8 5 5 4- A
601002OC
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRhviukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /->	'4(\f\ l •
Abb. postale I gruppo LiCIia 4UU llf
Leto XXXVn. Št. 19 (10.841)
TRST, petek, 23. januarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
MEDTEM KO SINDIKATI RAZPRAVLJAJO O SAMOUREJEVANJU STAVK
ZARADI STAVKE PILOTOV IN ŽELEZNIČARJEV OHROMLJEN JAVNI PROMET V VSEJ ITALIJI
Nekoliko okrepili število zasilnih poletov - Stavka železničarjev se je zaključila sinoči ob 21. uri
RIM — Letalski promet v Italiji je ohromljen že četrti dan zapored zaradi stavke pilotov, ki jih združuje avtonomni sindikat ANPAC.
Spor traja od 19. januarja, piloti Pa protestirajo zaradi prekinitve Pogajanj za obnovo vsedržavne delovna pogodbe. Stavke se ne udeležujejo piloti, ki so člani zveznih sindikatov, ti pa so le pičla manjšina. Sindikalni predstavniki zveznih organizacij pilotov so sprejeli povabilo ministra za delo Foschija, da prekličejo stavko in sprejmejo njegovo posredovanje. Do prvega sestanka je prišlo že v torek, pogovori pa se bodo nadaljevali po posvetovanjih med ministri za delo, za prevoze in za državne udeležbe.
Omenjenih sestankov se predstavniki ANPAC niso udeležili.
" Izvršni odbor ANPAC pa je včeraj zjutraj sprejel zahtevo ministra *a prevoze Formice ter pristal na okrepitev programa zasilnih poletov,
jih družbi Alitalia in Ati opravljata na progah za otoke ter za letališča na potresnem območju južno Italije.
V svojem včerajšnjem sporočilu so predstavniki sindikata pilotov' CISL objavili sporočilo, v katerem pravijo, da je nemogoče podpisati sporazum o obnovitvi delovne pogodbe brez privoljenja velike večine pilotov, ki so vključeni v ANPAC.
Položaj na področju javnih prevozov se je še otežkGČil zaradi 24-nrne stavke, strojevodij, ki so jo v sredo ob 21. uri proglasili pripadniki avtonomnega železničarskega sindikata FISAFS. Stavka ne zadeva strojevodij na področju Reg-gio Calabrie in Palerma, kjer je treba odpraviti posledice, ki jih je povzročila huda železniška nesreča med postajama Capo Bonifati in Cgtraro. Stavko, ki se je zaključila sinoči ob 21.. so proglasili, da ni protestirali proti neugodnemu poteku pogajanj za priznanje aozore-ie starostne dobe.
Enotni sindikalni federaciji pa Medtem ni uspelo popolnoma odpraviti različna gledanja na vprašanje samourejevanja stavk. Kljub temu so znotraj enotnega tajništva našli minimalno skupno stališče. Sklenili so namreč, da bodo v okviru posameznih kategorij pospešili prizadevanja za izdelavo posebnih norm za, samourejevanje stavk, kar naj bi po možnosti vključili tudi v prihodnje delovne pogodbe, čimprej naj bi se tudi domenili za omejitev posledic mar.jhnih sindikalnih sporov.
Glede teh dveh vprašanj je bil tajnik CGIL Luciano Lama zelo jasen. Našli smo, je dejal, enotno stališče o skupni potrebi po takojšnji izdelavi norm za samburejevanje stavk na področju javnih prevozov, t^e za norme, ki morajo biti bolj obJ Yezujoče kot ene, ki sedaj obstajalo samo za nekatere kategorije. Čez kakih deset dni bomo s predstavniki Posameznih kategorij preverili možnost, da bi uvedli norme za odpravo Poledic mamših sindikalnih sporov.
ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZK JUGOSLAVIJE
VLOGA KOMUNISTOV PRI URESNIČEVANJU SISTEMA DRUŽBENEGA SAMOUPRA VIJ ANJA
Govora Lazarja Mojsova in Dušana Dragosavca ■ Veliko število novih članov, predvsem mladine Poudarek na izvajanju pobud predsednika Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti
BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva CK ZKJ je predsednik predsedstva Lazar Mojsov spregovoril o vlogi delavskega razreda in združenega dela v eeiotni družbeni reprodukciji in o uresničevanju gospodarske stabilizacije kot pogoju nadaljnjega napredka.
»Kongresi naše partije oziroma ZK so imeli izjemen pomen za razvoj našega revolucionarnega gibanja in za izvajanje ciljev posameznih obdobij revolucije. Tudi v pripravah in v delu 12. kongresa ZKJ morajo priti do izraza kontinuiteta in pravi titovski značaj našega revolucionarnega razvoja, kontinuiteta ustvarjalnega in
'•	.j.--"
Zaradi stavke železničarjev je bila včeraj tudi rimska postaja Termini prazna
(Telefoto
odločnega boja delavskega razreda in delovnih ljudi z ZK na čelu za nadaljnjo graditev socialističnega samoupravljanja in vsestranski napredek socialistične Jugoslavije.
Dve leti in pol, kolikor je minilo od 11. kongresa ZKJ, je premalo, da bi zdaj lahko celoviteje ocenili, kako ta stališča in naloge izvajamo v praksi,« je rekel Lazar Mojsov. «To bomo morali storiti v političnem poročilu za 12. kongres.»
«To obdobje je bilo res polno u-stvarjalnih prizadevanj in odločnega boja ZK s Titom na čelu, da bi zgradili zgodovinsko nov koncept družbenogospodarskih in političnih odnosov v družbi ter njeno politično in samoupravno organizacijo. Ta sistem odnosov je globoko demokratičen in človekoljuben in pomeni zanikanje klasičnega parlamentarnega sistema.
Seveda pa je to zelo zapleten pro-
llllllllllllllilllllllllllllllll^llllllllfllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllltllllllllllllllllllllllllllllinillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIllllllIlHHIIIlUllUllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIUIIllllllllllllllllllllllllllll
OR VESTEH O TRPLJENJU TALCEV V IRANSKEM^ "UJETNIŠTVU*
REAGAN NAČELNO PRISTAL NA OBVEZE 00 IRANA KLJUB ZAHTEVAM PO RAZVELJAVLJENJU POGODBE
Vseeno pa bo vračanje iranskega premoženja skrajno zapleteno in težavno - Deljena mnenja & bodoči ameriški politiki do Teherana
NEW;YORK - »Sporazum z Ra*-nom/bcmo temeljito proučili, šele nat/6 se bomo odločili, če "a do konca uresničimo«, je včeraj trdila nova administracija v Washing-.tcnu, ki je šele sinoči pristala, da' ga bo načelno spoštovala.
Val zahtev, naj se «Iranu ne da ničesar več« je butnil v Belo hišo, kot se večajo pričevanja o slabem ravnaju. do ameriških talcev. Razni senatorji, blizu novega režima zahtevajo celo, nai se »razveljavi sporazum z Iranom«. To je navsezadnje naslov uvodnika, s katerim je «Wall Street Journal« izšel v sredo, ko so se .alci še nahajali na teheranskem letališču. «To ni bil sporazum, temveč izsiljevanje« trdi časopis, ki priporoča novemu režimu, naj ne okleva in kar razveljavi vsa neizpolnjena določila, ki bi bila v nasprotju z ameriški mi Interesi. Celo «New York Times«, ki zagovarja izpolnjevanje obvez,’
''včeraj pisal, da Amerika »ni nibralno doižna izpolniti obvez, kljub (emu, da je bila doižna ugrabiteljem obljubiti vse, kar so zahtevali«.
Položaj je skrajno zapleten. Medtem ko sp včeraj iz vseh strani butale take zahteve, je pravosodno ministrstvo zahtevalo odloke o prekinitvi sodnih postopkov uroti iranskemu premoženju, da bi o njem kasneje odločala mednarodna arbi traž,». Jimmv Carter pa je v Wies-badnu povedal, da so bivši talci burno ploskali, ko jim je sooročil, da je Iran od svojih 11-12 milijard dolarjev dobil «samo tri milijarde dolarjev«. Ob povratku na ameriška tla pa bivši predsednik trdi, da je treba obveze izpolniti, saj niso nečastne in niti škodljive ame riškim interesom.
• Novi režim ne razkriva, kaj bo napravil, kljub temu, da so časnikarje obvestili o sklepu novega
(.Telefoto AP)
šefa «State Departmenta«. generala Haiga, da bodo sporazum temeljito proučili pred končno odločitvijo in da so včeraj nanj načelno pristali. Predsednik Ronald Reagan je s prekrstitvijo ameriških talcev v »vojaške ujetnike« napravil namreč, kaj več kot zgolj se-mantsko razlikovanje. Na vpraša nje. kaj je s tem mislil novi predsednik, je glasnik «State Departmenta« dejal: «To odraža resnično stanje, saj države nimajo talcev, imajo lahko le ujetnike«. Sinoči pa je Reaganova administracija sklenila, da bo načelno spoštovala vse obveze,: ki jih je sprejel Jimmy Carter.
Vse bolj razburjena Amerika, ki ure in ure gleda in posluša na televizijskih ekranih pričevanja bivših talcev, vzbuja občutek, da «kri kipi in bo prekipela z vestmi o tepežih, poniževanju, grožnjah, izolaciji in drugih barbarstvih«.
Te občutke pa kot kaže ne bo trenutno upoštevala nova administracija, ker noče napraviti niče sar «kar bi oslabilo islamsko vlado v Teheranu in ojačilo levico«.
Tak razvoj bi navsezadnje potrjeval mnenje tistih političnih opazovalcev, ki so zadnjo odločitev Teherana pred osvoboditvijo ocenili, kot znamenje novemu režimu v Wa-shingtonu in ne samo kot uoskus, da se Jimmyja Carterja do zadnjega poniža. Medtem ko so alžirska letala vzletela s teheranskega letališča, je namreč novi predsednik Reagan že zaprisegel, Iranci so to sklenili bržkone, da bi Jimmyju Carterju preprečili »poslednjo klovnsko točko«. Številnim ameriškim opazovalcem se je to zdelo kot drobna in brezsmiselna hudobija, a nekateri so v tem videli tudi zvitost: mulahi so navsezadnje sporočili, da so bili skregani s Carterjem. a ne z Reaganom.
No, kot kaže je novi režim vsaj načelno pristal na Carterjeve obveze, a s tem vprašanja niso še rešena. Zanimivo je, da je Iran že «razprodal» vso nafto s terminala na otoku Khargu. Reaganov pristanek pa obenem ne pomeni, da je vsa zadeva rešena. «Wall Street Journal« trdi, da je sporazum »prva mana za odvetnike«.
Po mnenju prevlada,jočih ocen bo bodoča ameriška politika‘do Irana izhajala s pozicij strategije sile. Kako bo to Amerika dosegla, ni še jasno. Mnenja so deljena; medtem ko najglasnejši pristaši nove administracije trdijo, da je treba s silo vzpostaviti ugled, drugi trdijo, da bi to bolj škodovalo VVashingtonu kot Teheranu.
Vsekakor bo negotovost trajala še precej časa. Trenutno malokdo verjame, da bo Iran zahteval od ZDA izročitev vojaškega materiala, ki ga je že plačal bivši šah. Večina je prepričana, da bodo skušali Iranci dobiti orožje iz zahod ne Evrope, predvsem iz Italije, ki so ji že plačali številne helikopterje in nadomestne dele. Prav tako rabi Iran opremo za črpanje nafte, ki je bila v vojni z Irakom uničena, a tudi ta je predvsem ameriške proizvodnje.
Za ameriške poslovne kroge na je trenutno največja skrb iraško -iranska vojna, saj ne malo verjamejo, da bo osvoboditev talcev bistveno vplivala na kratkoročno gospodarsko izmenjavo med ZDA in Iranom.
ces in dolgoročna naloga, katere izvajanje bodo spremljale razvojne težave in problemi. To od ZK zahteva sposobnost in nenehna prizadevanja, da bi te probleme in nasprotja pravočasno ugotovila, jih idejno - politično osvetlila in sprožila politično akcijo za njihovo razrešitev.
V nadaljevanju je Lazar Mojsov povedal, da so v Zvezo komunistov po 11. kongresu sprejeli več kot 400.000 novih članov, od tega največ mladih, tako da ima zdaj ZKJ nad dva milijona članov, organiziranih v 62.000 osnovnih organizacijah, vsak tretji član pa je mlajši od 27 let.
Ko je govoril o delovanju ZK v sistemu socialističnega samoupravljanja, je Mojsov poudaril, da komunisti ne morejo biti niti zunaj niti nad tem sistemom, ampak njegov enakopraven dejavnik, ki sodeluje pri sprejemanju stališč in prevzemanju odgovornosti.
Osrednje vprašanje pri dejavnosti ZK je utrjevanje odločilne vloge delavskega razreda in združenega dela v celotni družbeni reprodukciji in pri graditvi dohodkovnih odnosov, je v nadaljevanju poudaril Lazar Mojsov.
Posebej si mora ZK prizadevati za spreminjanje načina sporazumevanja in obnašanja, kar je bil eden izmed vzrokov težav v gospodarskem razvoju, je rekel Mojsov. Pomembna naloga je tudi priprava ustreznih sprememb in dopolnitev statuta ZKJ, kar ima velik političen pomen. S statutom bo treba uresničiti pobudo tovariša Tita o kolektivnem - delu in. odgovornosti ter obdelati prihodnjo vlogo in naloge CK in njegovih organov, njihovo prihodnjo sestavo in organizacijo.
Predsedstvo predlaga centralnemu komiteju, naj ne objavlja, posebnega enotnega dokumenta, izhodišča ali teze za javno razpravo, ampak takoj začne z izdelavo osnutkov dokumentov. Tako bi lahko hitreje in učinkovite.je izvedli pri prave osnutkov dokumentov za javno razpravo in s tem omogočili članstvu, osnovnim organizacijam in organom ZK, da bolj neposredno in mora imeti akcijski značaj, je med konkretno sodelujejo pri oblikovanju partijske politike. 12. kongres drugim poudaril Lazar Mojsov.
Sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac pa je o izvajanju pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti med drugim dejal: «Izvajanje pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti, oziroma izvajanje sklepa predsedstva CK ZKJ o nalogah ZK na tem področju je trajna naloga komunistov in vseh socialističnih sil v boju za učinkovito delo. nadaljnjo demokratizacijo ter krepitev družbene odgovornosti.« Titovo pobudo smo
sprejeli v družbi in ZK, je poudard Dušan Dragosavac, ne samo kot rezultat dosedanjega demokratičnega socialističnega razvoja naše družbe, ampak tudi kot element perspektive nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja.
Dejavnost članov osnovnih organizacij in organov ZK pri izvajanju pobude tovariša Tita se mora po sebej okrepiti v inštitucijah ooli-tičpega sistema prek razvijanja delegatskih odnosov, kadrovske krepitve vodstva in razvijanja metod dela, da bi pobuda in odgovornost vsakega posameznika prišla do čim-večjega izraza. (dd>
Pripravljalni sestanek islamske konference
TAIF — Zunanji ministri 38 i-slamskih držav, ki se udeležujejo pripravljalnega sestanka za 25. i-slamsko konferenco, so včeraj sprejeli resolucijo, ki zahteva umik sovjetskih čet iz Afganistana. Glede drugih problemov, s katerimi se sooča islamski svet, je nadvse za' nimiv članek saudskega prestolonaslednika princa Fahda v časopisu
«A1 Medina«. Fahd, ki ga smatrajo med najbolj zmernimi arabskimi voditelji, je ponovil zamisel o »sveti vojni«, ko je napisal, da je mir z Izraelom zgolj iluzija. «Jeruzalem bomo osvobodili samo s sveto vojno«.
Salvadorska gverila osvobodila nekaj vasi
SAN SALVADOR — Poveljnik salvadorske gverile Cayetano Car-pio je včeraj izjavil, da opozicija nadzoruje nekaj kmetijskih območij, predvsem v središču države, kjer razpolaga z bolnišnico, manjšo tovarno orožja in z nekaterimi drugimi objekti.
Vojaška hunta pa je v pričakovanju na novo ofenzivo ponovno zasedla radijske postaje, ki sedaj objavljajo le uradna sporočila.
TOKIO — Japonski premier Ženko Suzuki in ameriški predsednik Ronald Reagan se bosta kmalu sestala. Kot se je izvedelo iz japonskih uradnih krogov sta se o tem pogovarjala po telefonu v sredo.
niiiMHiiiiiuiuuiiiiiitmtiiiiimmiiiiiminuiintiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiMntimiiiliiiiiiniiiiiiifcmmniiiiiiiiiiii«
Giscard DTstaing v Rimu
Predsednik Giscard D’Estaing ob svojem prihodu v Rim (Telefoto AP)
RIM — Francoski predsednik Va-lery Giscard P’Estaing je sincči prispel v Rim, kjer se bo mudil na dvodnevnem uradnem obisku. Na letališču v Ciampinu ga je pričakal italijanski ministrski predsednik
LITER SUPRA BO ODSLEJ VELJAL 26 DINARJEV
Podražitev bencina v Jugoslaviji
Zvišala se je tudi cena cigaret, alkoholnih pijač in kave
BEOGRAD — Delegati zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije so predsincčnjim sprejeli spremembo zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v promgtu. Hkrati z višjimi prometnimi davki je že začela veljati odredba o povečanju proizvodnih cen naftnih derivatov in nekaterih drugih izdelkov.
S povečanjem prometnih davkov na Dieslovo gorivo, kurilno olje, mazut, bencin, kavo, cigaret, alkoholne pijače in številne izdelke za široko porabo naj bi zbrali v letošnji zvezni proračun iz prometne-
Slovo od bivšega predsednika Jimmyjtt Carterja na frankfurtskem letališču
ll,|itiii,llllll||||||||||||||||t||||||||||||ll|lllllllllllllllllllllllllllll.imiiiiniiiii,..
Zaostrovanje odnosov med poljsko vlado in «Solidarnostjo»
VARgAVA — štiri mesece po pod-P'su sporazumov v Gdansku med Predstavniki samostojnega in samoupravnega sindikata »Solidarnost« er Poljsko vlado se zaradi neures-leevanja teh sporazumov ponovno *rePi napetost v tej državi. l. Včeraj je štiri ure stavkalo pri-uzno sto tisoč delavcev na območju Gdanska. Stavkajoči so zahteva-1 ^polnitev vseh tistih točk spora-uiiia, za katere »Solidarnost« meni, * Jih vlada ne uresničuje. Med te-1 ni samo vprašanje prostih sobot, "ipak tudi dostop novega sindikata u sredstev množičnega obveščanja, osvoboditev političnih jetnikov, o-
mejitev cenzure in plačan porodniški dopust.
Stavke z enakimi zahtevami so bile tudi v Bidgoszczu, kjer so delavci podprli zahteve kmetov po u-radnem priznanju njihovega sindikata. Okoliški kmetje so hoteli manifestirati po mestnih ulicah s traktorji, vendar jih je pred mestom zaustavila policija, ki jir.i je zagrozila z visokimi kaznimi in z odvzemom vozniškega dovoljenja. Podobno manifestacijo so kmetje uspešno izvedli-v mestu Inovvroclavv, kjer so se pripeliau v samo središče mesta na 13U traktorjili in zahtevali registracijo njihovega sindikata. ------
V Varšavi so stavkali delavci v javnem prevozu. Prekinitve dela so včeraj zabeležili tudi v nekaterih drugih poljskih mestih. Kljub temu pa - nekateri napovedujejo, da je to le začetek novega vala stavk.
Nadaljnjo krepitev stavkovnega gibanja napoveduje tudi neuspešno dogovarjanje med noljsko vlado in sindikatom »Solidarnost«. Predvčerajšnjim šo se namreč srečali vladni in sindikalni predstavniki, ki so razpravljali prav o uresničevanju sporazumov iz Gdanska. Vladno delegacijo je vodil ministrski predsed nik Jožef Pinkovvski, na pogovorih pa'je tokrat sodeloval tudi član cen-
tralnega komiteja poljske združene delavske partije Tadeusz Grabnski, ki ga označujejo za enega od voditeljev tistega dela partije, ki se zavzema za odločnejši nastop proti novemu sindikatu. Po končanem srečanju so predstavniki sindikata »Solidarnost«. ki jih je vodil Lech Wa-lesa izjavili, da je vlada le ponovila svoja stališča da bo le vsaka druga sobota prosta, ni pa hotela jasneje spregovoriti o ostalih zahtevah delavcev. Obenem so sindikalisti izrazili tudi mnenje, da je vlada tokrat zavzela trše stališče in da je pokazala še manjšo voljo do sporazumevanja.
Krajevna organizacija sindikata »Solidarnost« v Gridziadzu je za danes napovedala enourno stavko. Izdala je tudi sporočilo, v katerem je rečeno, da se je v mestu povečalo število policijskih agentov in da so se na krajevnem sedežu PZDP zbrali sekretarji osnovnih partijskih organizacij. Policijski organi naj bi se pripravljali da bi motili stavko.
Poljske oblasti niso obnovile vizuma časnikarjem ameriških televizijskih mrež «ABC», «NBC» in «CB S«. Posebnim dopisnikom ameriškega tednika «Time» pa so ukazale naj zapustijo državo.
ga davka za okrog 35 milijard dinarjev več kakor lani.
Po novem bo veljal liter super bencina 26 dinarjev namesto dosedanjih 21 dinarjev. Za dva dinarja se je povečal prometni davek, za 1,30 dinarja se je v ceni litra tega bencina povečal delež za ceste, za ostalo pa cena.
Liter navadnega bencina je po novem 24 dinarjev, medtem ko je cena vseh treh vrst Dieskmh goriv 22 dinarjev za liter.
Liter kurilnega olja velja po novem 13 dinarjev. V zvezi z Dieslo-vim gorivom veljajo nekatere olajšave, ki bodo veljale tudi za uporabnike gospodinjskega kurilnega olja. Prometnega davka bodo o-proščeni tisti, ki kurilno olje uporabljajo za pogon ribiških ladij, za ogrevanje prostorov v šolah, dijaških in študentskih domov, vrtcev, socialnih in zdravstvenih domov in še nekaterih drugih, (dd)
Preiskava o Scnzaniju se nadaljuje
PR ATO (Firence) — Na zahtevo sodnikov, ki vodijo preiskavo o domnevnem rdečem brigadistu prof. Giovanniju Senzaniju, so karabinjerji iz Prata včeraj zaplenili seznam oseb, ki so se v času Morove ugrabitve udeležile izpopolnjevalnega tečaja «Načrt Prato«. Tečaj je. takrat
vcdil sociolog Senzani, ki je po mnenju preiskovalcev eden od ugrabiteljev sodnika D’Ursa. Zaplenili so tudi več magnetofonskih zapisov.
Socialisti petih držav NATO nasprotujejo namestitvi «evroizstrelkov»
BRUSELJ- — Sklep NATO, da namesti v Evropi 572 manevrirnih' raket in raket srednjega dometa. «ni sprejemljiv v sedanji obliki in ga ne moremo uresničiti brez nadaljnjih posvetovanj«. To je v bistvu sklep sestanka petih socialističnih strank Atlantskega zavezništva (Norveške, Danske. Belgije, Nizozemske in Luksemburga). Do sedaj so namestitev sprejele samo Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija in Italija.
ALŽIR — V Alžiru so se končala jugoslovansko-alžirska diplomatska posvetovanja v okviru priprav za ministrsko konferenco neuvrščenih držav v New Delhiju. Obe strani sta potrdili privrženost izvirnih načelom in ciljem politike neuvrščenosti. Poudarili sta tudi pomen tega srečanja neuvrščenih kot tudi vlogo neuvrščenih držav v mednarodnih odnosih i' v boju za novo
Forlani ter številni vidri gostje. U-radni sprejem je potekal po najvišjem protokolu.
Z letališča sta se visoka državnika napotila v palačo Madama, kjer sta si v prijateljskem ozračju izmenjala prva mnenja. V središču pogovorov je bil problem Evrope, perspektive za njeno okrepitev in nj'2na vloga v svetu. Veliko pozornost so posvetili tudi novi ameriški upravi.
Prihod Ronalda Reagana v Belo hišo in njegovo prepričanje, da je treba na vsak način okrepiti Združene države, tudi v zunanji politiki, zahteva od »deseterice«, da se trezno zamisli ob svoji vlcgi, ki jo vodi v Evropi in v sveti Nujno je torej, da združi vse svoje sile ter da v najkrajšem času reši svoje probleme notranjega značaja: proračun EGS, preureditev industrije in razširite-' skupnosti. Skupni jezik so voditelji sedmih evropskih držav že našli na zasedanju, ki je pred nedavnim potekalo v Benetkah. Začrtane cilje pa je treba sedaj še dodatno uresničiti.
Danes dopoldne se bosta D’Estaing in Forlani prnovno srečala v palači Chigi. Srečanju bosta prisostvovala še italijanski zunanji minister Co-lombo in njegov francoski kolega Francois Poncet, ki je prispel v Rim v sinočnjih poznih urah. Kasneje bo francoskega gosta sprejel na Kvirinalu predsednik Pertini, nakar bo obiskal glavnega ravnatelja družbe ENI. Ob 18. uri pa ga bo na zasebni avdienci sprejel papež Janez Pavel II.
D’Estaingov obisk v Rimu spremlja francosko časopisje z velikim zanimanjem. Pariški «Quotidien de Pariš« je mnenja, da bodo dvodnevni razgovori rešili marsikatero vprašanje. Po njihovem mnenju se bosta državnik, razgovarjala o problemu terorizma, o sporazumu FIAT-Peugeot in sploh o dvostranskem sodelovanju. «Le Monde« pa piše, da bo osrednja tema razgovorov libijsko vprašanje.
Ob koncu današnjega srečanja bo zunanje ministrstvo izdalo izvleček
mednarodno gospodarsko ureditev, njunih razgovorov.

TRŽAŠKI DNEVNIK
VPRAŠANJE JE ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI
POTREBNI SO NADALJNJI NAPORI V OBRAMBO KOLONKOVŠKE ZEMLJE
Občinski odbor bi moral na drevišnji seji občinskega sveta odgovoriti na vprašanja slovenskih svetovalcev
Kolonkovec ostaja slej ko prej v središču pozornosti vse naše javnosti. Postal je pojem, s katerim danes na Tržaškem opredeljujemo boj naše narodnostne skupnosti v obrambo naše zemlje in kmetijstva, v katerih istovetimo pomembeD del naše narodnostne značilnosti. Težnja raznarodovalne politike je bila v preteklosti in ostaja, mogoče v nekoliko drugačnih oblikah, še danes usmerjena zlasti v to, da iztrga čimveč zemlje iz rok slovenskega prebivalstva ter v čim večji meri onesposobi njegove gospodarske dejavnosti. Proti tem težnjam moramo vložiti vse svoje sile.
Med pobudami, ki jih velja podčrtati, naj navedemo sestanke po vaseh, ki jih prirejajo Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Kmečka zveza. Zveza slovenskih kulturnih društev in krajevne organizacije in ki se začnejo v Pa-dričah in Trebčah. Omeniti moramo tudi, da se danes v Vidmu sestanejo predstavniki deželnega predsedstva Confcoltivatori, v katero je včlanjena tudi Kmečka zveza, in deželne zveze zadrug. Sejo so sklicali med drugim tudi z namenom, da proučijo nastali položaj na Ko-lonkovcu in določijo predloge za njegovo rešitev, ki naj bi jih posredovali strankam in tržaški občinski upravi.
Množijo se tudi izrazi solidarnosti s kolonkovskimi vrtnarji ter protesti nad dosedanjim nedopustnim ravnanjem v njihovo škodo. Včeraj je na svoji seji izrazil solidarnost Sindikat slovenske šole, vso podporo kmetovalcem od Kolonkovca pa je zagotovilo tudi prosvetno društvo Rovte - Kolonkovec.
Drevi se bo sestal tržaški občinski svet: že na zadnji njegovi seji smo pričakovali, da se bo občinski odbor izrekel o tem problemu in odgovoril na vprašanje, ki mu ga je zastavil po prvem neuspelem poskusu poseganja po kolonkovški zemlji predstavnik SSk. Pričakovanje je bilo zaman, na torkovi seji pa so svetovalske skupine SSk, KPI in DSI vložile še tri interpelacije s podobno vsebino; vprašanja in interpelacije čakajo torej odgovor občinskih upraviteljev Liste za Trst, ni pa znano, ali bodo ta odgovor dali že na drevišnji seji. Odbornik za urbanistiko Rossi se včeraj ni udeležil konference načelnikov svetovalskih skupin, zaradi česar ni bilo dano vedeti, ali je pripravil odgovor na interpelacije, ki so mu jih zastavile omenjene svetovalske skupine.
V kolikor pa bi ga pripravil, bo moral odgovoriti na naslednja vprašanja: kaj namerava storiti občinska uprava, da bi se podobni dogodki, ki nikakor ne delajo časti mestu, ne ponavljali; kakšno je stališče uprave in kaj namerava narediti z delom B načrta za ljudske
in cenene gradnje za Kolonkovec ter povedati, kaj misli občinska u-prava o reviziji načrtov za ljudske in cenene gradnje, za katero se je občinski svet že izrekel in jo z glasovanjem tudi podprl.
Podaljšan do februarja rok za kandidature evropskega sinhrotrona
Evropski znanstveni sklad je podaljšal do začetka februarja rok za predložitev kandidatur za postavitev tako imenovanega evropskega sinhrotrona. Prvi rok je zapadel 12: januarja in do tistega datuma so kandidaturo tržaškega Krasa pod-
prle praktično vse tukajšnje javne uprave in znanstvene ustanove. Manjkal je le ustrezen sklep tržaškega občinskega sveta, ki je tržaško kandidaturo podprl na seji pretekli torek in torej — po podaljšanju roka — še vedno pravočasno. Evropski znanstveni sklad bo izbral lokacijo za sinhrotron — med prispelimi kandidaturami iz vse Evrope — do konca letošnjega leta. Sama gradnja nove raziskovalne naprave pa bo trajala približno pet let.
• Na sedežu sesljanske turistične ustanove se danes, ob 18.30 sestane devinsko - nabrežinski občinski svet. Na dnevnem redu bo med drugim vprašanje lokacije Zavoda združenega sveta.
Sestanka o Kolonkovcu na Padričah in v Trebčah
Nasihio prisvajanje slovenske zemlje, nerešeno vprašanje pravičnih zahtev kolonkovških vrtnarjev, gr žnje po nadaljnjih razlastitvah na Opčinah, pri Sv. Ivanu, v Podlonjerju in na Kolonkovcu terjajo od celotne slovenske narodnostne skupnosti odločen in takojšen odgovor.
S tem v zvezi prirejajo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Kmečka zveza. Zveza slovenskih kulturnih društev in razne krajevne organizacije vrsto sestankov po slovenskih vaseh, da bi našo javnost globlje seznanili s to problematiko. Prva sestanka bosta na vrsti danes.
Za padriško-gropajsko skupnost bo sestanek ob 20. uri v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Govoril bo Lucijan Volk.
Ob isti uri bo sestanek v Ljudskem domu v Trebčah. Govorila bosta Edi Bukavec in Suadam Kapič.
TLDI SLOVENSKI KANDIDATI NA NAPREDNI USTI
Volitve na univerzi preizkusni kamen organiziranosti študentskega gibanja
Vidno zamrlo delovanje študentskih kolektivov po nekaterih fakultetah
Po vročem letu 1968 ter po višku, ki ga je študentsko gibanje doseglo pozneje, to je v drugi polovici sedemdesetih let, beležimo zadnje čase močan padec študentsko aktivnosti.
To velja tudi za našo tržaško univerzo, ki je bila nekdaj aktivno povezana s političnim življenjem v mestu samem. Kriza študentskega gibanja bo seveda vplivala tudi na potek in izid letošnjih volitev na univerzi, ki bodo v prvi polovici februarja. Gre za ministrski odlok, ki je pred šestimi leti dodelil študentom pravico, da vsaki dve leti volijo svoje predstavnike v univerzitetne upravne in podporne organe. Tako so letos — rok je potekel ravno prejšnjo soboto — študenti že četrtič predstavili svoje kandidatne liste na rektoratu tržaškega vseučilišča, študentje sicer ne morejo voliti svojih
KRIZA V MILJSKEM OBRATU «CANTIERI ALTO ADRIATICO«
Tudi deželna skupščina enotno za ohranitev še zadnje preostale ladjedelnice na Tržaškem
Sprejeta je bila resolucija, ki so jo predložili načelniki vseh svetovalskih skupin - Nadaljnji posegi političnih strank in sindikalnih organizacij - Incident zaradi transparenta v dvorani deželnega sveta
Vprašanje miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatic©* stopa čedalje bolj v ospredje tržaškega javnega, gospodarskega in socialnega življenja. Predstavništvo pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL se je včeraj sestalo z deželnimi tajniki političnih strank, ki so se obvezali.
jedelnice. V resnici bo dr. Fermo | Collija, da se morajo držati notra
šele po poročilu sodnega komisarja sklenil pozvati upnike na posvet, na katerem pa bi se lahko izoblikovala formalna zahteva po stečaju ladjedelnice oziroma družbe, ki jo upravlja. Možnost, da bi do tega res prišlo, preden bo rešeno vprašanje pristopa Fincantieri h glav
da bodo prek svojih osrednjih or-1 niči nove družbe, je žal realna in
ganov nastopili pri vladi, da bi ta pripravila družbo Fincantieri h pristopu k novi družbi, ki bo prevzela ladjedelnico. Deželni tajnik KD Braida je dejal, da se bo odposlanstvo stranke s političnim tajnikom Piccolijem na čelu že danes v tej zvezi sestalo s predsednikom ministrskega sveta Forlanijem.
S svoje strani pa je osrednje vodstvo enotne sindikalne zveze zahtevalo včeraj nujen sestanek s predsednikom- Forlanijem,- v minF strom za državne soudeležbe* De Michelisom in z ministrom za trgovinsko mornarico Compagno.
Sodni komisar dr. Tomasin, ki začasno upravlja miljsko ladjedelnico, bo danes podal poročilo o položaju v obratu pred sodnikom Fer-mom. Po pisanju nekaterih sredstev javnega obveščanja naj bi se danes na sodišču zbrali upniki lad-
IZ MIUSKECfl OBČINSKEGA SVETA
Dekret o krajevnih financah povzroča težave in polemike
Poziv vsedržavni zvezi italijanskih občin za rešitev problema
Dekret o finančnih ukrepih za krajevne ustanove za leto 1981, ki ga je vlada sprejela 31. decembra lani in ki so ga krajevne uprave že takrat zelo kritično sprejele, že povzroča prve težave. Prvi tak primer v tržaški pokrajini smo zabeležili v miljskem občinskem svetu, ko je občinski odbor, ki ga sestavljata KPI in PSI, postavil na dnevni red dva sklepa, s katerima je občina povišala ceno električnega toka ter davek za pobiranje in odvažanje odoadkov.
Poviški davkov so seveda nepopularna zadeva, občina pa jih je bila prisiljena sprejeti, ker ji tako nalaga vladni dekret. V miljskem občinskem svetu pa se je zgodilo — in podobni primeri se bodo dogajali v ostalih krajevnih ustanovah — da stranke opozicije niso hotele podpreti teh sklepov, čeprav se mo; ra občinska uprava strogo držati dekreta. V Miljah se je tako na pr. zgodilo, da je KD napovedala vzdržanje in v zameno za pozitiven glas celo zahtevala, da bi tudi sama, kot stranka opozicije, odločala o uporabi s poviški davkov pridobljenih sredstev. Občinska u-prava ni mogla sprejeti takega predloga; po dolgi razpravi, po vrsti različnih predlogov pa je občin ski svet le našel rešitev: soglasno je odobril resolucijo, s katero ocenjuje dekret kot nesprejemljivega in se zavzema, da bi občinski odbor posegel pri vsedržavni zvezi italijanskih občin (ANCI). da bi od vlade zahtevala rešitev nastalega pro blema. V pričakovanju na razvoj dogodkov pa je občinski odbor u-maknil oba sklepa z dnevnega reda. Parlament bo namreč moral dekret spremeniti v zakon pred koncem februarja, sicer bo zapadel.
IZ PISMA UREDNIŠTVU
Devinska društva zahtevajo staro šolo
Polemika v zvezi z namembo stare devinske šole se še ni polegla. Iz «pisma uredništvu*, ki so nam ga včeraj poslala devinska društva, je med drugim rečeno, da neki ljudje hodijo po Devinu in pobirajo podpise, ki naj bi potrdili, kako velika večina Devinčanov sprejema
dejstvo, da se stara šola odda za vodu Združenega sveta. Devinska društva zavračajo trditve zbiralcev podpisov, da so tisti, ki so proti oddaji šole omenjenemu zavodu, nazadnjaški in proti razvoju vasi. Poudarjajo, da niso proti tej pobudi, so pa proti temu, da se staro šolsko poslopje odda temu zavodu izključno zato, ker Je poslopje nujno potrebno vsem domačim društvom, tudi tistim, ki zbirajo italijanske sovaščane. Avtorji pisma izražajo tudi prepričanje, da bi ta mednarodna organizacija prav gotovo lahko dobila v Devinu večje in primernejše prostora, kot so tisti v stari šoli.
Devinska društva pri tem ugotavljajo, da je bil devinsko-nabre-žinski župan s takim stališčem domačinov seznanjen na sestanku, da pa stališča domačih društev niso bila upoštevana, kar je — pravijo — jasno izzvenelo iz županovih intervjujev po televiziji in v tržaškem
v tem orimeru bi najbrž prisostvovali ukinitvi zadnjega ladjedelske-ga obrata na Tržaškem. Prizadeti delavci, politične stranke, sindikalne organizacije, javne uprave in vse tržaško prebivalstvo — ki bo kakor znano uprizorilo prihodnji torek množično manifestacijo v znak solidarnosti z miljskimi kovinarji in v obrambo vsega tržaškega gospodarstva — pa nameravajo napeti vse sile. da bosta ohranitev in na-:dayi)ji,,4-azgoj,|<j^rqpene ladjedelnice pravočasno z.agqtovljena.
„Usoda,.milj&ke .ladjedelnice je torej še vedno zavita v gosto meglo, iz katere pa ni videti, vsaj v sedanjem trenutku, nobene pozitivne rešitve. Ta zaskrbljenost o prihodnosti miljskega sveta je praktično prevevala tudi včerajšnjo sejo deželnega sveta, ki je bila posvečena izključno razpravi o poročilu, ki ga je dan prej imel podpredsednik deželnega odbora De Carli prav o problemu ladjedelnice, ki je že skoraj na robu stečaja. V posegih svetovalcev je bilo opaziti določeno mero napetosti, saj je vsakomur jasno, da bo od pozitivnega, ali pa negativnega zaključka tega problema v določeni meri odvisna ne samo prihodnost krajevnega gospodarstva, ampak tudi usoda nadaljnjih odnosov med strankami deželne večine na eni in opozicijo na drugi strani. To pa kljub temu, da je tudi včerajšnja razprava potrdila važnost enotnega nastopa vseh političnih in gospodarskih sil za rešitev tega problema. Seja, ki je sicer imela nepričakovan razplet, se je namreč zaključila z odobritvijo skupnega dokumenta, ki so ga podpisali načelniki vseh svetovalskih skupin, s katerim se deželni svet obrača na ministrskega predsednika, da bi posegel pri družbi F*n cantieri z zahtevo, naj sama vstopi v družbo Cantieri Alto Adriatico in prevzame 20 od sto glavnice.
Seja se je torej zaključila z nepredvidenim razpletom. Po posegih svetovalcev — govorili so Cavallo (DP), Morelli (MSI), Štoka (SSk), Tonel (KPI), Barazzutti (PDUP), Giuricin (LpT), Vespasiano (PSDI), Ermano (PSI) in Vigini (KD) — bi moral replicirati podpredsednik odbora De Carli; tega pa ni storil v znak protesta, ker je skupina delavcev, ki je seji sledila od sa mega začetka, razvila rdeč transparent na tribunah. Med sejo so ga delavci že dvakrat razvili, obakrat pa so ga po opozorilu predsednika
njega pravilnika, nemudoma tudi spravili. Tretjič pa so ga razvili, ko je predsednik skupščine Colli dal besedo podpredsedniku De Car-liju za repliko. Predsednik Colli jih je tudi ob tej priložnosti ponovno opozoril na spoštovanje notranjega pravilnika; delavci so ga takoj spravili, kljub temu pa se je De Carli odrekel repliki. Takega zaključka razprave ni pričakoval nihče, ravno tako se v deželnem svetu še ni zgodilo, da bi se katerikoli odbornik odrekel repliki. Očitno je, da je k temu prispevala tudi napetost v medsebojnih odnosih ne samo med strankami večine in opozicije, ampak tudi v odnosih v sami večini. Izjave posl. Tombesija o drugačni rešitvi tega problema, kakor tudi včerajšnji poseg svetovalca Vigini-ja, ki je takorekoč med vrsticami skušal povedati, da ni bil poseg socialističnega ministra za državne soudeležbe De* Michelisa pri druž bi Fincantieri dovolj učinkovit za rešitev vprašanja, so nedvomno prispevale k tej napetosti.
Po seji pa je podpredsednik De Carli izdal tiskovno noto, v kateri obžaluje, da je prišlo do incidenta.
ki mu je preprečil, da bi v imenu odbora repliciral deželnemu svetu, istočasno pa poudarja, da je treba vztrajati pri predlogu o vstopu družbo Fincantieri v družbo Cantieri Alto Adriatico. Tiskovno poročilo je izdala tudi svetovalska skupina KPI, v kateri načelnik Pascolat poudarja, da je pretveza transparenta nezadostno opravičilo za tako zadržanje deželnega podpredsednika. V trenutku, ko sta potrebni odločnost in enotnost, pravi še Pascolat, je tako zadržanje negativno.
Zelo ostro tiskovno sporočilo je po seji izdal tovarniški svet miljskega obrata. V njem predvsem u-gotavlja izostajanje od dela številnih svetovalcev večine med včerajšnjo sejo in obsoja — je rečeno v noti — nadutost deželnega odbora.
_____oomai. ;
• Danes ob 16. uri bo v*'dvorani
tehničnega zavoda Carli prvo predavanje v okviru ciklusa z naslovom «Metode in inštrumenti v sodobni zgodovini*, ki ga prireja Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v F—JK za profesorje nižjih srednjih in višjih srednjih šol.
predstavnikov v glavni univerzitetni svet. tako imenovani senat, kjer se odloča o didaktičnih problemih, pravico pa imajo do svojih predstavnikov v upravnem svetu univerze, ki ureja razne denarne dajatve in sprejema praktične ukrepe, v svet podporne ustanove, ki skrbi za menzo, študentsko naselje ter za pomoč manj premožnim študentom, ter v posamezne fakultetne svete.
Zanimanje za letošnje volitve ni veliko in čeprav je udeležba že na preteklih volitvah 1979 padla na 7 odst., predvidevajo, da se bo letos odločilo za svojega kandidata še manjše število študentov Kje naj iščemo razloge za to? Predvsem moramo poudariti, da .je moč izvoljenih predstavnikov izredno majhna, poleg tega pa je nezanimanje za volitve v upravni svet pogojena tudi od vsebine razprav v tem organu. Finančni proračuni in razne vrste dajatev nikakor ne morejo zanimati študenta, ki ga tarejo didaktični problemi, izpitni roki ter vprašanje stanovanja, preživljanja!, in bivanja v Trstu, če pač ni tu doma. Poleg tega so kandidati, ki jih politične sile predstavijo na volitvah, večkrat nepovezani s študentskim gibanjem in s problemi v študentskem naselju. Prepogostokrat je torej njihova prisotnost le formalnega značaja. Za volitve se letos še najbolj zavzemajo tudi študentje, ki bivajo v domu in ki se zato zanimajo predvsem za izvolitev svojega predstavnika v' svet podporne ustanove (Opera
Pri tržaški «Cappelli Underground* se je včeraj končajo tridnevno predvajanje originalnih filmskih dokumentov o primitivnih plesih in obredih, ki so ga organizirali gle-universitaria). Kljub vsemu pa ne\dališče «11 cantiere*, Center za kul-
smemo prezreti političnega pomena februarskih volitev. Trst je namreč mesto s konservativno, zaprto mentaliteto, nazadnjaške sile se tu upirajo uveljavitvi naprednih, demokratičnih teženj.
Pomembna je tudi vloga, ki jo na volitvah igrajo predstavniki slovenskih študentov, saj tržaška univerza deluje in živi v sosedstvu s Slovenijo, njena vloga pa bi morala biti predvsem vloga posrednika med dvema sosednjima kulturama, ki sta obenem nepreklicni del tržaške stvarnosti. Slovenski študentje se zato že od začetka vključujejo v priprave na volitve, ob vsaki mandatni dobi pa so na volitvah predstavili tudi svojega kandidata. Prvi slovenski predstavniki so se na volitve predstavili kot člani naprednih političnih sil, predvsem Zveze komunistične mladine Italije, lani pa sta se Mladinski odbor SKGZ ter Mladinska sekcija SSk prvič priključili napredni listi. Listi demokratične enotnosti, kot samostojni formaciji. Za podobno sestavo liste so se napredne sile odločite tudi letos, saj s6 prejšnjo soboto' oddale ha rektoratu imena kandidatov za "pravni svet in svet podporne ustanove na enotni listi, katere geslo je »demokratična alternativa za drugačno u-niverzo*. V njej so zastopane ZKMI, predstavniki naprednih organizacij
.........................................................................iiiiiiimiiiiii
OB GRENKIH IZKUŠNJAH S PRETEKLIH POPISOV
Bliža se četrto povojno ljudsko štetje: kako se bodo ravnale pristojne oblasti?
Letos jeseni bo Državni statistični zavod (ISTAT) po desetih letih ponovno izvedel popis prebivalstva. Decembra meseca je bilo na celotnem italijanskem ozemlju poskusno ljudsko štetje, in sicer v glavnem mestu vsake pokrajine ter v eni izmed občin iste pokrajine. Poskusni popis prebivalstva so izvedli tudi v Trstu kjer so anketirali 150 oseb; poskusne popisnice pa so bile po vsej Italiji enake. Občinski u-radniki so nam odgovorili, da se za sedaj še ne ve, ali bodo pole, ki jih bodo razdeljevali na etnično mešanem ozemlju, v čem različne. Tudi na pokrajinskem statističnem uradu pri trgovinski zbornici, ki naj bi bil v tem primeru nekakšni decentralizirani urad ISTAT, nam niso vedeli povedati ničesar.
Do jeseni je nedvomno še mnogo časa, toda prav se nam zdi, da našim bralepm nekoliko osvežimo spomin in skušamo pregledati, kaj se je med popisom prebivalstva leta 1971 dogajalo in v kakšnem vzdušju je popis potekal. Popisne pole so 1971. leta začeli razdelje-
vati 14. oktobra, popis pa se je zaključil približno 14 dni kasneje. Takrat je že od izbiranja popisovalcev dalje kazalo, da popis prebivalstva ne bo potekal tako, kot smo Slovenci pričakovali: le 10 odst. popisovalcev je bilo namreč slovenske narodnosti. Na natečaju popisovalcev so strokovnjaki povsem prezrli dejstvo, da bodo na voljo članom družin tudi slovenske popisnice. V tem pogledu so torej popisovalci šli med ljudi povsem nepripravljeni; obenem so veliko večino slovenskih popisovalcev poslali v tržaško okolico, kot bi v mestu ne živeli Slovenci. Že takoj se je izkazalo, da je slovenskih popisnic premalo in da so drugačne od italijanskih (slovenske pole so imele prostor le za dva družinska člana, italijanske pa za 6). Sloven ske družine so med popisom morale premostiti celo vrsto težav; zalite vati so morale slovenske pole in odklanjati italijanske, ki so jim jih vsiljevali skoraj vsi popisovalci: do ločeni politični krogi in nekateri predstavniki, oblasti so zavračali ve-
italijanskem dnevniku.
...........................Hill,Hit.1IIIII1IIIII.HIHIIHI.■•••.....Hilli.HI..........
POGOVOR S PREDSEDNIKOM RAJONSKEGA SVETA ROJAN-BARKO VLJ E
Pot do dejanske decentralizacije je še dolga
Dve leti je že odkar delujejo ne posredno izvoljeni rajonski sveti. V tem času smo že veliko pisali o pobudah, sklepih in protestih posameznih svetov. Nekateri delujejo bolje, drugi pa so pogreznjeni v kolesje birokratskega sistema, političnih sporov in polemik in so zato veliko manj učinkoviti, kot bi si prebi valstvo lahko pričakovalo. Težko je potegniti črto pod delovanjem vseh svetov, saj ima vsak svojo značilnost. Kljub temu pa smo stopili do predsednika rajonskega sveta za Rojan Barkovlje Denisa Visiolija in ga zaprosili za splošno oceno.
*Za decentralizacijo se moramo iz dneva v dan boriti, kljub temu. da jo predvideva državni zakon. Je pač tako. da je vse odvisno od občinske uprave in njene politične volje. Do sedaj smo zato lahko delovali v okviru dveh funkcij, za kateri smo opolnomočeni. To sta izraža-
nje mnenj in možnost, da občinski upravi nakazujemo razne predloge ali pobude. Glede prve lahko rečem, da so obvezujoče tako za svete, kot za občino, slednja pa ni dolžna, da jih izvaja. Torej so samo posvetovalnega značaja. Glede predlogov pa lahko rečem, da je bilo veliko storjenega. Mi, ki smo v neposrednem stiku s potrebami in zahtevami prebivalcev, lahko veliko doprine-semo k zadovoljivi rešitvi določenih rajonskih vprašanj, kot so razsvet Ijava, tlakovanje ulic. izkoriščanje zapuščenih parkov ali poslopij itd. Prav v tem pogledu smo bili uspešni, saj smo kljub slepomišenju občinske uprave veliko koristnega opravili in si s tem zagotovili zaupanje občanov. Rad hi vsekakor poudaril, da ie težko delati pod okriljem takega občinskega sveta, ki se poslužuje rajonskih svetov predvsem za svoje politične namene. Občinske
odbornike namreč bolj zanima uspeh Liste za Trst kot res učinkovita občinska uprava. To smo imeli možnost preveriti večkrat, zadnjič je bilo. ko je občina zbirala denar za potresence kar v bančnih zavodih, ne da bi sploh vprašala svete za mnenje».
«Kako pa se vi soočate s slovensko stvarnostjo v Rojanu in Barkov-ljah?»
— «že nekaj let predlagamo upra vi, da bi se konkretno zavzela za splošno zaščito grebenastih področjih okrog Rojana in Barkovelj. Opazili smo namreč, da se zaradi zapuščenosti polj, težav v obnavljanju starih poslopij, neprikladnih poti in neracionalno postavljenih stanovanjskih kompleksov, vedno bolj slabša geološko in hidrogeološko ravnovesje tistih področjih Z druge strani je tudi etnično ravnovesje vedno bolj na strani priseljenih občanov itali-
janske skupnosti, poleg tega pa se nič ne izboljšuje za domačine. Mladi Slovenci se zato umikajo v me stno središče. No, na ta opozorila nismo nikoli prejeli odgovora. V dogovoru s Kmečko zvezo smo tudi predlagali občini, da bi izboljšala razne poljske poti. Tudi glede tega isti odgovor*. — *Ste imeli morda že priložnost obravnavati vprašanje barkovljanskega pokopališča?* — «Da, na pobudo Slovenske skupnosti smo poslali županu opozorilo na težave, ki jih imajo Barkovljani žara di prenasičenosti na pokopališču. Do sedaj nismo prejeli odgovora. Rad bi še poudaril, da rajonski svet ne more delati čudežev in da je zato zelo potrebna podpora in aktivna soudeleženost vseh prebmalcev, še posebno Slovencev in njihovih političnih. kulturnih, družbenih in šport nih komponent*.
N. F.
Ijavnost slovenskih pol in izvajali pritisk na slovensko prebivalstvo in na župane občin tržaške pokrajine.. . Ljudsko štetje iz leta 1971 se je torej odvijalo v takem vzdu šju in pod takimi pogoji, da j. nemogoče govoriti o verodostojnosti podatkov, ki iz njega izhajajo, (vsaj o tistih ne, ki govorijo o etnični sestavi prebivalstva). Naj še omenimo, da v Gorici in v Benečiji sploh ni bilo slovenskih popisnic.
Ob vsem tem, kar se je dogajalo pred desetimi leti, se nam skoraj vsiljuje vprašanje, kako bo potekalo letošnje ljudsko štetje. Ali bodo letos pristojne oblasti pravočasno poskrbele za tisk zadostnega števila slovenskih popisnic? Ali bo popisovanje potekalo v mirnem in omikanem vzdušju, brez izsiljevanja, pritiskov, zamud in zapletlja jev v škodo slovenskemu prebivalstvu?
Zapleti v zvezi s stavko pri GMT
Tovarniški svet obrata GMT i Boljuncu se bo sestal s prefektom Marrosujem, s katerim namerava razčistiti vprašanja 21 delavcev to varne, ki so bili prijavljeni sodišču zaradi soudeležbe pri nedavni stav ki osebja tega obrata. Svet je sinoči izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da so omenjeni delavci izvajali le svoje pravice v okviru skupnega boja za obnovitev integra tivne delovne pogodbe.
V Križu razdeljevanje izkaznic sekcije VZPI-ANPI
Sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI - ANPI) v Križu prireja prihodnji petek, 30. t.m., ob 19. uri, letno razdeljevanje članskih izkaznic, ki bo v prostorih Ljudskega doma. Sekcijski odbor v.a bi poleg članov tudi simpatizerje, saj bo to obenem tudi priložnost za tovariško srečanje v duhu tradicij narodnoosvobodilnega boja. Srečanje bo združeno z zakusko s tradicionalnim partizanskim golažem.
grških in palestinskih študentov ter Mladinski odbor SKGZ in Mladinska komisija SSk. Za izvolitev v svet podporne ustanove, bosta kandidirala grški študent ter predstavnica ZKMI, v upravni svet pa predstavnik ZKMI in slovenski kandidat Rado Race.
Večje težave so Pile letos pri predstavitvah list na posameznih fakultetah, saj je demokratičnim študentom uspelo zbrati kandidature in potrebne podpise samo na ekonomski fakulteti in na farmaciji Ponekod. kot na filozofski fakulteti, kjer bi bila slovenska kandidatura dobrodošla, tako zaradi množične prisotnosti slovenskih študentov, kot zaradi prijateljskih stikov med tukajšnjim fakultetnim svetom in ljubljansko filozofsko fakulteto, pa je delovanje študentskih kolektivov praktično zamrlo.
Dne 23. marca volitve v glavne skupščine zdravstvenih enot
Dne 23. marca bodo volitve v glavne skupščine dvanajstih krajevnih zdravstvenih enot. Tako določa dekret predsednika deželnega odbora Comellija, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku dežele F-Jk.
Glasovali bodo le posamezni občinski svetovalci, ki jih bodo župani sklicali na sedeže občinskih u-prav v ponedeljek, 23. marca, ob 18. uri.
V naši deželi je skupaj dvanajst krajevnih enot: tržaška enota zaobjema vseh šest občin iz pokrajine za skupno 294.062 prebivalcev. Sedež volilnega sedeža bo v Trstu, volivci pa bodo izvolili 60-člansko glavno skupščino in na volitvah bodo lahko oddali štiri preferenčne glasove. Naj še dodamo, da bo i-mela glavna skupščina tržaške zdravstvene enote najvišje število svetovalcev v primerjavi z ostalimi enotami iz dežele, ki bodo štele po 50, 40 ali 30 članov.
Danes, 23. 'januarja, bo na sedežu konzorcija za prevoze ACT glavna skupščina, na kateri bodo razpravljali o perečih problemih konzorcija.	,
TE DNI V «CAPPELLI UNDERGROUNI)>
Antropološki dokumentarci izzvali veliko zanimanje
turne izmenjave iz Trsta ter Tržaški kinoforum. V prejšnjih dneh so
ljudmi, katerih imena pa niso znana. Do aretacije je prišlo, ko se je mladenič namenil v to stanovanje. Karabinjerji so med pregledom našli osem pripravljenih doz domnevnega heroina (100 miligramov vsaka) in drugih 700 miligramov istega mamila, poleg tega pa še dve kon-
pnedvajali kmečke in terapevtske fekciji metadona, to je farmacevt-
obnpde afriških šamanov, plese kurdistanskih dervišev in «božjih vitezov* plemena Vudu s Haitija, včeraji pa so bili na ogled plesi in obredi yZ otoka Bali. Posebno za-nimanjevje vzbudil dokumentarec iz leta 193(u ki ga je pripravila znana antropologinja Margaret Mead in ki je prikazoval znani «kriss ples*.
Posnetki yso gledalcem predočili resnične prizore o «osvobojujoči ali terapevtski* obsedenosti, e obredih pri smrti, rojstvu, lovu, vojni itd., o ritualih raznovrstnih čarovnikov, ki so bili (in morda so še) doma v
Nova podražitev bencina v Jugoslaviji
Novo razočaranje, yčeraj, za tržaške* ^frtomcbai^ie, kj.so se podali k bencinskim črpalkam na sosednem jugoslovanskem območju, da bi natankali gorivo. Cena bencinu in plinskemu olju je namreč ponovno poskočila, in sicer navadnemu bencinu z 19 na 24 din liter, super bencinu, ki gre najbolj v promet, z 21 na 26 din liter ter plinskemu olju (dieslovemu gorivu) s 16,4 na 22 dinarjev liter.
Ali se Tržačanom zdaj še splača nakupovati bencin pri jugoslovanskih črpalkah? Pri uradni menjavi lir v dinarje prav gotovo ne, kajfi če upoštevamo zadnji menjalni tečaj za efektivne nakupe (3,11 dinarja za 100 lir) stane liter bencina ob tržaških črpalkah 850, ob črpalkah onkraj meje pa 836 lir. Nekoliko drugače je pri črpalkah, ki prodajajo gorivo na bone: v tem primeru — boni se namreč glasijo na popust 7 odst. — stane liter super bencina nekaj manj kot 780 lir, to je 70 lir manj kakor v Trstu. $e najbolj se splača nakup, če si pred prestopom meje priskrbimo potrebne dinarje na «črni borzi*: v tem primeru nas bo bencin stal 720 - 730 lir in bomo torej prihranili 130 - 120 lir pri litru.
afriški in indujski družbi, od otokov Haiti do Balija. Potovanje ob teh dragocenih in redkih dokumentih je priklicalo v zavest dejstvo, da je za tem, kar danes označujemo «folklora» veliko nepoznanih g-lementov. Predvsem gre za bogato simbologijo, ki korenini v starodavnih obredih. In ti prastari sim boli,' ki ponazarjajo človekovo čustvovanje, so prisotni tudi danes. Tako v gledališču, v plesih in v glasbi, kot tudi v vseh kolektivnih manifestacijah. Največkrat pa gre ta globoka prvina mimo naše zavesti.
Aretirali razpečevalca heroina
Karabinjerji operativne enote so aretirali prejšnji večer 23-letnega delavca Giuseppeja Valentinija iz Ul. Venezian 9, ki je obtožen posesti in razpečevanja mamil.
Kaže, da je Valentini redno zahajal v neko stanovanje v Ul. San Maurizio, kjer se je srečeval z
skega preparata, ki ga narkomani jemljejo kot surogat.
Valentini naj bi preiskovalcem povedal, da je mamilo nabavil v Venetu, in sicer pri nekih priložnostih preprodajalcih.
Proli zapori obratov Radici-Gallinotti
Deželno tajništvo sindikata FUL TA, ki združuje delavce s področja tekstilne industrije, se je včeraj sestalo v Tržiču, da pregleda položaj, nastal v treh obratih podjetja Radiči - Gallinotti v Furlaniji-Julijski krajini. Po smrti lastnika so namreč dediči sklenili opustiti to dejavnost, češ da ni rentabilna. Zapora treh obratov bi prizadela okrog 100 delavcev in delavk. Da bi preprečil- to novo okrnitev gospodarskih struktur v naši dežgli.. J#iK!ifefVE''-š)ndikat FULTA sprožiti v prihodnjih dneh vrsto pobud na ravni političnih sil in javnih uprav.
Nameren požig gozda
Zaradi požara, ki je izbruhnil predvčerajšnjim popoldan blizu pro-seške železniške postaje in ki je zaobjel kakih osem tisoč kvadratnih metrov gozda in grmičevja, so na komisariatu Devin - Nabrežina uvedli preiskavo. Kaže namreč, da je bil Ogenj podtaknjen.
• Tržaška občina sporoča, da so izžrebane številke loterije, ki so jo priredili otr božični razstavi v u-metnostni gatleriji naslednje: 15988, 16229, 14086, 15692, 14343, 15415, 16494, 16008, 14471, 13584, 16911. 13813.
Rajonski sveti
V ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri se na Proseški ulici na Opčinah sestane vzhodnokraŠki rajonski svet. Naslednjega dne* ob 20. uči se v Ul. S. Ermacora 3\sestane rajonski svet za Barkovlje, Greto in Rojan.
Obvestilo študentom
Tržaška univerza sporoča, da bodo sprejemali prošnje za pripustitev k mesečnim izpitom za predmete, ki so jim študentje sledili v akademskem letu 1979 - 1980 in v prejšnjih letih. Mesečni izpiti bodo v mesecih med februarjem in poletnim izpitnim rokom. Prošnje lahr ko študentje vložijo na tajništvu, od 28. januarja do 13. februarja (ob ponedeljkih, sredah in petkih).
Ob tragični izgubi Pavla Sedmaka izraža TPK Sirena najiskrenejše sožalje družini in ŠD Polet.
Ob izgubi nepozabnega Pavla Sedmaka sočustvuje s starši in sorodniki Aleksander Jerič z družino.
Ravnatelj, učno in neučno osebje Državnega učiteljišča A. M. Slomšek izražajo dijakinji Eleni Danieli in svojcem globoko sožalje ob težki izgubi dragega očeta.
Ob 5. obletnici smrti
VIRGILUA MORA
se ga vedno spominja
žena Vide z družino
Vižovlje, 23. januarja 1981
t
PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca
prireja jutri, 24. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu
KULTURNI VEČER
NASTOPAJO: otroški pevski zbor
moški in mešani pevski zbor dramska skupina z veseloigro v narečju
DVE DRUŽINI
KD VESNA
prireja jutri, 24. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu y Križu
celovečerni koncert moškega pevskega zbora VESNA
Sodeluje dekliški pevski zbor VESNA.
Vabljeni!
/SPOT) Slovensko planinsko društvo TRST
vabi svoje člane na
27. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) v ponedeljek, 26. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Pred začetkom občnega zbora bo na sporedu kratek nastop ženskega pevskega zbora iz Škednja.
MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI ODSEK KD RDEČA ZVEZDA
MLADINSKI KROŽEK KD IGO GRUDEN MLADINSKI ODBOR PRI SKGZ
organizirajo
koncert slovenskega kantavtorja TOMAŽA DOMICLJA
jutri, 24. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku
Ne pozabite!
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom v Trstu na
REVIJO GODB
Nastopajo godbe: Breg, iz Ricmanj, s Proseka, iz Nabrežine, od Korošcev ter pihalni orkester iz Idrije.
Za prijeten uvod bodo poskrbeli Veseli godci iz Boljunca.
* •* *
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD Ul. sv. Frančiška 20/11 v uradnih urah ter eno uro pred pričetkom revije pri blagajni Kulturnega doma.
~	ejy*.**G . .	'D'	v «>
Razna obvestila
Mladinski odsek KD Rdeča zvezda v&bi na drugo srečanje, posvečeno angleški rock glasbi v 70. letih (glasba, plošče, spremna beseda), “i bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 20-30 v društvenih prostorih v Sa-ležu.
' ■ Nastopi TPPZ: 1. 2. 1981 ob 10.30 koncert v ridotu teatra Verdi: 6. februarja 81 ob 19. uri nastop v bivami Piama v Podgradu; 20. 2. ** ob 20.30 občni zbor.
Prosveta
SPD Tabor — V nedeljo, 25. t.m., ®b 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert božičnih pesmi v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov.
SPD Tabor — Opčine sklicuje za «anes, 23. t.m. ob 20. uri redni občni zbor.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 23. januarja „	RAJKO
“once vzide ob 7.36 in zatone ob ■tb.58 — Dolžina dneva 9.22 — Lu-na vzide ob 20.29 in zatone ob 9.26 JuW, SOBOTA, 24. januarja FELICIJAN
Treme včeraj: na j višja temperatu-j’* 5,4 stopinje, najnižja 1,5, ob 18.
4 stopinje, zračni tlak 1024,4 ■hb ustaljen, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, uebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Riccardo De "tarchi, Michele Corda, Paola Li-p0ncin, Miriam Ozmenoglu, Matia t-ecada, Matteo Ordinanovich, Da niele Parco, Giada Pollanz, Manue-,bkerli, Domenico Ricco.
UMRLI SO: 51-letni Giuseppe Far-ueti, 66-let,na Lucia Rolli vd. Sco-•a, 86 letna Antonia Vuk vd. Me T*®' 81-letni Carlo Sorini, 81-letna pntonia Glavicich por. Battisti, 77-etna Valeria Behcich por. Siissen-pacher, 48 letni Silvio Danieli.
dnevna služba lekarn
Tn (od 8.38 do 20.30)
»n ' ^0ma 15, Ul. Ginnastica 44, W 50^' ^evero H2, Ul. Baiamon-
« 30 un 13. in od 16. do 20.30)
/ U1- Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA služba lekarn
•	(od 20.30 dalje)
tn Oriani 2, Trg Venezia 2
'Obvestilo sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, ki bi jih veselilo delo v deželnem pedagoškem inštitutu (IR RSAE), da se udeleže sestanka, ki bo dne 26. t.m. ob 16.30 na sedežu sindikata v Ulici F. Filzi 8. Rok za vlaganje prošenj je 40 dni in teče od 2. 1. 1981.
mMMa
V	spomin na Štefana Lebana da-ruje Vida Mora z družino 5.000 lir za Sklad Albina Bubniča.
Giorgi Marica-Sonce daruje 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa in 10.000 lir za spomenik pa dlim v NOB s Kontovela.
Ob 5 obletnici smrti mož- Virgi-lija Mora daruje žena Vida z družino 10.000 lir za tržaški časopis Delo
Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daruje Dušar. Košuta z družino 25.000 lir za ŠD Polet.
Ob obletnici smrti prijatelja in soborca Nina Gregoriča in v spomin na preminule starše, sestre in brata daruje Dušan Košuta z družino 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	počastitev spomina Pavla Sedmaka daruje družina Darka Švaba 50.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomin'1 očeta Li-vija Valenčiča darujeta Dragica in Ramiro Blaževič 10.000 lir za Dijaško matico.
Nravstvena dežurna služba
. Nočna služba od 20 00 do 8. ure "o- 732 627, predpraznična od 14. do f U|,e in praznična od 8. do 20. .Ur*h tel 68-441
lekarne v okolici
Boliunec: tel. 228 124: Bazovica: g1 226 165: Opčine: tel. 211001: 4Tosek: tel 225 141; Božje polje £Sonik: t«l 225 506; Nabrežina- tel *H)121 Sesljan: tel 209 197; Žavlje: "*• 213 !37; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46,72
J&t^0
GLEDALIŠČE ]Qsr V TRSTU
Kulturni dom
ZORA TAVČAR
AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL
MLADINSKA IGRA režija SERGEJ VERČ Danes, 23. t.m., ob 10.30
■4rt»°
GLEDALIŠČE ^ V TRSTU
DACIA MARAINI
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
(enodejanka)
Jutri, 24. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo s Kishonovo veselo žaloigro «Bil je škrjanec* danes, 23 januarja, ob 20.00 v Desklah, jutri, 24. januarja, ob 20. uri pa v Cerknem
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo na sporedu, izven abonmaja, Harvvoodovo delo «Servo di scena*. Režija Gabriele Lavia. Nastopajo Gianni Santuccio, Umberto Orsini in Marisa Belli. Za abonente od 30 do 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Danes zvečer ob 20. uri je na spo redu prva predstava opere Ottori-na Respighija «Potopljeni zvon* (La campana sommersa). Predstava je za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah. Nastopajo; Fiorella Pediconi (Magda), Silvana Mazzieri (čarovnica), Maria Ix>redan (prva Elfe), Gianna Jenco (druga Elfe), Gloria Scalchi (tretja Elfe), Amedeo Zambon (En-rico), John van Zelst (Ondino) in drugi. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giulio Chazaiettes, nova scenska postavitev po osnutkih Ulisse-ja Santicchija. Zborovodja Andrea Giorgi. Sodeluje otroški zbor Citta di Trieste pod vodstvom Edde Cal-
vano. mtataorm,
, # * *
Na pobud«1 gledališča Verdi bo
danes, 23. tr.rti.', ob 11.15 na sporedu v kinu Cristallo v Ul. Ghirlandaio nov ciklus baletnih predstav, namenjenih osnovnim in srednjim šolam tržaške pokrajine. Predstave bodo brezplačne, šole pa se lahko prijavijo pri tiskovnem uradu Verdijevega gledališča pod vodstvom koreografa Flavia Bennatija, kot solista pa bosta nastopila Vesna Bu-torac iz zagrebškege Opere in Tuc-cio Rigano iz rimskega Teatro del 1'Opera.
AVDITORIJ
Komorni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zanneri-nija se ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu v nedeljo ob 11. uri v Avditoriju, v okviru osmega cikla. na pobudo gledališča Verdi, v sodelovanju z RAI in Teatro Stabile. Na sporedu bodo skladbe Manfre dinija in Vivaldija
Pri blagajni v Pasaži Protti so na razpolago vstopnice po enotni ceni 1000 lir.
PRI UNIVERSALMACCHINE v Do lini zimski popusti na vse kmetijske stroje, še najboljše kupite zadnjo zalogo motornih žag ho-melite in pionir.
OD 25. DECEMBRA 1980 pogrešam psa zelo temnorjave barve po hrbtu, ki pa nato preide v sve-tlorjavo tarvo. Podoben je nem škemu ovčarju. Telefonirati v po-popoldanskih urah na št. 209 360.
PRODAM camper arca scout'l bed-ford dicsel letnik 1979 izredno o-premljen; gliser solcio dolg 4 m motor evinrude 25 HP letnik 1980 s prikolico za čoln ellebi 1976 in gumijasti čoln callegari z motorjem volvo penta 9 HP Telefoni rati v uradnih urah na št. 826 759.
PRODAM po zelo ugodni ceni 20 železnih nosilcev za nordijsko ograjo, cevi za ograjo različnih mer ter lesene stenske obloge. Telefon (0481) 882 179.
HIŠNO pomočnico išče družina v Števerjanu za nekaj ur enkrat ali dvakrat tedensko. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro cHišna*.
LESENO otroško posteljo v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 575 436 ali 816-502.
ŽUPANOVI — Medja vas štev. , so odprli osmico.
PRODAM pohištvo za dnevno sobo po ugodni ceni. Telefonirati v popoldanski!) urah na št. 226 313.
Ariston 16 30 »Vivere alla grande* Režija Martin Brest. Art Carney, Lee Shasberg, George Burns Barvni film.
Eden 17.00 «Stardust memories*. W. Allen, C. Rantling, G. Harper, M. Cristine. Barvni film za vsakogar.
Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti. Barvni film.
Excclsior 16.30 »Pensione amore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 «Mi faccio la barca*. Laura Antonelli, John ny Dorelli. Barvni film.
Fenice 16.00 «11 cacciatore di ta glie*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurorn 16.30 «Biancaneve e i sette nani*. Barvni risani film.
Cristallo 16.00 «Flash Gordon*. O. Muti, M. Melato.
Vittorio Venelo 16.30 »Ultraporno-sexy movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitnl 16.30 «Fico dTndia*. Barvni film za vsakogar.
Moderno 15.30—22 00 «Tom Horn*. Steve McQueen. Barvni film.
Lumiere 16.00 «La vendetta de!l'uo-mo chiamato cavallo*. Barvni film.
Volta 17.0C «Quella porno di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
KD PRIMORSKO MAČKOLJE
vabi na otvoritev
RAZSTAVE SLIK
DEMETRIJA CEJA
ki bo jutri, 24. t.m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
Ob otvoritvi bo recitirala gledališka igralka Lidija Kozlovič. Razstava bo odprta v nedeljo, 25., in v ponedeljek, 26. t.m.
V DOKUMENTU ZVEZE UNIONU AMEBE
Ocena gospodarskih gibanj lani v pokrajinskem in deželnem okviru
Dokument namenjen predvsem upraviteljem in gospodarstvenikom
Te dni je deželna zveza trgovinskih zbornic (Unioncamere) objavila prvo oceno gospodarskih gibanj v lanskem letu v vsaki od štirih pokrajin ter splošno oceno gospodarskega utripa v deželi nasploh. Gre za prvo globalno oceno uspešnosti oziroma neuspešnosti gospodarstva v zelo težavnem obdobju, k: je namenjena predvsem upraviteljem ter gospodarstvenikom. Ugotovitve pa izhajajo iz statističnih podatkov, ki se zbirajo v statističnih uradih trgovinskih zbornic. Dokument, ki obsega kakih 20 tipkanih strani, je izdelala skupina petih strokovnjakov, štirih predstavnikov trgovinskih zbornic ter predstavnika deželne Unioncamere.
V prvem delu dokumenta je splošna ocena gibanj v različnih gospodarskih dejavnostih, v drugem pa številčni prikaz vrednosti u-stvarjenega dohodka v štirih pokrajinah ter primerjava z letom 1979. Ob koncu so še ugotovitve o gibanju deželnega gospodarstva lani.
Leto 1980 bo ostalo v zgodovini kot eno izmed zelo težavnih obdobij za svetovno gospodarstvo, pa tudi kot zelo težko obdobje za gospodarstvo v pokrajini in deželi. Tako izhaja iz omenjenega dokumenta, kjer so navedene tudi ugotovitve glede števila prebivalstva. V enem letu se je znižalo za 219 enot.
še bolj zaskrbljujoče ugotovitve se nanašajo na industrijsko dejavnost, kjer že lahko govorimo o pravi recesiji, zlasti v drugem šestme-sečju, z množičnimi posegi po dopolnilni blagajni, z dolgotrajnimi in (na prvi pogled) brezperspektivnimi poskusi reševanja podjetij kovinarske, tekstilne in kemijske stroke. Na področju terciarnih dejavnosti so razmeroma ugoden rezultat dosegli le v turizmu ter v potniškem prometu na deželnem letališču v Ronkab, kjer je bilo lani za kakih šest odstotkov več potnikov kakor leto prej.
Pred hujšo krizo se je znašla tudi tako imenovana mala trgovin-
Dijaki
slovenskega klasičnega liceja »Primož Trubar* v Gorici
vabijo na
DIJAŠKI PLES
ki bo jutri, 24. januarja, od 18. ure dalje v telovadnici bolnišnice (OEEX_ v Ul. Vittorio Veneto 174-,
ska dejavnost, prevozništvo ter mednarodna blagovna menjava, ki naj bi, zmeraj po podatkih trgovinske zbornice, v zadnjih petih mesecih upadla za 30 odstotkov.
Skratka zelo neugodne ugotovitve, ki nas ne morejo navdati z optimizmom. Toliko bolj ker se je splošni položaj prav v zadnjem obdobju, še zaostril.
Dražji bencin pri sosedih
Od včeraj so v sosednji Jugoslaviji v veljavi višje cene goriv, podražile pa so se tudi cigarete in nekateri prehrambeni izdelki pa še kaj. Od včeraj stane liter super bencina 26 dinarjev, navadni bencin stane 24, kurilno olje se je podražilo za 2,7 dinarja in stane zdaj
13 dinarjev, najbolj pa se je podražila nafta, namesto prejšnjih 16,4 dinarja ža liter, stane zdaj 22 dinarjev. Torej podražitev v poprečju za preko 25 odstotkov. Bodo višje cene vplivale na porabo goriv? Najbrž se bo na obmejnem področju zmanjšal dotok avtomobilistov iz Italije, zlasti tistih iz bolj oddaljenih krajev, kajti razlika v ceni se je znižala na 79 lir pri litru.
Kakor so nam včeraj povedali v novogoriškem Avtoprometu, imajo zdaj na razpolago bencinske bone za turiste po 300 dinarjev, za kar je treba plačati 8894 lir. Na črpalki pa ti za bon natočijo 11,5 litra goriva, kar pomeni, da stane liter 771 lir. Fred podražitvijo so avtomobilisti za isti znesek dobili 14,3 litre bencina. Prav toliko plačajo za liter bencina tudi tuji avtomobilisti, ki na bencinski črpalki plačajo v lirah.
ŠTUDIJSKO SREČANJE V AVDITORIJU
FURLANSKI KATOLIČANI O SVOJI PRETEKLOSTI
Razpravljati bodo o delu Faiduttijeve stranke * na Goriškem - Govor bo tudi o Slovencih
> že več kot deset let nekateri starejši furlanski katoličani, ki'izhajajo še iz Faiduttijeve ljudske stranke za časa avstrijske vladavine, vodijo zanimivo akcijo ovrednotenja furlanskih katoliških prvakov iz let pred prvo svetovno vojno, v prvi vrsti prošta Luigija Faiduttija, ki so jih, zaradi izredne zvestobe da avstrijskega cesarja, italijanski liberalna-cionalci tako črnili že takrat. Po letu 1918 pa se niso mogli ti ljudje niti vrniti iz Avstrije v domači kraj, saj je fašizem tem «izdajalcem» preprečil povratek. Dolgo vrsto let so bili ti furlanski katoličani zanemarjeni, šele pred kratkim so v tukajšnjem katoliškem tisku pričeli z akcijo ponovnega ovrednotenja njihovega dela.
Nekaka krona večletnega prizade-vanja z objavo člankov in razprav tako v časopisih kot knjigah je dvodnevni simpozij o tposoških katoličanih v 20. stoletju», ki se prične danes popoldne v avditoriju, nadalje-
niiiiiiiUiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMirMMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiimMiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiMiiiitiiiiiiiiiin
PO ZASEDBI UNIVERZE ZAMENJAVA REKTORJA
Novoimenovani rektor videmske univerze na delu za rešitev odprtih vprašanj
Prvič na čelu vseučilišča Videmčan, prof. Roberto Gusmani - Rešili so nekaj problemov v zvezi s pomanjkanjem prostorov, še vedno pa manjkajo profesorji
Pred kakim tednom smo poročali o nevzdržnem stanju na videmski univerzi, ki je izzvalo protest številnih komponent univerze in je privedlo tudi do zasedbe vseučilišča s strani študentov. Tedaj smo omenili, da je spor nastal predvsem zaradi zavlačevanja pri imenovanju lektorjev na fakulteti za tuje jezike in literaturo, kmalu pa je zaobjel vsa druga odprta vprašanja v zvezi z delovanjem na univerzi, katerih ni malo. Dve leti po uradni ustanovitvi namreč, niti ena od petih fakultet (tradicionalni fakulteti za .jezike so se pridružile še inženirska, agronomija, informatika in fakulteta za literaturo in filozofijo) ne deluje, kot bi morala. Delovanje onemogočajo objektivne po-man;kljivosti, kot pomanjkanje primernih prostorov, laboratorijev, knjižnic itd. ter birokratske težave, predvsem v zvezi z imenovanjem docentov na novoustanovljenih fa kultetah.	' v ' N ,,
Spričo teh problemom	,|yjMg&h
no razburilo študente zadržanje
PREUČILI SO KRAJEVNA VPRAŠANJA
Sestanka somišljenikov SSk v Krminu in v Števerjanu
V zadnjih dneh so se tako v Krminu kot v števerjanu sestali člani in somišljeniki tamkajšnjih sekcij Slovenske skupnosti.
Poročilo na sestanku v Krminu je imel tajnik Jožko Sirk. orisal je delovanje v prejšnjem letu in dal nekaj predlogov za delo v bodoče. Spomnil se je tudi lani preminulega Ivana Prinčiča, ki se je dolgo vrsto let aktivno zanimal za slovensko šolo v Krminu in sploh za vprašanja Slovencev na Krminskem. Gra dimir Gradnik je še posebej orisal okoliščine okrog lanskih upravnih volitev, na katerih so izvolili svojega zastopnika v osebi Franca Kende, ki je bil kasneje tudi izvoljen v ožji občinski odbor.
Iz razprave, ki je sledila poro Čilom, izhaja, da je prav ta vključitev v odbor bila pcmembna. kajti sedaj ima SSk svoje predstavnike v vseh občinskih komisijah oziroma jih bo imela v tistih, o katerih bodo na občini še odločali. V komisijo za kulturo so izvolili Edija Kebra in Vando Gradnik.
Iz tiskovnega poročila je tudi raz vidno, da bodo predlagali svoje kandidate na bližnjih volitvah v
rajonske svete. Izvolili so tudi nov odbor krminske sekcije SSk ih u-stanovili dve delovni komisiji.
Pod predsedstvom Hadrijana Koršiča pa se je sestal, tako posnemamo iz poročila, tudi odbor šte-verjanske sekcije SSk. Prisotni so bili tudi župan Klanjšček, odborniki Terpin, Mužič, Komjanc in Skok, pokrajinski ta'nik Terpin in odbornica pokrajinske uprave Ferletiee-va. Govorili so o vprašanjih ki zanimajo tako števerjansko občino kot pokrajinsko upravo, še zlasti v zvezi s sredstvi, ki bodo potrebna za izboljšanje cestne povezave med Gorico in mejnim prebodem Šte-ver.ian - Cerovo. V števerjanu se zavzemajo za to. da bi nokrajina dala sredstva domači občini, ta bi potem poskrbela za njih uporabo.
Govorili so tudi o ureditvi vodovoda, o dokončni ureditvi šole na Dragah. Govor se bil tudi o drugih vprašanjih, ki so v zvezi s sodelovanjem Slovenske skupnosti v koalicijah v krajevnih upravah na Goriškem.
Marjan Terpin je poročal še o zadevi celovite zaščite Slovencev v Italiji.
rektorja in ostalih akademskih o-biasti, ki se po njihovem mnenju niso dovolj zavzele zo rešitev odprtih vprašanj. Preb božičnimi prazniki so študentje začasno prekinili zasedbo, z namenom, da nadaljujejo s protestom, če takoj po praznikih ne pride do stvarnih korakov na poti do rešitve odprtih problemov.
V	tem pogledu je v teh tednih
prišlo do nekaterih novosti, ki so premaknile stanje z mrtve točke. Na’pre„ so v Vidmu priredili javno zborovanje, ki so se ga poleg vseh univerzitetnih komponent udeležili razni parlamentarci in deželni odborniki, predstavniki političnih strank ter krajevnih uprav. Na tem srečanju so analizirali probleme, ki pestijo videmsko vseučilišče in poudaril vlogo, ki bi jo morala o-pravljati univerza, kot znanstveno in kulturno središče za celo Furlanijo. Ob isti priložnosti je odstopajoči rektor Be-nsembiante podal obračun tega kar^e~fe?lo'cištOT3eW!!-aoP slej, študenti pa sb;,S svbjč štratfr opozorili na vsa- še «erošen*- vpea-sanja.	w	o »m*-..;	.-vi
Nekaj vprašanj, ki so povzročila decembrski protest so medtem rešili, ali vsaj so se približali njihovi rešitvi. Tako je s problemom lektorjev za jezikovno fakulteto, tako je z novimi prostori za knjižnico, ter za fakultete, ki še ne razpolagajo s svojimi prostori. Druga zahteva študentov, ki so jo uresničili prejšnji teden, je izvolitev novega rektorja. Docenti in asistenti so namreč na čelo vseučilišča izvolili profesorja Roberta Gusmaniia, dosedanjega podrektorja in profesorja na fakulteti za tuje jezike. Prerano je sicer ugibati, ali bo zamenjava rektorja prinesla do stvarnih sprememb v načinu vodenja u-niverze in koliko bo lahko novi rektor pripomogel, da bo počasna ministrska birokracija imenovala zadostno število profesorjev in drugega osebja za reden začetek dejavnosti (na univerzi je danes 55 profesorjev in asistentov, manjka pa jih še skoraj enako število).
V	Vidmu so sicer zadovoljni, ker je prvič rektor domačin, kar pomeni, da bo bolj kot njegovi predhodniki občutil probleme videmske u-niverze in se vsled tega tudi bolj zavzel za njihovo rešitev. Profesor Gusmani je s svoje strani takoj po izvolitvi izjavil, da namerava probleme reševati sporazumno z ostalimi komponentami univerze. V ta namen imt na sporedu vrsto srečanj z vsemi fakultetnimi sveti.
Drug ■■ pozitivno dejstvo iz prejšnjih dni je da se je prvič uradno sestal fakultetni svet na fakulteti za informatiko in izvolil prof. Mar-zolia za dekana. To bi moralo o-mogočiti pospešitev delovanja na tej
fakulteti, ki je verjetno najzanimivejša med vsemi, kar jih je na videmski univerzi. V celi severni Italiji obstaja podobna fakulteta samo še v Turinu, hkrati pa so zaposlitvene možnosti, ki jih nudi ta študijska smer, zelo dobre. Problem predstavlja trenutno pomanjkanje računalnika in, kot na ostalih fakultetah, številna nekrita mesta v profesorskem kadru, s pričetkom delovanja fakultetnega sveta pa upajo, da bodo v najkrajšem času našli vsaj začasne rešitve za ta vprašanja.
Za videmsko univerzo se torej odpira novo poglavje. Prihodnji meseci bodo odločilni za njen nadaljnji razvoj, saj je že skrajni čas, da se rešijo vprašanja, ki so še v zvezi z ustanovitvijo univerze. V prihodnjem akademskem letu naj bi bila vsa ta vprašanja mimo. kar bi omogočilo, da postane videmska ! usivflrza fiatii raziskovalni ia kulturni cente, kiosi ga vsi želijo. Vse to pa v pričakovanju reforme vseh italijanskih^itmverz,..:. -,i jo:
niiitiiitiiiiHMiimiimmiiiiiHiiiiiiiii mn i mi iiiiimitiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiitiniiitiiMiiiiiiiiiniiiitiiiiiiMiiiiiiiiii 111111111111111111111111111111 iiiimni
PREPOLNA ČRNA KRONIKA
Več nesreč na krnskih cestah Težko ranjen tržaški motociklist
Dobesedno razklan v dvoje motor kawasaki - Tržačan z avtom v obcestno drevo pri Palkišču
Včerajšnji lep, skoraj spomladanski dan in suhe ceste so marsikaterega voznika vzpodbudili, da je pritisni) na plin in pohitel s svojim vozilom po naših cestah, morda prehitro kot bi bilo pra Zaradi te prevelike hitrosti smo kronisti zabeležili nekaj, tudi hudih, nesreč na goriških cestah.
Najhujša nesreča se je pripetila včeraj okrog 14. ure na državni cesti na goriškem Krasu, nad Dober-dobskim jezerom, med Jamljami in Boneti. Iz še neznanih vzrokov, o-či vidce v nesreče baje sploh ni, se je v skalo zaletel s svojim motorjem kavvasaki TS 49818 43-letni Silvano Creglia iz Trsta, Ul. Molino a Vento. Očitno je vozil zelo hitro, saj se je motor dobesedno razklal na dvoje. Na kraj nesreče so takoj prišli karabinjerji iz Tržiča in bolničarji z rešileem prav tako iz Tržiča, ki so
težko ranjenega Creglio, na tleh je bil v mlaki krvi, odpeljali najprej v tržiško bolnišnico, zatem pa, zaradi težkih poškodb v tržaško, kjer so ga sprejeli v nevrokirurškem od delku. Prognoza je bila seveda pridržana, saj si je Creglia prelomil lobanjo.
Nekaj kilometrov stran od tega kraja, pri Palkišču, se je tri četrt ure prej ponesrečil še en Tržačan, 29-letni Francesco Finzi z Opčin, Narodna ulica 121/2. Iz goriške smeri je vozil proti Trstu, sam 1 vozilu volksvvagen scirocco TS 233703, na ovinku tik pred bencinsko črpalko je zavozil s ceste naravnost v drevo. Avtomobil je precej poškodovan, vozn;k pa je na srečo utrpel le nekaj poškodb po obrazu. Z re-šilcem so ga odpeljali v tržaško bolnišnico; na kraj nesreče so prišli goriški karabinjerji.
Na kraškem področju, tokrat na občinski cesti med Doberdobom in Jamljami, je na nekem ovinku priš-šio včeraj popoldne do trčenja med fiatom 126, ki ga je upravljal 46-letni Aldo Jarc, bivajoč v Doberdobu, Tržaška ulica 29, in vojaškim vozilom. Medtem ko ni bilo med vojaki ranjenih je Jarc dobil udarec v glavo in so ga odpeljali v ambulanto tržiške bolnišnice.
Nesrečen dan je bil včeraj tudi za 44-letno Carmen Faidutti iz Gorice, Ulica brigata Sassari 65. Namenjena je bila z motornim kolesom proti lobniškemu mostu, pri tem pa jo je na križišču omenjene ulice s Stradone della Mainiz-za z avtom zbil 41-letni Bruno Ser-ban iz Gorice, Ulica Del Poggio 10. Na srečo je ženska utrpela le lažje poškodbe in bo ozdravela v tednu dni.
val pa se bo jutri popoldne, tokrat v centru Stella Matutina. Gre le za prvi del širše zasnovanega programa. Danes in jutri bodo razpravljali le o dogodkih do prve svetovne vojne. Danes bo zgodovinar Ca-millo Medeot imel dve predavanji. V prvem bo orisal upravno-politični ustroj goriške dežele, v drugem pa delo furlanske katoliške stranke v takratni deželi. Univerzitetni profesor Fulvio Salimbeni pa bo orisal študijska dela o delu katoličanov v Primorju v tistih časih. Današnje srečanje se prične ob 17. uri.
Jutri pa bo začetek ob 16. uri. Na sporedu so predavanja prof. Nina Agostinettija o političnem in zadružnem delu katoličanov v poriški deželi, odvetnika Avgusta Sfiligo{a o slovenski prisotnosti in dejavnosti, še enkrat nastopi Camillo Med^t s profili nekaterih takratnih protagonistov. Sledila bo razprava.
Gorelo je
v tovarni pohištva
Goriški gasilci so sinoči okrog 20. ure, pohiteli v Cascino di Viiia-nova pri San Giovanni al Natisor.e, kjer je izbruhnil požar v lakirnici tovarne pohištva bratov Bernardis. Ogenj je v kratkem času popolnoma uničil stroje, nekaj pohištva ter drugega materiala. Škode je za o-krog 20 milijonov.
Razna obvestila
Sekcija VZP1-ANPI za Dol tn Jamlje vabi na letno skupščino, ki bo danes, 23. t.m., v Jamljah, pri Cesarju, ob 20. uri ter pri Pirčevih v Dolu jutri, 24. t.m., ob 20. uri.
Sekcija VZPI-ANPI Podgora vabi člane in prijatelje na skupščino, ki bo jutri, 24. t.m., ob 19.30 v prostorih v Ulici Sottomonte. Razpravljali bodo o izvolitvi delegatov za pokrajinski kongres združenja ter ;o nekaterih drugih zadevah.
Slovensko planinsko društvo vabi člane na 34. redni občni zbor. ki bo v petek, 30. januarja, ob 20 uri ob prvem sklicanju ter ob 29 30 v drugem sklicanju, v predavalnici v Ulici della croce 3 v Gorici.
Kmečka zveza obvešča člane in prijatelje, da 31. januarja 1981 zapade rok za vpis ali izbris iz kmečke bolniške blagajne. Podrobnejša pojasnila zainteresirani lahko dobijo v ufadu Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2 - tel. 84-644.
Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem priredijo ■ 14. februarja v Park hotelu v Novi Gorici vsakoletno tovariško srečanje. Prijave pri predsednikih in tajnikih sekcij VZPI-ANPI .do 7. februarja.
lllllllllllltlUIIIIHIIHMIMIIIIimmillMIlimilllllllMIIIlUlllimilfllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIHIItlllll
DREVI OB 20.30 V AVDITORIJU
V luči sedanjik vprašanj proslava 60-letnice KPI
Posoški komunisti bodo drevi, ob 20.30, v goriškem avditoriju proslavili 60-letnico ustanovitve Komunistične partije Italije. Med prvimi člani je bilo tudi več ljudi iz goriške pokrajine. Goriška manifestacija je pokrajinskega značaja in sledi vrsti podobnih proslav v komunističnih sekcijah na Goriškem. Na nocojšnji proslavi bosta govorila pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza, v slovenščini prof. Ivan Bratina, o-srednji govor bo imel član osrednjega vodstva Renzo Trivelli S to pobudo hočejo posoški komunisti ne samo proslaviti svojega praznika, je rečeno V tiskovnem poročilu, marveč tudi soočiti se z drugimi političnimi silami v tem trenutku, ko gre za ohranitev osnovnih načel itaiiianske republike. Komunisti so v tem trenutku, ko so nekatere sile popustile teroristom in ko so vladne stranke preprečile, da bi se obnovila preiskava proti nekdanjemu ministru Gicii, je rečeno v vabilu na nocojšnjo proslavo, zmožni nuditi alternativno vlado, da bi prišlo do obnovitve v nekaterih javnih službah. Komunisti hočejo tudi biti osrednja alternativna sila demokristjanskemu vladanju na Goriškem.
Še šest mesecev
dopolnilne blagajn«
V podgorski tekstilni tovarni je bila včeraj skupščina, kjer so razpravljali o najnovejšem zapletu v zvezi z dolgotrajno (od konca leta 1978) krizo v tem podjetju. Tako so sindikalni predstavniki seznanili -delavce o obisku pri deželnem odbor-ništvu v Trstu ter o ponovni odgo-ditvi roka za ločitev podgorske tovarne od drugih podjetij skupine Bustese. Odločitev o tej važni zadevi, naj bi padla 25. februarja. Po nekaterih vesteh naj bi od začetka februarja, za dobo šestih mesecev, podaljšali dopolnilno blagajno. Danes .je v Milan odpotovala skupina sindikalistov, ki se bo v tem kraju pogovarjala o možnosti skorajšnje rešitve dolgotrajne krize.
Zakaj okrnjeno delovanje davčnega sveta?
Občinska uprava mora čimprej sklicati javno konferenco na kateri naj bi člani dosedanjega davčnega sveta javno obrazložili rezultate svojega skoro dveletnega dela in povedali tudi s kakšnimi težavami so se ubadali pri zbiranju podatkov. To zahtevo so poslali goriškemu županu člani rajonskega sveta v Stra-
žicah. V pismu ugotavljajo, da se je davčni1 svet v tej prvi fazi dela soočal le z načinom dela. Ni mu u-spelo dobiti sodelovanja s strani pristojnih občinskih služb in tudi drugih državnih služb, tako da je moralo po sili razmer biti delo okrnjeno. Na javni konferenci naj bi zastopniki 'občine, je rečeno v pismu članov rajonskega sveta iz Stražic, povedali kako je davčni svet deloval do sedaj in zakaj mu pristojne službe niso šle na roko. Tu naj bi prišle do izraza tudi možnosti za uspešnejše delovanje tega sveta.
Razstave
Zaradi izrednega zanimanja je
ravnateljstvo pokrajinskega muzeja v palači Attems podaljšalo do 15. februarja razstavo srednjeveške in renesančne keramike. Doslej si jo je ogledalo veliko ljudi, še zlasti veliko dijakov in profesorjev.
V galeriji Jolly bara v Ulici O-berdan bodo v nedeljo odprli razstavo slikarja Renza Moreua iz Ronk. V Gorici je že večkrat razstavljal, doslej je imel 65 osebnih razstav. Razstava bo odprta do 12. februarja.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Fantozzi contro tutti*. P. Villaggio in I. Vukotič. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentaro in O. Muti. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Super sex super*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 »Flash Gordon*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 «11 bisbetico domato--.
Aova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Erotika na delovnem mestu*. Nemški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 «Kramer proti Kramerju*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Nezvesta*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondat
Ul. Toti 52, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v G« rici dežurna lekarna Baldini, Koi zo Verdi 57, tel. 28-79.
Pred revijo godb v Kulturnem domu
V nedeljo bo v tržaškem Kulturnem domu revija godb. Nastopilo bo nekaj godb iz našega zamejstva ter godba iz Idrije, ki je najstarejši tovrstni ansambel na Slovenskem. Med godbami iz zamejstva bosta v nedeljo nastopili tudi nabrežinska ter proseška godba.
Nabrežinska godba je ena najstarejših godb v naših krajih. U-stanovljena je bila leta 1897 in je torej stara 83 let. Vendar ni ves čas redno delovala, kajti njeno dejavnost je najprej prekinila prav svetovna vojna, ki je približala bojišče malone do Nabrežine same a to ni bil glavni razlog za prekinitev njenega delovanja, kajti delovanje se je prenehalo zato, ker je morala večina godbenikov obleči vojaško suknjo. Drugo prekinitev je doživela v času fašizma. Po osvoboditvi pa je ponovno oživela. V svojem dolgem življenju je nabrežinska godba imela več kapelnikov. Prvo nabrežinsko godbo, ki je nosila še ime po cesarju Francu Jožefu, je vodil Ferdinand Majcen, po prvi vojni jo je prevzel Josip Devetak, ki je predal palico Ignacu Pertotu. Po fašističnem mračnem razdobju .je godbo prevzel spet Josip Devetak, danes pa 45-članski ansambel vodi Stanko Mislej. Godba ima veliko naraščaja, saj šteje najmanj 20 mladih godbenikov.
Proseška godba je le malo mlajša od nabrežinske. Ustanovili so jo leta 1904 kot «Godbeno društvo Prosek v. Je to godbeni ansambel, ki se lahko pobaha, da od -svoje ustanovitve tako rekoč ni odjenial, saj je ta godba delovala tudi v času fašizma, seveda boli ilegalno kot javno. Sedaj godbo vodi Slavko Luxa. ki je prevzel dirigentsko palico 1978. leta.
Na vrhu nabrežinska godba, na spo<lnji pa proseška godba.
Spoznavati in spoznavati se: to je zadnja leta vodilo žensko gibanje in ženske kot posameznice, da so se zbirale, prebirale razna gradiva, razpravljale, primerjale različne množične in posamezne izkušnje, skratka, da so se na najbolj «kreativen način* — kakor tudi veleva modno geslo demokratičnih sil — posvečale študiju.
Oblik je bilo več: tako so posamezne skupine, zlasti feministk, organizirale prav študijske centre, kjer so preučevale posamezne aspekte ženske problematike. Ob teh, v celoti -»samoupravnih pobud*, pa je bilo tudi več takih, ki so imele uradnejši pečat.
Med najbolj uspešne lahko štejemo tudi tečaje, ki so si jih delavke priborite v okvire izpo-polnjevalno-izcbraževalnih tečajev, ki jih na kratko označujemo kar »tečaji 150 ur*. Med glavne organizatorje sodijo seveda v tem primere ženske, ki so aktivne v sindikalnem gibanju in ki so seveda tudi tiste, ki so precej kritične do odnosa, ki ga sindikalne organizacije še vedno imajo do delavk in na splošno do žensk. Najbolj utemeljena pripomba na račun delovanja sindikalne organizacije je namreč ta, da v svojih konkretnih posegih v premajhni meri ali premalo učinkovito upošteva to, kar sodi v žensko stvarnost, ožje na delovnem mestu in širše v vsakdanjem življenju.
Tečaji 150 ur, ki so pomembna pridobitev delavskega gibanja v
•miMiiiimiiHHMiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiu
LJUBLJANSKO KULTURNO PISMO
' J'}.

Zenska in njena stvarnost
J
Geslo spoznavajmo se» naj bi tokrat uveljavljalo zgodovino
Kako je ženska vendarle izsilila tudi zase «svojih 150 ur»

Letošnji Betettovi nagradi M. Gregorinu in U. Prevoršku
Tri Betettove listine so podelili Kulturni skupnosti Slovenije, Ljubljanski kulturni skupnosti ter Ljubljanskemu festivalu
Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je pred tednom, podelilo letošnji Betettovi nagradi kot najvišje društveno priznanje za u-metniško delovanje in širjenje glasbene kulture. Prejela sta ju operni pevec Miro Gregorin ter violinist Uroš Prevoršek. Na slovesnosti v prostorih Društva slovenskih pisateljev jima je priznanji izročil predsednik DGUS violinist Rok Klepčič.
V obrazložitvi za nagrado Miru Gregorinu je med drugim zapisano, da je nagrajenec *pevec, ki je u svojem umetniškem poklicu odpel nadvse obsežen repertoar opernih vlog: od lirično baritonskih preko dramsko baritonskih do basbaritčnskih in basovskih. Vse svoje sile je posvetil mariborski Operi, kamor je odšel po svobodi-tvi s prvim direktorjem Antonom Neffatom, Takoj je uveljavil svoj prepričljiv igralskopevski talent v velikih in odgovornih vlogah, saj ga srečujemo v večini nailovnih oper kot so: Knez Igor, Evgenij Onjegin, Figarova svatba. Nikoto Šubič - Zrinski, Pimpinone. Na-bucco. Don Kihot in Don Juan.

Iz umetnostnih galerij
ŽELEZNIČARJI SLIKARJI PRIKAZALI S VOJO BERO
Iz vrst nameščencev tržaških varnostnih služb je izžlo že nekaj zelo znanih tržaških slikarjev, med katerimi so tudi nekateri, ki so lahko v ponos mestu. Toda tudi med železničarji se razvijajo talenti, kot smo lahko u polovili na razstavi del skupine likovnikom železničarskega krožka. Med dvanajstimi slikarji, ki jih navaja letošnji katalog, so nekateri nastopili že s samostojnimi razstavami in poželi razna priznanja. nekateri na ex tempore tekmovanjih. Trinajstega slikarja pa katalog, ne omenja, ker je to le iln železničarja in ne železničar. Je pa to mladi Pavel Vrabec, ki nas je presenetil a' čudovito sliko na steklu
Slovenski slikar Stanislav Birsa. ki se je zelo potrudil, da je razstava uspela, nekako izstopa na tem pregledu del z odlično sliko noči nad srebrno svetlikajočo se reko sredi gozda. Kot slikarsko najmočnejša osebnost pa se je na tej razstavi izkazal vsekakor Adriano Polij, to je tržaški likovnik, ki je doslej razstavljal marsikje, tudi v Parizu in dobil že več nagrad, a ga Trst premalo pozna Pulli je mojster barve in moderne kompozicije aktov in ženskih portretov. Znani Cian.tolt pa ima za seboj akademijo in v Trt/tu svojo šolo odlične figurativnosti.
V tem pregledu ne moremo drugega kot samo naštevati imena in dela razstavljavcev. Tako lahko trdinuj, da je Coletti izvrsten v campitielloosko občutenih črno-rdečlh oljih in še naprednejših malih plastikah mlečne beline po
vzorih avantgarde iz prve povojne dobe. S skoraj enakim reliefom in hkrati sliko pa je bil Gi-rolomini pred nedavnim prisoten
v palači Costanzi, podobno kot Li-vio Znppolato. Mnogostransko u-stvarja Lorenzo Michielli. Je hkrati pesnik, kipar in slikar v raznih stilih. Sergio Maracini o-beta, da bi mogel dobro poshe-„ mati Livia Možino, ’ še boljši od Bressanutija pa je v svojih majhnih perorisbah starih hiš in uličic Sergio Vergerio. ki bi lahko postavil tudi samostojno razstavo.
Dovršen v risbi ženskih aktov je tudi Francesco Leone. Portretirati človeka ni lahko, biti nekakšen portretist psa je vsekakor velika posebnost in novost in v tem se uspešno izživlja Franco Franceschinis. Prijetne pokrajine so olja, ki jih je dal na razstavo Cesare Guglielmo, prav tako so prijetni veliki akvareli s podpisom Albana Moscarda, Enrico Rachelli pa je razstavil marine
F nadnaravnnst stremi v svojih delih Antonio Nardone. trdno v gorah pa ostaja v svojih majhnih oljih Ginrgio Giassi. Sergio Martini je naslikal lepe a psa. je pa izvirnejši v spoji plastiki L kosov starega železja. .
Med tolikimi slikarji zasledimo le malo ženskih imen. Marina Flego je predložila pravljično sliko ptičev v naravi, Renata Mat-tia se je predstavila z realistično prikazanimi urbanimi razgledi, Elsa Delise s slikarsko pripoved-nostjo naivnega sloga, končno je tu še 17-letna Marina Russo z občuteno prikazanimi obrazi deklet. (m.b.)
.Vedno je bil zanesljiv steber mariborske Opere, saj je kreacije jemal nadvse resno in z ljubeznijo do odrskopevskega oblikovanja v izredno širokem razponu karak-terizacijskih in tipizacijskih možnosti. Zato je bil velik ljubljenec občinstva, ki je čutilo njegovo izredno umetniško moč. Strokovno priznanje mu je istočasno dajala domača in tuja glasbena kritika. S svojim obsežnim umetniškim delom se je Miro Gregorin povzpel na svoji življenjski poti na sam vrh najzaslužnejših slovenskih glasbenih umetnikov.»
Za profesorja Uroša Prevorška pa je strokovna žirija menila, da je vsestranska glasbena osebnost, ki si je s svojim delovanjem zagotovila trajno mesto v naši glasbeni kulturi, saj gre za violinista, skladatelja, dirigenta in kritika.
»Z vrsto skladb je že v začetkih svoje glasbene poti opozoril na bogato znanje, muzikalnost in tehtnost glasbenih zamisli. Poleg vokalne-instrumentalnih, orkestrskih in komornih skladb je napisal in priredil vrsto del za svoj instrument, violino, saj je bil vrsto let vodilni slovenski violinski koncertant. Izvedel je vrsto pomembnih glasbenih del od Bacha in Mozarta preko Beethovna, Čajkovskega, Dvoraka do Ravela in Chausona. Kritiki in poslušalci so mu vedno priznavali briljanco i-gre, ki jo je dopolnjevala temperamentna interpretacija.»
Uroš Prevoršek je zaradi obolelosti obeh rok sicer moral prenehati s koncertnim nastopanjem, vendar se je z veliko vnemo posvetil dirigiranju. Trajne zasluge si je pridobil pri ustanavljanju simfoničnega orkestra Radia Ljubljana, saj ga je vodil skoraj petnajst let. Orkester je dvignil od skromnih začetkov do vrhunskega jugoslovanskega simfoničnega orkestra. Vrsta javnih koncertov se je uvrstila v anale najboljših simfoničnih koncertov ljubljanskih sezon, številni posnetki, Žal'še v mono tehniki, pa še danes predstavljam >kvalitetno osnovo diskoteke RTV Ljubljana.
Svoje‘Vzgojno delovanje je Uroš Prevoršek nadaljeval na Akademiji za glasbo, kjer je vrsto let vodil simfonični orkester in z njim dosegel tudi mednarodne u-spehe v Italiji, Avstriji in Zahodni Nemčiji. Prevoršek se je u-kvarial tudi z glasbeno kritiko.
Poleg omenjenih dveh nagrad je DGUS podelilo tudi tri Betettove listine za zgledno sodelovanje z Društvom glasbenih umetnikov Slovenije pri širjenju glasbene kulture in umetniški dejavnosti njegovih članov. Prejeli so jih Kulturna skupnost Slovenije. Ljubljanska kulturna skupnost ter Ljubljanski festival.
Rok Klopčič pa je izročil dirigentu Cirilu Cvetku še listino o imenovanju za častnega predsednika Društva glasbenih umetnikov Slovenile, profesorici in pianistki Hildi Horakovi na listino o častnem članstvu DGUS in SUMUJ (Zvezi društev glasbenih umetnikov Jugoslavije).
Cankarjeva založba ie predstavila še zadnnh pet knjig iz tonskega založniškega nrograma. Gre za dela, ki so jih bralci povečini dobili v roke že proti koncu le-
ta, ah pa so bile že javno predstavljene. tako denimo novi tekst Nož in jabolko Ivanke Hergold o enem dnevu'slovenske intelektualki ha Tržaškem, ki so ga predstavili že v Trstu in Sežani in tudi v Ljubljani je doživelo topel sprejem (na primer Inkretova u-godng. očem v Teleksu). Urednik Cankarjeve založbe Tone Pavček je delo ocenil kot tehten prispevek k razširjanju podobe in vedenja o življenju slovenskih intelektualcev na Tržaškem.
Poleg dela Ivanke Hergold, ki se je skupaj z možem pesnikom Markom Kravosom tudi udeležila predstavitve, je Pavček predstavil še pesniški izbor Lojzeta Krakarja Poldan — izbor iz zbirk med leti 1962 in 1978, zanimivo spominsko pričevanje Aktivist Franca Šetinca o mladosti našega socializma, prvih povojnih letih na Slovenskem, kot jih je sam doživljal kot aktivistični delavec, obsežno znanstveno zasnovano delo Velika knjiga o vremenu Janka Pučnika ter Spomine Nadežde Mandelštam, pred kratkim umrle žene slavnega ruskega pesnika Osipa Mandelštama. Knjigo, ki je izšla pred desetimi leti v' New Yorku, so kritiki proglasili za delo desetletja. V njej vdova ne o-pisuje samo pesniške in tragične usode svojega moža. ki je umrl v stalinističnem taborišču leta 1938, marveč podaja široko paleto usode mnogih intelektualcev v tridesetih letih, v času stalinistične diktature. Delo je prevedel univerzitetni profesor, znani ljubljanski rusist Aleksander Skaza.
Naj le v enem stavku mposled omenimo troje gledaliških dogodkov: premiero novega dramskega teksta Rudija Šelinga Svatba v Prešernovem gledališču v Kranju, premiero znanega Giraudouxove-ga dela Za Lukrecijo v Mestnem gledališču ljubljanskem ter gostovanje ansambla «The New Shakespeare Company» iz Londona s predstavo Hišnika Harolda Pin-terja v ljubljanski Drami. Troje gledaliških dogodkov, o katerih bi bilo potrebno kaj več spregovoriti posebej.
MARIJAN ZLOBEC
Slovenska imena naših krajev
72.
KOZICA
Vas ob istoimenskem potoku, desnem pritoku Arbeča. Vodno i-me in doslejšnje etimologije je o-brazložil Bezlaj (Slovenska vod na imena I, LJ 1956, str. 294): Kozica je pogostno slov. vodno, krajevno in ledinsko ime. Badjura (Ljudska geografija, 80) pravi, da pomeni »hrbet*. Pellegrini (Val Natisone, 271) razteza na geografijo pomen kuhinjske posode zaradi kotanjaste oblike tal: za vodno ime je to razlago izključiti in vas ima očitno ime po vodi.
V narečni izreki se imena glasijo: Kosca, du Kose. Koščan. kožiški- žensko stanovniško ime manjka in ga nadomestimo s pridevnikom: kožiška žena.
Za knjižni jezik ni problemov: Kozica, v/iz, Koščan, Kožiška, kožiški.	p. m.
Italiji, so stekli tudi r Trstu. Ženske so si izbojevale »svoje* tečaje v tem okviru pri. nas že pred nekaj leti in so sicer obravnavale takrat in v določeni meri še danes zelo pereče vprašanje odnosa do ženskega zdravja in zdravstvo.
Med «cdkritja* 60. let sodi namreč tudi nerazveseljivo dejstvo, ki pa ga je do takrat ravnodušno sprejemala tudi večina žensk, da je pravzaprav žensko telo, njegovo normalno delovanja, še posebej pa njegova morebitna obolelost in razna bolezenska stanja, velika neznanka v prvi vrsti za ženske same, da pa ga tako imenovani strokovnjaki zelo površno in površinsko obravnavajo, z vidika seveda »moške telesne popolnosti*.
Še bolj kritično in negativno je bil ocenjen odnos javnega, tako splošnega kakor tudi strokovnega mnenja do procesov, ki so sicer naravni, vendar so za žensko z raznih vidikov zelo delikatni, izredno obvezujoči, in utrudljivi hkrati.
Moški svet na splošno pa je ves ta skupek procesov, kajti nikakor jih ne moremo obravnavati zgolj kot seštevek raznih slučajnih dogodkov, po eni strani jemal precej podcenjevalno, po drugi strani pa je posebej nekatere »špice* v tem neprekinjenem procesu podvrgel trdi miselnosti bolezni, oziroma neizprosni logiki bolezen-skosti in zatorej tudi pravilom nujnega zdravniškega posega, točneje kar prevalentne vloge zdravstvenih operaterjev.
Tako je bila, oziroma je za enkrat še vedno pretežrio tako, na primer nosečnica ali «ženska, ki po nepotrebnem ustvarja probleme* ali »bolnica, ki mora biti pod strogim zdravniškim nadzorstvom*. Nikakor pa ni bila predvsem ženska, ki doživlja eno izmed občutljivih faz ciklusa, ki mu pravimo »biti ženska*.
Zaradi vseh teh ugotovitev in tudi zaradi velike in včasih težko razložljive ženske nevednosti o lastnem telesu in njegovem delovanju, so se po vsem zahodnem svetu z veliko naglico razmnožile razne pobude na temo »spoznavajmo sebe in svoje telo*. Prevzele so jih tudi razne skupine v Italiji, najbolj množičen odziv pa so tudi pri nas doživele $ tečaji 150 ur, kjer so žensk^ijju 'zdravju in odnosu, ki ga ima do tega . izredno pomembnega vprašanja ženska sama in pa strokovno o-sebje z ustanovami vred, namenili celotne tečaje.
Odmev, ki so ga tovrstni tečaji doživeli, je bil precejšen tudi v Trstu. Edino pripombi), ki bi jo lahko izrekli, je ta, da niso zajeli veliko slovenskih žensk, to pa bržkone tudi zaradi tega, ker jih v slovenščini ni bilo, kar pa mogoče ni samo krivda tukajšnje sin-
dikalne organizacije, temveč morda tudi premajhne zavzetosti slovenskih delavk samih.
Za letošnji ciklus v okvire »ženskih 150 ur*, kakor jih marsikdo nekoliko omalovaževalno označuje, pa so se organizatorke odločile za nekakšen vsebinski presek. Geslo »spoznavajmo se» naj bi se tokrat nanašalo na zgodovino žensk, s posebnim ozirom na to, kako so jo do sedaj uradno tolmačili in kako jo tolmačijo ženske same.
O programu so se interesentke dogovorile sredi januarja: glede na želje, ki so jih izrazite ženske in seveda predvsem na zmogljivosti organizatork bi moral letošnji tečaj vsebovati tri cikluse, nekakšne zaokrožene monografske tečaje.
Prvi bo žensko zgodovino ali u-deležbo in težo žensk v splošni človeški zgodovini obravnaval z antropološkega vidika, oziroma u-vajal antropološke poglede na zgodovino z ženskega zornega kota.
Drugi bo veliko bolj zasidran v današnji stvarnosti in zato bo bliže vsakomur, saj bo posvečen sredstvom množičnega obveščanja, oziroma na splošno njihovemu pristopu do raznih novic ir. razumljivo posebej do vsega, kar najbolj neposredno zadeva ženske.
Tretji, zaključni za letos, pa se bo poglobil v žensko zgodovino: njegov obseg in natančna vsebina sicer še nista do potankosti izdelana, vendar pa bi se moral odvijati od prvih primerov zavestnega združevanja žensk v skupine in organizacije preko borbe za enakopravnost do današnjih hotenj po uveljavitvi ženske, kot polnopravne članice človeške družbe in to s folmalne in vsebinske plati.
Na letošnjem tečaju bo seveda sodelovalo večje število strokovnjakov raznih zvrsti, po večini bodo to ženske, udeleževalo pa se ga bo, po vseh predvidevanjih sodeč, veliko žensk. Prva rečna ura» bo prihodnji četrtek na filozofski fakulteti, prijave pa organizatorke — članice enotne sindikalne organizacije — še vedno sprejemajo in to preko sindikalnih predstavnic na delovnih mestih ah pa neposredno na tečaju.
Zaredi zanimivosti teme, ne glede na to, kako bo izpeljana, bi se veljalo udeležiti tečaja, vsaj občasno. Tečaj bo -namreč vsak četrtek popoldne- predvidoma od polštirih do, šestih, na tržaški filozofski fakulteti, in zato se ga verjetno vsaka ženska ki bi jo zanimalo, ne bo mogla redno udeleževati. Koristen pa bi mogeče bil tudi že bežen obisk, saj o najavljenih vprašanjih veliko govorimo, a se vanje, zaradi pomanjkanja časa in včasih tudi volje in osebne premajhne specifične pripravljenosti, navadno ne poglabliarno.
(bp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska oddaja:
■ Življenje živali
13.00	Hišna agenda
13.30	DNEVNIK
14.00	Ana, dan za dnem, 4. nadaljevanje
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Posebne oddaje Dnevnika 1
15.30	Semmehveis, drugi in zadnji del
16.30	Remi, risani film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	3, 2, 1. . . Kontakt!
Game, Neverjetne raziskave inšpektorja Nasyja
18.00	Prve ločitve v otroštvu, 3. del
18.30	Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
19.00	Pravljice. . .
19.20	Ljubljeni kontrabas, 13. e-pizoda
19.45	Almanah
in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
Aktualni dogodki in problemi
21.30	Neukrotljiva Angelika, film Igrajo: Michele Mercier, Robert Hossein, Roger Pigaut Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Spazio dispari
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Sodelovati v filmu pri petnajstih letih
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Orient-Express: Helene, 4.
epizoda
15.30	Dnevnik 2 - Replay
17.00	Dnevnik 2 - Flash
17.05	Popoldan - II. del
Program za mladino:
17.30	Čebelica Maja, risanka
18.00	Glasba in znanost
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 - Šport
18.50	Dober večer z. ..
Enricom Mario Salernom vmes TV film iz serije Geor ge in Mildred Vremenske napovedi «
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Portobello, petkov sejem
21.55	Človek in ideje 20. stoletja
22.55	Jasno spremenljivo DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
pro-
pri-
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Arago X—001, risanke 19.35 Sredozemski alpinizem
20.05	Vzgoja in dežele
Napoved večernega grama
20.40	Trilussa Bazar - TV redba v dveh dejanjih
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 13.15 Zimski šolski spored
17.15	Poročila
17.20	Olimpiada smeha, risana serija
17.50	Domači ansambli:
Ansambel Borisa Franka
18.20	Obzornik
18.30	Sodobna medicina: Koronarna bolezni
19.00	Ne prezrite
19.15	Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	A. Marodič: Naša krajevna skupnost
20.45	Jazz na ekranu: European Jazz Ccnsensus
21.00	T. Hardy: Župan v Caster-bridgeu, nadaljevanka
21.55	V znamenju	^
22.10	Nočni kino:	Divji deček,
film
Kooer
17.30	Metode kriminalističnega oddelka (ponovitev)
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček
Risank? iz serije Gozdne pravljice
20.15	Stičišče
20.30	Ljubitelj vojne, film Igrajo: Steve McQueen, Robert Wagner
22.10	Dnevnik danes
22.20	Ekonomske informacije
22.30	Na cestah Kalifornije, nada ljevanka
23.20	Baletna oddaja
Zagreb
18.45	Beseda mladih, mlad. oddaja
20.00	Kdo je umorjeni, film
21.45	Portreti revolucionarjev: Josip Cazi
22.45	Zabavno glasbena oddaja £
ŠVICA
18.50	TV film iz serije Follyfoot
19.20	Po straneh dnevnika
20.40	Reporter
21.40	Heroji rock’n rolla
TRST A
7.00. 8.00, 10.00,13.00,14.00,17.00.
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glas-
19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Solisti klasičnih inštrumentov; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Bisera Valetanlič; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Folk glasba; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.35 Liscio hits 80-81; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33
ba: Mednarodno tekmovanje; 13.35 Instrumentalni sojisti; 14.10 Qtrp-t U izbrani oa- vas; 15.00 Samouprav-ški kotiček:	Kje je napaka?; Daveč; 15.10 Italijan, zbori; 15.45
torjev: 16.00 Okuole ognjišča — TA Romagna; 16.32 Crash: 16.55
pred studencan, snopič prafe in muzike naših judij: 17.10 Mi in glasba: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev. KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12,30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
i
to
i
JANUARJA
ZADNJI DAN ZA PLAČILO
TELEVIZIJSKE
NAROČNINE
BREZ DODATNIH KAZNI.
KI JIH PREDVIDEVA ZAKON
ČRNO-BELI TELEVIZOR
LETNA LIR	42.680
6-MESEČNA LIR	21.785
BARVNI TELEVIZOR	
LETNA UR	78.910
6-MESEČNA LIR	40.280
NAROČNINA RADIO/TV SE PLAČA NA POŠTNIH URADIH	
RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA	
Izletnik; 17.00 Poslušajmo jih sku pa j; 17.32 Oddaja o nogometu: 18.15 15 minut s skupino Shirley and C.; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30. 7.25, 13.30. 14.30 Poročila:
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.15 Obvestila in reklame: 6.37 Kinospored, ob jave; 7.15 Najava sporeda: 13.08 Pregled dogodkov: 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah: 16.00 Kulturni reliefi
16.00	Vaš telefon, naš mikrofon;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Za bavna glasba in objave
RADIO 1
7.00, 8.00, lO.Ot). 12.00,13.00,14.00.
15.00.	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Ob zori diskretno; 7.25 Kakšna glasba!; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio an ch'io; 11.00 Razprava o realnih problemih; 11.30 Golda Meir: Od Kijeva do Jeruzalema; 12.03 Vi in jaz 81; 13.25 Kočija: 13.30 Ulica Asiago Tenda. oddaja z občin stvom; 14.03 Hertzapopping!; 14.30 Moji predragi...; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanski spored; 16.30 Fono-sfera; 17.03 Patclnvork, za mlade poslušalce; Big pop, Glasbena kombinacije; 18.20 Spxy West. glasbeni kabaret; 19.30 Jazzovska zgodba: 20.00 Četrta zapoved, po vest; 20.30 Ironik alias Ernesto Bassignano; 21.03 Zimska, ljudska simfonična sezona; Pesniška anto logi ja; 22.40 PriljubDeni motivi.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
14.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro,
jutro, otroci!; 7.30 Iz naših spo redov:	8.08 Z glasbo v dober
dan; 8.30 Glasbena pravljica: 8.55 Naši umetniki mladim poslušal cem: 9.05 Z radiom na poti: 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervi rano za...; 11.35 Znano in priljub Ijeno; 12.10 Iz glasbene tradicite.'
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 15.20 Obvestila in zabavno glasba; 13.30 Priporočajo vam..-13.50 Človek in zdravje: 14.05 S Tolminskega v Istro; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 1500 Dogodki in odmevi: 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 18.00 Vrtiljak: 17.00 Stu dio ob 17.00; 18.00 Po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjiž nega trga; 19.00 Radijski dnev nik: 19.35 Lahko noč, otroci!.' 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o mo rju; 22.25 Iž naših sporedov; 22.30 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Li rični utrinki; 23.10 Petkov glas beni mozaik.
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
I
Neuspeh Bosne
Bosna — Maka bi	86:97
(53:53)
BOSNA: Djogič 1, Benaček 10, I-zie 6, Radovanovič 17, Varajič 28, Mutapčič 4, Hadžič 18, Mitrovič 2.
MAKABI:	Aroesti	3, Perry 8,
Berkovitz 26, Silver 18, Williams 28, Boatvvright 14.
Sarajevska Bosna se včeraj ni oddolžila Makabiju za poraz, ki ga je doživela lani v medcelinskem pokalu, obenem pa si je zapravila še zadnjo možnost, da bi posegla po naslovu v pokalu prvakov. Sedaj čakata Sarajevčane še dve tekmi na domačem igrišču, proti Realu in Nashui.
LESTVICA: Sinudyne 8, Makabi 6, Real Madrid 4, Bosna, Nashua in CSKA 2.
KORAČEV POKAL (četrtfinale) SKUPINA B Juventud (Šp.) —
Villeurbanne (Fr.)	78:76
LESTVICA:	Juventud Badalona
6, Partizan Beograd in Sunair O-stenda 4, Villeurbanne 2.
SKUPINA D
Orhez (Fr.) — Standard (Bel.) 98:80 LESTVICA:	Orthez in Dinamo
Moskva 6, Zadar in Standard 2. SKUPINA A
Ferrarelle (It.) — Hapoel (Iz.) 84:80 LESTVICA: Ferrarelle 6, Crvena zvezda in Anderlecht 4, Hapoel 2. SKUPINA C
LESTVICA: Carrera 8, Zbrojevka 4, Aris in Jugoplastika 2.
POKAL POKALNIH PRVAKOV SKUPINA A Barcelona (Šp.) —
Efes Istanbul (Ture.)
LESTVICA: Tirisanda in Iona 6, Efes in Parker 2.
SKUPINA B
LESTVICA: Squibb 8, Cibona 6, Le Mans 2, Zhalgiris 0.
100:66
Barce-
Težko se je sprijazniti s tem, da Pavla ni vež
Hudo je, če smrt poseže v vrste tistih, ki so nam blizu in dragi še huje pa je, če je to mlad človek, na pragu življenja, poln pričakovanj in še posebno tak, od katerega tisti, v krogu katerih je živel, izgubljajo z njim tudi del tistega, kar jim .je življenje osmišljalo in bogatilo.
Prav to se je zgodilo openski vaški skupnosti, kjer je nemila usoda iztrgala vsem, ki so ea poznali, in predvsem njegovim naj-bližnjim, enega najobetavnejših zamejskih športnikov, Pavla Sedmaka.
Bil je miren, preudaren fant, ki je svoje izvendružinske in iz-venšolske misli posvečal predvsem dvema dejavnostima: športu in motorjem. V športu se je povzpel v sam italijanski kakovostni vrh. stroj, avto, v katerem je tako rad našel trenutke svoje sprostitve. pa je strl njegovo mlado življenje prav tedaj, ko je s prvimi samostojnimi koraki krenil vanj.
Liku mladega športnika smo želeli posvetiti ob žalostnem slove-
su nekaj besed, toda raje smo jih prepustili nekaterim izmed tistih, ki so živeli ob njem, ga poznali, imeli radi.
Egon Kraus .je bil dolgoletni predsednik ŠD Poleta, ki se .je z samo njemu lastno zagnanostjo posvečal rasti in uspehom slovenskega športna na Opčinah. Pavlovo življenjsko in športno pot je spremljal od začetka. Svoje občutke ob tem tragičnem dogodku je strnil takole:
«Smrt Pavla Sedmaka je vse poletovce globoko pretresla. Pretresla zato, ker je bilo tako nenadoma uničeno mlado življenje in ker je bil Pavel z našim društvom najtesneje povezan. Bil je vrhunski športnik in dober trener našim na.jmlaišim. rekel bi steber naše kotalkarske sekcije.
Sedaj — naenkrat — tega stebra ni več. Za Pavlom ostaja velika praznina, saj ni samo Polet izgubil svojega najboljšega kotal kar.ja, ampak ga je izgubila tudi naša pokrajina in naša dežela. Pri Poletu pa bomo to praznino še močneje občutili, saj smo izgubili tudi trenerja, za katerega smo upali, da bo sčasoma nre vzel vajeti vadbe v svoje roke in bo vodil naprej tradicijo ko-talkarskega športa pri nas.
Hud udarec, ki je prizadel njegove drage in nas poletovce, pa nas ne sme spraviti v malodušnost. Kljub problemom, ki nastajajo, bomo morali stisniti zobe in nadaljevati po poti, ki jo je s svojim delom in uspehi nakazal naš Paolo. Le tako se bomo na najboljši način oddolžili njegovemu spominu.*
Zdenka Hrovatin je s Pavlom sestavljala dvojico, ki je openskim kotalkarjem prinesla toliko
uspehov, kot nobena drttgar *Sku- -paj sva odraščala* nam je vsa pretresena pripovedovala, «skupaj sva hodila v šolo. skupaj sva rasla tudi kot kotalkarja. Deset let življenja sva skupno oosve čala temu športu. Bila sva kot brat in sestra, saj sva pogostoma več živela drug ob drugem, kot z lastnima družinama Doživljala sva lepe in težke trenutke, uspehe in neuspehe. Zdaj pa... tako. Zdi se mi, da ni res. Še v pe tek sva se spominjala najinega gostovanja na Siciliji, se smejala, govorila o najini športni prihodnosti, o nastopih . . . Zdi se nii, da vse togii res... nimam besed...*
Čeprav nekoliko mlajši je v Pavlovo generacijo Poletovih ko talkarjev sodil tudi Franko Gu štin. Danes več aktivno ne kotal ka. svojega sotekmovalca na se spominja tako: «Bil je tih fant, večkrat zadržan. V sebi je skri val izredno voljo in moč. Ni mu bilo žal truda za cilj, ki si ga je zastavil. V tem nam je bil vzornik. Toda bolj kot vzornik nam je bil prijatelj, s katerim smo preživeli čudovite ure. Skupni čas, preživet pri športu, nam je polnil življenje. Težko se je sprijazniti s tem, da ga ne bo več. Nikoli!*
Pavel Sedmak kot športnik
Pavel Sedmak je začel kotalkati leta 1968. v FIHP pa je bil registriran od leta 1971 dalje. Prvega tekmovanja v okviru federacije se je udeležil leta 1972 (v kategoriji deželnih mladincev), leta 1974 si je priboril mesto v vsedržavni mladinski kategoriji,
Krogla	-T *> ;
1. F. Crocetti (S. Giačomo) 11,96 m, 5. A. Furlan 10,72 mj‘7. V! Stefani (Bor) 9,95 m, 9. D. Gregori 9.84 'in,. 'V. Pečar' (Adria) < #,75^ m,’ D. Inamo (Bor) 8,67 in, V. Verdu no 8,52 m, M. Viller S,31 m, S. Ceri-cego (Adria) 7,98 m, D. Bradassi, 7,93 m, A. Pangos (Bor) 7,89 m, A. Čok (Adria) 7,65 m, R. Primosi 7,16 m, M. Unriari (Bor) 7,00 m, K. Glg-vina (Adria) 6,90 m, ,D. Cesar, 6,67 m, F. Biancuzzi (Bor) 6;$2 m, M. Saksida (Adria) 6,16 m.
Kroglica	'	-
1. A. Scomegna (CSI) 48,05. m, 4. A. Furlan (Bor) 48,24 m, S,, V. Rečan 42,48 m, p. Gregori 38,34 m, A. čok ST32 m; K; Glavina 35,48 m, S. Cercego (Adria) 32,60 m, M. Furlani 32,03 m, A. Pangos 31,16 m, D. Inamo 31,12 m, V. Stefani 30,62 m, M. Civardi (Bor) 30,14 m, V. Verduno (Adria) 30,04 m, R. Pri-mosi (Bor) 29,34 m, M. Viller 28,80 m, M. Saksida (Adria) 28,38 m, A. Bavčar (Bor) 27,16 m, F. Brigadi-ni 25,04 m,. A. Zudek (Adria) 21,72 m, D. Cesar (Bor) 20,38 m. - , ■ Disk	'
1. M. Trebian (CSl) 25,38 m, 4. A Furlan (Bor)- 21,88 m, 6. V. Pe čar (Adria) 20,76. m, R. Primosi (Bor) 19,96 m, D. Gregori 19.54, m, M. Viller 17,83 m; S. Cercego 17,10 m, A. Čok 14,88 m,-V. Verduno 14,28 m, M. Saksida (Adria) 9,96 m.
V vseh treh metih je bil letos naš najboljši predstavnik borovec Furlan, ki je vsekakor največ pokazal v kroglici, kjer je tudi zasedel tretje mesto na- deželnem prvenstvu, ter dt-ugega na pokrajinskem.
leta 1977 je postal senior, leto dni kasneje pa je že bil «nazionale» — edini v naši deželi.
Sprva se je Pavel posvetil kotalkanju v dvojici, kjer .je s svojo, partnerko Zdenko Hrovatin dosegel res lepe uspehe. Leta 1972 je bil pokrajinski prvak, leta 1973 deželni prvak in TV. na mla dinskem državnem prvenstvu, leta 1974 pokrajinski seniorski prvak m IV. na seniorskem državnem prvenstvu. Leto dni kasneje si je — vedno v dvojici — ori-boril pokrajinski in deželni naslov ter II. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji seniorjev. V članski, vsedržavni kategoriji .je naslednje leto osvojil naslov pokrajinskega in deželnega prvaka ter V. mesto na državnem prvenstvu.
Kot posameznik je Pavel Sed mak dosegel prvi uspeh leta 1973. ko je postal pokrajinski prvak mladinske deželne kategorije, toda že leto dni kasneje si je pri boril prvo mesto na deželnem tekmovanju v vsedržavni mladinski kategoriji Leta 1975 se je Drvič udeležil državnega mladinskega prvenstva, kjer je zasedel VIII. mesto, leto dni kasneje pa je bi! najprej pokrajinski, nato deželni in končno še državni mladinski prvak. Kmalu zatem je prestopil v člansko kategorijo, kjer se je uvrščal med prvo deseterico najboljših kotalkarjev v Italiji.
Omeniti je še treba, da ie tekmoval tudi v okviru UISP ter se je udeležil številnih trofejnih tekmovanj in gostovanj, koč npr. turneje po Siciliji itd.
Pokojnega Pavla Sedmaka bomo pospremili na njegovo zadnjo pot danes, ob 14.30 iz openske cerkve.
ATLETIKA
POKRAJINSKE LESTVICE DEČKOV
VELIK NAPREDEK LONJERSKE ADRIE
V končni razvrstitvi je zasedla drugo mesto, Bor pa je bil četrti
NOGOMET.
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Med najmlajšimi še zaostala srečanja
V ostalih prvenstvih (razen kadetov) bedo odigrali prvo povratna kolo Pogovor s trenerjem najmlajših pri ŠD Primorje, Milanom Mikužem
Medtem ko je v prvenstvu kadetov jutti na sporedu že drugo kolo Povratnega dela prvenstva in se v vseh ostalih prvenstvih prične prvo povratno kolo, bodo v prvenstvu najmlajših v nedeljo odigrali še zaostala srečanja 13. kola. Proseško Primorje in Zarja pa bosta to zaostalo srečanje odigrala šele v sre do, 28. januarja. Trenerju ekipe najmlajših športnega društva Primorje Milanu Mikužu smo zadavili nekaj vprašanj.	m-. ....
Kdaj si začel trenirati' '.n 'kUko Potekajo treningi?
Treniram prvo leto in moram re-či, da sem imel v začetim nekaj Problemov glede normalnega delovanja z igralci, ki morda niso bili vajeni določenih principov. Sedaj Pa, po šestih mesecih, so fantje razumeli, kako se je treba obnašati in moram priznati, da tudi zelo resno delajo.
Kje so vzroki, da je tvoja ekipa doslej zbrala le eno točko na lestvici in če so po tvojem mnenju rezultati v tej kategoriji važni?
Druge ekipe imajo za to kategori in a razpolago več nogometašev, v moji ekipi pa imam le petnajst igralcev. Zato tudi ni selekcije. Re-
zultati niso bistveni v tej kategori ji, čeprav zmaga seveda prinaša voljo do napredka. Opažam pa, da so fantje zelo napredovali in sem prepričan, da v naslednjih tekmah tudi prvouvrščene ekipe na lestvici ne bedo z nami imele take lahke naloge.
Kakšne možnosti ti daje društvo?
če primerjam, kako trenirajo v društvih, ,ki. sepo jih doslej videl, moram'fčči. ^^/ie rnrhofjfe najresnejše'’ Mislim tudi. da na tem nivoju^ v ‘FFsŽu tafte metodike treni-ranja, kot jo izvajajo trenerji Primorja v raznih mladinskih ekipah, ne izvaja nobeno društvo.
KADETI
Drugo povratno kolo (24. 1.)
Roianese - Breg (Dolina, 14.30), Opicina Fortitudo, Portuale - Li-bertas, San Marco - Supercaffe, Zaule - Costalunga, Stock - Edile A-driatica, Rosandra prosta.
NARAŠČAJNIKI
Prvo povratno kolo (25. 1.)
SKUPINA B
Stock - Don Bosco, CGS - Inter “rie«f . Primorec Olimpia (Trebče, 10.30), Vesna - Primorje (Križ, 10 30), Kras - Domio (Repen, 10.30).

košarka
V promocijskem prvenstvu
Že četrta zaporedna zmaga goriškega Doma
tokrat so na domačih t’eh prepričljivo odpravili Grudo
Domovci so tudi v prešnjem, os "J*1** kolu. zmagali in sicer nron pipi iz Gradeža. To je bila že če trja zaporedna zmaga Gojkoviče vin varovancev, ki so tako ostali s»mi na 5. mestu skupne lestvice.
Domovci so letošnje prvenstvo zapli katastrofalno, saj so v pr-yih štirih kolih vedno zapuščali 'grišče poraženi. Vse je že kazalo. aa se bodo belo-rdeči letos notego-za zadnja, mesta	na	lestvici.
°da v nadaljevanju so res preše
netili.
IZIDI 8. KOLA
Arte A Edera	97:86
Erbasol - Begliano	71:58
ArteB Itala	67:80
£om - Grado	87:74
Bonchi Časa del Carr.	94:83
Pom Goriziana	66:74
n	LESTVICA
Itala 16, Arte A in Edera 14, Ron-ch| 12, Dom 8. Časa del Carrozzie-Erbasol, Grado. Goriziana in 6, Arte B 2. Begliano 0. Domovce čaka jutri huda preiz-kusnja. Proti Goriziani bodo nastopi brez dveh standardnih igralcev , se bo nedvomno poznalo pri pvi.tenju odbitih žog. Center Pod pfsič mora namreč k vojakom, pani pa je bolan. Igralo se bo na ■Uh tleh, toda v telovadnici, ki .10 n®si izredno dobro pčznaio
. M Č
ODBOJKA
v PRIJATELJSKEM srečanju
Modriča premočna u borovce
B°r - Modriča 0:3 (3, 4, 11)
Odbojkarji Modriče so bili za mla-e norovce premočni, kar najbolj«
potrjujejo izidi v posameznih setih. Naši fantje so tremo preboleli šele v tretjem nizu, ko so sc sprostili in pokazali precej boljšo igro ter nekaj uspešnih akcij. Ne glede na poraz, pa je srečanje doseglo svoj namen in med obema društvoma so bili navezani še bolj trdni stiki. Mladi borovci so dobili vabilo za povratno srečanje in gostovanje v Modriči.	G. F.
NAJMLAJŠI
Zaostala srečanja 13. kola (25. 1.)
SKUPINA A
Breg - Montebello (Dolina, 9.00), Campanelle - Libertas, Fortitudo -San Vito, Ponziana - Blue Star, Por tuale - S. Luigi For You, Zaule -Costalunga.
SKUPINA B
CGS - Chiarbola, Inter Trieste -Opicina Supercaffe, Roianese - San Andrea. Triestina Giarizzole, Primorje - Zarja.,
ZAČETNIKI
Prvo povratno kolo (25. 1.)
SKUPINA A
Costalunga - Domio, Portuale -Fortitudo, Breg - Ponziana A (Dolina, 10.15), Libertas - Rosandra, Muggesana - San Sergio.
SKUPINA C
Primorje - CGS (Prosek, 12.00), Giarizzole - Chiarbola B, San An-drea - Opicina, Esperia SG A - Ponziana B. Gaja - San Luigi (Padri-če, 10.30).
CICIBANI
Prvo povratno kolo (24. 1.)
SKUPINA A
Soncini B - Domio, Breg - Costalunga (Dolina, 14.45), Chiarbola -Muggesana, Fortitudo A - Ponziana A, Zaule A - Rosandra.
SKUPINA C
Primorje - San Luigi For You /Prosek, 15.30), Libertas - San Andrea. , Opicina - CGS, Zaule B -Giarizzole, San Vito - Esperia SG
MLAJŠI CICIBANI
Prvo povratno kolo (24. 1.)
Soncini - Domio, Breg - San Andrea (Do'ina. 15.30), Chiarbola -Campanelle, Fortitudo - CGS,-Cave
GiafizzoV, San Luigi For You -Esperia SG.
H. V.
Turnir v Viareggiu
31. mednarodni mladinski nogometni turnir v Viareggiu bo trajal od 18. februarja do 2. marca. Organizatorji so že sestavili koledar tekem. Predtekmovanje se bo zaključilo 24. februarja, naslednja dva dneva bo na sporedu četrfinale, 28. februarja polfinale, 2. marca pa bosta obe finalni tekmi (za 3. in za 1. mesto)
Kot je znano se tega turnirja u-deležujejo domače in tuje ekipe.
CIUDAD MEXICO — V mednarod-prestolnici je Bolgarija izenačila proti Mehiki z izidom 1:1.
SMUČANJE
V VELESLALOMU ZA SVETOVNI POKAL
Tokrat Američanke izvrstne
V Haute Nendazu je zmagala McKinneyeva ■ Bielerjeva šesta
HAUTE NENDAZ — Še eno veliko presenečenje v «belem cirkusu*: v Haute Nendazu (Švica) je v ženskem veleslalomu za svetovni pokal včeraj zmagala Američanka Tamara McKinney, ki je tako barvam svoje domovine priborila prvo (in res nepričakovano) zmago v svetovnem pokalu po letu 1979, ko je bila Nelsonova prva v Pfrontnu v smuku, če pa upoštevamo veleslalom, je do zadnje ameriške zmage v ženskem SP prišlo celo. v .letu. 19.75.
Vsekakor ’ ^’ je McKinneyeva zmagtfla "ptfvsem zasluženo, saj si jč T.e 'V pW vdžnji priborila velik naskok, tako da je lahko v drugi celo taktizirala, Za Severnoameri-čanke je bil včerajšnji dan sploh dan veselja, saj so osvojile tudi četrto in deseto mesto.
Kot zanimivost naj omenimo, da vozi Wenzlova od tekme do tekme bolje. Tudi včeraj je dosegla zelo dobro uvrstitev in vse kaže, da se vrača v staro formo, tako da njen poseg v sam vrh lestvice svetovnega pokala nikakor ni izključen, kljub dejstvu, da je začela nastopati z zamudo. Razočarale so spet Francozinje. Pa niti Italijanke (kljub uvrstitvi treh tekmovalk v «cono točk*) niso ravno navdušile. Vse kaže, da «roza plaz* ni
več v taki formi, kot je bil v začetku sezone. Jugoslovankam včeraj ni šlo: Leskovškova je bila šele 48., Dornikova 54. in Perhav-čeva 58.
Lestvica veleslaloma
1.	T. McKinney (ZDA)
2.	H. VVenzel' (Lie.)
3 I. Epple (ZRN)
4. C. Cooper, (^DA)
5	M. Nadig (Švi.)
6	W. Bieler (It.)
7. D. Zini (It.)
8 . C. Kinshofer (ZRN).
9. A. Kronbichler ,(Av~L,;,*
10.	C. Nelson (ZDA) • ™
11.	P. Pelen (Fr.)
12.	C. Giordani (It.)
13.	R. Mosenlechner (ZRN)
14.	E. Hess (Švi.)
15.	Z. Haas (Švi.)
16.	B. Fernandez (Šp.)
17.	E. Gfrerer (Av.)
18.	M, Walliser (švi.)
19.	F. Serrat (Fr.)
2'35”09 2’35”53 2'35"60 2’35”87 235 ”93 2'37”05
2¥:'36 2'.37 '62
,238" 29 2’38"31 2'38”50 2’38"96 2'39”07 2'39"08 2'39"24 2’39”40 2'39” 64 2'39"77 2’39”82
Lestvica svetovnega pokala
1	M.	Nadig (Švi.)	183
2.	E.	Hess (Švi.)	152
3.	F.	Serrat (Fr.)	121
4.	P.	Pelen (Fr.)	119
5.	I.	Epple (ZRN)	115
6.	C.	Cooper (ZDA)	106
8.	C.	Nelson (ZbA)	104
D. De Agostini (Švi.) D. Zini (It.)
Lestvica veleslaloma za svetovni pokal M. Nadig (Švi.)
I. Epple (ZRN)
D. Zini (It.)
T. McKinne.v (ZDA) in P. Pelen (Fr.)
100
74
47
40
37
Premoč severnjakov
ANTERSELVA - Severnjaki in vzhodni Nemci so povsem prevladovali na tekmovanju ‘za svetovni pokal v biatlonu. Med' IH) tekmovalci iz 11 drždV^bjTižjboljŠi daj segli take rezultate:	'..........
1.	Kvalfoss (Nor.)
2.	Maekikyro (Fin.)
3.	Alabjev (SZ)
4.	Sobak (Nor.)
5.	Ullrich (NDR)
16. Weiss (It.)
Med Mladinci je zmagal vzhodni Nemec Rotsch, pred svojim rojakom Lindauom, Italijan Passler pa je bil tretji.
SABLJANJE
2i. in 2a. t.m , bo v IVumnu veuno mednarodno sabljaško tekmovanje za trofejo «Carrocchio». Nastopili bodo sabljači iz 13 držav.
...................................................................iiiuMillumiiiiiiimiiiiMiiliimitHiitiiimniiiiiiimmiiiiuiiiininiiiiuiiiiMiiiMiniiiiiiii
Tekmovalno pa je bil od njega boljši > Pečar i osvojitvijo pokrajinskega naslova v metu diska.
Čelveroboj (80 m daljina - krogla - 1006 m)
1. R. Girotto (CSI) 1722 točk, 2. Al Ft)rian'(Bor) 1720. 4. D. Grego-rj (Adria) '1630, 7. V. Pečar (Adria) 1404, M,- Viller (Adria) 676, D. Inamo (Bor) 588, D. Cesar (Bor) 372, M, Saksida (Adria) 284, M. Umari /Bor) 8?, F. Biancuzzi (Bor). 38 točk.	f i,-
S številnimi dobrimi rezultati v raznih disciplinah je bilo razumljivo, da bo tudi v mnogoboju Furlan med1 najboljšimi v, pokrajini. In res,' za osvojitev -prvega mesta, ki bi obenejin .predstavljalo tudi pokrajinski rekord, sta mu ob koncu sezone manjkali le dve točki. Vseeno pa bi teffa atleta prištevali med tiste, ki bodo prihodnje leto med naraščajniki želi lepe uspehe prav v mnogoboju
Štafeta 4x100 m
L CSI 50"0, 5. Adria 5V8 (Pečar - Saksida - Viller - Gregori), BcV 56’.’8, (Furlan - Inamo - Umari - Stefani).
Štafeta 3x1200 m
1. CSI ll’24”7, 2. Adria 12’20"8. (Pečar - Saksida - Gregori), 4. Bcr 12’46”6 (Pangos - Primosi - Cesar).
J.' KATEGORIJA B (68 69)
80 m
1. R. Perl a (CUS) 11”7. P. Ren-na (USI) !1”7, A. Oberdan (Bor) 12”0, O. > Bachi (Adria) 12”6, D. Metton (Bor) 12"7, R. Madotto (A-dria> 12"9, D. Milkovič (Bor) 12"9, D. Giacomini (Adria) 13”2, S. Cau-pich (Bqr) 13"2, S. Lorenzi (Adria) 13”5, D. Blazina (Bor) 13”5.
Kot pri st.areiših dečkih, tako nismo niti pri mlajših imeli letos izrazitih sprinterjev. Od vseh ie boljši čas pokazal le borovec Oberdan, sicer pa moramo pripomniti, da so vsi ostali več ali manj nastopili v tej panogi (kot tudi v drugih) brez specifičnih priprav, kar mora tudi biti glavni cilj nastopov v tej konkurenci.
2000 m
1. R. Bellin (CSI) 7’04"8.
Hoja 4 km
1. C. Marchesi (S. Giacomo) 23’10”9.
80 m ovire
1. B. Race (Bor) 15”0, 3. D. Gia comini (Adria) 15”9, 7. A. Oberdan (Bor) 16”5. 10. S. Lorenzi (Adria) 16”6. O. Bachi (Adria) 17”0, R. Madotto (Adria) 17"3.
Od vseh disciplin te kategori'e smo le v teku z ovirami opazili izrazitega specialista, borovca Ra-ceta, pri čemer pa se nam zastavlja vprašani, če je bila ta pot prav izbrana', saje jč fant skozi vso sezonb tekmoval skofo izključno v tej 'disčipimt'Tcar ' je ' V protislovju š fTWim namenom 'tč kategorije.
Višina
1. C. De Schiller (CUS) 1,35 m, ?. S. Lorenzi (Adria) 1,30 m. 3. R. Madotto (Adria) 1,25 m, 7. D. Giacomini (Adria) 1,10 m, O. Bachi (Adria) 1,00 m.
Glede na to. da je Lorenzi opustil atletiko, je naš up gotovo Madotto, ki bo še prihedme leto nastopal v tej kategori H in ima zato lene možnosti, da se izkaže.
Daljina
I. M Tommasini (CSI) 4,43 m, 2, A. Oberdan 4,17 m, B. Race (Bor) 3,52 m, O. Bachi 3,49 m. R. Madotto 3,47 m. D. Giacomini (Adria) 3,32 m, D. Žetko (Bor) 3,14 m, S. Lorenzi (Adria) 2,83 m.
lUiuiiauiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmtiiiiiiiiiiimitiiMiiii
ODBOJKA
SLOVENSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH
Naši odbojki grozi eden največjih neuspehov v zadnjih desetih letih
Kar tri šesterke so na zadnjem mestu, ena na predzadnjem, na vrhu pa nobena
Športno društvo Vipava s Peči Izreka družini in ŠD Polet iskreno sožalje ob prerani izgubi Pavla Sedmaka.
.......................................................................................m....
Kot kažejo dosedanji odbojkarski razpleti v ligah, kjer nastopajo naše šesterke, bomo v sezoni 1980 - 81 doživeli enega največjih neuspehov v zadnjih desetih letih. Res, da je do konca' prvenstev še dolga pot, če pa sv držimo slovenskega pregovora — po jutru se dan pozna — se verjetno ne bo bistveno spremenilo na bolje. To našo ugotovitev dosedanji rezultati samo potrjujejo.
Odbojkarji Bora JIK Banke so v Montecchiu izgubili četrto zaporedno tekmo s 3:0 in so po 10. kolu s 4 točkami na skromnem predzadnjem mestu lestvice. Ne smemo
OBVESTILA
ŠD Kontovel
obvešča, da bo trening rekreacijske telovadbe za odrasle danes, 23. t.m., ob 21.15.
• • «
ŠZ Bor - Atletska sekcija obvešča, da bo seja odbora danes, 23. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj» v Trstu. (Ne pozabite slike).
• • •
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega od bora danes, 23. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu.
• • •
ŠD Mladina
iMlsek za otroško telovadbo, rekreacijo in planinstvo vabi člane, starše in igralce na sejo, ki bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk. Na dnevnem re-
du je razprava o problemih In načrtih otroške telovadbe, rekreacije in planinstva v Križu ter izvolitev odborov sekcij. Računamo na vašo prisotnost.
* * *
ŠD Mladini Križ
organizira v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Žoncolnn. Odhod izpred spomenika ob 6.30. Prijave pri Stojanu (tel. 220-423), v baru doma Albert Sirk in v trgovini jestvin Rebula v Sesljanu. * • •
ŠD Polet
vabi vse člnnc na letni
REDNI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 27. januarja 1981, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in oh 20.30 v drugem sklicanju.
Na dnevnem redn so
poročilo predsednika, tajnika in
blagajnika;
razprava:
poročilo nadzornega odbora; volitve novega odbora.
Člane vabimo, da se občnega zbora udeležijo v kar največjem številu.
• * •
S P DT
vabi svoje člane na 27. redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20/2, v ponedeljek, 26. januarji 1981, ob 19.30 v prvem sklicanju ter ob 20.
uri v drugem sklicanju.
« • •
S P D T
prireja v nedeljo, 1. februarja, avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra ob priliki tekmovanja Skdanc. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11. do 12. ure.
prezreti, da imajo letos izredno smolo, toda po drugi strani ni bilo prav nič storjeno za premostitev hude krize. Če je Bor Intereuropa v slovenskem derbiju pospravil dve zlata vredni točki in se pomaknil na varno sredino lestvice, pa je Sokol še bolj na djiu razpredelnice. Osvojeni točki sta za Bor dragoceni, toda še bolj bi veljali, če bi na drugi strani mreže v soboto bila druga šesterka.
V lanskem prvenstvu je bil Kontovel med našimi tremi zastopniki najboljši. V letos obnovljeni C-2 ligi pa je daleč najslabši. V 6. kolu so Komtovelke izgubile še s Fontana-freddo, ki je bila zadnja na lestvici brez točk. Odsotnost Denis Daneu se občutno pozna in Jgna Ban jto vedno igra zaradi poškodbe ramena s polovično močjo. Še slabši izkupiček je v 6. kplih iztržila goriška Oiympia, ki je nanizala šest zaporednih porazov, kar pomeni, da je brez točk in seveda na zadnjem mestu lestvice. Na kratko povedane imamo tri šesterke na zadnjih mestih, eno pa na predzadnjem. Kompenzacije pa ne moremo iskati, ker nimamo prav nobene naše ekipe na samem vrhu, kar pomeni, da po vsej verjetnosti ne bo nobenega napredovan ja-
Razlogov za tako skromen uspeh je več in smo jih že velikokrat o-menili. To pot pa bi poudarili samo to: «Če je metoda dela vedno ista in tudi pogoji isti, so tudi rezultati enaki.* To pa je na kratko povedano vse glede slabosti naše odbojke.
MOŠKA B LIGA
IZIDI 10. KOLA Calzaturificio Verona -
Olimpia Karmak	1:3
Pallavolo Legnano - Isola Scala 3:1
Volley Videm - S. Giorgio Mestre 1:3 Solaris Trst - Redentore	1:3
Apies Fiume Veneto - Mantova 3:2 Montecehio - Bor Jik Banka 3:0 LESTVICA
Olimpia Karmak Bergamo 20; S. Giorgio Mestre in Calzaturificio 3A Verona 16; Voliey 'iden in Pallavolo Mantova 12; Legnago in Alpies Fiume Veneto 10; Isola Scala 8; Montecehio in Redentore Este 6; Bor Jik Banka 4; Solaris Trst 0.
PRIHODNJF KOLO Redentore - Montecehio, Mantova - Solaris, Bor JIK Banka - Apies Fiume Veneto, S. Giorgio - Calzaturificio Verona, Isola Seal? - Volley Videm, Olimpia Karmak • Legnago.
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 7. KOLA Barribi Brescia - H Pellicano Don Bosco -' Schio Mogliano Veneto -Pielle Immobiliare Bor Intereuropa - Sokol Orna Zanardo - Spinea LESTVICA
Pielle Immobiliare Oenate 14: Mogliano Veneto, Barribi Brescia in Spinea 10; Bor Intereuropa ir Don Bosco Padova 6; II Pellicano Fratte, Orna Zanardo in Pallavolo Scliio 4; Sokol 2.
PRIHODNJE KOLO Orna Zanardo - Barribi Brescia, II Pellicano - Don Bosco, Schio -Mogliano Veneto, Pielle Immobiliare - Bor Intereuropa, Spinea - So-kol
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 6. KOLA Fontanafredda - Kontovel Vivil - Intrepida Sloga - CUS Trst Rivignano - Celihia Breg - Julia
3:1
3:2
1:3
3:0
2:3
Sotto
3:2
2:3
2:3
3:0
3:1
Libertas Gorica - Virtus Volley 3:0 LESTVICA
CUS Trst 12; Breg in Libertas Gorica 10; Sloga 8; Julia in Intrepida 6; Vivil, Virtus Volley, Celinia in Rivignano 4; Fontanafredda in Kontovel 2.
PRIHODNJE KOLO Julia - Virtus Volley, Celinia -Breg, CUS Trst - Rivignano, In trepida - Sloga, Kontovel - Vivil, Fontanafredda - Libertas Gorica.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 6. KOLA
Lucinico - II Modulo	3:0
Rozzol - Solaris	3:0
La Talpa - Juventina	2:3
CUS Trot - Volley club	1:3
Pro Cervignano - Libertas Krmin 3:2 LESTVICA
Rozzol Tret 12; Juventina Štan-drež in Volley club 10: La Talpa, Lucinico in II Modulo 6; Solaris in Pro Cervignano 4; Libertas Krmin 2; CUS Tret 0.
PRIHODNJE KOLO Volley club - Libertas Krmin, Juventina - CUS Tret, Solaris - La Talpa, D Modulo - Rozzol, Lucini oo - Pro Cervignano.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 6. KOLA
Lucinico - Solaris	2:3
Julia - 01ypic	3:1
Sloga - AUSA	Pav	0:3
Inter 1904 - Volley club	0:3
Pieris - Bor	2:3
LESTVICA
AUSA Pav 12; Volley club in Bor 10; Julia, Lucinico in Solaris 6; Sloga in Inter 1904 4 ; 01ympic 2; Pieris 0.
PRIHODNJE KOLO Valley club - Bor, AUSA Pav -Ii.ter 1904, 01ympic - Sloga, Solaris - Julia, Lucinico - Pieris.
Dober rezultat Oberdana, ki se je izkazal za najhitrejšega pa tudi za najboljšega našega atleta v skoku V daljino.
Krogla
1. B. Di Marco (Marathon) 7.10 m. 2. 'A. Košuta (Bor) 7,07 m, O. Bacili .(Adria) 5,89 m. D. Blazina (Bor).'5,58 m, R. Madotto (Adria) 5,32 m,' D. Metton 5,13 m, D. Stupar (Bor) 4,80 m, D. Giacomini (Adria) 4,03 m.
Poleg borovca Košute, ki je bil letos naš najboljši predstavnik, v krogli, pa bi vsekakor omenili Bachi^, kateremu ni uspelo izboljšati' rezultata le zato, ker se je med sezono bavil z raznovrstnimi disciplinami. saj smo ga v treningu videli že metati krepko čez 7,00 m. Kroglica
1. R. Benussi (CSI) 32,58 m. 5. O. Bachi (Adria) 27,64 m, D. Blazina (Bor) 25,42 m, R. Madotlo (Adria) 26,18 m. A. Košuta 25,68 m, S. Caucich 25.14 m. D. Mettcn (Bor) 24.94 m, D, Giacomini (A-dria) 18.70 m.
Z rezultatom v kroglici pe Bachi dekazal, da je naš najboljši metalec, saj je v tej disciplini osvojil Uudi pokrajinski naslov, šlafela 4x100 m 1. CUS 53’’0.
Štafeta 3x1200 m 1. CSI !3’32”4, Adria 15’04"4 (Bachi - Madotto - Giacomini).
KATEGORIJA C1 (70/71)
5Q m
T. A. Davide (S. Giacomo 7”9, M. Mahorcič 8’'9, P, Fontanot (A-dria) '9”7.
800 m
; 1. , G. Marchesi (S. Giacomo) 2’59”26, 9. D. Milano 3’18"6, S. Mahnič (Adria) 3’21"6.
Krogla
1. M. Babich (SAAT) 4,89 m. Kroglica
1. P. Fontanot 29,38 m, 9. D. Milano (Adria) 19,16 m-Višina
1. M. Babich (SAAT) 1,00 ra, 4. M. Mahorcič (Adria) 0,95 m.
Daljina	.
1. C. Di Marco (Marathon) 3.40 m, 7. S. Mahnič (Adria) 2,20 m.
KATEGORIJA C2 (72/73)
50 m
1. G. Pinto (S. Giaccmo) 8”S. 4. I. Komar 8”8, 13. A. Batič 9”6, 16. P. Fontanot (Adria) 9"8.
800 m
1. M. Coecolo (San Giacomo) 3’03’’0.
Kroglica
1. E. Naperotti (SAAT) 26,14 m, 3. I. Komar 23,00 m, 9. P. Fcnta-not (Adria) 16,14 m.
Daljina
1. I. Komar 2,83 m, 4. A. Batič (Adria) 2.57 m.
Kot smo že pri deklicah omenili, ne gfri^jrifiati rezultatov v teh kategorijah preresno, predvsem zaradi mladosti, kot pri deklicah pa so tudi tukaj že razvidni nekateri atleti, ki bedo v prihodnosti več ali manj uspešno zamenjali starejše klubske tovariše.
KONČNA DRUŠTVENA LESTVICA
1.	CSI - Prevenire
2.	ŠD Adria
3.	S. Giacomo
4.	ŠZ Bor
5.	CUS
6.	SAAT
7.	Marathon
Krnico
točk 42.847 24.703 18 8'4 17 999 6522 3.346 3.331
Deželne lestvice dečkov in deklic
Po pokrajinskih, nam sedaj preostaja le še pregled deželnih lestvic. Žal na teh niso prisotna goriška društva, ker dosiej tržaška deželna federacija ni še prejela rezultatov iz te pokrajine. Verjetno pa bi ti rezultati nekoliko več vplivali le na žensko sategoriio, medtem ko bi med dečki vsaj na vrhu ne smelo bit: nobene spre membe. Lato, vsaj v tistih disciplinah. ki nas zanimajo, bi moraii biti razpoložljivi rezultati dokončni, razen seveda društvene lestvice, kjer bo Ginnastica Goriziana gotovo na prvem mestu.
V	ženski konkurenci na idemo na deželnih lestvicah, ki upoštevajo ;e 12 najboljših posameznikov v raznih disciplinah ne glede na starost, štiri slovenske atletinje, od katerih so tri borovke ter članica Adrie. Od teh sta dve na nrvih mestih, in sicer borovka Tiziana Natura! v četveroboiu (k er ima obenem tudi deželni rekord) ter adrievka Kristina Sumberaz v kroglici Borovka Helena Sedmak pa je na drugem mestu v kroglici, Natura 'ovo naklemo še na drugem mestu v disku ter na tret.iem v teku na 80 m z ovirami Med mla'Šimi deklicami (60 m ovire) pa ie borovka Elena Kalc na četrtem mestu. Še pogled na društveno lestvico, kjer je Bor uvrščen na 7 mestu (brez Goriziane), Adria na na 25
V	moški konkurenci imamo med najboljšimi pet slovenskih tekmovalcev in sicer tri adrievce ter dva borovca.
Na'boke ie torej uvrščen adrie-vec Alfred Zudek v hoji na 1 km (2. mesto). Na četrtem mestu ie David Greeori v teku na 2000 m, medtem ko se je tretji adrievee, Vasilij Pečar, uvrstil na osmo mesto v peteroskoku Med borovci najdemo Andreja Furlana na 12 mestu v teku na 80 m z ovirami, med mlajšimi zaprekaši. ki tekmujejo na nižjih ovirah, pa se drugi borovec Borut Race nahaja na četrtem mestu.
Med ekipami imamo nato še štafeti Adrie in Bora ki sta v konkurenci teka 3 x 1200 m na petem oziroma sedmem mestu. Kar se tiče društvenih lestvic, .je Adria na šestem mestu, medtem ko .je Bor na enajstem (tudi tukaj seveda brez društva Arte Gorizia).
r. r.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
23. januarja 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Llubijano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul fsir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i j	čfan italijanske|
Izdajazveze časopisnih||
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaTrst založnikov fieg1
NEOBIČAJNA ZIMA POVZROČA VEDNO HUJŠE TEŽAVE ITALIJANSKEMU GOSPODARSTVU
Severna Italija se koplje v soncu južno in srednjo pustošijo viharji
Ogromna materialna škoda m ohromitev prometa - Podobno stanje tudi v sosednji Jugoslaviji
RIM, BEOGRAD - Neobičajna zima nad Italijo se nadaljuje brez odmora. Medtem ko se sever koplje v soncu na škodo alpskih zimskošportnih središč, je vsa srednja in južna Italija v kleščah ledu, snega, izredno nizkih temperatur, orkanskega vetra in razburkanega morja. Najbolj prizadeti so Abruci, Molise, Marke in Kalabrija, le nad Sicilijo je neurje nekoliko ponehalo.
Stanje na »sončnem* otoku pa je vse prej kot rožnato. Zaradi razburkanega morja so še vedno o-d rezana vsa manjša otočja, a vojaškim helikcp erjem je vsaj uspelo poslati prizadetemu prebivalstvu najnujnejšo pomoč. Še vedno pa je dramatičen položaj v gorskem svetu, kjer agencijske vesti poročajo celo o šestmetrskih zametih. Širša območja Sicilije so še vedno brez luči, kar še stopnjuje težave prebivalstva. Na priobalnem območju, kjer se je morje nekoliko umirilo, tehnični uradi ocenjujejo škodo, ki bo po vsej verjetnosti znašala več sto milijard lir.
Kot rečeno, je snežna stihija najbolj prizadela Abruce, kjer so sko-
raj vse ceste neprevozne. Najbolj zgovoren je podatek, da «pogrešajo» štiri lokomotive s snežnimi plugi, ki so se skušale na progi Pescara -Rim prebiti do neke kompozicije, zi je obtičala v zametih. Prav tako ni uspelo rezkačem prebiti avtoceste Pescara - Rim. Vsepovsod skušajo karabinjerji in druge varnostne sile z goseničarji reševati avtomobiliste in voznike tovornjakov, ki so obtičali na zasneženih cestah. Marsikje je stanje že tako kritično, da je na pomoč priskočila tudi vojska s svojo mehanizacijo. Povsem razumljivo je pouk skoraj povsod odpadel, zaradi izpadov električnega toka pa je zamrla produktivna dejavnost.
Manj dramatično je v Moliseju, a tudi tu so številne občine odrezane. Težje je v Umbriji, kjer se na območju Norcie premikajo lahko le goseničarji, še vedno je stanje zaskrbljujoče v Kalabriji, kjer je orkanski veter ohromil, skoraj ves cestni promet, saj je veter prevračal celo tovornjake. Na Sili so zaradi enega številne občine odre-
•in muh iiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit im n mini iiiiiiiiiiiiiDinimi mn n m iitiniTiiiiiiiiitiii
Ženska med nesmrtniki
Francoska akademija je sprejela med svoje člane prvič v svoji zgodovini žensko. Ta čast je doletela pisateljico Marguerite Yourcenar
,	(Telefoto AP)
DRAMA PRI SHETLANDSKIH OTOKIH
Agencijske vesti že poročajo, da se kaj takega ni zgodilo odkar pomnijo. Ugotovitev je vsekakor pretirana, zima je res izredna, a ne taka, da bi jo vpisali v knjigo rekordov. Treba pa je priznati, da so sedanje nevšečnosti dosti hujše kot pred desetletji. Nekoč ni predstavljala nobenega problema tudi več metrov debela snežna odeja. Ljudje so ostali doma, še bolj podkurili peči, če je pa kdo s konjsko vprego obtičal na cesti, se je prav tako brez problemov prebil do doma. Danes je vse težje; izpad električnega toka onemogoči centralno gretje stanovanj, na cestah povzroči že 20 centimetrov debela snežna odeja | pravo zmedo in prve zastoje. Za- i radi nizkih temperatur popokajo vodovodne cevi, peka kruha je nemogoča. Lahko bi še nadaljevali s takim naštevanjem, ki le dokazuje, da imamo opravka le s «staro in dobro zimo*, ki smo se je odvadili.
V grobih obrisih je bilo tudi nad bližnjo Jugoslavijo stanje precej podobno. Zasnežena Slovenija se je kopala v soncu, medtem ko je snežilo nad jugovzhodno Hrvaško, za-padno Bosno, severno Črno goro, nad Kosovom, nad osrednjimi in južnimi kraji Srbije, sneg pa je na debelo prekril tudi planinska ob-nr čja Makedonije. Od vsepovsod poročajo o večjih in manjših prometnih zastojih. V Liki je prepovedan promet za vsa vozila, zaradi orkanske burje pa so zaprli za ves promet Jadransko magistralo med Senjem in ICarlobagom.
Meteorologi napovedujejo, da se bo tako vreme nadaljevalo še danes. Jutri se bo nekoliko izboljšalo na Jugu, že v ponedeljek pa pričakujejo novo poslabšanje predvsem v severovzhodnem delu Italije. Vse te dni bodo temperature pod običajnim povprečjem, le na severu bo podnevi topleje.
Bruno Krcisky 70-letnik
DUNAJ — Zvezni kancler Bruno Kreisky je slavil včeraj svoj 79. rojeni dan. Kreisky vodi avstrijsko vlado od 21. aprila 1970, od oktobra 1971 pa ima njegova stranka absolutno večino v parlamentu. Avstrijski kancler je podpredsednik socialistične internacionale in vodi nevtralno politiko.
JOHANNESBURG — Osem oseb je zgubilo življenje v severnem Transvvaalu, ko se je iztiril vlak, ki pelje na progi med Tzaneenom in Pietersburgom. V želežniški nesreči je bilo tudi kakih dvajset ranjenih. Po prvih vesteh iz južnoafriške republike je enajst potniških vozov strmoglavilo v prepad. Sko raj vse žrtve so črnci.
• IIMIIHHIHMIIIIintflltMMIIIIIMMIItlMfllllMIIIIMHIIinililiitiiiiitmitlllllltimillltllltllllllllllimittMlinillltimiltlllMHIMIIIHItlltlllimillHMIIIItllllllllllMIIIMttHIIt
BENEŠKI DNEVNIK
KD išče zavezništva v gorski skupnosti iNadiških dolin
ČEDAD - PSDI in PSI sta v središču pozornosti dejavnosti svetoval ske skupine KD v gorski skupnosti Nadiških dolin. KD namerava vključiti v večino, če že ne v odbor, obe stranki; obstajajo le nekatera vprašanja imen.
Velika večina, s katero vsekakor razpolaga Krščanska demokracija, vzbuja nezaupanje pri socialistih in socialdemokratih. Njihova vključitev v odbor bi namreč otežkočila odnose znotraj nekaterih »krajev nih* Ust. Neodvisni, ki so glavna komponenta teh Ust. seveda niso bili vključeni v seznam tistih, s katerimi se demokristjani pogovarjajo. Isto velja za komuniste. Samo odkrita zahteva PSI in PSDI je omogočila srečanje komunistov in neodvisnih s krščanskimi demokrati.
Zakaj nezaupanje demokristjanov do neodvisnih predstavnikov? Mor da zato. ker KD vidi s te strani največ.io nevarnost za bodoče delo. Grp tako za bodoče volitve, kot tudi za vprašanja, katerih odločen zagovornik so prav neodvisni: osimski sporazum in slovenska manjšina. KD .je seznanila ostale s svojim programom, katerega so številni kritizirali predvsem zaradi sploš-nosti zastavljanja vprašanj. Socialisti in socialdemokrati so predložili štiri točke programa, ki jih imajo za prvenstvena; komunisti in neodvisni govorijo o funkcionalnosti gorske skupnosti. O teh aspektih je odprta obširna razprava, seveda ob upoštevanju pomanjkljivosti in zamud zakonodajne dejavnosti.
Starejši Mehikanti ne pomnijo kaj podobnega
Mehika v oklepu slabega vremena
Sneg, zameti in močni vetrovi so ohromili življenje v petdesetih mestih
Na ploščadi »Thistle Field* so včeraj preživeli nekaj dramatičnih ur, ko se je cev, ki je dobavljala kisik potapljaškemu zvonu, v kateri sta bila dva tehnika, počila in sta oba potapljača ostala na dnu. Na srečo pa je ostal kabel, ki je vezal zvon na ladjo, nepoškodovan, tako da so oba potapljača rešiU (AP)
PEKING GROZI S PREKINITVIJO DIPLOMATSKIH ODNOSOV
Nizozemsko -kitajski spor o podmornicah
Prodaja dveh podmornic nacionalistični Kitajski bi Nizozemski navrgla pol milijarde dolarjev
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
BRUSELJ — Skoraj štirimesečno postopno zaostrovanje odnosov med Haagom in Pekingom zaradi nizozemskega vztrajanja, da Tajvanu proda podmornici, kar LR Kitajska ocenjuje kot kršitev sporazuma iz leta 1972 in odkrito vmešavanje v kitajske notranje zadeve, se .je pred dnevi pribUžalo . kritični točki. Iz Pekinga so namreč sporočili, da bodo diplomatske odnose z Nizozemsko /nižali na raven oapravni-štev poslov, kar praktično pomera prekUc gostoljubja nizozemskemu veleposlaniku Janu Kneppelhoutu. kajti kitajske ambasadorke Ding Xuesong že od oktobra — ko se je afera s podmornicami pričela — ni v Haagu.
Sporna kupčija je razburkala diplomatske odnose že sredi decembra, ko je haaški kabinet premiera Driesa Van Agta sklenil odobriti
iniiinmiiiuiiiiiu........................................................■iiiiiiiiniimiimiiiiniimiiiiii
VČERAJ JE BIL V TURINU PROCES PO HITREM POSTOPKU
TERORISTA RBP0NTIJEVA IN CUAGUARD0 OBSOJENA NA SEDEM LET UPORNE KAZNI
Obtožena sta bila nedovoljene posesti orožja - Aretirali so ju preteklega decembra
BOČEN — Požar, ki je v Mera nu uničil hotel Ludwigshof je povzročil milijardo lir .škode. Preiskovalci so mnenja, da .je nekdo požar podtaknil, saj je že novembra lanskega leta hotel bil tarča atentata, ki pa takrat ni uspel. Požigalci so polili pod z vnetljivo tekočino, ki so jo nato zažgali.
Na področju Merana so v zadnjih mesecih zabeležili vrsto požarov, ki so uničili domači.je, senike, hotele. avtomobile, ne da bi preiskovalcem do sedaj uspelo ugotoviti krivcev.
CIUDAD DE MEXICO - Mehikanci zmrzujejo. Na ulicah so se masovno pojavili plašči, šali, bunde in kožuhi, ki so že malo obledeli od dolgega stanja v omarah.
Oblasti opozarjajo državljane, da pečice lahko dobro koristijo za kuhanje in pečenje, manj pa za ogrevanje stanovanj, močno se je namreč povečala poraba plina.
Vremenoslovci pa ne napovedujejo izboljšanje vremena v naslednjih dneh. Mehika je vklenjena v kontinentalni, polarni zračni val.
Deževje, vejavice in vetrovi so paralizirali normalno življenje v 50 mestih.
Najbolj hladno je na seve.ru države, kot tudi v osrednjih območjih okrog glavnega mesta. V mestu Chihuahua so zabeležili za ta kraj izredno nizko temperaturo in sicer
7,5	stopinje pod ničlo. V severnih pokrajinah je sneg pokril polja in paraliziral delo približno 300.000 kmetov. Mesto Juarez praktično živi v obsedenem stanju. Zameti so blokirali vse prelaze in je že začelo primanjkovati vode, hrane in zdravil
V Saltillu so zabeležili približno sto primerov zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ker tanovalci poskušajo na vse načine ogrevati stanovanja. Leden dež je poplavil obmejno mesto Nuevo Loredo. Obilno deževje je uničilo več cest v znanem letovišču Acapulco.
Najhuje pa je siromakom, ki živiio v milijonskih »predmestjih revščine* okrog glavnega in drugih večjih mest v barakah napravljenih iz lepenke, pločevine in desk. Reševalne skupine so v Ciudad de Mexicu predvčerajšnjim pripeljale v bolnišnice 245 premraženih oseb. Na jugu države je nevihta ruvala drevesa, odkrila nekaj streh in nosila reklamne panoje.
Včeraj so bile vse planine okrog glavnega mesta pod debelo snežno odejo in narava spominja na švicarsko. Vremenoslovci opozarjajo, da bo v naslednjih dneh še hladneje. Padal bo leden dež, snežilo bo in pihali bodo vetrovi. Praktično je onemogočena setev v dvajsetih mehiških državah. «Nekaj podobnega nihče ne pomni*, pravijo starejši Mehikanci in zaskrbljeno gledajo v nebo.
TURIN — Sodniki iz Turina so včeraj obsodili na 7 let zaporne kazni Nadio Ponti in Vincenza Gua-gliarda. Oba sta obtožena nedovoljene posesti orožja, municije in razstreliva.
Dva rdeča brigadista sta torej z.a zapahi in v sedmih letih naj bi torej poravnala krivico, ki sta jo povzročila državi in državljanom. Sodniki ju dolžijo, da sta med aretacijo 21. decembra lani imela pri sebi dve pištoli kalibra 7,65 in ročno bombo in na podlagi tega ju je sodišče iz Turina tudi obsodilo. Pa-trizio Peci pa je mnenja — in to je tudi jasno povedal preiskovalnim sodnikom med svojim besednim izbruhom skesanega terorista — da je Nadia Ponti zagrešila kar osem umorov ali pri njih vsaj sodelovala. O teh pa se sodišče včeraj ni izrazilo. Pontijeva nadaljuje tako še dalje svojo vlogo zgolj domnevne zločinke, saj stvarnih dokazov o umorih ni, čeprav so si pripadniki beneškega voda rdečih brigad, torej tiste teroristične skupine, kjer je bila Pontijeva do nekaj mesecev pred svojo aretacijo tudi aktivna, prevzeli odgovornost za umor več vidnih osebnosti in za številne atentate.
Oba domnevna terorista sta bila več let v strateškem, to je v glavnem, vodstvu beneškega voda RB. Šele lani poleti so med nekim vsedržavnim «posvetom», ki so se ga udeležili voditelji vseh organizacijskih vodov, sklenili, da se morata oba, Pontijeva in Guagliardo, preseliti v Turin in tu na novo postaviti teroristično skupino. V glavnem mestu Piemonta sta nekaj časa tudi delovala, 21. decembra pa so ju agenti Digosa v nekem tu-rinskem baru aretirali. Sodniki so zahtevali zanju proces po hitrem postopku.' včeraj pa so ju po krajšem posvetu tudi obsodili.
Proces je, kot' običajno, tudi včeraj potekal še kar razgibano. Rdeči brigadisti se do konca borijo za uveljavitev svoje nore linije, tudi takrat, ko so tik pred razsodbo, in je torej vsak odpor odveč. Ko je na procesu posegel zagovornik Gabri sta se oba obtoženca zagnala vanj, češ da ne potrebujeta pomoči nikogar, vsaj pomoči tiste osebe ne, ki jo določijo sodniki.
«Dragi zagovornik — je pričel Guagliardo — ni nujno, da si jemljete še najmanjšo odgovornost za naju. Že na začetku procesa sva povedala, kar že več let rdeči brigadisti ponavljamo. Svetujem vam, dragi zagovornik, da utihnete, sicer dobro veste, kaj vas lahko čaka. Spomnite se svojega delovnega tovariša Rogolina. ki se je na procesu predstavil kot zagovornik oho tirevolucije. Ne pozabite, da so ga včeraj v zaporu v Cuneu pretepli.*
Spontani izbruh Guagliarda je dobesedno zbegal sodnike, saj jim ni bilo jasno, kje je domnevni terorist zbral to novico, ki je baje resnična.
CAGLIARI — šestim mladim turistom, med katerimi sta tudi dve dekleti, ki so jih aretirali junija meseca pri Sassariju zaradi razpečevanja mamil, je prizivno sodišče občutno znižalo kazni. Štirim glavnim obtožencem, ki so v prvi stopnji bili obsojeni na štiri leta, so kazni znižali na dve leti in osem mesecev, ostalima dvema obtožencema pa so kazen brisali.
niiiiiininiifiMiiiiiiiiiiiitiifiMiiiiiiiiiMiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiMiiiiiB
STOPNJEVANJE NAPETOSTI PO ATENTATU NA BERNADETTE DEVLIN
Severnoirski katoliški skrajneži ubili protestantska predstavnika
Žrtvi sta bivši predsednik severnoirskega parlamenta 86-letni Norman Strong in njegov sin James
Nadia Ponti in Vincenzo Guagliardo med včerajšnjim procesom (AP)
BELFAST — Bojazen britanske policije, da atentat na bivšo severnoirsko katoliško poslanko Bernadet-te Devlin, ki je še vedno v smrtni nevarnosti, sproži pravo verižno reakcijo, je bila utemeljena. Predsi-nočnjim so teroristi v bližini Belfasta ubili dva vidna predstavnika severnoirske protestanske skupnosti v atentatu, ki spominja na pravi srednjeveški kazenski pohod.
Žrtvi atentata sta znani voditelj
Grad Tynan Abbey, v'katerem sta stanovala Norman Strong in njegov sin James
(Telefoto AP)
unionistične (protestantske) stran- *' ke in bivši predsednik severnoirskega parlamenta, 86-letni Norman Strong, in njegov 48-letni sin James.
Teroristi so vdrli v grad, v katerem je živel Strong, ubili politika in njegovega sina ter nato grad zažgali. Policija je takoj prihitela na kraj atentata; prišlo je do oboroženega spopada s teroristi, med streljanjem pa ni bil nihče ranjen. Teroristi so se lahko v temi nemoteno oddaljili. Preiskava, ki so jo nemudoma uvedli, ni privedla do nobenih konkretnih rezultatov. Vsekakor pa ni dvoma, da gre za dejanje skupine katoliških skrajnežev, pripadnikov organizacije IRA. Kot poročajo iz političnih virov, je atentat izvedlo osem zakrinkanih mož, torej pravi komando skrajnežev, kar nakazuje ponovno veliko zaostritev v odnosih med obema severnoirskima skupno stitna.
Žrtev atentata, Norman Strong. je bil 24 let predsednik severnoirskega parlamenta, vse do njegove razpustitve leta 1970. Takrat je namreč prpšla Severna Irska pod neposred-ho oblast Velike Britanije in .nima več lastnega parlamenta, ampak voli predstavnike v londonski parlament. Od takrat se je Norman Strong, kljub visoki starosti, aktivno politično udejstvoval v okviru protestantske unionistične stranke. Bil je ena najvidnejših osebnosti v tpj skupini, kar že samo po sebi dokazuje, kako se je stanje V tej deželi zopet nevarno zaostrilo.
Sinoči si je ekstremistična organizacija IRA prevzela odgovornost f za umor Normana Stronga in nje-govega sina. Čeprav v sporočilu, ki so ga predstavniki IRA posredovali ^ nekemu časopisu v Belfastu ni izrecno govora o represaliji kaže, da Žrtvi atentata; zgoraj 86-letni Nor-gre res za maščevanje zaradi aten- inan Strong, similuj njegov 48-letnl tata na Bsrnadette Devlin.	sin James	(Telefoto AP)
izvozno dovoljenje firmi Rijn - Chel-de - Erolme, ki si je priborila zajetno naročilo tajvanske vlade. V Haagu so se oprli na rezultat parlamentarne debate, ki se je zaključila s pičlo večino (76:74) v podporo kupčiji, ter dovoljenje »opravičili* z ugotovitvijo, da gre za izjemno veliko naročilo firmi, ki je sicer na seznamu vladnih podpirancev. Pogodba za podmornici bo namreč prinesla kar milijardo guldnov ali blizu pol milijarde dolarjev, kar je nadvse lep zalogaj v času suše zahodnoevropskega ladjedelništva.
Kitajska' vlada je na potezo iz Haaga reagirala najprej z ugotovitvijo, da gre za odkrito kršenje meddržavnega dogovora iz leta 1972, s katerim je Nizozemska pi.znala Tajvan kot del kitajskega ozemlja in tu tako ne more prodajati orožja. To logiko so v parlamentarni debati poudarjali tudi socialisti (VDA) ki so glavna opozicijska stranka nizozemskega parlamenta. Diplomatska opozorila so Kitajci podprli tudi s konkretnimi. Naftna družba Shell, ki v kitajski pokrajini Shanxi opravlja naftne raziskave, je dobila »nasvet*, naj preneha z delom, dvema nizozemskima firmama so sporočili, da nista zaželeni, kitajski športniki že od pozne jeseni bojkotirajo vsa srečanja z nizozemskimi, kitajske ladje, ki prihajajo v zahodno Evropo, pa ne pristajajo več v Rotterdamu, četudi je bilo to nizozemsko pristanišče izrednega pomena za kitajski tovorni pomorski promet, saj ie letno prejemalo 250 do 300 kitajskih ladij, še več, neko kitajsko ladjo, ki je trčila v nizozemskih ozemeljskih vodah, so v Rotterdamu le zasilno zakrpali, nato pa .e nadaljevala pot v Hamburg, kjer jo bodo dokončno popravili.
Ostra reakcija iz Pekinga je očitno dala misliti nizozemski vladi, ki upa, da bo spor s Kitajsko še mogoče zgladiti. Premier Van Agt se pri tem opira predvsem na dejstvo, da kitajsko zunanje ministrstvo še ni poslalo veleposlaniku Hneppelhoutu noto, naj zapusti Peking. Očitno Kitajci ta skrajni korak odlagajo, zaradi nove parlamentarne razprave, ki je v Haagu napovedana za prihodnji teden in tedaj bo dokončno znano, kakšna ie usoda kupčije s podmornicama ter ali bodo diplomatski in gospodarski odnosi med državama dejansko padli na najnižjo možno raven. Nizozemska je bila sicer ena prvih zahodnih držav, ki je normalizirala odnose z LR Kitajsko in odprla svoje veleposlaništvo v Pekingu.
Včerajšnja debata v zunanjepolitičnem in ekonomskem odboru nizozemskega parlamenta je pokazala, da si poslanci utegnejo premisliti in preklicati podporo vladni odločitvi. Če se bodo ti obeti prihodnji teden uresničili, se bo Van Agtov kabinet znašel v neprijetnem položaju in pred razpotjem, kaj ukreniti. Sploh pa se na Nizozemskem bližajo parlamentarne volitve, k* bodo pomenile hudo preizkušnjo /a sedanjo koalicijo krščanskih demokratov in liberalcev.
Toda postopno zaostrovanje odnosov na relaciji Haag - Peking ima v ozadju mednarodno dimenzijo, sklep o znižanju ravni diplomatskih predstavništev je Peking posredoval le nekaj ur pred spremembo v ameriški administraciji, kar naj bi bilo po tukajšnjem prepričanju nadvse zgovorno znamenje predsedniku Reaganu, naj premisli, kako bo oblikoval odnose s Tajvanom. Republikanski kandidat se >e namreč v predsedniški kampanji zavzemal za povečanje pomoči Tajvanu, kar je naletelo na oster protest Pekinga in Reagan je tjakal moral nemudoma poslati podpredsedniškega kandidata (in starega kitajskega »znanca*) Georga Busha, da potlači zadevo. Spor z Nizozemsko je tako hkrati tudi eden jasnih namigov Washingtonu, kaj se utegne zgoditi z diplomatskimi odnosi, če predsednik Reagan skusa uresničiti predvolilne ideje o zbli-žanju s Tajvanom.
BOŽO MAŠANOV1Č
Avstralec Murdoch bo kupil «Times»
LONDON — Časopisa Times ih Sunday Times, ki sta že dalj časa v hudi krizi, bo kupil avstralski založnik Rupert Murdoch. V tem smislu so dosegli načelen sporazum med Murdochom in založniška hišo »Thompson Holdings*, ki j« lastnica obeh znanih londonskih časopisov. Naj omenimo, da jp Murdoch lastnik časopisa Sun, škanda-lističnega značaja, ki pa ima najvišjo naklado v Veliki Britaniji-Lastnik Timesa je prisiljen prodati časopis zaradi hudih finančnih izgub. Naj omenimo, da sta Times in Sunday Times leta 1979 bila zaprta celih deset mesecev zaradi sindikalnega spora s tiskarji, ki so bili proti uvedbi novih tehnologij.
Rupert Murdoch ima sedaj tri tedne časa, da doseže sporazum * sindikalnimi organizacijami. V tem času bo moral dobiti dovoljenje tudi od vladne komisije za monopole, ker jc lastnik tudi drugih čase. pisov.