Od včeraj spet vlaki na primorski progi Vilenica 2015 trka na vrata Po avtocesti na Goriškem vozil v napačno smer JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 202 (21.439) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 1. SEPTEMBRA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S orimorski soort 3 U primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50901 Zakaj Slovenija ne zaupa Grčiji? SandorTence Evropsko javno mnenje je od blizu spremljalo in še vedno spremlja dogajanja v zvezi z grško krizo in razplet političnih dogajanj v tej državi. To velja posebno za mlade, njihovo zanimanje za Grčijo postavlja na glavo trditev, da mladim ni mar za politiko in za družbena dogajanja na sploh. Torej ni res, da jih politika ne zanima, daleč jim je tista politika, ki ne rešuje problemov in ki ji gre le za oblast. Da Grčija vpliva tudi na volilno razpoloženje v nekaterih evropskih državah, pričajo dogajanja v Španiji. Novo gibanje Podemos je priprave na parlamentarne volitve precej gradilo na Sirizi in na julijskem referendumu, ki naj bi ga Aleksis Cipras z dogovorom z Brusljem (bolje rečeno z Berlinom) potem zatajil. Podemos je bil nekaj časa celo prva stranka v Španiji, nekaj dni po grškem referendumu je zdrknil na tretje mesto za krščanskimi demokrati in socialisti. V Italiji so grški vplivi volilno gledano dosti manj občuteni in postranski, za kar je treba pripisati kaotični situaciji ter politični praznini, ki vlada levo od Demokratske stranke. Nemški politolog Jens Alber se v literarni prilogi Corriere della Sera sprašuje zakaj Poljaki, Madžari, Slovaki, Slovenci in prebivalci treh baltskih držav v glavnem ne simpatizi-rajo z Grčijo in Grki. Alber pri tem navaja podatek, da je Grčija, kljub hudi krizi, gospodarsko vseeno nekoliko na boljšem kot omenjene države, katerih državljani imajo v povprečju nižje plače in pokojnine od Grkov. Bolj zanimiva je Alberjeva ocena vzrokov zakaj Slovenci in prebivalci drugih omenjenih držav ne kažejo velike solidarnosti do Grkov. Problem po njegovem ni samo ekonomsko-finančne, temveč tudi kulturne ter politične narave. Države (in posledično njihovi državljani), ki so po letu 2004 vstopile v Evropsko unijo se čutijo šibke in negotove, zato menijo, da bi morala biti evropska solidarnost namenjena predvsem njim. Italijanski politolog Mau-rizio Ferrara vedno v prilogi Corriere della Sera ponuja še eno razmišljanje. Siriza in Podemos imata v mislih t.i. radikalno in direktno demokracijo, ki je daleč, če že ne tuja evropski politični tradiciji. Od tod morda tudi nezaupanje do Ci-prasa, ki ga zaznavamo v novih članicah Evropske unije. EVROPSKA UNIJA - Kanclerka kritična do držav, ki zavračajo begunce Merklova za skupen evropski odgovor na migrantsko krizo POSL. BLAŽINA Bomo Slovenci sploh še imeli parlamentarca? f^» V V t • I t •• • • Piscanci in Lajnarji imajo od nedelje tudi »uradno« ime ROJAN - V nedeljo so slovesno odkrili turistični tabli zaselkov Piščanci in Lajnarji nad Rojanom, obenem je bil oširek pri tamkajšnji kapelici poimenovan po dolgoletnem domačem župniku Stanku Zorku. Na 4. strani BERLIN/BUDIMPEŠTA - Nemška kanclerka Angela Merkel je članice EU pozvala, naj delijo odgovornost za begunce, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da Evropa mora pomagati tistim, ki potrebujejo zaščito. »Države si morajo deliti odgovornost za begunce. Če bo vez med Evropo in univerzalnimi državljanskimi pravicami prekinjena, to ne bo več Evropa, kot smo si jo zamislili,« je opozorila kanclerka. A nekatere članice EU teh pozivov ne upoštevajo. Češki premier Bohuslav So-botka in njegov slovaški kolega Robert Fi-co sta zavrnila sistem kvot za razporeditev beguncev. Takšnega stališča naj bi bili tudi Poljska in Madžarska. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je medtem menila, da bi moral Bruselj tem državam zmanjšati finančno pomoč. Na 2. strani NOGOMET Sezona derbijev Koledarji deželnih prvenstev Sezona nogometnih derbijev. V devetih mesecih jih bomo na različnih lokacijah in v različnih deželnih prvenstvih od elitne do 2. amaterske lige videli kar 18. Najbolj pričakovan bo slovenski der-bi v elitni ligi. Prvič se bosta naša kluba spopadla v Repnu 4. oktobra, teden pred Barcolano. Največ medsebojnih obračunov bo v prvenstvu 1. amaterske lige, v kateri bodo v sezoni 2015/16 igrali Breg, Mladost, Sovodnje in Zarja. Na 18. strani TRST - Poslanska Tamara Blažina (na sliki) v intervjuju ocenjuje novo volilno zakonodajo za poslansko zbornico in njen vpliv na slovensko manjšino. Predstavnica Demokratske stranke je prepričana, da je izvolitev Slovenca ali Slovenke v Rim še vedno realna, ni pa samoumevna. Blažina tudi ocenjuje prve težavne korake deželne reforme lokalnih uprav. Na 3. strani Na Opčinah v nedeljo vrhunec 50. Drage Na 7. strani Azilanti v tržaški industrijski coni? Na 5. strani Slovenija lani dosegla 3-odstotno rast Na 8. strani Ronke: referendum da ali ne? Na 12. strani Na Pokalu Kras vsi radi sodelujejo Na 18. strani TRST - V banki Unipol na Trgu Oberdan GORICA - V KC Bratuž »6 za ... eno razstavo« Rop Mia AAA € Zemlja, skala in pesek IrVlVVV # - # navdihnili fotografe Zakrinkani ropar grozil uslužbencem s pištolo 2 Torek, 1. septembra 2015 ITALIJA, SVET / EVROPSKA UNIJA - Poziv kanclerke Merklove nesolidarnim vzhodnim članicam Evropa mora deliti odgovornost pri reševanju migrantske krize Begunci oblegajo železniške postaje v Budimpešti, od koder želijo v Avstrijo in Nemčijo BERLIN/BUDIMPEŠTA - Več evropskih funkcionarjev se je zavzelo za skupno evropsko rešitev za migrantsko krizo, prav tako pa za solidarnost z begunci. Nemška kanclerka Angela Merkel je članice EU pozvala, naj delijo odgovornost za begunce, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da Evropa mora pomagati tistim, ki potrebujejo zaščito. »Države si morajo deliti odgovornost za begunce. Univerzalne državljanske pravice so bile doslej tesno povezane z Evropo in njeno zgodovino. To je eno od temeljnih načel EU,« je poudarila Merklova in dodala, da mora ukrepati Evropa kot celota. »Če bo Evropa neuspešna pri vprašanju beguncev ter bo vez med Evropo in univerzalnimi državljanskimi pravicami prekinjena, to več ne bo Evropa, kot smo si jo zamislili,« je opozorila kanclerka. Timmermans je medtem med obiskom francoskega Calaisa, kjer je zbranih veliko število migrantov, dejal, da Evropa ne bo nikoli obrnila hrbta tistim, ki potrebujejo zaščito. Francoski premier Manuel Valls pa je dejal, da mora EU ostro ukrepati proti tihotapcem ljudi in nezakonitim priseljencem. Poudaril je, da se nezakonitega priseljevanja ne sme zamenjevati za pravico do azila. Valls je še opozoril, da le malo članic EU pomaga pri obvladovanju migrantskih tokov. A nekatere članice EU teh pozivov ne upoštevajo. Češki premier Bohuslav So-botka je v nedeljo odločno zavrnil sistem kvot za razporeditev beguncev v EU, včeraj pa je enako poudaril tudi njegov slovaški kolega Robert Fico. Takšnega stališča naj bi bili tudi Poljska in Madžarska, preostali članici Višegrajske četverice, katerih premieri se bodo na temo migrantov sešli konec tedna. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je medtem menila, da bi moral Bruselj tem državam zmanjšati finančno pomoč. Najostrejših kritik glede odziva na mi-grantsko krizo v EU pa je deležna Madžarska, predvsem zaradi postavitve žična-te ograje na madžarsko-srbski meji. V nedeljo je ta ukrep kritiziral francoski zunanji minister Laurent Fabius, saj da ni v skladu »s skupnimi evropskimi vrednotami«. Madžarska je sicer ena od najbolj obremenjenih članic EU zaradi migrantskih pritiskov, a za večino beguncev je le tranzitna država. Več sto migrantov je včeraj v Budimpešti zasedlo vlake v smeri Nemčije in Avstrije. Policisti, ki so na železniški postaji Keleti migrantom preprečevali vstop na vlake, so se umaknili. Na železniških postajah v Budimpešti je obtičalo okoli 2000 prosilcev za azil, saj jih priseljenski urad ne pošilja več v azilne domove, ker naj bi bili preobremenjeni. Kasneje je približno 300 beguncev, ki so se z vlakom odpravili iz Budimpešte proti Dunaju, obtičalo na avstrijski meji. Avstrijske železnice so sporočile, da je bil vlak ob prihodu v madžarski Hegyeshalom na meji z Avstrijo prenatrpan. Tiskovni predstavnik avstrijske policije Roman Haslinger je pojasnil, da bodo begunce, ki so jih že registrirali na Madžarskem, vrnili v Budimpešto, ostalim pa bodo dovolili nadaljevati pot proti Nemčiji oz. jih bodo namestili v azilne centre v Avstriji, če bodo tam zaprosili za azil. Več vlakov, na katerih je bilo na stotine migrantov, je nato do večera doseglo Dunaj. Tudi v nemški Rosenheim blizu avstrijske meje je prispel prvi vlak iz Budimpešte, na katerem je bilo okoli 400 mi-grantov. Po prihodu na dunajsko železniško postajo Westbahnhof so se številni mi-granti odpravili na vlak za Salzburg, spet drugi so sedli na vlak proti Munchnu. Avstrija je v državo iz Madžarske včeraj spustila štiri vlake s migranti. V Rosenheim je medtem prispel vlak z okoli 400 migranti. Nemška polici- ja je nato pregledala vagone in 190 beguncev, med njimi veliko žensk in otrok, odpeljala na registracijo. Nato so jih z avtobusi odpeljali v nekdanjo vojašnico, kjer so uredili zatočišče. Okoli 200 drugim mi-grantom pa so dovolili nadaljevanje poti proti Munchnu. Avstrija je na svoji vzhodni meji okrepila nadzor, pri čemer so od nedelje zvečer odkrili več kot 200 beguncev in aretirali pet tihotapcev ljudi. Tudi slovaška policija je na avtocesti južno od Bratislave v dveh kombijih, ki sta prišla z Madžarske, odkrila 26 migrantov. Ker se Evropa spopada z vse hujšo migrantsko krizo, je Avstralija evropske države pozvala, naj se v večji meri vključijo v zračne napade koalicije držav pod vodstvom ZDA na Islamsko državo (IS) v Siriji in Iraku. S tem bi prispevali tudi k reševanju krize z begunci, ki množično bežijo v Evropo, je menila avstralska zunanja ministrica Julie Bishop. V Ceuti je španska policija migranta odkrila v niši ob motorju avtomobila ansa UKRAJINA - Kljub nasilju skrajne desnice pred parlamentom Odobrili ustavne spremembe, ki vzhodu dajejo več avtonomije KIJEV - Ukrajinski parlament je včeraj v prvem branju sprejel amandmaje k ustavi o decentralizaciji države, ki separatističnemu vzhodu države podeljujejo večjo avtonomijo. Razprava o amandmajih je bila burna, spremljali so jo protesti pred parlamentom. Pri tem je umrl en človek, več deset je bilo ranjenih. Ustavna dopolnila, ki jih je predložil predsednik Petro Po-rošenko, je podprlo 265 poslancev, proti jih je bilo 87. Za izglasovanje amandmajev o projektu decentralizacije, ki jih je od Kijeva zahteval Zahod, je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. Glasovanje so spremljali protesti v in pred parlamentom. Več poslancev je skušalo preprečiti dostop do govornice v parlamentu, več sto podpornikov nacionalistične stranke Svoboda pa je medtem protestiralo pred parlamentom. Privrženci desničarskega gibanja Desni sektor so blokirali promet okoli parlamenta. Po glasovanju se je več deset protestnikov pred parlamentom spopadlo s policijo, odjeknila je tudi silovita eksplozija. Pri tem je umrl najmanj en človek, sicer pa je bilo med nasilnimi izgredi po navedbah oblasti ranjenih več kot 100 pripadnikov varnostnih sil. Policija je aretirala osumljenca, ki naj bi med protesti odvrgel ročno granato. Ustavnim amandmajem je v parlamentu nasprotovala Radikalna stranka, ki je sicer del Porošenku naklonjene koalicije, a projektu decentralizacije nasprotuje, češ da je antiukrajinski. Proti reformi se je izrekla tudi stranka Samopomoč, ki načeloma prav tako podpira Porošenka. Ta je še minuli konec tedna svoje privržence, ki nasprotujejo decentralizaciji, skušal prepričati, naj si premislijo. Ustavno reformo o decentralizaciji pred koncem leta 2015 predvidevajo mirovni dogovori iz Minska, ki sta jih februarja ob posredovanju nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda sklenila Porošenko in Putin. Decentralizacijo so od Kijeva zahtevale zahodne države, saj v njej vidijo sredstvo za umiritev oboroženega konflikta na vzhodu države, ki traja že 16 mesecev, terjal pa je prek 6800 mrtvih. Reforma je že dalj časa predmet žolčnih razprav v Ukrajini, saj mnogi v njej vidijo poskus dejanske legalizacije nadzora, ki so ga nad industrijskim vzhodom države prevzeli proruski separatisti. Med drugim reforma predvideva vzpostavitev "ljudske milice". A na drugi strani za razliko od zahtev separatistov vzhodu dokončno ne podeljuje polavtonomnega statusa. Ta status naj bi določili z ločenim zakonom in zgolj za obdobje treh let. IZRAEL - Posnel je nasilje vojske Italijanski aktivist začasno na prostosti Vittorio Fera v trenutku, ko so ga prijeli izraelski vojaki ansa TEL AVIV - Izraelska vojska je v nedeljo aretirala 31-letnega italijanskega aktivista za človekove pravice Vittoria Fero, včeraj pa so ga sodniki pod plačilom kavcije izpustili na začasno prostost. Fera je v prejšnjih dneh posnel video o brutalnem nasilju izraelskega vojaka nad 12-letnim palestinskim dečkom v kraju Sabi Na-deh na zasedenem palestinskem ozemlju. Posnetki so po spletu obkrožili svet in izzvali val ogorčenja. Vojska Fero obtožuje, da jih je obmetaval s kamenjem, mi-rovnik pa odvrača, da se skušajo le maščevati nad njim zaradi posnetkov. Sodnik je odredil preiskavo, ki naj bi do 8. septembra razčistila ozadje dogodka. EGIPT - Družba Eni Rekordno nahajališče plina KAIRO - Italijanska naftna družba ENI je pred egiptovsko obalo odkrila največje nahajališče plina v Sredozemskem morju. V nahajališču naj bi bilo do 850 milijard kubičnih metrov plina, kar je toliko kot 5,5 milijarde sodov nafte. Odkritje nahajališča, imenovanega projekt Zohr, so potrdili tudi na egiptovskem ministrstvu za nafto. Prvi mož italijanske družbe Claudio Descalzi se je v nedeljo v Kairu sestal z egiptovskim predsednik Abdelom Fatahom al Sisi-jem. Iz družbe so še sporočili, da bo nahajališče pomembno prispevalo k zadovoljevanju potreb Egipta po plinu v prihodnjih desetletjih, presežek pa bi lahko izvažali tudi v Italijo. ENI ima v Egiptu trenutno neizkoriščen obrat za utekočinjenje plina, ki naj bi ga nato s tankerji lahko prevažali do plinskih terminalov na Apeninskem polotoku. V eksploziji v španski tovarni pirotehnike mrtvi in ranjeni ZARAGOZA - Najmanj pet ljudi je umrlo in šest jih je bilo ranjenih, potem ko je v tovarni pirotehničnih sredstev na severovzhodu Španije odjeknila eksplozija. Vzrok za eksplozijo za zdaj ni znan. Eden od ranjenih v eksploziji v tovarni blizu letališča v Zaragozi je v resnem stanju, so sporočili predstavniki regionalne vlade regije Aragon. Na prizorišče incidenta gasilci sprva niso mogli, saj so po glavni odjeknile še številne manjše eksplozije. Nad tovarno se vijejo gosti oblaki di-ma.Tovarna Pirotecnica Zaragozana zaposluje okrog 40 ljudi. Vrste Sirize zapustila tudi predsednica parlamenta ATENE - Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami v Grčiji je iz vladajoče stranke Siriza izstopila predsednica grškega parlamenta Zoe Konstantopulu. Na predčasnih volitvah bo kandidirala za novoustanovljeno Ljudsko enotnost (LAE). Kot je utemeljila svojo odločitev, je Sirizo zapustila, ker so nekdanji premier Aleksis Cipras in številni njegovi sodelavci prelomili obljube, ki so jih dali ob volitvah januarja. Izidi prve javnomnenjske ankete pred grškimi predčasnimi volitvami, že petimi v zadnjih šestih letih, kažejo, da je v vodstvu Siriza, sledi ji doslej opozicijska Nova demokracija. Ob tem četrtina vprašanih še ni odločena. Islamska država v Palmiri uničila del še enega templja DAMASK - Skrajneži Islamske države so v sirski Palmiri uničili del še enega templja. Razsežnost škode na templju Bal ni povsem jasna, tamkajšnji prebivalci pa opisujejo veliko eksplozijo, ki je stresla območje. Ze pred tednom dni je IS uničila enega od templjev v mestu, Bal Šamin. Njegovo uničenje je Unesco označil za vojni zločin. Skrajneži so poleg tega pred dvema tednoma obglavili nekdanjega vodilnega arheologa antičnega mesta Haleda Asada. Islamska država je Palmiro zavzela maja. Mesto leži na strateško pomembnem območju na poti med sirsko prestolnico Damask in mestom Deir Ezor na vzhodu države. I I I zlato (999,99 %%) za kg 32.515,13 +28,65 sod nafte (159 litrov) 50,05 $ +4,98 evro 1,1215 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. avgusta 2015 valute evro (povprečni tečaj) 31. 8. 28. 8. ameriški dolar 1,1215 1,1268 japonski jen 136,07 136,16 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,021 27,048 danska krona 7,4629 7,4630 britanski fun 0,72753 0,73210 madžarski forint 314,70 314,80 poljski zlot 4,2289 4,2405 romunski lev 4,4307 4,4313 švedska krona 9,5032 9,4953 švicarski frank 1,0825 1,0807 norveška krona 9,3585 9,3400 hrvaška kuna 7,5530 7,5610 ruski rubel 74,8581 75,5398 turška lira 3,2731 3,2921 avstralski dolar 1,5753 1,5789 braziljski real 4,0671 4,0171 kanadski dolar 1,4863 1,4954 kitajski juan 7,1579 7,1998 indijska rupija 74,4698 74,5519 mehiški peso 18,9130 19,0764 južnoafriški rand 14,9546 14,9146 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 1. septembra 2015 3 POLITIKA - Pogovor s poslanko Tamaro Blažina »Izvolitev Slovenca spet realna, nikakor pa ne samoumevna« DS ne gre enačiti z njenimi predhodnicami - Tudi v manjšini žal načelo »ne na mojem dvorišču« TRST - » V novem volilnem zakonu za poslansko zbornico je bilo za Slovence težko doseči kaj več od tega, kar piše v zakonu,« priznava poslanka Tamara Blažina. T.z. italicum je sicer ne navdušuje, kot tudi je ne navdušujejo razmere v Demokratski stranki. Poslanka Blažina, res se ni dalo doseči kaj več? Problematika vezana na olajšano izvolitev slovenskega predstavnika v rimski parlament se vleče že veliko let. Ne nazadnje se je okrog tega razvila živahna razprava že ob sprejemanju zaščitnega zakona. Dejansko imamo v manjšini dva koncepta, ki ju je težko uskladiti. In v čem se razlikujeta ta dva koncepta? Prvi zagovarja etnično zastopstvo, drugi pa interetnično, oziroma potrebo, da je slovenski parlamentarec odraz tega večjezičnega teritorija. Poleg tega moramo upoštevati še nekatere objektivne ovire, ki nam preprečujejo, da bi se lahko pri nas uvedlo zajamčeno izvolitev. Upoštevajoč zgornjo premiso in model novega volilnega zakona lahko rečem, da je bilo težko doseči kaj več. Mislite na poslansko okrožje, ki naj bi olajšalo izvolitev Slovenca? Tako je. Moj amandma je bil odobren preko senatorja Francesca Russa. Volilno okrožje pa bo prvič zaobjelo vseh 32 narodno mešanih občin iz zaščitnega zako-na.To se mi zdi za manjšino pomembno tudi s simbolnega vidika. V igri pa so bili tudi popravki iz vrst drugih parlamentarnih skupin... Ostale amandmaje k volilnemu zakonu v korist naše skupnosti so umaknili sami predlagatelji. To je storil tudi južnoti-rolski senator Karl Zeller kar dodatno dokazuje, da so bili ti popravki le simbolno dejanje, V njihov uspeh niso verjeli niti tisti, ki so jih predložili. Kakšne so danes možnosti, da Slovenci spet dobimo parlamentarca? Zdi se mi potrebno ponovno izpostaviti, da v našem primeru ne gre za parlamentarca, ki odraža izključno slovensko manjšino v Italiji, kot se dogaja za italijansko skupnost v Sloveniji. Za kakšnega parlamentarca gre? V našem primeru gre za parlamentarca, predstavnika vsedržavne stranke, ki si vsestransko in prepričano prizadeva (in tako je bilo tudi v preteklosti) za reševa- Poslanka Tamara Blažina pravi, da imamo v slovenski manjšini dva koncepta o parlamentarnem predstavništvu foto damj@n nje vseh odprtih problemov naše skupnosti, tako na vladnem kot na parlamentarnem nivoju. In kakšne so možnosti, da ga spet dobimo? Možnosti, da dobimo ponovno slovenskega parlamentarca so realne, a ne samoumevne, kot niso bile še posebno od leta 2006 dalje. Vsakič je bilo potrebno primerno prizadevanje in precej truda. Tudi DS se je medtem zelo spremenila. Za kakšne spremembe gre? DS ne gre enačiti z njenimi levičarskimi predhodnicami, ki so Slovencem dajale neko večje jamstvo. Po drugi strani pa se z ukinitvijo izvoljenega senata znatno zmanjša število parlamentarcev in zato bo volilna konkurenca ostrejša kot v preteklosti. Mislite, da je še kakšna možnost za parlamentarno spremembo volilnega zakona in torej tudi člena, ki zadeva Slovence? Res je, da imamo do rednega izteka te zakonodaje več kot dve leti časa. V tem obdobju se lahko zgodi vse, od predčasnih volitev do sprememb volilnega zakona, vendar iz dosedanjih izkušenj lahko zatrdim, da je teh možnosti malo, saj je Ren-zi glede tega skrajno neprebojen. Volilni zakon je "ad acta', podpisal ga je predsednik Sergio Mattarella in torej nima smisla si delati posebnih utvar na ta račun. Sestavo volilnih okrožij so v FJK spremljale polemike. V te polemike so nekateri vpletali tudi slovensko manjšino. Kaj pravite o tem? Polemike okrog volilnih okrožij so bile res iz trte izvite. Dokazale so, da marsikdo sploh ni prebral volilnega zakona, saj bi drugače moral vedeti, da bo imela dežela FJK dve okrožji. S številčnega vidika je bilo jasno, da ne morejo biti skupaj vse furlanske občine. To bi se zgodilo tudi mimo Slovencev. Prepiri in polemike so se dogajali tudi v DS. Kako jih ocenjujete? Kar zadeva DS velja, kar sem povedala zgoraj. Strankin vodilni kader je po eni strani dokaj dinamičen, po drugi pa se ne dovolj poglobi v posamezne problematike, kar privede do premajhnega poznavanja krajevne stvarnosti in v nekaterih primerih tudi manjše občutljivosti do manjšinskega vprašanja. In torej kaj pogrešate v stranki? V moji stranki nekako pogrešam bolj poglobljen pristop pri obravnavanju posameznih vprašanj in primerno razvejano razpravo pred sprejemanjem odločitev. To je vidno tako na deželni, kot tudi na vse-državni ravni. Napoveduje se radikalna sprememba senata. Bo v njem mesto za Slovenca? V teh dneh je veliko govora o reformi senata in marsikdo - tudi manjšina v DS - si nadeja korenitih sprememb. Sama mislim, da bo zaradi parlamentarnih pravilnikov skoraj nemogoče v tretjem branju spremeniti drugi člen zakona, ki govori o sestavi senata, ker ni bil spremenjen v drugem branju. Kljub temu je senator Russo predložil amandma, ki predvideva dodatno mesto FJK za slovenskega predstavnika. Se bo to zgodilo? Do tega bi lahko prišlo le, če se bo povečalo skupno število senatorjev. Veliko več možnosti je, da se dodatno povečajo pristojnosti novega senata. Kakšni so vaši občutki o težavah, ki spremljajo izvajanje deželne reforme krajevnih uprav? Od vsega začetka je vse v potekalo v dokaj napetem vzdušju. Tudi jaz menim, da so bile v začetku narejene nekatere napake, ki jih bo sedaj težko popraviti. Kljub temu je bilo končno besedilo reforme znatno izboljšano. Tudi glede Slovencev? V zakonu so nekatere pomembne garancije za slovensko manjšino. Naši župani morajo seveda zahtevati, da se slednje dosledno spoštujejo. Zato cenim njihov napor v tej smeri, še posebej sem zadovoljna z rezultatom, ki je bil dosežen v Trstu. Istočasno obžalujem, da do istega rezultata niso prišli tudi na Goriškem. Verjetno ne bo enostavno takoj izvajati reforme, naše vodilo pa mora biti, da so občine in njeni upravitelji sredstvo za nudenje našim občanom čim bolj kvalitetnih uslug, ne pa sami sebi namen. Tudi med Slovenci ne gre brez razhajanj in polemik... V polemikah zadnjih mesecev sem imela večkrat občutek, da so interesi občanov postavljeni v drugo vrsto, medtem ko je prvenstvena skrb bila namenjena ohranitvi določenih pozicij in nekaterih stolčkov. To velja tudi za slovensko manjšino. Kaj imate v mislih? Tudi med Slovenci - kot sicer v širši družbi - velja, da smo z besedami v glavnem vsi reformisti. Ko pa gre za dejanja nas zajame znani sindrom Nimby (Not in my back yard, ne na mojem dvorišču, op. ur.), ki običajno preprečuje vsako spremembo. In kaj predlagate za slovensko manjšino? Dajmo se tega čimprej otresti in trezno, pa vendar odločno izpeljati prepotre-bno reorganizacijo zapletenega upravnega sistema naše države. Takšen sistem tudi finančno bremeni vse nas. Sandor Tence V Sloveniji nižje cene pogonskih goriv LJUBLJANA - Cene pogonskih goriv v Sloveniji so se opolnoči znižale. V povprečju je za liter najbolj prodajanega bencina treba odšteti več kot pet centov manj kot zdaj, liter dizla pa bo cenejši za dobre tri cente. Za liter najbolj prodajanega, neosvin-čenega 95-oktanskega, bencina bo treba v prihodnjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,232 evra, kar je 5,5 centa manj kot zdaj. Liter 100-oktanske-ga bencina se bo pocenil za 5,9 centa, na 1,282 evra, liter dizla pa za 3,1 centa, na 1,121 evra. Je pa vlada preprečila, da bi se pocenilo tudi kurilno olje. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar - evro. Nove cene se v Sloveniji izračunavajo na vsakih 14 dni. Intereuropa pod vplivom krize v Ukrajini KOPER - Koncern Intereuropa je v prvi polovici leta ustvaril 66,3 milijona evrov prihodkov od prodaje oz. šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček koncerna je znašal 191.000 evrov, kaže nerevidirano poročilo o poslovanju koncerna med januarjem in junijem. Zmanjšanje prihodkov je posledica upada prihodkov v odvisni družbi v Ukrajini. V odvisni družbi v Ukrajini so se prihodki namreč zmanjšali za 5,6 milijona evrov. Ob doseganju višjih rasti fizičnega obsega naročil na ostalih trgih pa je koncern dosegel izboljšanje predvsem pri prodaji storitev pomorskega prometa, kjer je beležil v povprečju 15-odstotno rast. V nesreči umrl znani vinar iz Avberja SEŽANA - Prejšnji petek so bili sežanski policisti obveščeni, da je na območju Sežane prišlo do eksplozije kompresorja za zrak, pri tem je ena oseba zaradi poškodb umrla. Ugotovljeno je bilo, da je 50 letni domačin Bruno Ukmar v svoji kleti v Avberju vklopil motor kompresorja, ob nastanku tlaka pa je rezervoar zraka razneslo. Del kovine je zadel nesrečnega vinogradnika, ki je zaradi poškodb umrl. Ukmar je bil znan kot velik ljubitelj in zbiratelj starih mopedov Tomos, cenjen je bil tudi kot vinogradnik in upravitelj turistične kmetije pri Francinovih v Avberju. SLOVENIJA - Slovenske železnice odpravile posledice žledoloma Končno spet vlaki med Ljubljano in Primorsko Sanacija sicer dotrajane proge je trajala poldrugo leto, stroški za obnovo znašajo okoli 40 milijonov evrov - Od danes zimski vozni red LJUBLJANA - Včeraj so iz Ljubljane proti Primorski končno znova začeli voziti potniški vlaki. Poldrugo leto po uničujočem žledolomu so Slovenske železnice v celoti popravile škodo na železniškem omrežju. Primorcem se tako v Ljubljano in nazaj ne bo treba več peljati z nadomestnimi avtobusi. Vsaj tistim, ki to prevozno sredstvo še uporabljajo; po žledolomu se je število potnikov namreč zmanjšalo za polovico. Na še zadnji avgustovski dan so vlaki vozili še po poletnem voznem redu, že danes pa bodo začeli voziti po zimskem voznem redu, zato velja dobro preveriti urnike vlakov. Natančni vozni redi so vidni tudi na spletni strani Slovenskih železnic (SŽ). Da je sanacija proge med Ljubljano in Primorsko trajala poldrugo leto, gre pripisati več dejavnikom, pojasnjujejo v Slovenskih železnicah. Proge niso mogli zapreti v celoti zaradi gospodarstva, saj bi brez tovornega prometa nastala gospodarska škoda. »Poleg tega je bil en tir že prej usposobljen za vožnjo in težko je delati ob tem, ko na drugem tiru poteka promet. Za popravilo vsakega odseka proge pa je bil potreben tudi razpis in tudi ti imajo določene roke, ki jih je treba upoštevati,« na očitke o trajanju sanacije železniške infrastrukture v Primorskih novicah odgovarja Janez Krivec, pooblaščenec za posredovanje informacij javnega značaja v SŽ Direktor Združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever pa ni tega mnenja in pravi, da je poldrugo leto za sanacijo predolga doba. »Posebej zato, ker je ta trasa pomembna za logistiko, Luko Koper in gospodarstvo Slovenije nasploh. Iz tega je torej izhaja, da nujno potrebujemo drugi tir,« ocenjuje Sever. 19 mesecev je trajala celotna obnova železniške infrastrukture na odsekih med Ljubljano in Primorsko. Zamenjati je bilo treba približno 170 kilometrov kontaktnih vodnikov in večino drugih pritrdilnih elementov na stebrih ter približno 1300 stebrov s temelji. Kot je že pred časom pojasnil prvi mož SŽ Dušan Mes, pa naj bi sanacija primorske proge sta približno 40 milijonov evrov. Krivec sicer pravi, da so SŽ javno železniško infrastrukturo za tovorni promet usposobile v razmeroma rekordnem času, resda z vožnjami dražjih dizelskih lokomotiv. Kar zadeva potniški promet, pa so konec lanskega leta SŽ s primorske strani sanirale progo do Logatca, zamenjava električnih lokomotiv z dizelskimi pa je potekala na Rakeku in v Borovnici. Po desnem tiru je med Logatcem in Borovnico promet z električno vleko stekel 18. junija. / ŠPORT Torek, 1. septembra 2015 4 HBm r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ROJAN - Poimenovanje dveh zaselkov in oširka ob kapelici Piščanci, Lajnarji in msgr. Stanko Zorko Desno nova tabla o oširku poimenovanem po Stanku Zorku; spodaj levo odkritje table v spomin na msgr. Zorka; spodaj desno tabla zaselka Lajnarji Skoraj 150 ljudi je v nedeljo popoldne na malem trgu pred Marijino kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom v Trstu spremljalo uradno občinsko poimenovanje oširka po monsinjorju Stanku Zorku, odkritje turističnih tabel z imenoma zaselkov Piščanci in Lajnarji ter dvojezične komemo-rativne table v poklon gospodu Zorku. Svečanost se je začela z vsakoletno, letos posebej slovesno sveto mašo na prostem, ki jo je ob ljudskem petju daroval ro-janski duhovnik, monsinjor Franc Vonči-na. Sledil je uradni del dogodka, ko je odbornik za gospodarski razvoj in turizem Občine Trst Edi Kraus odkril napis »Largo Monsignor Stanislav Zorko« (zaselek ni na območju vidne dvojezičnosti), krajani pa turistični tabli (skupno jih je pet) z izvirnima imenoma Lajnarji in Piščanci ob robovih trga. Tržaški občinski odbor je na pobudo domačinov, verske skupnosti in slovenskih občinskih svetnikov poimenovanje trga po dolgoletnem dušnem pastirju slovenskih vernikov v Rojanu ter namestitev - prvič - dvojezičnih turističnih smerokazov za Lajnarje in Piščance (kot vinorodni okoliš) sprejel že lani, ob 60-letnici izgradnje Marijine kapelice, katere pobudnik je bil prav gospod Zorko. Kraus si je med drugim zaželel, da bi pobuda služila tudi za promocijo vrhunskih vin in drugih kmetijskih pridelkov s teh pobočij, ki ležijo na izrazito sončni legi in kjer te dni že diši po zrelem grozdju. Dvojezično komemorativno tablo v spomin na gospoda Zorka so odkrili pred- V imenu tržaške občinske uprave je spregovoril odbornik Edi Kraus fotodamj@n Piščanci imajo svojo tablo sednica Društva Rojanski Marijin dom Dorica Žagar in Zorkovi sorodniki iz Slovenije (rodil se je v Leskovcu na Dolenjskem), delo kamnoseka Borisa Zidariča je omogočilo prav rojansko društvo. Na plošči piše, da je Zorko služboval v Rojanu več kot 50 let in da je dal zgraditi (poleg Marijinega doma) Marijino kapelico. Monsinjorjev lik pa je osvetlil domačin in pevec rojanskega cerkvenega zbora Aleksander Korošic, ki je svoj čas tudi stanoval pri gospodu Zorku in je v ganjenem in ganljivem govoru poudaril, da je bil to duhovnik po meri človeka. Poprijel je za vsako, tudi težaško delo, bil je skromen, neutruden (skrbel je med drugim za Marijino družbo in skavte), z rojansko mladino je tudi igral »med dvema ognjema«. Številne nove pridobitve na placu pri kapelici je blagoslovil gospod Vončina, v imenu domačinov od Lajnarjev in Piščancev pa je priznani vinogradnik Andrej Bole med drugim izpostavil dejstvo, da so za namesti-fotodammn tev turističnih ta- bel zbrali skoraj 700 podpisov in da se je pri tej akciji še bolj povezala vsa krajevna skupnost, od starejših do najmlajših. Vlasta Novak Piščanc pa je predstavila logotip z obokom in trto, ki kra- si s šumniki opremljene smerokaze. Slavje je zaokrožila družabnost v bližnjem kmečkem turizmu, oplemenitili pa so ga, poleg cerkvenih pevcev, glasba tria Kraški šopek, mladi skavtje v kro- ju in številne narodne noše. Prisotni pa so bili tudi podpredsednik Pokrajine Dolenc, občinski svetnik Švab, nekdanji tržaški škof Ravignani, rojanski župnik Mosca in vojaške oblasti. (N.Š.) BARKOVLJE - Ob prazniku farnega zavetnika sv. Jerneja Procesija za don Elia Barkovljani z dvojezično mašo počastili 50-letnico njegovega mašniškega posvečenja Kljub vročini in času počitnic so Barkovljani in Barkovljanke v nedeljo v velikem številu počastili svojega farnega patrona. Tokratno praznovanje župnijskega zavetnika sv. Jerneja apostola pa je bilo še posebej slovesno, ker so župljani počastili tudi 50 let maš-ništva don Elia Stefanuta, ki je z zvestim opravljanjem duhovniške službe navduševal vernike z vseh koncev Trsta. Upokojenemu barkovljanskemu župniku so se v nedeljo zahvalili tako, da so se maše udeležili v zares velikem številu. Barkovljanska cerkev je bila namreč veliko premajhna, da bi lahko sprejela vse vernike. Praznično sveto mašo je v italijanskem in slovenskem jeziku daroval don Elio, ki je ostal zvest svojemu načinu maševanja; na prijeten način in z ETT1 edil master V PROGRAM ZA IZOBRAŽEN Dokončaj obvezno šolanje, povečaj svojo profesionalnost in postani: GRADBENI DELAVEC - ZADOLZEN ZA DELAV GRADBIŠČU Brezplačen poklicno izobraževalni tečaj s štipendijo Upravičenci: mladi do 18 leta ali po 18. letu, ki niso prekinili izobraževanja. Trajanje: Triletni tečaj; 1056 ur/leto; v okviru tečaja je predvidenih 400 ur pripravništva v mestnih gradbenih podjeljih, ki po koncu triletja pogosto omogoči zaposlitev. Štipendija: Povračilo za navzočnost na tečaju za vse in štipendija za najboljše dijake. ZADNJI DNEVI ZA VPIS! Za informacije: Ul. dei Cosulich št. 10 Tel. +39 040 2822412 - www.edilmaster.ts.it Tečaj financira: mnogimi šaljivimi vložki je vodil slovesnost, ki se je je udeležil tudi 95-le-tni msgr. Mario Cosulich, upokojeni župnik, ki je bil duhovni mentor don Elia, ko je ta prejel duhovniško pos-večenje in leta 1965 začel službovati pri Sv. Jakobu. Msgr. Cosulich je poudaril, da gre za poseben praznik, saj je don Elio v barkovljanski duhovni zgodovini pustil prav poseben pečat. Bar-kovljanskemu župniku, ki je službo v Barkovljah sicer nastopil leta 1984 in zelo zgodaj začel darovati maše tudi v slovenskem jeziku, čeprav mu je bil ta jezik popolnoma tuj, se je zahvalil za njegovo pričevanje in zvesto opravljanje duhovniške službe, voditelja raznih slovesnosti, spovednika, iskanega voditelja duhovnih vaj, duhovnega men- torja za mlade ... Don Eliu se je za skrb in predanost v imenu barkovljanskih vernikov zahvalil mladenič, ki je župniku iz srca čestital in mu v imenu vernikov izročil krožnik, ki služi kot patena za hostijo. Poleg simboličnega darila so Barkovljani svojemu župniku podarili tudi knjižico, v kateri so zbrali vtise o človeku, ki jih je ob veselih priložnostih znal nasmejati, ob žalostnih dogodkih pa bodriti. Vidno ganjenega don Elia je množica počastila tudi z večminutnim aplavzom, ki je slavljenca ganil do solz. Mašo pa je s petjem oplemenitil tudi domači cerkveni zbor, ki je pod vodstvom Sandre Pertot med drugim zapel don Eliu drago pesem Marija skozi življenje. Praznični maši je sledila evhari-stična procesija, v kateri so se verniki s svečkami v rokah in ob spremstvu trebenske godbe Viktor Parma sprehodili po Ul. Del Cereto in Bonafata, nato pa je po Miramarskem drevoredu sledil povratek v župnijsko cerkev. Evharističnemu slavju je sledila še družabnost na dvorišču župnijske dvorane, katere osrednji protagonist je bil ponovno don Elio, ki je neumorno klepatal prav z vsemi, ki so ga ogovorili. (sč) REGIQNE AUTONPMA FRIWLI VÉNEZIA GIUUA Nedeljska procesija po Miramarskem drevoredu fotodamj@n / ŠPORT Torek, 1. septembra 2015 5 ČRNA KRONIKA - Včeraj malo ped 16. uro na Trgu Oberdan Rop v banki Unipol: plen kakih 30 tisoč evrov »Ropar je imel velikansko srečo!« Resnici na ljubo je vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Marco Cali uporabil za zlikovca, ki je včeraj okrog 16. ure oropal podružnico št. 60 banke Unipol na Trgu Oberdan, mnogo bolj sočen, telesno obarvan izraz. Kajti nepridipravu je uspelo nagrabiti kakih 30 tisoč evrov, kar predstavlja res veliko vsoto v času ko so bančni zavodi poostrili nadzor nad gotovino. Rop se je iztekel v nekaj minutah. Malo pred 16. uro je v podružnico banke Unipol vstopil moški. V banki je bilo le pet uslužbencev, strank ni bilo. Moški je imel na glavi kapo, ki mu je deloma zakrivala obraz, nad usti in nosom pa je potegnil za vratom privezan robček, da bi ga uslužbenci ne prepoznali. Po pričevanju zaposlenih je iz žepa potegnil pištolo in jim začel groziti, naj mu izročijo denar. Je bila pištola resna, ponaredek, ali plastična, tega preiskovalci še niso ugotovili. Grožnja je vsekakor povzročila razumljiv preplah. Uslužbencem ni pre- ŠOLSTVO - Jutri Sedež banke Unipol na Trgu Oberdan ostalo drugega, kot da so ustregli roparjevim ukazom. Ta jim je zažugal, naj mu predajo denar v blagajnah. Navadno imajo v banki v blagajnah po nekaj tisoč evrov. Včeraj pa je bilo drugače. fotodamj@n Bil je zadnji dan meseca, dan plačil. Do zaprtja banke je manjkalo nekaj več kot pol ure. Blagajne so bile »polne« denarja. Od tod sreča, o kateri je dobro uro po ropu govoril vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture. Uslužbencem banke ni preostalo drugega, kot izročitev gotovine roparju. Ta je nagrabil šope bankovcev, jih strpal v vrečko, zabičal uslužbencem, naj ga ne skušajo zaustaviti, in stekel proti vratom. Hipoma je izstopil in urno krenil. Kam? To ni znano. »Po vsej verjetnosti v eno od bližnjih ulic, kjer ga je čakal kak pajdaš, ali pa je imel pripravljeno motorno kolo ali kako drugo vozilo za hitri pobeg,« je namignil Marco Cali. Po nekaj minutah so pridrvele na kraj policijske izvidnice. Forenziki so začeli izvide, da bi ugotovili, ali je morda ropar pustil za sabo kako oprijemljivo sled. Policisti so zaslišali uslužbence banke. Tako so izvedeli, da se je zlikovec pri uka-zovanju izražal v italijanskem jeziku, nekaj izgovorjenih besed pa naj imelo juž-njaški prizvok. »Kar pa še ne pomeni, da prihaja z italijanskega Juga, kajti dogaja se, da se prestopniki nalašč izražajo z dia-lektalnimi izrazi, z namenom da bi "prelisičili" preiskovalce,« je pojasnil vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture. M.K. MIGRANTI - Iskanje ustreznejše namestitve genski sainar Kje »dOffl« Z3 dZiidntG? Ussai (G5Z): Cosolini glede mestne občine demagog »Tržaški župan Roberto Cosolini je v zamudi s predlogi za ustanovitev mestne občine. Trst lahko to stori že od leta 2006 in za to ni potrebno niti spremeniti statuta, kot je to priznal tudi t.i. zakon Delrio, ki predvideva specifične postavke za Sardinijo, Sicilijo in za Furlanijo-Julij-sko krajino«. To je poudaril včeraj deželni svetnik Gibanja 5 zvezd Andrea Ussai, ki je v tiskovni noti razložil, da je bilo na osnovi deželnega zakona št. 1/2006 mogoče ustanoviti t.i. me-tropolitansko občino v FJK že pred 10 leti v primeru, da šteje najmanj 200 tisoč prebivalcev in da s tem soglašajo okoliške občine. Ussai je zato vprašal, kje je bil župan Cosoli-ni v teh letih in spomnil, da bo ustanovitev nove Julijske medobčinske teritorialne unije zavezala k temu vse občine za prihodnjih deset let. Županove besede glede mestne občine, pravi Ussai, so torej le gola demagogija v volilne namene. Potrošnja: v avgustu v Trstu cene +0,2 odstotka Potrošniške cene so se v Trstu v avgustu povečale v povprečju za 0,2 odstotka glede na julij, medtem ko so se v primerjavi z avgustom leta 2014 povečale povprečno za 0,1 odstotka. Podatek glede nihanja cen v preteklem mesecu je objavil včeraj statistični urad Občine Trst. Največji porast so zabeležili pri alkoholnih pijačah (+2,7 odstotka), medtem ko so se cene najbolj znižale v prevoznem sektorju, in sicer -3,2 odstotka. za naše šolnike Jutri se bo v Kulturnem domu v Trstu začel 50. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji, na katerega po mednarodnem dogovoru vabi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in katere program oblikujejo na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. Ob 9. uri bo predavanje nekdanjega slovenskega ministra za šolstvo Slavka Gabra na temo Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šolah, ob 11. uri pa slavnostno odprtje. Od 3. do 9. septembra pa bodo na Tržaškem in Goriškem stekla predavanja in delavnice. Prefektinja Garufi in župan Cosolini sta si ogledala hale v industrijski coni - V petek srečanje prefektov VČGfaj ddnGS Prefektura in Občina Trst si želita čim prej rešiti problem začasne namestitve migrantov v tržaškem Silosu. Njihove življenjske razmere v bivšem skladišču niso dobre. Čez dan se naslanjajo na humanitarno pomoč tržaškega škofijskega Karitasa in Italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS, vendar noči preživljajo na vlažnih ležiščih v pretesnih kartonastih barakah. Rešitev problema in nudenje dostojnih življenjskih razmer azilantom, naj bi se uresničila v krajšem času. Prejšnje dni je namestnik prefektinje Argentieri napovedoval nastanitev dvestotih azilantov v objekte javne domene, ki naj bi se nahajali izven tržaške občine. Najboljša kandidata sta trenutno objekt na Proseški postaji in nekdanja vojašnica pri Lazaretu v Miljah. Občini Milje in Zgonik pa s prefektu- V Silosu so nekateri nameščeni na zasilnih ležiščih fotodamj@n re nista še dobili nobenega uradnega obvestila, medtem ko deželni odbornik za solidarnost Torrenti napoveduje za petek sestanek vseh štirih prefektov naše dežele. ČRNA KRONIKA - Posegi policistov minuli konec tedna Zasledovanje v Barkovljah Policisti mobilnega oddelka aretirali peterico tujih državljanov na begu proti mestnemu središču Miramarski drevored se je v nedeljo popoldne spet vpisal med prizorišča črne kronike, saj so se policisti mobilnega oddelka vpletli v krajše zasledovanje za vozilom, v katerem je sedela peterica tujih državljanov. Policiste je poklical lastnik mopeda, ki je v Barkovljah opazil mladeniča, medtem ko je sumljivo stikal ravno ob njegovem motornem vozilu in mu obenem izmaknil pritrjeno čelado. Lastnik mopeda si je še pred zahtevanim posegom policije uspel prilastiti čelado in prisilil mladeniča v beg. Ta je vstopil v bližnji parkirani avtomobil. V njem ga je čakala četverica, ki je na vrat na nos pobegnila proti mestnemu središču. Med potjo pa je avtomobil na begu pre-stregla policijska izvidnica. Po krajšem zasledovanju, med katerim se je moral policijski avto izogniti tudi čelati, ki jo je bil eden od potnikov v avtomobilu zalučal skozi okno proti izvidnici, je policistom pri že- lezniškem nadvozu uspelo ustaviti pobegli avto. Agenti so identificirali štiri bosanske državljane (28-letnega A.I., 21-letna H.O in A.M. in 24-letnega A.I.) ter 34-letnega Srba B.K. Policija je vseh pet odvedla na kvestu-ro in jih ovadila. Tatica v Ul. Baiamonti V soboto zvečer je 46-letna A. L. v Ul. Baiamonti opazila, da poteka v enem od stanovanj selitev. Hipoma je skozi odprta vhodna vrata smuknila v pritlično stanovanje in izmaknila denarnico, ki je bila položena na nižji omarici. Tatico je med krajo opazil uslužbenec selitvenega servisa in nemudoma stekel za njo, kolega pa je med tem poklical policiste, ki so se na kraj dogodka pripeljali z dvema izvidnicama in takoj aretirali tatico. Po zaslišanju na kvesturi so agen-tje med drugim odkrili, da je tatica že ime- la opravka s policijo. Odpeljali so jo v ko-ronejski zapor, denarnico z dokumenti in tridesetimi evri pa vrnili lastniku. Trezni vozniki Prejšnji konec tedna je tržaška lokalna policija izvedla vrsto preventivnih pregledov v okviru izboljšanja prometne varnosti. Odmevnejši sta bili dve akciji, in sicer policijski kontroli na Trgu Goldoni ter v Ulici Pellico. Izvedenih je bilo 42 preverjanj, med katerimi so policisti odkrili 13 kršitev prometnega zakonika, osem jih je bilo hujših. Policisti so zasačili tudi 46-letnega voznika L.M., ki mu je bilo že leta 2007 odvzeto vozniško dovoljenje. Šest avtomobili-stov svojega vozila ni odpeljalo na redni tehnični pregled, medtem ko nihče med dvain-štiridesetimi preverjenimi vozniki ni prekoračil najvišje stopnje alkohola v krvi. Včeraj pa sta si prefektinja Garufi in župan Cosolini ogledala nekatere industrijske hale v industrijski coni, v katere bi lahko čim prej namestili migrante iz Silosa. Večina obiskanih industrijskih dvoran naj bi bila po navedbah občinskih tehnikov potrebna preureditve. Na seznamu objektov sta sicer tudi nekdanja vojašnica v Ul. Rossetti in hale nekdanjega tržaške sejma. V zvezi z možnostjo nastanitve azilantov pri Monte-bellu pa se oglaša tudi policijski sindikat SAP, ki poziva prefekturo in občino, naj poiščeta ustreznejšo namestitev, saj bi prihod azilantov na območje nekdanjega sejma lahko sprožilo val negodovanja in sporov s tamkajšnjimi prebivalci, ki nasprotujejo namestitvi migrantov. (mar) Danes, TOREK, 1. septembra 2015 TILEN Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.19 - Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 10.52. Jutri, SREDA, 2. septembra 2015 ŠTEFAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 7 km na uro severovzhodnik , nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. Pregled lokalov: nobene kršitve Med ponedeljkom 24. in nedeljo 30. avgustom so lokalni policisti v sklopu spoštovanja občinskega pravilnika o nočnem življenju (t.i. Regolamento Movida) izvedli 54 večernih kontrol v mestnem središču. V vseh štiriinpetdesetih posegih na štiridesetih različnih lokacijah, ki gredo od nabrežja do Terezijanske četrti, niso zabeležili kršitev. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina še domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898. OSMICA je odprta, Repen 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. 6 Torek, 1. septembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / □ Čestitke Včeraj je praznoval v Gropadi 3x25 naš dragi pevec MIRKO GOJ-ČA, še mnogo petja v naših vrstah mu želi TPPZ P. Tomažič. [I] Lekarne U Kino Od ponedeljka, 31. avgusta do nedelje, 6. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bieniju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 3460905266. IŠČEM KNJIGE »Cicerone«, »Catullo e gli Elegiaci« in Antična poezija za 3. razred klasične smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040415797. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 3317114399. PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709. PRODAM belo grozdje pinot. Tel. št.: 347-6915635. PRODAM avtoradio alpine 7998R, big face. Cena 300,00 evrov ali po dogovoru. Možnost dodatne opreme. Tel. št.: 342-0729099. PRODAM belo in črno grozdje (vitov-sko in refošk). Tel. št.: 040-281153 ali 348-5648033. PRODAM cestno kolo lee cougan espi-rit le, v odličnem stanju. Cena 1500,00 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 3420729099. V NAJEM dajem trisobno stanovanje v Boljuncu, v bližini G'rice. Tel. št.: 3319541808. AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Taxi Teheran«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Eden«; 20.00 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«; 21.45 »Finding Fela«. FELLINI - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »The Visit - un incontro ravvicinato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Qualcosa di buono«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 20.10 »In un posto bellissimo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 22.00 »Il grande quaderno«; 16.30, 19.30, 21.40 »L'attacco dei giganti 2«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.40 »Fantastični štirje«; 16.10, 18.25, 20.30 »Kar hočeš«; 18.00, 20.00 »Minioni«; 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.20, 20.45 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 17.55, 20.20 »Straight Outta Comp-ton - Zgodba o N.W.A.«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.10, 22.00 »Ant-Man«; 18.15, 22.10 »Co-me ti rovino le vacanze«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 18.30 »Breaking dance«; Dvorana 3: 18.20, 20.15 »Professore per amore«; 16.30, 21.45 »Minions«; 16.30, 18.00, 21.00 »Minions 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.00 »LA.S.S.O. nella manica«; 19.40, 22.30 »The Gallows - L'esecuzione«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.30 »L' attacco de giganti 2«; 16.00, 16.30, 18.00, 20.00, 21.10, 22.00 »Minions«; 17.00 »Minions 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 16.40, 19.00, 21.20 »Profes-sore per amore«; 16.30 »Ant-Man«; 16.00, 18.05 »Come ti rovino le va-canze«; 19.00 »LA.S.S.O. nella manica«; 20.10, 22.00 »The Gallows - L'esecuzione«; 19.00, 21.15 »Ex-machina«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00, 20.10, 22.10 »L'A.S.S.O. nella manica«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 4: 16.15, 20.00 »L'attacco dei giganti«; 18.20 »Minions«; 22.10 »Ant-Man«; Dvorana 5: 17.40, 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem danes, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGER-CA sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja danes, 1. septembra, ob 10.30 za učno osebje osnovnih šol in ob 11.00 za učno osebje otroških vrtcev in srednje šole. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. M Izleti 7.00 iz Fernetičev (bar - hišna št. 13). Prijave in vpis na tel. 040-67248 in in-fo@sdgz.it do petka, 4. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji piknik in kopanje na odprtem morju. Informacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni! SPDT organizira v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet, primeren za vse, na otok Cres. Odhod avtobusa ob 5.15 s Trga Oberdan. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi lahko izbere tudi krajše, lahke variante. Prijava najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Info in vpis na tel. št. 040-413025 (Marinka). 75-LETNIKI iz vzhodnega Krasa organizirajo enodnevni izlet v soboto, 12. septembra. Vabljeni tudi Vaše žene/možje. Prijave na tel. 040-226285. 13 Prireditve DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Rdeča zvezda iz Saleža bo ob 70-le-tnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): danes, 1. septembra, ob 19.30 v Briščikih (pri štjrni), ob 20.15 v Gabrovcu (pri štjrni za spomenikom), ob 20.45 v Ga-brovcu (pri društveni gostilni na ploščadi); v sredo, 2. septembra, ob 19.00 na Devinščini (pred gostilno - hišna št. 3), ob 19.30 v Repniču (pred gostilno - hišna št. 3), ob 20.00 v Za-gradcu; v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Koludrovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgoniku (Fruševca), ob 20.30 v Zgoniku (pred občino). KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju s KGZ N. Gorica in ZKB, v četrtek, 3. septembra, ob 19.00 v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, strokovno predavanje »Trgatev, predelava grozdja in nega mošta« o kateri bosta govorili agronomka Majda Brdnik in enologinja Tamara Rusjan. Vljudno vabljeni. MEPZ RDEČA ZVEZDA iz Saleža pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, na prireditev »Danes pojemo« v soboto, 5. septembra, ob 20.30 v Kulturno športnem centru v Zgoniku. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Ha-ri iz Ljubljane. □ Obvestila OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedenski izlet v toplicah v kraju Abano Terme, od 11. do 25. oktobra. Izleta se lahko udeleži 50 starejših občanov od 65 let, s stalnim bivališčem v navedenih občinah. Prijave v tajništvu občine Repentabor ali Zgonik in na Uradu za odnose z javnostmi, v rojstni hiši Iga Grudna, Nabrežina 158, danes, 1. in 2. septembra, od 10. do 13. ure. Tel. 040-299195. SDGZ prireja obisk mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju. Avtobus štarta v petek, 11. septembra, ob PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade danes, 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni na sedežu na Padričah danes, 1. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši (zaželjeni so posebno moški glasovi). ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo danes, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 - 2. nadstr. Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626. OBČINA DOLINA sklicuje v sredo, 2. septembra, ob 19. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih, informativno srečanje z občani o načrtovanih prekvalifikacijskih posegih v vasi. OPZ MINI VENTURINI sporoča, da bo prva vaja v sredo, 2. septembra, ob 16.30 v Domu Anton Ukmar Miro pri Domju. Toplo vabljeni »stari« in novi mini pevci. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na 1. srečanje v novi sezoni, ki bo v sredo, 2. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB, opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: 3. septembra, od 14.30 do 16.00 v kleti Parovel v Boljuncu; 7. septembra, od 14.30 do 15.30 na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112 in od 16.30 do 17.30 na kmetiji Paolota Ferfoglie, Medjavas 6; 8. septembra, od 14.00 do 15.30 na kmetiji Mirota Zigona, Zgonik 36 in od 15.45 do 17.00 na kmetiji Radota Miliča, Salež 68. O nadaljnjih meritvah bomo sporočili naknadno. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do petka, 4. septembra. NK KRAS organizira Open Day v soboto, 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni v letih 20032010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik: v soboto, 5. septembra, ples z ansamblom »Venera«; v nedeljo, 6. septembra, ob 16.00 »mantenjada« v spremstvu godbe Viktor Parma iz Trebč do bivše vojašnice, kjer bo odkrit spomenik baronu Josephu Burgstallerju ob 100-le-tnici smrti, sledila bo družabnost ob dobro založenih kioskih, kjer vas bo zabaval ansambel Orange Joice. SKP IN SIK vabita v soboto, 5. septembra, v Ljudski dom v Ul. Masaccio 24 - Podlonjer, na Rdeči praznik: ob 20. uri (v dvorani) razprava »Komunisti danes: obnoviti komunistično partijo?«; ob 20.30 (na odru) »Nokabaret-noparty« glasba in kabaret s Tatiano Malalan in skupino Noname. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMORSKO iz Mačkolj vabi nove pevke od 14 let dalje (3.r. srednje šole), da se pridružijo zboru! Vaje okvirno ob torkih, ob 19.30 v Srenjski hiši v Mač-koljah, vodi Aleksandra Pertot. Info: skdprimorsko@gmail.com, Facebook »SKD Primorsko«, tel. 333-6037953. ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da treningi za letnike 2004 in starejše potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za začetnike 2003-04 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00; za cicibane 2005-06-07 v sredo, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditelji-co Sandro. Vabljene stare in nove te-lovadke. MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 11. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 12. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole Simon Gregorčič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da je odprta po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v Ul. Filzi 14, je odprt po urniku: ponedeljek in torek, od 9. do 14. ure; sreda, četrtek in petek, od 12. do 18. ure. HATHAYOGA - KD Rdeča zvezda, v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj v društvenih prostorih v Saležu od ponedeljka, 14. septembra do četrtka, 17. decembra: ob ponedeljkih in četrtkih, od 18.00 do 19.30. Vabljeni na fizično, psihološko in du- ševno sprostitev! Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. HATHAYOGA - SKD Tabor organizira tečaj v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka, 14. septembra: ob ponedeljkih, ob 20. uri ter ob torkih in petkih, ob 9. uri. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v torek, 15. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Info na tel. 340-3864889 (Branka). EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Pro-seku (na parkirišču). JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). Prispevki V počastitev spomina soseda Dušana Korošca darujeta Silvana in Vojko Slavec 30,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Giovannina Masalo darujeta žena Anica in hči Tatjana 100,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na Franka Zorca darujeta Tatjana in Anica Zerjal 50,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na prijatelja Srečka Orla daruje Mario Caharija z družino 50,00 evrov za sekcijo Vzpi-Anpi Prosek-Kontovel Anton Ukmar Miro. V spomin na botra Srečkota daruje Li-vio Emil z družino 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na prijatelja Srečkota darujeta Irene in Erika z družino 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kon-tovel. V spomin na sina Milana daruje Marjan Starc 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Adrijaninega očeta Silva in Tatjanino mamo Anito darujejo Adrijano, Edi, Irene, Jani, Lida, Miloš, Mira, Tanja in Ziva 130,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Zelko Križmančič darujeta Marija in Franc Čufar 20,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na Marijo Gorela vd. Milič daruje Bruna Milič Knez 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Marijo Gorela vd. Milič daruje družina Milič Luciano 100,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob Marije Gorela vd. Milič darujejo Zmaga Lorenzi 50,00 evrov, Janko Simoneta 50,00 evrov, družina Lazar (Repen) 50,00 evrov, Dragica in Darko 50,00 evrov in Tamara in Zvonko 50,00 evrov za AŠK Kras. ZAHVALA Srečko Orel Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega Družina Ob boleči izgubi Edija Cossutte izrekamo družini globoko sožalje vsi iz Iskralegno in Florian Legno / ŠPORT Torek, 1. septembra 2015 7 DRAGA 2015 - Na Opčinah v nedeljo vrhunec in zaključek 50. študijskih dni V znamenju slovenstva, krščanstva in demokracije Predavanji A. Rebula in E. Kovača - Peterlinova nagrada SKA - Maša nadškofa Zoreta Tudi jubilejni 50. študijski dnevi Draga 2015 so mimo. Tridnevno srečanje Slovencev iz matice, zamejstva in zdomstva je v nedeljo pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah doživelo sočasno svoj vrhunec in zaključek. O predavateljskem delu letošnje Drage, katere organizatorji - Društvo slovenskih izobražencev - so si tokrat za geslo izbrali citat misijonarja Pedra Opeke »Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spremembi in napredku.«, poročamo posebej, glavni dogodek ob predavanjih Alenke Rebula in Edvarda Kovača pa je bila nedvomno podelitev četrte Peterlinove nagrade, namenjene kulturnim delavcem oz. organizacijam iz matice, zamejstva in zdom-stva, ki s svojim delom gojijo vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije. Letošnja nagrada je šla čez veliko lužo, točneje v Argentino, saj so jo podelili Slovenski kulturni akciji, se pravi osrednji slovenski kulturni organizaciji v tej južnoameriški državi, ki prav letos obhaja šestdesetletnico delovanja, in to, kot se je glasila utemeljitev, za nesebično in kvalitetno delo v kulturi. Nagrado je predstavnik slovenskega predsednika Boruta Pahorja Boštjan Žekš ob navzočnosti predsednika DSI Sergija Pahorja izročil predsednici SKA Katici Cukjati (slednja je iz rok Peterlinovih svojcev prejela tudi umetnino Edija Žerjala), za katero nosijo zaslugo za priznanje ustanovitelji, vsi pretekli predsedniki in sodelavci. Nagrada tudi narekuje dolžnost, da morajo v prihodnje delati s še večjo kakovostjo, vnemo in odgovornostjo, je dejala Cukjatijeva. Pred podelitvijo nagrade sta urednica založbe Mladika Nadia Roncelli in predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Marija Pirjevec predstavili tudi Rebulov zbornik, v katerem so zbrani prispevki simpozija o Alojzu Rebuli, ki je lani potekal na Opčinah ob priložnosti pisateljeve 90-letnice. Draga 2015 je bila tudi priložnost za prvi »zamejski« nastop novega ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta, ki je zjutraj daroval mašo ob somaševanju vikarja za slovenske vernike tržaške škofije Antona Beden-čiča in drugih duhovnikov ter ob petju cerkvenega zbora Sv. Jernej z Opčin. Med pridigo je nadškof Zore Drago označil za enega od znakov božje dobrote za slovenski narod, ker je dala možnost besede v času, ko je bila le-ta vklenjena, ob tem pa je poudaril tudi njeno vlogo v današnjem času hitrih sprememb, ki terjajo iskanje pravih odgovorov. Prav tako je poudaril pomen usklajenosti med božjimi zapovedmi in človekom, ker v nasprotnem primeru vsak naš dogovor in zakon postane samovoljnost in se prične teptanje drugega, to usklajenost pa mora vsak človek preverjati najprej pri sebi. (iž) Borut Pahor bo 15. 9. izročil priznanje DSI Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo prihodnjega 15. septembra v Ljubljani izročil visoko državno priznanje Društvu slovenskih izobražencev. Vest o tem je v nedeljo popoldne udeležencem študijskih dni Draga 2015 na Opčinah posredoval Pahorjev predstavnik Boštjan Žekš, ki je ob tej priložnosti tudi podelil četrto Peterlinovo nagrado Slovenski kulturni akciji iz Argentine. Boštjan Žekš je Peterlinovo nagrado izročil predsednici SKA Katici Cukjati (levo), jutranjo mašo pa je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore (v ozadju vikar za slovenske tržaške vernike Anton Bedenčič) fotodamj@n Za mostove med spoloma in konec mita o majhnosti Predavateljski del zadnjega dne jubilejne Drage se je pričel dopoldne z nastopom tržaške psihologinje, šolni-ce, pesnice, pisateljice, predavateljice in avtorice uspešnih strokovnih publikacij Alenke Rebula, ki je svojemu predavanju dala naslov Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost. Ob zaskrbljujočih znakih današnjega časa, kot so npr. neplodnost med pari, sovraštvo, seganje po zdravilih, odhajanje mladih in posledična naraščajoča nemoč, je po mnenju predavateljice potrebno obnoviti mostove med moškim in ženskim spolom, ki so se v teku zgodovine porušili. V odnosu med spoloma in v družini je treba gojiti vse elemente živosti oz. vitalnosti in vsakemu dopustiti, da je drugačen in mu omogočiti, da živi polno življenje ter graditi zaupanje in kulturo miru. fotodamj@n Zadnje predavanje v okviru študijskih dni pa je popoldne imel teolog in filozof Edvard Kovač z naslovom Že danes je jutri ali slovenska prihodnost. Za Kovača globalne spremembe na področju družbe, gospodarstva in okolja vzbujajo veliko zaskrbljenost glede prihodnosti, vendar je vseeno mogoče najti pozitivne stvari, ki jih na prvi pogled verjetno ne zaznamo. Predvsem pa je treba nehati z mitom majhnosti in nedolžnosti slovenskega naroda in opustiti romantični odnos do slovenstva in lastnega srca, spremeniti pa se ne moremo sami, ampak le ob tistem, ki je ob nas. Govornik je tu poudaril prvine radosti v slovenski kulturi, dalje etično dimenzijo slovenskega jezika in prepričanje, v gospodarstvu je treba gledati na človeka kot ustvarjalca, ki dela. Pri odnosu do narave in okolja pa je potrebna uvedba nove duhovnosti, ki v naravi vidi dar, je prepričan Edvard Kovač. (iž) KRIŽ - Prireditev AŠD Mladine in Ribiškega muzeja Uspeh prvih Ribiških dnevov presegel vsa pričakovanja Obis prvih Ribiških dnevov v Križu je od četrtka do nedelje presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja prirediteljev. Športno društvo Mladina (pobuda je sad sodelovanja z Ribiškim muzejem) je upravičeno zadovoljno ne le z množico obiskovalcev v Ribiški hiši, temveč tudi z odmevom prireditve, ki je - poleg kulinaričnega in družabnega - imela tudi kulturni in zgodovinski značaj. V nedeljo dopoldne se je okoli sedemdeset pohodnikov udeležilo poučnega izleta od Sv. Primoža do portiča na Mulu do Šonika in nazaj v Ribiško hišo. Domačinka Erika Be-zin, sicer poklicna turistična vodička, je udeležence podučila o zgodovini Križa ter o geoloških in drugih znamenitostih obronkov, ki se od vrha Sv. Primoža razprostirajo do morja. Popoldne so nagradili zmagovalce otroškega slikarskega ex-tempora, sledilo je tekmovanje v podiranju rok. Vse štiri dni so na dvorišču Ribiške hiše vrteli filme o ribištvu in lovih na tune, ki so jih posneli pokojni Jadran Strle, Gianpaolo Penco za Vi-deoest ter nepozabni slovenski fotograf in snemalec Edi Šelhaus, ki je bil zelo navezan na Križ. V imenu organizatorjev je prve Ribiške dneve zvečer sklenil predsednik Mladine Erik Tence. Kriški otroci so z risbami upodobili ribiško zgodovino Križa in spodaj obiskovalci, ki so vse štiri dni napolnili dvorišče Ribiške hiše fotodamj@n PREDSTAVITEV Očala za vse okuse Na sedežu tržaškega Impact Huba v Ul. Cavana 14 bodo nocoj ob 20. uri predstavili tako imenovani Kickstarter projekt Mood - »sončnih očal, ki se prilagajajo vašemu razpoloženju«. Nova očala si je zamislil izvedenec za web marketing Federico Vitiello iz Križa. Zamisel je uresničil s pomočjo čezmejnega projekta, pri katerem sta združila moči coworking RIIBA iz Izole in Impact Hub iz Trsta. Produkcijska ekipa izolskega podje-ta je poskrbela za prototip očal, sam Vitiello je v sodelovanju z ekipo tržaškega Impact Huba izvedel marketinško akcijo v Evropi, Aziji in Združenih državah za začetek Kickstarter kampanje, ki bo omogočila proizvodnjo in prodajo svojevrstnih očal. V petek Enrico Rava Bogat koledar spremljevalnih dogodkov v sklopu nove razstave »Il gusto di una citta - Trieste capitale del caffe« v nekdanji ribarnici na nabrežju bodo zapolnili tudi glasbeni nastopi. V petek, 4. septembra, bo ob 21. uri nastopil znameniti italijanski jazzist in trobentač Enrico Rava, še prej pa bo v četrtek, 3. septembra, ob 18.30 nastopil akustični duo Simon acoustic blues & Lorenzo Fonda. 8 Torek, 1. septembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / BLED - Premier Cerar na odprtju 10. Strateškega foruma Bled Za reševanje globalnih problemov potrebno močno mednarodno partnerstvo BLED - Na Bledu se je včeraj popoldne začel jubilejni, že deseti Strateški forum Bled (BSF), ki velja za največji zunanjepolitični dogodek v Sloveniji. Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta v nagovorih ob uradnem odprtju poudarila, da potrebujemo za reševanje perečih globalnih problemov močno mednarodno partnerstvo. Cerar je opozoril, da je letošnje leto eno najbolj kompleksnih in nestabilnih v zadnjih desetletjih, tako v Evropi kot tudi na globalni ravni. Med drugim je spomnil na moderno obliko terorizma, migracije, nestabilne razmere v Ukrajini in globalne spremembe. »Današnji svet je tako medsebojno odvisen, da stalnih in vzdržnih rešitev ne moremo najti z izolacionizmom, po- veličevanjem nacionalnih interesov ali vsiljevanjem volje drugim. Bolj kot kdajkoli potrebujemo partnerstva, da bi našli kompromis in rešitve, ki bodo sprejemljive za vse,« je poudaril. Odgovornost voditeljev je, da najdejo rešitve. »Najti pa moramo tudi način, kako ljudem primerno pojasniti, da lahko pozitivni učinki sodelovanja prevladajo nad negativnimi, da gradnja ograj nikoli ne more biti vzdržna rešitev, da je prednost imeti prijatelje in da je dogovorjena načela, pravila in zaveze treba spoštovati,« je dejal. Cerar je prepričan, da uspešno vodenje kljub socialnim pretresom in težkim izbiram vedno temelji na človeških vrednotah. »Želim si, da bi nas vse vodila ta modrost,« je dejal. GOSPODARSTVO - V Sloveniji Gospodarska rast lani kar 3-odstotna LJUBLJANA - Bruto domači proizvod (BDP) se je v Sloveniji lani okrepil za tri odstotke, kaže prva letna ocena rasti, ki jo je včeraj objavil državni statistični urad. To je precej več od februarskih prvih izračunov, ki so govorili o 2,6-odstotni gospodarski rasti, a statistikov ne preseneča. Razlika med včeraj in februarja objavljenima številkama je 0,4 odstotne točke in je blizu dolgoletnega povprečja, je na novinarski konferenci povedal Jure Las-nibat iz Statističnega urada. Februarske izračune so namreč delali na podlagi četrtletnih podatkovnih virov, za včeraj objavljene pa so že imeli na voljo letne podatke. Lasnibat je povedal, da je BDP lani po prvi letni oceni znašal 37,3 milijarde evrov, kar je nominalno za 1,4 milijarde evrov oz. 3,9 odstotka več kot v 2013, realno pa za tri odstotke več kot v 2013. Gospodarsko rast je vnovič spodbujal izvoz, ki se je lani še okrepil, tokrat za 5,8 odstotka. Nekaj manj se je povečal uvoz, in sicer za štiri odstotke. Saldo menjave s tujino je pozitiven in se povečuje, lani je bil blizu treh milijard evrov. Lasnibat je izpostavil še 3,2-odstotno rast bruto investicij v osnovna sredstva, predvsem zaradi investicij države. Kljub takšni rasti pa je obseg investicij še pod nekdanjo ravnjo in je nekje na ravni leta 1999, je povedal. Višina lanske gospodarske rasti vpliva tudi na odločanje v zvezi s spremembami socialnih prejemkov s prihodnjim letom. Pomembna je tudi pri vprašanju usklajevanja pokojnin. (STA) Erjavec je dejal, da je BSF v minulih desetih letih prispeval k spoznavanju novih prijateljev in partnerjev, zato želijo letošnji jubilejni forum posvetiti partnerjem in partnerstvom. Tudi on je spomnil, da se svet sooča s številnimi težavami in odprtimi vprašanji, npr. z migracijami. »Nobenega od teh vprašanj ne moremo nasloviti brez močnega in učinkovitega mednarodnega partnerstva,« je dejal. Slovenska zunanja politika je vedno temeljila na sodelovanju, prijateljskih odnosih in multilateralnem ukrepanju, je dejal minister in spomnil, da na teh načelih temelji tudi nova strategija slovenske zunanje politike. Osredotočili so se na tri stebre: varnost, miroljubno politiko in blaginjo, je dejal. Poudaril je, da je treba v polnosti spoštovati mednarodno pravo in mednarodne obveznosti, vključno z dvostranskimi sporazumi. »Miroljubna politika kot drugi steber zunanje politike se mora seveda začeti z dobrimi in prijateljskimi odnosi med sosedi. Odprta vprašanja je treba rešiti z dialogom in polnim spoštovanjem danih zavez,« je povedal in dodal, da Slovenija podpira vse mehanizme mirnega reševanja sporov. Blejski župan Janez Fajfar je spomnil, da se letos soočamo s hudo begunsko krizo. Meni, da lokalne skupnosti ne smejo pozabiti na ljudi v stiski in da morajo udeleženci BSF pogovore izkoristiti v korist vseh. »Svet je eden za vse nas. Imamo eno sonce in eno nebo za vse nas,« je dejal. BSF se je v regiji uveljavil kot pomembno in odmevno stičišče politikov, gospodarstvenikov in predstavnikov akademske srenje. Letos pričakujejo rekordno število več kot 700 udeležencev iz več kot 60 držav, razprave pa bodo potekale v znamenju 70. obletnice Ustanovne listine Združenih narodov, 40. obletnice Helsinške sklepne listine in 20. obletnice genocida v Srebrenici. KANAL - Čezmejni glasbeni festival Kogojevi dnevi v znamenju poezije Cirila Zlobca • • Ciril Zlobec arhiv KANAL - V petek se v Kanalu ob Soči začenja mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Eden od vrhov festivala bo poleg uvodnega koncerta tudi drugi večer, na katerem bo igralec Radoš Bolčina ob spremljavi harfistke Mojce Zlobko Vajgl bral poezijo Cirila Zlobca. Pesnik, ki letos praznuje 90 let, je dolgoletni predsednik sveta Kogojevih dni. Zlobec bo ob županu Občine Kanal ob Soči Andreju Maffiju in slavnostni govornici, ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar odprl letošnje Kogojeve dneve. V galeriji Rika Debenjaka bodo nato odprli pregledni razstavi akademskega slikarja Andreja Jemca, večer pa zaključili s koncertom Orchestra di Padova e del Veneto v kanalski cerkvi sv. Marije Vnebovzete, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci. Po večeru poezije Cirila Zlobca 11. septembra bo koncert Slovenskega okteta 18. septembra posvečen lani umrlemu skladatelju in častnemu občanu kanalske občine Štefanu Mauriju. 23. septembra bo v KC Lojze Bratuž v Gorici zazvenel koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič in violinistko Veroniko Brecelj. Konec septembra pripravljajo v dvorani kanalske osnovne šole koncert za mlade, na katerem bodo nastopili izbrani učenci Glasbene matice iz Trsta. 6. oktobra bo v novogoriški glasbeni šoli koncert mednarodno uveljavljenega harmonikarja Igorja Zobina. V soboto, 10. oktobra, se obeta drugi vrh letošnjih Kogojevih dnevov, ko bo v novogoriškem Kulturnem domu nastopil Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Antona Nanuta. Do konca oktobra sledita še dva koncerta -prvi 11. oktobra v Bardu v Beneški Sloveniji, kjer se bo predstavil Komorni godalni orkester Akademije za glasbo. Zaključni koncert letošnjega festivala bo v katedrali svetega Justa v Trstu, kjer bo kon-certiral Trio Saraphim. Letošnji Kogojevi dnevi so že 36. po vrsti in povezujejo ljubitelje glasbe na slovenski in italijanski strani meje. Letošnja izdaja prinaša nekaj slovenskih glasbenih novosti, ki jih bodo v svoj program uvrščali tudi tuji glasbeni sestavi. Kot je povedal župan Maffi ima festival v obmejnem prostoru poseben pomen, saj po eni strani združuje, po drugi pa ohranja slovensko kulturo. Proračun festivala znaša 50.000 evrov. IZOLA - 31. avgusta 1935 je vlak zadnjič šel po ozkotirni progi od Trsta do Poreča Parenzana 80 let po zadnji vožnji danes prepoznavna turistična pot IZOLA - V sklopu čezmejne operacije Parenzana Magic je včeraj ob nekdanji progi ozkotirne železnice Parenzane potekal niz dejavnosti, poimenovane Dan Parenzane. Prav včeraj je namreč minilo 80 let, odkar je vlak zadnjič peljal po progi od Trsta do Poreča. Parenzana pa je danes ena najuspešnejših turističnih poti v tem delu Evrope. Parenzana je bila 123 kilometrov dolga ozkotirna železniška proga, ki je povezovala 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča. Proga je delovala od 1. aprila 1902 do 31. avgusta 1935. Danes je po trasi nekdanje železnice speljana priljubljena pot, namenjena kolesarjem, pohodni-kom in tekačem. V sklopu operacije Pot zdravja in prijateljstva - Parenzana Magic, ki je delno sofinancirana iz Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013, je v Strunjanu, Izoli in Dekanih potekal Dan Pa-renzane, ki so ga pripravile obalne občine v sodelovanju s hrvaškimi partnerji. Izolski del prireditve so pripravili ob vhodu v mesto ob lokomotivi, kakršne so nekoč vozile po progi. V krajšem kulturnem programu je lokalni pevski zbor zapel pesmi iz tistega časa, člani društva Rosa Clementina iz Portoroža so se predstavili v elegantnih oblačilih z začetka prejšnjega stoletja, Šavrinke pa so obiskovalcem ponudile calandraco tj. staro istrsko oz. tržaško vrsto krompirjevega golaža, ki je dobilo ime po starem italijanskem izrazu za bakreni kotliček. Srečko Gombač iz društva Histrion, ki upravlja izolski Muzej Pa-renzane, je ocenil, da so iz ukinjene železniške proge v zadnjih letih »uspeli narediti eno najuspešnejših turističnih poti v tem delu Evrope«. Kot je pojasnil, so turisti postali nekoliko zahtevnejši: »Danes to ni gost, ki pride samo nekaj pojest ali pa se vreč v morje, zanima se za dediščino, zanima se za zgodovino.« Prav zato v okviru svoje dejavnosti skušajo obiskovalcem ponuditi čim več tovrstnih doživetij. Če- Zgodovinski posnetek parne lokomotive na istrski železniški progi www.parenzana.net prav je bilo v zadnjem desetletju veliko narejenega, pa je Gombač prepričan, da bodo tudi v prihodnje prihajali z novimi zamislimi in še nadgradili sedanjo ponudbo, povezano s Parenzano. V Izoli bodo sicer okrogli obletnici namenili niz dogodkov, poimenovan Teden Parenzane. Ta bo vključeval tako predavanja in razstave kot filmske projekcije in celo dobrodelni rekreativni tek. (STA) Distinguished Gentleman's Ride: dobrodelna vožnja letos tudi v Vidmu VIDEM - Med 25 italijanskimi mesti, ki bodo letos gostila vožnjo za ozaveščanje o boleznih moških, imenovana Distinguished Gentleman's Ride, bo letos tudi Videm. Prireditev bo potekala 27. septembra v vsem svetu, njen namen pa je zbirati finančna sredstva za raziskave raka na prostati. Na dobrodelno vožnjo, ki bo že tretje leto zapored tudi v Ljubljani, so v prvi vrsti vabljeni lastniki klasičnih, bobber ali custom motociklov, seveda odeti v džentle-mensko obleko s kravato ali metuljčkom. Motoristi so vabljeni, da se brezplačno prijavijo na spletni strani DGR www.gentle-mansride.com. Dona-cija je zaželjena, a neobvezna. Poudariti velja, da zbirajo sredstva izključno na spletni strani, tako da je zajamčena transparent-nost. Kar zadeva lokalne pobude, se prireditelji samofinancirajo, morebiti s pomočjo manjših sponzorjev. Vožnje Distinguished Gentleman's Ride v Vidmu se bo udeležila tudi skupina iz Trsta. Motoristi bodo dopoldne opravili 80-ki-lometrsko vožnjo in obiskali neko kmetijo, ob povratku pa se bodo zbrali v zgodovinskem baru Contarena v mestnem središču. Občina Videm, ki je ponudila pokroviteljstvo, je namreč izdala tudi posebno odredbo, ki bo omogočila vožnjo motoristov v središču mesta. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani prireditve, kjer se je vpisalo že 12.799 motoristov v svetu. (ag) / POLETNO BRANJE Torek, 1. septembra 2015 9 Ob zaključku brigade, oziroma našega roka, nam je naš komandir brigade Tažo lepo razložil, da bomo morali oceniti »zalaganje«, to je delo, vestnost, marljivost vsakega brigadirja na skupnih sestankih vsake delovne skupine. Na osnovi teh ocen bodo podeljene pisne Pohvale in Udarniške značke. Zamejci smo bili v sestavi Ljubljanske brigade. Vsaka brigada je prejela toliko pohval in udarniških značk, kolikor si jih je prislužila. Porazdelitev posameznikom pa je bila stvar notranje ocene. Ti sestanki pa niso bili kar tako od muh. Moral si pred vsemi zagovarjati, zakaj naj bi nekdo prejel udarniško značko ali pohvalo, drugi pa ne. Lizunstvo in krivičnost nista prišla v poštev, to je bila šola odkritosrčnosti in poštenosti. Največja težava je bila, ko so nekateri bili mnenja, da bi bilo pravilno nagraditi tistega, ki je izgubil palec, čeprav ni bil med najboljšimi delavci. Moralni maček in logika dela. Vse razprave, ocene in zaključke je vodil Tažo. Mlad študent. Lepo in odločno je opravil svojo komandirsko odgovornost. Na kraj pameti mi ni takrat prišlo, kako se bodo nekoč najine življenske poti prekrižale. Minila so desetletja. V Kulturnem Domu v Trstu nastopajo ansambli slovenskih emigrantov iz ZDA. Ob zaključku stopi na oder Jugoslovanski konzul v Clevelandu, pozdrav, oris delovanja Slovencev v Clevelandu, zahvala za sprejem. Seveda so na odru sami mladi tretje generacije, slovenščine ne znajo, ali zelo skromno, peti pa znajo, zato v njihovem imenu spregovori konzul, ki je tudi vse lepo organiziral. Anki in meni se zdi nekam znan. Priimek in ime nama seveda ne pove ničesar. Postava pa je tudi tako obilna, da ga ne znava kam dati. Po predstavi je zakuska za mlade nastopajoče. Pristopiva in odkrijeva - ta konzul v Clevelandu je Tažo! V Briščkih smo se zaklepetali celo noč. V Ljubljano se je vrnil rano zjutraj. Kako leto kasneje je Slovenija stopila na pot osamosvojitve. Tažo je bil med prvimi diplomati v tujini, ki je odločno nasprotoval Miloševiču, se jasno opredelil za osamosvojitev Slovenije in ta- Madžarske vodičke ko v ZDA tudi nastopal. Ob povratku v Ljubljano pa je v lastni diplomatski pisarni lastnoročno ponovno namestil fotografijo Tita. Njegova pokončna in odločna drža ga je seveda marsikaj stala. Preden ga je neusmiljena bolezen premagala, je uspel kakor izkušen in prodoren diplomat v knjigi »Slovenska zunanja politična razpotja«, opisati našo manjšinsko stvarnost, zgodovino, problematiko Slovencev v Italiji; kakor drugi jugoslovanski diplomati Jože Šušmelj, Marko Kosin, tudi Tažo-Matjaž Jančar. Razprava o priznanjih je bila zaključni del brigade. Naša zamejska skupina je sicer imela v programu še nekaj dni pohajanja po Srbiji. V Beograd in nato v Novi Sad, da malo vidimo in se podučimo, kaj pomeni uveljavljanje večjezičnosti in enakopravnosti manjšin v Jugoslaviji. Ljubljančani pa so bili namenjeni domov. No, do Beograda bi še Na železniški postaji vedno potovali skupaj. Vsaj tako smo vsi mislili. Zato se nismo še prav nič poslavljali. Na želežniški postaji smo vsi skupaj potrpežljivo čakali na vlak. Medtem pa je »intendant« ali ekonom prišel in vsem skupaj razdelil popotnico, kajti pot do Ljubljane je dolga, dolga. Prinesel je cele kište hlebcev kruha, zabojčke konzerv sardin, nekaj vreč limon, za posladek pa celo nekaj vrečk kraševih bombonov. Vso to kramo nam je prinesel na želežniško postajo, ko smo imeli prtljago že razmeščeno. Da ne bi kom-plicirali smo porazdelili vse v tiste nahrbtnike, ki so bili najbolj prazni, kakor je naneslo, brez kake logike ali načrta. To se je nam kasneje maščevalo. Ko pride vlak, nam zadnji trenutek povedo, da je ta samo za Ljubljančane. Zamejci moramo počakati na drugega, ker se ustavimo in prespimo v Beogradu. Kakšen kaos! V zadnjem trenutku, na vrat na nos, pozdravi, poljubi, napiši si naslove ! Kakšno razočaranje, po večtedenskem tovarištvu se moraš posloviti v nekaj minutah! Kriki, petje, brigadirski pozdrav - vlak odpelje. Ko pa kako uro čakamo na drugi vlak ugotovimo, da imamo v nahrbtnikih samo sardine in kraševe bombone. No ja , saj smo jo še kar dobro odnesli, kruh bomo že še kupili, težje bo onim vse do Ljubljane shajati samo s kruhom in limonami! V Beogradu smo najprej padli v zbirno mesto brigadirjev iz raznih koncev Jugoslaviji. Ob bregu Donave. Pleši kolo in poj brigadirske pozno v noč, tisti ki zmore do ranega jutra. Neprespan tavaj po Beogradu, si ga oglej, da se ti v natrpanih in zatohlih tramvajih toži po prostornih barakah, zbiraj preostanke denarja v skupno blagajno, da si lahko privoščiš krasne lubenice. Končno odpotujemo v Novi Sad. Res tu je uradno kar sedem jezikov na tablah zveze mladine, na tablah radijskih postaj, skratka povsod kjer morajo biti. Mladinci pa smo neposredni. Madžarski jezik in s tem manjšino želimo spoznati na terenu. Po kopanju na Donavi smo takoj navezali stik z dvojčicama, simpatičnima, prijaznima, obiščeta nas v dijaškem domu, res pravi vodički, kaj vse pa sta o nas razgrabljali, nismo mogli razumeti, madžarščine žal nihče od nas ni znal. Po kratkem potepanju po Fruški Gori in dolgem, dolgem čuf čufu na vlaku se vrnemo domov z zakladom pesmi, spominov, prijateljstva. _ Konec 10 Torek, 1. septembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / LJUBLJANA - 31. grafični bienale Povratek k bolj izrazito umetniški definiciji grafike 31. grafični bienale Ljubljana je odprl svoja vrata v znamenju jubilejnega praznovanja šestdesete izdaje. Od leta 1955, ko se je pojavil v Jugoslaviji, je postal pomemben mednarodni dogodek soočanja na področju umetniške grafike ter zaznamoval tudi v slovenskem prostoru prehod kole-ktivističnega imperativa socrealizma v modernizem. Sledil je idealom pariške šole ter se po strukturi zgledoval po beneškem bie-nalu. Začetniku in dolgoletnemu vodji Zoranu Kržišniku so bili ob strani uveljavljeni umetniki Božidar Jakac, Zoran Mušič in Veno Pilon, prispevali so k ovrednotenju visoke kakovosti grafične umetnosti. Do leta 1999je bienale ohranil svoj prvotni ustroj, kjer so selektorji izbirali prijavljene umetnike na natečaj ter je strokovna komisija ocenila najbolj kakovostna dela. Pobuda je pridobila na mednarodnem ugledu, pri njej je sodelovalo več uglednih strokovnjakov iz pomembnejših mednarodnih umetniških središč, kar je prispevalo k plodnemu nadaljevanju sodelovanja preko izmenjav. Sredi osemdesetih let je nastala institucija MGLC-ja, ki se je odtlej izrecno ukvarjala prav z grafiko ter ostala glavni producent ter organizator bienala. Zoranu Kržišniku je sledila umetnostna zgodovinarka in direktorica med leti 2000 in 2010 Lilijana Ste-pančič, ki je uvedla koncept kurirane razstave ter bistveno prenovila bienalski format z uvedbo širše zasnovanega pojmovanja grafike, skladno s spremenjenimi razmerami. Pojem reproduktibilnosti je odtlej upošteval tudi knjigo umetnika, plakat, fotokopijo, letak in umetniški časopis. V ospredju pozornosti so bili konceptualizem, alternativa, umetnost v javnem prostoru, tiskana efemera, do takrat prezrti. V naslednjih letih je grafični medij na bienalu prvenstveno ohranil svojo pomembno vlogo komunikacijskega sredstva. V zadnjih treh edicijah bienala beležimo povratek k bolj izrazito umetniški definiciji grafike, di- stribucijskemu potencialu tiska, naravi grafičnih procesov. 31. bienale je s pogledom usmerjenim v preteklost. Kuratorka osrednjega dogodka, razstave z naslovom Nad tabo/ti, na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, je Nicola Lees, ki je skupaj s pomočnicama Stello Bottai in Lauro McLean-Ferris opravila izbor preko štiridesetih likovnih projektov domačih in tujih ustvarjalcev. Velika večina le teh je izrecno sodelovala z novimi, za bienale namensko ustvarjenimi deli. Številni so našli navdih in vzor v delih predstavljenih v preteklih bienalih ter bolj splošno v umetnosti iz druge polovice dvajsetega stoletja, ki obravnavajo predvsem družbeno politične vsebine ter izrecno grafični medij. Raziskovanje se osredotoča na preseganje tradicionalnih medijev kot so lesorez, jedkanje in sitotisk, saj je reproduk-tibilnost v našem času bistveno povezana s pojmom distribucije, ki prispeva k zelo hitremu širjenju podob. Bienale, ki bo na ogled do 3. decembra, se odvija še v prostorih Moderne galerije, na Jakopičevem sprehajališču, v Galeriji Kresija, prvič v Narodni in univerzitetni knjižnici, na fasadi Mahrove hiše in v Galeriji Jakopič. V galeriji Škuc je na ogled samostojna razstava tiskanih plakatov Becky Beasley z naslovom Med spanjem rasteš, katere kustos je Vladimir Vidmar. V Galeriji Cankarjevega doma si lahko ogledamo samostojno razstavo nagrajenke 30. grafičnega bienala Maríe Elene González, katere kustos je Božidar Zrin-ski. Serijo Govorice dreves dopolnjuje s komponirano glasbo in performancem. Lubje breze je risarsko obdelala ter ga dalje digitalno predelala, da je lahko ustvarila zavitke za mehanični klavir. Tako nastale partiture in glasbo bo umetnica predvajala med performanci. Poleg osrednjega programa bienal-skih dogodkov je več spremljevalnih po- bud. V prostorih NLB si lahko ogledamo zbirko umetniških plakatov, ki so spremljali bienale vse od njenega začetka in izpričujejo poleg zgodovinskega razvoja pobude obenem razcvet grafičnega oblikovanja na Slovenskem ter vodijo od umetniškega plakata do kompleksnejše zasnovane celostne podobe, ki jo je prvi izdelal Jože Brumen. V studiu renesansa je na ogled Slepi material s plakati eksperimentalne tipografije, ročno natisnjenih v tehniki tipografije. V Pionirskem domu pa so na ogled otroška grafična dela iz arhiva, nastala med delavnicami. Ob bienalu je izšel katalog, za grafično podobo katerega je poskrbela oblikovalka Mina Fina. Jasna Merku VILENICA 2015 - Danes tudi predstavitev Predvečer v Trstu z »mladima upoma« literature BiH in Ukrajine 30. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane bodo uradno predstavili danes v Ljubljani. Na Vilenici bo letos odmevalo preko 15 jezikov več kot 20 avtorjev iz evropskih in drugih držav, do 6. septembra pa se bo odvijal v Ljubljani, Sežani, Lipici, Mariboru, Celju, Kopru, Trbovljah, Štanjelu, Plisko-vici, Lokvi, Volčjem Gradu, Trstu in v jami Vilenica. Že danes bodo v različnih krajih Slovenije in zamejstva na sporedu predvečeri Vilenice. Eden od teh bo tudi v Trstu na sedežu InCE v Ul. Genova 9, kjer se bosta predstavila upa bosanske in ukrajinske literature Mirko Božič in Kateryna Kalytko. Triintridesetletni Božič, doma iz Mostarja, ustanovitelj združenja mladih balkanskih avtorjev United Literary front, je pesnik, esejist in avtor kratkih povesti, enako stara Ka-lytko iz Vinnytsija, je pesnica in prevajalka, dobitnica številnih nagrad. Predvečeri Vilenice 11.00 Predstavitev publikacij in tiskovna konferenca z avtorji. Predstavili bodo nove prevode v zbirki slovenske literature pri ameriški založbi Dal-keyArchive Press in v zbirki Vilenica pri Cankarjevi založbi. Ljubljana, Jazz club Gajo (letni vrt Društva slovenskih pisateljev). 19.00 Predvečer v Trstu Mirko Božič (BiH, Hrvaška) in Ka-teryna Kalytko (Ukrajina) Povezuje: Patrizia Vascotto. Trst, dvorana Srednjeevropske pobude. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku s povzetki v slovenskem in italijanskem jeziku. Tolmači Peter Senizza. V sodelovanju s Srednjeevropsko pobudo in Skupino 85 - Gruppo 85. 19.00 Predvečer v Pliskovici Karlo Hmeljak (Slovenija) Povezuje: Barbara Čepirlo. Pli-skovica, Mladinski hotel Pliskovica. 19.00 Predvečer na Volčjem Gradu Veno Taufer (Slovenija) Povezuje: Martina Kafol. Volčji Grad, Pri Davidu in Martini, Naš mali dobri svet. 19.00 Predvečer v Ljubljani Etgar Keret (Izrael) Povezuje: Janko Petrovec. Ljubljana, Cankarjev dom, Štihova dvorana. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku s prevodom v slovenski jezik. Tolmači Breda Biščak. 19.00 Predvečer v Mariboru Jachym Topol (Češka), nagrajenec Vilenice 2015, in Andrej Hočevar (Slovenija) Povezuje: Zora A. Jurič. Maribor, Salon uporabnih umetnosti. Pogovor bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Tolmači Janko Jemec. V sodelovanju z Mariborsko knjižnico in Salonom uporabnih umetnosti. 19.00 Predvečer v Celju Haraprasad Das, K. Satchidanan-dan, Sitanshu Yashaschandra (Indija) Povezuje: Alenka Jovanovski. Celje, Šmartinsko jezero, Brkati som, v primeru dežja v Celjskem mladinskem centru. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku s prevodom v slovenski jezik. V sodelovanju z Celjskim mladinskim centrom. 19.00 Predvečer v Trbovljah Goran Ferčec (Hrvaška) in Polona Glavan (Slovenija) Povezuje: Simona Solina. Trbovlje, Gradič Trbovlje. V sodelovanju z Delavskim domom Trbovlje. 19.00 Predvečer v Kopru Milan Jesih (Slovenija), slovenski avtor v središču 2015 Povezuje: Carmen L. Oven. Koper, Atrij Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria. V sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper - Capodistria in knjigarno Libris. NA KNJIŽNIH POLICAH - Nadaljevanje trilogije Millenium Dekle v pajkovi mreži na voljo tudi v slovenščini LJUBLJANA - Težko pričakovano nadaljevanje trilogije Milenium pokojnega švedskega mojstra kriminalk Stiega Larssona, ki se ga je lotil pisatelj David Lagercrantz, je od včeraj pod naslovom Dekle v pajkovi mreži na voljo tudi slovenskim bralcem. Za prevod dela, ki je izšlo pri založbi Učila International, je poskrbela Danni Stražar. Tudi v pričujočem razburljivem trilerju sta svoje moči združila hekerka Lisbeth Salander in raziskovalni novinar starega kova Mikael Blomkvist. Tokrat raziskujeta vohunsko zaroto, v kateri lovke kriminalcev segajo vse do obveščevalnih služb v ZDA. Knjiga je v švedščini izšla pod naslovom Det som inte dödar oss, kar v do- Giottove mojstrovine v milanski Kraljevi palači MILAN - V milanski Kraljevi palači bodo od jutri do 10. januarja na ogled postavili 13 mojstrovin slikarja Giotta. Razstava bo združila dela iz različnih zbirk, ki bodo tokrat prvič predstavljena skupaj. Na njej bo mogoče videti nekatera najbolj ikonična Giottova dela. Med najbolj zanimivimi eksponati na razstavi bo poliptih Stefaneschi, večdelni oltar, ki še ni zapustil Vatikana od tedaj, ko ga je kardinal Jacopo Caetani Stefaneschi naročil za tamkajšnjo baziliko sv. Petra. Giotto di Bondone (okoli 1266 ali 1227-1337) se je rodil v Vespignanu blizu Firenc kot kmečki sin. Slikarstva ga je učil Ci-mabue. Njegovo zgodnje in prvo veliko delo je 28 fresk v zgornji cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Assisiju, četudi nekateri strokovnjaki dvomijo, da jih je ustvaril prav on. Pomemben je tudi niz fresk o Marijinem življenju, Kristusovem trpljenju in Poslednji sodbi v kapeli Scrovegni cerkve Santa Maria dellArena v Padovi. V Rimu je ustvaril mozaik v cerkvi sv. Petra, v Firencah pa freske v palači Bargello, v cerkvi Santa Croce ter Madono za cerkev Ogni santi. Leta 1334 je bil izbran za glavnega arhitekta florentinske katedrale. Začel je graditi zvonik, ki so ga po njegovi smrti dokončali po njegovih načrtih. Giotto je s freskami prekinil bizantinsko slikarsko tradicijo, odrekel se je zlatemu ozadju, oživil je figure, prostor pa je že skušal upodobiti tridimenzionalno. besednem prevodu pomeni To, kar nas ne ubije. Večina prevodov, med drugim tudi angleški The Girl in the Spider's Web, je sledila prejšnjim naslovom serije; pred četrto knjigo so izšle že knjige Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. V Italiji nosi nova knjiga ime Quello che non uccide. Millennium. Vol. 4. Knjiga je v 25 državah izšla že minulo sredo. V eni od stockholmskih knjigarn so se Larssonovi oboževalci že opolnoči zgrnili, da bi pograbili prve izvode nove knjige in jih pozneje dali Lager-crantzu v podpis. Dvainpetdesetletni avtor je izrazil bojazen, da se njegovo nadaljevanje ne bi kosalo z Larssonovo trilogijo. Kritike so bile doslej knjigi precej naklonjene. Milenium je serija treh romanov, ki si so bili vsi izdani po letu 2004, ko je Lars-son umrl zaradi srčnega napada. Larsso-nova oče in brat sta založnikom predlagala, naj poiščejo nekoga, ki bi nadaljeval serijo, saj sta želela pisateljeve like in svet ohraniti pri življenju. Med avtorjevo zapuščino so med drugim našli tudi osnutke za deset knjig, ki jih je Larsson nastavil, preden je serija postala uspešnica. Založniki so za avtorjevega naslednika izbrali Lagercrantza, ki je spisal uspešno biografijo nogometaša Zlatana Ibrahimovica. Larssonova žena Eva Gabrielsson pa je na- sprotovala nadaljevanju serije, ker meni, da sta njegov jezik in način pripovedovanja edinstvena. Po svetu so prodali okoli 80 milijonov izvodov serije Milenium, ki je prevedena v več kot 30 jezikov. Po vseh delih trilogije so posneli tudi filme. Stieg Larsson (1954-2004) je bil švedski novinar, urednik in pisatelj. Večino življenja je preživel v Stockholmu. Znan je bil kot politični aktivist, veliki borec proti rasizmu in desnemu ekstremiz-mu, zaradi česar so mu večkrat grozili. / ZGODOVINA Torek, 1. septembra 2015 1 1 VODNO IN ZRAČNO ZDRAVILIŠČE V DOLINI PRI TRSTU Že prvi mesec se jih je prijavilo 300 Marko Manin Pred približno sto leti se je tudi Dolina pri Trstu lahko ponašala kot napredna vas istrske mejne grofije. To je bil čas kulturne, gospodarske, izobraževalne in politične rasti, ki je bilo zaznamovano z obdobjem županovanja nadžu-pana, deželnega poslanca in odbornika Josipa Pangerca. Preden spregovorimo o prvem Kneippovem zdravilišču v Istri in na Tržaškem, je primerno, da namenimo nekaj besed Sebastianu Kneippu in njegovemu načinu zdravljenja. Ob omembi imena Sebastian Kneipp v glavnem pomislimo na knajpanje, kar naj bi pomenilo izmenično oblivanje telesa z mrzlo in toplo vodo; to pa je le delček mozaika izjemno bogatega in plodnega Kneip-povega zdravilstva. Omeniti moramo, da je bil Kneipp katoliški duhovnik, doma z Bavarske, in hkrati izjemen zdravilec, eden od utemeljiteljev naravnega zdravljenja z vodo, zelišči, gibanjem, redno prehrano in urejenim življenjem. Kneipp je pozdravil na stotine ljudi, ki so zboleli za kolero, pomagal pa je še mnogim drugim z različnimi težavami kot npr. tu-berkolozo. S tem si je pridobil velik ugled in spoštovanje pri ljudeh, a je hkrati prišel navzkriž s cerkvenimi in posvetnimi oblastmi. Cerkev sprva ni odobravala njegovega zdravljenja, proti koncu življenja pa so ga poklicali v Rim, kjer je ozdravil celo papeža Leona XIII. Osrednji del življenja in delovanja Sebastiana Kneippa je povezan z Bad Worishofnom, majhno bavarsko vasico, kraj, ki je danes eno najbolj uglednih in znanih zdravilišč v Nemčiji, katerih uspeh in sloves sloni na Kneippovih načelih. Podobno zdravilišče je nastalo tudi v Dolini pri Trstu. Prvo Kneippovo zdravilišče v Istri in na Tržaškem Josip Pangerc, ki je izhajal iz napredne podjetniške družine, je želel, da bi se tudi v Dolini razvil organizirani zdravstveni turizem in turizem nasploh; lahko rečemo, da je bil prvi v Bregu, ki se je začel ukvarjati s tem področjem. Tako je leta 1906 dal sezidati veliko stavbo s takrat najmodernejšimi kopališkimi napravami ob vznožju vasi. Ob glavnem vhodu je bil v notranjosti sprejemni prostor, blizu katerega so bili opremljena pisarna, blagajna in soba kopališkega zdravnika. Ostali del stavbe so zasedali terapevtski prostori, in sicer: kabine za tople kopeli, polivališče, antirevmatične kabine, bazen, kabine za moške, kabine za ženske, prostori za segrevanje vode, sprehajališče in velika dvorana. Pritličje stavbe je obsegalo prib. 300 kvadratnih metrov. Stene kopaliških sob so bile prekrite z marmornatimi ploščami; taka zgradba je bila za tiste čase prava novost. Okrog zdravilišča, ki je bil zgrajen v se-cesijskem slogu, je bil obsežen vrt za rekreacijo, sončenje in zračno terapijo. V veliki dvorani so pogostoma prirejali tudi kulturne dogodke in plese. Nekateri zdravniki so ugotovili, da so bili lega, okolje in predvsem dolinsko podnebje zelo primerni za omenjeno zdravilišče in za zdravstveni turizem. Istega leta je Josip Pangerc ustanovil tudi "Kopališno društvo po Kneippovem načinu" v Dolini, ki je bilo tudi prva delniška družba v dolinski občini. Kneippovo poslanstvo v Dolini Poleg tega da je bilo Kneippovo zdravilišče v Dolini prvo vodno in zračno zdravilišče v Istri, je imelo še en pri- Wasser- u, Lufthíií-Anstaü Polín a b?i Trksl Uotirto in gracno Zdraujsfç u Pofirtï prj Trstu Stsbilirnenio Idrukrsplco in Polínüi presse Trieste mat in utemeljen razlog, da so lahko upravičili ime, da gre za terapijo "po Kneippovem načinu". Da bi to kopališče res delovalo na profesionalnem nivoju, je Josip Pangerc imenoval za direktorja Revija, ki je izhajala v Dolini zdravilišča samega prof. dr. Janka Oki-ča, ki je bil prvi in najstarejši učenec pre-lata dr. Sebastiana Kneippa in bil več kot dvajset let Kneippov sodelavec in pomočnik v zdravilišču v Bad Wörishofnu na Bavarskeme vse do Kneippove smrti. Dr. Okič je bil več kot trinajst let skupaj s Kneippom urednik Kneippovega glasila Kneipp Blätter, ki je redno izhajal v več jezikih in se širil po Evropi. Dr. Okič je tedaj dobil nad 80 povabil različnih kopališč in investitorjev; izbral pa je Dolino. Po imenovanju za direktorja zdravilišča v Dolini se je dr. Okič takoj lotil izdajanja dveh novih časopisov, in sicer slovenskega časopisa Domači zdravnik ter nemškega časopisa Gottes Güte in den Heilkräutern (Božja dobrota v zdravilnih zeliščih), ki je že prej izhajal v Avstriji in Nemčiji. Začetek turizma v Bregu Vest o ustanovitvi Kneippovega zdravilišča in kopališča v Dolini pri Trstu je odmevala v znanih slovenskih, avstrijskih in nemških časopisih in revi- Revija Domači zdravnik (Sebastian Kneipp na platnici) jah. Za zdravilišče v Dolini je bilo veliko povpraševanje; v prvem mesecu se je prijavilo nad 300 oseb. Zanimiv je tudi odlomek članka, ki ga je 23. maja 1906 objvail celjski časopis "Domovina" »Zračno in vodno zdravišče se zida na podnožju vasi. Osnovalnega društva predsednik je g. Josip Pangerc, nad-župan, ki je zavzet za vsako dobro naroda. Odprlo se bo v treh tednih, ali se more polivati in zdraviti tudi že poprej. Položaj Doline in okolice je krasen; razgled na morje adrijansko, ki nekdaj je bilo slavjansko, je nepopisljiv. V kratkem bo tukaj druga Opatija na slovenskih tleh. Že sedaj se javljajo gosti iz raznih dežel, med Dr. Janko Okič Primer Kneippanja v Badwörishofnu na Bavarskem Kneippovo zdravilišče v Dolini temi tudi tri družine iz Berlina. Imamo morski in planinski zrak. Pojasnila pošilja najstarejši učenec pokojnega župnika Knajpa, ravnatelj J.Okič « Poslopje termalnega zdravilišča danes Prihodnje leto bo minilo natanko 110 let od kadar je Josip Pangerc dal sezidati termalno zdravilišče v Dolini in od kadar se je tam ustanovilo Kneipovo društvo. Če bi se sedaj kakemu zdravniku, raziskovalcu, zgodovinarju ali pa zgolj radovednežu porodilo zanimanje, da bi obiskali in si ogledali kraj ob vznožju vasi, kjer je bilo nekoč prvo Kneippovo termalno zdravilišče v Istri, bi žal ostali razočarani. Poslopje nekdanjega Kneippovega zdravilišča je rodbina Pangerc prib. leta 1969 prodala Dolinski občini zato, da bi v njegovi notranjosti namestili otroški vrtec. Leta 2001 pa je stavbo, ki je stala ob vznožju vasi doletela nesrečna usoda; po občinski odredbi so poslopje v sece-sijskem slogu, ki je bilo še v dobrem stanju, v celoti porušili, tako da ni ostalo niti sledu zgodovinskega zdraviliščnega objekta. Na vrtu pred stavbo, kjer je bilo sprehajališče za goste, so že prej zgradili občinska stanovanja. Podobno usodo je dočakalo tudi obmorsko Kneippovo kopališče v Žaveljskem zalivu, kjer so v obdobju fašizma zgradili veliko naftno rafinerijo "Aquila", ki je onesnažila in povsem pokvarila naravno okolje. Da ne bi napačno mislili, da sodijo Kneippov način zdravljenja in Kneip-pova zdravilišča k zastarelim metodam zdravljenja, ki so le del zgodovine, nam dokazuje mesto Bad Worishofen na Bavarskem, kjer je deloval Sebastian Kneipp in kjer še danes stoji večji zdraviliški kompleks, mnogo večji kot v Kneippovem času. Kneippov način zdravljenja pa je še danes razširjen širom po svetu. Zgodovinskemu spominu Doline pri Trstu in Slovencem na Tržaškem ter v Istri je bila s porušenjem zgodovinske stavbe storjena velika škoda, tako, da ni o tej pomembni dejavnosti več nobene vidne sledi. Kdor bi želel izvedeti kaj več o Kneippovm zdravilišču v Dolini, o življenju in delu Josipa Pangerca ali o antični zgodovini Doline pri Trstu, Vam priporočamo v branje knjigo "Josip Pan-gerc - Plemeniti slovenski rodoljub" -Mladika 2015. M.Manin / ŠPORT Torek, 1. septembra 2015 12 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu KRMIN - Med poostrenim nadzorom karabinjerjev Aretirali so tatu s petnajstimi imeni Zanj so v preteklosti že dvakrat odredili pripor. Silam javnega reda se je skoraj deset let uspešno izogibal, tokrat pa je naletel na karabinjerje iz Gradišča, ki njegovim izgovorom in ponarejenim dokumentom niso nasedli. Odpeljali so ga v goriški zapor, kjer bo počakal na odločitev sodnika. Iz karabinjerskega poveljstva v Gradišču so sporočili, da so v soboto aretirali 27-letnega srbskega državljana D.S., ki so ga ustavili med akcijo poostrenega nadzora na Krminskem. Zoper moškega brez stalnega bivališča in zaposlitve sta tožilstvi za mladoletnike iz Catanzara in Neaplja v času, ko ni še dopolnil 18. leta, izdali priporni nalog, ki ni bil izvršen. D.S. bi moral v pripor zaradi ropov in tatvin, ki jih je izvedel v Kala-briji in v Kampaniji. Karabinjerji iz Gradišča so tujega državljana ustavili v soboto dopoldne. Z avtomobilom je krožil po krminskem predmestju. Ko so ga zaprosili za dokumente, jim je D.S. izročil osebno izkaznico in vozniško dovoljenje, karabinjerji pa so takoj videli, da sta ponarejena. Odpeljali so ga na poveljstvo v Gradišče, kjer so se po poglobljenem preverjanju podatkov dokopali do njegovega pravega imena in priimka. Tako so ugotovili, da sta tožilstvi za mladoletnike iz Ca-tanzara in Neaplja zanj odredili pripor, izkazalo pa se je tudi, da se je moški v zadnjih letih uporabil kar petnajst različnih lažnih imen. 27-letnika so zato odpeljali v goriški zapor v Ulici Barzellini, kjer bo počakal na sodnikovo odločitev. Karabinjerji ne izključujejo, da si je moški v soboto pripravljal na kakšno tatvino oz. si je ogledoval hiše, ki bi bile najprimernejše za nočni vlom. V Krminu so bili namreč letos poleti tatovi izredno »aktivni«: osredotočili so se predvsem na ulice Filan-da, Tesa in Capriva, ki so v bližini žleznice, kradli pa so zlasti gotovino in zlato. Občani so bili tako zaskrbljeni in prestrašeni, da so nameravali celo organizirati nočne ob-hodnice, sile javnega reda pa so jim to odsvetovale, saj so tudi same poostrile nadzor. IM Karabinjerji bonaventura RONKE - Občinski svet o postopku ljudskega glasovanja Referendum, da ali ne? Svetniki se bodo izrekli 9. septembra - Večina se ne ogreva za združitev s Tržičem in Štarancanom Prihodnji teden bo ronški občinski svet razpravljal in glasoval o načinu sodelovanja na referendumu, na katerem bodo občani Ronk, Tržiča in Štarancana odločali o združitvi treh občin. Možno je, da bodo tudi ronški svetniki - tako kot pred kratkim njihovi kolegi iz Štarancana -glasovali proti sklepu: s tem bodo glasovi ronških občanov na referendumu imeli večjo težo, saj bi drugače kvoruma ne bilo treba doseči v vsaki občini posebej. Za spojitev bi zadoščala večina glasov volivcev iz vseh treh občin, ki pa so si po številu prebivalcev zelo različne. »Na ta način bi Tržič s svojimi številkami preglasil Štarancan,« je za Primorski dnevnik pred kratkim pojasnil župan iz Štarancana Riccardo Marchesan. Da v Ronkah nad referendumom niso ravno navdušeni, ni skrivnost. To izpostavlja tudi načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu Francesco Pisapia. »Logika, na podlagi katere želijo izpeljati to spojitev, nas ne prepriča. To bomo ponavljali, dokler bomo lahko demokratično govorili v imenu volivcev,« je dejal Pisapia, ki se tako kot župan Roberto Fontanot ne ogreva za združitev treh občin. »Če bo kdo skušal "anektirati" našo skupnost Tržiču, kar bi nas prav gotovo oškodovalo, se bo moral najprej pomeriti s tistimi, ki temu nasprotujejo,« je bil jasen Pisapia. Ronški občinski svet bo o referendumu glasoval v sredo, 9. septembra, pred dobrim tednom pa se je - sredi polemik - o tem že izrekel občinski svet iz Štarancana. Proti pobudi je glasovalo devet svetnikov vključno z županom, zanjo je oddalo glas šest svetnikov (med njimi tudi dva iz Marchesanove Demokratske stranke), eden se je vzdržal. »Nismo bili poklicani, da izrazimo soglasje ali nasprotovanje spojitvi, temveč da izglasujemo mnenje o referendumski pobudi,« je opozoril župan Marchesan. NOVA GORICA - Danes se začenja novo šolsko leto Prvošolčkov manj kot lani V novogoriški mestni občini šolski prag danes prvič prestopa 338 prvošolcev, 12 manj kot lani. Nad šolarji bodo na šolskih poteh prvi teden bdeli policisti, redarji in prostovoljci iz vrst upokojencev, dijakov srednje prometne šole in novogoriškega Združenja šoferjev in avtomehanikov, letos pa tudi dva nogometaša novogoriškega nogometnega kluba. V petih vrtcih, ki delujejo na območju novogoriške mestne občine, bo v šolskem letu 2015/16 organiziranih 69 oddelkov, kar je enako kot lani, vpisanih pa je sedemnajst otrok več, in sicer 1.255. »Najpomembneje je, da so vsi vpisani otroci dobili prosto mesto v vrtcu,« poudarja Majda Stepančič, višja svetovalka za družbene dejavnosti na novo-goriški občini. Nekateri vrtci so bili v poletnih mesecih deležni tudi investicijsko - vzdrževalnih del, za katera je občina v letošnjem letu namenila 140.000 evrov. Največ tega denarja, dobrih 78.000 evrov, je šlo za energetsko sana- Tudi na podružnični šoli Ledine matične šole Milojke Štrukelj bodo danes sprejeli prvošolčke foto k.m. cijo strehe in novo kritino vrtca Kekec. V osem osnovnih šol znotraj občine je v novem šolskem letu v 130 oddelkih vključenih 2.657 učencev, to je GORICA-VILEŠ V nasprotno smer prevozil 10 kilometrov Na avtocesti A34 med Gorico in Vilešem je prevozil preko deset kilometrov v nasprotno smer, ne da bi se tega sploh zavedal. Priletnega voznika je ustavila patrulja finančnih stražnikov, ki so v nedeljo zjutraj izvajali poostren nadzor nad prometom pri cestninski postaji v Vilešu. Finančne stražnike so na pretečo nevarnost opozorili nekateri avtomo-bilisti. Med Vilešem in Gradiščem so opazili avtomobil, ki je vozil v napačno smer, zato so nemudoma obvestili sile javnega reda. Ko so ga finančni stražniki pri Gradišču izsledili in ustavili, jih je voznik - starejši italijanski državljan - debelo pogledal. Prepričan je namreč bil, da vozi v pravo smer in da nikogar ne ogroža. Moškemu so odvzeli vozniško dovoljenje in mu zasegli avtomobil, ob tem pa bo zaradi kršitve člena št. 176 prometnega zakonika moral plačati globo, ki bo znašala med 2.004 in 8.017 evrov. Voznik odklonil alkotest V nedeljo nekaj minut pred polnočjo so policisti na območju Nove Gorice ustavili 50-letnega voznika osebnega avtomobila. Policisti so mu v postopku odredili preizkus alkoho-liziranosti, ki pa ga je moški odločno odklonil. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in bodo zoper njega zaradi kršitve prometne zakonodaje podali obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče. (km) Točil in odpeljal 101 učenec več kot v prejšnjem šolskem letu. Za investicijsko-vzdrževalna dela v osnovnih šolah je občina v letošnjem letu namenila 98.400 evrov. Na prvi šolski dan se bo tudi simbolno začela gradnja dolgo pričakovane nove telovadnice ob osnovni šoli Dornberk. V novih prostorih naj bi učenci telovadili z novim šolskim letom. Ob vsakem začetku šolskega leta se pri osveščanju učencev in staršev o prometni varnosti dodatno angažirata policija in občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. »Tudi letos smo izdelali načrte varnih šolskih poti v Novi Gorici in Solkanu. Kritične točke smo pregledali skupaj s policijo. Obnovljena je bila tudi cestna signalizacija,« našteva predsednik sveta Stje-pan Miškovič, ki poudarja, da podatki pričajo o izboljšani prometni varnosti v občini: »Prometnih nesreč je bilo za 6 odstotkov manj, dve osebi sta v njih žal izgubili življenje, manj pa je bilo telesno poškodovanih.« Tako policija kot svet za preventivo pozivajo vse starše in tudi druge udeležence v prometu naj posebno previdnost namenijo vožnji v bližini šol. (km) Na hitri cesti v Šempasu je voznik belega osebnega avtomobila znamke Peugeot 3008 z italijanskimi registrskimi številkami v vozilo natočil za 27 evrov goriva in nato s kraja odpeljal ne da bi poravnal računa za natočeno gorivo. Primer obravnava novogoriška policija. (km) Letalstvo na soški fronti Ustanova Fundacija poti miru v Posočju in novogoriška mestna občina pripravljata danes ob 17. uri v avli mestne hiše odprtje razstave Na krilih zgodovine 1915-1917, Av-stro-ogrsko letalstvo na soški fronti. Razstava bo na ogled do 18. septembra. (km) Tržiški september V Tržiču se danes začenja niz septembrskih kulturnih prireditev. Ob 20.30 bodo pod šotorom na Trgu Sant'Ambrogio uprizorili predstavo »Il fantasma di Canterville«. V petek, 4. septembra, ob 18. uri bodo odprli razstavo o potniških ladjah Saturnia in Vulcania, ki jima posvečajo okroglo mizo v soboto, 5. septembra, ob 18. uri. V četrtek, 10. septembra, bo v beneški palači športno-solidar-nostni večer za Afriko, 12. in 13. septembra bo na vrsti dvodnevna dobrodelna prireditev v organizaciji ka-rabinjerjev, ki bodo zbirali prispevke za onkološke bolnike otroške bolnišnice Burlo Garofalo. Od 18. do 20. septembra bo v mestnem središču poulični praznik, posvečen pivu »Birra & Magici Sapori«. V soboto, 26. septembra, ob 10. uri bodo odprli nove steze za nordijsko hojo, ki se začenjajo pri sprejemnem centru ob Prelosnem jezeru. / GORIŠKI PROSTOR_Torek, 1.septembra 2015 3 NOVA GORICA - V četrtek Poklon spominu na Toneta Šolarja Junija letos se je poslovil dolgoletni član umetniškega ansambla SNG Nova Gorica, igralec Tone Šolar. Poklon njegovemu spominu bo v četrtek, 3. septembra, ob 17. uri na malem odru SNG Nova Gorica. Tone Šolar je sprva veliko nastopal po amaterskih odrih, leta 1956 pa se je posvetil študiju igre na ljubljanski akademiji. Po študiju je najprej igral v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, že leta 1965, ko je bilo novogoriško gledališče še pol-poklicna ustanova, pa je postal član tukajšnjega igralskega ansambla. Dvajsetim predstavam, ki jih je sooblikoval v Goriškem gledališču, jih je v treh desetletjih (1969-1999) dodal še sto kot član Primorskega dramskega gledališča (današnji SNG Nova Gorica). Med njegovimi mar-kantnimi dramskim študijami gre omeniti vsaj Temnikarja v Povšetovi priredbi Balade o trobenti in oblaku, Marjana v Povšetovi monodrami Izvolite, tovariš Marjan, Ponza v Pirandellovi drami Kaj je resnica? (zanj je prejel Borštnikovo nagrado) Tone Šolar in Doktorja Ranka v Ibsenovi Nori, oblikoval pa je tudi celo vrsto imenitnih likov v predstavah za otroke in mladino. Poleg gledaliških vlog je Tone Šolar sodeloval tudi v številnih celovečernih filmih ter televizijskih nanizankah in nadaljevankah. V prostem času je kot umetnostni kovač ustvaril številne izdelke. Precej so jih uporabili tudi v predstavah in nekateri so še vedno v gledališki rekvizitarnici. NOVA GORICA - V petek podelitev nagrad ob občinskem prazniku Štandrežcem plaketa Med prejemniki priznanj tudi prosvetno društvo Štandrež ob 50-letnici delovanja September v novogoriški občini že tradicionalno poteka v znamenju občinskega praznika. Osrednja prireditev s podelitvijo občinskih nagrad bo v petek, 4. septembra, ob 20. uri, prireditve v čast praznika pa se bodo odvijale vse do 12. oktobra. »Tudi na letošnji slovesnosti dajemo poudarek domačim, goriškim, ustvarjalcem,« poudarja Miroslava Križnič, ki na novogoriški mestni občini skrbi za odnose z javnostmi. Večer z naslovom Mojem mesto bo režirala domačinka Samanta Kobal, program pa bodo sooblikovali glasbeniki Jani Le-ban iz GD Nova, Erika Bersenda in Matic Mikola, plesalca Nastja Bremec in Michal Rynia, večer bo povezovala dramska igralka Marjuta Slamič. Na večeru ob občinskem prazniku bodo podelili tudi nagrade Mestne občine Nova Gorica za letošnje leto. Tretje leto zapored so med dobitniki nagrad tudi goriški Slovenci, živeči na italijanski strani meje. Naj Štandreški igralci bumbaca spomnimo, da je bila leta 2013 za častno občanko proglašena Lojzka Bra-tuž, lani je občinsko plaketo prejel ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel, letos pa bo občinsko plaketo prejelo prosvetno društvo Štan-drež, in sicer ob 50. obletnici neprekinjenega delovanja. Prejemnika nagrade Franceta Bevka sta letos dva: prejme jo zavod za sodobno umetnost BridA ob bližajoči se 20. obletnici delovanja skupine, kateri je uspelo vzpostaviti lastno blagovno znamko, temelječo na svojstvenem in dokaj prepoznavnem načinu dela. Drugi prejemnik je glasbeni pedagog Miran Rustja, nagrado bo prejel za dolgoletno uspešno delo na področju ljubiteljske in profesionalne kulture, ki ga je zaznamoval z izjemnimi dosežki. Tudi prejemnika nagrade mestne občine Nova Gorica sta letos dva: društvo Rod soških mejašev ob 60. obletnici delovanja in Valter Adamič za dolgoletno delo na področju vključevanja invalidov v življenjsko in delovno okolje v občini. Plaketo mestne občine pa prejmejo novogoriška Zveza sindikatov azbestnih bolnikov, prosvetno društvo Štandrež, severnoprimorska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja, Društvo vojnih invalidov severne Primorske in novogoriška enota združenja Ozara Slovenija. (km) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Minions«; 19.50 - 22.15 »Mission Impossible -Rogue Nation«. Dvorana 3: 16.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.20 - 20.15 -22.10 »In un posto bellissimo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00 -20.10 - 22.10 »LA.S.S.O. nella manica«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 16.15 - 20.00 »L'attacco dei giganti parte 2 - Le ali della liberta«; 18.20 »Minions«; 22.10 »Ant-Man«. Dvorana 5: 17.40 - 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'ese-cuzione«. Razstave MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 329-7411459 (Ljubica Butkovič) ali 335-8419669 (Zdravko Kuštrin). V GRADU DOBROVO bo do 4. septembra na ogled slikarska razstava Ivana Roba z naslovom »Do pojavnosti in nazaj«. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli bo v petek, 4. septembra, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom »Il senso circolare dell'arte. Luciano de Gironcoli. Opere 1962/19722005/2015; na ogled bo do 25. oktobra od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. V GRADEŽU: na Drevoredu Dante Alighieri sta na ogled razstavi »Stam-pAntica 2015« in »Pubblicita come Arte. Manifesti e bozzetti dal Liber- ty al Ventennio«; do 6. septembra vsak dan 10.00-13.00, 17.00-23.00. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 73 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Pubblicita come Arte. Manifesti e bozzetti dal Liberty al Ventennio«; do 6. septembra od torka do sobote 9.00-12.30, 12.30-19.30. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 bo do 10. septembra na ogled razstava »Le cartoline di Paola Barban«, umetnice Paole Barban. Informacije po tel. 0481-412332. V KRMINU: v Občinski hali je na ogled razstava v priredbi združenja Alpen Adria - Europa di Trieste, v sodelovanju z občino Krmin. Možno si bo ogledati umetniška dela in skulpture 35 umetnikov iz Slovenije, Avstrije in občine Krmin. Razstava bo na ogled do 14. septembra ob petkih in sobotah 10.00 - 12.00 ter 15.30 - 18.00, ob nedeljah 10.00 - 12.00. Vstop prost. ~M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE - do 8. oktobra s pričetkom ob 21. uri: 4. septembra v Gradežu v baziliki sv. Evfe-mije glasbeni dogodek »Passio Sancti Ruphini«; 5. septembra v Gorici v palači Attems nastop ansambla »Il con-vitto musicale«. Več na www.dram-sam.org. DNEVI STARE GLASBE - v Komorni dvorani Glasbene šole v Novi Gorici: pričetek 17. septembra ob 17. uri s koncertom in predstavitvijo starih brenkal; 18. septembra ob 20. uri koncert vokalne skupine Ingenium; 19. septembra ob 20. uri koncert ansambla Exaquier; 20. septembra ob 20. uri koncert stare ljudske glasbe iz Istre. Informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom koncertov (tel. 003865-3354016, blagaj-na@kulturnidom-ng.si). 9 Šolske vesti DRUŽINSKI CENTER HIŠA PRAVLJIC vabi svoje člane in prijatelje v sredo, 2. septembra, od 17.00 do 18.30 v Štandrež, Ul. San Michele 38, na predstavitev dejavnosti, ki bodo potekale v sezoni 2015-2016. Isti dan bodo potekala tudi vpisovanja. Info po tel. 334-1243766 od 19.00 do 20.00 ali na hisapravljic@gmail.com. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel. 040-635626. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto. Urnik tajništva od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 17.00-19.00. Informacije po tel. 0481532163 ali info@emilkomel.eu. S LOVI K obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. "ZJ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. UDELEŽENCI TEČAJA NORDIJSKE HOJE v organizaciji KD Sovodnje se srečujejo enkrat tedensko na večernih sprehodih in vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v nordijski hoji, da se jim pridružijo. V kratkem bodo pri KD Sovodnje ponovno organizirali začetni tečaj; informacije v večernih urah po tel. 320-4109538 (Rudi) in tel. 3381411463 (Patricija). VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo danes, 1. septembra, ob 18.30 v Gre- gorčičevi dvorani v Trstu (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje). Informacije na info@zskd.eu ali po tel. 040-635626. GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo, ki bo od 1. do 30. septembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. MOPZ JEZERO vabi vse člane na prvo vajo, ki bo na sedežu društva v petek, 4. septembra, ob 20.30. Za nove člane imamo še dovolj prostora. ZSKD obvešča, da bo goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure do vključno 4. septembra. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž se bo od 5. do 13. septembra odvijal 34. Mednarodni natečaj violine. Odprtje natečaja v soboto, 5. septembra, ob 10. uri. Pobuda v priredbi kulturnega združenja Rodolfo Li-pizer. Več na www.lipizer.it. IGRE RAJONOV V ŠTANDREŽU: v nedeljo, 6. septembra, se bodo v sklopu praznovanj 70. obletnice KD O. Zupančič Štandrke in Štandrežci pomirili v raznih veščinah. Zbirališče ekip v domu A. Budala na Pilošču ob 9.30. Obvezna športna oprema, otroci naj prinesejo s seboj tudi barvice. Za informacije po tel. 329-0913340 (Maja). AVDICIJA ZA NOVE ČLANE: mednarodni mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija vabi mlade glasbenike na avdicijo, ki bo potekala 13. septembra ob 17. uri v prostorih Točke ZKD v Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; informacije po tel. 00386-40436934 (Nina) ali na filhar-monija@gdnova.si. & Izleti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa za Expo in ogled Bergama predviden 12. in 13. septembra po sledečem urniku: Gabrje ob 4.45 (pri avtobusni postaji na glavni cesti); Doberdob ob 5.00 (pred spomenikom); Ronke ob 5.10 (izpred pizzerije Al Gambero). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra. Za informacije in rezervacije po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). IS Prireditve PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja in vabi na predvajanje slik o Makedoniji v župnijskem domu A. Gregorčič v Štandrežu danes, 1. septembra, ob 20.30. 16. EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE: v Gorici 6. septembra bo med 10. in 19. uro odprta sinagoga. Na ogled bo muzej »Jeruzalem na Soči«, razstavna dvorana posvečena Carlu Michelstaedterju in razstava »Sefer ha-Masa'ot. Knjiga potovanj. Od Be-niamna da Tudele do Edwarda Ro-binsona«. Možni tudi vodeni ogledi bivšega geta in judovskega pokopališča v Gradišču, goriške sinagoge in judovskega pokopališča v Rožni Dolini. Za ostale informacije po tel. 0481532115 ali ass_israele_go@yahoo.it. VZPI-ANPI GORICA IN GORIŠKI AVL vabita na slovesnost ob odkritju table v spomin na ustreljene na goriškem gradu v soboto, 12. septembra, ob 17. uri na Trgu delle Milizie v goriškem grajskem naselju. Pogrebi DANES V FARI: 14.00, Miranda Zampar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 11.30, Alma Frandolic vd. Battistella (iz tržiške bolnišnice ob 11.15) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Milieva Russi vd. Zanolla iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 10.50, Giordano Banovaz iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upe-pelitev. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJA- NU: 11.00, Natalia Serasin (iz goriške bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču. 14 Torek, 1. septembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / GORICA - V centru Bratuž »6 za ... eno razstavo« Fotografe navdihnili zemlja, skala in pesek Zemlja, skala in pesek. V teh naravnih prvinah so letos iskali navdih udeleženci 17. fotografskega prikaza 6 za ... eno razstavo, ki je od sobote na ogled v razstavni galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Odprtja se je udeležilo veliko ljubiteljev fotografske umetnosti, ki so si želeli ogledati dela članov šestih goriških fotografskih krožkov, ki so - kot je že dolgoletni običaj - v goste povabili še Foto klub Nova Gorica iz sosednjega mesta. Navzočim je dobrodošlico izrekla predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec, ki je podčrtala tudi dejstvo, da je vsakoletna fotografska razstava že tradicionalni uvod v novo sezono slovenskega kulturnega središča. Pohvalila je fotografe, ki iz leta v leto presenečajo s svojimi raznolikimi in umetniško dovršenimi posnetki. Podrobno je zasnovo in uresničitev razstave opisal in razčlenil Giovanni Viola, predsednik koordinacijskega odbora Združenja fotoklubov goriške pokrajine, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da tako krožki kot fotografi ustvarjajo samostojno, nekajkrat letno pa združijo svoje moči in pripravijo fotoprikaze na določeno tematiko. To je tudi primer srečanja 6 za ... eno razstavo, krajevne prireditve, ki pa se lahko pohvali z dokaj visoko umetniško ravnjo. »K temu prispevajo tudi fotografi iz Nove Gorice, s katerimi gojimo dolgoletne prijateljske stike«, je še povedal predsednik Viola. Odprtja so se udeležili ugledni gostje. Pozdrav publiki in gostiteljem razstave ter čestitke prirediteljem so izrekli Ettore Romoli, župan Gorice, senatorka Laura Fasiolo, odbornik za kulturo pri goriški pokrajini Federico Portelli in občinski odbornik za jezikovne skupnosti in mladino Stefano Ceretta. Vezna nit vseh nagovorov je bila ugotovitev, da je razstava sad sodelovanja kulturnih in umetniških krogov z obeh strani meje. Gre pa za sodelovanje, po katerem bi se lahko zgledovale tudi druge panoge človekovega udejstvovanja, pa naj gre za pobude s kulturnim, športnim, gospodarskim ali družbeno-političnim predznakom. Kot smo pred dnevi že napovedali, so svoj napor za pripravo razstave združili fotografi, ki se zbirajo v krožkih v Gorici, Ločniku, Roman-su, Gradežu in Novi Gorici. Prav zato se posamezna dela med seboj zelo razlikujejo, kljub temu, da so udeleženci ustvarjali na skupno temo Zemlja, skala in pesek naše dežele. Končni izdelki so seveda sad občutka in dojemanja vsakega posameznika. zato si obiskovalec lahko napaše oči ob različnih vidikih in interpretacijah naravne lepote našega prostora. Že od vsega začetka pri pobudi sodeluje tudi Fotoklub Skupina 75, ki se vsakič izkaže s prikazom svojevr-ste instalacije. Nič drugače ni bilo niti tokrat: upodobitev Skupine75 zaseda večjo steno, na kateri si stojita nasproti umetniško obdelani podobi moškega in ženske. Ona pooseblja zemljo, simbol rodovitnosti, on pa skalo, simbol moči in trdnosti. Pod njima pa je postavljena še instalacija, ki v zelo domiselni obliki simbolizira zemljo in seme, ki iz nje vzklije. Razstava bo odprta do 11. septembra, ogled je možen od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. (vip) Razstavljene fotografije in instalacijo (zgoraj) si je v soboto prišlo ogledat lepo število ljudi, ki so jih ob Žgavčevi pozdravili tudi župan Romoli, senatorka Fasiolova, pokrajinski odbornik Portelli in občinski odbornik Ceretta bumbaca, l.princic GORICA - Folklora Zmaga odšla v Benevento Množica na nedeljskem sprevodu VRTOJBA - V soboto in nedeljo Parada Ducatijev Desmo Owners Club iz Gorice pričakuje 1500 motoristov in skupno pet tisoč obiskovalcev Na karting stezi društva Gas Vrtej-ba se v soboto, 5. septembra, in v nedeljo, 6. septembra, obeta pravi motoristični spektakel v režiji goriškega društva Desmo Owners Club, ki prireja že peti Ducati Fest. Na praznik v Vrtojbo bodo prišli lastniki motorjev znamke Ducati iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Slovaške, Nizozemske in Srbije, sicer so nanj vabljeni prav vsi motoristi in ljubitelji motošporta. »Ducati Fest smo prvič priredili leta 2010, nato pa smo ga do leta 2013 organizirali vsako leto. Zanimanje za Ducati Fest je v letih zelo naraslo. Dogodek je pridobil tako razsežnost, da ga ni več mogoče prirejati vsako leto. Prav zaradi tega smo se odločili, da bo Ducati Fest potekal vsako drugo leto,« pravi predsednik društva Desmo Owners Club Mario Korečič, ki za letošnji praznik pričakuje približno 1.500 motoristov in skupno 5.000 obiskovalcev. Letošnji Ducati Fest je uradno podprl Ducati Motor Holding, na prazniku bo prisoten tudi uradni uvoznik Ducatijev za Slovenijo, in sicer podjetje AS Domžale Moto center. Dvodnevni program se bo začel v soboto, 5. septembra, ob 10. uri z odprtjem dirkališča za otroke. Ob 10.30 se bodo motoristi udeležili panoramske vožnje po Brdih na obeh straneh državne meje, v Krminu pa jih bo pričakala zakuska. Na prireditvenem prostoru v Vrtojbi bo vseskozi živahno, saj si bo publika tako v soboto kot v nedeljo lahko ogledala ekshibi-cije v driftingu ter dirke štirikolesnikov (t.i. Quad). Za vrtoglave trike bo poskrbel tudi Španec Emilio Zamora, uradni Ducati-jev »stunt« voznik, ki bo občinstvo navduševal v soboto ob 14.30 in 20. uri ter v nedeljo ob 12. uri in ob 17.30. Za Ducati-jeve sladokusce bodo na ogled vsi modeli motorja Scrambler, priredili bodo tudi te- stne vožnje z motorji, med katerimi bo nov Ducati Multistrada 1200. Organizatorji ponujajo tudi celo paleto spremnih dogodkov, med katerimi so »Sexy Bike Wash«, »Pole Dance Show« s plesalko Iris Batista iz Ajdovščine, »Karting Doc Race« in rock koncert, ki bo v soboto ob 21.30. Tako v soboto kot v nedeljo bodo med motoristi izžrebali dva srečneža. Ta bosta prejela vsak po dve vstopnici za dirko MotoGP, ki bo v nedeljo, 13. septembra, na dirkališču Mi-sano Adriatico. »Na prizorišču bodo neprestano delovale dobro založene stojnice s hrano in pijačo. Želim med drugim spomniti, da je vstop prost, tako da so dobrodošli prav vsi,« zaključuje Mario Korečič, predsednik društva Desmo Owners Club, ki šteje veliko članov tako z Goriškega kot s Tržaškega. (av) Na nedeljskem sprevodu bijmbaca Skupina Fontanavecchia iz kraja Casalduni pri Beneventu je osvojila nagrado za simpatijo - Trofejo goriškega gradu, ki so jo v nedeljo podelili v okviru 45. festivala folklore. Letošnja jubilejna prireditev je hkrati bila neke vrste prelomnica, saj jo je prvič priredilo kulturno združenje Etnos, ki je nasledilo dosedanjega organizatorja - združenje Pro Loco. Odziv publike je bil v petek, v soboto in na nedeljski paradi dober, tako da lahko pri združenju Etnos z optimizmom že razmišljajo o prihodnjem letu, ko bodo praznik še dodatno obogatili. Poleg zmagovalcev iz Bene-venta, ki so prejeli nagrado občinstva, je žirija nagradila še skupino Juju Dance iz Kameruna, skupino Plaiurile Dornelor iz Romunije, skupino Inan-ga Rapa Nui z Velikonočnih otokov, madžarsko skupino Jaszberenji in hrvaško skupino Filip Devic. Med udeleženci je bila tržaška folklorna skupina Stu ledi. (av) / LETALA IN VLAKi Torek, 1. septembra 2015 15 LETALIŠČE FVG - RONKE URNIKPOLETOVOD29. MARCA DO24. OKTOBRA 2015 ODHODI ODHOD PRIHOD PLANIRAN LINIJA LETALO OPOMBE ALGHERO 14.15 15.50 1---5-- FR8135 738 14.15 15.50 --3— FR8135 738 od 2. do 30.9. BARCELONA 9.40 11.30 --3---- VY6713 320 od 24.6. do 9.9. 12.35 14.25 -----6- VY6713 320 samo 13.6. 15.05 16.50 -----6- VY6713 320 od 20.6. do 12.9. BARI 18.00 19.20 -2-4-6- FR8955 738 CATANIA 13.15 15.50 -----6- AZ1366 AT7 od 6.6. do 26.9. 11.40 14.15 ------ 7 AZ1366 AT7 od 7.6. do 27.9. LONDON (Stansted) 21.55 23.10 # FR169 738 do 1.8. in od 1.9. 17.20 18.35 1---5-- FR169 738 od 3. do 31.8. 21.55 23.10 -234-6- FR169 738 od 4. do 29.8. 22.35 23.50 ------ 7 FR169 738 od 2. do 30.8. MILAN (Linate) 6.50 7.55 12345-- AZ1350 AT7 ne leti od 3. do 31.8. 18.55 20.00 12345-- AZ1352 AT7 MUNICH 7.00 8.00 123456- LH1939 CR9 8.55 9.55 ------ 7 LH1939 CR9 12.50 13.50 ---4--- LH1935 CR9 do 30.7. in od 3.9. 12.55 13.55 123-567 LH1935 CR9 do 2.8. in od 31.8. 12.55 13.55 1-3--6- LH1935 CR9 od 3. do 29.8. 17.00 18.00 12345-7 LH1937 CR9 do 2.8. in od 31.8. 17.00 18.00 -2-45-7 LH1937 CR9 od 4. do 30.8. NEAPELJ 10.10 11.40 12345-- AZ1702 AT7 9.00 10.30 -----6- AZ1702 AT7 od 9.5. do 26.9. 18.00 19.30 ------ 7 AZ1702 AT7 RIM (Fiumicino) 7.10 8.15 # AZ1356 320 8.05 9.10 123456- AZ1354 E75 do 1.8. in od 7.9. 8.05 9.10 -2----- AZ1354 E75 od 4.8. do 1.9. 11.20 12.25 # AZ1358 320 17.40 18.35 # AZ1364 E75 TRAPANI 8.40 10.20 -2---6- FR8648 738 14.30 16.10 ---4--- FR8648 738 od 6. do 27.8. VALENCIA 21.15 23.35 1---5-- FR7265 738 21.15 23.35 --3---- FR7265 738 od 3. do 28.8. PRIHODI ODHOD PRIHOD PLANIRAN LINIJA LETALO OPOMBE ALGHERO 12.20 13.50 1---5-- FR8134 738 12.20 13.50 --3---- FR8134 738 od 2. do 30.9. BARCELONA 07.00 8.55 --3---- VY6712 320 od 24.6. do 9.9. 11.00 12.55 -----6- VY6712 320 samo 13.6. 12.30 14.25 -----6- VY6712 320 od 20.6. do 12.9. BARI 16.15 17.35 -2-4-6- FR8954 738 CATANIA 16.25 19.00 -----6- AZ1367 AT7 od 6.6. do 26.9. 14.50 17.25 ------ 7 AZ1366 AT7 od 7.6. do 27.9. LONDON (Stansted) 18.20 21.30 # FR168 738 do 1.8. in od 1.9. 13.45 16.55 1---5-- FR168 738 od 3. do 31.8. 18.20 21.30 -234-6- FR168 738 od 4. do 29.8. 19.00 22.10 ------ 7 FR168 738 od 2. do 30.8. MILAN (Linate) 8.30 9.35 12345-- AZ1351 AT7 ne leti od 3. do 31.8. 20.40 21.45 12345-- AZ1353 AT7 MUNICH 11.20 12.15 # LH1934 CR9 do 2.8. in od 31.8. 11.20 12.15 1-3--6- LH1934 CR9 od 3. do 29.8. 15.15 16.10 12345-7 LH1936 CR9 do 2.8 in od 31.8. 15.15 16.10 -2-45-7 LH1936 CR9 od 4. do 30.8. 21.40 22.35 # LH1938 CR9 NEAPELJ 12.15 13.45 12345-- AZ1701 AT7 11.05 12.35 -----6- AZ1701 AT7 od 9.5. do 26.9. 20.05 21.35 ------ 7 AZ1701 AT7 RIM (Fiumicino) 9.20 10.30 # AZ1357 320 14.55 16.10 # AZ1365 E75 19.05 20.15 12345-7 AZ1361 E75 do 31.7. in od 6.9. 19.05 20.15 1------ AZ1361 E75 od 4.8. do 1.9. 21.25 22.35 # AZ1363 E75 TRAPANI 6.30 8.15 -2---6- FR8647 738 12.20 14.05 ---4--- FR8647 738 od 6. do 27.8. VALENCIA 18.35 20.50 1---5-- FR7264 738 18.35 20.50 --3---- FR7264 738 od 3. do 28.8. PLANIRANJE: 1-Ponedeljek; 2-Torek; 3-Sreda; 4-Cetrtek; 5-Petek; 6-Sobota; 7-Nedelja; #-Vsak dan LETALSKE DRUŽBE = AZ-Alitalia, FR-Ryanair, LH-Lufthansa, VY-Vueling LETALA = 319-Airbus A319, 320-Airbus A320, 738-Boeing B737.800, AT7-ATR72, CR7-Bombardier CRJ700, CR9-Bombardier CRJ900 ODHODI IN PRIHODI PO LOKALNEM ČASU/PREVERITE ZADNJE POSODOBITVE NA http://www.aeroporto.fvg.it/ Letalske družbe in tour operaterji lahko spremenijo urnik poletov brez predhodnega obvestila ZELEZNISKA POSTAJA V TRSTU VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 14. JUNIJA 2015 DO 12. DECEMBRA 2015 ODHODI Proga TRST-BENETKE PRIHODI URA VRSTA 5.15 6.10 6.16 6.20 (RV) (RV) (FB) (R) 6.38 (FB) 6.45 7.15 7.21 (FA) (RV) (IC) 7.50 (RV) 8.15 9.15 9.38 (RV) (RV) (FB) 12.15 12.20 (RV) (R) 13.01 (IC) 13.15 13.20 (RV) (R) 13.46 (R) 13.50 (RV) 14.15 15.15 16.15 16.50 (RV) (RV) (RV) (R) 17.01 (FB) 17.15 17.20 (RV) (R) 17.50 (R) 18.15 18.20 (RV) (R) 18.50 (R) 19.15 20.15 20.18 (RV) (R) (BUS) 20.40 (ICN) 21.15 22.06 (R) (IC) 22.15 (R) Tržič (5.38), Portogruaro (6.23), Mestre (7.08), Benetke (7.20) Tržič (6.32), Portogruaro (7.23), Mestre (8.08), Benetke (8.20) Mestre (7.40) nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (6.43), Cervinjan (6.55), nadaljuje za Palmanovo (7.07), Videm (7.22), Carnia (8.13) (1> Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (8.13), Cervinjan (8.25), nad. za Palmanovo (8.37), Videm (8.52) (" (3) Tržič (8.38), Portogruaro (9.23), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (9.38), Portogruaro (10.23), Mestre (11.08), Benetke (11.20) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (12.38), Portogruaro (1323), Mestre (14.08), Benetke (1424) Tržič (12.44), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.22), Trbiž (15.00) (,> (5> Tržič (13.24), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (13.38), Portogruaro (1423), Mestre (15.08), Benetke (1520) Tržič (13.43), Cervinjan (13.55), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.22), Carnia (15.13) ™(3>(s Tržič (14.13), Cervinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) ™ (3) (5) Tržič (14.13), Cervinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) ™ (3) (6) Tržič (14.38), Portogruaro (1523), Mestre (16.08), Benetke (1620) Tržič (15.38), Portogruaro (1623), Mestre (17.08), Benetke (1720) Tržič (16.38), Portogruaro (1723), Mestre (18.08), Benetke (1820) Tržič (17.13), Cervinjan (17.25), nadaljuje za Palmanovo (17.37), Videm (17.52), Trbiž (19.25) (1 (3> Tržič (17.24), Portogruaro (17.58), Mestre (18.42), nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (17.38), Portogruaro (1823), Mestre (19.08), Benetke (1920) Tržič (17.44), Cervinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo (18.07), Videm (18.22), Carnia (19.13) ™ (™ Tržič (18.13), Cervinjan (18.25), nadaljuje za Palmanovo (18.37), Videm (18.52), Trbiž (20.25) (1 (3> Tržič (18.38), Portogruaro (1923), Mestre (20.08), Benetke (2020) Tržič (18.43), Cervinjan (18.57), nadaljuje za Palmanovo (19.08), Videm (19.22) ™ (3) (5) Tržič (19.13), Cervinjan (19.25), nadaljuje za Palmanovo (19.37), Videm (19.52), Carnia (20.40) ™ (3> Tržič (19.38), Portogruaro (2023), Mestre (21.08), Benetke (2120) Tržič (20.38), Portogruaro (21.24) (1 (3) Tržič (20.48), Portogruaro (22.21), Mestre (23.55) (Obvezna rezervacija)(vozi 27.6.) Tržič (21.05), nadaljuje za Gorico (21.30), Videm (21.56), iz Benetk v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (21.38), Portogruaro (22.24) Tržič (22.28), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obv. rezerv.) (Ne vozi 27.6.) Tržič (22.38), Portogruaro (23.24) (1 URA VRSTA 6.16 (BUS) 6.42 (R) 7.22 (R) 7.35 (R) 7.46 (IC) 8.18 (R) 8.40 (R) 8.46 (RV) 9.10 (R) 9.46 (RV) 11.46 (RV) 12.08 (FB) 12.46 (RV) 13.40 (RV) 14.22 (FB) 14.40 (RV) 14.46 (RV) 15.10 (R) 15.46 (RV) 16.10 (RV) 16.10 (RV) 16.46 (RV) 17.46 (RV) 18.10 (RV) 18.39 (IC) 18.46 (RV) 19.10 (R) 19.46 (RV) 20.10 (RV) 20.46 (RV) 21.10 (R) 21.22 (FB) 21.46 (FA) 21.51 (RV) 22.22 (FB) 23.19 (FB) 23.37 (IC) 0.46 (RV) 1.08 (RV) Červinjan (5.20), Tržič (5.41)."' Portogruaro (5.29), Tržič (6.15).™ Portogruaro (6.09), Tržič (6.55)(1) Červinjan (6.59) Tržič (7.11) iz Carnie (5.35), Videm (6.33), v Palmanovo (6.48) (1) Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.05), Tržič (7.51).(1) (3) Červinjan (8.05), Tržič (8.17), izTrbiža (6.00) preko Vidma (7.38) in Palmanove (753) 1 (3) Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23) Červinjan (8.35), Tržič (8.47), iz Trbiža (6.35) preko Vidma (8.08) in Palmanove (8.23) (1) (3) Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turina v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija) (1) (3) Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.16) iz Vidma (12.38) preko Palmanove (12.53) (1) Iz Turina za Mestre (12.47), Portogruaro (13.21) Tržič (13.59) (Obvezna rezervacija) (2) (4) Červinjan (14.05) Tržič (14.17) iz Vidma (13.38) preko Palmanove (13.53) (1) (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.35), Tržič (14.47), iz Carnie (13.21) preko Vidma (14.01), Palmanova (14.23)™ (5) Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), iz Carnie (14.27) preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (1) (3) (5) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) ™™(6) Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.37), Tržič (17.23) Červinjan (17.35), Tržič (17.47), iz Trbiža (15.45), Videm (17.08), preko Palmanove (17.23) (1) (3) Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.35), Tržič (18.47), iz Carnie (17.21), Videm (18.01), preko Palmanove (18.23) (1) (3) Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.35), Tržič (19.47), iz Carnie (18.27), Videm (19.01), preko Palmanove (19.23) (1) (3) Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.35), Tržič (20.47), iz Carnie (19.21), Videm (20.08), preko Palmanove (20.23) (1) (3) (5) Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija) Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23) Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59)(Obvezna rezervacija) Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.34), Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23) (Ne vozi 27.6.) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.37) (Vozi 27.6.) ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI URA VRSTA 5.26 (R) 5.26 (R) 5.56 (R) 6.20 (R) 6.26 (R) 6.56 (RV) 7.26 (R) 7.26 (R) 7.50 (RV) 8.56 (RV) 9.26 (R) 10.56 (RV) 11.26 (R) 11.26 (R) 12.20 (R) 12.26 (R) 12.56 (RV) 13.20 (R) 13.26 (RV) 13.26 (R) 13.46 (R) 13.50 (RV) 14.26 (R) 14.56 (RV) 15.26 (R) 16.00 (R) 16.30 (R) 16.50 (R) 16.56 (RV) 17.20 (R) 17.26 (R) 17.26 (R) 17.26 (RV) 17.50 (R) 17.56 (RV) 18.20 (R) 18.26 (R) 18.50 (R) 18.56 (RV) 19.26 (R) 20.30 (RV) 20.40 (ICN) 22.22 (R) Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.50) (2) Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.50), nadaljuje za Benetke (1) Tržič (6.25), Gorica (6.47), Videm (7.20), nadaljuje za Benetke (1) Tržič (6.43), Videm (7.22), preko Cervinjana (6.55) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)™ Tržič (6.55), Gorica (7.17), Videm (7.50), nadaljuje za Sacile ™ Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04), nadaljuje za Benetke Tržič (7.55), Gorica (8.17), Videm (8.50) ™ Tržič (755), Gorica (8.17.), Videm (850), nadaljuje za Benetke (2) Tržič (8.13), Videm (8.52), preko Cervinjana (8.25) in Palmanovo (8.37) ™(3) Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04), nad. za Benetke Tržič (9.55), Gorica (10.17), Videm (10.50), za Trbiž (12.15) (2) Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04), nadaljuje za Benetke Tržič (11.55),Gorica (12.17),Videm (12.50), nad. za Benetke (1)® Tržič (11.55), Gorica (12.17),Videm (12.50), za Trbiž (14.15)(2) Tržič (12.44),Videm (13.22), preko Cervinjana (12.56), Palmanovo (13.07); nadaljuje za Trbiž (15.00) ™ (5) Tržič (12.54), Gorica (13.17), Videm (13.50) ™ Tržič (13.18), Gorica (13.40), Videm (14.04), nadaljuje za Benetke Tržič (13.43), Videm (14.22). Preko Cervinjana (13.55) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) ™ (3) (5) Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.50), nad. za Benetke a» Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.50), za Trbiž (16.15) ™ Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Cervinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) ™ (3) (5) Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Cervinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) ™ (3) (6) Tržič (14.55), Gorica (15.17), Videm (15.50) ™ (3) Tržič (15.18), Gorica (15.39),Videm (16.04) nadaljuje za Benetke Tržič (15.55), Gorica (16.17), Videm (16.50) (2) (4) Tržič (16.28), Gorica (16.50), Videm (17.24) za Carnio (18.13) (1)® Tržič (16.58), Gorica (17.20), Videm (17.54) ™ (3) Tržič (17.13), Videm (17.52); preko Cervinjana (17.25) in Palmanovo (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.25) ™ (3) Tržič (17.18), Gorica (17.39),Videm (18.04) nadaljuje za Benetke Tržič (17.44), Videm (18.22), preko Cervinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) ™ (3) (5) Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50) ™ (3) (5) Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50), nadaljuje za Trbiž (20.25) (2) (4) Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (1850) nad. za Benetke.™ (3) 6 Tržič (18.13), Videm (18.52), preko Cervinjana (18.25) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.25) ™ (3) Tržič (18.18), Gorica (18.40), Videm (19.04), nad. za Benetke (1) (3) (5) Tržič (18.43), Videm (19.22), preko Cervinjana (18.57) do Palmanove (19.08), ™ (3) (5) Tržič (18.54), Gorica (19.15), Videm (19.50) ™ (3) Tržič (19.13), Videm (19.52), preko Cervinjana (19.25) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.40) ™ (3) Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04), nad. za Benetke Tržič (19.54), Gorica (20.16), Videm (20.50) Tržič (20.54), Gorica (21.16), Videm (21.50), nad. za Benetke. Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.56), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40) URA VRSTA SMER 6.34 7.30 7.35 8.04 8.30 8.40 9.00 9.00 9.10 9.20 10.04 10.34 10.57 11.04 12.34 13.04 13.40 14.14 14.34 14.40 15.04 15.10 15.40 16.10 16.10 16.34 16.34 16.34 17.04 17.40 18.04 18.04 18.10 18.34 18.34 19.04 19.10 19.34 20.04 20.10 20.16 20.40 20.40 21.04 21.10 21.39 22.44 22.44 23.04 1.18 (BUS) (RV) (ICN) (RV) (RV) (RV) (R) (R) (RV) (RV) (RV) Videm (4.25), Gorica (5.17), Tržič (5.52) ™ Videm (6.10), Gorica (6.41), Tržič (7.05) ™ Videm (6.33), Tržič (7.11), v Palmanovo (6.48) in Cervinjan (6.59), iz Carnie (5.35) ™ Videm (6.56), Gorica (7.20), Tržič (7.41), iz Benetk ™ (3) Videm (7.10), Gorica (7.41), Tržič (8.05) Videm (7.38), Tržič (8.17) v Palmanovo (7.53) in Cervinjan (8.05), iz Trbiža (6.00) ™ (3) Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Benetk ™ (3) Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Trbiža (6.00) (4) (ne vozi 15.8.) Videm (8.08), Tržič (8.47), v Palmanovo (8.23) in Cervinjan (8.35), iz Trbiža (6.35) ™ (3) Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija) Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41), iz Benetk ™ Videm (9.10), Gorica (9.41), Tržič (10.05) (2) Videm (9.33), Gorica (10.04), Tržič (10.28), iz Benetk ™ Videm (9.56), Gorica (10.20), Tržič (10.41), iz Benetk (2) Videm (11.10), Gorica (11.41), Tržič (12.05) (2) Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41), iz Benetk Videm (12.38), Tržič (13.16) v Palmanovo (12.53) in Cervinjan (13.04) ™ Videm (12.50), Gorica (13.21), Tržič (13.45) ™ (5) Videm (13.10), Gorica (13.41), Tržič (14.05) Videm (13.38), Tržič (14.17) v Palmanovo (13.53) in Cervinjan (14.05) ™ (3) (5) Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (14.01), Tržič (14.47) v Palmanovo (1423) in Cervinjan (14.35); iz Carnie (13.21) (» (5 Videm (14.16), Gorica (14.47), Tržič (15.11) ™ Videm (15.08), Tržič (15.47) v Palmanovo (15.23) in Cervinjan (15.35); iz Carnie (14.27) (1) (3) (5) Videm (15.08), Tržič (15.47) preko Palmanove (15.23) in Cervinjan (15.35)™ (3) (6) Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Trbiža (13.45) (2) Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Carnie (14.27)(4) (vozi od 19.9.) Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) (4) (vozi do 12.9.) (ne vozi 15.8.) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41), iz Benetk Videm (16.16), Gorica (16.47), Tržič (17.11) ™ (3) (5) Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41) ™ (3) (6) Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41), iz Benetk ™ (3) (5) Videm (17.08), Tržič (17.47) v Palmanovo (17.23) in Cervinjan (1735), iz Trbiža (15.45) 1 (3) Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) (3) ™ Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) iz Trbiža (15.45) (4) (2) Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41), iz Benetk Videm (18.01), Tržič (18.47), v Palmanovo (18.23) in Cervinjan (18.35), iz Carnie (17.21) (» (3) Videm (18.10), Gorica (18.41), Tržič (19.05) ™ (3) Videm (18.56), Gorica (19.20), Tržič (19.41), iz Benetk™ (3) Videm (19.01), Tržič (19.47), v Palmanovo (19.23) in Cervinjan (19.35), iz Carnie (18.27) (» (3) Videm (19.10), Gorica (19.33), Tržič (19.53), prihaja iz Trbiža (17.45) (2) Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11), prihaja iz Trbiža (17.45) (4) (ne vozi 15.8.) Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11) ™ (3) Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41), iz Benetk Videm (20.08), Tržič (20.47), v Palmanovo (20.23) in Cervinjan (20.35), iz Carnie (19.21) (1) (3) (5) Videm (20.33), Gorica (20.56), Tržič (21.16), prihaja iz Carnie (19.47) (2) (vozi od 13.9.) Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15), iz Benetk (2) Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15) ™ Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41), iz Benetk Videm (23.56), Gorica (0.26), Tržič (0.49), iz Benetk 1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 141 Vozi ob sobotah - 151 Vozi od 14.9.® Vozi do 11.9. FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV- Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus 1 6 Torek, 1. septembra 201S APrimorski r dnevnik Rossi spet vodi LONDON - Po zmagi pod dežjem v Silverstonu Valentino Rossi spet vodi na lestvici svetovnega prvenstva MotoGP. »Na naslov se lahko borita le še dva dirkača. Oba imata enak motor. Ona sta izjemno močna. A Lorenzo se pod pritiskom izgubi, Rossi pa ima tudi srečo,« je položaj po dirki v Veliki Britaniji lepo opisal aktualni prvak Marc Marquez, ki je po nedeljskem padcu praktično izločen iz boja za končno zmago. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Sbaragli prvič zmagal VALENCIA - Petindvajsetletni Italijan Kristian Sbaragli je osvoji 10. etapo dirke po Španiji. Kolesar južnoafriškega moštva MTN-Qhubeka se je veselil največjega uspeha, od kar je skočil v profesionalne vode. Nemec John Degenkolb je bil tik pred tem, da osvoji zmago, a je bil Sbaragli v odločilnem delu hitrejši. Degenkolb je tako pristal na drugem mestu, tretji je bil domačin Jose Joaquin Rojas (Movistar). Nizozemec Tom Dumoulin (Giant-Alpecin) je ubranil rdečo majico vodilnega. ATLETIKA - Kenija po žlahtnosti kolajn prvič na vrhu lestvice svetovnega prvenstva ZDA ekipno še na vrhu RIM - Najbolj globalen šport na svetu v ospredje postavlja vse več atletov, ki bi jih včasih označili za eksote, in razgalja nemoč nekaterih nekdanjih velesil. Prvič se je zgodilo, da je po žlahtnosti medalj na prvem mestu afriška država, to je Kenija. Pred ZDA je tudi še Jamajka, ki ji kolajne zagotavlja predvsem Usain Bolt, ne pa samo on. Toda kolajne niso pokazatelj vsega. In če upoštevamo uvrstitve v finale oz. lestvico po točkah, so ZDA še vedno daleč pred drugimi. Pred Kenijo imajo več kot štirideset točk prednosti, razmerje je namreč 214 proti 173. Na tej lestvici, ki vsekakor bolj verodostojno odraža kolektivno moč posameznih reprezentanc je na 3. mestu Jamajka (132). Od evropskih reprezentanc je na četrtem mestu Nemčija (113), na petem Velika Britanija (94), na osmem Poljska (68) in šele na desetem Rusija (60), ki je bila pred dvema letoma na SP v Moskvi na prvem mestu, a se je v Pekingu predstavila z močno okrnjeno vrsto. Naravnost katastrofalen je obračun Italije. Po učinku je bila namreč z 10,5 točke kolajne šele na 29. mestu. Šele drugič po letu 2009 na SP v Berlinu ni osvojila niti ene kolajne in je premogla le štiri finaliste, a le enega v nastopih na stadionu. Zadnji je v nedeljo »pogorel« skakalec v višino Tamberi, ki je premogel le 2,25 metra. V Ptičjem gnezdu je glavnina italijanskih atletov pokazala slabo formo. Le Gloria Hooper je v polfinalu tekme na 200 metrov izboljšala svoj osebni rekord (22.92). Udeležbo na SP pa so upravičili le še Per-tile, Meucci, Palmisano in Tamberi z uvrstitvijo v finale. Kar dvanajst od petnajstih Italijanov, ki so imeli za uvrstitev v finale več nastopov, je izpadlo že v prvem krogu kvalifikacij, tako da je vprašanje, zakaj jim je zveza sploh plačala pot na Kitajsko. Da Italija v Pekingu ne bo dosegla dobrih rezultatov, je bilo sicer pričakovano, a obračun je še slabši kot so mislili, da bo in najslabši od leta 1983, ko so v Helsinkih prvič organizirali svetovno prvenstvo. Ne preveč spodbuden ni niti obračun Slovenije. Na SP je nastopila le z osmimi atleti in pomlajeno ekipo. Za razliko od Italije se lahko vsaj tolaži s tem, da so nekateri njeni atleti dosegli osebne rekorde Usain Bolt zagotovil Jamajki lepo bero kolajn lAAF uspehe kariere ali celo državne rekorde. Edini finalist je bil 21-letni Robert Renner (Kladivar), ki je v skoku s palico v finalu delil 13. mesto, v kvalifikacijah pa je s 5,70 m postavil slovenski rekord in izpolnil normo za olimpijske igre prihodnje leto. Normo za Rio de Janeiro 2016 je dosegel tudi devetnajstletni Luka Janežič (Kladivar), najmlajši v ekipi. S 45,28 sekunde je na 400 m dosegel tudi državni rekord. Najbolj sta bili razočarani najizku-šenejši v ekipi. Triintridesetletna članica celjskega Kladivarja Martina Ratej je kopje vrgla 59,76 metra in se s 23. izidom med 32 tekmovalkami ni uvrstila v finale. Še-stindvajsetletna Ljubljančanka Tina Šutej pa je v kvalifikacijah skoka s palico ostala brez izida. Letvico na svoji začetni višini 4,30 m je trikrat podrla. DOBITNIKI KOLAJN ZADNJEGA DNE Moški, 1500 m: 1. Asbel Kiprop (Ken) 3:34,40; 2. Elijah Motonei Manangoi (Ken) 3:34,63; 3. Abdalaati Iguider (Mar) 3:34,67;4 X 400 m: 1. ZDA 2:57,82, izid sezone na svetu; 2. Trinidad in Tobago 2:58,20; 3. Velika Britanija 2:58,20. Višina: 1. Derek Drouin (Kan) 2,34; 2. Bogdan Bondarenko (Ukr) in Zhang Guowei (Kit) 2,33. Ženske, 5000 m: 1. Almaz Ayana (Eti) 14:26,83; 2. Senbere Teferi (Eti) 14:44,07; 3. Genzebe Dibaba (Eti) 14:44,14; 4 x 400 m: 1. Jamajka 3:19,13, izid sezone na svetu; 2. ZDA 3:19,44; 3. Velika Britanija 3:23,62; maraton: 1. Mare Dibaba (Eti) 2:27:35; 2. Helah Kiprop (Ken) 2:27:36; 3. Eunice Jepkirui Kirwa (Bah) 2:27:39; kopje: 1. Katharina Molitor (Nem) 67,69, izid sezone na svetu; 2. Lyu Huihui (Kit) 66,13; 3. Sunette Viljoen (JAR) 65,79. Kolajne "iT Z S B «A Kenija............ 7 6 B 16 Jamajka.......... 7 2 B 12 ZDA.............. 6 6 6 18 Velika Britanija . . . 4 1 2 7 Etiopija........... B B 2 8 Poljska ........... B 1 4 8 Nemčija.......... 2 B B 8 Kanada ............ 2 B B 8 Rusija ............. 2 1 1 4 Kuba .............. 2 1 0 B Kitajska ........... 1 7 1 9 Nizozemska ....... 1 1 1 B JAR ............... 1 0 2 B Belorusija ........ 1 0 1 2 Eritreja ............ 1 0 0 1 Kolumbija........ 1 0 0 1 Slovaška ......... 1 0 0 1 Španija........... 1 0 0 1 Češka ............ 1 0 0 1 Avstralija .......... 0 2 0 2 Hrvaška ........... 0 2 0 2 Bahami ............ 0 1 1 2 Trinidad in Tobago .0 1 1 2 Ukrajina ........... 0 1 1 2 Egipt .............. 0 1 0 1 Belgija ........... 0 1 0 1 Brazilija ........... 0 1 0 1 Izrael .............. 0 1 0 1 Tadžikistan ....... 0 1 0 1 Tunizija ........... 0 1 0 1 Francija .......... 0 0 2 Bahrajn .......... 0 0 1 1 Bosna in Hercegovina .0 0 1 1 Finska ............. 0 0 1 1 Grenada ........... 0 0 1 1 Grčija ............. 0 0 1 1 Japonska .......... 0 0 1 1 Kazahstan........ 0 0 1 1 Latvija ............. 0 0 1 1 Maroko ........... 0 0 1 1 Portugalska ....... 0 0 1 1 Srbija ............. 0 0 1 1 Uganda ........... 0 0 1 1 SPIDVEJ - Nesreča v Trentu Slovenec v umetni komi LJUBLJANA - Slovenskega spidvejista Maksa Gre-goriča so po grozljivem padcu na dirki v Italiji prepeljali v bolnišnico v bližnjem Trentu, kjer ga vzdržujejo pri življenju v umetni komi. Gregorič si je huje poškodoval glavo. Član Avto moto touring klub (AMTK) Ljubljana je na dirki državnega prvenstva trčil s tekmecem in nato pristal v ogradi, na delu, kjer ni bilo zaščitne blazine. V karieri je Gregorič že doživel nekaj zelo hudih poškodb, leta 2010 je tako utrpel zlom stegnenice. »Njegovo stanje je trenutno stabilno in nadaljnje operacije niso potrebne,» so sicer zapisali na športni-kovi facebook strani. TENIS - Us open v New Yorku Nemška solidarnost, Padoin ... ne Najprej pogled v nemško Bundesligo. Da je münchenski Bayern zmagal tretjič zapored, najbrž ne zanima širšega faoga bralcev. Najbolj bučen aplavz si zaslužijo navijači (nekaterih) klubov, ki so pred začetkom tekem raztegnili napise »Refugees welcome« (Dobrodošli begunci). Zelo elegantno, človeško in medijsko učinkovito so odgovorili vročekrvnim neonacistom, ki bi bržkone begunce sprejeli kot Hitler pripadnike judovske vere. Po dveh l