-VvV:; Ppl* p. M..... r ,V : > ■ ■ ericam v puščavi IftoJUV - št. 195 (4040) TRST, nedelja 17. avgusta 1958 Cena 30 lir adnge vojaško-politič- VCr,akCije ZDA in fof*. velike Britanije na ^em vzhodu so po-^e resno krizo in šte-u »varnosti; prišlo pa '?«» do različnih na-v sami atlant-Ctit, 3/01' Ta nasprotova-se pokazala najprej bTLnmna’ kak0 Je W-fcvSen7a+VOja*k0 P051-6' razširila ? Pa so se ob na vprašanja «0j2an^ iz^a iz ob-• Vojaško po- Kritar,an^€ Z^A 'n Velike Jdrdan - v Libanonu in Co hr1J1 bil° opravlje- lih si,62 sodel°vanja ostala ak’ 0610 brez prejšnje-ShoHnVeStlla tem ostalim državam. S tem sili j« 5Ve zahodni veliki *« bolj ,ztumt u ob. sum nezadovoljstvo in takratV°Jl!l sodelavcev, da kt rv!, • dar gre za veli-sami odločitve - Iip 1 .Sarnostojno odločata, ^raznm na pogodbe in i'cevan^eKnSkUPnem ^ Vqj Pa se je raz- p°kaz^ Srednjem vzhodu Poka2ai ,, *—* ,,i“uuu brez es nevaren in trebpo n ko je biI° p<> rešiti v„ J ati izil°d in Povzro.;:’'a*anJa. ki jih je clovapj v°jaško posre- kazaia so se zopet po- Načjn t različna gledišča, sutija’ rešiti ta vpra- šiuija , ^tdme/6 danes Ponovno liesoe] • ncv*b zahodnih BtlanKa,sli' Vsaka clanica ri e ,zveze teži za v*t'k a ^ Pridobila naj-5s 8*oristi zase; pri tem to peresi križajo. Vse to >kaze na skrito kri-0(3tios 0 ra"nj°sti blokovskih PlitkihV’ k- se v takih tre-y hajbolj jasno vidi. letih je bila r^ezg v v °kviru zahodne °*adje 6fkra*' Potisnjena v ta; j ’ ;zr°k za tak pologa Itan-1 V tem’ da je PetH n a na niednarod- lil ^PriŠČU HrpT1 rtrvVinrt n • - meanaroa-ip je PoPr'šču brez pobud ^'itiko °'n°ma P0dpiraia atlantske zveze, >ma Politiko naj mod- ri ' *3Beea ">'*“» imjuim. zatri0 V njei- To Pa ni blaPslc>naravne težnje ita-v '»»ort« Pol’tike, da ne bi ti iahifem trenutku — ko ?atodn,L0b nesoglasjih v Kkhemv, taboru postala tetiiu ,na zaradi podpore > okr ■ °nemu stališču svojega samo- *uKljivo Uveliavlian0a. Rast^ -J! ^e> da je izkori-^Vil^m j.ln Predlagala ip v* državam nasvete °£e o vodenju za-vzhPrfllcike do Srednje-vJl, a in Sredozemlja, f&da n?!?. pa Je to, da bi «Voje a}’ia zastavila vse [e?a za utrditev svo- ®!<(it»7 ia v državah Remija. '*?ode^Cenitvi, da bi tak KI, s„v ‘tenutek že nasto-eda pa tudi s sta- rim geslom: ogovoriti in delati moramo o pravem času» — je italijanski ministrski predsednik Panfa-ni obiskal Washington in nekatera zahodnoevropska glavna mesta. Imel je razgovore o dveh temeljnih vprašanjih: o enotnosti Zahoda v atlantski skupnosti in o politiki do Srednjega vzhoda. Med razgovori pa ie dobivala «nova zunanjepolitična usmerjenost Italije* jasnejše obrise. Prav gotovo bodo izhodišče te usmerjenosti še nadalje atlantska solidarnost ter krepitev in razvoj političnih funkcij severnoatlantske zveze. Medtem ko pa razumejo velike zahodne sile pod pojmom atlantske solidarnosti in njenega utrjevanja podporo svoji politiki in uresničevanje svoje volje, razumejo Italija in se nekatere druge države (sem štejemo tudi Zahodno Nemčijo) krepitev atlantske solidarnosti kot odstranjevanje razlik med «prvorazrednimb in «arugorazrednimi» država-rni-članicami, pa tudi kot vzpostavljanje enakopravnejših odnosov med njimi, To bi odstranilo notranja nasprotja; zmanjšalo pa bi tudi odločilen vpliv vodečih zahodnih sil. Na drugi strani pa se krepijo v zadnjem času prav v teh «drugorazred-nih» državah na Zahodu posamezne konstruktivne težnje, ki napeljujejo — s palače Združenih narodov m .................................................................................. Jutri nadaljevanje razprave v skupščini OZN Živahna dejavnost delegacij izven OZN pri iskanju zadovoljive skupne rešitve Tudi francoski zunanji minister De Murville pride v Netv York - Jutri «majhna konferenca na visoki ravni> v uradu tajnika Hammarskjoelda ? - Norveška resolucija - Nov sovjetski načrt ? - Na Zahodu z nezaupanjem gledajo na ponovno zbližan je med Saudovo Arabijo in Z AR NEW YORK, 16. — Medtem ko je bila razprava v glavni skupščini OZN odložena na ponedeljek popoldne, se med posameznimi delegacijami nadaljujejo posvetovanja in pogajanja, da bi se sporazumeli o kompromisni rešitvi v sedanjem napetem položaju na Srednjem vzhodu. Norveška delegacija pa ■ je medtem sporočila, da bo v ponedeljek predložila svojo resolucijo, ki jo bo pripravila po posvetovanjih s številnimi delegacijami. Vsebina re-soluoije ni še znana. Norveški zunanji minister Engen pa je izjavil, da Norveška ne bo sama pri tej pobudi, pač pa se ji bo pridružilo še drugih osem ali deset delegacij, Japonski zunanji minister Fujijama je tudi zelo aktiven. Po razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom je časnikarjem izjavil, da je »opogumljen«, kar se tiče sedanjih naporov skupščine za iskanje rešitve. Dodal je, du je Gromika zaprosil, naj mu sporoči «argumente ih namene«. Danes se je Fujijama razgovarjal tudi z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom. Člani japonske delegacije so izjavili, da želi Fujijama vedeti za Hammarskjoeldovo stališče o dosedanjih naporih pri iskanju kompromisa. Davi pa se je Fujijama razgovarjal z glavnim tajnikom Arabske lige Hasuno. Ze včeraj je predstavnik japonske delegacije izjavil, da Eisenhowerjev načrt o Srednjem vzhodu ne vsebuje niti enega konkretnega predloga za ureditev libanonskega in jordanskega vprašanja, marveč omogočajo njegovi predlogi samo ureditev ključnih problemov ZDA. Japonska pričakuje, da bodo ZDA in Velika Britanija čimprej u- makrile svoje čete iz Libanona in Jordanije. Osnovno vprašanje, ki ga morajo u-rediti na izrednem zasedanju, je problem Libanona in Jordanije. Tudi glavni tajnik Ham-marskjoeld je zelo aktiven in zatrjuje se, da mu je u-spelo doseči načelen sporazum med tremi zahodnimi državami, Sovjetsko zvezo in Združeno arabsko republiko za začetek privatnih razgovorov med zunanjimi ministri teh držav. Ham-marskjoeld nametava baje • že v ponedeljek povabiti v svoj urad Dullesa, Gromika, Selwyna Lloyda in Favzi-ja. Morda bo vabilo razširil tudi na francoskega zunanjega ministra De Mur villa. Ta sicer ne sodeluje pri ražpravi v skupščini, toda v Parizu so danes sporočili, da bo De Murville jutri ali v ponedeljek odpotoval v New York-, kjer ho prisostvoval delu skupščine. Omenjeni sestanek bi torej bil nekako «majhna konferenca najvišjih«. Za ponedeljek je napovedan tudi sestanek med Gromikom in britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Llo.vd je povabil Gromika na kosilo. V diplomatskih krogih pričakujejo od tega sestanka važen razvoj. Kakor je znano, je bila do sedaj položena v skupščini samo sovjetska resolucija, v ponedeljek, kakor rečeno, pa bo položena še norveška in morda tudi japonska. Indijska delegacija pa se posvetuje, da bi pripravila kompromisno resolucijo. Na sinočnji seji skupščine je novozelandski delegat izjavil, da mora vsaka rešitev krize na Srednjem \ ;hodu upoštevati globoki politični in socis ni razvoj na Srednjem vzhodu. Na ponedeljski seji pa bodo govorili italijanski delegat Piecicai ter delegati Libanona, Romunije, Argentine, Grčije, Cejlona, Iraka, Albanije in Jugoslavije, Kakor poročajo iz Novega Delhija, je sovjetska vlada baje sporočila indijski vladi načrt za Srednji vzhod, ki ga misli predložiti v skupščini. Baje indijska vlada ta načrt podpira. Iz Bejruta javljajo medtem, da bodo v kratkem u-maknili iz Libanona še en bataljon ameriških »marine-sov«, v skupnem številu 1800 mož. Po tem umiku bo ostalo v Libanonu še 10.700 ameriških vojakov. Pozornost političnih krogov je obrnjena tudi na o-bisk prestolonaslednika in ministrskega predsednika Saudove Arabije Feisala v Kairu. Danes se je Feisal razgovarjal z Naserjem tri ure. Prvi razgovor z Naserjem pa je imel že sinoči takoj po svojem prihodu. Po današnjem razgovoru je Feisal izjavil: «Govorili smo o vseh vprašanjih, ki zanimajo arabsko ljudstvo na splošno in naši dve državi še posebej.« Dodal je, da je rešitev sedanje krize na Srednjem vzhodu odvisna od posvetovanj in sestan- kov v OZN, ter je izrekel upanje, da bo Združenim narodom uspelo rešiti vprašanja, o katerih razpravljajo. V Kairu so Feisala sprejeli izredno prisrčno. Opazovalci poudarjajo, da so s tem ponovnim zbližanjem postavljeni temelji za novo politično sodelovanje med obema državama. V Kairu poudarjajo sicer, da čas ni še dozorel za federacijo med Saudovo Arabijo in Zvezo arabskih držav, toda sedanja okrepitev odnosov vsekakor pomeni važen napredek k uvedbi skupne zunanje politike in gospodarske politike. V zahodnih krogih z nezaupanjem gledajo na to zbližanje, in že govorijo, da ima jasen strateški pomen, in . sicer obkolitev Jordani-j-, kjer se Huseinov prestol zelo maje. r*«c se suino naftovodu! (Iz «Ježa») «Primorske prireditve» se močno uveliavliaio Sedem dni v svetu Aktualni portreti Z ojjeretnv sezono se v Trstu v glavnem gledališče iz Trsta, 12 predstav ljubljanska “Ts zaključijo poletne kulturne prireditve, ltali- Drama, gostovale pa so še ljubljanska Ope- ., i jonsko dramsko gledališče Je svojo sezono ra in Balet, Slovenska filharmnnija, Mestno ' ' ' zaključilo ze pred časom, Slovensko narod- gledališče iz Ljubljane in gledališče iz Uno gičAališčk' pa je imelo svojo zaključno Celja. _ V * 4prireditei'prav preteklo nedeljo. Se koncert Odbor za Primorske prireditve je raz- 8|ti newyorškega simfoničnega orkestra je bil širil-svojo dejavnost še na druga področja. ' ,1. odložen in tako je v Trstu, vsaj kar se Tako je poskrbel za vrsto prijetnih in IMMHB tiče takih prireditev, trenutno pravo mrt- vabljivih prireditev — kot so Ribiški praznilo. nik t> Izoli, Portoroška noč, Mednarodna Pravo nasprotje pa je onkraj meje na v Kopru in Plesni turnir, ki si jih Koprskem, kjer so v posebnem razmahu J* ogledalo ne samo veliko število aoma- ■1 «Primorske prireditve ob slovenski obali«. činov, temveč tudi precejšnje število pre- 4 Bi Zanimanje za te prireditve je bilo veliko Hvalcev Tržaškega področja. ■ tudi na Tržaškem, kjer so Tržačani ukori- V pretekli zimski sezoni je bilo Ze 106 Stili ugodnost obmejnih prepustnic, da so -Predstav z 28.955 obiskovalci Druge letne šli na kratek izlet v jugoslovanska letov i- prireditve pa so se začele 30 junija v Po- w£Z2m šča in da so si istočasno ogledali tudi stojni z gostovanjem ljubljanske Drame, na- PSI«! kakšno predstavo. daljevale so se tudi preteklo nedeljo z Goldoni - Ruplovimi 'Primorskimi zdraha-l Ne more se še re», d* sPr,morske p uspehom odigralo prireditve« ze nekake tradicionalne prire- v s(ovenrko narodn() gledaXišče iz - j d,t”e« ",tl da $° P°^nega ali edmstve- Tma pomembnejše prireditve tega me-PM nega. Mirno pa lahko rečemo, da so za va jeca ^ koncerta> operne in sim. jfi&ti-j mah košCek slovenske obale in njenega počastitev medeonskega ~’aied>°* r Ud' Za f ,e lJUbi elje iram- šahovskega turnirja u Portorožu, še gosto- 4 ske m glasbene umetnosti dovolj mikavne ljubljanske Drame z Brechtovim — ' in privlačne. Za stalne prebivalce pa so te J svet0vni vojni« in ePles Vr'ZdlT ^ P° V°membn' d0' sosednih narodov«, pri katerem bodo so- °adkl’ k' 3Jh P°vezu3el° • doga- Avstrijci> ltalijani in Jugoslovani, janjem v drugih večjih srediscih. Začele so tehnična pripravljenost za letne S€ Prlred,tt,e.pr*d dobr‘m letom dni. Ze ireditve je znatn0 boljša od lanske^ Qd. pruo sezono je bilo v Kopru, Izoli in P i- v _ D ~ i nn j * i-• —• j j i bor za «Pnmorske prireditven je opremil ■rnmm ran« 29 predstav, ki si jih je ogledalo prizorišče na 'Punti, v Piranu, na- 12.240 obiskovalcev. Med najuspelejse pred- havil ^ j m nQvih ,to[o;; ter stave štejejo gostovanje solistov ljubljanske poskrbel za ozvočenje in ojačil svetlobni Opere in radijskega simfoničnega orkestra, ; k Vgg sgvgda n lo k ansamblov Drame SNG iz Ljubljane in kvaliteti letošnjih prireditev. V SNG iz Trsta ter Slovenskega okteta. perspektivi pa je še ureditev novega pri- Po načrtih za druge «Primorske prire- zorišča v Kopru, ki bo sprejemalo v bodoče ditve« so razdelili sezono v zimsko in letno. le tiste klasične predstave, ki so pogojene spobodijo ostankov kolonial- sednik sploh ni omenil glav- m v številnih drugih drža- Prireditve niso bile ve( samo v Kopru, s samim okoljem glavnega trga. nega jarma. S takimi fraza- i.ega vprašanja, ki je umik vah.--Izoli in Piranu, temveč so bile tudi v Po- Zdaj se seveda že govori o zimski šemi so označili na primer tu- tujih čet s Srednjega vzhoda. ---------------------------------------------*—— stojni, Sežani, Ilirski Bistrici in Divači. zoni ter delajo načrte za prihodnje poletne di dogodke v Iraku, kjer je To poudarjajo tudi v Indiji (Nadaljevanje na 8. strani 60 predstav je imelo Slovensko narodno prireditve, ljudstvo obračunalo z reži- ; mom, ki je deloval v korist mmiuiiiiiiHiitiHiitiiimHaimmiiii iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniimimimiiiiniiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiuntmiiiimiiiiiin ■iiimiittiiiiui . zahodnih imperialističnih sil. In prav zaradi dogodkov v Iraku so se podvizali ter vojaško zasedli Libanon in Jordanijo, da bi preprečili vsak razvoj v smeri popolne neodvisnosti. V peti točk’ predlaga Fisen-sower regionalni načrt za gospodarski razvoj, ki naj podpre in pospeši dvig življenjske ravni prebivalstva arabskih držav. V šesti točki pa govori o ukrepih za preprečitev oboroževalne tekme na Srednjem vzhodu, V zveži.i*z ukrepi proti o-boroževalni tekmi pa se je oglasil Izrael. Tamkajšnji vladni krogi namreč trdijo, da so arabske države dobile večje pošiljke orožja od Sovjetske zveze in od držav njene rkvpine, Irak Pa ja orožje dobil v okviru bagdadskega pakta. Zato ne bi mogel Izrael privoliti, ir prepoved unažanjo novega orožja, čej d« «« sedaj tehtnica na-, giba v korist Arabcem, Izrael, ska zunanja ministrica Gol-da Meir, ki je obiskala Pariz in London, je izjavila, da je v Londonu zahtevala nove dobave orožja. Značilno je, da je glede Jordanije izjavila, da W bilo bolje, da o-stane tam na oblasti kralj Husein, ki je *za Izrael manj nevaren,, kakor pa bi bil maserski« režim. Zagrozila je celo, da bi Izrael zasedel Jordanijo, če bi Husein padel tn bi si ljudstvo izbralo to, kar je ona imenovala «na-serizem«. Jasno, da si v Izraelu želijo, da t) Jordaniji ostane kralj Husein, ker ta vodi politiko, ki mu jo diktirajo iz Londona in 1 Vashing-tona. Ih znano je, da je Izrael miljenec Zahoda in vodi politiko, kakršno piu nerekujejo iz dveh zahodnih pre-*tolnie.*t i \ A . i Eisenhoiverjev predlog so v afriških in azijskih državah sprejeli z nezncio volj-stvom in poudarjajo, da pred- Vsa miroljubna svetovna javnost z velikim pričakovanjem in zaupanjem »ledi sedanjemu izrednemu zasedanju glavne skupščine OZN, ki razpravlja, kako bi odstranili nevarnost na Srednjem vzhodu, ki je nastala z angleškim in ameriškim vojaškim posegom v Jordaniji in Libanonu. Kakor smo že zadnjikrat omenili, prihajajo tudi na tem zasedanju do izraza nevarne tendence, da se zadeva spravi izven pravega tira. Vso zadevo skpšajo velesile obravnavati s stališča blokovske politike in s stališča ravnotežja med obema blokoma. Na Zahodu gredo tako daleč, da hočejo Organizacijo združenih narodov spremeniti v nekakšnega čuvaja statusa quo na Srednjem vzhodu, to je v silo, ki naj bi zavirala naravni proces arabskega političnega razvoja. Vse to seveda odevajo v lepe fraz\, češ da gre za obrambo neodvisnosti in za obrambo pred 'posrednim napadom«, in temu ustrezno pripravljajo tudi svoje načrte. Tako je ameriška vlada pripravila svoj načrt, ki ga je predsednik Eisenhovjer oselj-'io obrazložil na seji skupščine v sredo. Eisenhoiverjev načrt obsega naslednjih šest točk: 1. Ukrepi Združenih narodov glede Libanona. 2. U-krepi Združenih narodov za ohranitev miru v Jordaniji. 3. Prenehanje pobud za hujskanje na državljansko vojno od zunaj. 4. Ustanovitev sile miru Združenih narodov. V zvezi z vsem tem se predsednik zavzema za to, da bi poslali na Srednji vzhod oborožene sile OZN, ki naj bi «ščitile« tamkajšnje države tudi pred «porednim napadom«! Z besedami «posredni napad« in 'hujskanje. na državljansko vojno od zunaj«,označuje jo namreč za Zahodu sleherno napredno gibanje na Srednjem vzhodu in sleherni poizkus, la se tamkajšnji narodi o- RONALD DAGGET ki je docent za mehaniko na državnem vseučilišču v VVisconsinu (ZDA) je izdelal ime-hanično srce«. Daggeto-vo »srce« je na videz zelo enostavna in drobcena naprava in se je pri poizkusih na pseh že obnesla. Preden pa jo bodo preiskusili na človeku, bo minilo več let. Predsednik britansko vlade Mac Millan je po svojem obisku v Atenah in Ankari odpotoval na Ciper, kjer je skupno z guvernerjem Footom in z vojaškimi poveljniki pregledal angleške postojanke in čete, ki skušajo uničiti osvobodilno gibanje na otoku SE ENA ŽRTEV ZNANSTVENE DEJAVNOSTI Joliot- Curie kot in borec za svobodo JAYNE MANSFIELD ki tako «buri» svoje oboževalce, bo še letos poslala mati. Govori se o decembru. Baje se že sedaj pripravlja na »veliki dogodek« s tem, da plete volnene obleke za svojega otroka, hkrati pa tudi pravijo, da dela to bolj v reklamne namene. Francoski nazadnjaški krogi so ga zaradi naprednih idej začeli izpodrivati, njegovega velikega znanstvenega uspeha pa ne morejo zasenčiti javnost v javnem življenju. To pa je francoskim vladajočim krogom dalo pretvezo, da. so ga začeli izpodrivati, 2e leta 1950 so mu odvzeli funkcijo visokega komisarja za atomsko energijo in nato še marsikatero funkcijo. Curie je bil namreč komunist, član francoske komunistične partije in celo član njenega centralnega komiteta. V času, ko ise se francoski imperialisti borili za ohranitev položajev v Vietnamu, je Curie ustanovil francosko združenje prijateljev Vietnama. Curie je bil tudi predsednik Združenja Francija-ZSSR in stalni član svetovnega mirovnega kongresa. Taka dejavnost francoskim imperialistom ni mogla biti pogodu in zato so Curieja skušali izločiti iz javnega življenja, kar pa jim ni uspelo. Njegov sloves znanstvenika in človeka je bil prevelik, da bi ga mogli francoski nazadnjaški krogi zasenčiti. Kako velik je bil Curie, nam povedo sledeči podatki. Napisai in objavil je 67 znanstvenih publikacij, bil je član desetih tujih znanstvenih akademij in častni doktor petih vseuč'-lišč. Bil je odlikovan s številnimi odlikovanji in tudi s francosko častno legijo. Kar pa je za Curieja kot atomšsta najbolj značilno, je to, da ni v vsej svoji atomski dejavnosti nikoli delal za vojno in to je zahteval tudi od vseh naprednih znanstve-nikov-atomistov. liot-Curie se je zavedal, da se je a tem preveč odkril, zato je prešel v popolno ilegalo in se kot Jean Pierre Gaumont preselil v Bellevil-le. Tla so pa bila vendarle prevroča in v dogovoru z zavezniki se je pripravil za pobeg v Alžirijo, kjer je že bil imenovan v generalno konzulto. Toda kljub dogovoru zavezniške zveze ni bilo in Frederic Joliot-Curie se vrne v Pariz, kjer začne priprave za veliki upor Pariza proti nacistični vojski. Tako sloves znanstvenika kot njegova politična dejavnost mu po osvoboditvi zagotovita visoke položaje v francoskem javnem življenju. De Gaulle ga je takoj imenoval za visokega komisarja za jedrsko energijo. Leta 1947 Curie zastopa francosko znanost v ekonomskem svetu in istočasno sodeluje v glavnem odboru načrta Mon.net. Nadalje Curie zastopa Francijo v komisiji za atomsko energijo pri OZN in tudi na glavnem zasedanju UNESCO. Istega leta zastopa kot predsednik skupine francoskih atomistov Francijo na skupnem kongresu francoskih in angleških atomistov. Curieja srečamo tudi med ustanovitelji svetovne zveze znanstvenih ■delavcev, ki ga kmalu izvoli za svojega predsednika. Se Več je bilo Curiejevih funkcij iz javnega življenja. Kot je bilo bogato njegovo znanstveno delo, tako plodna je bila tudi njegova de- Ko smo v sredo poročali,, da so morali francoskega znanstvenika — atomista Frederica Joliota — Curieja zaradi naglega poslabšanja zdravstvenega stanja prenesti v neko pariško kimiko k nujni operaciji, nismo niti od daleč računali, da bomo morali že dva dni pozneje poročati o njegovi smrti. Čeprav smo vedeli, da veliki znanstvenik že tri leta boleha, smo računali, da bodo njegova leta — saj je bil star komaj 58 let — bolezen premagala. Toda niti njegove fizične moči, niti zdravniška veda mu niso mogle pomagati. Zaradi močne notranje krvavitve je Joliot-Curie v četrtek podlegel in Francija in z njo ves svet je izgubil velikega znanstvenika in ne le znanstvenika ampak velikega človeka. Frederic Joliot je bil sin trgovca, ki se je ukvarjal tudi z glasbo. Ko mu je bilo 23 let je že imel v žepu diplomo pariškega vseučilišča. Za študijsko »troko si je izbral industrijsko fiziko in kemijo. Profesor Paul Lan-gevin j« v mladem Joli^tu Ukoj opazil znanatvanika in ga zato napotil v študij tet daj še razmeroma nove snovi — radija. Dve leti pozneje srečamo Joliota kot asi-stept*. v laboratoriju znaiv stvenice Curie. Tu se začenja njegova znanstvena dejavnost in hkrati tudi družinska povezava z družino Curie. Že naslednjega leta s« namreč poroči z eno izmed hčerk velike francoske znanstvenice, Irena, in je od družine Curie prevzel tudi' priimek, tako da se od tedaj kliče Joliot-Curier Seveda v znak tesnega znanstvenega sodelovanja • svojo ženo Ireno, s katero je stalno sodeloval in na račun tega skupnega sodelovanja bil leta 1935 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Dolga bi bila zgodba njegovega znanstvenega dela. Njegovi in njegove žene uspehi so francosko vedo tako obogatili, da si je Francija mogla kmaiu po vojni zgraditi svojo atomsko baterijo in zato je bil Curie takoj po Vojni imenovan za visokega komisarja za jedrsko energijo v Franciji. V začetku smo rekli, da Curie ni bil le velik znanstvenik, ampak tudi vel.k človek. Ko so v juniju leta 1940. nacistične armade prebile ali obšle Magmotovo linijo, za katero so francotke armade dremale, so jo mnogi francoski politikanti, ne meneč se za usodo Francije, popihali in pri tem skrbeli le zase in svoje premoženje. Znanstvenik Joliot-Curie pa je v teh usodnih trenutkih veliko bolj gledal na svoj laboratorij in svoje uspehe kot nase. Organiziral je rešitev zaloge «težke vode« iz ®vo- (Nadaljevanje s 1. strani) •-----m I n .'..■ti 11 r vzhodu — lahko Zahodna Nemčija in Italija pridobita ugled na Srednjem vzhodu. Prav gotovo pa bosta tudi lahko razširili možnosti za svoje sodelovanje v tem delu sveta. Takšen nov položaj Italije in Zahodne Nemčije bi nedvomno pridobil na ugledu in vplivu tudi v atlantski skupnosti, v kateri , se borita za enakopravnost. Delni uspehi, ki jih je dosegel Fanfani s svojimi razgovori, kakor tudi precej zadržane izjave o italijanskih načrtih in pobudah, govorijo o tem, da velike zahodne sile še nadalje odločno vztrajajo pri tem, da obdržijo na vseh področjih atlantske politike svojo »prvorazredno* vlogo in da predvsem vsiljujejo svojo politiko. (Iz 'Komunista,) JANET MURO je prva igralka, ki ji je uspelo skleniti z zna- nim ameriškim filmskim režiserjem, producentom in iniciatorjem risanih filmov Waltom Disne- yem pogodbo za daljšo dobo. V prvem Disne-yevem filmu bo Janet igrala mlado kmetico. Frederic Joliot — Curie ga leta v j'uniju ga Nemci aretirajo. Ker pa nieo imeli proti njemu nobenega dokaza in ker je ime Curie veliko pomenilo, so ga morali izpustiti. Ves čas je Curie v stiku z borbenimi enotami francoskega odporniškega gibanja, katerim dobavlja velike količine razstreliva. Med najbolj uspele njegove podvige v tem času je organiziranje pobega francoskega zpgnstvenika Langevi-na v začetku leta 1944. Jo- jega laboratorija v Anglijo, da bi ne padla v roke nacistom. Hkrati je rešil tudj vse dokumente in Znanstvene Študije, s -skupino sodelavcev in nekaj avtomobili je odpeljal iz Pariza v Bor-deaux vse zaloge težke vode in kup znanstvenega mate-»iala. V Bordeauk je kolona prispela 19. junija 1940. Tu so mu Angleži* nudili možnost, da bi se s tem in s svojo ^ružino rešil v Anglijo, kjer bi ts'svojim slovesom prav gotovo jjomagal borbi Francije piroti Mačističnemu, okupatorju. Todg z dragocenim tovorom* sta odpotovala preko Rokavskega preliva le Halban in Kowar-sky, dečim se je on vrnil v Pariz, *da bi od tod v začetku pomagal, pozneje pa celo vodil antinacistično odporniško gibanje. Ko se je Joliot Curie vrnil v svoj laboratorij, je bil ta delno zaseden. Nacisti so vedeli, kaj se tu dela, toda Curie nacistične ponudbe, da bi delal za vojisko in vojno, ne sprejme, pač pa svojo znanstveno dejavnost omeji le na »čisto znanost«, in sicer k-ko najnovejša odkritja uporabiti v biologiji. Ker so vtem nacisti zaprli bivšega Curiejevega profesorja in poznejšega sodelavca Paula Langevina, je Curie zastavil ves svoj sloves, da so Langevila izpustili iz zapora in ga internirali v kraju Troyes. Tudi sicer nj Curie ostal križem rok. V odporniškem gibanju je bil znan pod psevdonimom Adriano in leta 1941 postal predsednik francoskega odporniškega gibanja Narodne fronte, katere je bil soustanovitelj. Iste- MARTINE CAROL je te dni začela s pripravami za ločitev od moža Christiana-Jaquea. Vzrok ločitve je v tem, da Martine ne more od njega imeti otroka. Martine Carol se tokrat že drugič loči, dočim bo za Christiana-Jaquea to že četrta ločitev. ■j MARIE DIONNE je ena znanih »kanadskih petork«. Stara Je 24 let. Pred tednom s(r ' je na skrivaj poročila Z 3* letnim sodnim funkcionarjem iz Montreala Floranom Houle-Jem. je objavljamo, ni 7. nikake plaže, pač pa iz ene Središčnih london-Regent Strceta po kateri se je teli pet lepotic napotilo v Cšfe Roso na neki modni reviji prikazale najnovejše stvaritve britanskih modnih diktatorjev a italijanske delegacije v eionija v New York Pfffii orslcl '(Tnevrnk 2 17. avgusta 1958 ??l^sH*3neviuk 17. avgusta 195« G1LBERT WR1GHT I LU ra v talnici po- chm Um°n’ kjer delam, vsakogar, ki se vzpe-nJa Po stopnicah. Disnf w ki 16 111161 časo-?e n , k 'evo od mene, inosH vCeVal zakon verjet- koni«’H?r le rad stavil na Jonjsklh dirkah Tr{Jil je_ vsafaJT na Vldez Poznal ^ delal^t rCtU' ak° dvajset let. J * St° * teJrti "? Se zavzeTna' ru rn i°' * bl v P^ime-kaU nab‘^0volj dolgo ča-staii a ,kaksni veliki polnim, °r Je na primer Potuje. 1 VSakogar- ki i^Oj°,.teorijo ^ raz' n°bed^ ^0mU’ vendar je Harrvia 2 .-Spreiel razen s^jo predTh J6 na P&" leti in J dobrimi tremi kal ty,^a,vrhu stopnic ča-n*i P°w>lka iz vlaka lri PnsPe ob 9,05. ’ tisteg™1^^01 se’ kako sem zil HarJ? °Sa večera opa-raj SJa‘ BiI je “ sk°-'P talrn ’ SUb’ vznemirjen Vedei H °pravlisn, da sem t61SSea£aka dekle, s ka-aiinut Jr 1)01,0611 dvajset dp Ne v .Pjenem priho-Oci Ka2e pojasnjevati, toda če Vse t0 vedel’ Jujete osemnajst let opa- iaz°se'ki 50 Prihajali in ri.j do 8 ST delati' Sko* na stopnice inT Se začuHii , udo sem da je m \ sem videl> jjj ladenič še tam. 3,18 inPa ,ni bll° nlti ob ko So 6610 ne ob 9,40 in speli 7 P°tnilri, ki so prilaga j Vlakom ob 10,02, obupanJ6„ Harry videti bližal malu se je pri-ko da °Jemu okencu, ta- vPrašaiSe,m ga Poklical in ^al>_ kakšna je. Hil^lna’ kako je Pri-k Pinio Se skorajda stisnil ko skumu. okencu, bi lah-stavii Pab’ da sem j° P°" g4bwilled zavoje v svoji «Mala je, črnost c.*®. dejal. Devetnajst cbra2 . ln zelo lepo hojo. Mislil a,> ** trenutek je »e mi ' *P°ln duha. Zdi ?». CLUtegne hhi smeš-tp&a, r>har nikoli za dalj dctikaj ^ se ji na sredi vpPdar teman plašč, kla.j ga niorda ni oble- !?.' da hi86 ■ m°S61 spomni-hi j; , rid61 kogar koli, Poka2a,l Podoben. i1 j® ie „ . brzojavko, fftitek i feiel: pridem v krUbim’ liuhaj na PostPji' vay- PiiT ijnbim — h^sca le 12 °mahe, n akaj ite” Kr0kel končno* «,>0v? Na it brz°javite do- n je Prtsnei jC 0diHa tja’ Otožno J* a Pred varni.* ».^kaj £* 16 Pogledal. "iorala bi sele dva dni. J,, ha Ju 1 ae sestati in odi- S Sldlbo r!° mi 0bljU' v! h nima m ''' ona v •* S'nr_. m°Jega naslo- iTavko «•£?, je P°kazal Poštno i S6m Pre-Potern lezeče.» k,IC’ da bi Stopil vrh stop-Prispejo nIldeI Potnike, , »hCt0 ob H-22. S V službi dne sem P11- Ci^mkaj. n ga spet na- K1au *** °Pazil’je stil Se ?? stopnicah.» diffT kakorlndaPOg‘edal hi?1, Tonny,ete da'j6 raz-Pwv,ak°na ven? t°lmače- zt\r- M je pr°dajain0 j sem Harry mizo v Tonnyjevem kiosku. Skorajda sramežljivo me je pogledal in dejal: «Nekje sem se moral zaposliti, mar ne?» Tako je pričel delati kot Tonnyjev pomočnik. Nikoli več nisva govorila o May, pa tudi moje teorije nisva več omenjala. Vendar pa sem opazil, da je Harry s pogledom vselej spremljal vsako osebo, ki se je vzpenjala po stopnicah. Konec leta so Tonnyja ubili pri nekem prepiru med kockanjem in Tonny-jcva vdova je Harryju prepustila skrb za posel v kiosku. Nedolgo zatem se je znova poročila in Har-ry ga je kupil od nje. Izposodil si je denar in nabavil sodavice, tako da mu je posel kmalu lepo stekel. Potem je prišel včerajšnji dan. Zaslišal sem krik in podiranje številnih predmetov, Krik je bil Harry-jev, zrušeni predmeti pa so bile številne lutke in druge stvari, ki jih je podrl, ko je skočil prek mize. Zdrvel je in zgrabil dekle, ki je stalo deset čevljev od mojega okna. Bila je majhna in črnolasa in obrvi so se ii na sredi dotikale. Nekaj časa sta visela e-den na drugem, se smejala in jokala ter govorila zmedeno in brez smisla. Ona je spregovorila nekaj besedi, približno takole: «Mislila sem na avtobusno postajo.* Brez besed jo je poljubil in ji zatem povedal, kaj vse je storil, da bi jo našel. Očitno je bilo, da je May pred tremi leti prispela z avtobusom in ne z vlakom, in ko je pisala brzojavko, je mislila na avtobusno in ne na železniško postajo. Cele dneve je čakala na avtobusni postaji in potrošila ves denar, ko je poskušala najti Karryja. Končno je našla zaposlitev kot strojepiska. «Kaj?» je dejal Harry «Delala si v mestu? Ves čas?* "i n»im«—mm «Oh, primojdun, mar nikoli nisi prišla semkaj na postajo?* je s prstom pokazal na kiosk. «Ves čas sem bil tam. Moj je. Opazoval sem vsakogar, ki se je vzpenjal po stopnicah.* Malce je prebledela. Zatem je pogledala na stopnice in dejala s komaj slišnim glasom. «Jaz ... nikoli poprej nisem šla po teh stopnicah. Vidiš, včeraj sem odšla iz mesta na kratko službeno potovanje — oh, Harry!* Objela ga je krog vratu in se pričela v resnici jokati. Čez nekaj trenutkov se je obrnila in togo pokazala proti severnemu koncu postaje. «Harry, tri leta, tri dolga leta sem bila prav tamle — delala sem prav na tei postaji kot strojepiska postajenačelnikovi pisarni.* Bilo je čudno, ker je bil zakon verjetnosti tako o-kruten in je deloval tako dolgo, dokler Maye končno ip privedel do tega, da je stopila tudi na te naše stopnice. I | «Cenzura je vedno politično sredstvo, intelektualno sredstvo je kritika» Ilustracija iz J- Kozakove knjige Rodno mesto. (Opremila Melita Yo\k) V 2. številki glasila ANAC (Združenje filmskih avtorjev) »La Tribuna del Cine-mfln objaiAja režiser Fede-rico Fellini nekaj «beležk o cenzuri». Cenzura je eden izmed načinov, pravi Fellini, za priznanje svoje slabosti in intelektualnega pomanjkanja. Cenzura je vedno politično sredstvo in nikakor ne razumsko sredstvo. Razumsko sredstvo je kritika, ki predpostavlja poznanje tega, kar obsoja in proti čemur se bori. Kritizirati ne pomeni rušiti temveč spraviti neki objekt nazaj na njegovo mesto v red objektov. Cenzurirati pa pomeni rušiti ali pa vsaj protiviti se procesu realnega. Cenzura pokoplje v arhiv motive, ki jih hoče pokopati, in jim prepreči, da bi postali realnost. Pri tem ni važno, če se štiri ali pet in telektualcev združi in si na srcu ogreva take motive; ti motivi niso postali realnost za občinstvo in zato niso dosegli prave realnosti. Cenzure ni mogoče opravičevati niti kot izraz volje vsega naroda, ki je že kritično prešel določena stališča in zato sam izključuje iz svojih meja dokumente dvomljive kulture. Po ugotovitvi, da se ne more ovirati kroženje idej, je treba videtit če se lahko in v kolikšni men se lahko ovira kroženje dejstev, oblik, prikazovanja, gledanja in potvarjanja erotičnega, groznega in strašnega. Prepovedati določene filme iz razlogov, ki se nanašajo prej na njih neumnost kot na njih mesenost, pomeni izvajati saoobrambo, ki jo mora izvajati vsakdo, ki le količkaj da sam nase. Seveda pa prepoved takih filmov še ni nekaj, kar bi nas v srcu pomirilo; treba je iti globlje do vzrokov neumnosti in take erotičnosti in pretresti lenobo, ki je tu vedno osnova. Cenzura ima torej neki problem, toda to je problem snage in razumnosti. Problem filmske cenzure v Italiji, kot drugod po svetu, je v kroženju idej in v tej točki je aktualen ter žgoč problem. Treba je pošteno priznati, da bi problem filmske cenzure ne bil tako važen, če bi šlo za centimetre bikinija kake igralke ali pa za način plesa kake subretke. Tu gre kvečjemu za ugotovitev, koliko se cenzura v vseh deželah lepo izigrava in kako prav cenzura služi za spodbujanje bolestne fantazije, da najde pornografske načine, ki se lahko izognejo črki raznih kodeksov. Torej je treba kvečjemu opo- (Federico Fellini) zoriti na dejstvo, da mora biti cenzura na tem področju inteligentna in jo morajo voditi metode, ki lahko dosežejo določen razvoj. Toda problem cenzure je drug. N. pr. cenzura idej je nic več in nič manj kot sistem nasilja, o katerem je popolnoma nepotrebno delati moralne preiskave. Politična cenzura pa po drugi strani ni nikoli prinesla sreče tistemu, ki se je je posluževal, da bi se branil, ko ni imel argumentov. Kar pa zadeva film, to najbolj izpostavljeno in občutljivo umetnost, pa tudi ne smemo imeti prevelikega zaupanja v naravno moč idej. Obstaja neka italijanska cenzura, ki ni iznajdba kake politične stranke, a je po naravi lastna italijanskemu značaju samemu. Obstaja neko italijansko zadržanje, ki je v nas vseh in ki ga cenzura odraža, da se namreč odrekamo avtokritiki, da verujemo v privilegij, da smo Italijani, in v krepost modrega neba. Potem pa še obstaja, poleg ponosa in samozadovoljstva ali pa prevelike vdanosti, bojazen pred avtoriteto in dogmo ter podvrženje postavi ali formu- ■■lllllllllllllllllllMlllililliiilliiiiiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllllSlIlllllllliltltllllllllllllllitiiHiiiiiinnuinuniiiiiiinnilMIIMimillipHIIIIIIIIIHIII .. OBLIKOVANJE ŽIVE SNOVI I-JUDI IN SVETA OKKOG SEBE Kaj je pisatelj drugega kot igralec ki si piše sv vloge sam ? (JUŠ KOZAK, RODNO MESTO - Knjižnica Kondor - Mladinska knjiga - 1957) Pisatelj Juš Kozak (rojen leta ldt#) je prejel lani visoko priznanje: nagrado Zveze književnikov Jugoslavije za svoje življenjsko delo Njegovi zbrani spisi bodo izšli v sioveščini, srbohrvaščini in makedonščini. Njegov najobsežnejši tekst med vojnama je bil roman «Sent-peter», po vojni pa dve knjigi spominov na okupacijsko dobo in lastna doživetja v zaporih, konfinaciji in partizanih (Lesena žlica«. To delo je zbudilo zaradi svoje mestoma naravnost brezobzirne odkritosrčnosti precejšnjo pozornost, k: je b.la mestoma polemičnega značaja. Vendar se lik pisatelja Juša Kozaka postopoma zaokrožuje in zadobiva vse bolj jasne in izrazite poteze. Prva značilnost, ki loči Juša Kozaka od med vojnama tako popularnih »kmečkih realistov* (Miško Kranjec, Prežihov Voranc, Anton Ingolič, mestoma Ciril Kosmač :n drugi) je njegovo izrazito nagnjenje k samoizpove-di, rajši še: k avtobiografič-nosti. V tem pogledu je v določenem sorodstvu z Ivanom Cankarjem, ki pa je vse bolj bojevit in polemičen. Druga Kozakova značilnost je njegova tematika, v kateri prevladuje mestni, določneje ljubljanski am-bient z njegovimi ljudmi, karakterji in tipi. Tretja, ze- : Pisatelj J uš Kozak lo opazna in ojfažena značilnost je njegov čustveno meditativni odnos do vsega, kar ga obdaja in kar se v svetu dogaja, na kar je Juš Kozak od vsega svojega pisateljskega začetka živo in prizadeto reagiral. Pri tem utegne zanimati opažanje, da si Juš Kozak ne zastavlja toliko sam problemov, kot mu te vsiljuje življenje in dogajanje v svetu. Značilni so takile stavki, kot ga povzemam iz «Muni-ja» (Rodno mesto, str. 134): »Možgani so bili živa antena, ki je sprejemala krčeviti drget sVeta...* Avtor je v resnici kakor zelo občutljiv zeizmograf, ki sprejema raznovrstne nihaje življenja in potem nanje kdaj meditativno, kdaj pa tudi uporno reagira. Juš Kozak je bil med vojnama za tisto dobo tipičen primer napredno u-smerjenega in socialno občutljivega intelektualca, ki pa si je svojo občutljivost za življenjske pojave okrog sebe ohranil tudi v sedanjem času, kar je vsaj zame nedvomen dokaz njegove pisateljske vitalnosti. Novele oziroma »maske* — »maska* je avtorjeva značilna oznaka nekaterih njegovih spisov, v katerih posnema z ljudi ali z življenjskih pojavov kakor kipar masko z mrtvečega o-braza — v knjigi »Rodno mesto* je z avtorjevim odo-brenjem zbral in uredil Mitja Mejak ter jim tudi napisal nekaj' kratkih, za novi rod vse prekratkih o-pomb. Knjiga obsega komaj nekaj nad 200 strani, in je le majhen izrez iz celotnega Kozakovega opusa', vendar je zanj dovolj značilna. Tu so nekatere že ponovno natisnjene in splošno priznane novele, kot na primer «Leteči angel*, »Tuja žena*, »Georgesova maska*, ali »Muni*. Snov vseh novel razen «Tuje žene* se dogaja v Ljubljani, vsa pa so bolj ali manj opazno avtobiografskega značaja razen »Georgesove maske*, v katerih je na svojski, deloma grozljivo fantastičen način prikazan avtorjev pisatelj, pokojni pisatelj Bogomir Udovič. Ce sem prej podal nekakšno splošno priznano karakteristiko pisatelja Juša Kozaka, bom zdaj poskušal Stopiti za korak naprej. Med vojnama, ko je bil pri nas nekako na višku tako imenovani »kmečki realizem*, se je Jušu Kozaku nekako pejorativno očitala njegova meditativnost, ki da je mestoma prehajala že v eseji-stičnosti. Pri tem je malokdo opazil, da juš Kozak prgv tako «slika» določene pojave, da so njegove »meditacije* kdaj praV tako točna registracija določenih pojavov, kakor so denimo «kmečki realisti* registrirali in umetniško podajali pojave življenja jn dela na kmetih. Juš Kozak podaja in slika kdaj z naravnost minu-ciozno preciznostjo nastroj, «štimung» določenega trenutka svoje dobe. Ta objekt kajpada ni tako otipljiv kakor sta plug ali lopata. Toda kdor je na primer sam doživel veliko gospodarsko in socialno krizo tridesetih let, bo začuda opazil, kako točen registrator dotične »štimung* je Juš Kozak v noveli «Muni». Ko sem zdaj ponovno prebiral to nenavadno senzibilno napisano novelo, mi je stopila živo pred oči tista doba. Prijatelj, ki sem ga v več novelah opisal z imenom Sarda-papal Belle’, je v tisti splošni krizi zblaznel. Bil je ob sleherni zaslužek in mu ni preostajalo drugega kot samomor ali blaznica. Ko so ga po štirih letih za silo pozdravljenega odpustili, mi je odgovoril na vprašanje, zakaj je pravzaprav znorel: «Zaradi klirin-ga z Avstrijo*. • Bil je namreč mešetar v lesni stroki in njegov posel je s klirin-gom (clearing) z Avstrijo propadel. Juš Kozak je izviren in zelo samosvoj pisatelj. V noveli «Rodno mesto*, ki je skupek zelo raznolikih črtic in sestavkov, pusti svoji ustvarjalni fantaziji ob doživljanju rodnega mesta prosto pot. V »Posarjevem sinu* ga pomakne njegova fantazija ob stoletju nazaj — zgodba je kljub temu, da jo avtor — realist sam prikaže kot igro fantazije živo napisana. Prav tako se iziušči iz avtorjevega doživljanja rodnega mesta dramatični prizor iz dobe naših protestantov o skolarju Rubidi. Avtor sam prikaže v črtici »Igralec* svoje zgodnje veselje do igralstva, — navsezadnje, kaj je pisatelj drugega kot igralec, ki si piše svoje vloge sam? Pri tem se mi zdi omembe vredno, da je Juš Kozak po poklicu profesor zgodovine (bil je med vojnama zadnji urednik Ljubljanskega zvona, po osvoboditvi prvi urednik Novega sveta in pozneje upravnik Slovenskega- narodnega gledališča v Ljubljani). Od tod nemara eden izmed izvorov na videz paradoksnega pojava, da je njegov prvi večji tekst, roman »Sentpeter* obenem njegov »najobjektiv-neje* napisani spis, (avtorji začenjajo navadno s subjektivno liriko ali samoizpo-vedjo), medtem ko prehaja pozneje čimdalje bolj v sa-moizpovednost jn avtobio-grafičnost. Sicer pa: a)i ni človek, al, ni človeška družba ustvarjalec zgodovine? In če podajaš sebe v svetu, podajaš obenem tudi svet in njegovo dogajanje okoli tebe, A tudi «Sentpeter» je po snovi nekakšna zgodovinska kronika avtorjeve rodbine. Vsekakor je Juš Kozak eden od tisti’, slovenskih pisateljev, ki so vešče in prizadevno oblikovali živo. snov ljudi in sveta okoli sebe. m eden od redkih, ki so segli s svojo občutljivo anteno preko ozkih domačih meja v veliko svetovno dogajanje. Njegovo delo si je priborilo trajno mesto v slovenski literaturi. VLADIMIR BARTOL li, kar vse nas je napravilo zelo klečeplazne. Znana karakteristika neo-realizma je, da noce samo opazovati sveta temveč ga tudi preobraziti. Ntorcali-zem postavlja na vrh svojega programa to, kar je I končno vedno bilo moč u-metnosti. Italija je dežela, ki je silno bogata na žalostnih zgodbah in sploh na problemih, ki jih je treba reševati, in je zato naravno, da je tu več navdiha za 'umetnika, ki bpče svet nele opazovati ampak ga tudi preobraziti. Ugovori, ki se navajajo, se nanašajo na vztrajanje določenih slojev, ki se ne dajo spremeniti in se nočejo odpovedati določenim privilegijem. Cas bi že bil, da bi se tudi stranka, ki ima v Italiji večino, odločno odpovedala zaščiti vseh privilegijev. Toda neo-realizem je gibanje, ki je aktivno vključeno v procea preobrazbe neke družbe in, ker je rojen za borbo, ne more zase zahtevati mirnega življenja drugih umetnosti. Problem cenzure v Italiji je problem neorealizma v tem smislu, da nastaja za vsako stranko poseben neo-realizem. Ce je treba dovoliti borbo strank, je treba dovoliti borbo neorealizmov. Na filmskem področju se bo verjetno taka borba končno vodila z najbolj nelojalnim orožjem. Današnji problem za Italijo je v obnovi dialoga, kroženja, izražanja in svobode. Mednarodni kongres filmskih avtorjev v Bruslju pa je na koncu svojega dela so- : glasno odobril resolucijo, v kateri je rečeno, da je natančno proučil razne oblike, pod katerimi se napada svoboda izražanja ter se pri tem prepogosto hromi filmska ustvarjalnost. V treh točkah poudarja resolucija, da Mednarodna zveza filmskih avtorjev brani brez pridržkov svobodo filmskega avtorja ter se odločno in vedno protivi vsem oblikam cenzure, direktne ali indirektne, odkrite ali zakamuflirane, politične ali religiozne. V drugi točki poudarja resolucija nujnost, da se zajamči tudi televizijskemu avtorju ista svoboua. ln tu je treba še več budnosti, ker je to novo sredstvo širjenja umetnosti in umetniškega ustvarjanja često pod direktnim nadzorstvom Javnih oblast:. Končno pa Mednarodna zveza filmskih avtorjev obtožuje pi .krito obliko cenzure, ki je povezana zlasti z gospodarskim položajem proizvodnje. Omejitve, ki jih nalagajo taki pogoji, silijo prepogosto avtorje, da izvajajo sami nad seboj neko avtocenzuro, ki je še bolj nevarna za bodočnost filmske umetnosti kot pa uradna cenzura. ................... Umetniški zakladi etiopskih cerkva Dejstvu, da se je dr. Robert Neubauer nahajal dlje časa na Ceylonu kot odposlanec svetovne zdravstvene organizacije OZN se imamo zahvaliti, da smo dobili v slovenščini dragoceno, originalno knjigo o tem otoku, pravzaprav o tej veliki državi, do kakršne bi mogoče le težko kdaj prišli. Pa tudi drugod so razni strokovnjaki, kj se nahajajo v doslej manj poznanih deželah, prišli do raznih odkritij. Tako se n. pr. zdravnik svetovne zdravstvene organizacije dr. Otto Jaeger že več let nahaja v Etiopiji. -Poleg tega, da je specialist v vprašanjih materinskega in otroškega zdravstva, je tudi zelo naobražen ljubitelj u-metnosti. Razumljivo je, da posveča svoj prosti čas študiju etiopskega religioznega slikarstva, na katerega je tu naletel. V Nemčiji je ze objavil kake tri lepe knjige z velikim številom repioduk-cij malih slik in fresk, ki jih ie fotografiral v cerkvah okrog Gondarja, v severno-vzhodnem delu dežele. Po mnenju Jaegra so te cerkve najlepše in najbogatejše. Grajene so bile v VI. in VIL stoletju in so popolnoma ohranjene. Etiopska, koptska cerkev, je odvisna od patriarha v Aleksandriji. Obredi so v marsičem podobni obredom pravoslavne cerkve. Duhovniki so oblečeni v težke tkanine, vezene z živimi barvami. Verniki imajo dostop do zunanje cerkvene pre-graje, duhovnik: smejo dlje v notranjščino, toda samo veliki duhovniki imajo pravico stopiti v »najsvetejše*, kjer so shranjeni prepisi plošč z zakoni in zakladnice cerkve. Dr. Jaeger, ki se je spoprijateljil z duhovniki gondarske pokrajine, je bilo dovoljeno videti in fotografirati ta čudovita umetniška dela, ki so bila vse doslej javnosti neznana. Etiopci pripisujejo Mariji veliko moč. Zelo pogosto se na zidovih cerkva vidijo freske, ki pripovedujejo o njenih čudežih. Ona prihaja na pomoč - nesrečnim, prihaja na pomoč dobrim in kaznuje hudobne. Dr. Jaegra sta posebno zanimala dve miniaturi. Ti dve mali sliki ponazarjata na čudovit način dve dejavnosti svetovne zdravstvene organizacije: skrb za novorojenčke in delo pri očesnih boleznih. Ena od obeh malih slik kaže, kako je Marija poslala angela, da pomaga pri rojstvu. Nato je otroka izročila bogatemu človeku, ki ga je skrbno odgojil ter iz njega napravil škofa. Druga slika, ki jo tu objavljamo, pa kaže, kako Marija ozdravi slepca s tem, da pocedi mleko iz svojih prsi na bolno oko. Na vprašanje o znanstveni vrednosti takega zdravljenja je dr. Jae- ,■ V*f.l»DAlf-MI!* <*»*<* at* * ger dejal, da mleko pa niti ne Marijino, ne more vrniti vida slepemu, pač pa meni, da žensko mleko vsebuje neke antibiotike, ki bi mogli delovati proti Kakim mikrobom. Kot je primer pri številnih religijah, se tudi tukaj vidi, da imi nadnaravno največkrat zi podlago povsem realno o snovo, na katere izvor P« se je pozabilo in kateri še le moderna znanost daji tisto pojasnilo, ki ga človel XX. stoletja zahteva. Etiopska miniaturna slika iz XVIII. stoletja. Z mlekom iz svojih prsi Marija , ozdravi slepca P rfinorsKi ”u ne v iu k __ 4 — 17. avgusta r..’ mm. TURISTIČNE RAZGLEDNICE IZ JUGOSLOV. PALM-BEACHA OPATIJA ■ Ante portas! i f i % |X % w v n*** » ® •* » v ■ •«*> ■vaTj^J' ‘ * '« ?.^-v,.-^v•■ ■ >..BB Ne vstopaj! Tu biva smrt! (...v listnicah!) - Nočni razgovor z barskim mixerjem v .Kvarnem" - Ptujski Ahasfer Kondor med mizami Mačka na pločevinasti strehi - Opatija pred svojim San Remom Naslov velja za vse tiste turiste, ki so kvalificirani v najbolj množično lestvico mezdnih pridobitnikov od nižjega do administrativnega manipulanta pa do državnega uradnika, ki s težavo pogleda čez šestdeseti tisočak, pa čeprav velja «inozemska lira* tudi v Opatiji za «devizno sredstvo*! Vzdolž magistrale sem pregledoval avtomobilske tablice: Roma, Milano, Verona, Padova, Venezia, bolj malo tista črno - bela slikanica na ozadju topolina, na kateri je zapisano: TS. Verjetno v TS ni preveč milijonarjev. Ali pa je preveč srednjega kadra na široki lestvici pod številko šestdeset. Kajti Opatija je zares Palm Beech! Seveda so si na ta čudoviti morski odsek izborili pot tudi ljubitelji tirolskih polk in dunajskih zrezkov, a so kljub temu v manjšini, če prištejem še okroglo število Francozov, Nizozemcev, Grkov in skupino dobro ohranjenih turistov, ki z zajedljivo trmo od jutra do mraka valjajo po ustih žvečilni gumi in so po vsej verjetnosti doma kje vlizu Texasa, bi bil splošni opis in prva turistična razglednica končana! Mizar»cena: načičkana terasa hotela «Kvarner» ob morju. (Morje za to kajpada ni nič krivo!) Platforma gostov z debelejšimi listnicami ali pa 'sploh brez njih. (Namesto t«ga imajo kar če-kovno^knjiMco!) V ozadju ©der z muziko in pev-cenf, ki ni nihče drugi kakor Ivo Robič! Poje «Nel blu dipinto di blu» z napačnimi vokali. Napoveduje nemško z obupno »frizi ranimi stavki. /Dela se Angleža, pa ga le-ti sploh ne razumejo in se prizanesljivo, toda vljudno odobravajoče smehljajo. Bolj jim je pri srcu čslivovic*, medtem ko se povprečna pasma Italijanov raje zateka v «gost, ioni kes. (Tako namreč fonetično izgovarjajo besedo »gostioni-ca»!) Todai moda je do- Marcela Kamin, študentka, 17 in pol let stara, doma iz Ljubljane. Letos bo obiskovala zadnji letnik klasične gimnazije in bo v letošnjem šolskem letu maturirala. Ne ve še. kakšen poklic si bo izbrala, verjetno pa bo študirala jezike. Počitnice je preživela v Piranu. Na plesu v restavraciji »Jadran« ▼ Portorožu so Jo Izbrali za svojo kandidatko in naslednjo soboto zvečer Je bila proglašena za »vilo portoroške noči 1958». OP VELJAVEN OD 18. DO 24. AVGUSTA Oven (od 21. 3 X "N, do 20. 4.) Bri- [ \ ljantni uspehi: IJpMNL j vaše cilje boste \ ’J dosegli brez pre- V V velikih naporov. Ugodne priložnosti^. katerih ne smete zanemariti. Bik (od 21. 4. do 20. 5.J Ne prenaglite še in ne boste naredili napak. Bodite zelo oprezni pri delu, ker vam lahko- spodrsne, Izpreme-nili boste načrt. Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6 ) Dobre vesti bodo razveselile vaše srce. Bodite potrpežljivi, vse »e ne naredi v eni noči. Prijetni in veseli večeri. Kak (od 21. i. do 22. 7.) Verjetna nasprotja in prepiri z ljubljeno osebo. | Skušajte se jim izogniti, da ne pride do neprijetnih diskusij. Sporočilo. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Slučajno srečanje, ki bo lahko i-raelo prijetne in morda tudi koristne posledice. I Zvezde so na splošno ves teden ugodne. Devica (od 23-8. do 22. 9.) Nekaj ne gre tak kot bi moralo ti. Morate bij bolj odločni, i lo ne itmo n poslovnem področju, k ja lahko pričakujete izbo! sanjo. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Razpoloženje spremenljivo, dnevi bodo nekoliko melanholični. N,e sprejmite obvez, če vam denarno stanje tega ne omogoča. sv;;,, k Verjutne izpre membe sehti mentalnega zna-I čaja. Potrudite se in izkoristite Ugodno priložnost. Ne zaupajte vsakemu. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Lahna nasprotja družinskega značaja boste premostili. Ose-ki vas ljubi, vam je zvesta. Vse stvarj gredo na bolje. Kozorog (od 22, 12. do 20. 1.) Ugoden veter veje za vase sentimentalne zadeve. Vzbudili' boste mnogo zanimanja in odkritosrčne simpatije. Vodnar (od 21. 1. do. 19. 2.) Razburjanja in občutek negotovosti prve dni, potem pa prijetna presenečenja Neko vabilo. Možnosti sporazumov. Ribe (od 20. 2 do 20.3) Diskusi je in možnost nerazumevanja na delovnem področju. Prijetna prihodnost se odpiva . v bližnjih mena prebivalcev Apeninskega polotoka! že kar po tradiciji! Kratka krilca, malo daljša krilca, nikoli pa predloga krilca! Tudi bikini (na pla- ži, da ne bo zadrege!), in sploh zadnji kriki florentinske mode. In podedovano koketiranje na vse strani. In pogovarjanje do nezavesti: moje bizantinsko pojmovanje ne bo nikoli doumelo talentov božjastnega pogovora, ki lahko teče tudi po nekaj ur nepretrgano, nenehno, kljub soncu in morskim psom in zvočnikom, ki tulijo do onemoglosti! Barski mixer je spokojen. Dela cocktaill za družbo pri tretji mizi levo. Amerikanci, vsi po vrsti z umetnimi zobmi in dolarji in s pomanjkljivim znanjem o evropski kulturi, še vedno trdijo, da je Masaryk pre-zident Jugoslavije, maršala Tita pa so preselili na Naserjev sedež! (Kam so vtaknili Naserja, še nisem ugotovil!) ■sNaporno delo, kaj?* (Popijem slivovko, ki mi jo v odmoru hitro natoči). «E!» (Ta «e» vsebuje najmanj naših šest stavkov!) «Čudni gostje, kaj? Imajo veliko denarja, kaj?* «E!» (Mineva me potrpljenje, zlagoma sicer, toda zatrdno!) «Ste že dolgo tu, v Opatiji, kako?* Strmo zasleduje gibanje mixa v rokah: «E!» »Koliko je slivovka? (Preslišal je! Bog mi bodi milostljiv: odšel sem in nič plačal! «E!») # * # Karikaturist, pozna ga ves svet! Vsi kontinenti, kajti v mapi ima karikature vseh pomembnejših osebnosti zadnjih dvajsetih let. (Tudi Hitlerja, dasi ta sodi med «po-membne» v drugačnem smislu!) Ustavi se pri mizi, nič ne reče, ampak riše! Če kupiš, je prav, če ne, tudi! Po navadi ljudje kupujejo, ker so karikature izvrstne. Kondor je umetnik, ne pa po-zer! Škoda: malo poze bi lahko le koristilo! Za njim prideta dva na videz spodobno oblečena moška blizu petdesetih, eden s kitaro, drugi brez nje. Začne se «opema» predstava: Trubadur, pa serenada iz «Cavallerie» in »Traviata*. Visok, oblizan tenor, ki prepeva zavoljo podedovane užaljenosti, ker ga doslej še niso odkrili. Na višinah drži noto do onemoglosti! Potem pobira «vstopnino* in je hudo priza- det, če mu ne vržeš najmanj stotaka! Kaj pa mislite, vendar! To je naslov neke ameriške gledališke igre. Lepo se sliši, zato sem ga zapisal. Nima pa nobene zveze s to-le razglednico. Pač! Pločevinaste strehe so vroče in sonce opravlja v njem svojo kozmetiko! Mačk pa v Opatiji ni Od domačih živali imajo prednost psi, pa tudi ti so devizni. E pur —- si muove! Od domačih so zanimivi le psi-pomor-šcaki! Ali — morski psi! (Tudi morskih mačkov je dovolj, toda to so simpatični bivši mornarji, ki užaljeno pripoveduje jo, da je moderno mor jeplovstvo popolnoma de-plasirano, da ni več romantike in vsega tega. Ne zamudijo pa niti ene ga prihoda ribiških tra-bakul!) Zadeva z morskimi psi pa vendarle ni tako preprosta! Sprehajajo se ob obali od jutra do mraka. Vsi to pripovedujejo, videl pa jih doslej še nihče ni! Baje se je pred dnevi prislinil do obale, stopil med kopalce in odžrl nekomu (menda je bil iz Neaplja!) sendvič z dalmatinskim pršutom! Mož je protestiral pri upravi kopališča in dobil drugi sendvič! Neka Nemka (Hildegarde a-li Izolda ali kako, Nemke imajo sploh čudna i-mena!) je bila tako »pogumna*, da ga je — ko se ji je približal! — (seveda spet «tik ob obali*!) kresnila po gobcu, nakar je morski pes osramočen pred očmi kopajoče se javnosti mimo odplaval v globine morja. (Obesil si je mlinski kamen... in tako dalje!) O tem so poročali vsi domači in tuji časopisi, tudi »Pri-morski dnevnik*. * # * Druga polovica septembra bo v znaku festivala najnovejših jugoslovanskih popevk. Organizira ga jugoslovanska Radiodifuzija in televizijska mreža. Pravijo, da se je za ta festival zanimala tudi italijanska televizijska mreža. Pevcev zaenkrat ne manjka, deloma so ze v Opatiji. Ivo Robič, Duo s Kvarnera, Bruno Petrali in še nekateri. Drugi prihajajo. To bo vsekakor zanimivost svoje vrste in prav bi bilo, če tudi «Primorski dnevnik* pošlje tja svojega reporterja. In fotoreporterja, kajti.... MILAN LINDIČ Ficko Dragi pri Morski! Zdaj so A Mery Kanci grozno kontentl, ko Je od njih pot Mornica pršla skozi led na stvern* te Čaj zato, ko so oni zdaj pršli narbol GleooM. Stric Dreja Palir je vele povedo: . «Ko jim. ni ratalo, da bi pršli ta prvi narbol na visoko, so šli pej dol in so prsli ta prvi nar“°j, globoko. In vre so rekli, da je tisto altroke ooi imenitno, kokar pa sputnik. «Kej če bit tisti spu nik. tisto ni ničh Se zastopi, zalo ko sputnik » od njih. In anka je to vse zastran mira, kan1 delajo in znajdejo oni, vse karke drugi PeKjm nečko za vojsko. Ubozi tisti, kateri verjejo, rece jast! Lojze, kateri jema tak glas kokar bombardi se nič ne zastopi na politiko, ma zmeram pej J1* ko govori od politike, se je meno ses Japatarni Mihatam, Rikatam in Rencotam od opčinskih vv litov, katere bojo ble še to leto. .. «Afa so na jlikali bar Tolita. ko ga niso wei na Listo za žepana! Anka njegov partito se 1 uštefo ga gledat, ko se nečko cmizde. To je sramota za anga moža, mašma pej če je se žepana. In ga niso uzeli nanka za navadnega oa bornika> „ Rikec je vre velik in bo vre jeseni hodil ® šolo. Ma še zdaj se ne zna ob našat lepo. KaaW mu kašen kej reče, zmeram narprvo praša: ek-In anka mu zmerom visi ses nusa svečka. NW* nanka fečola in si tisto svečko obriše nečko se* rokavom. Zastran tega se rokav anka jorte l*P” sveti. Od njega mama pej nikoli nič ne reče, kaK se more, zato ko nanka ona nič ne nuca fe^°h ma nečko šmrca, namesto se usekent. Se M*j? lepo pršpara delo in žajjo. Ma bo ben reve, Rikec, ko bo ambot začnel hodit u šolo, ko 0® bojo bupci zašpotavali! Zdaj nima Tonin več mira, ko se je kako jorte fino je povedal sanje Pepki. Zdaj anka še drugi čejo znat, kaj pomeni tisto, kar ki s° oni sanjali in če bojo zadenli na lot. Eulaljd r povedala, da je imela tašne sanje: «Sem bla eni grozno visoki gori in sem se na ambot sw stila, dol. Nečko sem stegenla roke in sem fr , ko kašen tič, samo namalo sem pomigala s*. rokami pej je šlo. Pole sem pej prletela u en stra° no velik kup gnoja. Pole sem se zbedila.» T0*1.’ ki je strokovnjak za sanje je povedo: «Gnoj > strašno velika sreča, če se ne ostane notri, pej pomeni nesrečo, mašma če jorte smrdi. vilke so 1, 55 in 99, če smrdi pej 13.* M a je naka zan Tonin! Te pozdravla jkAstu?: illllinilHIIIIHHmillMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllflllllinniltllllllllTlllfllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIimrilfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllK »GOSPOD PRIDITE WATSOM K REMI POTREBUJEM VAS lo je bil prvi stavek, ki ga je izrekel MELWYL BELL, edinburški učitelj gluhonemih otrok, po telelonu Brata Alek in Melwyl sta si razdelila delo. Očetov nasvet sta sprejela dobesedno. Njun stroj bi imel podobo človeške glave z vsemi govornimi organi. To naj bo lutka, ki bo govorila. Alek je izdeloval ustnici in nosno duplino iz kavčuka. Melwyl pa grlo iz cinka. Iz debele žice, obložene z gumo, je napravil ustnici. Blazinici, napolnjeni z vodo, pa naj bi nadomeščali lica. Alek je bil malce nespreten. Iz tenkih deščic je izrezoval jezik. To delo je bilo treba o-praviti z veliko pozornostjo. «Razen glasilk je pri izgovarjanju besed najbolj pomemben jezik,« je sinova učil oče ter jima odkrival skrivnosti govorne spretnosti. Upal je, da bosta nekoč dobra učitelja gluhonemih otrok. Ta poklic je bil v družini Bell tradicionalen. Brata sta skoraj dokončala gbvorečo lutko. «Oče bo zelo vesel. Lutka mu bo pomagala pri pouku v šoli,« sta se navduševala brata Bell. Glava lutke je postopoma pri&li iz grla lutke polni a-kordi. Glasov in zlogov seveda ni bilo. «Saj vendar nisva gradila orgel za edimburško katedralo,« sta godrnjala brata po prvih neuspehih. Neposlušna lutka bi raje pela, govoriti pa ni mogla. Tedaj se je v Aiexandru Grahamu Bellu prebudila strast iza raziskovanjem lastnosti glasov in zvokov. Gojencem gluhonemnice, v kateri je učil Alexander Bell, je bilo dostopno samo tresenje glasilk. Zato je do popolnosti izdelal metodo prenašanja drhtenja zvoka v nemo domišljijo otrok. *Ma-ma, ma-ma,» je vsak dan ponavljal Bell in roke gluhonemih dečkov je polagal na svoje grlo in ustnice. (Ha-ma, ma-ma,» so ponavljali malčki, ko so na dlani začutili trepet zvoka. Iz dneva v dan je bilo v Bellovi hiši vse bolj glasno. Nemi dečki so govorili! Z rokami, oprtimi na klavir, so o-troci »poslušali« glasbo, ki jo je izvajal učitelj. Bell je med igranjem raz- dobivala svojo podobo. Skrit mišljal o zvoku. vam dneh. mehanizem je gibal jezik in ustnici. Zaklopka v sapniku se Po zadnjih akordih se je Bell nekoč obrnil k svojemu 1 Tt a Bellov telefon ie premikala in spuščala zračni tok iz pljuč in glasilk — premičnih kovinskih ploščic, obloženih z gumo. Govorni stroj je bil dokončan Prišel je dan preizkušnje. uezek kovinski zven, kot da bi udarjal po struni klavirja, je napolnil sobo, v kateri sta delala brata Bell. ^otem so prijatelju advokatu Huberdtu. »Ali veste, da struna v klavirju lahko zveni, tudi če ne idari obnjo tipka?« Pravnik je bil presenečen: «Doslej za to nisem slišal.# «Vidite, dragi moj, če z močnim glasom zapojem neki ton ter se z ustnicami približam klavirskim strunam ter pri tem pritisnem pedal za «for- te» bo zvenela prav tista struna, ki se sklada z zapetim tonom. No, poslušajte!« Bell je zapel in struna je zazvenela. «Td bi bilo lahko, in o tem neprestano razmišljam v zadnjem času, zelo pomembno za telegrafijo; kajti preko žice bi lahko poslali istočasno toliko telegramov, kolikor je žic v klavirju.# «Alek, to bi bila prava revolucija, revolucija v telegrafiji!« se je navduševal Huberdt. «Sami veste, da so telegrafske linije zelo drage in da je poštni promet s telegrami iz dneva v dan večji... Poskusite!« Od tega dne je postalo malo Bellovo stanovanje še tesnejše. Sobe so bile prepletene z mrežami žic. Učitelj v gluhonemnici je sestavljal harmonični telegraf. Ali bo ta vztraj. ni akustik, zatopljen v mehanizem nastajanja glasov, u- spel zgraditi telegraf, ki bi lahko preko ene same žice Aleksander Graham (1847-1922) Prvi aparat za prenos zvoka z električnim tokom ie izdelal nemški učitelj Philipp Rciss, imenoval pa ga je telefon (gr: tele = daleč, fonein = zveneti). A- parat vidite na sliki prenašal več' telegramov? Bo! Toda Bell ne bo užival slave iznajditelja. Njegove nežne roke klavirskega virtuoza so bile preslabotne za groba manualna dela, k' jih zahteva izdelava prototipa harmoničnega telegrafa. Medtem ko prepleta svojo sobo z žicami in jo spreminja , v laboratorij — ga že prehitevajo drugi — Starck in Edison. Končno Bella niti ne zanima udarjanje telegrafskih a-paratov. On je učitelj gluhonemih otrok, mojster govora, poznavalec zvokov. Njegovo uho raje sprejema harmonične klavirske zvoke kot pa odvratne neme Morsove znake. Gluhoneme otroke uči, kako naj lepo in čisto izgovarjajo besede. »Dragi Huberdt, zelo bi bil zadovoljen, če bi lahko prenašali preko žic namesto pik in črtic človeški govor,« je sporočil svojemu prijatelju. Nova ideja ga je bolj obsedla kot pa harmonični telegraf. Učitelj gluhonemih otrok se je odločil, da bo tudi telegraf t.aučil govoriti. «Toda Alek, to bo zelo kom- plicirana naprava. Koliko žic bo potrebnih, da bi reproducirale vse tone glasovnega re-eist.ra,» ga je opozarjal Hu-herdt, ki je postal po neuspehu s telegramom zelo pesimističen. Bellu je neprestano lebdel pred očmi govoreči telegraf. I-skal je pot k uspehu. «Ce že gradite govoreči^ stroj, potem posnemajte mater naravo!« se je spomnil nasveta, ki mu ga je v rani mladosti dal oče. In če majhna opna v bobniču človeškega ušesa lahko sprejme vse glasove, zakaj bi jih ne kovinska membrana? Toda — kako to doseči? V Bellovi sobi so se kopičili navoji, magneti, električne baterije in tanke jeklene na je podrhtevala pod ji zvoka. Tudi magnet I* , , drhteval, če ga je P°vefl,. tokovnim krogom teleg1’ «Hej, kaj ste pa storili' Jatelj,« je nekega dne Z*eij(J svojemu novemu prii’ VVatsonu. «Ali veste, da tukaj, pri sprejemnem tel fu slišal zvok?« . «S prstom sem potrka1 kovinskem peresu. Nič “ ^ ga!« je odvrnil mehanik-di jaz sem slišal zvok.# ., «To pomeni,« je vz eft Bell, «da se tresljaji ^ste, šajo preko žice! Ali (rC-mladenič, da se je v tem riutku rodil telefon?« „ tetf «Kovinsko pero, po ka ^ ste udarili s prstom, je za eie telo kot struna in ,azvCve Ta zvok se je spremen11 ^ lektrične impulze, ki s° 8fJ. šli do sprejemnega te-1" p» Na sprejemnem telegr’ ^ je ležalo, na našo sree®'. ,,jč . i ,9_____i_»_ 4« ole#1 et tako pero. Sprejelo je ele jit jzuiu, .i- *Ylc* no impulze ter jih spra vi 'o v tresljaje, v zvok. N dite, torej, lahko Prelf prenašamo tudi zvok.# \v Bell in Watson sta sv°^ [t najdbo izpopolnjevala n dan. Kmalu sta zgrad*18 krofOn in zvočnik (g j* Tretjega junija 1875 le^jt’ ■ gradil spretni mehanik ^(vi son po Bellovi' zami’11 telefon. S' Polnih devet mesecev preteklo, preden je 1*'" telj gluhonemih otrok te der Bell spregovoril P^.jV*11’ lefona prvi razumljivi ® K »Gospod Watson, Pr' membrane. Kovinska membra-[ meni. Potrebujem vas # GRAFOLOG O LIPOV CVET: Vaša notranjost se močno manifestira preko občutij. Neugotini dogodki vam puščajo piemotno sled. Se vedno se pustite oblikovati. Ojačajte svojo voljo z načrt, nlm enakomernim delom. Opustite premočne Instinktivne reakcije. Smisel za diružino vam daje toplino v občevanju z okoljem. ZASLUZEN MIR: Ukrepajte po etičnih In moralnih vidikih. Pazite pa, da ne nastopi pomanjkanje lastne- inicia- /IdA, tive, sicer boste morati iskati zaslonov pri drugih osebah. Izpopolnit.; si dar prepričevalnega govora. Opus ite brezosebne idea'e, ustvarjalno silo intelekta pa ne sme ovirati prazno govoričenje. Svobodno in neodvisno življenje v tesnem stiku i naravo bo prineslo koristi, IF-K1PLING: Intelekt zavzema v zavesti preveč prostora, tako, da ste prikrajšam za marsikatero občutje. Na j/jdOv ihAlfa todJ' pretkan način skušajte stvarnost. Objektivno presojanje oeeb. nosti ni tuje. Smisel za natančno delovanje in pronikanje v posameznosti. Ne zanemarite dobrega spomina. Čuvajte se enostranskega delovanja. Skeptični pogled na dogodke daje vaSemu odnosu satirično poanto. PA. M.: Intenzivna volja v službi vsakodnevnega udejstvovanja. Nadaljujte z Inteligenčnim razvojem. Vaše delo- Wv\ ' J(fO vanje naj postane aktivnejše na osnovi zunanjih analiz. Čestokrat je pasivnost ovira marljivosti In napredku. Nimate vzrokov za zagrenjenost. Nc trf-nje probleme je moči premostiti z ustvarjalnimi nai ri. Cut za samostojnost usmerjajte pravilno. Glavobol in nespečnost zaradi raz burjenja. Ve* \ S \ S s \ \ s s \ s \ \ \ \ s Vedno bolj postaja podobna svoji ,l,a r ' T«:'':' /C:*y-: >000000 SPOMIN NA STARE ČASE, DOGODKE IN OSEBNOSTI «Zdravniki» in «zdravnice» pred 100 leti v Barkovljah ■■ ■■ - I T — ".—" ta«e Martelanc je pisal recepte, botra Marika Pertot je zdravila * nalrskom in česnom, Jernek Starec pa je predpisoval kraski teran skem^riJ^ Je P° Primor- tr° Mariko11^11 spoznal h0r ieti Zdravi?' « Je Pred St0 Predvsem n Barkovljane in katere ^ Barkovljanke, za ^gnienii8 lmela posebno ni bilo v’ 2aj, ne misli> da r‘i° dobrih ^ jah pred so že to? zdravnikov. Ker ParkovHev. Prevladovali v Martelai .priimki Pertot, je Snec, ln Starec, in ker Pertote a ■ r*ka zastopala bioe-ii i,jasno, da niso držat Martelanci in Starci p 1 r°k križetn. telanefapraY so imeli Marše DrpH ^V0Jega zdravnika rane k; toti’ kajti stric hblanto f imel sv°j° am' dkvariai l Judovcu, se je je bila v, i zdravilstvom, ko Utica n ra Marika še sa-botrri a/ Je zdravil še pred stva ¥ank°> izhaja iz dej-zbirkn a zapustil lepo »t °bIeptov’ ki ie pisa' Pisano v °-C1C1' Tako je za' ko frtn n3e§ovem receptu, koli Va Slavobol: «če te Piriec vzen>e desjet (kdor fbabjega perdza*, naj v, 111 uoil bohoričice, se nica^me- na znanje, da j* kat?a crka < lepu skiihejga do, So V Popij ga. Boš vi* Ker jp v,- bo v’lce bulše*. Polna zbirka receptov naKvetov za vsako v° nr^i s-e Je ie prav goto-Marika ufevala tudi botra Zdravit’ -’e dajala kot lapoh a paičevino, blato, Prah ’f1*tnsek, česen in v stolčen sladkor. lovaf travnik, ki je de-Pri rjinp. Pasa botre Marike btiek ’ ie zastopal pri-ter jp^roo. Bil je to bo-bc-trn a* v nasorotju z Jernek arik°> ni imel boter ker ,jp t PTj hiši zdravila, di zrir„,° Preveč dišalo tukaj ne J11 *judem in, zasači J, p di njegovi zeni speoiali7h??’ Jernpk se je zdravljenje VsebUip - Dognal je, da ?fcleza sraski teran dosti; ja bil r,aj^ boter Jernek ^ in ^ dvsem/ vinograd-Zc*Cavnik ,,v Prostih urah It^ka je. da daje; a Pa t? Ja refo.šk, kra-Pa ni bii .rpn Boter Jernek bi srcA<:?ravnjk. kakršne-ne| na vsak korak. ?lei Poskusi? fen’ek je najdenj;! 5^1 to vrsto zdravile, kr, a sanaem sebi in kpsih rini6 po dolgih poiz-tran dl je kraški Pr°ti rPvaj .°!-iS8 zdravilo krat a„ Vmatižmu, še te ta-Poti!?* začel predpiso-u je zclro Undie, ka-Stric t 1 boter j3rnek-,Pekiat0v?Pe je stanoval v f, «Sb2ifc °d ve6 >judi :,!rnek rp, ko zdravi boter v°m- Ko atlzem s tera-»rada nW,e videl. da se rt j« skihu ,Va ŽRna Juca, Ko stCnj.Za d°brih trb se ijPe ,videla Jnca tani neki z8orta,CUdUa' kaJ se bjen Tone ’ k0 ie stal biotski dZaven kakor te-P°1 ure Se pred d0- T°ne! k • Ure 8odi'o? je za vr’nča se h: 7a_ .r,-'k a. j se pjen Tone ’ k0 ie stal ?aiski drraVB" ............ »To0' Ure-°he! K °L Sej se stau pu P.lirji D-P|a glih kllk’r h4Eh mi,st u°tarj’n». ?5®tiš 2 '® muče Juca! Ti Prou " uaklla odprta duabo Se8urno da s’n en ' V>de” salamenske pre-dru spP'st’n bloden kuk’r f.dzga, ',a skuara. Ne bo ‘^hev. da grjen h f^deVp.^š prou, Tone! Bke, de p4 du buotre Ma-«0 * kej poma- aarikaaS|v?1p nrene buotra e,’, me ne K. z’pre betego. f“arkeh c bs ne staula Č* b'h šou8,°v na treboh. škioeka> ke i?PU du buotra A Uan m specj^'i6t za *Ben°ž' segurnd b?!ot^ahkenefn„S j?t du bu°- ffi. ■gj. *» ^dajr^a^K86 je od' 5voaleP sto' vK° Je bil VL.bise,^0. korakov od sol '®lepo zravnal ketn klancu do Bočke, kakor da bi bil narejen iz sveče. Pri Bocki pa je lahko kdo pred hišo in bi ga lahko ovadil Juci, da se hodi zdravit za revmatizem, ko se vzpenja raven, kakor nategnjena vrv po strmem klancu. Zato se ja stric Tone hitro skl j učil na sto trideset stopinj. Za srečo, kajti čez zid je pogledal stric Van in ga vprašal: «Kan grješ, kan, To-ne?» «Vane, kej ne videš, d’ huoden kuk’r an poluom-len stou? Grjen h buotre Jerneke, ke me je stuoplo neke u hrbet>. «Huade huade Tone! Sej za tisto mendežijo, ke jo da boter Jernek, se skuara splača huadet poluomlem. «Eh drage muoj Vane! De be ti znou kašna martra je prit do Cjakbu, taku po-lnomlen, ku s’n jest», ampak do Kuncev je korakal stric Tone zravnan kakor «kamin uod ljeda», tam se spet sključil, da ga vidijo Kunci, kako je ubogi Tone bolan, a takoj se je zravnal in stopical do Pro-seške ceste raven kakor najdebelejša piščal barkov-lianskih orgel. Ko je dospel na belo cesto, se je oziral na levo in desno in si rekel sam sebi: «Zdej pej Tone, sklifč'se salamensko, de te ne vide buoter Jernek*. Tone se je tako sključil, da so delale noge z životom točno devetdeset stopinj. V takem stanju ga je zapazil boter Jernek. «Tone! kej za anga zlud-ja jem’š, da huodeš prpuag-njeno kuk’r ana krava, ke je' sjed’n let vduva. Kej ne muoreš huadet u plajbo? «Prou u plajbo ja, prou u plajbo! Kej ne videste buoter Jernek, de jemam an škrik u hrbte? Muaja Juca pesti zmir’n uakna uodprta, jen taku s’n pri-mo ah sakram’tanske prepih. Sej me b’ste pomago, buoter Jernek! «Kej pej ke te b’n. Jeno jiitre b’š vre dUob’r. Zdej ke grješ damu, kiipse ano flaško terana jeno spij ga v štereh buat’h. Kad’r bo flaška prazna, nej te Juca fanj zriba po hrbte, sez prazno flaško nas, jeno nej te riba trko cajta, de je bo tjfcko put z obraza. Jutre pej se anbot jen, če ne bo pešalo, še ankr’t pojtitrš-njen. Ma bo šlo, bo šlo z ano al pej z dvejme flaška-me». Malo zravnan, malo sključen se je vrnil stric Tone s steklenico kraškega terana pod pazduho. Da ga ne ti Juca prevečkrat ribala, saj ni imel potrebe, je popil vse vino naenkrat in tako ga je Juca ribala samo enkrat. Stric Tone bi hodil sključeno tudi ves teden, pa kaj ni bilo pri hiši denarja, da bi kupil šest steklenic terana. Zato se je že proti večeru zravnal in drugi dan se je odpravil na delo. Ko je videla Juca, kako zdravi boter Jernek, se je tudi njej zahotelo po takem zdravilu in zato ji je kar čez noš stopilo nekaj v koleno, šla je takoj do botra Jerneka, a vrnila se je brez steklenice terana. «Pej Juca, kej neč terana niše kttpla za tuaje koleno*, ji je rekel stric Tone. «Tašneh mjedhov, ku je buoter Jernek, j eh uduobeš desjet za an soud. Naš kej me je rjeko? Da muoreš spet ti vino, jeno jest se muoren ribat sez prazno flaško po muajem bolanen kolene. Ante ni vr’nč, de bs piv ti, kadar b’š ti bolan ale pej jest, jest pej da b’n zmjer.n r>bala tebe jeno mene. Aden bo samo piv, druge pej bo samo ri-bou. Pej sej me je nuaga vre pasala. če ne bo kej bulše, pej b’n šla h buotre Marike. Tista viš, tista zna zdravet jeno ne buoter Jernek. Uan bo duobr za k’šne kuanje ma ne za ledi». In tako sta oba namišljena bolnika zopet hodila ravna, kakor je stal raven barkovljanski zvonik. R. P PRAPROT Menda ni bilo pri nas še nikoli toliko ljudi hkrati, kot jih je bilo preteklo nedeljo ob 13. pevskem koncertu šem. polajskega prosvetnega društva ((Zarja v svobodi*. Zbrali so se ljubitelji petja in piesa iz bližnje okolice in tudi iz bolj oddaljenih krajev, kar je bilo razvidno iz velikega števila motornih vozil Vreme je bilo za koncert ko naročeno. Za kulturno-prosvetni del so poskrbeli štirje pevski zbori in slivenski #avsenikovci», za plesno zabavo pa orkester. Glede nastopov pevskih zborov naj povemo, da so se preprosti ljudje kot tudi oni, ki se na petje bolj razumejo, zelo pohvalno izrazili. Vsi naši zbori znajo s pesmijo «govoriti» vedno z večjim občutjem, uglajeno in ubrano, kar je, se razume, zasluga njihovih pevovodij. To smo opazili celo pri mladem in nekako čez noč zraslem zgo-niškem moškem zboru Mnogo več bi zbori dosegli, če bi bili krepkejši (mala izjema je v tem primeru bil saleško-zgoniški mešani zbor), in bi prišle nekatere pe mi bolj do izraza («U boj, u boj*, «Iz bratskog zagrljaja*). Ni vsaka pesem za vsak zbor. Slivenski orkester »Planinka* nas je presenetil. Culi smo, da ta obstaja, nismo pa vedeli, da je že taka dozorel. Na njihovem napredku in uspehu smo jim pritajeno in tudi glasno čettitali. Opazili smo, da so jim posebno pri srcu Avsenikove skladbe in da Avsenikov kvintet radi posnemajo. S svojim nastopom ob zaključku pevskega programa so se prepričali, kako te .skladbe ugajajo tudi občinstvu, v katerem je ob njih igranju kar završalo in podrezalo v mlade noge za ples, ki se je pričel takoj po prireditvi in je trajal do pozne ure. Hvaležni smo prosvetnemu društvu, pevskim zborom in orkestru za tako lep nedeljski popoldan. BARKOVU E (F ota Magajna) minulimi Milinim,iMI|„i,uitHniiniHHimni(uumimiiiiiiiiiiitiniiiMU»n»iitiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Kako seje spreminjal v de vinsko-nabrežinski Neki griki modrec je nekoi rekel, da t> naravi vse stalno teče. Je resnico,- vic tete, te spreminja po snovi in obliki, po okutu in muelnotti. A živ. Ijenje st menda ni še nikoli spreminjalo tako naglo kot v povojni dobi, ko ne dobiuojo novega lica le mestna središča, ampak tudi drugi kraji, zlasti pa tam, kjer se močno uveljavlja ta ali ona gospodar, ska panoga (industrija, promet itd.). Novi gospodarski objekti, novi domovi, novi n-služnostni poklici. To novo materialno lice očttuje dve smeri: civilizacijo in spre- membo v socialnem sestavu določenega področja; ali da se laže razumemo: civilizacija razkriva po eni plati čuda di našnje tehnike po drugi pa naše večje potrebe in zahteve, sprememba v socialnem sestavu pa kaže, da je prebivalstvo menjalo svoj poklic. Ta pojav je na Tržaškem spiošen, a posebno izrazit na devinsko-nabrežinskem področ. ju. Svoječasno (pred okrog So leti) so bila tod le kmečka naselja s svojim zaključnim gospodarjenjem in postavami, utrjenimi v domačih šegah in navadah. Z gospodar, skim razmahom Trsta, zlasti po izgradnji Južne železnice ipred 100 leti) je pričel odliv odvečne delovne tile izpod tesnih kmečkih domov v mesto. Močno je začelo krhati vasi rojstvo nabrežinske kamnoseške obrti in začelo rušiti socialni sestav tukajšnjega prebivalstva, A ie najbolj je razvoj vtisnil svoj žig v obalni pas med Slivanom in Nabrežino. Stipana kot vasi nekoč ni bilo; ob stari cerkvi je bil le graj- IZ BENEŠKE ST. PITCRSl O VINO V Osemintridesetletni gospod Mario Gigognetti iz Brescie je piičel c. dni na oddih v naše kiaje, kjer ima sorodnike. Ko se jc sprehajal po naši okolici, je prišel do debele hruške, katera je bila nabita s sladkim sadjem. Splezal je na drevo, da bi si natrgal hrušk, a nenadoma se je zlomila pod njegovo tažo, veja, pg kateri je stal. P.aflel je rtu tSa ln tu so ga našli ljudje v nezavesti. Takoj so ga odpeljali v če-dadsko b ilnišnlgo, ker si je zlomil nekaj reber. ČEDAD Po 75 dneh bivanja po ka- dorskih in karnijskih gorah, kjer so imeli raznovrstne vojaške vaje, so se vrnili alpin- cl 8. reg. v sredo fi. t.m. zopet na »voj stalni sedež v Čedad. Občinstvo jih je navdušeno sprejelo: posebno pa gostilničarji, katerih je obilo v našem mestu, so zadovoljni z njihovim prihodom, kajti od sedaj naprej bodo prodali več pijače. SREDNJE v nedeljo 3. julija smo i-meli v Dolenjem Trblju naš letni tradicionalni praznik. Za to priložnost so domači fantje organizirali ples, a so šli «v boto», kakor pravimo po domače. Zvečer je prišel dež in nevihta je močno razsajala, tako da ni bilo mogoče plesati. Fantje so imeli samo stroške in nič dobička. Potrpljenje, bo šlo pa prihodnje leto bolje. SV. LENART V torek 5. t.m. je bil pogreb na koziškem pokopališču 74-letne Marije Domeniš, poročene Rukli iz Dolenjana. Na pogreb je prišlo mnogo ljudi, ker je bila pokojnica zelo zi.ana in spoštovana. Družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. PODBONESEC Te dni se je zatekel po zdravniško pomoč v čedadsko bolnišnico delavec Riccardo Cantarutti iz Preštinta pri Ta-vorjani. Cantarutti je delal pri popravilu občinskega vodovoda pri Stupici Med delom je vtaknil nerodno desno roko v stroj, tako da mu jo je zmečkalo in odneslo palec. Ozdravel bo v 30 dneh. ski mlin. Ob delavskih d orno- 'tja. Zadnjih je največ, ker i’ih je danes vodovodna naprava, ob izlivu Timave begunsko naselje, ob meji na-brežinskt občine p a je zrasla modema papirnica. Od nekda. njega kmečko-ribiskega Devina je danes le malo sledu, a ie ta niha med biti in ne biti. Grad je izgubil pogoje celo za uživanje le trohice nekdanje fevdalne slave in je le še zgodovinska Vaba za tujski promet. Le delavske družine in njim ter turizmu potrebni objekti (gostinstvo, trgovina) so spremenili lice vasi. Sesljana v soojstuu kmečke, ga naselja ni bilo. Nekaj gostiln in nekaj delavskih hiš pred dobrim pol stoletjem — to je bilo tise. Med glavno cesto in obalo je — kot še danes gospodoval devinski grof, ostala zemlja pa je spadala v vižovski kataster. Nekdanje lepo posestvo so Devin, ski v zadnji četrtini prejšnjega stoletja spremenili v letovišče za evropsko aristokracijo, kamor so imeli pristop le redki domačini. V nasprotju s Sesljanom se je Nabrežina naglo razvijala zaradi kamnoseške dejavnosti ob koncu prejšnjega stoletja, ko sta kmetijstvo in ribištvo takrat še majhne Nabrežine postali postranskega gospodarskega pomena, oziroma le prijeten privesek (vinogradništvo) gospodarjem, ki so bili kakor koli zaposleni v kamnoseštvu. Zrasli so delavski in železni-, čarski domovi in vtisnili naselju proletarski značaj. Kamnoseška obrt (kasneje industrija) je vedno izvabljala semkaj italijanske podjetni, ke in italijansko delovno silo. eJavas je bila edina italijanska ešolas za naše delavce. Druga svetovna vojna je tako in še bolj kot prva izzvala selitev narodov, ki smo je de. ležni tudi mi v obliki dveh naselij (v Stivanu in Seslj anu) Tako se je razen socialnega sestava močno spremenilo tudi narodnostno razmerje. Ni nič nenaravnega in slabega, če se je tudi naš svet t; nekaj desetletjih korenito spremenil. Cas zahteva svoje‘, ker — t)se teče. Gre le za vprašanje, če so v tem tudi zajamčene naravne pravice t sem, ki jim je usoda določila na tej zemlji sožitje; tistim, ki jih je rodila ta in druga zemlja. Krušno vprašanje in vprašanje naših narodnih pravic sta dve poglavji življenjskega pomena, ki vedno bolj zanimata tukajšnjo delavsko-kmečko plast. SAMOTORICA Zelo redek je, gias od nas; smo bolj tihi — samotvorci z vsakdanjimi brigami. Eni cem, drugi tja, tretji sem in morajo za kruhom izven doma in za dopolnilo delajo se doma na zemlji. Kdor zna to umno in pridno spraviti v sklad, jo še nekam vozi. Samo zemlja na splošno ne more dati zadosti za življenje. Precej pridno mlekarimo in vinogradimo. Ti sta za naše razmere najboljši kmetijski veji. Za letos smo glede živine v zadregi: je malo krme; vendar upamo, da bomo zimo prebili in ne bo treba skrčiti števila repov. Precej si skušamo pomagati s krm-skimi pridelki s polja (detelja, pitnik itd.), ki so vsekakor neprimerno boljši od nekdanjega »frodlja*. Izletniki, ki obiščejo sV. Lenart, si — vsaj nekateri — radi ogledajo naš kamnolom-, ki daja neverjetno lep stalaktit, za katerega s? ino-zemci izredno zanimajo. Pravijo, da je ta kamnolom za gospodarja zlata jama. Namesto v vasi imamo gostilno ob glavni cesti na od-cepku poti v našo vas. Nekatere gospodinje pravijo, da je še preblizu. Sicer pa ni v tem tako hudo. Letos v sodih doni, upati je, da bo z novo letino bolje, saj kaže trta precej dobro. Ponekod je opaziti, da ni bila zemlja dovolj razmočena. Ce bi otvorili v Zgoniku kmetijski tečaj, bi se pouka udeležilo nekaj naše mladine. To bi veliko zaleglo, ker so naši mladi še vedno navezani na zemljo. PESEK Prejšnjo nedeljo so fantje iz Gročane in Peska kot vsako leto organizirali svoj tradicionalni ples. Kvintet iz Doline je prav lepo igral lepe valčke in polke. Tradicionalni ples je pri-vavil na Pesek veliko število ljudi iz vseh krajev našega ozemlja, tako da je na plesišču mrgolelo plesalcev V gostilnah pri Jožetu in pri Fedelu si moral dolgo čakati in iskati prostor, preden si se lahko usedel za mizo. Na glavni cesti in na cesti za Gročano pa so bila ustavljena vsa motorna vozila, ki jih je bilo res mnogo. Nekateri ljudje so se pritoževali, ker so morali pešačiti Spraševali so, zakaj podjetje, ki vzdržuje to progo, ne pomnoži vsaj v praznikih voženj, ker dandanes skoro nikdo več rad ne hodi. Se nekaj moram omeniti. Med Bazovico in Peskom je na novo postavljena tako imenovana «baraka». Izbrali so zanjo lep prostpr pri borovcih ob glavni cesti. V njej ti postrežejo pijačo in suhr hrano, KRIŽANKA BESEDE POMENIJO: VODORAVNO; 1. reka v Romuniji, 5- prevaran, zapeljan, 15. rimska številka, 17. določene barve, 19. pripadnik slovanskega naroda, 20. vrsta tiskovine, 22. zbirka naslovov, 24. negujem, redim, 26. planina v Sloveniji, 28. denar, 30. vrsta tkanine, 32. grob, neizbirčen v izražanju, 33. enaka soglasnika, 35. teniški lopar, 37. zbuja močno željo po pit-;u, 39. določene barve, 40. vrsta razcvetja, 42. kemična prvina, 44. naravna težnja v živem bitju, 46. vas v Slovenskem Primorju, 47. arabski plemenski poglavar, 49. močan tok vode, 51. kvarim o-s.rino, 53. grška črka, 54. vrsta jedilne buče, 55. gosposki služabnik, 56. gibljem, 57. diplomatsko pismo, 58. rusko moško ime, 59. prebivalec Mavretanije, 60. prva in tretja Crka besede pod 54. vod., 61. okrajšano žensko ime, 58. moško ime, 59. vojaški gojenec, 64. moško ime, 65. oziralni za. imek, 66. grško pristanišče, 67. majhen kos lesa, 68. kvaliteten premog, 69. odrezek na vrednostnem papirju, 70. peč v gosposki sobi, 71. z dolgimi brki, 72. talec, garant, 73. zmagovalec, najboljši tekmovalec, 74. angleški laburistični politik. 75. statistična akcija, 76. listnato drevo, 77. francoski revolucionar, 79. dodati, prilo. žiti, 80. pripomoček za vzpenjanje (pomanj.). NAVPIČNO; 1. skledojizniki, paraziti, 2. alkoholna pijača, 3 pameten, 4. pevski glas, 6. druga in prva črka besede pod 76. vod., 7. enota dela, 8 oblok, 9. oglašanje neke domače živali, 10. svetilni plin, 11. enaka soglasnika, 12. uživam, hranim se, 13. hlapljiva v medicini uporabljana tekočina, 14. gora v okolici Postojne, 16, življenjsko nevarno dejanje, bravura, 18. tuje žensko ime, 21 opazovalec igre, 23. junak mladinske povesti (film!), 25. sosed, 27. vzvod, 29 celičen, 31. nakopičen, 34. tovornjaki, 36. naprava za sob. no gojenje živali ali rastlin, 18. špijon, ogled-^k, 41- črnilo, 43. ne veliko, 45. plačan za delo, vzet v zakup, 48. železov oksid, 50. vrsta konjskega teka, 52. vprašalnica, 58. vrsta igre s kartami, 59. libanonski diplomat, 60. predstoj nik fakultete, 62. kar se da komu brez njegove zasluge, celo če ni potreben in vreden, 63. del konjske vprežne opreme, 64. pohlepno piti, 65. glav. no mesto evropske države (kakor ga pišejo njegovi prebivalci), 67. pretepi, svaje, 68. s krvjo oblit, 69. nenabrušeni, 70. računski znak, 71. ime slovenskega igralca Sotlarja, 72. vrtnina, 78. predlog, 74. pevski glas, 75, enaka soglasnika, 76. tretja in prva črka besede pod 38. navp., 77. oseb. m zaimek. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Amster- dam, g. Patroklos, 17. nalomi, 18. Homer, 20. želodi, 21. dre. ta, 22'. načrtan, 24. Ravel, 25. ropi, 20. intelekti, 28. sni, 29. ena, 30. Ag, 31. n m, 33. muc, 34. ji, 35. trn, 36. sačec, 40. kis, 42. hi, 43. NATO, 44. ozt-ri, 45. Asam, 47. balerina, 48. apostrof, 50. šema, 51. enote, 53. Aral, 55. Ob, 57. cin, 58. Tabor, 59 naj, 60. z t, 61. let, 63. st., 64. t.l., 65. dva, 66, idol, 68. Indijanci, 75. krof, 76. nared, 78. prvenec, 79. plane, 80. olupek, 82. čakam; 83. promet, 84. monoliten, 85. mojstrica. NAVPIČNO: 1. Andreja. 2. maroni, 3. slepa, 4. loti, 5. Ema, 6. r i, 7. aha t, 8. moče, 9. pete, 10. arak, 11. rž, 12. oer, 13. klas, 14. lovim, 15. ederuh, 16. silicij. 19. mrliči, 22, nn, 23. nt, 26. ignoranti, 27. inkusunti, 30. Artemis, 32. mistral, 35, talec, 36. sonet, 37. Azana, 38. Erato, 39. Ciper, 41. saraj, 43. naš, 46. mol, 49. polinom, 52. obu jek., $4. štafeta, 56, bodalo, 60. zvonec, 62. Torun, 65. drami, 67, lepo, 69. np, 70. drče, 71. Ivan, 72, Anam, 73. nemo, 74. cc, 75. klor, 77. del, 79. prt, 81. ki, 83. PS. Topi s Da ,b/ odvrni/a vsalco * um njo, seja Sef/rja gangsterske banae onesvestila ... Tedi jo je odne 6«/ V njen avto_____ ODPEU/rE\I tdeoeočA POMIPITE SE GOSPODIČU. Bodite Mioma I r Pr&pnčan , daje dekle le slučajno zai/o na prizorišče boja , jo je Tedi odpeljal na svoj dom. da S i opomore J f J*- nd Pomol pričel nek čuden tip samotarja____ -j mr o JE iieoriT/ duh Po pMoDM/iru / m Nenadoma se je ustavil ut Dred kupom mr/ičou m. obr,n,f. pete m jo Odkun!. JOj} kOLueo £«7ViH. PPPV/U MPTVECEV m UPLO , POLICIJA) . \ PRlOl TE NA POMOL .. NEKAJ STPASNECA MAJ PRAVITE ? AL,I STE NOR? tol/ko MR Tl/m o ZE GREMO / >4 A p/t, {Nadaljevanje sledil Vrem*! včeraj: Najvišja temperatura 28.2, najnižja 20,6 stopinje, zračni tlak 1012.9, stalen, veter 4 km zahodni k, vlaga 63 odst., nebo 1 desetino pooblačeno, morje mirno, temperatura moč ja 24.9. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 17. avgusta Hijacint, Milica Sonce vzide ob 5.06 in zatone ob 19.11. Dolžina dneva 14.05. Lun* vzide ob 7.54 in zatone ob 20.lz. Jutri, PONEDELJEK, 1*. avgusta Helena, Lenčka Največ ljudi v vaseh bližnje tržaške okolice 75 tisoč vozil v dveh dneh po cestah tržaškega področja «Preseljevanje» ob velikem šmarnu se še ni končalo ■ Mnogo Tržačanov v Starih Miljah in na Repentabru - Morski pes prestrašil številne kopalce v Barkovljah Veliki šmaren je za nami in ni. Strogo koledarsko vze; to, je minul 15. avgusta ob 24. uri, toda več tisoč ljudi, nekateri predvidevajo od 10 do 15.000, si je velikošmaren-ske počitnice podaljšalo še čez soboto in nedeljo, tako da se bo praktično končal šele danes zvečer. Včeraj smo se lahko sami prepričali, kako je bilo to v praksi, saj je bilo mnogo uradov in podjetij zaprtih, tako da ni bilo moč urediti morebitnih opravkov. Tudi več trgovin je bilo zaprtih, tako da mesto ni imelo onega običajnega sobotno-popoldanskega videza. Toda pojdimo še dan nazaj, na veliki šmaren. Dobili smo vtis, da je bilo letos manj «preseljevanja» mestnega prebivalstva, kar si lahko razlagamo na dva načina: ali je izredno mnogo ljudi odpotovalo v bolj oddaljene gorske kraje Karnije. Cadora, Kanalske doline itd., ali pa je velika večina ljudi ostala doma v svojih stanovanjih. Glede prvega primera naj poudarimo, da so bili vlaki in avtobusi te dni zasedeni do zadnjega kotička, čeprav ni moč točno ugotoviti, koliko ljudi je dejansko odpotovalo. K tem moramo prišteti še ne lastnike motornih vozil, ki so v dolgih kolonah zapuščali Trst in se deloma vračali zvečer ali pa se bodo vrnili šele danes. Da je Trst zapustilo več deset tisoč ljudi, prav gotovo drži in to je eden od vzrokov, ki bi lahko pojasnili, zakaj smo prej dejali, da je bilo letos manj »preseljevanja«. Ugotovili smo namreč, da je bil promet z obmejnimi prepustnicami razmeroma majhen, dosti manjši kot navadno ob nedeljah in praznikih. Lahko bi skoraj rekli, da je bil dan prej, to je v četrtek, obmejni promet večji. Na Koprskem so bila kopališča sicer precej polna Tržačanov, ki smo jih videli tudi po Soški dolini in na Krasu, a vendar ne toliko, da bi lahko govorili o «invaziji», ki so jo nekateri pričakovali. Tudi v tržaških kopališčih ni bilo preveč ljudi, na vsak način manj kot je bilo pričakovati. Okoli 11. ure je bilo na primer v Barkovljah moč dobiti obilico prostora za kopanje, sončenje in parkiranje avtomobilov. Vec ljudi je bilo edinole v Sesljanu in Devinu, kjer pa se je poznal dotok tujih turistov in izletnikov iz bližnje goriške pokrajine. Ker smo že pri kopanju, naj omenimo zanimiv dogodek iz Barkovelj. Bilo je okoli 11. ure, morda nekaj več, ko se je na morski površini pokazala značilna trikotna plavut morskega psa. V nekaj trenutkih ni bilo v morju ži- čije predvsem z otroki. Toliko več dela pa je bilo seveda v vseh gostilnah repentaborske občine, kjer so ljudje ostali do poznega večera. Pravi praznik pa so domačini uživali včeraj, ko so obhajali svojega patrona sv. Roka. V vseh hišah so bili na mizi štruklji in pa seveda praznično razpoloženje. Veliki šmaren oziroma počitnice ob velikem šmarnu pa se bodo zaključile danes, ko se bodo v mesto vrnili tudi oni srečneži, ki so lahko prebili cele tri 'dni nekje na morju ali v hribih. Toda če bo danes lepo vreme, lahko pričakujemo še dodatni »beg iz mesta«. Že včeraj popoldne smo namreč opazili, da je mnogo Tržačanov odpotovalo bodisi z vlaki in avtobusi bodisi s svojimi motornimi vozili. Končno še nekaj besed o tujcih, ki so na veliki šmaren in še pred njim začeli prihajati v naše mesto. Ne ve se, koliko jih je prišlo, toda dejstvo je, da že -tri dni ni moč dobiti v tržaških hotelih ali drugih hotelih področja ene same postelje. Tudi zasebne sobe so vse oddane. Največ tujih turistov je prišlo iz Avstrije, sledijo Nemci ve duše, razen nekega moškega, ki je ležal povsem mirno na morju, kot da bi spal. Kopalci so zadeli kričati in ga opozarjati na nevarnost, toda mož, ki je imel verjetno ušesa v vodi, se ni zmenil za ničesar: in je mirn^ ležal na .morski površini. Dvakrat je morski pes prav blizu zaplaval mimo njega in lahko si mislimo, kakšne občutke so imeli ostali kopalci, ki so z brega gledali neobičajen prizor. Morski pes se je nato še nekajkrat zavrtel okoli majhnega čolna, ki je bil kakih 15 metrov od obale, potem pa je spet izginil. Verjetno je bil to isti morski pes, ki so ga opazili že nekaj prej v pristanišču, čeprav nekateri pravijo, da je imel ta v Barkovljah »le« dva metra, oni, katerega so videli v pristanišču pa kar tri. Vsekakor je «barkovljanski» morski pes dodobra prestrašil nekatere kopalce, ki so kmalu popihali domov, tako da je bila obala na nekaterih mestih in za nekaj minut skoraj prazna. No, potem so prišli drugi kopalci, in obala se je spet napolnila. Torej, v kopališčih ni bilo preveč gneče. Nekaj več prometa je bilo v zgornji tržaški okolici in v Bregu, predvsem proti večeru in zvečer, ko pa so se napolnile tudi tržaške ulice, tako da ni bilo one puščobe. ki bi io pričakovali. Tudi kino dvorane so bile še precej polne, tako da bi lahko po tem sklepali, da je kljub raznim napovedim ostala velika večina ljudi doma. Koliko Da jih je veliki šmaren preživelo v svojih stanovanjih. pa ne bomo nikoli zvedeli. Mnogo ljudi je odšlo v Stare Milje, kjer je biia cerkvena slovesnost, potem pa so se ljudje porazgubili po vaseh Miljskih hribov. Računajo, da je bilo v vaseh miliske občine kakih 15.000 ljudi. Mnogo Tržačanov, predvsem pa okoličanov se je popoldne in 'zvečer zbralo na Repentabru, kjer je bila tradicionalna «šagr»». Računajo-, da je Repentabor obiskalo več tisoč ljudi, čeprav nekateri do mačini menijo, da jih je bilo manj kot lani? Opažili smo tudi,. da je bilo leto« manj prodajalcev nanoškega aira in pršuta, saj sta bila za vrati obzidja Te dva, ob’ Cesti, ki vodi s Tabra do Furlanove gostilne pa eden. Okoli njih z vespo se je peljal ob 12.30 je bila seveda vedno gneča iz Barkovelj proti mestu 21- sir je prav kmalu pošel, letni šofer Vittorio Rinaldi iz pa tudi pršut in teran ter pi- Ul. Castagneto 26 in se za- vo so šli dobro v denar. Za letel v zadnji del tovornika, zabavo je poskrbel majhen ve- katerega je šofer nenadoma selični prostor, kjer je bil zavrl, ker je iz nasprotne sme-vrtiljak in nekaj drugih podob, ri pripeljal tramvaj in se je nih zadevščin; medtem ko prižgala rdeča luč semafora. so kramarji delali dobre kup- ' Fanta so z avtom RK pripe- in potem vsi ostali, med katerimi je mnogo Francozov in Angležev. V Trst je prišlo tudi mnogo italijanskih izletnikov, vendar ne iz bližnjih sosednih pokrajin. Končno še nekaj besed o prometu na cestah. Po podatkih prometne policije, ki je imela na našem področju razpostavljenih 63 patrulj (tu naj omenimo, da so policisti v teh dneh prevozili 7.010 km), je slo v dveh dneh po cestah našega področja okrog 75.000 vozil. Kljub temu pa ni prišlo do večjih nesreč, saj so vsi vozači skoraj brez izjeme pokazali velik čut odgovornosti, ki je prišel do izraza predvsem v počasni in previdni vožnji. Kljub temu pa so zabeležili v dveh dneh 17 prometnih nesreč, ki so se v 14 primerih končale z ranjenci. Agenti prometne policije so intervenirali pri nesrečah desetkrat, medtem ko so zaradi raznih nepravilnosti naložili vozačem 51 glob. Omenimo naj še, da bo varnostna služba na cestah trajala še danes, ko predvidevajo prav tako velik promet kot za veliki šmaren. Prepoved vožnje s težkimi vozili po obalni cesti velja tudi danes in sploh ob vseh prazničnih dneh. r KritiKe in poročila .J Slikarska razstava Mireta Cetina v Mali galeriji koprskega muzeja V teh dneh razstavlja v Mali galeriji koprskega muzeja akademski slikar prof. Mire Cetin sveja najnovejšu platno, ki so vsa nastala po njegovi lanski razstavi v Kopru. Zato omenjena razstava ni sistematično in logično opredeljen izbor njegovega dela, pač pa neposreden prikaz trenutnih dosežkov in problemov, kar omogoča opazovalcu v povezavi z vtisi lanske razstave izdelati precej točno predstavo o kvalitativnih nihajih in razvojno dinamični krivulji slikarja. Mire Cetin spada med predstavnike prve povojne, doma v Ljubljani izšolane generacije, ki je prvič razstavljala leta 1953 v Moderni galeriji v Ljubljani pod geslom »Generacijo 1953» v znamenju realizma, cepljenega z oblikovnimi prijemi moderne umetnosti in lastnega izraznega iskanja. V tem okviru je slikar gradil dalje in si z vrsto razstav doma pa tudi v zamejstvu, priboril vidnejše mesto med mlajšimi likovnimi ustvarjalci na Slovenskem. Cetin je figuralik, ki mu subjektivno predelana stvarnost služi kot umetniško izrazilo. Slikana p redmetnost je lahko zgolj likovno efektno podana brez poudarjeno vsebinskih podatkov, drugič pa se predahnjena s čarom neresničnosti skuša povzpeti do simbolične pomembnosti. Du- 111111*1 lillllllllllt lllllllll III || IMIlill lllllllllllllIlllillllllllllKlllllllllIllMIIVHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlKIIHIIIliailllllllfflllllllllllllllllllllllllllllllllll sr Številne prometne nesreče Smrtna nesreča delavca na cesti iz milj proti Orehu Pri padcu z vespo si je tesar iz Padric zlomil nogo ■ Vol je zdivjal in spravil moža pod voz S ciklomotorjem «Vittoria» je vozil ob 13.30 uri 49-letni delavec Antonio Pizzamus od Sv. M.M. Zgornje 396 na cesti iz Milj proti Orehu. Na širokem ovinku pri Fernejih se mu je spodrsnilo, tako da je zavozil s ceste in se z vso silo zaletel v drevo ob njej. Udarec je bil tako hud, da si je razbil lobanjo in bil na mestu mrtev. Takoj zatem je prišel na kraj nesreče zdravnik RK, ki pa je lahko samo šo ugotovil smrt. Truplo ponesrečenca je v miljski mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem. * * * ljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili podplutbe in praske po gležnjih in lahen šok. Prognoza 6 dni. * ## Z bloka pri Lipici se je peljal ob 14.30 uri 25-letni tesar Bruno Karli doma iz Padrič št. 60, proti Bazovici in se s svojo vespo T$ 19886 zaletel v levo stran avtobusa, ki vozi n* redni progi »Autovie Car-siche«. Udarec je bil zelo hud in so ga takoj odpeljali z avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so mu ugotovili večkratni zlom desne noge in izrekli prognozo okrevanja v 40 dneh. * * * Ob 19.05 so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 35-letnega delavca Palmina Gabrovca doma iz Praprotnega št. 15, katerega so sprejeli na ortopedskem oddelku in mu ugotovili: udarce in praske po obrazu, hude udarce po zatilju in verjetne poškodbe hrbtenice, udarec v levo ramo z verjetnimi poškodbami kosti in praske po rokah. Možak je povedal, da je okoli pete ure popoldne peljal volovski voz, v katerega je bi) vprežen vol, proti polju. Vol pa je kar naenkrat zdivjal-in naglo potegnil, tako da ga je vrgel z vajetmi pod voz, ki ga j& povozil. Prognoza 8 do 40 dni. # * # Ob 5.30 zjutraj so sprejeli r.a prvi kirurški oddelek 36-letno gospodinjo Salino Dibari por. Rutigiiano iz Ul. R. Manna 17, kateri so ugotovili rane nad obrvjo, rane na glavi, praske na desni roki in levem gležnju. Prognoza 10 do 12 dni. Zeno je pripeljal v bolnišnico njen mož Michele Rutigiiano, ki je povedal, da se je vračal z njo z motorjem »guz-zi» po barkovljanski cesti pro. ti mestu. Na zadnjem sedežu motorja se je peljala žena, ki je imela v naročju 3-letno hčerko Rosano V bližini kopališča »Topolino« mu je prekrižala pot mačka, kateri se je hotel izogniti in je naglo zavil ter zavrl vozilo. Zena pa ni pričakovala kaj takega Pogled na množico izletnikov, na Repentabru nuni ■■■•»■■■■■■in....................... ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. in 16. avgusta se je rodilo v Trstu 17 otrok, umrlo je 10 oseb, poroka je bila ena. POROČILA STA SE: narednik ameriške vojske Ronald Wayne Irvvin in gospodinja Marija Pikec. UMRLI SO: 48-Ietna Lina Damtorosi por. Fioreth, 77-letna Filomena Agacirh por. Prelessiml, 37-letna Ferrianda Barbariol por. Perosio, 87-letna Maria Camici vd. Reperti, 90-letna Maria Coli vd. Apohinari, 81-letna Luigia del Torso vd. Biumatti, 61-letna Maria Fabbro por. Gentile, 68-letna Emilija Martelanc vd. Tavčar, 66. letna Sllsabetta Recchi por. Val-coni, 46-letni Aurelio Franco. OKLICI: inženir Emiiio Delian-tonio in gospodinja Ann,a Zede, agent Javne varnosti Italico De Michiells in gospodinja Aputlina Bonfanti, mizar Claudio Caposas-si in prodajalka Maria Grazia Bertok, zobetehmk Paolo Mila-nese in likarica Anita Ardessi, trgovec Sergio Boiteri in uradnica Noveila Pastori, agent javne varnosti Pietro Meicenaro in gospodinja Marta Calzi, finančni siražnik Luigi Tazzari in uiarini-ca Nedda Muheli, pek Giovanni Fontanot in gospodinja Nives Morgan, trgovski zastopnik Bruno Zorzenoni in učiteljica Laura Mo. linari, natakar Eugemo Mattarelll in gospodinja Bianca De Ga&peri, uradnik Sergio Bianohl in gosjHj-dinja Giorgina Lorenzi, prodajalec Bruno Masutto in gospodinja Ada Gherlani. delavec Peter Per-havec in gospodinja Santina Otta, narednik javne varnosti Pasquale Benedicenti in telefonistka Inge Eorge, šofer Giuseppe Costantino in šivilja Rosa D’Aloia, bančni uradnik Dušan Pertosi in gospo- OD VČERAJ DO DANES] dinja Nerea Bortul, uradnik Ro-dolfo Czervenka in gospodinja Carla Calzi, uradnik Mario Bian-corosso in uradnita Silvana Be-nedetti, narednik ameriške vojske Orin D. Goodrich in uradnica Enric# Delphi, fizik Giulia-nc Schiffrer in visokošolka Livia Delneri, tesar Mgrcello Cauoci in uradinie« Germana Micheli, uradnik Secondo Cenari in gospodinja Vittoria Cossutta, tehnični uradnik Livio Sigon in uradnica Ada Dagiat, mehanik Glno Toneilo in piodajalka Mariama Curci, šofer lino Sangalli in uradnica Nidia Masi, uradnik Adone Crevato in uradnica Lldia D’Auria, uradnik Ferruccio Bauci in gospodinja Fulvla Bogherl, stavec Adriano Speranza in gospodinja Antonia Iialia Sardaro, šofer Sergio Brosch in uradnica Giacomina Eriče, pomorski kphar Marco Lu_ cangelo in gospridtoja^Ludmilla Ren Kaiser, šofer Mareello Rebec Ui šivilja Renata Angeli, zapriseženi stražnik Mario SkabiR in šivilja Laura Lizier, pomorščak Luigi Riccloli in šivilja Gemma Brunello, mehanik Aurelio Puščeni in šivilja Aliče jCepar, te-s.*T Umberlo Geri In igospodinja Maria Fiegl, železničarpšivteo Mi. nieti In gospodinja Llllana Fran-cejchihi, mesar CarrtMne Camma-rota in gospodinja Giovannma Cuorpo, kemik, dr, Ffancesco Ramovš in učiteljica Lucia Novi, mehanik Silvano Rotta in gospo, dinja Nerina Snidersich, uradnik Guido Manfioletti in učiteljica Renza Vateneinis, mehanik Mario Cedi in uradnica Luciana Balbi, uradnik Filippo De Palma in bol. n.čarka Iolanda Balbi, uradnik Bruno Degrassl in uradnica A-drlana Masessa, uradnik Sergio Ambrosi in pletilka Maria Lidia Vo.pi, brivec Davide Hossut in gospodinja Maria Canziani, uradnik Antonio Cavallini in prodajalka Maria Luisa Maori, delavec Giordano Mattelich in gospodinja Maria Crevatin, stražnik javne varnosti Gioacchino Cipriani in prodajalka Marisa Pitteri, mehanik Mario Marzari in gospodinja Antonia Carabetta, tesar Cesare Mišino in baristka Luciana Giral. di. parketist Ariodante Braccia-roli in delavka Laura Bernini, mehanik Ennio Reinbart in zaščitna sestra Laria Lapajne, vi-sokošolec Fabio Magrjs in zaščitna sestra Luciana Pizzolitto, mizar Avguštin Cok in snažilka Sil. vana Scheriani, stavbni izvedenec Giorgio Bradach in uradnica Ma-r a Markitco, strugar Giordano Banni in gospodinja Ada Cerva-rti. agent Umberfo Buzzotta in gospodinja Nočmi Martin, meha-negratik Luigi Gtardiello in telefonistka Luciana Avgusta Ber-todti, električar Luciano Brumut in piodajalka Bruna Mercandel, karabinjer Giacomo Grlmalni in gospodinja Anna Di Llberto, karabinjer Mario Picchi in gospo-d.nja Ida Maglioceletti, agent jav-1"}™-. ne varnosti Gino Marandola in 'von« gospodinja Giovanna Faustini, električar Claudio Zaghet in šivilja Albina Primesi, oficir Pietro Pavan in uradnica Miranda Croci, stavec Giuseppe Dagnello in uradnica Milvia Bratuš, indu-strijec Giovanni Mandricardo in gospodinja Elcisa Pappalardo, eletktromehanik Glulio Vusio in bolničarka Giovanna Curci, uradnik Albino Sedmach in uradnica Graziella Hrovatin, publicist Luciane Ceschia in gospodinja Ma-riagrazia Villi, električar Alfio Derin m Šivilja Fides Fontanot, tesar Mariano Craglietto in uradnica Loredana Castelli, uradnik Elvio Riccardo Bizzaro in gospodinja Agnese Francino Rosetta Bollier. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15: Croce Verde, Ul, Settefontane 39; dr. Gmetaer, Ul. Glulia 14: Al Lloyd. Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. in je phdl se m zgo JUTRI ODPRTA OBČINSKA MESNICA Jutri 1«. t. m. bo odprta činska mesnica v Ul ki prodaja ceneno meso, ker ga ima precej v zalogi. Iiovna konstelacija slikarja je razpeta med oster razum kon- templativca in subtilno občutljivost mehkega lirika. V zvenu teh nasprotujočih si strun sledimo na njegovih delih težko, togo ruateriali\ost, ki zadeva ob sanjsko etefičnost, pikanten ton anekdote ob doživetju grenkobne resnice, lepo zapisano nostagijo za večno izgubljenim, k&r je v nostalgiji vedno kos lepe utvare, ukovanošt človekove usode, v nespremenljive zakone, ki’’je lahko pretresljiva, toda ne tragična , ¥,r je pač delež živ-IjenjskMlogike. Likovna sredstva uporablja aprioris$ično zavestno po strogo izdelani formuli, ki naj z vsemi inožnostmii likovne deskripcije - ,kar najbolj podpre motivno ali vsebinsko izpovedno jedro, Od tqd skladna zli-tost vsebine z pbiiko pri boljših delih ter možnost jasne zaznave slikarje Vega hotenja. Iz doldčehega realnega okolja so izbrani samo tisti predmeti,^ ki morejo zaradi splošne ali pa po slikarju dane vsebine postati v medsebojnem odnosu na sliki nosilci višje pomembne resničnosti ali simboli izpovedovane misli. Slikana predmetnost je urejena v statični mir simetrije in točne uravnoteženosti mas in podana — večkrat s patino arhaičnega primitivizma — v grafično trdni strukturi linij in ploskev. Barva je dodatno izrazilo dekorativne, čustvene ali simbolične vrednosti. Rezko ostrino risbe včasih mehčajo fini tonski prehodi med ploskvami, drugič pa jo ravno poudarjajo z barvnimi kontrasti. Skrajnosti enakih opisnih kvalitet razodeva tudi slikarjev odnos do prostora: tihožitni mir bivanja na omejenem svetu dveh razsežnosti ali pa gibanje, ki je speto v takt in ritem večnosti v perspektivi kozmosa brez konca in,kraja. Slikar je vsekakor že našel svoj umetniški species in se v njem izraža z ž® prav su- zavesguj^re^njenostjo. Sti-iSfiino oblikoim.na dognanost pa'%a% lahko zdrsni:'na stepi tir mehanične formule, če se umetnik seveda sprijazni s sampljubnilh ugodjmi nad re-idprta qjK sdbirn problemom! Zato jeVefid Foscolo 3,’ lanske razstave opaziti slikar- ’ jev napor prav v smeri spro- ~i ščanfa in limrarrrue rmfega ff- kovnega kodeksa, po vsebinsko izpovedni plati pa ga je zamikala širša, na skupno u- sodo človeštva vezana problematika: Tu imam v mislih Mesečnike in Rop Sabink, kjer se vzporedno nakazujejo tudi težnje po monumentalnem izrazu. Vendar se zdi, da trenutno bolj uspeva v intimnem, s prepričljivostjo osebnega doživetja prežetem snovanju kot so portret tihožitje v najširšem smislu, kompozicije čistih likovnih kvalitet ali strogo individualne izpovedne vrste V otipljivi deskripciji širok ih. miselnih obzorij pa se filigranski umetniški profil slikarja nekako razblinja v čisti krasilnosti. Prevelika razdalja od konkretne pobude ali motiva je slikarjevi sedanji zmogljivosti v škodo. Vzporedni pojav miselni abstrakciji pri njem je namreč stilizirano krasilni izraz. Želeti bi mu bilo, da bi našel možnost izživetja svojih formalnih dosežkov in prefinjenega smisla za krasilnost v širše zastavljeni nalogi, v dekoraciji stene. Morda bi koristilo vzpostaviti zopet ožji stik z likovno impozantnimi pobudami, ki jih na vsak korak ponuja čudoviti kaleidoskop i-strske zemlje. Prav Cetinov slikarski žanr ga lahko interpretira v vsej značilnosti. Na razstavi nakazana težnja po monumentalnosti pa bo terjala, če se bo seveda v slikarju močneje zasidrala, še borbe za novimi formalnimi osvojitvami. Mire Cetin je delaven, do sebe zahteven in likovno čist umetnik, poleg tega prizadeven raziskovalec likovnih vrednot in prizadet oblikovalec drobne človeške pretresljivo-sti. S temi oznakami je izražena tudi dobršna mera zaupanja v njegovo nadaljnjo u metniško rast. MAJDA FRELIH IZ DEVINA Zadnja pot Ivana Legiše Velik sprevod pogrebcev, ki se je v četrtek popoldne razvil od pokojnikovega doma v Devinu proti pokopališču v Stivanu, je ponovno dokazal, kako je bil pokojni Ivan Legija priljubljen. Po naravi sicer tih, vendar tudi zelo družaben, se je vsakomur priljubil. Se veliko bolj se je priljubil tistim, ki so ga bolje poznali. Po poklicu je bil kamnar-klesar, kot toliko ljudi tega našega konca. Ze od mlada je izpričeval svojo narodno zavest, ki jo je izpopolnil z naprednimi nazori, in ker ni znal kloniti, je v dobi fašizma moral za kruhom v svet. Ko se je za neč let naselil v Beogradu, si je tudi tam takoj pridobil prijateljev ir marsikateri primorski begunec je na njegovem pa čeprav ne bogatem domu našel topel sprejem. Ko je leta 1941 nacistično letalstvo opustošilo Beograd, ni prizaneslo niti njegovetnu domu. To mu je pripomoglo fc odločitvi, da se vrne v svoje kraje, po katerih je ves čas hrepenel. Tod pa so še vedno bili nacisti in fašisti. In Ivan Legiša se je z vso svojo družino pridružil ljudski borbi in zaradi tega tudi veliko trpel. Po konča- ni vojni smo ga pogosto srečali tam, kjer je bilo potrebno prijeti za delo. Čeprav še ne star pa je začel bolehati. Najprej se ga je lotila poklicna bolezen — silikoza, ki se je nato sprevrglu v še hujšo bolezen in vsa zdravniška ter požrtvovalna družinska nega mu nista pomagali. Bolezen ga je strla, vendar je sicer skromni Legiša pustil za seboj zelo lep spomin pri vseh vaščanih in vseh onin, ki so ga poznali. Prizadeti družini naše sožalje. — i č TELEVIZIJA 10.15 Oddaja za kmetov^ 16.15 Športna nedelja; 18 00 i‘"“ iz. dokumentarnih filmov; »Kapitan Kracassa«; 19-15 jo čila 19.30 Prenos iz SalzbuGJ Mozart: «Cosi fan tutte«; Četrta dimenzija; 22.55 Pre« športne tekme. Danes se poroči g. Edvard Kalc, trgovec iz Gropade, z gospodično Edo Zupančič iz Bazovice. Sorodniki, prijatelji in znanci jima čestitajo in želijo vso srečo v zakonskem življenju. ■■lllllHIIIIIII||HHHHIIH|IIIIHIIIIIIIIIIIiif|||||||iiuil|M|||||||l|i||||lll„||H||,||||nt|f||||t(|mH|1|m Mednarodni plesni turnir v Kopru NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul, Cavana 11; Croce Vtrde, Ul. Settefontane 39; Pic-nola. Ul. Orlani 2; Pizzul-Čigno-la, Korzo Ita-lia 14, Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, 'JI. Giulia 1; Vernari, Trg Valmajra 10. V okviru Primorskih prireditev je bil v četrtek v Kopru, v petek v Piranu, sinoči pa v Izoli mednarodni plesni turnir. Na turnirju so sodelovali plesni pari iz Jugoslavije, Avstrije, Anglije, Danske, Francije, Holandske, Italije, Nemčije, Norveške in Švice. Na vseh treh prireditvah je igral odlični akademski plesni orkester iiz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Kapusa. Na sporedu so bili standardni plesi; angleški valček, tango fokstrot, slow-foks-tro‘ in valček ter latinsko-a-rr.eriškj plesi; rumba, tango, samba in paso doble. V Kopru so prikazali standardne plese in zmagovalec je dobil pokal Slovenskega Primorja 1958, v Piranu so bili latinsko-ameri-šk: plesi in prvi par je dobil pokal mesta Piran; v Izoli pa je bila revija standardnih in latinsko-ameriških plesov. V Kopru je zasedel prvo mesto avstrijski par; inž. Herbert in njegova žena Crista Ortner, drugo mesto jugoslovanski par Miro Narobe in Božena Berčič iz Ljubljane; v Piranu je zmagal angleški par Jason in Anne Scotlee, drugo mesto pa je zasedel avstrijski par inž. Herbert in Crista Ortner. Mimogrede naj omenimo še, da je avstrijski par, ki je v Kopru zasedel prvo, v Piranu pa drugo mesto, na poročnem potovanju. Ob zaključku vsake prireditve je danski par zaplesal boogie-boogie in vžgal občinstvo, zlasti mladino. V Izoli bo v okviru Primorskih prireditev 31. avgusta ljubljanska Drama uprizorila Brechtovo komedijo »Svejk v drugi svetovni vojni«, 2. septembra bo ponovitev v Piranu, 1. septembra pa v Kopru. Za zaključek letnih prireditev bodo na sporedu 4. septembra v Piranu, 5. v Izoli in 6. v Kopru «Plesi sosednih narodov« z nastopom folklornih ansamblov iz Avstrije, Italije m Jugoslavije. «»---------- Poskus samomora Eno minuto po polnoči so sprejeli včeraj v splošni bolnici 21-letno baristko Ervino Barnabo, kateri so zdravniki ugotovili hudo zastrupljenje s svinčenim acetatom (Butovo vodo), tako da so si pridržali prognozo. Dekle, ki stanuje v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, je povedala, da je bila nesrečna iz sentimentalnih razlogov in da se je zaprla v svojo sobo ter ho- HIIHIIIIIIIIIIHIIlllllIHtllHIIHIHIHIIIHIIIHIIIIIinnillllllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIHlMIHIIItHIIIIII tela narediti samomor. Pojedla je pet tablet svinčenega acetata. Nesreči na delu Ob 16.30 so sprejeli na sprejemnem oddelku bolnice 30-letno strežnico Pasquo Salvador por. Zanberlin, ki je nesrečno padla v pralnici bolnišnice, kjer dela, in si zvila desno zapestje. Na ortopedskem oddelku bolnišnice so sprejeli ob 15.50 26-letnega delavca Emilia Ka-valica iz begunskega taborišča pri Orehu. Zdravniki so ugotovili, da si je verjetno zlomil levi gleženj in da se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Delavec je povedal, da je delal v Miljah pri gradnji nekega poslopja in da je padel z en meter in pol visokega odra nesrečno na tla in si poškodoval nogo. PUlSPtiVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Ijena dejavnost totov Policisti aretirali zakrknjenega žeparja Okradeni pa se ni zavedel tatvine BARI «» LOTERIJA 64 37 82 3 86 C AGLIAR1 15 59 31 16 73 FLORENCA 19 13 86 41 15 GENOVA 59 6 27 49 69 MILAN 82 66 22 42 83 NEAPELJ 38 32 42 U 23 PALERMO 72 12 39 64 14 RIM 19 90 15 59 87 TURIN 31 70 88 87 56 BF.NETKE 80 5 51 39 65 2 11 X «« ENALOTTO 2 X 2 1 X 2 X 2 ZAHVALA Ob tragični smrti našega nepozabnega sina Egidia Ma-russija, ki se je smrtno ponesrečil 12, t.m. v Kopru, se iskreno zahvaljujemo vsem predstavnikom jngoslorkintkih oblasti, ki so nam v tem težkem trenutku tako nesebično pomagali. DRUŽINA MARUSS1 Na veliki šmaren so prijavili policiji tri tatvine. Bruno Pelosi je prijavil, da so mu med 18.20 in 18.45 ukradli izpred stanovanja v Ulici Eriera motor TS 22306. V kopališču «Topolino» v Barkovljah pa je tat odnesel 16-let-nemu ^ariDu. Aut>ljpi)iivi par čevljevjill fcdk nogavic s pto-stora za preoblačenje. 50-let-ni gospodinji Anti Monticolo pa je smuknil spretni dolgo, prstež na postaji filobusa v Miljah ročno torbico, v kateri je imela 200(> lir in zlato verižico z obeskom, vredno 15.000 lir. Agenti posebne nrotižepar-«ke službe letečega oddelka so 14. t.m. okoli 18.45 biti pomešani v gneči pred avtobusno postajo na Trgu stare mitni-ce. Tam pa se je sukal tudi njih stan znanec 69-letni žepar Alighieri Bandelli iz Ul. Vergerio 20, ki si je mislil, da mu v gneči, ko ljudje pazijo predvsem, da rie zamude avtobusa, prav gotovo ne bo težko stegniti prste v tuji žep. lij res je brez vsakih težav »snel« iz žepa Lojza Guština denarnico, in to na tako spreten način, da se okradeni sploh ni zavedel. Budno oko postave pa je ves čas spremljalo sumljive «manevre» sta-regu dolgoprsteža in policisti ■o videli na lastne oči, kako je denarnica izginila. Seveda ao takoj prijeli Bandellija in pri n'em tudi našli denarnico v kateri je bilo 405 lir in osebni dokumenti Možak je tatvino priznal in odpeljali so ga v zapore, da se še enkrat seznani s sodniki. NEDELJA, 17. avgusta 19SI RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski folklorni motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Operne arije; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Izbor meiodij ,z operet* »Carjevič«; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Fo-poldanski koncert; 15.40 Orkester Gleun Miller; 16.00 Slovenski zbo-ri; 16.20 Beneška fantazija, igra orkester Jan Langosz; 16.45 Bach-Koncert v g-molu za violino in orkester; 17.00 Novela: Giovanni Boccaccio: «Dekameron — Deveti dan, deveta novela«; nato Plesna čajanka; 18 00 Odmevi iz Budimpešte; 18.20 Hačaturjan: Končen za kiavir in orkester; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 «Ko študent r*a rajzo gre«, mladinska počitniška oddaja; nato pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Orkester Frank Chaoksfield; 21.15 Klavirske etude; 21.30 Narava poje v pesmi: (15.) »Vsa priroda v himno se Združuje«; 21.45 Lepe melodije in lepi glasovi; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Melodije Iz filmov in revij; 22.35 Južnoameriški odmevi; 23.00 Nočne melodije- 23.30 Nočni ples. RADIO THST 9.15 Slavne pravljice: »Vran«; 12.20 Guido Cergoli pri klavirju; 14.30 Operna glasba; 17.30 Simfo-nični koncert; 19.45 Športna nedelja; 21.00 Jazz v Italiji; 22.45 Sto let italijanskih melodij. RADIO KOPER * »lov.: 7.00, 7.30, la.00. Poročiia t Ital.: 6.30. 12.30 17.15. 19.15. 22.30. 6.00.7.15 Prenos RL- 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska odda. ja: »Ureditev velikega vrtnarske, ga obrata ob Rižani«; 8.30 Z na-rodno pesmijo v nedeljsko jutro; ^NaSa nedeljska reportaža: »Mladost na avto cesti«; 9.20 Zabavna glasba; 10.00.10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper; 11.20 Opoldanski koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.45 »Za našo vas«; 14.15 Jankovičeve vesele skladbe; K. .0 Sosedm kraji in ljudje; 15.15 Glasba po željah; 15.45-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 227,1 ui. 2*2,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 8,00 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30 22.00, 22.55. 600-7.00 Veder nedeljski jutra, nji pozdrav; 7.35 Zabavna glasba; 8.00 Mladinska radijska igra — Aiphonse Daudet: Prigode Tarta-rina iz Tarascona; 8.43 Slavko Z:nr..>ek in Marijan Lipovšek izvajata popularne skladbe za violino in klavir — G. Scott: Češnje zore; J. Brahms: Uspavanka; Sanj. ček-S. Rahmaninov: Vokaliza; G. Gliere; Romane«; 9.00 Ponovitev javnega četrtkovtga večera z dne. 17. X. 1957; 9.50 Danilo Bučar: Zumberšk* rapsodija; 10.00 Se pomnite, tovariši..'- — Komisarjevi zapiski; 10.39 Počitniške raz-g'ednlce — Ciril Stani: Pohorje; 11.30 Zabavna matineja; 12.00 Naši poslušalci čestita« in pozdravljajo . I.; 13.15 Zabavna glasba; 13.45 Za našo vas, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po. zdravljajo . II.; 15.15 Lahka glas. ba; 15.45 Zdravko Stepančič: Velikan ob Cetini (reportaža); 16.15 Glasbeni mozaik; 17.15 Radijska igra — Charles Dickens: Oliver Tvvist, II. del; 18.05 Promenadni koncert; 19.00 Zabav.,a glasoa; 20.00 Varletč na valu 327,1 m; 21.00 Zabavne melodije; 21.30 Športna nedelja; 22.15 Pol ure komorne glasbe; 22.45 Za lahko r:of poje Lou van Burg L.... * » "JZ. Exceisior. 15.00: «Fanatiki»i ^ Fresnay, M. Auclair. Fenice. 15.00; »Ura O«, Dana drevvs, Linda Darnell. Nazionale. 15.00: «Trdnjava P0" kola«, J. Mac Crea. . Arcobaieno. 15.00: «Moja zt“‘' modeli in jaz«, R. Lamoureuz-Supercinema. 14.30: «Fraflfcenst'u nov pokol«, V, Rissell >0 Coates. Filodrammatico. Zaprto. , Grattacieio. 15.00: »Ljubezen Parizu«, H. Buchholz in M Lane- . v*tn- Cristallo, 15.00: »Človek iz rada«, W Holden in G. rpiT capitoi. 15.3O: »Margherita trm-thier«, Greta Garbo in 8°D Taylor. Astra Roiano. 15.00: »Lazzareua*' A. Panaro, M. Girotti, T. in D. Modu g no. . . Alabarda. 15.00: «Jurišna Prjr, lja«, J. Pontoizean in M. besset- „ Aldebaran. 15.00: »Cilj Burni*'1 E. Flynn in W Prince. . Arisfon. 16.00: «Divje steze«, ■" Wayne, V. Miles, technicolor- Aurora. 15.00: «Lorella», L. Luca, M Arena in T. Pie*-.. Garibaldi 16.30: »Človek iz K. ramie«, J. Stevvart, A. Kenn«t!p technicolor, cinemascope. M dini prepovedano ... Ideale. 15.00: «Vohuni», Felt Ustinov, O, E. Hasse. Im pero. Zaprto. Italir. 14.30: «Tat on, tatica on;," A. Sordi, Silva Koscina, M* Riva. Mor erno. Zaprto ... SsvOna. 15.00: «Liana, hči P' gozda«, Michael in I. G* Mladini prep. ..... Viale. 14.30: »Osvajalci vsenurj*" H. Carner in A Franz. j, Vittorio Veoeto. 15.15: »Ob treh telic«, D. Wilms, J. G»v Belvedere. 15.00: «Orožje, ki osvojilo Zapad«. technicolor. Mrssimo, 15.00: «Konjeniki S verozapada«,. J. Wayne. Nevo cine. 14.30: «Sužn.je 'čl tagene«, G. M. Canale, M*r Allasio, technicolor. NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.00: aAlfi^S der Veliki«, R Burton, Fredtn* March. . „ Arena Diana. 20.00: Božja levic ’ H. Bogart in G. Tierney- , Arisfon 20.00: »Divje steze«. Wayne, W. Milles. ... Garibaldi. 20.00: «Clovek iz mie«, J. Stewart, A. Keni*”'; technicolor, cinemascope, dini prep Marconi. 20.15: «Mladi Isabelle Corey, Antonio v riello in Franco InterlenghLj Paradiso, 20.00: «Tammy, “ cvet«, L. Nielson. - m Ponziana. 20.00: »Ambasador.' hči«, O. De Havilland, Loy in A. Menjou. g, Roiano. 19.45; »Zadnji lov«1 Taylor in S. Granger. j«, Secolo Sv. Ivan 20.00: «HerK“T va dela«, S. Reeves, S. Kff ui Stadio. 20.00: »Raketni P>‘°, gi lepa Siberijanka«, J. Wayde Janet Leigh. Vslmaura. 20.00: «Bn kralj *• j,-ri kraljice«, Clark Gable i" Parker. MALI OGLASI O »EMPORIO DELLO SCAMPg^ MEa, Trst, Ul. Mazzini 40. pošiljke: svile, najlona, tnL popelina, tiskanega blag*. '-Ta priložnost, največja ugodnw^ Prodaja samo na težo. KOVAČIČ FRANC iz SENt JfjS NEJA ali BRUNO in EMIMG COVELLI naj telefonirajo h* 93-808 od 10. do 13. • UNION* Sveluvtiu £iia .a t varovalmca od tet:-1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8 - I tel. 27512 • 35939 Proklir-. nrRAVMIK S. A AVTOBUSNE PROGE Trst • Sežana ■ LjuDljun*1; nedelje do petka vsak ob 7.30 — z Opčin ob : Ob sobotah ob 10.50 — 1 čin ob 11.10 Ob sobotah m nedelJJ'' J daljšana proga do Hle Trst Sežana: petek m ob 7 00 m 15.30 — t up ob /.30 in 15.50: — iz Sežane ob 9 30 m ***' 1ž Trsta: k Banom v S*S'J • Tržič: vsak dan ob — iz Tržiča: ob 12.20; — k Banom v Sesljan lavmkih: 8.40. 13.25 18.30; — ob praznikih: 14.30. lb — k Banom ob delavniktfUpi 7.25. 840 13.25. 18.30 — ob praznikih: 7.00 d.)®1 20.10. Z Opčin v Sesljan (kop*1.1«; ob delavnikih; 9.20, 14.05. 19.10, — ob praznikih: 9.20, 12.15. 14 20, 15.35 17.25. p-ld! Iz Bazovice Trebč r v Sesljan (kopališč'.7,1 praznikih: 9.00 14.00 TURISTI. ki prihajale v Trst Priporočamo vam, da se prt nabavi blagd hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgot>ine’ ki oglašajo v tPRIMORSKEM DNEVNIKU*. Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajo1* čenlm blagom. 'rfinori inevnil 7 — 17. avgust* 1958 *orišiio>fteneški dnevnik odki tedna Položaj v livarni SAFOG stamiiLiSt~i le "te d preti- ti) m i md:knlr*ih organiza-tv,*n ' .rsindom dosežen žila rf U?? ’ da *e o d to- ča«?n»v,° i Med tem bite ie vprašanje tefne- toitL rum ln vri tem u-sednih* * za0Otovila pred- Mal Vlade in minist™ ** *lClUdel-eŽbe- Del^i *° lavsL ?hP0C,tnwah’ toda Oe-htersinJ n,ca ‘e ž« poslala CeTl * T^“ P««*«.' v štetemed tjPa’ -e sestn' dom nr i s.lndlkati in Intersin-omoort- oktober. da se ma bHlisP°B°dbenima stranka-. oijse poznavanje položa- določenih dneh, ko j g. največji promet, tovorniki s prikolicami ne s mi jo na cesto. Budnost. je okrepila tudi 'prometna policija, ki ji ni toliko do tega, da bt pripisSvaltt .globe, ampak da bi se promet odr vijal čimbolj pravilno in brež nesreč. Goričani so si' te drii. izbrali razne kraje, v kaičrih so preživeli «feragosto». Planinci so bili v gorenjskem kotu 'z izletom SP D Mnogi pa šo šli na morje,in v bližnje hribe. Kino Kr'«a tudi v CRDA v Tržiču 8 naii^^'c Podjetje 1RI delnica '™nni ” ttžiška lad-'n raviini i- 3e *asia v krizo VoizvnH e 3StV0 upa, da bo Opusti J' ZToj odPravilo z Puščati' ,/l .rat so načeli od-i tare)sg delavce, toda ta niimi ■ ■ . ael 0'. Tinh Pr\de* na vrsto dru- ie SPreTelZt' občinski sYet Posredni« p’ nai država bledice pvepreči hui'*e *anio „ ’r . se ne Poznale niegovi „l ,CU' amPak tudi v delnici. . ° ct> kaJti ladje-likem elavct bivajo v ve-ikih oh,'. eV', tHd’ Pn okoli-*ud> drib J’ med .katerimi je »oberdobska. Gradbena delavnost v Gorici mZVvefr‘f!. Po!crajinl nl-*ke stiske le etanovanj-Uinu nri ‘ Pred leti, je k ri m0čnOm°ala V veliki me-llehater 1}° Bradbena dejavnost Ptt Ustni Ust"u°v, predvsem, ‘‘‘tikati °Ve /no'casa- Po stalili 2 s-° bde v zadnjih le- l‘0'cTa;,n, .,e„- na Področju vse ter i r 'rojine u -~ J ~ '‘ooa,!ji v h,se s ‘6^4 Staše (e hiše, med ka- s° stale° t]Ld' kl*e zasebnikov, l,T' Ker «° T°° milijarde v'b stan ° V ,teku gradnje no-’la PrimVan3s^h naseHj kot 0r*dnja er v standrežu, ter Pa bivšen,re k Gorici CORSO. 16.00:. (cSta-lingrajski ujetnik«, E. Hassi in Eva Bardot. VERDI. 16.00: «Sierra», Tony Curtis. V1TTORIA. 16.00.: KNatalie«, M. Carol in’ M. Auer. CENTRALE. 15.30: «Zgodba generala Custerja«. E. Flynn in O. De Havilland. MODERNO. «Zvon je zazvonil«, J. Payne in L. Scott. a» — Kino v Tržiču EXCELSIOR. 14.00: «Lepotica iz Moskve«, C. Charisse in F. Astaire. AZZURRO, 15.00: «Pokoi pri velikih vodnjakih«, B. Sui-livan. PRINCIPE. 15-00: «Mirni A- merikanec«. A. Murphy. NAZIONALE. 15.00: ((Današ- nja Rusija«. S. MICHELE. 15.00: «Sissi, mlada, cesarica«, R. SchneU der, technicolor. Rojstva, smrti in poroke Od 10. do 16. avgusta je bilo v Gorici 11 rojstev. 5 primerov smrti, 7 oklicev in 5 porok Rojstva: Canzutti Ana, Al-tran„ Jurij, Vogrič Klavdij, Calcagno Mariza, D’Abordo Tieijana. Grior. Mavticij, Ba-stianl Gianpaolo, Zučh Klara, Musini Florenc, Mongado La-vrenca in Giansente Ana. Smrti: 60-letna upokojenka Riccadona vd. Amadei Lina. 57-letni šolski sluga Biagi Ivan 87-letna gospodinja Mladovan pot. Geromet Marija, 80-letna upokojenka Ferjančič vd. Kovač Marija, 78-letna upokojenka Vogrič vd. Tusolin Katarina. Oklici: agent javne varnosti Ferri Ern<*et in gospodinja Marsilli Nazarija, Angelozzi Franc in Toro Lucijana urad nik Colmari Marij in gospodinja Peteani Ivana, poštni uradnik Marcucci Marij in poštna uradnica Sfiligoj Marijana, agent Javne varnosti Baldasso Silverij in občinska uradnica Comel Marija Henrika, uradnik Palla Lucijan in trgovska pomočnica Drama-ni Lilijana, pleskar Collazio Sergej in šivilja Canzutti Marija. Poroke:.trgovski vodja Martina Mihael in zdravrjica I)a-nelon dr. Lidija, telefonski delavec Gaspardis Oskar in delavka Lanacchia Emanuela, delavec Paoletti. Guido in šivilja Cosiliani Jolanda, zidar Urban Angel in vrtnarica Nanut Ivana. mm* lV. meduonski šahovski turnir v Portorožu Petrosjan (*»%) Kam v vodstvu pred Averbaehoin in Taljeni - *■■ . '*■■ — Jugoslovan Glignmč je proti- vodečemu Petrosjanu dosegel remi mirnimi mn tmiiiiiif 11 intimnim m m im n iiiiimi it h iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiii Take se ne bruni je inleresl SeeeUenlcee V demokratičnih občinskih upravah, na* Goriškem s«e je vedno cenil prispevek 'manjšitla ske skupine svetovalcev. Njihovi'predjdgi'so se upoštevali, če so bili v skladu s ’ potrebami občanov. Skratka, kadar je šlo za skupne občinske koristi, je obstajalo med njimi tisto naravno soglasje, ki obstaja tudi med občani, ki jih tarejo iste skrbi. V sovodenjski občinski u-' pravi pa še skuša uvesti nov' kiirz občinske politike: manjšina, ki bi se hotela diferen* cirati od večine, je pričela, voditi*' ; pov'sčm.7,h'&,V0, politiko do vpr.ašarij, ki<,so bila, so, in bodo skupna za vse občane. Prejšnji' tedefii’ ’je sovodenj-ski občinski svet razpravljal o vprašanju ceste po vasi,. ki br-j.o želel asfaltirati. Najbrž 1 ne-povemo nobene tajnosti, če rečemo, da si, občinski uprav-*n Peti “deželo son- niki na vso moč prizadevajo, ,C Pr*fehtur faradi varnosti > da bi se cesta 'asfaltirala. To i a odredila, da ob J delo bi skušala uresničiti vsa- do h’da bo leta 19*>0 Pr'-knze • anjske najemnine. l>kor **ieten razmah mrzlica ■je doseg■ V ko- , . . - - (TO p( ‘ “»oli ,,„e’ ko bodo deblo-s*ono7r l°lelne Počitnice "€ve< p0r sc reč fia bimvečja gneča, so *tihski ,Jnponlogli tudi ino-Predi?St'’ ki so Prišli k * da h ,em iz severnih dr-to * videli adeželo son- :o.ii)(!ic,niS° odpravili na pbi , beštah -■ 3e‘ da, bi bila k * ™ ClTT) Tir, A; „ _______v '»"III,, ■ lllllllllMIllIlITIIIIIIIIIIIIMItlllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIII in prah v Sovodnjah Bo ' Večini cesti ima'10 tri odprte vodnjake, ki služijo 0 ljudi sov°denjskih družin. Ob njih je ob vsaki uri V'M vtet,’,.naJveč žensk, ki z vrvmi, ki jiK prinesejo s bk, redknPHV0clc> iz vee desetin metrov globokih jam. grrri,, aj zmanJka. Ko žene potegnejo vedra iz vod- ?r.0nieta zei” po neasfaltirani cesti, ki Je zaradi ’9ki Prižor« Tu7ec* in ne samo 'tujec, ki vidi dve* v^0-7 us°‘ovi’ da imajo prebivalci te vasi eliki vprašanji: vodovod in' cesta. ka pametna občinska uprava, ki bi upravljala občino namesto sedanje. Ko je bilo treba sprejeti u-strezni sklep, je pričela manjšina vleči na dan vse mogoče izgovore, med drugim tudi neutemeljen izgovor glede davkov, samo da bi preprečila sprejem soglasnega občinskega sklepa. K sreči imajo so-vodenjski občinski možje polno mero dobre volje in so le dosegli po triurni seji soglasni sklep, ki bo na pristojnem mestu verno tolmačil težnjo občanpv, , Ce š-šmo dobro raztlmeli, so jy;ed,stavniki .soyodepj^'itc.. manjšine hoteli pokazati da šo v, političnem pogledu “na drugem bregu-. _Pr.av! Nihče jim Je^a: ne brani. Toda tč naj pokažejo — če je treba sploh pokazati — ob drugih prilikah, ne pa takrat, ko gre za skupne interese vsega so-vodenjkkega prebivalstva. Kadar jSp. počez širši interesi,, je vsaka pometna skupnost enotna. ker se zaveda, da ;je mnogokrat še enotnost premalo. -—«»------ Nov vozni red vlakov GDHODl Proti Trstu: 0.15 ‘ (A), 5.54 (A), 6.50 (A), 7.48 (D); 8.07 (A) ,844 (D)„ 10.52 (D). 14.03 (A), >6 41 (A), 16.45 (DD) *),. 18.41 (A), 20.04 (A), 21.16 (D). 22.00 (D), •), 23.28 (A) *•). Proti Vidmu; 4.40 (DO) ***), 4.50 (A). 6.31 (A), 7.23 (D)) *), 7.51 (A) 9.04 (DD), 9.37 (D), 10.53 (A), 13.03 (D), 13.44 (A), 15.39 (A), 17.30 (A), 18.57 (A), 20.05 (D), 21.31 (A), 22.56 (A). 23.26 (A) •*) PRIHODI Iz Trsta: 4.49 (A). 6.29 (A), 7.21 (DD) *), 7.45 (A), 9.02 (DD), 8.35 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13 42 (A), 15.37 (A), 17.28 •A), 18 55 (A), 20.01 (D), 21.29 (A), 22.55 (A). Iz Vidma; 0.14 (A), 4.28 (D) **), 5.5*> (A), 6.48 (A), 7 46 (D), 8.05 (A), 8.47 (D), i0.50 (D), 14.01 (A), 15.36 (A), Ib.44 (DD) *), 18.39 (A), 20.02 (A), 2114 (D), 21.57 (D)*), (Od našega posebu. dopisnika) PORTOROŽ, 16. — Prekinjene partije V. in VI; kola niso vse končane. Benkoe je imel namreč dve -prekinjeni partiji in je proti Bronsteinu ponovno prekinil v očitni borbi za remi. Prvo prekinjeno partijo proti Averbachu pa je dobil v pravem stilu velemojstra. Gligorič je nadaljeval samb proti Pannu in ga je tudi premagal, proti Olafssonu pa je moral zabeležiti prvi poraz. Pachman je premagal De Greiffa, partiji Neukirch-Panno in Fisher-Bronstein pa sta se končali remi. V VII. kolu. ki je bilo igrano v petek, so bili doseženi sledeči rezultati: Averbach - Fischer remi; Larsen - Benkoe remi; Sanguinetti - Ro-setto 1:0, Panno - Fuester remi; Talj - Gligorič remi; Pe-trosjan - Cardosso 1:0, Sher-win - dr. Filip remi; De Greiff-Matanovič remi; Szabo - Pachman remi, Olafsson - Neukirch prekinjena. Današnje osmo kolo ni pri-nerlo nobenih sprememb na vrhu tabele. Vodeči Petrosjan je proti Gligoriču dosegel remi. V igranju Ninčevič-indij-ske obrambe je Petrosjanu v borbi z Gligoričem uspelo preprečiti, da bi Jugoslovan postavil konja na E 5, kar daje belemu velike možnosti za napad. Partija se je razvijala z obojestranskimi možnostmi za zmago, vendar sta se igralca pred koncem sporazumela za remi. Mladi Fisher je proti danskemu velemojstvu Larsenu igral zmajevo varianto in je v 30. potezi prisilil nasprotnika na kapitulacijo. Argentinska predstavnika Rosetto in Panno sta remizirala v sicilijanski partiji, ruski velemojster Talj pa je proti Neukir-chu dosegel samo remi. Dr. Filip je sicer igral v otvoritvi proti De Greiffu pasivno, kljub temu ni mogel Kolumbijec preprečiti poraza. Cardosso je danes dosegel prvo zmago proti .Američanu Sherwinu. Igrala sta Gruenfeldovo obrambo, v kateri je^ imel Cardossg. stalno iniciativo. Prvi dvoboj ruskih igralcev Bronstgin - Averbach se je končal z remijem. Prekinjene pa to parttje MatanoviČ-Szabo z večjimi iz-gledi Jugoslovana za zmago, Olafsson-Fugster^ ž večjimi iz-gledi prvega, kar \Šejja tudi za Benkoeja proti Sanguinet-' .............................. Stanje po osmem kolu je sledeče: Petrosjan 6 točk, Averbach in Talj 5; Olafsson 4,3 (2); Sanguinetti 4,5 (1>; Larsen in 1 Gligorič 4,5 itd SILVAN BOSIC Sabljači Z AR žrtve letalske nesreče NEW YORK, 16. — V letalu družbe KLM, ki je nedaleč od obale Severne Irske strmoglavilo v Atlantski ocean, je potovala tudi sabljaška reprezentanca Združene arabske republike. Reprezentanco je sestavljalo 6 sabljačev in 2 spremljevalca. Sabljači so bili namenjeni na svetovno prvenstvo, ki se bo začelo jutri v Philsdelphiji. Priznani rekordi STOCKHOLM, 16. — Odbor 7.a pravila in rekorde mednarodne atletske zveze je na seji registriral 38 rekordov (22 moških in 16 ženskih). Med o-stalimi je verificiral svetovni rekord Angleža Dereka Ibbot-sona na 1 miljo — 3:57,2 minute in Ceha Jungwirtha na 1500 m — 3:38,1. O svetovnem rekordu Avstralca Herba El-liotta na 1 miljo — 3:54,5 bodo razpravljali na prihodnjem sestanku. Priznali so tudi svetovna rekorda Jurija Stepanova 216 cm v višino in Milly Hickock (Anglija) 55,6 sekunde na 440 jardov za ženske. Danes v Trstu JADRANJE Jadralno prvenstvo tržaškega zaliva v organizaciji Yacht Club Adriaco. Peta in zadnja preizkušnja. Začetek ob 10.15. VATERPOLO Triestina - Liberta-s Sestri, serije B. Občinski pokriti bazen ob 18. uri. KONJSKI ŠPORT Dir na hipodromu pri Mon-tebellu.. Začetek ob 20.45. Glavna ‘dirka bo «Prem 10 degli Astri« za 360.000 lir nagrade. Dolžina proge 1650 m. Dirka bo veljavna za stolpec Totip. LAHKA ATLETIKA STOCKHOLM, 16. — Odbor Mednarodne lahkoatletske zveze je danes zavrnil predlog, da bi v zerv-ki peteroboj vključili tek ha 80C' m. Peteroboj bo torej še tiadalje vseboval met krogle, skoka v višino in daljino ter tek na 200 m in 80 m ovire. IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUIHIHimiHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinKlllllllllllUlliilllllllllllllMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItinMIIIIIIII Avstralski plavalci na japonskem plavalnem prvenstvu Gostje so odnesli prva mesta in dosegli odlične rezultate Za najboljšega Japonca Yamanako je drugo mesto za Konradsom •jasen telesni in moralni porazJ 1500 m moški prosto: 1. John Konrads (Avstral.) 17’56”2; 2. T»;uyoshi Vamanaka (Jap. ,11’ in 56”7. 100 m moški hrbtno: 1. John Monckton (Avstral.) 1’02"4; 2. John Hayres (Av- stralija) 1’84”3. 100 m moški prsno:« 1. Terry Gathercole (Avstral.) 1’12”6; 2. Oloi Ki-mura (Jap.) 1’4”5. 200 m ženske prosto: 1. Yoshik6 Sato (Jap.) 2’24”9 (nov japonski rekord). 200 m ženske metuljček: 1. Shizue Miyabe (Jap.) 2’51”8. 200 m moški hrbtno: 1. John Monckton (Aystral.) 2*19”! (ta čas je boljši od svetovnega rekorda, ki je 2’20”2, pa čeprav je Monckton že dosegel 2T8”4); 2. John Hayres (Avstral.) 2’19”8; 3. Keiji Ha-se (Jap.) 2’24”3; 4. Kazuo Wa-tanabe (Jap.) 2’26"7. 200 m moški prsno: 1. Terry Gathercole (Avstral.) 2'39”1 (organizatorji so objavili, da ta čas predstavlja nov svetovni rekord. pa čeprav je isti plavalec dosegel že 2*30”5, ki pa mora biti še potrjen); 2. Ma-sahiro Yoshimura (Jap.) 2’42’’9; 3. Votoi Kimura (Jap.) 2’43”2. 400 m moški prosto: 1. John Konradis (Avstral.) 4’26”1 (tudi ta čas predstavlja izboljšanje bivšega svetovnega rekorda. pa čeprav je Konrads pre- Mladi avstralski plavalec Konrads s sestro, ki odlična plavalka. je tudi TOKIO, 16. — Že nekaj dni traja v bazenu «Meiji» japOn sko državno prvenstvo v plavanju, pri katerem sodelujejo ■tudi najboljši plavalci iz Avstralije. itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiittiiuHiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Strog ukrep holandske nogometne zveze Dosmrtno prepoved igranja nediscipliniranim nogometašem Največje presenečenje je pripravil komaj 16-letni John i plaval isto progo že v 4’21”8, Konrads, ki je premagal 19-1 r['a ggs pa še ni bil, uradno letnega Japonca Yamanako. j priznan kot nov rekord); 2. Yamanaka, ki je ponos Japon-: Tsuyoshi Yamanaku (Jap.) 4’ cev, je bil tako premagan ved-j in 27.”2'; 3. Makoto Fukui (Jap.) no od istega plavalca iz A v-' .4'3l”;:' 4. Masahide Kitahata stralije na 400 in 1.500 m pro Jap.) 4’38". ' ,. T 10O m ženske prosto: 1. Yo- JaponeC ‘e razočaran shjko SaiQ (J i*06**; 2. Hi-izjavil, da je to zanj »jasen te-' (omi Jinno (Jap > ror4; 3. lesni in moralni poraz.« Za | Seteu,ko shimada (jap.) ro7*'9 Za njihovo diskvalifikacijo so delno krivi tudi navijači, ki so napadli nogometnega sodnika AMSTERDAM, 16. landska nogometna zveza je hotela z drastičnim ukrepom preprečiti nasilne proteste proti sodnikom in je zaradi tega dosmrtno prepovedala igranje vsem igralcem enajstorice Ma-riarade. Ta ukrep je posledica dogodka, ki se je pripetil decembra lani med tekmo Ma-riarade - Heilust. Sodnik Piet Smeet je priznal Heilustu e- Ho-‘najstmetrovko s čemer je razburil igralce Mariaraae in njihove navijače, ki so po tekmi oblegali sodnikovo slačilnico in moža tudi pretepli tako, da je bil potreben zdravniške pomoči. Nogometna zveza je hotela drastično kaznovati igralce ter jih je izključila, medtem ko bo enajstorica igrala, seveda z drugimi igralci, v četrti ligi in ne več v tretji kot je bilo do sedaj. Konradisa pa je Yamanaka do sedaj najmočnejši nasprotnik saj sta skoraj vso progo preplavala vštric. Le pri zadnjem obratu si je Konrads pridobil nekaj naskoka, a gotov zmage je bil šele pri zadnjih 30 m proge. Med prvenstvom so plavalci iz Avstralije izboljšali nekaj svetovnih rekordov, vendar nieo šli pod čase, ki so jih že postavili in ki čakajo, da jih uradno razglasijo kot nove rekorde. Avstralski plavalci bodo iz Japonske odšfi na Kitajsko, kjer se bodo udeležili plavalnih tekem V Kahinnu in Pekingu: 1 Rezultati prvenstva so sledeči: 100 m ženske metuljček: 1, Shizue Miyabe (Jap.) 1T4”3; 2. Yasuko ' N&kamura (Jap.) 1’20”5; 3. Čhieko Enomoto (Jap) 1’21”. .; V ponedeljek v Los Angelesu Patterson-Harris za naslov svet. prvaka Pattersoou zagotovljenih 130.0U0.000 lir zaslužka Flovd Patterson pred novo preizkušnjo. LOS ANGELES, 16. . — V ponedeljek bo zanimiv‘boksar-ski dvoboj med 23-letnim svetovnim prvakom težke kategorije Floydom Pattersonom, ki bo ze tretjič branil svoj naslov in 25-letnim Royom Harrisom. Došedaj je Patterson favorit s 5 proti 1 in ni izključeno, da se bo la razlika še povečala. Roy Harris je znan ne zaradi svoje vrednosti, pač pa zaradi rojstnega kraja. V njegovo mesto se je pred dolgimi leti priklatilo dosti tujcev, ki so iskali petrolej po Teksasu. Mesto so imenovali «cut in shoot« in sicer ker so tujce, ki so cvtali v kraju, zaklali z nožem («cut») ali pa ustrelili («shoot») če so zbežali. ............. *!'»•. Eno pa je gotovo, da ni -bil Harris nikoli premagan odkar je 1955. leta stopil med profesioniste. Dosedaj je nastopil 22-krat, vendar vselej s skoraj neznanimi boksarji kot on. Samo zadnji trije nasprotniki so bili v lestvici med najboljšimi desetimi. Harris je premagal vse tri, a je tudi on enkrat občutil trdoto tal na ringu. Floyd Patterson je včeraj dokončal svoj trening. Njegov zadnji nastdp je bil {ired letom dni proti Petru Radgma-cherju. Patterson si je pridobil naslov svetovnega, prvta-ka z zmago v peti’ rundi in s k. o. na Archie Moorejem Tako je postal najmlajši sve-; tovni prvak, saj je ienel komaj 21 let. Prvič je branil svoj naslov proti To)mmyju Jack- Jusu sta predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 15. uri in na prostem od 20. ure dalje cinemascope barvni nadvse zanimivi film: (Avventura a Hong Kong) V ponedeljek 1*. t. m. ob lt. uri ponovitev istega filma sonu, katerega je spravil že v 10. rundi na tla. Drugi nasprotnik je bil Rademacher, ki je v svojem prvem nastopu profesionalcev moral okusiti k. o. že v šesti rundi. Neka organizacija iz New Yorka je kupila pravico do televizijske oddaje «matcha» v 200 kinomatografih in gledaliških dvoranah. V samem Los Angelesu bi morali inka-sirati 200.000 dolarjev (preko 120.000.000 lir), medtem ko bt moral doseči zaslužek od televizijske oddaje preko milijon dolarjev (624 mil. lir). Pattersonu bo šlo polovico čistega dobička z garancijo 210.000 dol.,- kar pomeni 130 . milijonov lir. Njegov nasprotnik pa bi mpral dobiti 65 milijonov lir. Dvoboj se bo začel ob 20. uri po tamkajšnjem času, kar bi bilo po našem ob 4. Patterson je v 15 srečattjih zmagal 14-krat s k. o. Jugoslovani odpotovali na lahkoatletsko prvenstvo V četrlek so odpotovali na Švedsko na evropsko atletsko prvenstvo jugpslovaroski atleti in atletinje. V obeh reprezentancah so: Lorger, Perušič, Šnajder, Mihalič, Škrinjar, Marjanovič* Lešek. Lukman Miler, Radojevič* Bezjak, Račič ,in Brodnik ter atletinje Stamejčič, Babovič, Šikovec, Usenik, Rajkov, Kaluševič m Gere. Na Švedskem se jim bodo pridružili še Murat, Važič In Štritof, ki' gostujejo zdaj na Finskeht. IEN1S NEW YORK, 16. —■ ZD)> praktično zmagale v fina tekmah ameriške cone za visov pokal. Po druggm ( vu vodijo proti Argentini s Oafovorm ureflnlk STANISLAV KtNKO Tiska Tiskarski zavod ZTT .MIKULA LETIČ INTERNA ti tis ^ ODHOD -f* -1 • Doto’ Uri. Jcel°’ v n(*leljo dne 31. avgusta 1941, so me zbudili ha aBje. Tn’ v,na?_. vzamem svoje stvari in se pripravim za si«čo nrirf.?11, b*10 težko: V prazen kovček, ki sem ga bil od doma, in pasto; seth v*) Pridi-T'i LCiK-u- v prazen kovcbk, ki s W Stlačil riv« -ko. so mi v njem prinesli stvari ^ertl v oc‘eji» brisačo, milo, zobno' ščetko žbJ^orica, k"U^ku S°tov. s .v Pisarni uS Je sino6i pregledal zdravnik, smo se nato bas mi kare ki amor je kmalu prispel karabinjerski maršal PrvQ pokl>cal r, nier,H. Izvlekel je iz žepa neki seznam in u ‘n mn° lmenu- Nato je brez drugih besed stopil k boA^^nii s vklepati roke v železje. Stoni,Kri mi Je zastala. Menda vendar ne 1 u mene! To ni mogoče! Saj nisem tolovaj! Z °ProstitemarsaIu- " Tutti < ' ali boste vklenili tudi mene? k6 tkw,i bombard3 sem Prebledel. Ze sem odprl usta, da *i siJ:-1 Prerniviii -1 2 raznimi protestnimi stavki, a sem za^bi gluh! - J mi bo to pomagalo? Maršal je stroj. istem avljai h ^tsuje svoje delo. Pameten bodi, Mikula! Pazi^^mu £a80cenega časa! p°Slej raje, kaj je na fiou ^hj kr, ■ ga Je maršal položil na mizo in ki zdaj 8olettia nrouma pos'a z vklepanjem! me je naučila hitro preleteti kak spis, St, Takoj sem našel svoje ime. Zraven je stalo: Čampo di Con-centramento in Corropoli (Koncentracijsko taborišče v Cor-ropoliju). Oddahnil sem se. Hudega torej ne bo. Nič procesa, nič ječe. Tudi če me vklenejo, dolgo ne bo trajalo. Takoj sem se spomnil in se v duhu oštel: Egoist! Na svoje tovariše ne misliš! Tudi njih bo zanimalo zvedeti, kam gredo. J... Nagnil sem se zopet nad listek: Martinovič in Kuncic gresta na Reko na razpolago vojnemu sodišču, ostala dva, katerih imen se ne spominjam, v Trst na razpolago tamošnji kvesturi. Obenem sem se spomnil družine. Iz beležnice sem iztrgal list in napisal nanj samo ime Corropoli. Izročil sem ga pazniku, ki je nemo stal ob strani in gledal počenjanje karabinjerjev, ter ga naprosil, da pove moji hčerki, ko prinese zajtrk zame, da sem odpotoval v ta kraj v koncentra cijsko taborišče. Kakor sem pozneje zvedel, je paznik točno izvršil moje naročilo. Vsakdo si lahko predstavlja, kako je to vplivalo na mojo hčerko. Vso pot do šiške je jokala in ljudje so jo morali tolažiti v tramvaju. — In že je prišla vrsta name, da me vklenejo. Oborožen z znanjem, ki sen. si ga pridobil med tem časom, sem se vljudno obrni! na maršala: — Oprostite, maršal, jaz nisem nikak zločinec; proti meni je mogoč kvečjemu kak ukrep politične natave. Ni tedaj potrebno in tudi dopustno ni, da me vklepate. Pogledal me je, vprašal za ime in vzel seznam v roke. Nato je odgovoril z vidno vljudnostjo: — Žal mi je. Nimam drugega ukaza. — Tu ga imaš! Pa protestiraj, če te je volja! Čeprav sem se bil še precej pomiril, me je vendar močno zazeblo, ko sem začutil železje na zapestju. Stisnil sem zobe. Čakaj! Ko pridem domov, si dam napraviti tako karabinjersko verižico, z žabico kot priveskom, magari iz jekla, če ne bo denarja za žlahtnejšo kovino, in jo bom vedno nosil sebi v spomin, drugim v opomin. To bo moje maščevanje! Ko smo bili vsi vklenjeni, so nas skupno še povezali z debelo, dolgo verigo: stavili so nas na «rožni venec«, čestitam tistemu neznancu, ki je kot prvi pogrutal to besedo, in zavidam ga za njegov srditi humor! Na ulici nas je čakal »Zeleni Francelj«. Kmalu smo bili Na postaji vse prazno, nikjer žive duše; redki železničarji so nas gledali izpod kape; eden je nekaj zabrundal. Slišalo se je kakor: «Hudič naj pobere ...» Stopili smo proti vlaku. Adijo Ljubljana! Bog ve, kdaj te spet vidim. — Počasi smo se premikali. Hoja ob debeli verigi, s kovčki v vklenjenih rokah, je zelo nerodna. Tedaj sem se zavedel rožljanja verige in okovja. Te pesmi še nisem slišal v svojem življenju. Nova je. Tudi to je treba poskusiti! Vkrcanje je bilo nerodno, ker nas niso razvezali, a šlo je. Vlak se je premaknil, še enkrat: Adijo žena, hčerka, adijo Ljubljana! Brez denarja, brez perila, bfez hrane, toda korajžen in miren grem na dolgo pot. če se vzame natančno, nisem v Ljubljani doživel nič posebnega. Mislim pa, da je vendar dobro, da bolj podrobno opišem dogodke in novi položaj, ki mi jih je usoda naklonila. Marsikateri Slovenec je pred menoj, istočasno z menoj in za menoj hodil po isti ali podobni poti in gotovo mu bo ljubo, če pri čitanju teh vrstic obudi spomin na tiste čase, ki res niso bili veseli, ki pa navsezadnje vendar tvorijo del našega življenja. V POSTOJNI V Postojni smo izstopili. Peljali so nas — vklenjene seveda — v karabinjersko vojašnico, ki je oddaljena od postaje dobrega pol kilometra. Ura je kazala 7 zjutraj. Ker je taila nedelja, je bilo na cesti še precej ljudi, ki so nas gledali s čudnim izrazom na licih. Na teh obrazih nisi čital radovednosti, pač pa sočutje in strah in tudi — protest. Pihala je lahka burja in sveže, jasno nedeljsko jutro je ij-udi zvabilo na prosto; šli so veselim uram naproti a smo jih nenadoma spomnili na divjo vihro, ki razsaja Evropi in po vsem svetu razsaja iturtAm ^vJa0’ ida Sin?- n xr ta način tem neznanim dobr ljudem pokvarili nedeljo. Naj se potolažijo: nam je bila bolj jiokvarjena. Ko smo teko ob belem dnevu stopali cesti, ko so nam rožljale verige, ko so se kovčki topo odbij od kolen, ker smo jih z vklenjenimi rokami morali drz visoko pred seboj, sem se šele zavedel prave slike ki jo nudila nasa skupina. Podobne misli je najbrž imel tudi n sosed na verigi Martinovič. Kajti nenadoma je dejal- - Bogami, kdor nas tako vidi, si mora misliti, da si najmanj kako kasarno pognali v zrak! — Ko so nas na karabinjerski postaji razvezovali, se približa uniformiranec in me nagovori: - Avvocato, kaj pa vi tukaj? Presenečen sem ga pogledal. Takoj sem ga spoznal-je trgovec Francesco Simone, ki se je bil po zadnji vo poročil in se naselil v Ilirski Bistrici in s katerim sva b dobra znanca. Stal je zdaj pred menoj v uniformi kara njerskega brigadirja (vodnika). Odgovoril sem mu: - Sem na poti v koncentracijsko taborišče - Razumem. Vi ste bili korekten človek, ampak Dreh Slovenec (uno Sloveno troppo forte). Kaj lahko storim za v - Gotovo imate kake pripomočke v pisarni Pros* poglejte, kje je kraj Corropoli. Tja me je ministrstvo odred in kraj mi je popolnoma neznan. - Bom pogledal. In povejte mi, koliko časa bomo tu v Postoinii - Samo nekaj ur. Mi smo vmesna postaja Vsak transn, iz; Ljubljane tu prevzamemo in ga na.o spremimo do Rt ali i. rsta. - Potemtakem jaz ne bom šel dalje nego do Trsta? - Ne bojte se! Tam vas bodo že drugi prevzeli Martinovič me je dregnil, naj poskrbim za kako jeda Izrazil sem to zeljo Simoneju. - Bom poskrbel, da dobite kavo in kos kruha. - (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 17. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 19.) (4010) '■mm Cena 30 lir TeL: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UoJi!ONTECC^Ji;.‘' ,U ~ TELEFON ,3-M* IN ,4-*3t - Postni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* - NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir. celoletna 4900 Ur - Nedeljska Številka mesečno 100 lir letno 1000 lir - OGLASOV- ?«- ZŽT™ GOHICA: U“ca S- Ptlllco '-»• - Tel. 33-89 - OGLASI, od 8. do 13.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780, polletno 390^ žetrtle^lM d^ - PošTn Sif r^^ Zalo*M*> OGLASOV. Za vsak mm v,s,ne v s.rm, enega stolpca: trgovski 80. finančno-, pravni 120, osmrtnice 90 lir. - MALI OGLASI: 30 ,»r beseda. tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-i..“tlKomu^ Lki ^Ljli^ni 6^-70/3-375 V^popoldanskih urah nam bo že marsikaj jasno Popoldne bodo izstrelili ameriško raketo na Luno v Ce izstrelitev danes ne bo mogoča, se bo poskus ponovil še naslednje dni - Raketa bi morala po dveh dneh prileteti v bližino Lune ter nato nastopiti pot okrog nje CAPE CANAVERAL, 16. — V poskusnem eksperimentalnem centru Cape Canaveral je že vse pripravljeno za ju-iriSnjo izstrelitev rakete, ki naj ponese poseben satelit o-krog Lune, da bo fotografiral tudi njeno zadnjo stran. Sedaj že ni več nikakega dvoma, da bo raketa res izstreljena jutri zjutraj okrog 7. ure ali 13- ure po srednjeevropskem času, razen če ne bi nastopili kaki za sedaj neznani vzroki, ki bi izstrelitev preprečili. ( V tem primeru bi se raketa izstrelila šele v ponedeljek ali pa-, če še to ne bi bilo mogoče, tudi v torek ali sredo. Ce pa ne pride do izstrelitve, bo treba vso stvar odložiti za mesec dni, ko zopet nastopi ugodno stanje razdalje med Zemljo in Luno. Izstrelitev bodo z istočasnim »poročilom objavili v Cape Canaveralu in v Pentagonu. Dve uri po izstrelitvi bo posebna tiskovna konferenca v Cape Canaveralu, ki jo bodo prenašali po radiu tudi iz Pentagona za časnikarje v prestolnici. Tedaj bo že mogoče ugotoviti, če so prvi trije stadiji rakete v redu delovali m če satelit nadaljuje uspešne svojo pot proti Luni. Toda šele v torek bo mogoče dobiti podatke, ali je poskus u-spel, to se pravi, če je satelit nastopil svojo določeno pot okrog Lune. Do tedaj bi namreč moral satelit preleteti 321) tisoč km. Raketa, ki naj ponese satelit okrog Lune, je sesii vljena iz štirih stadijev, ki imajo vsak zase različno odgonsko moč. Vsa naprava bo tehtala nekaj cez 5o ton in bo imela obliko valja. Skupna višina znaša 30 metrov. Prvi stadij celotne naprave je raketa Thor, ki jo navadno uporablja ameriško letalstvo. Thor že sam tehta glavni del omenjenih 50 ton in lahko povzruci začetni sunek s 75 tisoč kg, kar zadostuje, da v 130 sekundah dvigne vso napravo do zgornje meje zemeljske atmosfere. Ko se bo izčrpalo gorivo za motor «Racketdync» rauete Thor, se bo prvi stadij celotne naprave odklopil in padel v morje. Avtomatično se bo prižgal drugi stadij, ki bo zelo podoben drugemu stadiju rakete Vanguard. Ta stadij bo težak okrog 3 tone ter bo razvil sunek okrog 3000 kg. Njegova nalogu je, da napravi pospešek, s katerim bo dosegla dvetretjfnsko lntio.it tiste potrebne hitrosti, da se kak predmet odtegne zemeljski težnosti. Nadaljnji sunek 1250 kg pa bo dal tretji stadij, ki bo uporabljal trdo gorivo in bo tehtal okrog 200 Kg. 'Tudi drugi in tretji stadij celotne raprave bosta padla v morje. Končni del naprave, v katerem bo četrti stadij ter kovinska celica z aparati, bo na tej točki ze dosegel im,večjo višino, ki so jo doslej doiegli umetni sateliti, in če bo sio vse v redu, bo nadaljeval svojo pot v vsemirju oddaljujoč se vedno bolj od Zemlje. Naloga četrte rakete bo pa, da z zadnjim sunkom okrog iaUO kg zažene satelit na pot oarog Lune. To bi se moralo .goditi po 60 urah letenja, ko bi si bili privlačnost Lune in Zemlje, oddaljene oarog 326 tisoč km , rkoraj ena«d in ko bi se hitrost rakete zmanjšala za okrog 150 m v sekundi. Zadnji -stadij bo dal satelitu potrebni sunes, ko bo s Hila na Havajskem otočju odšel radijski impulz, ki bo prižgal trdo gorivo -zadnjega stadija. Kovinska celica bo vsebovala mcrsKe aparate, radijski oddajnik ter »elektronsko okoij, ki bo posnelo sliKo Luninega površja. Četrti stadij bo tehtal vsega skupaj 42 kg z aparati, radiom in elektronskim očesom vred. Teza elektronskega očesa je 12 kg. Ro načrtih bi se morala nosi na raketa dvigati vec kilometrov navpično m možno je, da se bo iz Cape Canuverula videlo, kako se oosta odklopila prva dva stadija. Nam se bo raketa nagnila in bc nadaljevala svojo pot nad srednjim Atlantikom v vzhodno-severovzhodni smeri. Glede radijskega znaka s Hila, ki naj spravi v akcijo zadnjo raketo, strokovnjaki niso še gotovi, če bo dovolj močan, da bo lahko na takšno daljavo spravil zadnjo raketo v pogon. Lahko pa tudi zadnja raketa da satelitu premočan sunek, tako da ga zažene izven območja gravitacije Lune. Na papirju je načrt Johnsona in Schrieverja, ki imata glavne zasluge za jutrišnjo izstrelitev, relativno preprost. Gre za to, da se s pomočjo rakete na štiri stadije odtrga zemeljski privlačnosti kovin-tka «goba» 42 kg, od katerih je 12 kg znanstvenih aparatov. in da se pri 320.000 km ed Zemlje spravi ta «goba» m pot okrog Lune. Z elek- tronskim očesom, ki je občutljivo za infrardeče žarke, in z majhno telekamero bo ta «goba» prenašala na Zemljo prve slike z Luninega površja. Se prej pa bo vseh 60 ur svoje poti umetni satelit prenašal natančne podatke o intenzivnosti ultraatmosfernih žerkov, o bombardiranju mi-krometeoritov in končno o magnetnih poljih Zemlje in Lune. Čeprav razni znanstveniki izražajo dvom, da bi poskus v celoti uspel — na splošnd računajo v verjetnost uspeha poskusa v razmerju 1 proti 10 — ter računajo, da bo mogoče izvesti to, kar bi z jutrišnjim poskusom ne uspelo, vendarle v ne preveč oddaljeni bodočnosti, pa vendar tudi ne manjka daljnosežnih računarjev, ki ugotavljajo, da bi popoln uspeh jutrišnjega poskusa takoj postavil ZDA na prvo mesto pri napredku na področju vsemirske balistike in bi obenem pripomogel, da bi se izbrisal spomin na prvi sputnik. Američani bodo 'ahko začetne faze izstrelitve gledali po televiziji. V observatoriju Jodrellbank na Angleškem je vse pripravljeno, da bo lahko ogromni radioteleskop sledil poletu ameriške rakete proti Luni. Po informacijah, ki sicer niso uradne, se je »štetje nazaj* za izstrelitev rakete proti Luni v Cape Canaveralu to noč že začelo. Med «štetjem nazaj«, preden raketa zapusti izstrelišče, morajo tehniki o-praviti tisoč različnih kontrol. Izstrelitev rakete bi morala biti jutri med 12. in 13. uro po srednjeevropskem času. V dveh dneh že druga velika letalska nesreča 22 mrtvih in 14 ranjenih pri padcu letala v ZDA Ker so mod ranjenimi nekateri hudo poškodovani, lahko število smrtnih žrtev še naraste - Glede letala holandske družbe ULM prevladuje mnenje, da je p letalo udarila strela; od 99 žrtev so doslej našli okrog 40 trupel GALWAY, 16. — Skupina zdravnikov pregleduje trupla ponesrečenih potnikov holandskega letala »Superconstella-tion», ki je strmoglavilo v morje v četrtek 14. t. m. po 4.40 uri zjutraj. Doslej so našli 34 trupel. Dr. Van Diager, ki je šef zdravstvenega urada KLM, je izjavil, da je obdukcija pokazala pri vseh žrtvah letalske nesreče možgansko krvavitev, kar pomeni, da so bile vse osebe mrtve, še preden je letalo udarilo ob morje. Na telesih ni znamenj opeklin in vse ostale rane so nastale po smrti, zlasti ob udarcu in razbitju letala na morju. Po prvih rezultatin obdukcij žrtev nesreče se utrjuje hipoteza, da je letalo strmogla. vilo, zadeto od strele. Holandski in irski zdravniki ki so Težka odgovornost švicarske vlade Napad oboroženih ma na madžarsko delegatijo v Bernu Od dveh napadalcev je bil eden hudo ranjen in bo težko ostal pri življenju - Madžarska vlada je ostro obsodila švicarsko vlado, češ da ni nič ukrenila kljub njenim pogostim opozorilom BERN, 16. — Danes dopol-Jne se je iz palače madžarske delegacije v Bernu zaslišalo Ureljanje. Policija je takoj palačo obdala ter jo izolirala. Sele 40 minut potem, ko so se zaslišali prvi streli, je policija dobila dovoljenje, da vstopi v palačo. Madžarski minister v Bernu Joszef Ma-rias je švicarsko policijo pooblastil. da- uvode preiskavo v zvezi s streljanjem. V* palačo sta stopila dva človeka, ki sta bila. kot se je pozneje izkazalo, maTžarska begunca ter začela streljati na osebje delegacije, ki pa je tuai s streli odgovorilo. Ko je še prišla policija, sta se be-guma zaprla v neko sobo ter se na poziv policije nista hotela predati. Tedaj so agentje zagnali v sobo eolzilne bombe, nakar se je . na vratih prikazal eden izmed beguncev, medtem ko so morali drugega precej ranjenega odnfesti z nosilnico. Zdravnik je izjav1'., da n^ mnogo upanja, da, bo ostJl prf žibljenju. Švicarska poljcija je sporočila, da sta napadalci: na madžarsko delegacijo 21-lrtni An. dre Papp in 22-letni Sandor Nagy, ki sta se že obadva u-deležila upora, v Budimpešti leta, 1-956- . Mlpdehiča sta se hotelg polastiti tajnih deku-■meritov ter sta pri tem hotela, slediti primeru napada po romunskih beguncih na romunsko delegacijo v Bernu leta 1955. Mladeniča sta bila oborožena s pištolami malega kalibra, imela pa sta še precej nabojev, ko sta se predala. Švicarska policija ni izstrelila nit* enega naboja, pač pa je uporabila solzilne bombe. Mlada madžarska begunca, ki sta delala v Bielu, oosta rnorida odgovarjati pred sodiščem, če bo ranjeni Nagy sploh ostal pri življenju. Begupcu sta vstopila na delegacijo med 11,30 in 9.45 ter izjavila, da želita pojasnil o eventualni vrnitvi na Madžarsko. Toda ko sta bila že v uradih, sta po-tepnPa pištole ter ukazala u-radnikom. naj ostanejo mirni. pravljala, da si prilastita ne- | ne iz fonda 100 milijonov do-katere dokumente. Kot je iz- larjev, ki ga je dala na raz-javil Papp na policiji, je rav- ■ polago ameriška vlalda. Pri nal na lastno pobudo, brez I tem je namestnik madžarske-nobene pomoči ali rasveta ga zunanjega ministra obto- drugih madžarskih beguncev v Švici. Uradniki delegacije pa so izjavili, da so bili prisiljeni uporabiti orožje za samoobrambo. Vsega skupaj je padlo več kot 100 strelov, vendar od osebja delegacije ni bil-nihče ranjen. Nad ranjenim Nagyjem pa so v neki kliniki v Bernu izvedli kočljivo operacijo: vendar pa zdravniki nimajo upanja, da bi se lahl?o rešil. Švicarska policija je med množico, ki se je zbrala okrog madžarske delegacije, aretirala 5 madžarskih beguncev. Ti so baje nekaterim osebam, ki so jih povpraševale po vzrokih nastopa policije pred delegacijo. 'zjaviii, da je akcija, ki sta jo izvedla niuna dva rojaka, samo začetek in da lahko do nečesa podobnega pnde še tudi danes. Budimpe.štanski radio spoio-ča, da je namestnik madžarskega zunanjega ministra lst-vdn Sebes< v'razgovoru s švicarskim ministrom v Budimpešti ostro protestiral zaradi napada na madžarsko delegacijo v. Bernu. Poudaril je, da pada na švicarsko vlado odgovornost za tak dogodek. Madžarska vlada, je dejal Sebes, je večkrat opomnila švicarsko vlado zaradi dejavnosti madžarskih emigrantskih organizacij v Švici. Švicarske oblasti so bile tudi obveščene, da s.) se odgovorni švicarski politiki udeležili zborovanj teh organizacij, kar je nezdružljivo s švicarsko nevtralnostjo. Razen tega del švicarskega tiska vodi sovražno kampanjo proti Madžarski jn njeni delegaciji v Bernu. Toda kljub vsem energičnim opourilom madžarske vlade, niso švicarske oblasti napravile nobenega preventivnega ukrepa. Švicarska vlada je odgovorna za to, kar se je zgodilo, je izjavil Sebes, ki je dostavil, da so napad pripravile m organizirale tiste diverzantske medtem ko sta se onadva pri- I organizacije, ki so finansira- zil anglo-ameriške imperialiste, da so imeli potrebo po tem napadu, da bi tako odvrnili rvetovno pozornost od generalne skupščine OZN, kjer je anglo-ameriški imperializem sedaj na zatožni kalupi zaradi intervencije na Srednjem vzhodu. Obenem pa je bil ta napad tudi potreben za poživitev protimadzarske kampanje na Zahodu. Na koncu je še Sebes dejal, da madžarska vlada upa, da bo švicarska vlada sprejela potrebne odločitve, da bo dala primerno zadostitev, da bo sprejela strožje ukrepe proti «bandi-* tam in njihovim gospodarjem« in da bo v bodoče preprečila morebitno aktivnost teh organizacij v Švici. Zvečer pa je politično tajništvo švicarske zvezne vlade objavilo poročilo, v katerem zatrjuje, da švicarska Vlada odvrača vsakršno odgovornost za napad na madžarsko delegacijo v Bernu ter tako' tudi zavrača vse proteste Budimpešte kot popolnoma neopravičene. Tudi če je bila delegacija, 'nadzirana po policiji, pravi poročilo, policija, ni imela naloge ustavljati ali preiskovati osebe, ki so prihajale na delegacijo v uradnih urah. Poročilo se končuje s trditvijo, da je treba, če se hoče najti odgovorne za, obžalovanja vredni incident, iskati jih ne v Švici, temveč v tragičnih dogodkih, ki so prisilili deset-tisoče oseb, da so zapustile lastno deželo ter našle zatočišče v tujini. Piro Koči zapustil Beograd BEOGRAD, 16. — Albanski minister v Beogradu Piro Koči je danes zapustil Beograd, potem ko ga je jugoslovanska protestna nota obtožila delovanja, ki ni v skladu z diplo- matsko slu^bb. Nft ge š« zvedelo, ali je Koči zapušttl Jugoslavijo na zahtevo jugoslovanske vlade, ali ga je poklicala albanska vlada. Koči je imel na poslaništvu • tiskovno konferenco, med katero je obtožil jugoslovanske oblasti, da so na kriminalni način urno-rile nekega albanskega držav- j nifernberškem ljana. napravili obdukcije, so prepričani, da je na letalu prišlo do eksplozije, o čemer tudi pričajo kovinski delci v telesih žrtev. Na letalu se je razvil tudi požar, toda zdravniki so ugotovili na truplih samo zunanje opekline, tako da se misli bolj na kratek puh ognja kot pa na daljši požar. NANTUCKET, 16. — Neko letalo Convair je odpotovalo iz New Vorka ob 3,30 z dvema u-rama zamude zaradi vremenskih razmer in pa tudi zapadi velikega števila letal v zvezi z bližnjim weekendom. Večina potnikov na letalu so bili ljudje, ki so odhajali na počitnice v Nantueket, ki je znano kopališče. Zdi se, aa stolp letališča v Nantucketu ni uspel pilota pravočasno obvestiti, da se je nenadno megla povečala in pokrila letališče. Tako je letalo strmoglavilo v borov gozd približno l km od konca pristajališča in pri tem se je takoj vnelo. Policija lz Nantucketa je sporočila da je bilo pri nesreči ubitih 8 oseb, nadaljnjih 5 pa jih je umrlo v bolnišnici. Toda čez nekaj ur se je število mrtvih v bolnišnici povečalo, tako da je vseh smrtnih Žrtev 22. Vsega skupaj pa je bilo na letalu 31 potnikov ter 3 člani posadke. Med žrtvami je tudi bivši predsednik ameriške komisije za atomsko e-nergijo Gordon Dean. Med potniki je bila tudi dveletna deklica, ki je sedela v naročju komaj 18-letne matere. Deklica je pri nesreči bila samo nekoliko ranjena, mati pa se je takoj ubila. Gordon Evans Dean, ki je izgubil življenje pri letalski nesreči pri Nantucketu, je i-mel 53 let. Predsednik komisije za atomsko energijo je. bil v letih od 1950 do 1953. Prej je bil odvetnik. Dean je bil tudi pomočnik javnega tožilca Roberta Jacksona v procesu leta 1945. Perzijski šah pride v Rim 9. X. RIM, J6. — Zunanje ministrstvo uradno objavlja, da bo 9. oktobra prišel v Rim perzijski šah, ki bo tamkaj estal kot gost italijanskega državnega predsednika do 13. oktobra. Tako bo šah vrnil !anskoletni obisk Gronchija v Iranu. «»------- Ehrenburg na pogrebu Joliot-Curieja MOSKVA, 16. — Pisatelj lija Ehrenburg je danes odpotoval v Pariz, da se v imenu sovjetskih pisateljev udeleži pogreba Joliot-Curieja. «»------- V Izraelu odkrita vohunska organizacija LONDON 16. — Ministrica zunanjih zadev Izraela Golria Meir je danes zvečer z letalom odpotovala iz Londona v Zuerich. V Švici namerava o-stati dva dni. V Londonu je na uiadnem obisku razpravljala z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom o položaju na Srednjem vzhodu. Potem je še ostala v Londonu kot zasebnica in je tako imela priložnost sestati se z nekaterimi člani angleške vlade, Pred odhodom iz Londona je rekla, da je zelo zadovoljna z razgovori. V Jeruzalemu je neki predstavnik vlade sporočjl, dk je izraelska obveščevalna slUžba odkrila neko vohunsko organizacijo, ki je delovala za Sirijo. To naj bi bila največja vohunska organizacija, ki so jo dpslej odkrili v Izraelu. Makariosovo pismo odklanja angleški Footu načrt Nadškof očita Angležem pomanjkanje politične modrosti ter poudarja, da prebivalci Cipra ne bodo sprejeli enostranske in samovoljne odločitve ATEiNE, 16. — Zvedelo se je, da je nadškof Makarios odgovoril na pismo ciprskega guvernerja Fopta ter pri tem izjavil, da je popolnoma nesprejemljiv sklep, da se prične izvajati: britanski načrt za Ciper. Včeraj ie, namreč Foot poslal nadškofu MSkarioSu besedilo včerajšnje izjave britanske vlade s spremnim pismom, v katerem Makariosa vabi, naj ne zavrne te priložnosti za sodelovanje. Makariosovo pismo z odgovorom je bilo izročeno britanskemu veleposlaništvu v Atenah, da ga sporoči Footu. Tekst bo objavljen jutri, vendar je glavna vsebina pisma že znana. Mislim, da moram odkrito podčrtati pomanjkanje politične modrosti, če se vsiljuje kak načrt proti volji ciprskega ljudstva, kakor tudi hude posledice takega pomanjkanja politične modrosti, za katere je odgovorna britanska vlada, pravi nadškof Makarios. In ko odklanja britanski načrt, dostavlja, da bi lahko bilo dovolj jasno, kako ciprski Grki ne morejo nikoli sprejeti načrta, ki ne upošteva njiho- vih demokratičnih pravic in do kakega jim odreka tako svobodo kot sporazuma mir. Makarios z obžalovanjem ugotavlja, da je nova izjava Mac Millana razen kake malenkostne spremembe le ponovitev 19. junija prtdlaganega načrta, ki je bil že tudi odbit Prebivalci Cipra ne bodo sprejeli enostranske in samovoljne odločitve, pravi nadškof, ker so bolj kot kdaj prej odločeni, da uveljavijo svoje pravice po samoodločbi in svobodi. Prav svobode ni v načrtu, ki postavlja ciprskemu ljudstvu tuje guvernerje in razbija njegovo enotnost s predlogom o ustavi, ki jo na-i ekuje razdelitev. Razen tega je treba pripomniti, nadaljuje Makarios da je gladka razlika med pozitivnim značajem ustnega poziva za sodelovanje ter med negativnimi objekti ustave, ki se bazira na nezaupanje in na razdelitev. Potem pravi nadškof Makarios, da je povzročilo veliko razočaranje pomanjkanje razumevanja z britanske strani, medtem ko so Grki dali dokaz o dobri volji, da bi prišlo kompromisnega Ko je danvs zvečer guverner Fuot komentiral odgovor nadškofa Makariosa, je dejal, da gotovo mnogi na Cipru delijo z njim njegovo neugodje. Na sestanku z nadškofom v Atenah je dejal Foot, je imel vtis, da se nadškof kljub nesoglasju v političnem vprašanju Zaveda, da bi nadaljnje prelivanje krvi vodilo samo k grozni nesreči za vse. Seja grške vlade, ki bi morala danes zvečer razpravljati o angleškem načrtu za Ciper, je bila priložena na ponedeljek. De konca seje minil trškega sveta ne bo objavljeno nobeno formalno sporočilo glede grške reakcije na nov britanski načrt Vendar pa se je iz vladnih krogov danes zvečer zvedelo, da se oo grška vlada kljub odložitvi seje uprla britanskemu načrtu ter pri tem navedla iste motivacije kbt nadškof Makarios. Grška vlada tudi ne bo poslala svojega predstavništva na Ciper v oktobru, kot je to zahtev rla Velika Britanija. (Nadaljevanje z 2. strani) Sovjetski zunanji minister Gromiko je izjavil, da sicer vsebuje ameriški načrt nekatere pozitivne struni, vemlnr pi je potrebno najprej umakniti vse tuje tete, ker prav zaradi tega se je sklicalo izredno zasedanje skupščine. Predložil je tudi resolucijo, s katero zahteva urnik ce! iz Libanona in Jordanije pod nadzorstvom opazovalcev Organizacije združenih narodni. Eiseiihouier je predlagal tudi, naj bi glavni tajnik OZN začel posvetovanja s posameznimi delegacijami, da vidi, Vili je mogoča ustanovitev regionalne ustanove za gospodarski razvoj, ki bi jo uporabljale arabske države same. Sodelovala naj bi Mednarodna tanka za razvoj in sdnige organizacije*. Tudi ZDA so pripravljene prispevati «Druge ustanove», ki se o-menjajp v načrtu, so po mnenju opazovalcev petrolejske btUžbe, ki bi imele interes sodelovati zaradi svoje lastne koristi. Zato je povsem upravičena kritika iz Moskve in tudi iz nekaterih arabskih prestolnic, da gre za načrt, ki naj zaščiti interese velikih petrolejskih mgnopolov in ne interese arabskega ljudstva. Eisenhouierjev načrt je se- veda podprl tudi britanski zunanji minister Selwyn Llogd. Ta je tudi predlagal, naj glav. ni tajnik OZN začne posvetovanja s prizadetimi vladami «o pomoči, I i bi jo nudile za vzdrževanje neodvisnosti in nedotakljivosti Jordanije in Libanona, da bi nastali pogoji za umik britanskih in ameriških čet .j*, teh dveh držav*. Dodal je, da bo Velika Britanija umaknila svoje čete iz Jordanije, ko bo to »zahtevala zakonita jordanska vlada*, ali pa Če bo dosežen sporazum, po katerem bi Jordanije «bila varna pred grožnjami*, in po katerem bi bili r.arni «njena neodvisnost in nedotakljivost*. Kakor rečeno, OZN nuj bi legalizirala napad in poslala tja svoje čete namesto sedanjih napadalnih, zato da se zagotovi status quo, to je da se jordanskemu in libanonskemu ljudstvu onemu-poč* sleherni politični in socialni napredek. Kljub vsemu temu pa je o-paziti dokaj umirjen ton, v katerem se je začelo zasedanje. Soujetski zunanji minister Gromiko je tudi poudaril, da je pnpruvljen sodelovati pri iskanju formule, ki bi bila sprejemljiva za vse in bi ustrezala glavnemu cilju, ki je umik tujih čet. V zvezi s Hammarskjoeldo- 7 dni v svetu če Turčija, to je do razdelit- I pred uje. Pred približno enim ve otoka. Poleg tega pa teži I mesecem so predstavniki vim načrtom o nevtralizaciji Libanona pa je indijski ministrski predsednik Nehru poudaril, da Indija sicer podpira politiko nevključevanja v bloke in zavezništva, toda taka politika se ne sme nikomur vsiliti, pač pa jo mora vsaka država sama izbrati. Tako se tudi Libanonu ne sme vsiliti neka politika od zgoraj, kakor ' tudi sedaj delajo ZDA in Anglija s pgmočjo Samuna in Solha v Libanonu ter s pomočjo lutkarskega kralja Huseina v Jordaniji. O nadaljnjem poteku razprave v skupščini OZN poročamo med zunanjepolitičnimi vestmi. Pri tem pa je treba poudariti, da pot, ki jo ubirajo tiste sile, ki nočejo priznati arabske stvarnosti, ne more privesti do odprave napetosti na Srednjem vzhodu. Zato je upati, da bodo miroljubne sile n tej organizaciji, ki se vedno bolj krepijo, uspele za sedaj vsaj deloma zavreti negutivne tendence in omogočiti mednarodni organizaciji konstruktivno vlogo v korist prebivalstva na Srednjem vzhodu in s tem tudi v korist miru. Ciper spet pred OZN Mac Millan je po svojem o-bisku v Atenah in Ankari odletel še na Ciper, kjer je pregledal angleške vojaške postojanke, ki delujejo p roti ciprskemu osvobodilnemu pihanju. V Atenah niso od Mac Miltonovega potovanja mnogo pričakoval i zavedajoč se, da skuša Anglija vsako leto pred zasedanjem skupščine OZN dati vtis, da kaže dobro voljo za sporazum in da je moč spor rešiti izven OZN. Toda nekaj dni po Mac Millanovem obisku je grška vlada znova predložila zahtevo, naj se o Cipru razpravlja na rednem zasedanju skupščine OZN, ki se bo začelo 16. septembra. Angleških predlogov Grčija ne more sprejeti, ker so tako pripravljeni, da bi polagoma pripeljali prav do tega, kar ho- Velika Britanija za tem, da ne zapusti te svoje vojaške postojanke posebno sedaj ne, ko se znova oživljajo imperialistične težnje na Srednjem vzhodu. V petek so v Londonu objavili nekoliko spremenjen načrt, ki določa, da je guverner pooblaščen uvesti ločene občin. ske svete. Zamisel o dvojnem državljanstvu je opuščena. Namesto dveh skupščin na Cipru predlaga načrt po uolit-vah ustanovitev ene zakonodajne skupščine. Grčijo in Tur., čijo poziva angleška vlada, naj imenujeta si.oje zastopnike, ki pa ne bodo člani guvernerjevega svetu, icakor je bilo prej predlagano, pač pa se bodo z njim lahko samo posvetovali. Mac Millan je skupno s predlaganimi spremembami poslal pismo predsednikoma grške m turške vlade, vladam britanskega Common-uiealtha in atlantskim zaveznikom. Pot k normalizaciji med Francijo in ZAR Normalizacija odnosov med Kairom in Parizom, ki so bili prekinjeni ob tristranskem na-padu na Suez leta 1.956', na- Združene arabske republike in predstavniki delničarje« bivše Sueške družbe podpisati spora. zum o delni odškodnini delničarjem za nacionalizacijo družbe. Po enoletnih pogajanjih pa je Pariz sedaj vendarle opustil svoje dosedanje stališče in se obvezal plačati 57,4 milijona dolarjev kot svoj delež odškodnine za škodo, ki je bila storjena z napadom na Suez. S sporazumom, ki so ga podpisali v četrtek v Ženevi, je bila hkrati ukinjena zapleni, ba francoskega imetja v Egiptu in egiptovskega imetja v Franciji. Sedanji sporazum je vsekakor nelike važnosti, ker omogoča obnovitev gospodarskega sodelovanja med obema državama. F Parizu ne izključujejo sedaj možnosti, da pride v kratkem do pogajanj za obnovitev diplomatskih odnosov med obema državama. Nekateri opazovalci pa menijo, da bo to odvisno od ustaljenosti razmer na Srednjem vzhodu in od morebitne spremembe politike ZDA in Velike Britanije ter tudi od stanja v Severni Afriki; in še posebno v Alžiriji. Vsekakor pa bo sedanji sporazum vplival na to, da bo morala tudi Anglija v svojih pogajanjih s Kairom za. vzeti bolj realno stališče. MOTO CIMATI HMW Izključni zastopnik M. SI Mit OPČINE, I EL. 21-322, TRS' najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPRINT >» SUPER SPRINT 49 ce - ATALA VITTORIA ■ ženska i« moška kolesa. Dobite tudi nadomestne dele za motorje In kolesa. — Cene ugodne — Olajšave pri plačilu. NOV VELIK EMPORIJ essebi d. z •• *• TRST, Ulica sv. Frančiška 14 - Tel. 31-600 Vsi plastični predmeti so vam na razpolago . . . POTROSITE IN PRIHRANITE Prost vstop — Na debelo in na drobno Tvrdka LORENZI T K S 1, Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-245 Izvaža: KOLESA in ženska, znamke GIU", DANLi z vsemi urit'*" nami 18.000 LAMBRETE. VESPE--MOTORJE, ■ . AVTOMOBILE, v»e izredno nizkih cenah OBIŠČITE NAS- AUTOVIE CARSICHC • \ *V,- ,'.'■4. PROGA TRST • BAZOVICA • PADR1CE • GKOPADa‘ TREBČE Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara milnica OB DELAVNIKIH: ob 7-30, 8.15, 9.30, 10.15. 11., 12., l3l°' 14., 15., 1)5., 16.50. 17.80., 18.. 18.50, 19.50, 20.40, 22 40.. v OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 12.3C, 13.10. l3^ 14.30, 15., 15.30, 16,. 16.30. 17.. 17.30, 18., 18.30, 19.. 19“ 20.30, 22.30, 24. PROGA THST - BLOK FRNETIC1 Odhod s Trga Liberta OB DEJAVNIKIH: ob V.30, 10.15, 13.10, 15( 18.00. j OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11 12.30 13.10, If-TV 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30. 17, 17.30 18 18.30. 19. t8'* 20.30, ?t.30. V, ’ Odhod s Frnetičev ■ OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, 18.5S OB PRAZNIKIH; ob 8 9.10, 10.50, '1.40, 13.20 14, IH, 15.15, 10.30, 15.50, 16.20. 1650, 17.35, 16 18.50 i».20. 20.20, 20.50, 21.45. 23.10 PROGA TRST BLOK PESEK Odhod s Trgu Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17 30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05 PROGA TRST • KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7.30 m 13.11). Iz Herptl) ® 9. un in 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOMJO . BOLJ UNEC . DOLlNA -PREBENEG Odhod i Trga Stare mitnic« , OB DELAVNIKIH: ob 6.35. 7.25, 10.20, * 12 05 I 3 05, 16.35, 77.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 „oS OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35. 12.35*. 14.30. 16.05 >'• 18.15. 19.35, 20.40. 22.05 N. B * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega “ se ustavijo v Dolini, PROGA TRST - DOMJO - K1CMANJE Odhodi s postaje na Trgu St-ire mitnice ,n OB DELAVNIKIH; ob 7.35. 10 35. 12.20 13.35 18.05 19 ' OB PRAZNIKIH: ob 9.35 1405 16.2U, 19 35. 22 50. PROGA TRST - ADAMIČ MAČKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22 30 PROGA TRST • OSP . MACKOVLJE Odhodi a Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST • PODLONJER LONJER Odhodi a postaje na Trgu Stare milnice OB DELAVNIKIH: od 6.U0 ure ziutrai dalje v četrt ure do 22.30, m vsake pol ure dr 24.00; *gli Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. .ft A / ure do 22*.45, zadnji v Lonjer OB PRAZNIKIH: od 8.30 ure zjutraj oalje vsak*LŽjA ijer 23.30 u PODLON*"11' Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi m teLfoč kamioni ter avtocisternarm tudi o inozemstvo. Zo maetje kličite telefonski št. 36-7.94 in 55-378. CICL.O k