Ana Kavèiè Pucihar
Glasbena šola Glasbénium
UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM INŠTRUMENTALNEM
POUKU FLAVTE V SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOLAH
Izvleèek
V prispevku ugotavljamo zastopanost literature pri individualnem inštrumentalnem pouku flavte v
slovenskih glasbenih šolah. Uèitelji morajo pri pouku slediti smernicam uènega naèrta za flavto,
med katerimi je med operativnimi cilji navedena tudi priporoèena literatura, z navodilom, naj le-ta
ne slui kot toga obveznost, temveè kot usmeritev. Med uèitelji flavte slovenskih glasbenih šol
(N=78) smo raziskali zastopanost priporoèene in izbirne literature od 1. do 8. razreda. Rezultati so
pokazali statistièno znaèilne razlike v pogostosti uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta za
flavto tako med posameznimi razredi kot tudi v pogostosti uporabe izbirne literature po izboru
uèiteljev. Ugotavljamo, da na podroèju uporabe stilno raznolike literature obstaja podroèje za
izboljšanje, s katerim bi se še bolj pribliali izpolnjevanju temeljnje naloge glasbenega
izobraevanja – vzbujanju ljubezni do glasbe in muziciranja.
Kljuène besede: flavta, glasbena šola, individualni pouk, uèitelji flavte, uèni naèrt, literatura
FLUTE REPERTOIRE USE IN THE INDIVIDUAL INSTRUMENTAL FLUTE
INSTRUCTION IN SLOVENIAN MUSIC SCHOOLS
Abstract
In the following paper the use of flute repertoire in Slovenian Music Schools is being examined.
Slovenian flute teachers must follow the Slovenian State Flute Curriculum guidelines. These also
include recommended graded flute repertoire. Teachers are encouraged to use these
recommendations as guidance not as a rigid obligation. We researched the use of recommended and
elective flute repertoire between 1st and 8th grade among Slovenian Music School flute teachers
(N=78). The results revealed statistically significant differences in the frequency of the
recommended repertoire use among the grades. Statistically significant differences in the frequency
of the elective repertoire use also emerged. We find an area for improvement in the stylistic
variability of the flute repertoire used in Slovenian Music Schools. Increased variability of musical
styles could contribute towards reaching the fundamental goal of music education – kindling the
love of music and musicianship.
Key words: flute, music school, individual instruction, flute teachers, music school curriculum,
flute repertoire
Uvod
Pouk flavte v slovenskih glasbenih šolah poteka v okviru programa Glasba in sicer v
individualni uèni obliki (Zakon o glasbenih šolah, 2000). Na osnovni ravni glasbenega
izobraevanja pouk flavte poteka na niji in višji stopnji. Nija stopnja stopnja traja šest let
in se deli na dve obdobji: prvo obdobje traja dve leti, drugo pa štiri leta. Višja stopnja traja
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
5
dve leti. Skupno torej izobraevanja traja osem let (Dopolnjeni predmetnik. Glasba.
2010).
V prvem izobraevalnem obdobju uèenci flavte iz prvega v drugi razred napredujejo ne
glede na doseene ocene pri posameznem predmetu. V drugem obdobju nije stopnje
glasbene šole morajo biti pozitivno ocenjeni, da napredujejo v naslednji razred. Za
napredovanje na višjo stopnjo izobraevanja uèenec flavte potrebuje pozitivno mnenje
izpitne komisije in uèiteljskega zbora (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter
napredovanju uèencev v glasbenih šolah, 2003).
Uèitelji flavte
V slovenskih glasbenih šolah mora uèitelj flavte imeti zakljuèen (predbolonjski)
univerzitetni študijski program flavte ali magistrski študijski program druge stopnje
Instrumentalna in pevska pedagogika ali Glasbena umetnost (smer Flavta) z dodatno
pridobljenimi pedagoško-andragoškimi kompetencami in znanji v obsegu 60 kreditnih
toèk (Pravilnik o izobrazbi uèiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraevalnih
programih glasbene šole, 2015). Poleg ustrezne izobrazbe morajo obvladati slovenski
jezik in imeti opravljen strokovni izpit.
Takšni so zakonsko doloèeni pogoji za uèitelja flavte, seveda pa so za delo z uèenci
najmanj enako pomembne pedagoške kompetence in osebnostne lastnosti, ki pa so èesto
teko opisljive.
Pomembnih lastnosti uèitelja flavte se v svojih priporoèilih tistim, ki se elijo posvetiti
glasbi, dotakne e J. J. Quantz v svojem baroènem priroèniku za igranje flavte, ki je bil
prviè izdan leta 1752. V svojih opisih uèiteljev, katerih naj se uèenec varuje, je zelo
natanèen in obseen. Med drugim svari pred uèitelji, ki ne znajo jasno in natanèno
razloiti uèencu tistega, èesar ne razume. Uèitelji, ki prièakujejo, da se bo uèenec vsega
nauèil po posluhu oziroma skozi imitacijo. Uèitelji, ki svoje uèence le hvalijo, spregledajo
pa njihove pomanjkljivosti. Izpostavi tudi, naj se uèenci varujejo tistih uèiteljev, ki ne
znajo presoditi, kdaj je doloèena skladba za uèenca primerna in kako vsako skladbo stilno
pravilno izvesti (Quantz, 2001).
Na razlike med uèitelji flavte v vodenju uènega procesa na razliènih uènih stopnjah
individualnega pouka flavte sta opozorili tudi Kavèiè Pucihar in Rotar Pance (2017). V
njuni raziskavi so uèitelji z veè delovne dobe izkazovali manjšo agilnost pri predstavitvi
nove snovi na uènih urah in svojim uèencem podajali manj povratnih informacij kot
njihovi kolegi z manj delovne dobe.
Hattie in Yates (2014) povzemata ugotovitve raziskav s podroèja preuèevanja lika
idealnega uèitelja v treh toèkah: uèenci pri uèiteljih najbolj cenijo, da jih ti obravnavajo
pošteno, da uèenci pri tem ohranjajo svoje dostojanstvo in da uèitelj pokae spoštovanje
do slehernega posameznika. Uèitelj je neizogibno v poziciji modela, po katerem se
zgledujejo, in kot tak predstavlja pogled na svet, kot ga imajo odrasli.
Kot zapiše Stronge (2018), je uèitelj znova in znova dokazano najmoènejši s šolo
povezani dejavnik, ki vpliva na uèenèev doseek. Veèina ljudi, ki so postali vešèi
glasbeniki, je to dosegla ob pomoèi uèiteljev (Lehman in sod., 2007). Avtorji odliène
6
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
uèitelje na glasbenem podroèju opišejo kot tiste, ki imajo razvite posebne vešèine, ki se po
veèini razlikujejo od vešèin poklicnih izvajalcev oz. koncertantov.
Pembrook in C. Craig (2002) sta na podlagi obsene raziskave o uspešnih uèiteljih na
glasbenem podroèju njihove lastnosti razvrstila v tri kategorije: notranje kvalitete,
povezovanje z drugimi, socialna kontrola/vodenje skupine. Kot pomembno lastnost
uèitelja za njegovo polno uèinkovitost in uspeh izpostavljata ekstravertiranost, kar sta
Gordon in Yocke (1999, v Pembrook in Craig, 2002) tudi dokazala. Rotar Pance (1997)
izpostavi, da je za glasbeni pouk zelo pomembno, da visoko motivirani uèitelji neprestano
izarevajo svojo ljubezen do glasbe, k èemur s svojim zgledom spodbujajo tudi svoje
uèence. Tudi uèitelji flavte v raziskavi Kavèiè Pucihar (2019) so med najpomembnejše
lastnosti odliènega uèitelja uvrstili sposobnost motiviranja uèencev, poleg poštenja in
spoštljivosti do vseh svojih uèencev, potrpeljivosti, stalnega izpopolnjevanja,
sposobnosti vzpostavljanja konstruktivnega odnosa z uèenci, ustvarjalnosti, inovativnosti
ter doslednosti.
Uèni naèrt za flavto
V slovenskih glasbenih šolah je literatura, ki se jo uporablja pri pouku, predpisana v
uènem naèrtu za flavto (Uèni naèrt. Flavta, 2003). Vendar pa je v uènem naèrtu za flavto v
didaktiènih priporoèilih zapisano, naj “uèni naèrt s sistematièno razvršèenim gradivom za
uèitelja ne bo toga obveznost, temveè orientacija in pomoè pri vzgoji bodoèega
glasbenika” (Uèni naèrt. Flavta, 2003, str. 13). Iz tega sledi, da se uèitelje spodbuja k
uporabi glasbene literature po lastni presoji. Posebnih priporoèil uèiteljem flavte pri izbiri
uènih gradiv ne zasledimo. Uèitelji flavte so torej popolnoma avtonomni pri izbiri uènega
gradiva, za katerega menijo, da uèence najbolje vodi k usvajanju operativnih in splošnih
uènih ciljev v uènem naèrtu za flavto (Uèni naèrt. Flavta, 2003). Šantl Zupan (2016)
meni, da kakovostno pedagoško delo pri pouku inštrumenta temelji na modelu
individualnega pouka in prilagajanju posamezniku v okviru uènih naèrtov. Za avtonomijo
uèitelja Juntunen (2017) zapiše, da pozitivno vpliva na izobraevanje. Zato je
predvidevati, da je zaupana presoja uèiteljem o primernosti izbranega gradiva eden od
dejavnikov, ki lahko pozitivno prispevajo h kakovosti glasbenega izobraevanja.
Zastavlja se vprašanje, po kakšnih kriterijih naj uèitelji flavte izbirajo izbirno literaturo za
pouk. Štefanc (2005) poudarja, da je nujna vzpostavitev strokovnih kriterijev za
presojanje kakovosti uènih gradiv. Štefanc in sod. (2011) ugotavljajo, da morajo biti uèna
gradiva pripravljena tako, da pri kakovostnem naèrtovanju in izvajanju pouka pomagajo
uèitelju in uèencu pri njegovem samostojnem uèenju.
V Priporoèilih podroènih skupin za izbor in rabo uènih gradiv (2017) zasledimo
priporoèilo, naj uèitelji izhajajo iz veljavnih uènih naèrtov, tam zapisanih ciljev,
standardov znanj in didaktiènih priporoèil. Ob tem naj upoštevajo razliène dejavnike z
vidika uèencev, torej njihovo starost, razvojno stopnjo, predznanje ter zmonosti. Uèitelje
navaja kot strokovno odgovorne za ustreznost izbora in rabe dodatnih uènih gradiv v
izobraevalnem procesu, ki naj jih pred uporabo strokovno in didaktièno natanèno
preuèijo, pri èemer morajo upoštevati tudi ustreznost jezika, razvijanja kritiènega in
sistemskega mišljenja.
7
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Priporoèilo podroènih skupin za izbor in rabo uènih gradiv (2017) v nadaljevanju navaja,
naj za izbiro uènega gradiva ne bo edini utemeljeni razlog le skladnost z uènimi naèrti,
temveè med drugim tudi zahtevnost ravni znanja, vsebinske, ciljne in medpredmetne
povezave, razvijanje osnovnih kompetenc. Veèina priporoèil lahko vodi k ustreznemu
izboru uènih gradiv tudi uèitelje flavte in sicer kriterij skladnosti z uènim naèrtom,
strokovna neoporeènost, jezikovna ustreznost, primernost ciljni skupini uèencev,
upoštevanje didaktiènih naèel, podporna vloga vizualnih elementov, monost usvajanja
višjih taksonomskih ciljev ter spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti.
Uèitelj mora pri izbiri uènega gradiva imeti v mislih tako objektivne kriterije, torej
smernice obèe in specialne didaktike, pri èemer mora poznati nabor na trgu uènih gradiv,
in pa subjektivne dejavnike odloèanja, kamor sodijo uèiteljev naèin pouèevanja, ki ga
mora gradivo podpirati (Kovaè in sod., 2005).
Harris (2012) uèiteljem inštrumenta priporoèa, naj središèe oblikovanja individualnega
uènega naèrta za vsakega uèenca predstavlja veliko razliènih glasbenih del, ob èemer naj
veliko pozornosti namenijo zanimivemu obravnavanju glasbenih sestavin posameznega
glasbenega dela.
Za izbiro uènih gradiv za pouèevanje flavte lahko zgornje smernice tudi uèiteljem flavte
sluijo kot dobro izhodišèe za izbor ustrezne izbirne literature.
Namen raziskave
O uporabi literature pri pouku flavte v slovenskih glasbenih šolah nimamo celovitih
podatkov, zato je pomembno, da se to podroèje osvetli in razišèe. V raziskavi smo preuèili
zastopanost priporoèene literature v uènem naèrtu za flavto od 1. do 8. razreda in uporabo
izbirne uène literature, ki jo za doseganje ciljev uènega naèrta avtonomno izbirajo uèitelji.
Zanimalo nas je razmerje med obema vrstama literature v vsakem posameznem razredu.
Predvidevali smo, da je zastopanost obeh vrst literature razlièna, tako glede na pogostost
uporabe posameznega gradiva kot tudi glede na posamezen razred glasbene šole.
Metodologija
Raziskovalna metoda
V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, temeljeè na deskriptivni in
kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja.
Raziskovalni vzorec
V raziskavi je sodelovalo 78 uèiteljev flavte (49,36 %) od skupno 158 uèiteljev, ki so ta
inštrument pouèevali v šolskem letu 2016/2017 v slovenskih dravnih in zasebnih
glasbenih šolah (MIZŠ, 2017).
8
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
Struktura vzorca glede na spol kae izrazito feminizacijo podroèja, saj je v raziskavi
sodelovalo 93,5 % ensk in le 6,5 % moških.
V anketi so sodelovali uèitelji flavte iz vseh slovenskih regij. Najveè uèiteljev flavte,
sodelujoèih v raziskavi, je pouèevalo v Osrednjeslovenski regiji (32,1 %), sledili so
uèitelji Gorenjske (17,9 %) in Savinjske (11,5 %) regije. Iz Podravske (7,7 %) in
Obalno-kraške regije (7,7 %) je prihajalo enako število uèiteljev. Tudi iz Jugovzhodne
Slovenije (5,1 %), Notranjsko-kraške regije (5,1 %) in Goriške (5,1 %) je sodelovalo
enako število uèiteljev. Iz Koroške (3,8 %) in Spodnjeposavske regije (3,8 %) prav tako.
2,6 % uèiteljev je pouèevalo v Zasavski regiji, najmanj (1,3 %) pa v Pomurski regiji. 1,3 %
uèiteljev na to vprašanje ni odgovorilo. Nekateri uèitelji so pouèevali v dveh regijah.
Najveè uèiteljev flavte, sodelujoèih v raziskavi, je pouèevalo na javni matièni glasbeni
šoli (71,8 %). Na podruniènih javnih glasbenih šolah je pouèevalo 38,5 % uèiteljev, na
zasebnih glasbenih šolah s koncesijo 5,1 % in na zasebnih glasbenih šolah brez koncesije
3,8 % uèiteljev. Nekateri uèitelji so pouèevali na dveh vrstah glasbenih šol.
Najveè v raziskavi sodelujoèih uèiteljev je bilo starih med 26 in 35 let (37,6 %). Uèiteljev
med 36. in 45. letom je bilo manj (28, 6 %), 20,8 % je bilo uèiteljev med 46. in 55. letom,
medtem ko je bilo uèiteljev v starosti do 25 let 10,4 %. Najmanj uèiteljev je bilo starih med
56 in 65 let (2,6 %).
V raziskavo so bili vkljuèeni uèitelji, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v razliènih
obdobjih veèinoma izpolnjevali zaposlitvene zahteve. Nekaj uèiteljev je imelo poleg
zahtevane izobrazbe tudi višjo od predpisane, 10, 3 % pa je v vprašalnik vpisalo tudi drugo
izobrazbo. Do uvedbe bolonjskega študija je bil zahtevani naziv za zaposlitev na
delovnem mestu uèitelja flavte akademski glasbenik flavtist oz. prof. flavte ali oboje. Po
uvedbi bolonjskega študija je zahtevani naziv magister akademski glasbenik flavtist ali
magister profesor flavte. Med uèitelji flavte, vkljuèenimi v raziskavo, jih ima veèina z
zakonom predpisano izobrazbo, torej nazive: akad. glasbenik – flavtist in prof. flavte
(55,1 %); akademski glasbenik – flavtist (12,8 %); profesor flavte (9,0 %); magister
akademski glasbenik flavtist (15,4 %) in naziv magister profesor flavte (6,4 %).
Umetniško specializacijo ima 11,5 % uèiteljev. 2,6 % uèiteljev je magistrov znanosti s
podroèja flavte. 3,8 % uèiteljev študira na III. stopnji doktorskega študija, 3,8 % uèiteljev
na to vprašanje ni odgovorilo.
Najveè uèiteljev (23,1 %) pouèuje flavto 6–10 let, uèitelji, ki pouèujejo med 16 in 20 let,
so bili druga najbolj številna skupina (21,8 %), uèiteljev, ki pouèujejo od 11 do 15 let, je
bilo 16,7 %, tistih z 26–30-letnimi izkušnjami je bilo 10,3 %, uèiteljev z 31–35 let
delovnih izkušenj 6,4 %, tistih, ki pouèujejo flavto med 21 in 25 let, je bilo prav tako 6,4
%, najmanj pa je bilo uèiteljev z veè kot 35 let delovnih izkušenj (1,3 %).
Najveè, torej 16 uèiteljev (20,5 %), pouèuje po 18 uèencev, 12 uèiteljev (15,4 %) pouèuje
po 19 uèencev, 9 uèiteljev (11,5 %) pouèuje po 20 uèencev, 7 uèiteljev (9,0 %), pouèuje
16 uèencev, 6 uèiteljev (7,7 %) pouèuje 17 uèencev, 5 uèiteljev (6,4 %) pouèuje 14
uèencev, 4 uèitelji (5,1 %) pouèujejo po 11 uèencev, prav tako 4 uèitelji (5,1 %) pouèujejo
po 8 uèencev, po 2 uèitelja (2,6 %) pouèujeta po 21, 22 ali 23 uèencev, po 1 uèitelj (1,3 %)
pa pouèuje po 24, 15, 10, 9, 7, 6 ali 4 uèence. Uèitelji v povpreèju pouèujejo po 16,5
uèencev (SD = 4,248), najmanj 4 in najveè 24 uèencev.
9
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Uèiteljev, ki pouèujejo poln delovni èas oz. imajo nadobvezo, je 73,1 %, uèiteljev, ki
imajo zmanjšan dele zaposlitve oz. zmanjšano obvezo, je 26,9 %.
Postopki zbiranja podatkov
Za ugotavljanje sociodemografskih znaèilnosti uèiteljev flavte, uporabe literature v
uènem naèrtu in uporabe literature po lastnem izboru, smo oblikovali anketni vprašalnik.
S petstopenjskimi ocenjevalnimi lestvicami Likertovega tipa smo ugotavljali, kako
pogosto uèitelji uporabljajo navedeno literaturo iz uènega naèrta od 1. do 8. razreda. Rabo
izbirne literature od 1. do 4. razreda smo ugotavljali s polodprtimi vprašanji in
petstopenjskimi ocenjevalnimi lestvicami Likertovega tipa. Od 5. do 8. razreda so uèitelji
odgovarjali na odprta vprašanja o rabi izbirne literature pri pouku.
Vsebinsko veljavnost vprašalnika so potrdili trije eksperti. Notranjo konsistentnost
vprašalnika smo preverili s Cronbachovim koeficientom alfa. Dobljeni rezultat = 0,890
je pokazal dobro zanesljivost vprašalnika. Objektivnost smo zagotovili z uporabljenimi
naèini zbiranja podatkov in s sklopi ocenjevalnih lestvic. Pri statistiènem sklepanju smo
upoštevali stopnjo tveganja 0,05.
Vprašalnik smo posredovali 158 uèiteljem flavte, ki flavto pouèujejo na 54 dravnih in 13
zasebnih glasbenih šolah v Sloveniji. Anketiranje je potekalo v veè fazah, in sicer od
novembra 2016 do marca 2017. Vprašalnik smo skupaj z dopisom za ravnatelje in
navodili za uèitelje poslali na vse slovenske glasbene šole v tiskani in elektronski obliki ter
na flavtistiène izobraevalne dogodke. Uèitelji so izpolnjene vprašalnike vraèali po pošti
ali po elektronski pošti. Prejeli smo 78 izpolnjenih vprašalnikov, kar predstavlja 49,36 %
odzivnost. Vsem sodelujoèim uèiteljem je bila zagotovljena anonimnost, zbrane podatke
pa smo uporabili le v raziskovalne namene.
Postopki obdelave podatkov
Podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo s pomoèjo programa SPSS
22.0 analizirali na ravni opisne in inferenène statistike. Uporabili smo frekvenèno
distribucijo (f, f %) atributivnih spremenljivk in aritmetiène sredine (M) numerièno
izraenih stopenj odgovorov. Pri intervalnih spremenljivkah smo izraèunali aritmetièno
sredino (M) in standardni odklon (SD). Za ugotavljanje razlik v uporabi priporoèene
literature iz uènega naèrta med posameznimi razredi smo uporabili neparametrièni
Friedmanov test. Ker smo ugotovili, da so razlike v pogostosti uporabe priporoèene
literature statistièno znaèilne, smo uporabili Znakovni test (ang. Sign test) za preverjanje
obstoja statistièno pomembnih razlik med vsemi mogoèimi kombinacijami parov
razredov. Pri statistiènem sklepanju smo upoštevali stopnjo tveganja 0,05. Rezultate smo
prikazali tabelarièno in grafièno, pri èemer smo uporabili program MS Excel 2010.
10
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
Rezultati in interpretacija
Zastopanost priporoèene literature smo preverili za vsak posamezen razred glasbene šole.
Zanimalo nas je, kako pogosto uèitelji uporabljajo posamezno priporoèeno literaturo,
kolikšen dele uèiteljev to literaturo nadomešèa z viri po lastnem izboru in kateri so
najpogostejši izbrani viri. Pogostost uporabe so uèitelji ocenili s petstopenjsko
ocenjevalno lestvico (1 – nikoli, 2 – redko, 3 – vèasih, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto).
1. Razred
Graf 1: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 1. razredu glede na odstotne
delee
Tabela 1: Pogostost uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 1. razredu
Priporoèena literatura 1. razred N Min Max Me M SD
G. Gariboldi: Erste Ubungen 75 1 5 5,00 4,37 1,063
C. P. Herfurth/H. M. Stuart: A Tune A
Day 75 1 5 4,00 3,60 1,294
E. Prill, op. 7 (I.): Šola za flavto 72 1 5 3,00 3,11 1,632
E. Köhler, op. 53, (I.): Šola za flavto 73 1 5 3,00 3,10 1,556
T. Buh/ N. Tomšiè: Šola za flavto 75 1 5 3,00 2,72 1,429
T. Wye: A beginner's book for the Flute 74 1 5 2,00 2,49 1,316
P. Wastall: Learn as you play flute 73 1 5 2,00 2,37 1,275
G. Lyons: Take Up the Flute 73 1 5 1,00 1,84 1,202
Legenda: N- število, Min – minimalna vrednost, Max – maksimalna vrednost, Me – mediana,
M- aritmetièna sredina, SD – standardni odklon
11
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Uèitelji v 1. razredu zelo pogosto (Me = 5) uporabljajo uèbenik G. Gariboldi: Erste
Übungen, pri èemer vrednost standardnega odklona (M = 4,37; SD = 1,063) kae na
poenoteno uporabo tega uèbenika. Kljub dejstvu, da je bil uèbenik G. Gariboldija prviè
izdan leta 1880, uèitelji flavte enotno ocenjujejo, da tudi zdaj dobro pokriva potrebe
njihovih uèencev 1. razreda. Prvih dvajset etud, kolikor jih je predpisanih v uènem naèrtu,
je razmeroma kratkih, v obsegu od e1 do d3, torej v najbolj zveneèem obsegu flavte, vse so
v binarni podelitvi, ki je uèencem blizu, in v tonalitetah C-dur in G-dur. Kljub temu da
uèbenik nima grafiènih ponazoril, barv ali nosilcev zvoka, oèitno predstavlja vir, ki ga
uèitelji pri svojem delu ocenjujejo kot nepogrešljivega.
Uèitelji pogosto (Me = 4) uporabljajo uèbenik C. P. Herfuth/H. M. Stuart: A Tune A Day,
pri èemer vrednost standardnega odklona (M = 3,60; SD = 1,294 ) rahlo presega tretjino
vrednosti aritmetiène sredine, kar kae na manj poenoteno uporabo tega uèbenika.
Uèbenik C. P. Herfuth/H. M. Stuart: A Tune A Day je bil prviè izdan leta 1953. Je zelo
postopen, sistematièen, snov nadgrajuje po obvladljivih segmentih. Grafièna podoba ne
dosega veè današnjih standardov, prav tako nima priloenega CD-ja s spremljavami.
Zalonik se je sicer odloèil izdati prenovljeno izdajo, imenovano A New A Tune A Day,
katerega uporabe pa ne zasledimo med slovenskimi uèitelji flavte.
Uèitelji vèasih (Me = 3) uporabljajo E. Prill, op. 7 (I.): Šola za flavto, E. Köhler, op. 53, (I):
Šola za flavto, T. Buh/N. Tomšiè: Šola za flavto. Omenjene šole za flavto so vse starejših
datumov – Prill iz leta 1927, Köhler iz leta 1880 in Buh/Tomšiè iz leta 1984.
Naštete šole za flavto so današnjim uèencem oddaljene, saj sicer korektno in zelo
racionalno predstavljajo snov, a naèin podajanja je v današnjem èasu zastarel. Z uèencem
ne vzpostavljajo nikakršnega dialoga, temveè zgolj podajajo vedno bolj zahtevno notno
gradivo. Tehnièna zahtevnost in kompleksnost glasbene teorije se hitro poveèuje, zato je
našteto gradivo primernejše za uèence, ki se zaènejo uèiti flavto starejši (nad 9 let) oz.
imajo predznanje kljunaste flavte. Oèitno nekateri uèitelji flavte še vedno pouèujejo na tak
naèin, zato so ti uèbeniki še vedno obèasno v uporabi, èeprav bi jih kazalo ob prenovi
uènega naèrta izpustiti.
Uèitelji redko (Me = 2) uporabljajo T. Wye: A beginner’s book for the Flute in P. Wastall:
Learn as you play the flute. Omenjena uèbenika izhajata iz Velike Britanije. Uèbenik T.
Wye: A beginner’s book for the Flute zelo hitro prehaja v vedno bolj kompleksno gradivo,
zato je za mlajše uèence manj primeren. Tudi uèbenik P. Wastalla je sicer primerno
strukturiran, a zelo hitro prehaja na vse bolj kompleksno in zahtevno gradivo, zato je
primeren za starejše uèence oz. uèence s predznanjem kljunaste flavte.
Uèitelji ne uporabljajo uèbenika G. Lyons (Me = 1). V tem uèbeniku zasledimo zaèetek
pouèevanja na tonu d2, kar je sicer s stališèa vzdrevanja ravnoteja inštrumenta dobro,
vse naslednje povezave prijemov pa so toliko bolj zahtevne, ker mora uèenec vsakokrat
premakniti veliko število prstov, kar je za zaèetnike obièajno prezahtevno. Uèitelji ga
verjetno zato skorajda ne uporabljajo.
V nobenem od priporoèenih uèbenikov v uènem naèrtu ne zasledimo sistematiènega
spodbujanja inovativnosti in ustvarjalnosti, omogoèanja usvajanja višjih taksonomskih
12
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
ciljev in upoštevanja razliènih uènih stilov. Prav tako nobeden od priporoèenih
uèbenikov, razen G. Lyons, nima priloenega CD-ja oz. druge oblike zvoènih posnetkov.
Uèitelji flavte oèitno tudi sami ugotavljajo, da priporoèeni uèbeniki v 1. razredu v polni
meri ne ustrezajo potrebam današnjih uèencev zaèetnikov, zato priporoèeno literaturo
nadomešèajo z uèbeniki po lastnem izboru v kar 97,4 %.
Izbirna literatura po izboru uèiteljev v 1. razredu
Tabela 2: Pogostost uporabe izbirne literature po izboru uèiteljev v 1. razredu
Izbirna iteratura 1. r. N Min Max Me M SD
Veljavni
A. Kavèiè Pucihar: Igramo se flavto 74 1 5 5,00 4,27 1,150
L. Goodwin: The Fife Book 73 1 5 3,00 3,16 1,599
I. Ory: La Flute Traversiere 71 1 5 1,00 1,51 1,120
H. Hammond: Funky Flute I 72 1 5 1,00 1,94 1,433
B. Gissler Hasse: Mini Magic Flute 72 1 5 1,00 1,92 1,392
Jaarsma/Kastelein: Look,
Listen and Learn 1 72 1 5 1,00 1,46 0,992
A. Zupan: Potovanje s flavtico 72 1 5 1,00 2,29 1,578
Drugo 1 5 5 5,00 5,00
Najpogostejši izbrani uèbenik je A. Kavèiè Pucihar: Igramo se flavto, ki ga uèitelji
uporabljajo v povpreèju zelo pogosto (Me = 5), vrednost standardnega odklona (M = 4,27;
SD = 1,150) pa kae poenoteno uporabo med uèitelji. Uèbenik Igramo se flavto omogoèa
zgodnje uèenje flavte in uèence postopno ter sistematièno vodi k usvajanju osnov igranja
flavte, osnov glasbene teorije ter obvladovanja inštrumenta. Barvni uèbenik je tehnièno
opremljen z dvema zgošèenkama, na katerih so posnete spremljave k skladbicam, in tako
uèencu omogoèa samostojno vadenje doma in pri urah flavte. Za razliko od veèine ostalih
uèbenikov od vsega zaèetka spodbuja komorno igro, aktivno usvajanje osnov glasbene
teorije in medpredmetno povezovanje.
Uèbenik L. Goodwin: The Fife Book uèitelji uporabljajo vèasih (Me = 3). Glede na to, da
je uèbenik namenjen prvotnemu uèenju flavtice, ki je manjši in poenostavljen pribliek
koncertne flavte, je razumljivo, da se manjši odstotek uèiteljev odloèa za ta naèin
zaèetnega pouèevanja, saj od uèitelja in uèenca zahteva precej prilagajanja.
Ostale literature – I Ory: La Flûte Traversiére, H. Hammond: Funky Flute I,
Jaarsma/Kastelein: Look, Listen and Learn I, A. Zupan: Potovanje s flavtico ne
uporabljajo (Me = 1) oziroma jo uporabljajo le redki uèitelji. Omenjeni uèbeniki
predstavljajo raznovrstne pristope k pouèevanju, veèina izmed njih ima priloeno
zgošèenko, uèbenik Look, Listen and Learn I spodbuja tudi improvizacijo uèencev.
Uèitelje bi kazalo bolje seznaniti z omenjenimi uèbeniki, saj pomenijo dobrodošlo
alternativo priporoèenim uèbenikom iz uènega naèrta.
13
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
2. razred
Graf 2: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 2. razredu glede na odstotne
delee
Tabela 3: Pogostost uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta v 2. razredu
Priporoèena literatura 2. r. N Min Max Me M SD
G. Gariboldi, op. 30: Easy and
Progressive Studies, I. del 76 1 5 5,00 4,43 0,957
G. Gariboldi: Erste Ubungen 76 1 5 5,00 4,32 1,098
C. Cheret: 18 Petites Etudes Rythmiques 74 1 5 4,50 3,54 1,722
E. Köhler, op. 53, (I.): Šola za flavto 73 1 5 3,00 3,16 1,546
E. Prill, op. 7 (I.): Šola za flavto 71 1 5 3,00 3,00 1,673
T. Buh/N. Tomšiè: Šola za flavto 75 1 5 2,00 2,51 1,465
T. Wye: A beginner's book for the Flute 74 1 5 2,00 2,20 1,282
P. Wastall: Learn as you play flute 74 1 5 2,00 2,05 1,192
Uèitelji v 2. razredu zelo pogosto (Me = 5) uporabljajo uèbenika G. Gariboldija: Easy and
Progressive Studies, I. del, in Erste Übungen
Prvi del uèbenika Easy and Progressive Studies sestavljajo etude, ki so dolge po eno stran,
kar za drugošolce predstavlja precejšen kondicijski izziv, vendar melodiènost in relativna
preprostost teh etud verjetno botrujeta zelo pogosti in poenoteni uporabi med uèitelji.
Uèbenik Erste Übungen se nadaljuje tudi v 2. razredu, kjer se po št. 20 zaènejo bolj
zahtevne etude, ki drugošolcem predstavljajo dober izziv za izboljševanje tekoèega branja
in tehniènega izvajanja notnega gradiva.
Tudi C. Cheret: 18 Petites Etudes Rythmiques uèitelji pogosto (Me = 4,5) uporabljajo. Na
to najverjetneje vplivajo primerna dolina in ritmièna razgibanost etud ter uporaba zgolj
enostavnih tonalitet (C-dur, a-mol, F-dur, d-mol, G-dur, g-mol). Vèasih (Me = 3)
14
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
uporabljajo uèbenika E. Köhler, op. 53, (I): Šola za flavto in E. Prill, op. 7 (I.): Šola za
flavto. Kot e zapisano, sta oba uèbenika za današnje potrebe zastarela, zato bi ju kazalo
umakniti s seznama priporoèene literature v uènem naèrtu. Prav tako velja za naslednje
uèbenike, ki jih uèitelji uporabljajo le redko (Me = 2): T. Buh/N. Tomšiè: Šola za flavto, T.
Wye: A beginner’s book for the flute in P. Wastall: Learn as you play the flute.
Veèina uèiteljev (91 %) priporoèeno literaturo nadomešèa tudi z uèbeniki po lastnem
izboru.
Izbirna literatura po izboru uèiteljev v 2. razredu
Tabela 4: Pogostost uporabe izbirne literature po izboru uèiteljev v 2. Razredu
Izbirna literatura 2. r. N Min Max Me M SD
A. Kavèiè Pucihar: Igramo se flavto 67 1 5 5,00 4,21 1,175
K. Šantl Zupan, M. Zupan: Etude za flavto 69 1 5 3,00 2,78 1,533
I. Ory: La Flute Traversiere 67 1 5 1,00 1,51 1,160
H. Hammond: Funky Flute 67 1 5 1,00 1,94 1,466
B. Gissler Hasse: Mini Magic Flute 67 1 5 1,00 1,91 1,454
M. Broers: Look, Listen and Learn 2 65 1 5 1,00 1,38 0,860
Najpogostejši izbirni uèbenik je tudi v 2. razredu A. Kavèiè Pucihar: Igramo se flavto, ki
ga uèitelji uporabljajo v povpreèju zelo pogosto (Me = 5) in poenoteno.
Vèasih (Me = 3) uèitelji uporabljajo K. Šantl Zupan/M. Zupan: Etude za flavto.
Raziskovalni izsledki niso pokazali uporabe uèbenikov: I. Ory: La Flûte Traversiére, H.
Hammond: Funky Flute II, Jaarsma/Kastelein: Look, Listen and Learn 2, B. Gissler
Hasse: Mini Magic Flute (Me = 1). Navedeni uèbeniki izhajajo iz razliènih drav
(Francija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija). Èe bi uèitelji flavte veè uporabljali
omenjene uèbenike iz navedenih drav, bi svojim uèencem omogoèili širši vpogled v
razliène šole igranja flavte in omogoèili veè medpredmetnega povezovanja. V prihodnje
uèitelje flavte vsekakor velja bolje seznaniti z omenjenimi uèbeniki, ki so primerni za
uèence drugih razredov flavte.
15
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
3. razred
Graf 3: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 3. razredu glede na odstotne
delee
Tabela 5: Pogostost uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta v 3. razredu
Priporoèena literatura 3. r. N Min Max Me M SD
G. Gariboldi, op. 30: Easy and
Progressive Studies 74 2 5 5,00 4,66 0,625
G. Gariboldi: Etudes Mignonnes 75 1 5 5,00 4,45 0,920
G. Gariboldi: Erste Ubungen 73 1 5 4,00 3,67 1,472
R. Heriche: Etude 24+4 70 1 5 3,00 3,01 1,556
E. Köhler, op. 53, (I.): Šola za flavto 72 1 5 3,00 3,13 1,538
G. Gariboldi: Methode Complete 71 1 5 2,00 2,51 1,372
Uèitelji v 3. razredu zelo pogosto (Me = 5) uporabljajo dva uèbenika G. Gariboldija, in
sicer op. 30: Easy and Progressive Studies in Etudes Mignonnes. Zelo pogosto (Me = 4)
uporabljajo uèbenik Erste Übungen istega avtorja. Kljub temu da so navedene etude
napisane v 19. stoletju, uèitelji tudi dandanes visoko cenijo njihovo vrednost za
napredovanje uèencev. Vèasih (Me = 3) uporabljajo R. Heriche: Etude 24+4 in E. Köhler,
op. 53, (I): Šola za flavto. Le redko (Me = 2) uporabljajo Gariboldijev uèbenik Methode
Complete.
Pri šolah za flavto uèitelji oèitno raje posegajo po novejših uèbenikih od tistih, ki so
priporoèeni v uènem naèrtu, saj je naèin predstavitve snovi v Šoli za flavto E. Köhlerja in
G. Gariboldija današnjim uèencem manj zanimiv, vsebine niso predstavljene interaktivno,
ni glasbenih spremljav, verjetno je v tem vzrok za manjšo uporabo.
Veèina uèiteljev (89,7 %) priporoèeno literaturo nadomešèa tudi z viri po lastnem izboru.
16
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
Izbirna literatura po izboru uèiteljev v 3. razredu
Tabela 6: Pogostost uporabe izbirne literature po izboru uèiteljev v 3. razredu
Izbirna literatura 3. r. N Min Max Me M SD
Pollock/Sebba: Abracadabra 66 1 5 3,00 3,15 1,561
K. Šantl Zupan, M. Zupan: Etude za flavto 67 1 5 3,00 2,78 1,455
J. Beekum: Con moto 65 1 5 1,00 2,38 1,774
H. Hammond: Funky Flute 65 1 5 1,00 1,66 1,384
M. Broers: Look, Listen and Learn 3 65 1 3 1,00 1,26 0,619
R. Lombardo: Melodious Studies for
Technical Development 66 1 5 1,00 1,82 1,467
W. Popp, op. 411: Schule der Gelaufigkeit 66 1 5 1,00 2,11 1,479
Kot izbirno literaturo uèitelji vèasih (Me = 3) uporabljajo uèbenika M. Pollock/J.Sebba:
Abracadabra in K. Šantl Zupan/M. Zupan: Etude za flavto. Prvega od navedenih
uèbenikov sestavljajo ljudske pesmi in skladbe z vsega sveta, veèinoma iz angleško
govoreèih deel, zato jih uèenci radi igrajo. Vse prvine so predstavljene skozi poznane
skladbice, kar je obièajno uèencem blizu in omogoèa dober napredek pri igranju. Drugi
navedeni uèbenik je dobro zasnovana zbirka etud razliènih avtorjev, ki omogoèa
raznovrstno zastopanost razliènih elementov. Domnevamo, da se zato kar precejšnje
število uèiteljev odloèa za uporabo tega uèbenika.
Le redki uèitelji kot izbirno literature uporabljajo dela: J. Beekum: Con moto; H.
Hammond: Funky Flute; M. Broers: Look, Listen and Learn 3; R. Lombardo: Melodious
Studies for Technical Development; W. Popp, op. 411: Schule der Gelaufigkeit (Me = 1).
Navedena izbirna literatura pokriva širok spekter od predvsem tehnièno naravnanih
(Beekum, Popp in Lombardo) do uèbenikov z elementi improvizacije (Broers) in jazz
glasbe (Hammond). Navedeni uèbeniki bi omogoèali veliko popestritev pouka,
spoznavanje raznovrstnih glasbenih stilov in monost nadgradnje razvijanja tehniènih
sposobnosti
17
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
4. razred
Graf 4: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 4. razredu glede na odstotne
delee
Tabela 7: Pogostost uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta v 4. razredu
Priporoèena literatura 4. r. N Min Max Me M SD
G. Gariboldi: 20 Petites Etudes 74 3 5 5,00 4,66 0,556
E. Kohler, op. 93: Ubungen 73 1 5 4,00 3,85 1,298
M. Moyse: 24 malih etud z variacijami 73 1 5 4,00 3,47 1,454
G. Gariboldi: Methode Complete 72 1 5 3,00 2,69 1,450
E. Köhler, op. 54: Šola za flavto 71 1 5 3,00 2,94 1,539
Uèitelji v 4. razredu zelo pogosto (Me = 5) in poenoteno (M = 4,66; SD = 0,556)
uporabljajo uèbenik G. Gariboldi: 20 Petites Etudes. Pogosto (Me = 4) uporabljajo
uèbenika E. Kohler, op. 93: Übungen in M. Moyse: 24 malih etud z variacijami. Uèbenike
G. Gariboldi: Methode Complete in E. Kohler, op. 54: Šola za flavto uporabljajo vèasih
(Me = 3).
Veèina uèiteljev (78,2 %) priporoèeno literaturo nadomešèa tudi z literaturo po lastnem
izboru.
Tabela 8: Pogostost uporabe izbirne literature po izboru uèiteljev v 4. razredu
Izbirna literatura 4. r. N Min Max Me M SD
K. Šantl Zupan, M. Zupan: Etude za flavto 60 1 5 3,00 2,82 1,501
J. Beekum: Con moto 55 1 5 1,00 2,49 1,731
H. Hammond: Funky Flute 55 1 5 1,00 1,76 1,503
W. Popp, op. 411: Schüle der Gelaufigkeit 55 1 5 1,00 2,27 1,496
W. Popp, op. 413: Tägliche Fingerübungen 55 1 5 1,00 2,16 1,488
R. Lombardo: Melodious Studies for
Technical Development 55 1 5 1,00 1,82 1,415
18
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
Tudi v 4. razredu uèitelji vèasih (Me = 3) uporabljajo K. Šantl Zupan/M. Zupan: Etude za
flavto. Ostale izbirne literature ne uporabljajo (Me = 1) oziroma jo uporabljajo le redki
posamezni uèitelji: J. Beekum: Con moto; H. Hammond. Funky Flute; W. Popp, op. 411:
Schüle der Gelaufigkeit; W. Popp, op. 413: Tagliche Fingerübungen; R. Lombardo:
Melodious Studies for Technical Development.
Tudi v 4. razredu predlagana izbirna literatura ponuja širok spekter glasbenih stilov, od
predvsem tehnièno naravnanih (Beekum, Popp in Lombardo) do uèbenikov z elementi
improvizacije in jazz glasbe (Hammond), vendar navedene uèbenike, ki bi omogoèali
veliko popestritev pouka, spoznavanje raznovrstnih glasbenih stilov in monost
nadgradnje razvijanja tehniènih sposobnosti, uporabljajo le redki uèitelji.
5. razred
Graf 5: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 5. razredu glede na odstotne
delee
Tabela 9: Pogostost uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta v 5. razredu
Priporoèena literatura 5. r. N Min Max Me M SD
G. Gariboldi: 20 Etudes Chantantes 75 1 5 5,00 4,25 1,028
J. Demmerssemann: 50 Etudes Melodiques 72 1 5 4,00 3,68 1,287
G. Gariboldi: Etudes Journaliers 75 1 5 4,00 4,01 1,180
E. Kohler: Etude op. 33 73 1 5 4,00 4,11 1,137
J. van Beekum: Fabulous Flutes 67 1 5 4,00 3,19 1,743
J. Andersen: 18 Etud, op. 11 71 1 5 3,00 2,97 1,558
Uèitelji v 5. razredu zelo pogosto (Me = 5) in poenoteno (M = 4,25; SD = 1,028)
uporabljajo uèbenik G. Gariboldi: Etudes Chantantes, vèasih (Me = 3) pa 18 Etud, op. 11
J. Andersena.
19
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Pogosto (M = 4) uporabljajo J. Demmerssemann: 50 Etudes Melodiques, G. Gariboldi:
Etudes Journaliers, E. Kohler: Etude op. 33, J. van Beekum: Fabulous Flutes.
Veè kot èetrtina uèiteljev (29,5 %) priporoèeno literaturo nadomešèa tudi z viri po lastnem
izboru.
V opisnih odgovorih so uèitelji navedli, da uporabljajo naslednjo izbirno literaturo: Bantai
Kovacs: Šola za flavto, 2. zvezek (lestvice), Bantai/Kovacs: Selected Studies I, II, Dapper:
1. in 2. del, G. Gariboldi: 20 Petites Etudes, J. Rae: 40 Modern Studies, Jagudin: Etude, K.
Šantl Zupan/M. Zupan: Etude za flavto: 2, 3. Lombardo: Technical Studies, N. Platonov:
30 Studies for Flute, Ph. Bernold: Technique d` Embouchure, R. Lombardo: Melodious
Studies for Technical Development, Reichert: Tägliche Übungen, S. Arriagada: 10 Etudes
Latino-Américaines, Taffanel/Gaubert: IV. in V. del, Taffanel/Gaubert: Methode
Complete de la flute (izbor), Tomaszewski: Izbor Etud, W. Popp: op. 411 in op. 413.
Uèitelji torej uporabljajo zelo raznoliko literaturo, od tehniène (Taffanel/Gaubert,
Lombardo, Popp, Reichert) do literature za razvijanje nastavka in tona (Bernold) ter
klasiènih etud (Bantai/Kovacs, Jagudin, Šantl Zupan/Zupan, Platonov, Gariboldi,
Tomaszewski), šol za flavto (Dapper, Bantai/Kovacs) in tudi etnièno obarvanih etud
(Arriagada), modernih etud v razliènih glasbenih stilih (Rae).
Verjetno prihaja do take raznolikosti uènih gradiv tako glede na glasbeni stil kot tudi
osredotoèenost, ker uèitelji uèencem izbirajo literaturo glede na njihovo prihodnjo
usmeritev – èe bo uèenec zakljuèil po 6. razredu, mu verjetno izbirajo drugaèno literaturo
kot tistim uèencem, ki nameravajo nadaljevati s šolanjem na višji stopnji glasbene šole ali
celo izrazijo eljo po nadaljevanju šolanja iz flavte na umetniški gimnaziji.
6. razred
Graf 6: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 6. razredu glede na odstotne
delee
20
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
Tabela 10: Pogostost uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta v 6. razredu
Priporoèena literatura 6. r. N Min Max Me M SD
E. Kohler, op. 66: Romantiène etude 75 1 5 5,00 4,69 0,657
G. Gariboldi: Etudes de Style 71 1 5 4,00 3,73 1,352
G. Gariboldi: Methode Complete, II. del 71 1 5 3,00 2,87 1,453
H. Gagnebin: 24 Pieces Recreatives 70 1 5 2,50 2,64 1,523
Uèitelji v 6. razredu zelo pogosto (Me = 5) in poenoteno (M = 4,69; SD = 0,657)
uporabljajo uèbenik E. Kohler, op. 66: Romantiène etude. G. Gariboldi: Etudes de Style
uporabljajo pogosto (Me = 4), vendar manj poenoteno (M = 3,73; SD = 1,352). Vèasih
(Me = 3) uporabljajo uèbenika G. Gariboldi: Methode Complete, II. del in H. Gagnebin:
24 Pieces Recreatives (Me=2,5).
Dobra tretjina uèiteljev (38,5 %) priporoèeno literaturo nadomešèa tudi z viri po lastnem
izboru.
7. razred
Graf 7: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 7. razredu glede na odstotne
delee
Tabela 11: Pogostost uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta v 7. razredu
Priporoèena literatura 7. r. N Min Max Me M SD
G. Gariboldi: Grandes Etudes de Style 66 1 5 5,00 4,12 1,259
L. Drouet: 25 Études Célebres 64 1 5 4,00 3,80 1,460
M. A. Reichert: 6 dnevnih vaj 62 1 5 3,50 3,40 1,396
T. Wye: Metoda vadenja (I., II. in III.
zvezek) 63 1 5 3,00 2,84 1,558
21
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Uèitelji v sedmih razredih zelo pogosto (Me = 5) in poenoteno (M = 4,12; SD = 1,295)
uporabljajo uèbenik G. Gariboldi: Grandes Etudes de Style. Pogosto (Me = 4), vendar
manj poenoteno (M = 3,80; SD = 1,460), uporabljajo L. Drouet: 25 Études Célebres, M. A.
Reichert: 6 dnevnih vaj pa uporabljajo vèasih do pogosto (Me = 3,5). Vèasih (Me = 3)
uporabljajo še zvezke metod vadenja T. Wye.
Slaba èetrtina (24,4 %) uèiteljev priporoèeno literaturo nadomešèa tudi z viri po lastnem
izboru.
Uèitelji so navedli, da uporabljajo naslednjo izbirno literaturo: A. Terschak: Tägliche
Studien für Flöte; J. Demmerssemann: 50 Melodiènih Etud, I. in II. del; E. Köhler, op. 66:
Romantiène etude in op. 93, II. del; F. Tomaszewski: Wybor Etud na Fliet: 3; izbor etud, ki
so predpisane za nije razrede (E. Köhler: Etude op. 33, Gariboldi: Etudes Journaliers); K.
Šantl Zupan/M. Zupan: Etude za flavto 3; L. Moyse: Daily Exercises; Ph. Bernold: La
technique d’Embouchure; Taffanel/Gaubert: 17 Daily Exercises, izbor etud; Vester: 100
Classical Studies for Flute.
Tako kot v prejšnjih razredih, tudi v 7. razredu lahko ugotovimo, da uèitelji uporabljajo
zelo raznoliko literaturo, ki jo lahko razdelimo na tehnièno (Taffanel/Gaubert, Moyse,
Terschak) oz. literaturo za razvijanje nastavka in tona (Bernold) in na klasiène etude
(Šantl Zupan/Zupan, Köhler, Tomaszewski, Vester, Demmerssemann).
Raznolikost izbora znova lahko pojasnimo z uèiteljevim prilagajanjem izbora literature
glede na izraene uèenèeve elje glede nadaljevanja šolanja – ali uèenec eli zgolj
zakljuèiti višjo stopnjo šolanja na glasbeni šoli ali pa eli nadaljevati s šolanjem na
umetniški gimnaziji – smer flavta.
8. razred
Graf 8: Uporaba priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto v 8. razredu glede na odstotne
delee
22
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
Tabela 12: Pogostost uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta v 8. razredu
Priporoèena literatura 8. r. N Min Max Me M SD
G. Gariboldi: Grandes Etudes de Style 59 1 5 5,00 4,03 1,299
M. A. Reichert: 6 dnevnih vaj 61 1 5 4,00 3,46 1,421
L. Drouet: 25 Études Célebres 59 1 5 4,00 3,98 1,306
J. Demerssemann: 50 melodiènih etud, II. del 60 1 5 4,00 3,80 1,424
T. Wye: Metoda vadenja (IV., V in VI. zvezek) 60 1 5 3,00 2,90 1,537
P. L. Graf: Check-up 57 1 5 3,00 2,70 1,603
Uèitelji v 8. razredu zelo pogosto (Me = 5) uporabljajo uèbenik G. Gariboldi: Grandes
Etudes de Style, pogosto (Me = 4) uèbenike M. A. Reichert: 6 Dnevnih vaj; L. Drouet: 25
Études Célebres; J. Demerssemann: 50 melodiènih etud, II. del in vèasih (Me = 3)
uèbenika T. Wye: Metoda vadenja (IV., V in VI. zvezek) in P. L. Graf: Check-up.
Slaba èetrtina uèiteljev (23,1 %) priporoèeno literaturo nadomešèa tudi z viri po lastnem
izboru.
Uèitelji so navedli, da kot izbirno literature uporabljajo:
A. Terschak: Tägliche Übungen; E. Köhler: Etude op. 33, I. in III. del; F. Tomaszewski:
Wybor Etiud na flet, 3, 4; J. Andersen: 18 Etud, op. 11; K. Šantl Zupan/M. Zupan: Etude
za flavto; L. Moyse: Daily Exercises; Ph. Bernold: La Technique d’Embouchure; T.
Böhm: 24 Caprices Etudes; T. Filas: Top Register Studies; T. Wye; Taffanel/Gaubert: 17
Big Daily Exercises.
Tako kot v prejšnjih razredih, tudi v 8. razredu lahko ugotovimo, da uèitelji uporabljajo
zelo raznoliko literaturo, ki jo lahko razdelimo na tehnièno (Taffanel/Gaubert, Moyse,
Terschak, Filas) oz. literaturo za razvijanje nastavka in tona (Bernold, Wye) in na klasiène
etude (Šantl Zupan/Zupan, Köhler, Tomaszewski, Vester, Andersen, Böhm).
Tudi v 8. razredu veliko raznolikost literature lahko pojasnimo glede na izraene elje
glede nadaljevanja šolanja. Bi pa morda veljalo vkljuèiti tudi veèji nabor razliènih
glasbenih stilov in monosti uèenja improviziranja na flavti, kar zasledimo v precejšnjem
številu tujih uèbenikov, ki so na voljo.
Povpreèna pogostost uporabe priporoèene oz. osnovne literature iz uènega naèrta
od 1. do 8. razreda
Za potrebe sprememb pri prenovi uènih naèrtov potrebujemo podatke, v katerih razredih
uèitelji flavte v najveèji meri uporabljajo drugo literaturo od predpisane, saj je oèitno, da
bo v tistih razredih potrebno predlagati najveè sprememb pri priporoèeni literaturi.
Glede na pridobljene podatke o uporabi priporoèene oz. osnovne literature za vsak razred
smo za potrebe celovitega pregleda na osnovi lestvice pogostosti uporabe (ocene od 1 do
5) za vsak razred izraèunali povpreèno pogostost uporabe priporoèene oz. osnovne
literature iz uènega naèrta za flavto.
23
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Graf 9: Pogostost uporabe priporoèene literature v vseh razredih iz uènega naèrta glede na
vrednosti median
Tabela 13: Pogostost uporabe priporoèene literature v vseh razredih iz uènega naèrta od 1. do 8.
razreda
Pogostost uporabe priporoèene
literature po razredih N Min Max Me M SD
1. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 3,00 2,8103 1,19512
2. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 3,25 3,2328 1,15172
3. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 4,00 3,8707 1,09849
4. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 4,00 3,5000 1,27389
5. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 4,00 3,9483 0,93513
6. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 3,75 3,6293 1,04529
7. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 4,00 3,7672 1,14790
8. razred - Me priporoèene literature 58 1,00 5,00 4,00 3,7500 1,20398
Iz Grafa 9 je razvidno, da priporoèeno literaturo v povpreèju vèasih uporabljajo v 1.
razredu (Me = 3) in 2. razredu (Me = 3,3), medtem ko priporoèeno literaturo v višjih
razredih uporabljajo v povpreèju pogosto (Me = 4).
V 1. razredu uèitelji vèasih uporabljajo priporoèeno literaturo iz uènega naèrta, pri èemer
vrednost standardnega odklona kae (M = 2,81; SD = 1,195) na nepoenoteno uporabo
med uèitelji. V 2. razredu uèitelji vèasih uporabljajo priporoèeno literaturo iz uènega
naèrta, vrednost standardnega odklona (M = 3,23; SD = 1,151) prav tako kae na
nepoenoteno rabo med uèitelji. V 3. razredu uèitelji pogosto uporabljajo priporoèeno
literaturo, vrednost standardnega odklona (M = 3,87; SD = 1,09) kae na dokaj poenoteno
uporabo med uèitelji. V 4. razredu uèitelji priporoèeno literaturo uporabljajo pogosto,
vrednost standardnega odklona (M = 3,5; SD = 1,27) kae na nepoenoteno uporabo med
uèitelji. V 5. razredu uèitelji pogosto uporabljajo priporoèeno literaturo iz uènega naèrta,
vrednost standardnega odklona (M = 3,94; SD = 0,93) kae na poenoteno rabo med
24
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
uèitelji. V 6. razredu uèitelji pogosto uporabljajo priporoèeno literaturo, vrednost
standardnega odklona (M = 3,62; SD = 1,04) kae na dokaj poenoteno uporabo med
uèitelji. V 7. razredu uèitelji pogosto uporabljajo priporoèeno literaturo iz uènega naèrta,
vrednost standardnega odklona (M = 3,76; SD = 1,14) nakazuje na dokaj poenoteno rabo
med uèitelji. V 8. razredu uèitelji pogosto uporabljajo priporoèeno literaturo, vrednost
standardnega odklona (M = 3,75; SD = 1,20) ponovno kae na dokaj poenoteno uporabo
med uèitelji.
Razlike v uporabi priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto in izbirne
literature med razredi
Raziskali smo, kako pogosto uèitelji uporabljajo literaturo po lastnem izboru v
posameznem razredu.
Graf 10: Uporaba izbirne literature od 1. do 8. razreda
Uèitelji flavte v 1. razredu uporabljajo izbirno literaturo v 97,4 %. V 2. razredu v 91 %, v
3. razredu v 89,7 %, v 4. razredu v 78,2 %, v 5. razredu v 29,5 %, v 6. razredu v 38,5 %, v 7.
razredu v 24,4 % in v 8. razredu v 23,1 %.
Tabela 14: Rezultat neparametriènega Friedmanovega preizkusa pri uporabi priporoèene
literature iz uènega naèrta
N 58
Chi-Square 69,411
df 7
Asymp. Sig. 0,000
25
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Rezultat neparametriènega Friedmanovega testa kae, da so razlike v pogostosti uporabe
priporoèene literature med razredi statistièno znaèilne (x2 = 69,41, p = 0,000). Priporoèena
literatura v 1.in 2. razredu je statistièno znaèilno manj pogosto v uporabi kot v višjih
razredih (od 3. razreda naprej). Zato smo z Znakovnim testom (ang. Sign test) preverjali
obstoj statistièno pomembnih razlik med vsemi mogoèimi kombinacijami parov razredov.
Rezultati Znakovnega preizkusa potrjujejo, da je uporaba priporoèene literature iz uènega
naèrta med razredi razlièna, kar podpira domnevo, da so potrebe po prenovi priporoèene
literature v uènem naèrtu za flavto med posameznimi razredi razliène.
Sklep
Kot smo predpostavljali, so rezultati pokazali statistièno znaèilne razlike v pogostosti
uporabe priporoèene literature iz uènega naèrta za flavto tako med posameznimi razredi
kot tudi v pogostosti uporabe izbirne literature po izboru uèiteljev; rezultati so pokazali
tudi statistièno znaèilne razlike v deleu uèiteljev, ki priporoèeno literaturo iz uènega
naèrta za posamezne razrede nadomešèa z literaturo po lastnem izboru. Rezultati
raziskave bodo lahko sluili kot izhodišèe ob naslednji prenovi uènega naèrta za flavto.
Razmisliti moramo o naèinih, kako uèiteljem predstaviti raznolikost literature za flavto, ki
jo najdemo v mednarodnem prostoru. V sedanjem uènem naèrtu ne zasledimo literature,
ki bi uèence spodbujala k improvizaciji, lastnemu ustvarjanju skladb, ki bi vkljuèevala
razliène glasbene stile. Tudi med izbrano literaturo po izboru uèiteljev tovrstne literature
skorajda ne zasledimo. Uèitelje flavte moramo spodbujati k zavedanju, da je prednost
individualnega pouka ravno v tem, da ima uèitelj avtonomno monost vsakemu uèencu
izbirati raznovrstno glasbeno literaturo, ob kateri se bo ta razvijal v vsestranskega
glasbenika. Tudi na ta naèin bo pri uèencih razvijal ljubezen do glasbe in muziciranja,
torej temeljno nalogo pouèevanja flavte, kot je opredeljena v uènem naèrtu (Uèni naèrt.
Flavta, 2003).
26
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
Viri in literatura:
Dopolnjeni predmetnik. Glasba (2010). Republika Slovenija. Ministrstvo za
izobraevanje, znanost in šport. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/
mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/Dopolnjeni_predmetnik_ucni_nacrt_
Trajanje_izobrazevanja.pdf (1. 9. 2019).
Hattie, John in Gregory C. R. Yates (2014). Visible Learning and the Science of How We
Learn. London, New York: Routledge.
Harris, Paul (2012). The Virtuoso Teacher. London: Faber Music Ltd.
Juntunen, Marja-Leena (2017). National assessment meets teacher autonomy: national
assessment of learning outcomes in music in Finnish basic education. Music Education
Research. Vol. 19, št. 1, 1-16.
Kavèiè Pucihar, Ana (2019). Uèiteljeve strategije pouèevanja pri individualnem
inštrumentalnem pouku flavte v glasbenih šolah. Doktorska disertacija. Ljubljana: UL
Akademija za glasbo.
Kavèiè Pucihar, Ana, Rotar Pance, Branka (2017). Individualni pouk in naèini
pouèevanja uèiteljev flavte na posameznih uènih stopnjah v glasbeni šoli = Flute
teachers´ one-to-one instructional strategies at individual teaching stages in music
school. Revija za elementarno izobraevanje, letn. 10, št. 4, str. 399-416.
Kovaè, Miha, Mojca Kovaè-Šebart, Janez Krek in Damijan Štefanc (2005). Uèbeniki in
druba znanja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Lehman, Andreas C., John A. Sloboda in Robert H. Woody (2007). Psychology for
Musicians: Understanding and Acquiring the Skills. New York: Oxford University
Press.
MIZŠ (2017). Ministrstvo za izobraevanje, znanost in šport RS. E-korespondenca z dne
9. 5. 2017. Osebni arhiv avtorice.
Pembrook, Randall in Cheryl Craig (2002). Teaching as a Profession. Two Variations on
a Theme. V: Colwell, R. in C. Richardson (ur.). The New Handbook of Research on
Music Teaching and Learning. Oxford: Oxford University Press.
Pravilnik o izobrazbi uèiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraevalnih programih
glasbene šole (2015). Uradni list Republike Slovenije št. 104/15. Dostopno na:
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (1. 9. 2019).
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v glasbenih šolah (2003). Uradni list
Republike Slovenije št. 83/2003. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/
glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2003-01-3975?sop=2003-01-3975 (1. 9. 2019).
Priporoèila podroènih skupin za izbor in rabo uènih gradiv (2017). Dostopno na:
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2017-03-16-priporocila-za-izbiro-ucbenik
ov-in-kompletov-ucnih-gradiv-za-solsko-leto-2017-2018.pdf (19. 8. 2019).
Quantz, Johann Joachim (2001). On Playing the Flute. The Classic of Baroque Music
Instruction. 2. izdaja, 2. ponatis. London: Faber and Faber.
27
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...
Rotar Pance, Branka (1997). Struktura lika uèitelja glasbe. Glasbenopedagoški zbornik
Akademije za glasbo v Ljubljani. 2, str. 143 – 150.
Stronge, James H. (2018). Qualities of Effective Teachers, 3. izdaja. Alexandria, VA:
ASCD.
Šantl Zupan, Karolina (2016). Pedagoško in umetniško delovanje uèiteljev pihal.
Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. 24, str. 57-71.
Štefanc, Damijan (2005). Uèbenik z vidika didaktiène teorije: znaèilnosti, funkcije,
kakovost in problematika potrjevanja. Sodobna pedagogika, 56 (4), 172–185.
Štefanc, Damijan, Jasna Magon in Danuša Škapin (2011). Z uènimi gradivi do
kakovostnega znanja. Ljubljana: Center Republike Slovenije za poklicno izobraevanje.
Dostopno na: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/evalvacija/ Z-ucnimi-
gradivi_www.pdf (29. 3. 2018).
Uèni naèrt. Flavta (2003). Republika Slovenija. Ministrstvo za izobraevanje, znanost in
šport. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/
podrocje/glasba/pdf/Dopolnjeni_predmetnik_ucni_nacrt_Flavta.pdf (22. 10. 2015).
Zakon o glasbenih šolah (2000). Uradni list Republike Slovenije št. 81/06. Dostopno na:
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2063 (1. 9. 2019).
28
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 30. zvezek
SUMMARY
Slovenian flute teachers must follow the Slovenian State Flute Curriculum guidelines.
These also include recommended graded flute repertoire. Teachers are encouraged to use
these recommendations as guidance not as a rigid obligation.
We researched the use of recommended and elective flute repertoire between 1st and 8th
grade among Slovenian Music School flute teachers (N=78). The research is based on
descriptive and causally non-experimental quantitative method. The questionnaire was
designed to explore the use of flute repertoire in the individual instrumental flute
instruction in Slovenian Music Schools. The percentage of female teachers is very high
(93,5 %). The majority of flute teachers are 26 to 35 years old (37,6 %). The majority of
flute teachers (20,5 %) have 18 students in their class. 73,1 % are full time flute teachers
and 26,9 % have less than full time employment.
In the 1st grade, the most frequently used tutor book (Me = 5) from the recommended list is
G. Gariboldi: Erste Übungen. Igramo se flavto by A. Kavèiè Pucihar is the most frequently
(Me = 5) elected method book. In the 2nd grade G. Gariboldi’s Easy and Progressive
Studies, op. 30 and Erste Übungen are the most frequently (Me = 5) used tutor books from
the recommended list. A. Kavèiè Pucihar: Igramo se flavto is the most frequently elected
(Me = 5) method book. In the 3rd grade G. Gariboldi’s Easy and Progressive Studies, op.
30 and Etudes Mignonnes are the most frequently (Me = 5) used tutor books from the
recommended list. M. Pollock/J.Sebba: Abracadabra and K. Šantl Zupan/M. Zupan:
Studies for the flute are the most frequently (Me = 3) elected tutor books. In the 4th grade
G. Gariboldi: 20 Petites Etudes is the most frequently used tutor book (Me = 5) from the
recommended list. K. Šantl Zupan/M. Zupan: Studies for the flute is the most frequently
(Me = 3) elected tutor book. In the 5th grade G. Gariboldi: Etudes Chantantes is the most
frequently used tutor book (Me = 5) from the recommended list. In the 6th grade E. Kohler,
op. 66: Romantic studies is the most frequently used tutor book (Me = 5) from the
recommended list. In the 7th and 8th grade G. Gariboldi: Grandes Etudes de Style is the
most frequently used tutor book (Me = 5) from the recommended list.
From 5th – 8th grade on, teachers described their elected repertoire. The elected repertoire
consisted of studies in the following categories: technical, tone development, classical and
world music studies.
The results revealed statistically significant differences in the frequency of the
recommended repertoire use among the grades. Statistically significant differences in the
frequency of the elective repertoire use also emerged. We find an area for improvement in
the stylistic variability of the flute repertoire used in Slovenian Music Schools. Increased
variability of musical styles could contribute towards reaching the fundamental goal of
music education – kindling the love of music and musicianship.
29
Ana Kavèiè Pucihar, UPORABA LITERATURE PRI INDIVIDUALNEM...