Slovenskemu učitelju. l. Mili Hrabroslav! Dolgo jc černa noč krila našo niilo domovino; naš ljubijezik je bil zuuaj domače lii.še koinaj še po sledu znan. Tpga so bili krivi mnogi viliarni časi nasih starib preddedov. Molče so pretakali solze in se ozirali proti nebu, od -koder pride pomoč v vsaki sili. Prisvetila pa je nam ugodnpjša doba, kpr oglasila se je mogočna beseda našega presvitlega vladarja: ^Bodi dan vseoi narodom! vstane naj tudi Slovenija*! Glej, dragi prijatel, niinuli so nekdanji žalostni časi; tedaj na delo, na vpliko delo, kjer se zida krasno poslopje domače oiuike! Trudi se, kolikor moreš, v svojeui iinenitneai stanu, kjer imaš toliko lepih dolžnosti in toliko zlate prilike delati za narodno omiko. Trudi se sam, pa tudi budi in vneniaj za lo blago dplo svoje tovarše in prijatle, ki se še morda rie zavedo v tein dragem času. — Ljubi moj! ko sva bila še vkup, si večkrat kaj zabrenkal na svoje škripke, in sva zapela kako domačo pesmico. Oj mili casi! spdaj je vse drugačp. Žafosten ti povem, da mi je umerla moja ljuba spstrica, in ludi meiii bode kmali prišel čas, da bodeni zapustil svojo drago domovino in šel na obale jadranskega inorja. V spomiu svoji Ijubi seslrici in v slovo svoji domolini spdi zložil ppsmico, ki ti jo (ukaj dam za pokusnjo: Že zemljica čema te krije,Po morski širjavi oziram Oj sestrica ljuba doma; Se k ljubemu domu nazaj, Že sreča ti lepša tam sije,Oko tje v daljavo upiram, Ko meni osoda jo da. Da vidil bi dragi še kraj. Gorice in trate zelene Kak rad bi še gledal cvetice, Zmir nekaj k vam vleče serce, Ki v logih domačih cveto, Duha mi moč čudna tje žene,Bi slišal kak pevajo tice, Ki za njo nobeden ne ve. Bi vidil, kaj bratje počno! Ljubi moj! ker vem, da znaš zlagati Ippe napeve, zloži leni versticam, če so vrpdne, kak napev, in pošlji mi ga, da ga bodem imcl v spomin na tebe ia drago doniovino. Kedar bodem daleč od tebe na raorji, se te bodem spominjal in ti popisoval svoje čudno popotovanjp. Pa tudi ti nie nikar ne pozabi, in mi sporočuj, kako se bode godilo tebi in sploh v naši mili domovini. Pozdravi v ninjeui imcnu vse moje ljube prijatle, in sponiinjaj se svojega V Ljubljani 14. junija 1865.zvestega prijatla J. Mikeljnovega.