom v zvezi, vse, s čimer se on ukvarja, in vse kar ima kakršen koli kontakt z njim, tudi njegovo telo ima vpliv na njegovo duševno nastro-jenje in rast. Naloga vsakega učitelja je poiskati vse steze in stezice, ki peljejo v notranjost otroka — predvsem pa to pri svojem delu upoštevati.
Za naš srez nam je orisal natančne gospodarske, zdravstvene in socialne prilike — ki v veliki meri vplivajo na otroka. Imel je to skicirano in nam je skico po predavanju poklonil — iskrena mu hvala!
To raziskovanje in proučevanje otroka je pri nas začel Pokret. Vsak učitelj, ki noče biti samo uradnik, mora pri svojem delu v šoli upoštevati vse vplive na otroka. Delo zahteva mnogo truda in časa. Na nekaterih šolah to že delajo. Tako nam je tov. Tavčar poročal in pokazal kako delajo to v Borovnici.
Prihodnje zborovanje bo meseca aprila. S. Vrhovec, preds. N. Župančičeva, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - VZH. DEL je zborovalo v soboto, 9. marca 1940., pri Slonu v Ljubljani. Zborovanju je prisostvovalo 51 članov in članic.
Zborovanje je otvorila predsednica tov. Završanova, ki je pozdravila navzoče zboro-valce. Posebej je pozdravila tov. Rant Marijo, ki se je zopet vrnila v naš srez, iz katerega je bila premeščena po službeni potrebi. Po službeni potrebi je premeščen tov. Cerut iz Zaloga. Na njegovo mesto je prišla tov. Wind-schnurer Angela. Iz društva je izstopila tov. Porenta Marija iz Sv. Jakoba ob Savi.
Sledilo je izčrpno poročilo tov. predsednice, v katerem je pojasnila članstvu naše stališče do položaja v učit. organizaciji, ki je nastal po ustanovitvi Saveza hrvatskih učiteljskih društev. Danes, ko obstojata v državi dve samostojni in teritorialno ločeni učit. organizaciji, je nujno in neodložljivo, da se pristopi k osnovanju učiteljskega stanovskega foruma, ki bi lahko predstavljal celokupno učiteljstvo Jugoslavije.
Že med poročilom predsednice je tov. Lu-lik predlagal, da člani našega društva sprejmejo v celoti mnenje in stališče upravnega odbora JUU, sekcije za dravsko banovino. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nadalje je predsednica obrazložila članstvu, kakšne predloge je stavilo JUU finančnemu odboru. V glavnem so to predlogi, na katerih organizacija stalno dela, priključeno je bilo še nekaj novih, aktualnih predlogov.
Organizacija vodi neprekinjeno akcijo za zvišanje prejemkov državnim uradnikom, ki spričo naraščajoče draginje že ne morejo več kriti najosnovnejših življenjskih potreb. Sekcija, kakor tudi naše društvo sta odposlali spomenico in brzojavke na vsa odločujoča mesta in prejela od njih zagotovilo, da se bo našim upravičenim zahtevam čimprej ugodilo. Sledilo je poročilo o napredovanjih in o
primanjkljaju učiteljskih moči za Slovenijo, kakor tudi pojasnilo, kako bi se poslednjemu odpomoglo z raznimi ukrepi. Nadalje omeni predsednica stališče JUU do nadzorniške organizacije. Poročilo predsednice je bilo soglasno sprejeto.
Poročilu predsednice je sledilo poročilo tajnice, ki je prečitala vse važnejše dopise, ostale pa na kratko omenila.
Po tajniškem poročilu je predaval dr. Vlado Schmit o »Psihotehniki in poklicnem svetovanju«. Predavatelj je uvodoma pojasnil razvoj človekovega dela, ki je šele po francoski revoluciji zadobilo svojo pravo vrednost. Nato je podal razvoj poklicnih svetovalnic v osameznih državah. Navedel je primere za eškoslovaško, Nemčijo in Švico. Današnja doba je dosegla s pomočjo tehn. razvoja nad 40.000 različnih poklicev. Poklicne svetovalnice poizkušajo s pomočjo psihotehnike, poklicne medicine ter z dognanji narodne ekonomije in sociologije ugotoviti, za kateri poklic je posameznik sposoben. Njih delo je ogromnega pomena, ne le za poedinca, za katerega velja izrek: zgrešen poklic — zgrešeno življenje, temveč za ves narod in njegov gospodarski dvig.
Predsednica se je g. predavatelju zahvalila za zanimivo predavanje, ki ima zlasti za vzgojitelje izredno važen pomen.
Prihodnje zborovanje bo v mesecu aprilu. Završanova, preds.	Št. Podbevšek, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA je zborovalo dne 16. marca t. 1. v Črenšovcih. Po otvoritvi je predsednik pozdravil novo vstopivše članice: Skulj Helo iz Kapce in Jordan Silvo ter Fradel Marijo iz Črenšovcev. Od zadnjega zborovanja se je naše društvo povečalo za 6 članov.
Predsednik je prečital situacijsko poročilo, kjer članstvo posebno odobrava prizadevanje naše organizacije za zvišanje prejemkov. Razvila se je živahna debata, kjer so vsi odločno povedali, da je sedanje stanje nevzdržno. Plače so komaj za najnujnejše življenjske potrebščine, a odreči se moramo vsakemu poklicnemu razvoju in napredku. Gg. predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade in g. ministru financ v Beogradu smo poslali resolucijo, kjer smo zahtevali takojšnje zvišanje plač.
S predlogi sekcije za reorganizacijo JUU se strinjamo.
Sredi aprila bomo šli hospitirat na bežigrajsko poizkusno šolo, za kar vlada veliko zanimanje. Dobili bomo tridnevni dopust. Ekskurzije se bo lahko udeležil vsak učitelj v našem srezu.
Po šolah bomo organizirali filmske predstave z aparatom in filmi »Šole narodnega zdravja« v Zagrebu.
Tov. Humar je podal o svojem referatu ekscerpt Freudovega »Uvoda v psihoanalizo«. S svojim predavanjem nas je zainteresiral za to znanstveno panogo, ki bi jo morali učitelji čim globlje poznati.
Nato pa nam je tov. Humar podal kratek pregled računskega dela v šoli, kot si ga zamišlja on. Razvila se je živahna debata, kjer so sodelovali skoraj vsi navzoči. Tov. Gumi-lar nam je povedal, kaj je videl ob času svetovne vojne v koloniji velikega misleca Rabin Dranata Taghore v Indiji, kjer je bilo urejeno najmodernejše šolstvo od osnovne do visoke šole. Tam sta bila pri računskem pouku
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom. knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole: knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo, papir »J a sni t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejše-ga pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in ostala knjigoveška dela.
Iliiiilllliiiilllliiiilllliiiiillliiiilllliiiilliliiiillliiiiilllliiiilllliiiillllimll
KUPUJTE
PRI TVRDKAH,
KI OGLAŠUJEJO
V NAŠEM LISTU!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii^
||MI|||||III|||||IM||||||M|||||IIII||||III||||!III|||||!M|||||IM|||||III|||||IM|||
v ljudski šoli najvažnejša samodejavnostni in življenjski princip.
Aprila gremo na zborovanje v Mursko Soboto, maja v Ljutomer, junija pa bomo zborovali doma.
Opravičile so se tri članice, nekaj tovarišev je na orožnih vajah, drugi so izostali molče. Danes vsak čuti, da je stanovska organizacija najvarnejše zaledje. Zato skrbimo, da bo naša zaščita čim močnejša. Udeležba in aktivno sodelovanje na zborovanjih je prvi korak k temu. Zato — ne izostajajmo!
Predsednik:	Tajnica:
Mlekuž Franjo s. r. Petovar Milena s. r.
Novosti na Knjižnem trgu
—k »Škropljenje sadnega drevja« je naslov knjigi, ki jo je spisal po 20 letnih lastnih skušnjah splošno znani, odlični strokovnjak ravnatelj banov, vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Josip Priol in ki jo je ravnokar izdalo v 2. izdaji »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani«.— Kako potrebna je ta knjiga in kako je sadjarjem z njo ustreženo, nam izpričuje dejstvo, da je bila 1. izdaja, tiskana v 5000 izvodih, razprodana v pičlem letu. Druga izdaja tega poljudnega navodila za zboljšanje našega sadnega pridelka v množini in kakovosti je na podlagi najnovejših lastnih izkušenj ter domačega in tujega slovstva temeljito predelana, izpopolnjena in povečana. — Knjiga obsega 20 poglavij, v katerih se izčrpno obravnava sledeča tvarina: pomen škropljenja sadnega drevja, kako se pripravi sadovnjak za škropljenje, zimsko škropljenje, poletno škropljenje posameznih sadnih plemen, kako pripravimo škropiva (bakrena, žveplena in druga škropiva), katera škropiva smemo mešati, previdnost pri arzenikovih škropivih, drevesne škropilnice, ali se škropljenje izplača, koliko stane 100 litrov škropiva, škropilni koledar. — Noben sadjar, ki mu je na tem, da bi pridelal obilo prvovrstnega namiznega sadja, ne bo brez te knjige. Dobi se pri Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Za društvene člane stane 12 din, za nečlane in po knjigarnah pa 15 din izvod.
Učiteljska tiskarna
—t Iskreno priporočamo knjižico ing. Stanka Dimnika: Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi-Cena knjižici 5 din. Pri večjem odjemu 10 % popust.
—t »Kmetje včeraj in danes« je naslov najnovejši knjigi, ki jo je spisal Ig. Koprivec, pisatelj - domačin Slovenskih goric. Na 281 straneh se opisuje v lepem pripovednem slo^-gu življenje našega kmetovalca in viničarja ter najlepših in najzanimivejših delov slovenske zemlje. — Knjiga stane s poštnino vred 66 din. Naročite jo pri Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru.
Tudi za učiteljstvo je
Zadruga državnih uslužbencev
za nabavo potrebščin v Ljubljani, (Nabavljalna zadruga) Vodnikov trg št. 5
Stanovska dolžnost vsega zavednega učiteljstva bi morala biti, da se včlani v to zadrugo in da kupuje v njej vse svoje potrebščine. Deleži po din 1 (K)'—, vpisnina din 5"—. Blago prvovrstno, postrežba točna, cene konkurenčne, ob koncu leta ristorno. — Vpišite se takoj! — Telefon št. 44-21
Telefon št. 28-57
Gostilna „Ražem"
Ljubljana — Žabjek
Prvovrstna primorska kuhinja, izborna vina in vedno sveže pivo. — Cenjenemu učiteljstvu se priporoča 2oran Ra_em
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000-— vsem javnim nameščencem po 7% proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Pomladanski plašči , gg * • kostumi, kompleji, Jj^ JI Jm obleke in bluze „ „ n Prešernova ulica 7—9 samo zadnje novosti v.. .,.. Cfublicinci v največji izbiri pri " '		FABIANI & JU RJOVEČ LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5 priporočata veliko izbiro damskega In moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna 1
		«B^MBHBMiMHBMiBBKB^T^ffffMHilPf' fllftifcMTOPE_
		
Glavni in odgovorni urednik Vekoslav Mlekuž. — Izdajatelj: J.U. U. — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Za sekcijo odgovarja Metod Kumelj. Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). — Vsi v Ljubljani		
0202020101010101020102020101010102020102020201000000
16147969