176. številka.
Trst, v četrtek dne 6. avgusta 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
irhaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna-a: za vse leto 24 K, ta pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez poltene naročnine se upravništvo ne ozira
Po tobakarnah ▼ Trsta se prodajajo posamične š.erilke po 6 stot i3nvč.)", izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka 870.
£dinos
glasilo političnega društva „€Mnost" za primorsko.
V edinosti je moć !
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi ie ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase aprejema aprav-ništvo v ulici Molin plcoolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tiskarna : ulica Cariutia štev. 12.
Naše slovenske razmere in narodno
V	»Slovenski Zadrugi« čitamo članek, ki «e n^m z li vreden, da zadobi širšo publi-c t»-to m*-d Slovenc. C a ne-k nosi sicer naslov »Narodno gospodarstvo«, ali prinaša nujno rodoljubno posvarilo tu ii onim, ki vadijo našo domačo slovensko pobtiko, in katere zadevlje tudi odgovornost za sedanje razdejane slovenske razmere in za vse škode, ki jih trpi rczvoj naroda vsled teh razmer na kuiturtl-nem, e< c jaln*m, splošno-p litičnem in gospodarskem polju.
Pi-vod članku v »Slovenski Zadrugi« je dala po<* j lu;ca v Ljutomeru na Štajarskem. Ljutomerska tla so — pravi — klasična. Tuka? je bila že I. 1864. veliksi slovanska 8 "VDO-t; takrat ee je tu praznovala 10<M>- letnica Cirilove smrti. L;u-tou er je imel prvi slovenski tabor (1868) in ima skoro najstarejšo s l o -v e d s k o čitalnico.
V	Ljutomeru je bila usta-no vijena tudi prva slovenska posojilnica. A ne le po svoji staroBti je znamenita ta posojilnica, ampak tudi po tem, kakor umeva svojo slovensko nalogo. V Ljutomeru je nujno potrebna slovensko- nen.ška meščanska šola. Ker pa je izključeno, da bi štajarski Slovenci — bodi pa že v Ljutomeru, ali sploh kje na južnem StajarsKem — dobili lako šolo uradnim poti m, to je od ljul>eznjive deželne uprave de-ž le Stajarske, fali pa nič maoje ljubeznjive osrednje oprave na Dunaju, ne preostaja tudi štajarskim Slovencem, kakor obmejnim sploh, n č druzega, nego da se zatečejo k načelu : pomagaj si sam ! Za takov čin samopomoči je popnjela inicijativo Ljutomerska posojilnica.
Država in dežtla spopolnjujeti bolj in bolj ver go raznih učnih zavodov, ki naj na slovenski zemlji širijo, ne v prvi vrsti nemško omiko, ampak — nencški duh ! Proti temu se S ovenci ne morejo za tedaj up:rati drugače, nego da iz svoje moči ustanovijo nekaj tak h s\oj h učnih zavodov, izlasti meščanskih šol. Zat > apelira »Slovenska Zidruga« na rod olj u bje in požrtvovalnost slovenskih posojilnic. S podpiranjem slovenskih meščanskih šol, osobito one prve v Ljutomeru, »naj
PODLISTEK.
14
Na svetlem obrežju.
Novela. Poljaki ppiaal H. S;enkiewicz.
Poslovenil Podravski.
III.
Na to jo je pozorno ogledal. V beli H n«lasti tuknjici, z mornarskim ovratnikom, z leskečimi se cčtri, ee mu je zdelo, da izgleda navzl c lahfcemu sledu pudra na licu ta&o mlada in mična, kakor še nikdar. Za trenutek mu je bilo žal, da ni bil cn tisti srečen človek, katerega je pr šla pozdravit in mislil e> e, da metoda, s kater« posredova njem si je prizadeval dobiti njeno naklonje no-t, je b;ia napačna. Toda rado val pe je pri pomisleku na to, kako bo zbijal šale z de S.ntenom in z drugimi odličnjaki.
Po pozdravu jo je S?irski zahvalil za evetke, ona pa poslušajoča ga, se je čutila nekako v zadregi; pogledavši včasih po strani Viadrovskega, se je delala, kakor bi S9 sramovala, da je 01P priča te zahvale.
On je tudi spoznal, da stori najbolje, ako odide. Vsekako pa so se še odpeljali v navori na grič, na katerem stoji igralna hiša ob enem z vrtovi. Potoma je gospa Eizenova pridobila popolno zavest.
pokažejo Slovenci, da se hočejo zopet sprijazniti in opustiti nesrečno polit'iko klerikalno, liberalno itd. !«
»Slovenska Zadruga« je b« svojim apelom pokazala, kako tesno sta navezana drug na druzega narodno gospodarstvo in splošni narodno-politični razvoj. Tako, kakor tolmači »Slovenska Zadrug a«, bi morale naše gospodarske zadruge tolmačiti svoj pomen in namen!
Seveda proB-mo, da se nas urneje cum grano salis, to je : rodoljubna požrtvovalnost narodnih organizacij n" sme prekoračiti t*ste meje, kjer bi mogla začeti nevarnost za ku-lanco, solianost, zaneeljivoat, t »rej za dobro ime zadruge in vsled tega tudi za zaupanje med občinstvom d > organizacije ! Toda naše uverjenje je, da je naše posojiln štvo že toliko razvito intenzivno in ekstenzivno, da more tudi v dovoljenih mejah in brez Škode za gori naštete pogoje izdatno povspeševati in podpirati splošni razvoj naroda!
Iz srca pa nam govori uvod apelu v »Slovenski Zadrugi«, ki se glasi:
S slovenskim posojilništvom so se Slovenci oprostili o i tujega kapitala in tujih gospodarjev našega lastmga denarja. Vsled te gospodarske neodvisnosti postanejo S,o venci tudi politično neodvisni — ako bodo edini. Žalibog je med Slovenci rastel v lastnem taboru politični razkol tako, kakor je rast.a od leta do leta vsled naših posojilnic naša gospodarska neodvisnost.
O potrebi edinosti in sloge v lastnem taboru, v lastnem domu in domači občini nima nobeden veČega prepričanja, nego po-sojilničar. Ako je ta prijazen z vsemi ljudmi v občini in okraju, ako vodi dobro svoj zavod : vsi prebiva'ci bodo radi zahajali k njemu, radi kakor udje pristopali k zavodu, printšali hranilne vloge itd. Posojilnicamora uljudno ravnati ne samo s Slovenci, ki stanujejo v dotičnem kraju in okraju, marveč tudi s ptujci, ki so se slučajno ondi naselili Ako pa je še celo tem tujcem nasproti kon-cilijanten, biti mora tembolj s svojimi brati, naj si bodo ti po svojem prepričanju liberalci ali klerikalci !
Toda marsikdo od ene ali druge prenapete slovenske politične stranke utegne nas zavrniti, da nimamo načel, da nismo
»Na kosilo! mahoma na kosilo!« je zaklicala veselo ; »tek imam kakor kit«.
Viadrovski je zamomljal pod nosom, da ; bi v tem hipu hotel biti cel<5 Jonas, toda glasno ri izrekel tega, ker si je domislil, da. bi, ako ga Svireki pograbi za ovratnik in ga vrže iz navore, kakor je za to misel zaslužil, padel zelo nizko.
Na vrtu se je poslovil od nju ter takoj o i šel ; toda ogledavši ee, je videl, kako je gospa Eizenova, oprta ob roko Svirskega, šepetala mu nekaj na ušesa.
»Dogovarjata se zastran »deserta« po zajtreku !« si je mislil.
Toda motil se je, ker ona, sklonivš svojo mično glavico k slikarju, je zase petala :
»Ali Viadrovski že ve?«
»Ne«, odvrnil je Svirski ; »naletel sem nanj šele v vlaku«.
Po teh besedak je začutil nekak nemir ob misli, da gospa Eizenova že govori o zaroki, kakor o nekaki got_>vi stvari in da bo treba o njej povedati vsem; toda ob enem je bližina gospe Elzenove, njena lepota in mičnoet — jela vplivati nanj tako, da se je zopet zvedril in se obrabil.
Zsjtrekovali so skupno z Rumulom, Remom in Kreeovičem, ki pa ves čas ni zinil niti besedice. Pač pa je gospa Eizenova po črni kavi dovolila fantoma oditi pod nad-
možati, da gledamo le na kupčijo in na dobiček. Tak m prigovorom nasproti smo že stokrat povedali, da glede slovenskega političnega razkola stojimo na stališču popolne nevtralitete, na tistem stališču, na katerem so stali Slovenci, predno je nastal razkol.
Naša politika je, potegovati se na vse strani za napredek slovenskega naroda kakor skupne mase, obstoječe iz vseh različnih stanov, * do katerih imamo enake simpatije. M i gojimo antipatijo le do nasprotujočih si slo venskih političnih strank, katere bi pa tudi radi združili in sprijaznili. Zato predlagamo, da bi vsi slov. poBojilničarji delovali na to.
Naj bi se napravil enkrat zsčetek, po katerem bi bilo mogoče dolgo ločene stranke zopet sprijazniti. V znamenje in dokaz sprave bi se sklenilo, da se sleherna slovenska posojilnica zaveže, od leta do leta veliko prispevati za družbo sv. Cirila in Metodija, katero čaka tako težka naloga, ustanovljati in vzdrževati toliko slovenskih šol. Družbi sv. Cirila in Metodija kaže, da pomaga ustanoviti v Ljutomeru prvo slovensko deško meščansko šolo.
Josip Sarto — papež Pij X.
Včeraj ob 10. uri zjutraj 89 je vršilo tretje poklanjanje pred novim papežem. Obredu so prisustvovali kardinali, patrijarhi, nadškcfi in škofi. Po odpevanju zahvalne pesmi podelil je papež apostolski blagoslov in se je povrnil v avoje Bobe.
Zatrjuje Be, da sb bo kronanje novega papeža vršilo že v nedeljo, da se na ta način vsem kardinalom omogoči udeležitev. — Odred lo se je, da morajo danes zjutraj zvonovi vsth cerkev zvoniti od 10.—11. ure zjutraj. Predsinoči bil je po novem papežu izdan in podpisan prvi oficijelni akt in sicer oni, ki pri Vatikanu zastopanim dvorom naznanja izvolitev Pja'X. — Predsinoči seje papež zgodaj podal v Bvoje sobe ter včeraj zjutraj ustal že ob 6. uri, na kar je daroval BV. mašo v svoji privatni kapeli.
Pij X. je obdržal v službi vse člene predsobe pokojnega papeža; istotako ostaneta v službi tudi telesni zdravnik dr. Lapponi in najvišji komornik msgr. Bisletu Tudi majordom msgr. Azevedo ostane v službi.
Danes zjutraj je Pij X. vsprejel korporativno vse člene diplomatičnega kora pri Vatikanu.
zorom mladega človeka proti strani Rocca Brune, sama pa je vprašala Svirskega :
»Ali hočete rajše šetati peš ali v
vozu ?«
»Ako se ne čutite vtrujeni, šetajmo rajše peš«, jej je odvrnil.
»Dobro. Prav nič nisem utrujena. Toda kam pojdeva ? Ali hočete iti gospod gledat na Btreljanje golobov ?«
»Jako rad, samo da ondi ne bova sama. Sinten ia mladi Kladski se po zajtreku gotovo napotita tjekaj«.
»D&, toda naju ne bosta ovirala. Kadar gre za golobe, postaneta ona glaha in elepa za vse, kar se godi okrog nju... Sic«jr pn naj me vidita z mojim človekom!«
In sklonivši glavp, mu je pogledala smehljajoča se v oči.
»Seveda, naj naju vidijo !« odvrnil je Svirski ter dvignil njeno roko k ustom.
»Torej pojdiva navzdol — jaz kaj rada zrem na to.
»Dobro«.
In črez trenutek sta se znašla na širokih Btopnjicah, ki držč v strelišče.
»Kako je tu jasno, kako prijetno in kako sem jaz srečna«, rekla je gcspa Eizenova.
Na to, dasiravno nikogar ni bilo blizu, ga je vprašala šepetaje :
»A vi ?«
V Vatikanu kroži govorica, da se je Avstrija že v naprej izjavila proti izvolitvi kardinala Rampolle papežem in da je dunaj-fckejau kardinalu Grusehi naložila, naj proti eventuvelni izvolitvi Ramp >lie priglasi »veto« avstrijske vlade, kar je Grusclia tudi izvršil v konklavu. Mnogo kardinalov da je bilo proti takemu postopanju kardinala Griuche zelo ogorčen h.
Tudi francozko časopisje piše jakoojstro proti postopanju avstrijske vlade, ki je z vsemi sredstvi delala proti izvolitvi kardinala Rampolle. Francozki listi očitajo Avstriji, da je tudi v tem slučaju delala za interes Nemčije.
Popolnoma drugačno od francozkega pa je vedenje nemškega časopisja po izvolitvi kardinala Sarto papežem.
Nemško Časopisje je namreč popolnoma zadovoljno in triumfira radi te izvolitve.
Italijanski ministerski predsednik Zaoar-delli je vsem prefektom brzojavno sporočil, naj se ne udeleže nikakih cerkvenih sloves -noBti povodom izvolitve novega papeža, ker se ta izvolitev ni oficijelno naznanila italijanski vladi.
PolitiCni pregled.
V Trata, 6. avgusta 1903.
Državni poslanec Robič je govoril v nedeljo na shodu volilcev v Rušah na Štajarskem.
Njegova izvajanja smo čitali zanimanjem, ker se je bavil z vzroki krize v tej in oni polovici, ker je precej rezko označil plačilo, ki je prejemamo mi Slovenci za vso zvestobo, ker je izrekel toplo besedo sočutja do bratskega naroda hrvatskega in ker nam je vzbudil vsaj nekoliko nade, da bodo naši po-Blanci sledili slovanski politiki, ki je ob danih okolnostih za nas tudi edina realna politika. Umeje se, da je žigosal še posebno deželne razmere na Štajarsskem in krivično postopanje štajarskih deželnih mogotcev nasproti slovenskemu prebivalstvu, katero gonijo slovensko prebivalstvo v izseljevanje. Nasproti tem brezzakonitim razmeram je vedel govornik le en sam nasvet : nasproti skupnemu sovražniku ee moramo družiti in sicer vsi stanovi. To ujedinjenje naše bo raprezen-moč, ki nas dovede do cilja. Le naša lastna moč nas more rešiti. Pomagajmo b i sami in Bog bo z nami v tem boju.
»j\L-ja luČ je pri meni«, jej je odvrnil on, stiskajoč si njeno roko k prsim.
In jela sta stopati navzdol. Dan je bil zares še jasnejši, nego navadno, ozračje zlato in višnjev kasto, morje je izgledalo v daljavi, kakor bi bilo iz granita.
»Najpoprej se vstaviva tukaj«, rekla je gospa Eizenova. Kletke je moči tukaj izborno videti«.
Zares, pod njunimi nogami S3 je razprostiral zelen, s trato poraščen polukrog, segajoč globoko v morje. Na tem polukrogu so bile postavljene po tleh kletke z golubi. Vsak hip se je nekatera od njih nakrat razpadla, prestrašen ptič je zletel kvišku, na kar je počil strel in golob je padel na majdan, ali tudi v morje, kjer so se na valovih zibali čolniči z na plen čakajočimi ribiči.
Časih se je vendar pripetilo, da je strelec zgrešil cilj — takrat je golob letel k morju in potem, znvivši v ozračju polukrog, se vrnil nazaj iskat zavetja pod streho hiše za igro.
»Od tod ne vidimo strelcev ter ne vemo, kdo strelja«, rekla je razveseljena gospa Eizenova ; »dajva torej vedeževati : Ako prvi golob pade, ostaneva v Monte Carlo, ako odleti, pa odrineva v Italijo«.
»Dobro«, odvrnil je Svirski, »glejva ! Evo že !«
(Pride še.)
Ali dotaknimo sa s par opazkami še prvih točk v izvajanjih gospoda poslanca
Bobifa.
OJ leta ls48. ni bilo v monarhiji take zmešnjave, kakoršoja je sedaj. Tedaj so Slovani- rešil: Avstrijo. In pozneje so prejemali — plačilo. Razdelitev monarhije je postala u?odna ; govornik je označil dogodek kakor smrten greh ! Tam terorizirajo Slovane Ma-djari, tu pa Nemci.
Ali bliža se čas, ko se bo — grenko maščeval ta greh.
Na to je govornik pojasnjeval, kako znajo Madjari crpiti kuristi iz nagodbe od leta 1 -07, kako drzne so ogrske vlade v vseh vprašanjih, ki se t če j o skupnosti. V izg'ei, kako t:tli »o merodajni krogi nasproti nam in kako odjf-nj: vi nasproti Madjarom, je na-vel govornik: »Ko smo v Avstrji zahtevali, naj bi se Vijaki puščali na dopust, emo dobili odgovor, da je to nem ig če. Sedaj pa nam že b je v obraz ti -ti mož, ki je korum-piral res hrvatski narod in ga pahnil v naj-večo bede. Ali nam Slovencem se ne godi bolje, nego Hrvatom. Do go že vre, mora priti drugače. Pri nas je okrajnih glavarjev, ki se ne vedejo bolje, nego »e je bivši ban grof Khuen Hedevarv, in k nast pajo strankarski, čim gre za enakopravnost Hrvatov in Slovencev. Ali za vso krivico, ki se godi Slovanom pod pokrovi teIj*tvom vlade, pride tudi pri nas skoro dan plačila.
Politična situvacija na Dunaju je zelo kritična. Glede trgovinskih pogodeb, carinskega tarifa itd., more zatrditi govornik, da jih sedanja vlada ne dovede do redi t v e.
Govornik je podal dokaz, da si je vlada eama otež.ia p< 1< žaj s osebno se svojim postopanjem nasprot: Čehom. Cehi so zahtevali minimum — le obljubo glede zahtevanega vseučil.šča na Moravskem in pa glede notranjega jezika — sli vlada ni hotela vspre-jet n ti tega m n murna, zbok česar je češki minister dr. Rezek podal svojo demisijo. Sedaj pa je položenje tako, da se na jesen ob takih avepicijah parlament razbije ! Nemške stranke se upirajo vsem pravičnim zahtevala Cehov in Jugoslovanov....
Tu je pedal posl. Robič izjavo, da se bodo morali tudi Jugoslovani najenergičneje upreti temu reži mu. Podavši to z oziram na dane okolrorti povsem pravilno stvarno izjavo, pa je gospod p slanec podal zadovoljivo izjavo tudi gleie taktike.
Obhodil je gospodarjenje s pomočjo § 14. kakor nezakonito in je označil Nemce kakor one, ki so zakrivili tako v adanje se svojimi gospodovalnimi poželenji. »Kajti—je vsklik nil — ibstrukcja Cehov, kateri te morajo pridružiti tudi Jugoslovani, bo trajala dalje, dokler jim ne bodo dane pristajajo č ejim oravice. Ker n majo Nemci nikakega čuta za tuje pravo in ni pričakovati zaradi tega, da bi se izpolnile niti najbolj pravične zahteve Cehov in Jugoslovanov, zato je naš parlament ob sedanji njega sestavi jednostavno nezmisel. Ta parlament treba rekonstru rati od temelja gori s pomočjo splošne enake in direktne volilne pravice.
Zbrani volilci so v vsprejeti resoluciji izrekli zaupanje g. R »biču in pritrdili zahtevam, kakor jih je formuliral on.
Gori že smo rekli, da jemljemo zadoščenjem na znanje toliko one izjave poslan-čeve, ki p' menjajo prrgram za postopanje naše delegacije v bodočnosti, kolikor one, ki se dostajajo taktičnih sredstev in ki obljubljajo vzajemno postopanje s Cehi. Tako postopanje pa je v resnici tudi imperativno zahtevano od položaja. G. poslanec je pov iarjal žal etoo resnico, da Nemcem popolnoma nedostaje čuta za pravo druzih. A ti Nemci so gospodarji v A v -etrij i, tem Nemcem so avstrijske vlade brezpogojno na uslugo !
Ob takih dejstvih in ob taki
ki nas ubija : mej Slovani in v prvi vrsti mej Cefci !
To je povdarjal tudi posl. R^bič; hvala mu na tem ! Ali vsprejme naj lojalno izjavo našo, da njega in tovariše z vso brezobzirnostjo primemo za besedo, ako bi pezneja dejanja ne odgovarjala sedanjim besedam !
Korupcija na Ogrskem. Včeraj je imel preiskovalni odsek v korupcijski aferi zopet sejo, ki pa ni prinesla nikakih novih važnih momentov. — O tej seji vredno je omeniti le toliko, da je prinesla Da dan, da se govori tudi že o sokrivdi grofa Andras-sv-ja v korupcijski aferi. Med drugimi bil je v tej seji zaslišan tudi načelnik budimpeštanske policije, Bela Rudnav, ki je izjavil, da mu pred razkritji v zbornici ni bilo ničesar znaao o vsej stvari. O Dienesovem odhodu da je doznal šp le dan pozneje in Ha tega ni odobraval. Prosil da je Szaparv jat naj pregovori časnikarja Hegv ja, ki je spremljal Dienesa v Berolin, da ostane tam tako dolgo, dokler se Dienes aretira. Ta je pa res klasična! Mari bi bil Rudnav kar zsukazal Dieneeovo aretiranje, pa bi bilo J vse v redu. Kaj je bilo tu treba se še-le obračati do Szaparv ja in njegovega zaupnika Hegy-ja, kateri je spremljal Dienesa. Očividno je tu vsakomur, da je policijski načelnik Rudnav hotel dati Dienesu dovolj časa, da mogel isti pobegniti.
Dogodki na Balkanu. Petrograjsko »Novoje Vremja« pnobcujs brzojavko iz Rima, da je imel bolgarski minister javnih del, Popov, tamkaj pogovor z italijanskim mornaričnim ministrom in ruskim poslanikom Nelidovom. Popov je zatrjeval, da Bolgarija ni povzročila ustaje v Makedoniji, marveč, da mirno pričakuje, da dozori sad tega gibanja. Glede vesti o zjedinjenju balkanskih držav izjavil se je Petrov jako skeptično.
Predvčerajšnjem vršila se je v Ildiz Kio- j sku izvanredna ministerska seja in vojno posvetovanje. Tekom seje je veliki vezir pozval k sebi bolgarskega eksarha, od katerega je zahteval, naj upljiva na bolgarsko prebivalstvo v tera smislu, da bi isto položilo orožje, ker sicer da se energično potlači ustaja, o čemer da bodo trpeli tudi nedolžni. Eksarh je odgovoril, da je težavno upljivati na oborožene ustaške čate.
Porta javlja, da se je v vilajetih Mona-stir in Skoplje pojavilo 16 novih ustaških čet ter df\ se je v obeh teh dveh vilajetih zadnje dni vršilo več bitk z ustaškimi četam1.
Ustaši so na železniški progi Solun-Mo-nastir na več mestih podrli železniški tir ter železniški in državni brzojav.
V vilajetih Monastir in Skoplje je ustaško gibanje navstalo zopet mnogo živahnejše.
ta bo z istutako — lahkoto vesti tajil, da mu je nebo nad glavo in da so mu tla pod nogami. Pred tako korajžo treba seveda povesiti orožje. Proti taki korajži je izključena polemika, razun, ako bi hoteli tudi mi — psovati !
A tega nočemo. Gospodom pri »Slov. Narodu« prepuščamo popolno svobodo v sodbi o nas.
Radi njih ne bomo opravičevali ni z besedico svojega vedenja v riemanjskem vprašanju. Pred slovenskim svetom pa mo remo zatrditi mirno vestjo, da smo se glede Ricmanj vsikdar vedli tako, kakor je zahteval interes pravične stvari Ricmanjcev! In z zadoščenjem smemo reči, da Ricmanjci danes dobro vedo to in pa se nekaj druzega : kje so bili tisti, ki so danes pevali slavospeve Ricm-njeem, jutri
pa omalovaževali riemanjsko gibanje...... !
Sapienti sat !
le enemu delu prebivalstva? Mari ne vsemu prebivalstvu?! Raznojezič-nost prebivalstva je morda dejstvo, katero se more obžalovati, ali dejstvo je, katerega ne more odpraviti nikdo, z b o k č e sarse mora računati žnjim s o -sebno na vsehjavnih napravah; Gospodo boli, ker je tako ! Ali radi tega naj se ne pravdajo z nami, ali celo s slovenskimi »agitatorji«, kakor dela tudi današnji »pic-colo« v svoji piramidalni neslanosti ! Le oni, ki je, ali sam tepec, ali pa smatra vse druge ljudi za tepce, bo hotel pripovedovati, da more le »par agitatorjev« spraviti na dnevni red sličae aspiracije, ako te aspiracije ne odgovarjajo resničnim potrebam in željam ene cele mase naroda !
Ce se gospoda jeze in se hočejo pravdati, nai se ne pravdajo z'nami in našimi »agitatorji,« ampak nastopajo naj proti božji previdnosti, ki je že pred stoletji postavila semkaj naš slo-
Zemljiščna knjiga in — itaijanska venski ž.velj! politika. Morje be^ed se je že govorilo in I Tu 9m<' ! Iq ker 8mo tu> zahtevamo in napisalo o neutajljivi resnici, da je tržaška ibomo "htevali vedno ostreje, da se nas knjiga v groznem stanju in da radi nereda v I stavlJa v račune> Pov8odi in Š9 P°9ebao v zemljiški knjigi trpi prebivalstvo veliko šsodo. zernl)*3ki knj'gi.
Znano je tudi, da se je naš tržaški deželni In zahtevali bomo tem laglje, ker je z zbor že opetovano bavil s tem perečim vpra- nami P'9ano materijalno in etično pravo ! — šanjem. a
da ga ne more dovesti do povoljne Narodnostne razmere zahtevajo, da je pot v
rešitve, ker nočejo ^mljiske knjige odprta tudi našemu jeziku : signori nikakor odnehati od svoje namere, da Na slovenske vloge se morajo vršiti vknjižbe
iiške kniicre služila nii- tv slovenskem jeziku ! Iq o tem je za stvar
in toli nujno potrebne signori nikakor odneha bi tudi preosnova zemljiške knjige služila nji hovi — italijanski politiki.
Današnji »Piccolo« se zopet povraoa k temu perečemu vprašanju in jaše zopet konja italijanske politike. Za danes se ne moremo spuščati v meritorično zavračanje vseh »Pic-colovih« absurdnih izvajanj, ali konstato^ati moramo, da so vsa njegova argumentiranja
samo, za javno pravo, brez vsacega pomena, ako slučajno kakemu odvetniku tudi v zemljiški kojigi dela ovire njegova — nesposobnost za poslovanje v jezikovno mešanih krajih ! Kdorne zna, naj se uči! A kdor se noče ali ne more učiti, naj bo skromen in naj ne bo pre-
absurdna, nasprotujoča veljavnim zakonom in p o ten ten! Kajti nečuvena prepotenca je,
logik'*	ako zahteva kdo, da bi se javno pravo ure-
.... . .	jalo po meri njegove — nesposobnosti ali
Braniti slabo stvar z veljavnimi razlogi,	. ...
, ,	. \7 t_ , j. ,	komoditete !
to je absolutno nemozno. Vsak taki poskus
končati najkla- ' Ss enkrat 1 Prejeli smo : Redarstvene »P ccolu« da organe opozarjamo še enkrat, da, dobivši v roke slovenske prošnje, vložene po slovenskih
prinaša blamažo in se mora verneje. Zato se dogaja tudi tudi iz najpametneje premise izvaja najbolj bedaste zaključke.
Le par primerov naj navedemo. Nikdo ne bo oporekal njegovi trditvi, da publiciteta je glavni pogoj za koristnost zemljiščne knjige,
strankah, nimajo ne pravice in ne dolžnosti, da bi vpraševali stranke, v katerem jeziku da hočejo iste imeti odgovor ! Ker to se umeje po sebi, da je uloge reševati v tstem
Tržaške vesti.
Grof €ro«"ss na potovanja. Korespon-denčna pisarLa nam javlja, da se je namest
sik, grof Gteis v družbi z deželnim sanitetnim nadzornikom Celebrinijem podal na Krk, da si ogleda asanacijsko akcijo proti malariji.
Izvolitev novega papeža. V nedeljo se bo v baziliki bv. Justa in po drugih tržaških cerkvah peval po slovesni službi božji slovesen »Te deum« povodom izvolitve novega papeža.
»Slovenski Narod« na3 je ob3ul s celo vrsto psovk ii la »jezuvitizem«, »razkačena hijena« itd., za kar pa se mi niti ne zmenimo, ker vsi oni, ki običuiejo čitati »Slovenski Narod« in »Edinost« in umejo biti o tem objektivni sodniki, «o gotovo na čistem, kdo umeje ostajati hladen, miren in dostojen v polemikah, a komu sta glavna argumenta razgrajanje in psovka !
»Slovenski Narod« naj bo uverjen, da nam tudi njegove sinočoje psovke ne impo-nirajo ni malo. Ta teatralični grom n a s n e vznemirja. Naj le grome in bliskajo dalje za kulisami teatra, v kateri so resnici je gospodje režiserji v Ljubljani — z desne in
nikdo pa ne bo mogel umeti zahteve, ki jo	Jeziku> v katerem so sestavljene. Nam so postavi v imenu principa publicitete zemljišSne	ZDani alu5aj;» ko J« na glavnem redarstvenem knjige vjezikovno mešanih kra-	uradu uradnik vsiljeval slovenski stranki la-jih, da se vknjižbe vrše v jeziku samo ene	ško Potrdilo v stvari domovinske pravice. — narodnosti! S tako prakso bi se publiciteta	1)a"si 3e imel v rokah slovensko prošnjo, je ne povspeševala, marveč ubijala! Vsaki pa-	govoril strankam: »Potrdilo napravimo itali-metni človek poreče, da je v deželah z jezi-	Jan9ko !< Tako postopanje smatramo mi za kovno mešanim prebivalstvom publiciteta jav-	ulijevanje, proti kateremu najodloonejše pro-nih naprav še najbolje zagotovljena s tem,	testujemo, zahtevaje, da se že enkrat neba da so te naprave prirejene pri-	8 to ~ iaško agitacijo v državnih uradih, merno narodnostnim razmeram.	Okoličani — pozor! V par dneh smo Italijani bo tako zariti v svojo megalo-	prejeli kar štiri spise, doposlane nam iz sti-manijo, da niti ne slutijo, kako je možno iz	rih različnih krajev spodnje okolice, v kate-njihovih lastnih premiB izvajati zaključke,	rih °as dopisaiki prosijo, naj opozorimo vse radi katerih bi jih sapraboltarsko glava bolela,	slovenske posestnike vinogradov, nahajajočih YT naši jezikovno mešani pokrajini naj bi	se v užitninski liniji, da vsaj letos store svojo se vknjižbe vršile le v enem jeziku. Dobro	dolžnost, ko pride k njim finančna komisija — vsprejmimo ta njihov diktum ! Ali dovo-	cenit količino grozdja: povsod i naj z -liti nam morajo sedaj vprašanje: kje je	htevajoalo v. pogodbe! Nas je to za-tisti zakon, ki določa, da mora	nimanje naših okoličanov za narodno stvar biti to ravno italijanski je-	vzradostilo in upamo, da se letos ne bo ponav-z i k ? ! !	Ijalo, kar se je dogajalo prejšnja leta, namreč, Z isto pravico, s katero zahtevajo oni ta	da so slovenski vinogradniki potrpežlj.vo privilegij za svoj jezik, z isto pravico bi ga	vsprejem&li laški pisane pogodbe. Naša oko-mogli zahtevati mi svoj slovenski jezik !	lica je danes že toliko probujena, da se smemo Kaj pravite italijanska gospoda?	nadejati od nje energičnega nastopa proti vsa-
jasno za avstrijske Slovence: v stvarnem po- leve — pretvorili slovensko politično življe-gledu, da delajo na porušenje take situvacije nje ! Nam ostane voditelj naše — pre — a v taktičnem pogledu, da iščejo, ker so pričanje !
S psovkami nam ne zaprete sapeNe domišljajte si tega nikar! Ali priznavamo, da Bte nam danes drugače zaprli sapo.
Će je kdo tako korajžen, da si t spričo r u š i in da se na njega mesto postavi vla- vsega, kar se je godilo in kar je spremljalo danje in ziatem enake p-aviee ! Mej njimi to- dogodke v Ricmanjih, upa trd.ti, da seje rej a katerimi nas veže najrealneja vez, vez »Edinost« ob riemanjskem vpra-.iKUjjnoflli interesov, skupnosti glavnega cilja, šanju »skrbno ogibala vsake moramo edino iskati noboraeljev proti zstemu, resne polemik« s »Slovencem«,
sami prešibki za vspešno borbo, zaveznikov tam, kjer jih jedino morejo najti; mej njimi, ki imajo enak interes na tem, dasetazistemin ta režim po-in da se na nieza mesto
Da, celo z večo pravico bi mogli zahtevati mi, ker teritorij b slovenskim prebivalstvom, kateremu služi tržaška zemljiška knjiga, je mnogo večji, nego pa teritorij z laškim prebivalstvom, tudi 5e> bi — kar pa ne priznavamo in ne priznamo nikdar ! — vse me9to priznavali kakor izključno laški teritorij. Gospodje naj le počakajo ! ICo prične vse slovensko prebivalstvo ulagati slovenske prošnje za uknjiženje, bodo videli signori še le prav, kako njihove pretenzije glede zemljiške knjige vise v zraku, ker nimajo tal v dejanskih razmerah.
Mari pa bo3t,e hoteli zatajevati svojo lastno statistiko?! Mnogo si upate in drznete v svojih službenih statistikah. Ali vsa Pro-krustova postelj, na katero neusmiljeno natezale faktične razmere in dejstva, yam ne more pomagati tako daleč, Ja bi mogli po polnoma utajiti našo ekzistenco na tržaškem ozemlju ! O vsakem koraku vašem se vam realne razmeie postavljajo na pot in vam kriče: »Lažete ! Pretvarjate !«
Ne, tudi vaše lastne statistike ne morejo utajiti dejstva, da je tržaško ozemlje pokrajina e jezikovno mešanim prebivalstvom !! A komu je namenjena zemljiška knjiga ? Mari
kemu usiljevanju laških pogodb.
Onim okoličanom pa, ki so do sedaj vsprejemali laške pogodbe iz strahu pred kako šikano, javljamo, da se onim, ki so prejšnja leta zahtevali slovenske pogodbe, ni dogodila najmanjša krivica ! To zadoščaj vsem! Zahtevajte vsi in povsod samo slovenske pogodbe !
Finančnemu vodstvu pa svetujemo, naj ne pošilja v slovensko okolico ljudij, ki ne poznajo slovenskega jezika in ki v glavnem le zato vsiljujejo laške pogodbe. Mi burno budnim očeeom pazili na vse take protizakonite hI u čaje in bomo v vsakem slučaju vršili svojo narodno dolžnost.
K slovenskim posestnikom je pešiljati slovenskega jezika zmožae finančne organe, ki bodo znali sestavljati sp^e v jeziku umljivem, narodu !
Ša enkrat torej : pozor ! vsi slovenski posestniki, katerih je 95%! Pod nikako pretvezo naj ne \sprejemajo laških pogodeb!
Ali opozorjeni naj bodo tudi oni, ki bi usiljevali take nes!ovenske ali celo nemške pogodbe!
Na laž postavljeno ime. Na korsu je neka kavarna, ki sa imenuje »Alla Pace«
(pri miru . — V to kavarno je prišel	Vremenski restnlk. Včeraj toplomer
pred*i»oči neki 42 letni Ana. B. iz ulice j ob 7. zjutraj 21.6, ob 2. uri popoludne kolin a vento ter je v zasmeb lepemu imenu 27 5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.2 katerega nosi kavarna, zEČel upiti na vee — Danes plima ob 9.29 predp. in ob 8.17 pretege. Ostali gostje, ki so bili nekoliko bolj pop.; oseka ob 2.45 predpoludne in ob 2,33 v soglasju z imenom kavarne, so se proti popoludne. tai emu nastopanju nepoklicanega go3ta naj-
odločnejši uprli in od gospodarja zahtevali,	Obletnica blagoslovljena društvene
nai dDtičnika pozove na red ter ga opozori zastave »Delavskega podp. društva«. Ka-
kavarna in katero ime kor vsako leto, bo to društvo t.idi letos — Re. in sicer dne 15. t. m — slavilo obletnico
z jutranjo in
na ime, katero nosi kavarna in so gostje dolžni upoštevati in spoštavati. volucijonarec pa je bil gluh za vse opomine blagoslovljena svoje zastave
m t«
je, da postavi popolnoma na laž lepo ime popoludansko slavnostjo. kavarne, še bolj TjOvel in zagnal na tla	I- Zjutraj ob * /,
še mar-
uri zbero se udje in odborniki v prostorih društva, ul. Molin pio da se je vse colo št v. 1. Od tod odide sprevod, z godbo in društveno zastavo in odborom na čelu, v seme- cerke v sv. Antona novega, kjer bodo priča-i-? kovale v sveČanib oblekah udinje
m
nad-
ljudski šjli v Škofijah. 4. Mesto učiteljice katero je bilo mnogo štrajkovcev, v svrho III. plačilne vrste v ljudski šoli v Škofijah. ! demonstriranja. Ko so izgredniki pobili izložna
B.	Se slovenskim učnim jezikom in ita-ljanskim kakor učnim predmetom : 5. Mesto učitelj a-voditelj a III. plačilne vrste na ljudski šoli v Marezigab. 6. Mesto podučiteljice na ljudski šoli v Šmarjah.
C.	Se slovenskim učnim jezikom: 7. Mesto učitelja voditelja III. plačilne vrste na ljudski šoli v Predloki (se odda eventu-
okna več prodajalnic, je p33eglo vmes vojaštvo. Demonstranti so vojaštvo napadli s kamenjem tako, da je bilo isto primorano se silo razgnati izgrednike. Izgredi se o polunoči še vedno nadaljujejo.
Rusiji? in /jedinjene države.
LONDON 6. (B.) »Standard« javlja iz Ne\v Torka : Uradno Be poroča, da nameruje
velno tudi provizorno). 8. Mesto učitelja-vo- 1Rusjja prihodnje leto povabiti v Kronstadt ditelja III. plačilne vrste na ljudski šoli v f amerikansko vojno brodovje.
Točno ob 8. uri začne sv. masa, pri
se
vrtu šole
najprej pripravo za kavo in potem m<jrnato mizioo plošč j, tako, razbilo. M ža s^> na t • odveli v zapor.
Nekoliko statistike. V prvem stru tega leta je bilo v Trstu 824 porok, 52
več nego lanskega leta v istem času. Kaže	zornice. torej, da še ne zmanjkuje na tem Bvetu —
kora žnila mož!	kateri bo pevalo iz prijaznosti »Slov. pev.
Rjjstev je bilo v prvem polletju letos	društvo«. Po maši se povrnejo udje in odbor
3065; porodilo Be je 1623 dečkov in 1442	spremljevani z godbo, istim potem v društvene
de*, c. Tudi t'3 je dogodek, ki je vreden	prostore, pohranit zastavo in potem
zabeltž-nja, kajti ne dogaja ee prepogosto,	r&z dejo.
da ženske možkim prepuščajo zmago!	Popoludne bo na odičenem
Konečno naj še povemo, kako je v tem	družbe »sv. Cirila in Metodja« pri sv. Jakobu polletju tramvsv prevažal ljudij. Tr.mvav G uliani 28.) vesti ca ki se začne ob 5.
ima v Trstu pet linij: B šket—Škedeni,	uri pop. Na veselici bo sodelovalo iz prjiz-
Kandler-Sv. Andrej, Barnera—gledališče	nosti »Slov. pev. društvo«, ki bode pevalc
Gold.jni, ulica Cont —R >jan in linijo v Bar-	Krasne pevske zbore, a pred in po petju
kovijsh. Na vseh teh linijah se je v prvem	bude godba svirala po največ le narodne ko
p.>l<etju vo'iK> 3*23.796 oseb.	male. Vstopnina za odrasle 40 stot., (20 proBtoru.
Prebivalstvo mesta tržaškega je štalo	nvč.), za otroke 20 stot. (10 nvč) konce ii prvega p >iuletja 185 041 duš, d. Č m Društveni odbor se nadeia, da se dru j
je št«-!o glas »m ljudskega štetja 1. 1900.	žabaiki in družabn em, kakor tudi drugi pri-
17-».127. dus. — V tem času je torej pre-	jat-flji društva, mnogoštevilno udeleže te po-
bival-tvo narastlo za 6914 duš.	membne in dr?d;c;jone]ne s>lavoo3ti.
Tatovi na deln. Soproga Anton in	Opombe. Družabniki in družabnice mo-
Mariia Mart nčič pro lajata starino v pr tličju	rajo ta dan noaiti društveno znamenje. Na
hiše š:. 10. na »stari mitn ei«, v katerem	red bodo pazili postavljeni nadzorniki. V prostoru imata tudi svojo spalnico in
Kubedu. 9. Mesto učitelja-vod telja III. plač vrste na ljudski šoli v Crnotiču. 10. Mesto ! učitelja III. plačilne vrste na ljudski šoli v Dolini. 11. Mesto učiteljice III. plač. vrBte
Nov zlati rudnik.
LONDON 6. (B) Iz Davs >na se poroča, da je najditelj zlatega polja Klondicke
^ .	ur 4.	i- j našel sedaj nov rudnik v pokrajini reke
na ljud.šoli v Dolini. 12. Mesta uciteljice i	, . -
J	' Pellv. Množina zlata vidi se tukaj veča, nego
Klondicke.
Anglija in sladkorna konvencija.
LONDON 8. (B.) Po dolgi razpravi, ki S temi mesti je združena plača, ki je je trajala do 2. ure po polunoči, je odobrila določena v deželnem zakonu od 9. oktobra | spodnja zbornica zakon o bruseljski sladkorm
III. plačilne vrste na ljudski šoli v Klancu. 13. Mesto poduči teljiee na ljudski šoli vjV Ospu. 14. Mesto podučiteljice na ljudski soli i v Dekani.
1901. štev. 35.
Pravilno premljene prošnje je ovložiti pismenim potom okrajnemu šolskemu svetu v Kopiu.
Prosilci za mesta učiteljev-voditeljev morajo dokazati tudi y?poB »bljenje za C^evaiije veronauka.
konvenciji.
Gospodarsko društvo pri sv. Mariji Magdaleni zgornji bo imelo prihodnjo ne-del <» »pri Bocotu« veselico. Sodelovala bo domeča godba in pevska diušova »Slava«, »Velesila« in zb^r čitaoce pri sv. Jakobu. Začetek ob 4. uri in pol popoludne. Pevska zabava bo trajala do 9. ure. Potem bo sledil
X Pevsko drnštvo »Prešeren« v ple ~ki bo trajal do 3. ure zjutraj. Na plesu Boljuncu ima v nedeljo dne 9. t. m. svoj piag'8io možfei 30 nvč., žanske pa 20 nvč. redni letni občni zbor v svojem društvenem	Čisti prihod je namenjen
družbi sv, Cirila in Metodija.
Na obilno udežbo uljudno vab*
Odbor.
Razne vesti.
Proces radi vohunstva. Kakor je bilo objavljeno že v včerajšnjih brzojavnih vesteh, se je vršila včeraj na Dunaju, pred razsodnim senatom tajna kazenska razprava proti sicer slučaju slabega vremena preloži ee veselica bivšemu finančnemu uradniku, dr. Osolin-
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNiK. Lastnik konsorclj lista ,,E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trat 2
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
skemu. Osolinski se je na razpravi branil, da ni hotel tujim velesilam izdati načrtov o določitvah glede železniškega prometa v slučaju mobilizacije, marveč, da je le hotel na zvijačen način izvedeti, da-li s:> t-ije vla-Bti že v posesti teh načrtov, kar je hotel potem sporočiti kornemu poveljniku Gal-gotziju in si na ta način pridobiti njegovo
na ntkftn odru v ozadju magazina. Mož in	na dan 23. avgusta ob isti uri zvečer. Vstop-
žena sta v nedeljo ob 4. uri popoludne za-	niče k veseli: se dobivajo v društveni pi-
prla svojo prodajalnico in šla ven, na kar	sarni in na dan veseiice pri blagajni, eta ee vrnila domov ob 8. uri zvečer. Na Na veselici pevskega društva »Zarja«
svoje začu lenje pa sta d >b la v svoji zalogi	v Kojanu minole nedelje so preplačali vstop-
dve g reč. svetilki, kar jima je pričale, da	ni no sledeči gg. :
bo bili notri tatovi, dasiravno bo bila vrata	Požar Josip 1 K, Fran Dollenz 4 K,
zaprta in nedotaknjena. Ko sta oba v na	Cenčič 50 stot., N. N. 50 stot., N. N. 50
gl.ci pregledala vso sv< jo imovino, zapazila	stot., Kolenc 50 stot., N. N. 50 stot., N. N. naklonjenost in protekcijo, da bi bil s posta, da bo ima tatovi odnesli 460 kron v	10 stot,. Cvek 50 arot., N. N. 10 stotink,! m0gj0 iste mogel zopet dobiti državno službo, denarju ter več dragocenosti. Stvar se je na-	Ferdo Fuk 50 stot., Rafael Pisčanc 10 stot., Sodišče je Osolinskega spoznalo krivim in znan la policiji in na 1 ce mesta je prišel	N. N. 10 stot., Silvester Pertot 50 stot., ga obsodilo radi poskuBa vohunstva na eno-in-pektor z bl žnjega inš^ktorata. ki je kon-	Anton Pertot 50 stot., Leopold Martelanc ietno težko ječo. Oaolinski si je pridržal pra-statiral, da s> tatovi predrli zid, ki ločuje	50 stot., Leopold Štokelj 20 stot., Ivanka Martinč Čevo prodajalnico od kleparske de-	Geržina 1 K, Fran Mencin 1 K, Lud. Naber-lavnice Mihaela Talaminija, in pr šli skozi to	goj 1 K, Fran PreBelj 1 K. odprt ao z Talaminijeve delavnice v Mart n- Podpisani odbor se najprisrčnejše zahvaća rev magaz n. V Talamini evo delavnico pa	ljuje vsem navedenim darovalcem in posebno so tatovi pr - skozi postranske duri, ki	še družini g. Frana Mikeliča ter gospodu A. vodijo iz veže hiše št. 10. »na stari mitnici«	Ferlugi na podaritvi zastav.
v de avn eo, katere duri bo s silo odprli. I Tudi v Talam nijevi delavnici s^ tatovi
ukradli 62 kr n.
ODBOR pevskega društva »Zarja«-Možfea podružnica družbe sv. Cirila
vieo do priziva.
Dru:ra tatvina. Anella vd. Lanzi ima	in Metodija na Greti vabi na redni občni
svoje štancanje v drugem nadstropju h še	zbor, kareri se bo vršil v nedeljo, dne 9. av-
6u 3. v ul f?i Rjssetti, a biva sedaj na leto-	gUHta J903 v prostorih »konsumnega druŠLva«
višču v Piranu. — O tej zadnji okolnosti pa	v Rjjaou. Dnevni red: 1. Nagovor pred-
bržb ne niso ničesar vedeli neznani p^šie-	sednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo bla
njakoviči, ki so vsekakor hoteli ob skati	gajn;ka. 4. VpiBovanje novih udov. 5. Even
g»9po Lanzi na njenem stanovanju v ulici	tuvelni predlogi. 6. Volitev novega odbora.
K s^etti in b cer 1 torek po noči. Ker jim	Začetek ob 5. uri popoludne.
na njih »zvonenje« bržkone nihče ni prišel odpret, pomagali eo si sami v stanovanje. Tam so gospo gotovo iskali po v^eh kotih, a ker je le niso mogli najti, pregledali so ee 6 v*e predale po omarah in ker je seveda tudi tamkaj ni bile, iskali ao jo cel<5 po — listnicrb, novčarkab, denarnih Skrinjicah in celo v šatuljlcah za dragocenosti. Tako si namreč tolmačijo nekateri dejstvo, da je po licj-ki komisar našel stvari v predalih omar vse v neredu ter listnice, novčarke itd. po-pclaoita iz(>razajene. Komisar sam — katerega je tjaksj pozvala neka služkinja, ki jc
Na obilno udeležbo uljudno vabi
odbor.
Vesti iz ostale Primorske.
X Učiteljske službe. V političnem c kraj u Volo^ko so razpisana nastopna učiteljska mesta : 1. uČitelja-voditelja III. vrste na mešanih jednorazrednicah v Tatrah, Slivji, Brezovici in Pasjaku. 2. učiteljice III. vrste na dvorazrednicab v Jelšanah in v Hrušici. Učevni jezik je slovenski na vseh gori nave-
denih šolah. Dohodki, spojeni b temi služba-
videla odprta duri stanovanja gospe~Lanzi -- I mi' razvidni 80 v deželnem zakonu za Istro
pa s: vso stvar drugtča predstavlja in meni, <ia poštenjakoviči niso iskali gospe, marveč ao iskali t?r tudi naš i in odnesli denar in drageetnosti. To svoje mnenje, ki bržkone ne bo krivo, je dotični komisar tudi brzojavno naznanil go«|>**j Lanzi. Gospej Lanzi bo p'> preč:tanju te brzojake, kljubu temu, da je na letovišču, z®lo — vroče.
Voz podrl otroka. Včeraj pop ludne je otroka Petra Pregar v ulici Teaa podrl na tala dvouprežni voz, katerega je vodil voznik Fran Bresn;č iz Rocola, hšt. 654. Telefonično pozvan, d. s;»el je na lice meita zdravnik se zd avniške postaje, ki je konststiral, da je dobil ( trok več ran na nogi in po hrbtu ter tnu je podelil prvo pomeč.
od 9. oktobra 1901 št. 35.
Za učiteljska mesta pod 1 zahteva Be dokaz u^posobljenctsi za nadomestno poučevanje v katoliškem veronauku.
Prosilci ali prosilke za ta mesta na j vlože svoje prošnje, redno opremljene, predpisanim potom v teku 4 tednov c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Voloskem
V političnem okraju Koper so razpisana nastopna učiteljska mesta:
A. Se slovenskim in italjanskim učnim jezikom :
1. Mesto nadučitelja II. plačilne vrste na ljudski soli v Lazaretu. 2. Mesto učiteljice III. plač. vrste na ljudski šoli v Lazaretu. 3. Mesto nadučitelja III. plačilne vrste na
Brzojavna poročila.
Skupščina Ciril Metodijeve družbe.
LITIJA 6. {P.) Skupščina bila veličastna, navdušenje veliko. Svetec izvoljen častnim členom. Volitve so se vršile soglasno. Vrteo na Greti vsprejet v družbino oskrb. Vsprejeta resolucija, ki poživlja poslance na boj za slovensko šolo v Trstu.
Jubilej dvornega župnika dr. Maycrja.
ISCHL 6. (H.) Dvornega obeda, prirejenega na čast jubilarju, dvornemu župniku, škofu dr. Lovrenciju M-verju, udeležili so se členi cesarske hiše in dvorni dostojanstveniki. Cesar je v kratkih besedah napil jubilarju.
Cesar je izdal ročno pismo na škofa Maverja, v katerem istemu čestita in ga v priznanje njegovih zaslug imenuje tajnim svetnikr m.
Grof Croluchouski t Isehlu.
DUNAJ S. (B.) Minister za vnanje stvari, grof Goluchowski, dospe na svojem povratku iz AVittela v nedeljo popoludne v Ischl.
Izgredi v Bretanjl.
LORIENT (Francija) 6. (B.) Sinoči ob 10. uri se je zbrala tu velika množica, med
= ulica Tesa št. '52. A. •
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hustrovan oenlk brezplačno ln franko.
nm,nnu *Mn*nstx**K
^	Svoji k svojim!	^
g	ZALOGA	g
I pohištva *
K
*l *
*
X *
* x
x
x
X
dobro poznane
tovarne mizarsie zairnp y Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej yinton Cernigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Hftyečja tovarna pohištva primorsie dežele,
Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, no*
X
*
derni sestav. Konkurenčne cene. Album poblitev brezplačen.
n n
n
M
K
n n x n x
x
K
n
KX*XXXKKKKttXXXXX
Alojzij Svap
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jest vin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
= NAJVEČJI IZBOR VRČKOV ZA PIVO =====
»e nahaja v dobro znani zalogi steklenin in porcelana
Jakob Hirsch, ul. Cavana 6 (nasproti škofijski palači}
■V TRST
Vzorec St 4.
Vzorec št. 2.
Vzorec št. 5.
Pošiljatve na deželo se izvrse z največjo točnostjo in nataočnostjo.
Svoji k svojim
Pavel Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zalogt pohietva, popola h sob. Dunaj—Trst.
Že ezno p< hifitvo, zrcala iz Belcje. — Pod« be v izl oru in tapeterija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt jk> najugodnejš b eef»f>h.
mladenič za trgovino z mešanim blagom j v okolici Trsta. Naslov pove uprava lista ,,Edinost*
i i
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica delTIudustria »t. 1. - Trst.
Ccmes tne pl( šče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v r HMiijili po dogovoru. — Se ne i hoji nikfcke konkurence bo 1 s glede ceue ali j kakovost1 blatra.
Trst ulica oelle Poste 1, v«'gai ul. Proda a »-rebrne ure od 3 gld. na
Namčbe se dostavijo razven embalaže franko na | P*«j> ?late	od 8	"»P"* Izbor sten
........kolodvor ali brod v Trstu......i ^il ur, regoUto.jev i. t. d. P< piavlja vt-ako-
_ vrt-tne cie po jal-o zmerni ceni.
30 malih stanovanj ISLStJi
kukinjo se vakoj odda v ulici Jnoustria in ul. Guardia v lišah St lfa. Pipama v ul. Giuliani št. 20 A, I na str od 1—2 in 5—7 i op.
Gnstav Bonazza
v Trstu. Piazza Barriera veecliia,
(vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev - in ta pecari j.	-■
- Popolno opremljene sobe. - JJpj|p p_ Pertot
Konkurenčne cene.	Curirtia.
TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM
jflnton Sandn pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST.
Priporoča velik izbor:
srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci, Snovi j iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene !
ooocoooooccocooo
Naznanilo preselitve! JOŽEF TAUČAR
trgovina z usnjeni
naznanja slavnemu občinstvu in posebno
l'prava dvorca (vile) »Pompejana«	cenjenim čevljarjem, da je svojo trgo-
na Katinari posojuje na zahtevo proti	vino preselij iz ulice Arcata št. 4 v mali dnevni odškodnini svoje tri polje- ulico Arcata Št. 2
dcUx stroje (t. j. mlatilnico. ristilnico	ter se priporočaje tudi za naprej bla-
in trijer) za mlatenje in čiščenje pše-	gohotne podpore, niče, ječmena, r/i. ovsa. ajde itd.
Več se izve pri upravi zgoraj ome njene vile.
podpirajte družbo Cirila in fidoh
Ivan Semulič
i
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
JAKOB BAMBIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalog© pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najti neje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
i
vsaki množini. Ceue so zmerne in postrežba točna in poštena. /^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>v
Da Krasn
Omnibus k vsakemu večernemu vlaku.
Na razpolago kočije, karete in sploh vozovi tudi na deželo
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo- j nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega | in najfinejega. Najfineje testenine po ^ jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa ; Q
ir» r^t r-rvJ \ i P<i7nAaili'j nurmVnrt hl »crn
in otrobi. Razpošilja naročeno blago ^
debelo in drobno fj
na
Velikanska
za prepeljevanje oseb in prtljage.
Postelje od K 1.60 do K 2.
Bobra kuhinja.
Točna postrežba.
Cenjenim potovalcem se priporoča 2—7 Ure zvečer za obilen obisk
po jako nizki ceni.
množina meglenega in svetlega, | tapetovanega ali kuhinskeg a pohištva se prodaja In nekaj ča a p najugod ejšiu 1 penih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza | 5. I. Slavno o ičiostvo se najuljudneje vabi si ogle- ! cati rastavljene predmete od U—12 predp. in od
Fran Geržina
lastnik.
Prodajalnica rokovic in kravat.
A. HUBMAN
TKST Corso št v. 1<>. TKST.
Rokovice g ae-, pive % rste za gospe, 2
gutiiba po.....gl'1 1.
3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice <z š\ed-«ke ali bele koze za pra i.
3 gumi) pi> .... gld 1.20 Rokovice z kinešk> svile p> . . gl I —.80 Rokovice z ponarejene kože, 3 gumbi
po........gld —.50
Rokovice glacć za goep< de <«nel«-ške vr«t») po .... gld 1.30 do 1.40 Rokovice f ri-tne ang'ežwe p<> . gld l'B0 Rokovice t.* čaetn ke gl<l 1.10, po^ča-trnke 70 novč.
Rokovice iz tkotske uiti od 40—50 nove.
Rokovice lukDj čas-t«?.....gld —.50
Rokovice w tous, ridoja novost, od svile 60 nove. od uiti 30 nov?.
Izbor kravat najnovejše mode.
^Ciprijm Parizien- prah za gospe tvrdke Kielliausei v Gradcu po 10 novi. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. K »kov ee te poškuš jo t«-r sprejemajo naročbe po meri.
Gulielmo Brod & C.°
]M)zaana tvrdka s
pOHIŠTVOM
najelegantnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI
po najnižjih cenah
Via S. Giovani Štv. 14
R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS
-'JJC -t >
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim^ rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroibe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroCbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !

Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjeni ali s prenapoluenjem želodca, vživanjem K pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let presku^eno. To zdravilo je
Hubert UUrich-ovo zeliščno vino.
fS To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnili zelišč in dobrim vinom, Q p Vjači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v ^ ** V	krvnih ceveh in deltije vspešno novo napravo zdrave krvi.	U
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore so odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaiK" pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi K pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina.
7oniranio nlnwOcLo nnfrohp in nie neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ^CS.|JII dllJC UlUVColVC pUU CSJC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabijenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi, pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
g^P* Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja f>e v stekleni« ah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu. Skednju, Miljah, Kopru, težani. Tržiču, Konkah, FHnrčelu, Ogleju, Gradežu. Izoli, Piranu. Paznu, Ruzetu, Post'jii Vipavi. Ajdovščini, Gorici. Gradišču ob Soči, Korminu, Romansu. Čamplungu, Cervinjanu, l" na^u, Bujah, Vižinad ^Ion oni. Lovianu, Opntiji, Voloskem, Rek', Bukaru, Sušaku, Ćabarju. R.buici, Vrhniki, Idri ». Kanalu, ( d du. ViJmu, Mor eljanu, Palmanovi. Lfti-iani, Portogruaro, Vodnjanu, Pulju, Labioju, Cresu, Ćernomblju, Metliki. Novemestu, Trebnjem, Litiji. Ljubljani, Kamuiku, §kotjiloki, Kranju, Tolminu, Tarct-ntu, Štanjelu, Lodroipo. ft. Vidu ob Tagliam^ntu, Pordenone, Motta di Livenza. Treviso. Lošin u, Arbe, Novi, Cirkvenica, Ogulin. Vrbovsko, Karlovac, Jaška. Samobo-, Brež ce, Kr-ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec. Celje, PHberk, Radorljica. Tržič. Tiviž. Rigolato. Pie»e di Cadore, Serarclo, Longarone. Bclluno, Conegliaao. Padovi, <'hioggia. Rovigo, Pago. Zadar; itd kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjši i krajev I-Jtre, Dalmacije, cele Avstrc-Ogrske in sosednjih deželah-
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenir zeliščnega ^ina po originalni ceni v vse kraje Avsiro-Ogreke.
Svari se pred ponareja r j e m
__Zahteva naj se izrečno
■V Hubert Ullrich-ovo	Zeliščno vino.
SL	•' T*-" L - v V ■ ■
99
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
?ae vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuna:rih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese ixdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone. =—	=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	izgubi	__
Vlnkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Emkompt in inkaaao menic.	flori« naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim o bresti m. V ložem denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. -■
Promet a Čeki in nakaznicami.