Uto LXVIL, št. 291 Ljubljana, četrtek cena Din l.- SLOVENSKI Lanaja r*a* aan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Lnaerao do SO petli mt a Din 2.-. do 100 vrst S Din 2JS0 od 100 do 300 vrst a Din 8.-. već Ji inserati petit mta DId 4.» Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« reiia mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 2.V« Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO D« CTPRA VN16TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOH. Smetanova 44/1 — NOVO MJESTO. Ljubljanska ca«ta. telefon St 26 — CELJE celjsko uredništvo: Strossmayeneva ulica 1. teletos tt 6A podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru I0V Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljen sl 10.Sil. Načrti diplomatov v 1.1935 Jedro pomirjanja Evrope je v francosko-italijanskem in italijansko fiigoslovenskem sporazumu — Na rešitev teh problemov bo v glav nem usmerjena diplomatska akcija prihodnje leto * Bruselj, 27. decembra, r. Ust »Soire« objavlja dopis svojega pariškega diplomatskega so trudni ka, ki se bavi s političnimi dogodki prihodnjega leta in naglasa, da bo leto 1935 za razvoj Evrope in okrepitev evropskega miru odločilnega pomena. V svojem članku pravi med drugim: Leto 1935 bo zelo pomembno za mednarodno politiko. Pričakuje se, da se bodo v tem letu sklenili številni in izredno važni mednarodni pakti, ki bodo v največji meri pripomogli k organizaciji in učvrstitvi miru. V začetku leta 1S35 bo rešeno posaarsko vprašanje, kar bo imelo za posledico, da se bodo zelo pospešili razgovori in pogajanja za sporazum med Francijo in Nemčijo. Računa se tudi s tem, da se bo poleg realizacije francosko-italijanskega sporazuma in zbližanja sklenil tudi vzhodni varnostni pakt, kakor ga je predložila Francija. Znano je, da sta ta pakt odobri D tudi že Anglija in Italija ter da ga je že sprejela Sovjetska Rusija, z njo vred pa tudi Češkoslovaška in baltske države. Gre samo še za to, da se pridobita tudi še Nemčija in Poljska. Izgledi so zelo povoljni in lahko se pričakuje, da bo Anglija zastavila ves svoj vpliv na odgovorne kroge v Nemčiji, da jih pridobi za ta načrt. Prva diplomatska akcija v novem letu bo sklenitev sporazuma o splošnem varnostnem paktu. Druga glavna naloga diplomatov v prihodnjem letu pa bo, da potom zbližanja med Francijo in Italijo ter Italijo in Malo antanto dosežejo stabilizacijo položaja v Srednji Evropi. London, 27. decembra, r. »Daily Tele-graph« poroča o francosko-italijanskem načrtu za ustanovitev posebnega varnostnega sistema za Srednjo Evropo. Poročilo ugotavlja, da sta o tem podrobno razpravljala angleški zunanji minister Simon in francoski zunanji minister Laval na svojem poslednjem sestanku pred božičnimi prazniki v Parizu. Francosko-italijanski načrt sloni na predpostavki, da je neodvisnost Avstrije osnovna točka srednjeevropske stabilizacije. Rešitev tega problema o tvar-ja pot za rešitev vseh ostalih srednjeevropskih vprašanj. Francija in Italija sta se z edinih" na garancijski pakt, ki bi ga poleg Francije In Italije podpisala tudi Mala antanta. \ng]ija in Nem eija. Uvod za dosego tega pakta tvorijo vršeči se razgovori med Rimom in Parizom, ki po informacijah lista dobro napredujejo. Nadaljnji pogoj za stabilizacijo položaja v srednji Evropi je sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Za ta sporazum je Italija po informacijah londonskega lista pripravljena doprinesti žrtve, na drugi strani pa se pričaku-:e tudi od Jugoslavije, da bo doprinesla svoj delež in omogočila odstranitev i seh sporov. S tem bi se tudi pospešila "kv'daci.ia nesporazumov med Jugoslavijo in Madžarsko in tako razčistilo politično ozračje v Srednji Evropi. Končno pa ugotavlja »Dailv Telegraph«, da je izvedba vseh teh načrtov brez sodelovanja Nemčije nemogoča. Stališče, ki ga bo zavzela Nemčija, pa je v glavnem odvisno od nemško-frane06kih odnoša-jev po posaarskera plebiscitu, kar bo odločilne važnosti za ves nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Lavalov poset v Rimu in Londonu Pariz, 27. decembra, r. »Excelsk>r« poroča, da še ni določeno, kdaj bo potoval rrrnistrski predsednik Flandin v London in se odzval povabilu angleške vlade. Kar se tiče zunan.ega ministra Lavala. smatrajo v političnih k-TO-a^h. da poide v Lorrdon šele po svojem p-osetu v Rimu in po razgovoru z Mus-solini.iem. Zato je potovanje Lavala v London še docela negotovo, tem bolj, ker še ni določen niti čas poseta v Rimu. Izgleda, pravi »Kxcelsior«, da se Laval u nič kaj »ne mudi v Rim. Leto tragičnih dogodkov Bilanca letošnjega leta — Iz vsega zla se je rodilo tudi mnogo dobrega Pariz, 27. decembra, r. Pod naslovom »Tragično leto« objavlja »Temps« bilanco letošnjega leta in nadeva vse tragične dogodke, ki so se odigrali v zadnjih dvanajstih mesecih. »Čudno je,« pravi li?>t,, >Cuventu:c pravi, da je tudi Titulescu sam kategorično zavrnil razširjevalee te tendenciozne vesti. >Dimineaca« pa poroča, da je imel ministrski predsednik Tatarescu namen rekonstruirati svoj kabinet in pritegniti k sodelovanju več političnih osebnosti izven sedanje vladne strat ke. Po 'X)«lednjih razgovorih s političnimi voditelji pa je to namero opustil. Prijava latentnih rezerv Beograd, 27. decembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal navodila o prijavi latentnih rezerv. Podjetja, ki razpolagajo z latentnimi rezervami v aktivni ali pasivni bilanci, so morala tekom 1. 1934 vložiti posebne prijave, iz katerih so bile latentne rezerve natančno razvidne. Da bi se moglo to uradno preveriti, so morala podjetja s takimi rezervami navesti tudi kalkulacije, na podlagi katerih so ugotovila rezerve in iz katerih naj izhaja, kako so nastale. Podjetja, ki dozdaj še niso izročila davčnim oblastvom te prijave ali negativne izjave, naj to store čimprej, ker jim bodo sicer uradno pregledali njihove knjige. Ce bi pri tej priliki ugotovili rezerve, bo proti podjetjem uveden tudi kazenski postopek. Prijavljene in od davčnih oblastev ugotovljene rezerve je treba zabeležiti v spisek rezerv. Prijavljene rezerve bodo davčne oblasti primerjale s knjigami in drugimi dokazili. Če je podjetje prijavilo nezadostne podatke, ga bo davčna oblast pozvala, da jo izpopolni z vsem, kar je potrebno. Na podlagi zbranih podatkov bo davčna oblast po potrebi pregledala tudi knjige podjetja in ugotovila ali je izjava in prijava točna. Prijavljene rezerve bo davčna oblast obdavčila z družbenim davkom za leto 1934. Davek znaša 6°/o. Na podlagi tega bo davčna oblast izdala zadnji sklep. Proti temu bo mogoč priziv na finančno direkcijo v 30 dneh. Od rezerv, ki jih davčna oblast ugotovi s pregledom knjig, bo odmerila takisto 6PU družbenega davka, hkratu pa bo proti podjetju naperila postopek radi davčne utaje. Podobno bodo ravnale davčne oblasti tudi proti podjetjem, ki so vložila nepravilne prijave, bodisi da so prijavila svoje rezerve v manjšem znesku, bodisi v aktivni ali pasivni bilanci. Odmera 6*/onega družbenega davka je odvisna od predhodne cenzure finančnih ravnateljstev, ki jih nato dostavijo finančnemu ministrstvu v še enkratno cenzuro. Pri oceni in določitvi rezerv morajo davčne uprave posvetiti posebno pozornost podjetjem večjega obsega, zlasti tistim, ki so jim delnice večinoma v rokah omejenega števila delničarjev in ki pripadajo domaćim ali tujim koncernom, kartelom itd. Pred sestankom Narodne skupščine Sklicana bo za 2. ali i. januar — Na prvi seji se bo predstavila nova vlada s svojo deklaracijo — Zanimanje za sklepe JNS Beograd* 27. decembra, p- Ministrski predsednik 2. Jevtić ie imel "čeraj dallši sestanek s predsednikom Narodne skupščine g. dr. K um a nudi Jem. Razpravljala sta o sklicanju Narodne skupščine. Po vsestranskem razmotri van Ju položaja sta se zedlnHa na to, da bi se Narodna skupščina sklicala za 2. aH 3. januar k kratkemu zasedanju, ki bi trajalo samo en aH dva dni. Na tej seji bo Narodni skupščini predložen proračun za leto 1935-36, ki ga je šestavfl že prerini nVancni tnJmterer dr. DJordie-vić. Proračun bo tako! nato vzel v raznravn finančni odbor, ki na* b» čimprej konča! svofe d<4o. da W mogla Narodna skupščina tako! po praznikih nri- četi proračunsko razpravo. Obenem bi se na tej seji Narodne skupščine predstavila Jevtićeva vlada z deklaracijo, ki fo je napovedal ministrski predsednik g. Jevtić* že takoj ob sestavi svoje vlade. Za deklaracijo vlade kažejo v vseh političnih krosrlh največje zanimanje, ker smatrajo, da se bb v tej de-klarm vlada [asneiše izjavila o svojem programu in svoiih cfliih. Z nič manjšo napetostjo pa pričakujejo v vseh političnih vrogih jkitrl^njo se;o ožjega glavnega odbora JNS. na katerem bo JNS zavzela svole stališče napram poslednjim nollačnim dogodkom m napram novi vladL Pred rekonstrukcijo grške vlade Atene, 27. decembra. AA. Vest o rekonstrukciji grške vlade potrjujejo zdaj tudi v uradnem listu. Rekonstrukcija bo dokaj obsežna. Predsednik vlade jo bo izvršil po božičnih praznikih. Šlo bo predvsem za izpre-membo v pravosodnem, gospodarskem, prosvetnem resoru in v resom narodnega zdravja. Verjetna pa je tudi izprememba dosedanjega notranjega ministra. Preosnova direktorija fašistične stranke Pariz, 27. decembra. AA. O nedavni preosnovi direktorija fašistične stranke piše današnji »Temp&c, đa je •=> mest od 11 pripadlo fašistom iz prvih let pokreta, ka delujejo na čelu pokrajinskih organizacij. Vsi ti ostanejo tudi po izvolitvi na deželi, pač pa bodo v pogostih stikih * uradom v Rimu. V direktoriju bodo zastopali stremljenja svojih pokrajin, obenem pa jim bo dano, da upoštevajo tudi globlja vprašanja narodne celote. List pristavlja, da ta izprememba nima političnega pomena. Gre edino za rotacijski sistem, ki ga Je želel in ki ga izvaja sam predsednik italijanske vlade. Paragvajci se ne brigajo za sklepe DN Aaaunclon, 27. decembra. č. Vrhovno poveljstvo paragvajske vojske je izdalo komunike, v katerem pravi, da so večji vojaški oddelki zavzeli tri bolivijske trdnjave. Kakor kaže to poročilo, je ostala intervencija Društva narodov v bolivij sko-paragvajskem sporu brez vsakršnega uspeha. Goring se ženi Pariz, 27. decembra. AA. Po poročilu neke tukajšnje agencije kaže, da se bo predsednik pruske vlade Goring v kratkem poročil z znano nemško igralko Son-nemann. Nevesta je nastopala z velikim uspehom na raznih nemških odrih im je zaslovela rudi kot filmska igralka- Tragedija znanstvenika Pariz, 27. decembra. AA. Upravnik zavoda za zatiranje tuberkuloze v Lillu prof. Granclos je umrl kot žrtev svojega poklica. Nedavno tega je preiskal neki preparat in se pri tem slučajno ranil. Rano so mu takoj operirali in dezinficirali. Profesorji in njegovi asistenti so bili prepričani, da so zastrupitev omejili in da jc vsaka nevarnost odstranjena. Zaradi tega se je profesor za božične praznike napotil v Pariz k svoji rodbini. Tu pa se mu je zastrupitev obnovila in je po dveh dneh umrl. Vsi napori zdravnikov so bili zaman. Masarvkov božič Praga, 27. decembra, č. Predsednik Ma-saryk je praznoval božič kakor običajno v Lanyh Do ponedeljka zvečer je še ura-doval. Za božične praznike se je zbrala vsa njegova družina. Tudi njegov sin poslanik dr Jan Masarvk je prišel iz Londona. V Lany so prihajali ljudje iz vse bližnje in daljne okolice, ki so prinesli sivolasemu predsedniku božična darila. Tudi Masarvk sam je obdaroval za bofrfčne praznike več sto revežev. Novinarska stavka v Beogradu Beograd 27. decembra, p. Danes so vsi uredniki in sotrudniki znanega beograjskega lista >Stampa< stopili v stavko in ustavili vse delo v redakciii Novinarsko udruženie ie vsem ooklienim novinariem zabranilo ^odelovanie pri tem listu, dokler ta spor ni rešen. Po spora ie prišlo zaradi nerednega izplačila plač in honorarjev s strani lastništva lista. smrt sodnega kanclista Videm, 27. decembra. V Stari vasi pri Vidmu se je 20. decembra ustrelil naravnost v srce 24-letni sin sodnega kanclista Maks Ivačič. ki je šele prišel od vojakov na dopust. Mlade nič bi se bil moral usodnega dne vrniti nazaj k vojakom, zaradi nesrečne ljubezni je pa obupal nad življenjem. Težko ranje nega fanta so prepeljali v bolnico v Krško, kjer so ga operirali. Operacija se je siceT posrečila po večdnevnem nihanju meri življenjem in smrtjo je pa Ivačič na »veti dan izdihnil. Pokojni Maks je bil simpatičen in mar Ijiv fant, znan tudi kot izvrsten sokolski delavec. Več let je bil načelnik domačega Sokola in pomeni njegova nenadna smrt za društvo hud udarec. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne na Vidmu. Bodi vrlemu Sokolu ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem pa nale iskre>no sožalie! Tragična smrt nasilneža Novo mesto, 36. decembra Orožniki iz Kostanjevice ob Krki so skoro že tri leta zasledovali posestniške ga sina, okrog 35 let starega Brdika I. iz vasi velikega Bana pri Kostanjevici Fant, ki bi moral nastopiti svojo kazen na katero je bil obsojen pred novomeškim okrožnim sodiščem zaradi pretepa, se za nastop kazni ni zmenil. Orožniki, ki so dobili od sodišča nalog, naj ga aretirajo, so obsojenca zaman iskali, kajti čim je zaslutil, da so mu orožniki za petami, jr je odkuril v Gorjance, kjer je imel najbol; varno zatočišče pred svojimi zasledovale. Tako se je znal spretno izmikati, da pn ga cela tri leta zaman iskali Na sveti večer pa je zadela fanta pr> njegovi nepremišljenosti in nasilnosti bridka usoda Orožniška patrulja je zašle dovanega izsledila v domačem kraju Brd nik se je branil aretacije in se tudi de jansko lotil orožnikov in jih lažje poškodoval. Ker se na večkratni poziv orožnikov fant ni hotel udati, pač pa je še sr d!teje napadal orožnike, so Ie-ti uporabil orožje, pri čemer je dobil Brdik poSkod bo z bajonetom v gornji del teleea. Napil než je zadobljeni rani kmalu podlegel. Vremensko norocilc Smučarski dom na Pokljuki, na 10 cm stare podlage 20 cm pršiča. Temperatura ob 8. zjutraj —7. Skakalnica uporabna. Smuka idealna Vreme jasno. Tzgledi zt prihodnje dni prav dobri. VrPTOPncIr* nanowl Dunajska opoldanska (Temenska napoved 4- petek- Pretežno oblačno, zelo verjetno, da bo snežilo. Temperatura se bo gibala okrog ničle Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih, 27. decembra. Pariz 30.37&75. London 15.255, Newyork 308.626, Bruselj 72.35, Milan 36.42, Madrid 42-26, Amsterdam 208.85, Berlin 124.—. Dunaj 57-50. Praga 12.91£, Varšava 5fi-£5. Bukarešta 3.06- LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2309.63 — llttft Berlin 1366.60 — 1377.40, Bruselj 800.10 — 804.04. Curih 1105.86 — 1111.35. London 168.31 — 168.91. Newyork 3385^8—3413.54. Pariz 225.35—226.47, Praaja 142.74—143.60. Trst 291.69 — 294.09 (premija 28-5 odst.) Avstrijski šilin* v privatnem tttrta^a 8.10 do 8.20. Stran 2. 'SLOVENSKI NAROD*, dub 27. decembra 1934 >tev 201 Parmov spominski večer v operi Večer je bil pripravljen z _______ »Ksenija" namestu v radiu v Ljubljana, 27. decembra- I »So li kritiki in časopisi samo zato tu, ' da c> dvojim nerganjein uničijo to, kar so drugi z velikim trudom ustvarili ?< je za* pisal Viktor Parma m menil« naj bi kritika >dobro_otno poučevala, vzpodbujala in le prav posebno bude zmote prizanesljivo era-jala« Spominski večer ob 10- obletnici smrti slovenskega skladatelja V. Farme v nede-*ljo v naši operi pa je bil ustvarjen ne le brez, velikega truda, nego z lahkomiselno površnostjo na način, ki ga nikakor ne morem le prizaneljivo grajati. Prav mi je, da moram »nergati«. Današnja uprava slovenske opere se sploh ni spomnila desetega smrtnega dneva nekdaj najbolj popularnega slovenskega opernega skladatelja. Dasi je mariborsko gledališče prav za to priliko nanovo vprizorilo Parmovo prvo in sploh prvo slovensko vse-večerno opero >Urh, grof eeljskic po besedilu Antona Funtka iz slovenske ljudske legende, bi bil minil Parmov spominski dan v Ljubljani prav tako brez vsake primerne odrske vprizoritve, kakor je minilo deset let brez ponovitve katerekoli Parmove ooe-re ali op_rete. Toda slučajno je na aktualnosti vedno pozorna uprava ljubljanskega Radia pripravljala tudi Parmov spominski spored ter je najela nekaj solistov in zbor za izvedbo Parmove >Ksenije< v svojem studiju. Ker so bili najeti Člani opere, je naša operna uprava končno zvedela za to namero. In postalo ji je vendarle nerodno! Viktor Parma je zložil pet oper in štiri operete- Ni ea slovenskega skladatelja, ki bi bil zložil več gledaliških glasbenih del in ni ca slovenskega komponista, čegar ime bi bilo večkrat na lepakih slovenske in jugoslovenske opere, operete in tudi drame kakor Parmove. Tako je operna naSa uprava — ponavljam, da brez vsakega truda — pograbila slučajno ee ji nudečo priliko in po pogajanjih z upravo Radia prenesla že pripravljeno »Ksenijo« iz studija na svoj oder. Imenitno! Kdor zna, pa zna! Predstavo sta imela opera in Radio! Ali v naglici so pozabili, da studio ni oder: v studiju namreč solisti lahko udobno sede in pojo iz not v rokah, na odru pa je treba igrati, znati partijo in tekst na pamet, tako da je šepetalec kvečjemu v sili majhna pomoč. Za vprizoritev na odru je treba slasti z začetniki mnogo skušenj, gospod Janko, ki je nagloma zašel med reži-e*erje, je moral še bolj nagloma postaviti >r__enijoc na oder z goep. Franclom. Na- j glica pe ni nikoli prida. Tako smo doživeli predstavo, ki je bila — milo. prizanesljivo povedano — mučna, zlasti pietetnemu namenu docela neustrezlji-va- Operni tekat je res znal gladko edini g. Janko, ki ga zna ie iz Maribora, kjer je opetovano pe) in igral viteza- G. Franci ima lepo srednjo lego, ne ima cr u je pa višin meniha Alekeija in ni opasno pelal le v besedilu, nego tudi ▼ znanju pevskega parta. Zaradi nedostatne priprave jo bil v igranju seveda tog in boječ, a zaradi neznan ia partije razburjen, da se mi je smilil. Tako se pevca začetnika ne sme zlorabljati in komponista, čeprav nesodobnika in mrtvega, blamirati. S svojo rutino si je dobro pomagala ga. Ribičeva v partiji Ksenije in jo mestoma pela prav lepo; v celem pa tudi ni mogla docela ustrezati, ker je bila v besedilu nesrotova. Izvrsten o spevu in i ari (z izjemo nastopa!) ie bil vitez p- J a n k a in pa Tatjana ge. K o g e j e v e, ki pa je zapela le eno kitico svoje pesmice- Dobro se je držal zbor. ki ae je previdno umaknil za kulise _im hit-roje. Intermezzo je žel seveda aplava, toda čul sem sra svirati že često blestečeje in pa točneje. •. Ako je res, da se prenese vsa predstava >KsProjekt< in >Po--lednja noče ter žel zanju živahno priznanje. Končno je izvajal operni orkester, ki je bil pri »Kseniji, zelo ugodno pomnožen z orkestrom Radia, še troje Parmovih orkestralnih del, ki so jako ugajale: Stara pe-semc (predigra). »Carične amaconkec (balet) in ?Rokovnia5i_ (predigra). Vnovič pa so nam dokazale, da je znal Parma sijajno pisati za orkester, da je bil razkošno bogat melodij in da je vzgledujoč se na Verdiju in Ma'scairniju. Vendarle stal trdno na domačih tleh in naše liudske melodike. Ker ni bilo pravilne reklame, je bilo ka'nak gledališče melone prazno. Ako bi se bMa vprizorila namesto navedenega Šanna-r»in vflevv^ma opera, ali pa vsaj k >Kse^ nir« še >Stara pesem<. bi bil ta spominski večer dosti po6rečenejši. Priredbe so se udeležili rudi sklndatelji ™. A Laiovfe, SL Oterc in dr- DolinaT. ^•ledal^o upravo je zastopal sam g- Oton Zupančič. Fr. G. Tudi v hokeju napredujemo, samo ledu ni Hokejska sekcija liri je se je temeljito pripravila na novo sezono Ljubljana, 27. decembra. No vremenarji so vam pa letos pošteno zagodli, smo se obrnili ni načelnika hokejske sekcije SK Ilirije. Kakor smučarji željno pričakujejo snega, tako tudi naši drsalci niso preveč zadovoljni z vremenom. Dunajska vremenska napoved, ki se ji sicer ne more odrekati verodostojnosti, je tokrat popolnoma odpovedala. O kakšnem padcu temperature ni duha ne sluha. Hokejisti pri Iliriji pa so optimisti in so prepričani, da bo z novim letom pritisnil mraz in da bodo lahko takoj pričeli s svojim naj-milejšim sportom. Čeprav še ni ledu, je že vse pripravljeno. Igrišče za hokej na ledu bodo letos modernizirali. Na obeh straneh golov so postavili 1.50 m visoko ograjo, kar bo igro nemalo poživilo. Streli, ki so zgrešili gol, so končali v outu, zdaj bo pa ploščo zadržala ograja in igra ne bo tolikokrat prekinjena. Navadno obdaja ograja celo igrišče, vendar je praksa pokazala, da ob podolžni strani ni nujno potrebna in da jemlje gledalcem pregled igre. Zato so se pri Iliriji odločili, da postavijo ograjo le ob obeh go-lovih črtah. V podolžni smeri so igrišče podaljšali na vsaki strani za 2 m in ima zdaj predpisano mednarodno mero 60X25 m. še nekaj so hokejisti letos dobili, kar bo nemalo pripomoglo k večjemu razvoju te športne panoge v Ljubljani. Po svetu se tekme v hokeju na ledu navadno igrajo zvečer pri električni razsvetljavi. Tudi Iliriji bo storila enako in je v ta namen uporabila velike reflektorje, ki so bili na nogometnem igrišču za nočne tekme, S tem bodo igralci prišli do nujno potrebnega treninga, ki so ga do zdaj pogrešali. Podnevi so bili treningi nemogoči, ker bi bili v nevarnosti drugi drsalci in je moštvo nastopalo na tekmah docela nepripravljeno. Zdaj bodo treningi v večernih urah, prav tako pa tudi tekme, kakor je to običajno po vsem svetu. Tekme bodo večinoma med tednom in bo s tem ustreženo zlasti smučarjem, ki gredo ob sobotah in nedeljah na planine. Moštvo bo v glavnem isto kakor lani. Precejšnje pojačanje pomenita Pogačnik. Ia je dovršil študij v inozemstvu in je ves ta čas igral hokej v Saizburgu, ter Lom-bar, ki se je vrnil od vojakov. Poskrbljeno je tudi. da bo lahko Ilirija igrala z vsemi klubi. Jugoslavija namreč ni včlanjena v mednarodni hokejski organizaciji in bi po pravilih ne mogla igrati z včlanjenimi klubi. Mednarodna federacija je pa v interesu razvoja dovolila svojim članom, da igrajo tudi v Ljubljani. V Jugoslaviji zaenkrat še ne nameravajo ustanoviti savez za hokej na ledu, ker je ta panoga pri nas šele v razvoju in imamo še mnogo premalo klubov, ki bi gojili hokej. Ilirija dela na tem. da bi se hokej na ledu razširil tudi v drugih mestih naše države ter bo v propagandne svrhe nastopila v Zagrebu in Beogradu, kjer kažejo za ta sport veliko zanimanje. Seveda so taki nastopi zvezani z velikimi denarnimi žrtvami in bo prizadevanje Ilirije prineslo uspeh le, ako jo bodo merodajni činitelji gmotno podprli. Tekmovalni spored je Ilirija že sestavila. Najprej se bo pomerila z Beljačani, ki so na približno enaki višini kakor Ljubljana, nato bo v Ljubljani gostovalo moštvo iz Leobna, ki spada med najboljše v Avstriji. Sledil bo mednarodni turnir na Bledu s predvidoma močnejšo zasedbo kakor je bila _*___ Turnir bo Ilirija skušala delno ponoviti v Ljubljani. Za merilo napredka je na sporedu tekma s KAC, avstrijskim državnim prvakom. Po možnosti bo povabila še druga moštva, ki bodo potovala mimo Ljubljane in je v dogovorih s Kanadčani, svetovnimi mojstri v tej panogi. Do uspešnega zaključka bo težko prišlo, ker Kanadčani zahtevajo za vsak nastop skoro 20.000 Din, toliko pa Ljubljana ne more plačati. Slovenci v Ameriki V Betlehemu, država Pe_Lr_sylva__ia, je nedavno porodila Helena Robarjeva v dveh dneh dvojčki, kar je vzbudilo veliko zanimanje med zdj-avriiki. Prva deklica je bila rojena v torek ob 3. zjutraj in je tehtala dva in pol kilograma, druga je pa prišla na srvet v Četrtek ob 1. zjutraj in je bila pol kilograma težja. Robarjeva je Slovenka, kot dekle se je pisala Franči&ka Kopri všek. 4. decembra sta odšla France Pristavec in njegov srn Rudolf iz Cooemaugha na lov na jelene. Oče in sin sta ae držala skupaj, drugi lovci so se pa razkropili. Nenadoma jima je pritekel majhen jelenček nar sproti. Oče in sin sta obenem sprožila puški, nesreča je pa hotela, da je arinov strel zadel očeta, ki je kmalu i___rvavel. Pokojni Pristavec je bil doma z Brezovice pri Borovnici. Star je bil 53 let. Za njim žaluje več otrok. V Clevelandu je postal žrtev prometne nesreče Josip Horvat. S tovariši je čakal na križišču dveh prometnih ulic na avtomobil, ki naj bi jih odpeljal na delo. Zaradi rdečega, prometnega signala je šofer avtomobil tako naglo zavrl, da je na križišču kar zaplesal. Horvat je v zadnjem Mpu opazil pretečo nevarnost, naglo je pograbil več tovarišev in jih potisnil v stran, a njega samega je zagrabil avtomobil in ga s takšno salo treščil v stran, da je takoj podlegel poškodbam. Policija je šoferja aretirala. Pred poroto v Clevelandu se je zagovarjala zaradi detomora 32-letna Helena Novic ev a. Obtožnica ji je očitala, da je takoj po porodu zadušila svojega sinčka. Novi-čeva je povedala, da je sama in brez vsake zdravniške pomoči v kopalnici rodila otroka in da ne bi kdo cul njegovega joka, mu je položila roko na usta. Porota je Noviče-vo oprostila, a obtoženka je prosila, naj jo obdrže v zaporu, češ, da nima kam itL V premogovniku pri Bellairu, država Ohio, je nastala nedavno eksplozija, pri kateri je bil ubit 19-let_d Miha Obran o-vič. — v Chicagu je nedavno umri brivec Anton KoSmerl, star 46 let in doma iz vasi Retje, fara Loški potok. Zapustil je ženo in hčerko. — Po dolgi bolezni je v Clevelandu umrl 3. decembra Rudolf Nad-bat, za katerim Žalujejo žena In dva sina. Pokojni je bij iz Ljubljane, kjer je zapustil tri brate in sestro — S. decembra je v elevelandski bolnici umrla Barbara Oblakova, rojena Bedekovič, stara «3 let. V soboto 24. novembra je šel Avgust Samec iz Conernaugha na pogreb Janeza Maliniča. Nenadoma mu je pa postalo slabo in že se je zgrudil mrtev, zadet od srčne kapi. Pokojni je bil star 54 let te je bU doma Iz vipavske doline. Zapustil je ženo in več otrok. — v kraju Hooversville je umrl Janez Brie. — v Durant C_tyu je 27. novembra umrl nenadne smrti 38-letni Aloizij Bal a nt. Pokojni je bil doma iz vasi Štefan na Dolenjskem. Za njim žaluje žena, v starem kraju pa mati _n s sati a. Opatijski tramvaji ▼ LJubljani I Jasa Jasa 37. decembra. Pred illil že so op__Di I-jubljsncani na progi električne uuatas tdkamm* nov voz, o kitaram so takoj ujranili, da fre za enega bsmed voznega parka, ki smo ga dobili Is Opatije. Med jii sta obrato- vala že dva taka vozova« Id imata številki 31 in 40. Na novo prepleakana voza v zeleni in bali barvi, s mestnim grbom ob strani, ie vedno vzbujata poaornoat občinstva. Sta prav čedna, nekoliko daljša kot ao stari voaorvt, pa nekoliko krajša od novih vozov. Tudi notranjost je prav dobro ©hranjena, aamanja stojišča pa so še nekoliko manj zavarovana proti vetra, dežju aH snegu, kakor so pri naših starih vo-zovflh. Temu se bo dalo sčasoma najbrž odfpomoči. Skupno je kupilo vodstvo naše električne cestne železnice v Opatiji 20 vos, in sicer 13 motornih, 4 priklopne in 3 tovorne, ki izgledajo kakor veliki vagoni in je mogoče z njimi prevažati težke tovore. Ves ta vozni park je pridobila Ljubljana za res prav nizko ceno, za okrog 300.000 Din. Ce pomlatimo, da stane en sam novi voz, kakršne smo dobili iz tovarne v Brodu, blizu pol milijona dinarjev, vidimo, da je imelo vodstvo naše električne železnice pri nakupu srečno roko. Popravila vseh voz bodo stala samo nekaj nad 50.000 Din. Vo-vozi bodo prihajali v promet postopoma in bodo do konca aprila prihodnjega leta že vsi na progi. Maja meseca bodo pričeli obratovati tudi 4 priklopni vozovi, ki so odprti. Vsa popravila izvršujejo v domaČi delavnici v remizi v Šiški. Dobrodelna prireditev Hrastnik, 26. decembra. V nedeljo 23. t. m. ob 15. je obdarovala podružnica NSZ. v Hrastniku siromašne otroke svojega Članstva v spomin rojstnega dne blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prostori gostilne Roš so bili nabito polni otrok in odraslih. Ob-darovanih je bilo 150 otrok. To dobrodelno prireditev so podprli sledeči darovalci: Steklarna v Hrastniku 250 Din- Po 100 Din so darovali: Ravnatelj ing. Drolz, ravnatelj ing. Prohaska, Tovarna kemičnih izdelkov in g. Ferdo Roš. Po 50 Din gg. dr. M. Neuberger, rudn. nadzornik ing. Burger, podjetnik Janko Hanžek, obratovo-dja steklarne ing. J. Sehmauz, obratovodja ing. Ullmann, upokojeni šihtmojster Miloš Babic, rudniški zdravnik dr. Amšek, upok. ravnatelj kem. tovarne ing. F. Burger, prokurist steklarne Franc Pečnik in čevljarski mojster Ignae Kori t ni k. Po 3n Din g. rudn. inženjer R. Freiyer, obratovodja ing Karnovšek, uradnik kem. tov. Em. Ze-linka, ing. Korbar, upok. nadpaznik Ivan Zavrašek ter brivski mojster Drago Lisac G. šol. ravn. v pok. Anton Gnus Din 25. Po 20 Din: gg. rudn. nadpaznik Rudolf Zupan, urad. kem. tov. Bruno Diermavr, ing. Findeisen, rudn. nameščenec Zolner, uradnik steklarne Franc Šuperger. uradnik Rudolf Runge, gostilničar Fric Hofbauer, občinski delovodja Alojzij Podrenik, uradnik kem. tovarne Fleimisch, gostilničarka Alojzija Sentjurc; po 10 Din gg. gostilničar Drago Logar, rudn. nam. Drago Klemen, rud. nam. Kralj, nadpaznik Jože Trebežnik, rudn. nam. Podmenik Ivan, avtopodjetnik Miloš Hercog, mesar Ivan Loger, poslovodja Nande Dragar, lekarnar mag. Josip Warto, gostilničar Frane Laznik, popestnik Koče var, šolski upravitelj Vitko Jurko, gostilničar Vinko Domitrovič; Iz Laškega so darovali: dr. Fran Roš 100 Din, gostilničar Josip Igričnik 50 Din ter kmet referent Ivan Zupan 5 Din. Iz Trbovelj: trgovec Drago Radej 50 Din, nadalje tvrdka Bat'a 100 Din, Vilim Brauns, Celje 100 Din, uradnik Falske elektrarne Giber 20 Din. V blagu so darovali poleg Trb. prem. družbe sledeči trgovci in obrtniki: Franc Ribnikar, štravs Alojz, Laznik Franc, Der-gan Rudolf iz Laškega, * Bauerheim Pavel, Bi rtič Slavko, Loger Alojz, Požun Edvard iz Trbovelj, Senica Vid in Karel, Josip Hofbauer, Čeplak, Benetek Franc, Soper R., Bantan Kari, Majcen Martin, Brinar Anton, Draksler Jakob, Artur Nachbar, Zupan Neža, Drnovšek Frane, Hinka Francka sinovi, »Zlatoroge, Kolinska tovarna, Medic in &, in >Žika«. V najlepšo zahvalo vsem plemenitim darovalcem so bila pač od veselja žareča lica malih obdarovancev! Božićnica siromašne viške dece Vič, 27. decembra Kakor vsako leto, je tudi letos priredila viška občina lepo božićnico, na kateri je bila obdarovana revna viška šolska deca. Socijalni odsek viške občine, ki mu načelu je g. Andrej Ažman, se je potrudil in zbral predvsem praktična darila, obleko, perilo in obutev, ki so jo napravili domači obrtniki zelo solidno in po izredno ugodni ceni, za kar jim gre vse priznanje. Božićnica se je vršila v nedeljo 23. t. m. ob pol 16. v telovadnici narodne šole ob veliki udeležbi mladine in roditeljev. Navzoči so bili predsednik občine g. Jurij Petrovčič, župnik g. p. Teodor Tavčar, predsednik socijalnega odseka g. Andrej Ažman, predstavniki vseh viških nacijo-nalnih in kulturnih društev ter ueiteljstvo narodne in meščanske šole z upraviteljem g. Levstikom in ravnateljem g. Fakinom. Božićnica je bila otvorjena z božičnim prizorom »Božična pošta«, v režiji učiteljic gg. Jankovičeve in Levstikove. Sledil je prihod Ježuščka, nakar je mladina pod vodstvom ge. Vlastimile Levstikove ubrano zapela »Sveto noč«. Prav učinkovite so bile žive jaslice, ki sta jib organizirala učitelja Jurečič in Gašperin. Dečki in deklice v narodnih nošah so se poklonili pred jaslicami ter zapeli božično pesem, ki se konča »Bog Čuvaj Jugoslavijo«. Ta prizor je napravil na vse zelo globok vtis. Sledila je obdaritev Šolske deee. S praktičnimi darili je bilo obdarovanih 130 otrok, ki so jim žarela liea od veselja. Po obdaritvi se je zahvalil v imenu obdarovancev učenec Sober, nakar je imel daljši govor g. upravitelj Leopold Levstik, ki je izrekel toplo zahvalo predsedniku viške občine g. Petrovčiču, predsedniku socijalnega odseka g. Ažmanu. trgovcu g. Jeločniku, tajniku društva Jug. obrtnikov g. Manciniju, viškemu Sokolu, Ljudskemu odru m vsem ostalim društvom, ki so po- žrtvovalno pomagali pri organizaciji božićnice. Omenil je rudi nase učiteljstvo. ki je v ljubezni do siromašne dece poskr-bolo sa lep okvir božićnice. Na obdarovan ca pa je apeliral, da pokažejo svojim dobrotnikom kvaležnost z rednim Šolskim obiskom, marljivim učenjem in lepim vedenjem. Nato je želel vsem srečen in vesel božič, med toplim odobravanjem vseh navzočih. V imenu meščanske šole se Je v toplih besedah zahvalil ravnatelj g. Fa-kin, nakar je šolska mladina med navdušenim odobravanjem zapela dve božični pesmi. S tem je bila lepa socijalna prireditev zaključena, mladina pa se je veselih src v spremstvu svojih staršev vrnila domov. Vsem dobrotnikom ponovna iskren« zahvala, z željo, da bi se dobra in plemenita srca spomnila tudi drugo leto naše siromašne dece. Krstna predstava »Spominske plošče" V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je uprizoril gledališki oder Sokoiskega društva Jesenice Spicarjevo spevoigro »Spominska plošča« pod vodstvom dirigenta Kleca, pevovodje Klemenčiča In režiserja Klavore. Sodeloval je celokupen mešani zbor, najboljši solisti in močan sokolski orkester. Vsebina spevoigre je zajeta ia kmet-skega življenja lx dobrih zlatih časov. V gorski vasi živi godec Ivan, sin revnega kočarja. Preživljal se s tem, da je godel po Žegnanjih in ženitovanjlh. Ker vidi, da doma ne bo imel obstanka, se napoti v daljni svet Iskat sreče, ki pa mu je bila zelo mila. Postal je bogat in slaven. Ko so to zvedeli v domačem kraju, so mu hoteli domači seljaki vzidati na rojstno hišo spominsko plošča, ki naj bi jo odkrili s največjo slovesnostjo. Med tem pa se je Ivan vrnil pohabljen in slep domov kot občinski revež. Spet ga domače ljudstvo zaničuje in se jezi, da ga bo morala rediti občina. Toda Ivanova slepota in pohabljenost je bila le fingirana, ker Je hotel vedeti, kako spoštuje domovina umetnika takrat, kadar je revež. Ko pa so domači mogotci zvedeli, da je Ivan zdrav in bogat, so se začeli zbirati okrog njega in mu v največjem navdušenju hočejo odkriti spominsko ploačo. A Ivan jih je spoznal in je odšel z Marjetico v širni svet. Spevoigra je bila odlično podana. V predigri je bil pevski in igralski zelo dober kot kočar Novin brat Ogrin. Tudi Petričeva kot Marjetica, Humer kot Ivan, Ravnikova kot Loj za so bili zelo dobri, ra -na tako Peter, ki ga je podal brat Crnko, bi bil dober, ko bi na odru mogel zatajit samega sebe. V splošnem predigra občinstva ni ogrela, toliko bolje pa se je ogrel- za prvo dejanje, ki je bilo zelo dobre r< dano. Izboren je bil župan, ki ga je podal brat Tancar, le da je bil za trško občino prevelika avtoriteta, pevski je bil dober kot občinski pisar brat Vlster in kot rčitelj brat Pogačnik. Briljirala sta koc gostilničar Matija brat Božič in kot Ivan tiat Humer, ki mu je bilo ob strani zvesto deVle Marjetica, ki jo je dobro podala s Petričeva. Pevski sta se dobro odrezala s Sredenškova kot Ančka in brat "irnko kot Peter. Sijajna pa ata bila v svrj;h vlogah sestra Ravnik-jva :n b:_t Hietain« 7elo posrečeni so bili kot ob-čibčk Fvetnikj brat Potrato, Gosar, Ber-t< celj. Brelih in tudi vsi ostali, le soli-feti sc bili napram močnemu orkestru ne k lik o prešibki. Uprav sijajna je bila sce-nerija, kar je zasluga brata čebulja, ki Je v takih stvareh pravi mojster. Predstava dela čast vsem, ki so sode-lova: Občinstvo je bilo z njo zelo zado-woiju9 tn klicalo avtorja ponovno na oder. V nedeljo 30. t. m. ob 14.30 Jo bodo ponovili, na Silvestrov večer pa tudi in sicer za publiko pri pogrnjenih mizah. Toplo se priporoča vsem, da jo posetijo, zabavali se bodo izborno. Izpred škofjeloškega sodišča Škofja Loka, 26. decembra. Tik pred božičnimi prazniki so se vršile pred škofjeloškim okrajnim sodiščem tri razprave, po svojem značaju sicer docela različne, a vendar tako aktualne, da so obrnile na6e pozornost javnosti. Najprvo je bil v razpravi znesek Din 1340, katerega razdelitev je zahtevala večinska skupina solastnikov, soudeleženih pri gabrškem harmoniju- Konflikt je star in segajo nesoglasja več let nazaj. V letu 1929, ko ie bila baš dobro otvorjena nova šola na Gabrku pri Skofji Loki, je ustanovil takratni šolski upravitelj domači pevski zbor in šolski oder, za kar je bila prirejena nabiralna akcija, ki je zelo lepo uspela. Postavili so oder, kupili so si ga okrog 3000 Din nov harmonij, pričeli so s pevskimi vajami in z igrami tako, da je bilo prosvetno gibanje v tem šolskem okolišu prav iniciativno in krepko. Ponaj-več iz političnih nagibov — vsaj kaže tako — pa so se pozneje odnošaji med sodelujočimi tako zrahljali, da sta se stvorili dve skupini in harmonij, o katerem se je splošno pričakovalo, da ostane stalno šoli. je šel 14. januarja letos na javno dražbo. Kupil ga je posestnik Franc Potočnik z Bukovice, prodajo pa je izvedla na željo solastnikov zminška občina, ki je tudi pridržala čisti izkupiček 1340 Din. za katerega je pri razpravi šlo. Sporen j<» bil predvsem šolski delež. Številčno moč nejša skupina je vložila tožbo proti avto-pre voznik u Ivanu Mraku in tovarišem, češ da so oni krivi, da se znesek med solastniki ne porazdeli. K razpravi, ki se je pričela takoj zjutraj in je trajala ves dan do trde noči. je bilo pozvanih 34 prizadetih. Slednjič so se sporazumeli tako, da nosi vsaka stranka svoje sodne stroške, dočim je bil za znesek dosežen razdelitveni ključ. Izvzeta je bila šota, ki pa Je medtem, po uvidevnosti krajevnih činite-ljev, že dobila drug harmonij. Na zatožno klop je moral nadalje škofjeloški krajevni šolski odbor, ki je proti niemu naperila tožbo ljubljanska tvrdka Battelino za znesek okrog 8500 Din. kot plačilo za črno borduro pri te-raeo-tlaku v novi Šolski zgradbi. K razpravi, ki io je vodil — kakor ono o har-nrmiju — s. o. s. Josip Čeme, so bili pozvani vsi člani krajevnega šolskega odbo- ra, ki ga je zastopal tudi državni pravu branilec dr. Koželj, graditelj šole Em\\ TomaJič, izvedenci In drugi Rasprava je pokazala, da kraj. sol. odbor kot juridič na korporacija izrecno nikoli oi naroČil bordure, zaradi česar je tvrdka Battelino svojo zahtevo umaknila. Ker pa kraj. sol odboru nikoli ni bilo na tem. da bi komu škodoval, je sklenil, da podari omenjeni tvrdki prostovoljno znesek 2000 Din. Do sodbe seveda ni prišlo. Tretja razprava se je razvila med Ho man ovi m i lastniki iz Škofje Loke. ki so tožili čevljarskega mojstra Franca Bozo vi&arjs- Imenovani si jc zgradil ob pokopališki cesti hišo z vrtom, katerega deloma betonska ograji pa naj bi stala na Homanovem svetu. Razprava je bila pre tožena, ker je ponudil Bozovičar nekatere nove raaloge za upravičenost postavitve ograje tako, kakor je. _Se/^xftica Koledar Danes: Četrtek, 27. decembra, katoličani Ivan Ev. Pelislav. Današnje prireditve Kino Matica: Kleopatra. Kino Ideal: Godba, mladost, ljubezen. Kino Dvor: Dva vesela vraga. ZKD: Janko in Metka ob 14.15 v kim Matici. Kine Šiška: Pomladni zvoki. Deiarae lekarne Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, l*a- da Komotar, Vič, Bahovor. Kongresni trg 12. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 27.: Zaprto. Petek 28. decembra: Žalujoči ostali. Red Sreda. Sobota 29. decembra: Matiček se ženi. Red B. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 27.: Zaprto. Petek 28. decembra: Izgubljeni veicek. Red Četrtek. Sobota, 29.: Štirje grobjani. Red C Tri božićnice Ljubljana, 27. decembra. Na božični večer je priredila mestna občina božičnico tudi siromakom v mestni ubožnici v Japljevi ulici. Ob 17. se je zbrala večine hiralcev v veliki jedilnici okrog okrašenega božičnega drevesca. V hiralnico so prispeli župan dr. Puc s soprogo, mnogo občinskih svetnikov m okrajnih ubožnih očetov. Zbrane hiralce je nagovori! g. župan in se zahvalil sestram za njihovo požrtvovalno delo. Nato se je zahvalil eden hiralcev mestni občini, upravi zavoda in sestram za izkazane dobrote. Vsi siromaki so bili nato obdarjeni. G. župan tn njegova soproga sta nato obiskala še vse one, ki ne morejo rz postelj, šla sta od sobe do sobe, povpraševala o tem in onem in razdeljevala moškim tobak in cigarete, ženskam pa vrečice slaščic. Na vprašanja, kako so zadovoljni s hrano in oskrbo, so vsi hiralci soglasno izjavljali, da so z upravo zelo zadovoljni in ji izrekajo za njeno humano delo vse priznanje. Skoraj istočasno je bila prirejena božićnica rudi v mestni ogrevalnici, kjer je bilo poleg rednih stanovalcev zbranih tudi več brezdomcev in brezposelnih, vsega skupaj okrog 40 ljudi. Zbrane brezdomce je nagovoril v imenu socijalnega odseka mestne občine referent g. Rudolf Juvan. Vsak je dobil manjše darilo, za pribolj-šek pa rudi klobaso, čaj in pecivo ter cigarete. Prav radostni so se zahvaljevali brezdomci, saj so videli, da jih mestna občina ni pozabila. Gospodarsko in kulturno društvo za Vodmat m St- Peter je priredilo v soboto ob 18. božičnico za siromake v salonu gostilne Banko na Šmartinski cesti. Predsednik g. Praprotnik je najprej toplo pozdravil predsednika mestne občine dr. Puoa. podčrtajoč njegovo skrb za reveže v Ljubljani. Zbrane obdarovance je nato nagovoril sam g. župan, na kar je sledila ra7-delitev dariL Vsi obdaTovanci so dobili /i vil a in tudi blago za obleke. Gospodarskemu in kulturnemu društvu gre za njegovo humano in socijalno delo vse pri-zansnje. Iz Trbeveli — Božični prazniki. Letošnji božičnj prazniki so potekli v naši dolini brez posebnih senzacij. Nikjer ni bilo opaziti onega veselega božčnega razpoloženja, kakršno je bilo v dolini v onih lepih časih, ko ljudje še niso gledali s tako skrbjo v bodočnost, kakor danes. Mnogo pa je krivo slabemu razpoloženju tudi dejstvo, da letoe zima tako dolgo odlaša s svojim prihodom. Pred dnevi smo že računali, da bodo tudi letos beli prazniki, toda sneg je pobelil samo vrhove naših planin, dočim imamo v dolini še vedno pravo jesensko vreme, ki pomeni, če se ne bo kmalu spremenilo v ostro zimo, za našo dolino nesrečo. — Ob praznikih so se ljudje zadrževali večinoma doma, kar je pripisati slabemu vremenu, zlasti pa slabim potom, kar ljudi najbolj odvrača od izletov v trboveljsko okolico. Dasiravno je v planinah zapadel sneg, naši smučarji še niso prišli na svoj račun, ker je še premalo snega, zato so se v dopoldanskih urah vračali razočarani v dolino. — Občni zbor. Tukajšnja čebelarska podružnica bo imela na praznik 6. januarja ob 9. uri dopoldne v 7. razredu deske osnovne šole v Trbovljah svoj letni občni zbor. Na tem občnem zboru bo predaval o Čebelarstvu strokovnjak, zato se naj občnega zbora zanesljivo udeleže vsi čebelarji iz Trbovelj in okolice Na občnem zboru bo sestavljen tudi delovni načrt za poslovno leto 1935. Baš zato. — Si prepričana, da hodi tvoj mož ob nedeljah res na lov? — Seveda sem. — Tudi če nikoli ne prinese nobenega zajca? — Saj ba£ zato* tev _9l SLOVENSKI NAROD«, dne 2T. decembra 1034 Stran 8. DAJVKS MONUMENTALNI VELEFTLM KLEOPATRA i UizkoSje in zabave Egipta proti osvajalskemu Rimu. Najzanimivejše poglavje iz svetovne zgodovine! Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon «1-84 Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 Predprodaja od 11.—ure. 'T5*4 : ,V£l5>*>;V' \Čuvajmo Jugoslavijo«. Ploščo je odkril z lepimi besedami šolski nadzornik Leo Cepuder iz Ptuja. Govoril je tudi domači šolski upravitelj g. Muzek. Svečanosti je prisostvovala velika množica ljudi in šolska deca. _ Krstna slava . tukajšnje garnizije se je vršila na dan Sv. Nikola v vojašnici kralja Petra I. Svečano rezanje kolača je opravil prota Todorovič iz Maribora, za katolike pa gvardijan kapucin o. Lapuh. Po cerkvenih obredih je imel na vojaštvo lep patrijotičen nagovor komandant mesta major Manojlovič. ki je vojakom obrazložil pomen slave. V svojih lepih besedah se je spominjal tudi blagopokojnega kralja Aleksandra I., katerega spomin so počastili g >slavac klici. Spomnil se je tudi mladega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu so vojaki vzki-kali »živioc. Slavnosti so prisostvovali tudi zastopniki oblasti. Bone smo praznovali brez snega kar je nedvomno hujše kot če hI ga praznovali brez potic in klobas Ljubljana, 27. decembra. Po vsakem prazniku je pri nas pepel-nica in silno se zresnimo ter smo dostopni le za same kisle stvari in reči. Jeremija-de so aktualne in silno potrebne so bilance, ki jih pa seveda nočemo delati javno. Vendar se ne kes amo, da smo praznovali, le sentimentalnost se nas polalča. da je minilo vse tako hitro in ker so spomini tako grenki. Oh in ah, danes moramo vzdihovati! Obračun je pa lahko vseeno kratek. Vse lahko opravimo brez mnogih besed. Saj veste, da smo danes vsi nenavadno molčeči ter da lahko rečemo samo: praznovali smol Kako smo pa praznovali — kaj bi govorili! Bili so prazniki miru, da, ne ne le po pratiki, temveč tudi v resnici, kar pomeni, da smo praznovali »v družinskem krogu«, odnosno ineognito, za spuščenimi zastori ter da smo pokazali vsemu svetu figo. Sicer so nekateri ušli iz mesta že pred prazniki, pravi meščani so pa vendar ostali v mestu, čepiav se danes hvalijo, da so se smučali na Gorenjskem ali kopali na rivieri. Danes je izbruhnila povsod aktualna lažnivost Ln je treba gledati na vse, o čemer se govori, skozi pomanjševalno steklo. Celo število litrov in porcij je treba deliti, odnosno vleči iz njega kvadratni koren. Seveda, velikanski junaki smo bili med prazniki, zato smo še vedno pod vplivom tega junaštva in vidimo v Šmarni gori Triglav. Po nekem, ne po splošnem, prepričanju zadnje čase baje zmaguje treznost. Ljudje baje ne praznujejo več tako mastnih praznikov in posvečajo 6e vzvišenim pokretom in kulturnim dolžnostim. Naravo ljubijo in njihova neizmerna ljubezen do nje se je pokazala posebno med prazniki, ker so tako navdušeno mešali blato v okolici in na »točkah«, kjer se mrzlokrvni meščani tako hitro prerode v vročekrvne. Radovali so se lepega sivega neba ter sploh božanskega vremena, kajti, pomislite, med prazniki ni bilo niti kapljice dežja! Zaradi vremena smo prestali res strašne ure. Po časopisnih vesteh bi namreč moralo snežiti. Sicer je pa tudi pratika kazala že okrog lOkrat sneg v tej zimi, a ga nismo videli niti ob najbujuejši domišljiji. Božič smo morali praznovati brez snega, kar je nedvomno hujše, kot če bi ga praznovali brez potic in klobas. Bil je res praznik miru, da danes mnoge meščane bole kosti mmogo bolj, kot če b. se 48 ur smučali. Edino dobro je, da so zdaj ljudje vajeni vsega hudega, sicer bi se ne mogli sprijazniti z nebesčansko krizo. Razumljivo je, da so se tolažili s tem, da so namestu smuči tem bolj mazali trebuščke znotraj in da so se sploh tem bolj poglobili ter se posvetili notranjim zadevam. Globljih ali vzvišenih dolžnosti, potreb ali zahtev je ob tako velikih praznikih seveda še mnogo več kot ob nedeljah. Na božič so meščani imeli največ vzvišenih prazničnih opravkov doma, kar je že od njega dni tradicija. O takšnih tradicijah pa govorimo, seveda le z najglobljim spoštovanjem. Zato nam dovolite izraziti začudenje nad tem, da so se mnogi dostojanstveno sprehajali že prvi dan na periferiji, v bližini nedeljskih postajališč. Skrbi nas, da niso dobro opravili prazničnih dolžnosti doma in da zaradi tega niso mogli tudi zunaj družinskega kroga dostojno praznovati, odnosno prazniti. O kulturnih dolžnostih ni treba izgubljati besed, saj je dovolj znano, da pri nas prapor kulture visoko plapola. Zato je samo razumljivo, da smo poslušali v gledališču s primerno ganjenostjo »Cvrčka za pečjo« ter da ni bilo v nikomur niti toliko slabe misli, da bi pomislil: Cvrček je prav za prav beli ščurek m niti slovnice in brusi ne govore o cvrčkih. Glavno je vendar cvrčanje ni nikomur ne smemo šteti v zlo, če pri tako poetičnem cvrčanju pomisli na cvrčečo klobaso ali gos, saj so vendar prazniki. Včeraj je bil dan mučenika Štefana in kot vselej so rudi letos proslavili njegovo mučeništvo po tradiciji. Res so nekatere vzvišene praznične stvari, toda najbolj vzvišena je nedvomno tradicija, praznovanje praznikov po večnih postavah. Zato je razumljivo, da danes dobri Slovenci ne vedo, ali se piše Štefan ali Štefan in si s tem tudi ne belijo glave. Hinavščina bi bila, samo hinavščina, če bi hoteli danes kaj zatajiti, če bi hoteli skriti skremžetie obraze za kislice — zelje tn sodo — in Če b» lagali, da nismo »dostojno« praznovali. Obračun je lahek: dobro, srečno in zadovoljni smo praznovali in k temu ni treba posebnih pripomb, kvečjemu kaj mrzlih obkiadkov. Žegnanje v Štepanji vasi LJubljana, 27. decembra. Sv. Štefan je prišel bolj do veljave, kakor v mestu v okolici, kjer so ga praznovali kot se spodobi in kakor velevajo stare sege in običaji. To ae pravi: ljudje so sedeli v gostilnah peli in pUi ter se veselili ob poštenih" zalog-ajib, razmotrivajoč o zimi, kakršne baje že 50 let ni bilo, o hudih časih in skrbeh, ki tarejo ves svet. Najbolj veselo in prijazno pa je bilo ševe v Stepanji vasi Naravno: tam so imeli žegnanje in so prišli tja na obisk ljudje od vseh vetrov že zjutraj na vse zgodaj. Prihajali so i Barja, iz Zasavja iz okoliških vasi, s gorenjske strani in pa lz mesta. Na vozovih večinoma, pa tudi peš. Sv. Štefan kot furmanski patron je najbolj dostopen in milostijiv. če ga počastiš v Stepanji vasi. Tega se zavedajo ljudje in živini c a te od nekdaj. Ljubljanski izvoicki, kolikor jih Se imamo, so se pripeljali v najlepilh kočijah, ž njimi pa premnogi simpatizer}!. Okrog cerkve Božjega groba se je pred 9. nabralo voz, kočij, zapravljiv-ftkov m kolesijev, da je bilo joj. Ljudi se je kar trlo, in nosili so okrog oltarja vo-lifike, kravice, konjičke in prašičke ter prosili svetnika za blagoslov pri živini Tu se jo nehalo vsako skoparjenje in vsako prošnjo je spremljal tudi primeren dar cerkvi. Pozneje, po blagoslovitvi soli in vode, so se š tepanje i Se posebe postavili z lepimi konji, ki so jih jezdili mladi fantje in možje. Od&li so s konji ven na polje, kjer so poškropili travnike in njive, da bodo bolje rodili tn da bo pridelek blagoslovljen. V gostim ah se je pa že oglasila harmonika, zavrtela se je mladina, med njo so ae pa pomešali Se stari. Hej, da bi jih videla, kako so poskočne tudi stare kosti! Kar niso se dali ugnati, čeprav so imeli opravka s sapo. Harmonikar je naravnost »garal«, pa so se in Se silili vanj, čea, stegni no meh! Veselje je trajalo do poldneva in čez in le počasi in neradi so se odpravljali ljudje iz stepanje vasi. Na cestah, in teh vodi v Stepanjo vas precej, je vladal promet kakor na veiesejrou ali ob sema-njih dneh v mestu. Od voza do voza so se pozdravljali stari znanci, si voščili srečo in si pomežikovali fantje in dekleta, šele pozno popoldne so se izpraznile ceste, potem pa so znova pričele romati tja trume Ljubljančanov, štepanjake gospodinje so tudi letos nekaj napekle in lačen nI smel biti nihče. V gostilnah je prikipela dotura volja do vrhunca na večer, ko so se spet oglasile harmonike v spremstvu drugih instrumentov in so se domačini kot gostje zasukali spet v prešernem plesu, ki je trajal do poznih nočnih ur. Ste/panj d in z njimi vsi njihovi prijatelji, menijo odločno: krize mora biti konec! Božič v Zasavju Litija, 27. decembra. Letos pa smo imeli tak božič, kakor bi se preselilo vse Zasavje kam doli na nase morje. Suho, ne premrzlo vreme. Skoda, da so se zmotili to pot spet naši pratikar-ji, ki so napovedovali, da dobimo za sveti večer snežno odejo. Premotila jih je tenka, bela snežna prevleka, ki je pregrnila tik pred božičem naše hribe. Ta snežec je prižgal iskrico upanja naši številni smu carski gardi. Pa žal je ta iskrica kmalu ugasnila V splošnem je kronika božičnih dni precej skromna. Vse prireditve teh dni so bile socijalnega značaja. Prav lepo so prestopili v božične praznike delavci na novi cesti v Preski. Vse dni doslej so delali neumorno kljub dežju in mrazu in drugim vremenskim nevšečnostim. Ko pa so odložili na dan pred božičem rovnice. lopate in samokolnice, so se družno napotili v Litijo k ReraniČu. kjer jim je vod stvo preskrbelo prav prijetno božičnico. Zaklali so prašička in dvignili so čaše v čast delu in za napredek Zasavja. Bratsko razpoloženje je zavladalo v delavski četi, ki se je za hip otresla vseh dnevnih težav in skrbi. Res — lepa gesta naših Preskar jev in njihovih voditeljev! Prijeten božič so pripravili tudi najubožnejšim učencem litijske osnovne šole. Na pobudo rodoljubne gospe Koblerjeve Aniice, soproge inž. Koblerja, načelnika okrajne posojil niče in podnačelnika okrajnega cestnega odbora, smo priredili za litijske šolarje božičnico. Učitelji so izbrali v svojih razredih najubožnejše in najmarljivejše otroke, ki so prejeli nato obleke, plašče, perila, obutve, nogavic in rokavic . .. no, sploh, kar pač siromašni otroci potrebu jejo. Največ je darovala plemenita gospa Koblerjeva, ki je darežljivo podprla akcijo iz svojih sredstev, dela daril pa je da rovala na njeno prošnjo ljubljanska tvrd ka Maver, ki se je za 100-letnico obstoja oddolžila svoji dolgoletni odjemalki z da rovi za litijske šolarčke. Bog plačaj vsem dobrotnikom! Včeraj, na Štefanovo, pa so obdarili na Stavbah nad 200 otrok iz predilniških dru žin. Otroci so prejeli v glavnem sama praktična darila, ki jih rudi najbolj potre bujejo. Obdaritev dvestoglave predilniske družine je vsekakor lep dokaz socijalnega razumevanja pri predilniškem vodstvu. December je pri nas res en sam velik praznik ljubezni do bližnjega, ki se pričenja s prvimi obdaritvami na Miklavžev večer v Sokolskem domu, potem pa vse naše organizacije plemenito tekmujejo, kdo bo otrl z darovi največ solza... Za božič jc vrtel filme nas podjetni g Dragar, ki skrbi pridno za naše razvedri lo. Vse pohvale pa je bil deležen, ko nam je omogočil ogled filmov, ki prikazujejo pomembne trenutke iz življenja našega blagopokojnega kralja, njegovo pot v Marsej in njegovo poslednjo pot na Ople-nac. Za predvajanje teh filmov smo mu bili hvaležni vsi! Z Jesenic — Lep večer sokolskoga bratstva. Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v nedeljo s večer v sokolski dvorani pozdravni večer na Čast zaslužnemu sokolskemu narodnemu delaven in pisatelju bratu Spi-carju za njegovo 601etnleo. Na večer so prisil večinoma aktivni sokolski člani, predvsem igralci in godbeniki in bratje, ki so »tali ob zibelki Sokola pred 30 leti. Brata Splcarja in njegovo soprogo Marico je v lepih besedah pozdravil starešina br. dr. Obersnel, ki je orisal njegovo ogromno kulturno in nactjonalno delo. V iskrenih besedah je jubilanta pozdravil v imenu delavstva brat Janko Ravnik, za bo-kolski oder pa bratje Klavora, Potrato ln Tancar. Vsem pa se je Iskreno zahvalil jubilant, ki je naglasa! važnost vzgoje mladine in dobrih odnoSajev s preprostim ljudstvom. Navsoči so prirejali bratu Spi-carju sa njegova Iskrene besede viharne ovacije, sestra Hlebajnova pa je goepe Spicarjevi poklonila v Imena članic krasen šopek. Pri draguljarju. — će želi gospod redek dragulj, imam tn znameniti dentant iz krone siamskega krajja. Bogata?: — Ne, zanimam ae samo za nerabljene stvari. Stran 4. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 27. decembra 1934 Frank ileller: 2 Sibirski brzovlak ROMAN To pripovedovanje je mimogrede rečeno pripovedovanje o tem, kako je potoval profesor Freudenthal okrog sveta ne da bi bil zapustil Gdinjo. III. Svobodno mesto Gdinja ima pa še drugo privlačnost razen profesorja rreuedenthala: letovišče Zoppot. Očitno blazni drve k profesorju Freuden-thaiu, diskretneje blazni v Zoppot. Zoppot je krasna bela letoviška obala, kjer so nemški letoviščarji nekoč postavljali peščene gradove, pletene kabine in nemške imperij-aiistične zastave. Prelom v Versailleu je pretvoril tudi to obalo. Zdaj pomeni Gdinja dostop Poljske k morju v trgovskem pogledu. Zoppot je pa njen dostop k morju v hi-gijensKem pogledu. In odkar se je Rdeče morje odprlo, da je pokazala njegova peščena obala odtise desettisočev prstov izvestne oblike, ni bilo zbranih na. enem peščenem kraju toliko odtisov prstov iste oblike kakor zdaj v Zoppotu. Ti odtisi prstov bi nudili arheologom bodočnosti mnogo gradiva za razmišljanje, če bi se ohranili. Na znotraj obrnjeni odtisi prstov: majhni, energični odtisi prstov, odt'si prstov, kjer je vseh deset prstov stisnjenih in kakor bi konsolidiranih v družbi z omejeno zavezo. Rdečenosi možje hodijo zaviti v svoje rjuhe ;n se pomenkujejo o gospodarskih teorijah. Temnooki otroci grade peščene gradove in vsi peščeni gradovi dobivajo obliko bančnih palač in menjalnic. Ob vodi čofajo razigrane device, ki kažejo njih sprednje linije enako padajočo tendenco, kakor valuta nove republike. Mlade, zlatolase žene se medsebo.lno obveščajo o zadnjem tečaju dolarja, ves vodikov kirik v lekarnah je razprodan in nihče ne more grgrati, kajti če hčere nove republike že ne morejo postati modrooke, lahko vsaj postanejo plavolase. Možje blestečih oči in gibčnih prstov pozorno motre vse to. Le nekaj ogledujejo z odporom, in sicer razglase, kjer se svari pre^ kršitvijo sedme zapovedi in poziva občinstvo, naj pazi na svoje stave v igralnici. \ pravilnem čutu za zahteve našega časa so namreč napravili iz Zop-nota igralnico. Tam igrajo ruleto od enajstih dopoldne do enajstih zvečer, bakkarat pa od treh popoldne do sedmih zjutraj. Obrazi žare: mameče vonjave se širijo iz bujnih nedrij; dragulji se leskečejo na mesnatih prstih; od vseh miz se razlegajo klici: stoj, to je bila moja stava! In odgovor: Ne. to je bila moja! In kakor utrujeni odmev se sliši glas z delom preobloženih krupie-rov: Toda gospoda, saj nismo na sejmu. Zunaj igra orkester od ranega jutra; pisani vodometi žubore; konjske dirke se vrste za pasjimi dirkami; se-negalski zamorci so predmet napadov zaljubljeniih žen v plesnm dvoranah; zabavni areoplani so pripravljeni dvigniti sol zemtje v hlad etra. To je prevratni Zoppot. IV. Kot skeptik je imel Gerdt Lvrnan trdno v.-oreninjeno vero vase. Če je bila bolj v koreni njena v nekaterih primerih, kakor v drugih, je bilo to v vprašanju, da mu bo njegova rizična premoč nedvomno prinesla srečo v hazardni igri in da mu je samo duhu časa nasprotujoča zakonodaja njegove domovine onemogočila pridobiti si premoženje. Ce je bik) torej pisano, da si je Gerdt Lvman preskrbel posojilo in odpotoval v Gdinjo, da bi poslušal pre- (davanja profesorja Oskarja Freudentna-la, je bila to resnica z modifikacijo. Ce bi ne bil Zoppot ležal takoj zraven, bi bil profesor Freudenthal komaj prišteval kandidata Gerdta Lymana med svoje slušatelje in tisti poletni dan, ki je videl kandidatov prihod v Gdinjo, je videl tudi njegov prihod v Zoppot. V tem primeru so mu rojite po glavi misli, ki bi dale njegovim porokom povod za resno bojazen, če bi jih bili lahko čitali telepatičnim potom. 2e davno si je mislil, da ne študira psihopatije zato. da bi lečil bolnike. Saj je bilo to brezupno, ker so vsi ljudje dejansko blazni. Nadalje mu je bilo jasno, da je dobil zadnje posojilo z velikimi težko-čami. Ne, če bi mogel dobiti v Zoppotu primerno vsoto, bi bilo to najboljše. Potem bi bil prost, lahko bi se vrni) domov, plačal svoje menice in napravil izpit, kadar bi hotel. Nasproti temu: Cemu naj hi delai izpit? Zakaj naj bi bil izpit bolj vreden truda, nego vse drugo dek>? Gerdt Lvman tega ni vedel. Ce pa ni hotel delati izpita, čemu bi izplačal svoje menice? Zdelo se je, kakor bi skeptična mo-ralka navzlic vsemu dajala pobudo za vznemirjenje ljudem, ki menice izdajajo in za nje jamčijo. Gerdt Lvman je odpotoval v Zoppot. Toda o njegovi igri v Zoppotu nočemo govoriti. Preveč se je že pisalo o igri. O njeni nemorali »trdoti in krutosti. Gerdt Lyman ie bil kot filozof vzvišen nad to prvo lastnostjo, nikakor pa ne nad naslednjo. Igra ie bila napram njemu trda, ravnala je z njim sramotno, kakor si je šepetaje sam priznaval. Posmehovala se je njegovim najbistreišim računom, prevračala je njegove najbistroumnejše kombinacije. Ce bi bilo mogoče, bi ga bila oropala vere v samega sebe. Čeprav je bilo smešno zgražati se nad tem, je bil ogorčen, ko so krupie-ri s hripavimi berlinskimi glasovi, težko razumljivimi sami po sebi, izklicevali števLke, k so bie nerazumljive v svoji absurdnosti. Ena. dvaindvajset, triintrideset, štirinajst. Ne, čakajo nas druge naloge, ne pa voditi protokol igre sredi hrupa igračev temne polti v Zoppovu. Caka nas profesor Freudenthal in čaka nas skrivnostna hiša v Gd:nji s svojimi mi-sterijami. Zapustimo Zoppot. Isto je storil tudi Gerdt Lyman svoj čas. Cez tri dni in ko je bil zaigral tri četrtine zadnjega posojila je stopil v vlak. kjer je stopalo neskončno mnogo majhnih, v lakaste čeveljčke stisnjenih in konsolidiraivh prstov drug po drugem. V. Na Grabnu št. 4 je naletel Gerdt Lvman razen svojega gospodarskega še na znanstveni neuspeh. Profesor Freudenthal je bi! sicer v mestu, ker ga ni nikoli zapustil, toda njegova predavanja so bila odgođena in posetov ni sprejemal. Bil je zaposlen z razpravo o temeljih shizofrenije in dokler ne bo dokončana, je bil mrtev za svojo okolico. Kdaj bo končana? Tega nihče ni vedel, toda gotovo ne pred štirinajstimi dnevi. Pridite zopet čez štirinajst dni. gospod doktor, pa vam bom morda lahko kaj povedal. — Toda ja »prihajam iz Švedske poslušat profesorja. — Obžalujem, gospod doktor, toda ljudje prihajajo z istim namenom celo iz Japonske. — In nisem navaden študent. Moje psihijatrične študije, — Goerdt Lyman je izbočil prsa in svoj mogočni trebuh kakor bi mu bila dokaz njegove trditve, —J moje študije trajajo že petnajst let. Zapomnite si. petnajst let. Mislim, da bi me lahko profesor sprejel kot kolego. Sivolasi profesorjev sluga ga je debelo pogledal in odgovoril z neskončnim dostojanstvom: Katastrofa po olandskega liškega letala Na pragi Amsterdam-Batavia je zgorelo orjaško letalo »Donglas II.U — Veliko holandsko ietaio »Douglas II« so našli angleški vojaški letalci 10 km južno od oaze prot zapadu od Rudba-ha. Vojaški letalci se prvotno niso mogli spustiti na tla in trajalo je precej časa, predno so ugotovili, kakšna nesreča je zadela letalo in kaj se je zgodilo s potniki. Prva brzojavka iz Bagdada se je glasila, da je letalo zgorelo in da so vsi potniki mrtvi. V letalu so bili trije potniki, in sicer agent pisarne Aneta Baretti, holandski trgovec Kord m profesor medicinske fakultete v Ba-taviji Walch. Razen njih so našli strašno smrt v gorečem letalu tudi štirje člani posadke Katastrofo je povzročila najbrž strela. V trenutku nesreče je bilo letalo nad pusto, skalnato krajino, kjer se ni moglo spustiti na tla. Takoj po odhodu letala iz Kaire je prišla vest o silni nevihti. Letalo so pogrešili in iskalo g? je 24 letal angleške armade. Piloti, ki teta jo nad temi kraji, dobro poznajo silne, nepričakovane nevihte z viharjem, ki dvigne ogromne oblake prahu tako visoko, da se letalo ne more dvigniti nad nje. Ogromno holadsko potniško letalo ni imelo posadke, ki je biia v ni-em na veliki tekmi London-Avstralija. V petih dneh je hotelo pre-leteti z božično pošto progo Amster-dam-Batavija. Kraj, kjer se je pripetila nesreča, je dosegljiv z oklopnimi angleškimi avtomobili, ki jih ima posadka v Rudbahu, toda zaradi silnih nalivov zadnjih dni so pota zelo blatna, tako da je težko voziti po njih. Ravnateljstvo holandske zračne družbe je prejelo od svojega zastopnika iz Bagdada brzojavko, s katero se potrjujejo vesti o katastrofi letala »Dou-glas II« na progi Gazah-Bagdad. Letalo je vodil pilot Beekmann, eden naj-izkušenejših pilotov holandske družbe za zračni promet. Progo Amsterdam-Batavia je preletel že 18 krat v obeh smereh. Pred Rudbahom je prišlo letalo najbrž v vihar in pilot je bil prisiljen ponoči poskusiti priti na tla. Pn tem je pa letalo zadelo ob skalo in se vnelo. Vest o katastrofi orjaškega potniškega letala je silno razburila Moland-ce. Pred vsemi uredništvi in pred podružnico družbe za zračni promet v Amsterdamu so se zbirale množice ljudstva v napetem pričakovanju podrobnih vesti o katastrofi. V petek zjutraj je odletelo iz Amsterdama v Kairo pomožno letalo >Leuwerik« s posadko, ki bo preiskala vzroke katastra ce. seveda če bo letalo sploh moglo doseči kraj. kjer se je potniško letalo ponesrečilo. Na vseh javnih poslopjih so izobesili zastave na pol droga. Radiopostaji Hil-verstm in Huizen sta v znak žalosti ustaviH oddajanje. Angleški letalec Stone, ki je prvi opazil obžgane ostanke holandskega letala, se ni mogel spustiti k njim in zato je delj časa krožil nad njimi. Najprej ie videl samo obžgano ogrod e letala, kmalu je pa opazil tudi trupla. Vsa trupla so bila strašno obžgana, vendar pa ni bik> težko dognati, kdo so žrtve. Del pošte je ostal nepoškodovan. Napoleonova pisma Litizi Francoska vlada je kupila te dni v Londonu za 1,125.000 frankov zbirko pisem, ki jih je pisal Napoleon Bona-parte svoji ženi Mariji Luizi od pohoda v Rusijo do svojega izgnanstva na otok Elbo. Narodna knjižnica pripravlja razstavo teh pisem, ki jo bodo organizirali Ln uredili Ernest Maggs, dr. Ettinhauser, Lauer in Leroy. Prva izmed teh pisem, orumenelih, pokritih z drobno, energično pisavo nepozabnega junaka francoske zgodovine, se začenjajo ceremonije Ino z »Madame«, naslednja pa z »Ma chere«, ali »Ma bonne amie«. Vsem se pa pozna, da jih je pisal vojskovodja. V nekem pismu piše Napoleon iz Rusije: »Na konju sem od dveh zjutraj. Spim komaj dve uri na dao, ves ostali čas porabim za pregledovanje polkov. Včeraj sem porazil Ruse — 120.000 mož. To je bila sijajna zmaga. Imel sem mnogo mrtvih in ranjenih.« V drugem pismu pravi: »Ustavil sem se k obedu. To priliko hočem porabiti, da ti napišem nekaj vrstic z željo, da bi bila vesela.« V pismu, pisanem sredi bitke, vprašuje Napoleon svojo ženo: »Zakai nisi šla v opero gledat Jeruzalem? B£e je zelo lepo.« V drugem pismu prapi: »Tvoja pisma so tako nežna, kakor ti, v njih se kaže vsa lepota tvoje duše. Imej me tako rada, kakor imam jaz tebe, če ie to mogoče.« Dabe pa zopet govori vojak osvajalec: »Zapustil sem Moskvo, 20.000 mož sem rabil, da sem držal to mesto!« Draž-dan piše: »Na razpolago imam milijon mož. Piši papanu Francu, naj se ne da premotiti.« V mnogih pismih skačejo njegove misli iz predmeta na predmet. »Si videla slona v Jardin des Plan- tes? Upam. da bo že prihodnje dni sklenjen mir. Želim si ga, toda biti mora časten.« V enem izmed zadnjih pisem piše: »Trpim, ker vem, da moraš trpeti TiU Mrk, ki bo trajal 30 dni Oči zvezdoslovcev so bile zadnje tri mesece obrnjene na zvezdo na severnem nebu blizu polarne zvezde. Na nji se je pojavil zanimiv prizor, namreč mrk, ki bo trajal 30 dni. Neoborožene-mu očesu se vidi zvezda kot enotna, v resnici je pa sozvezdje. Ena je žareča in temnomodra. druga pa hladnejša in motno rdeča. Obe zvezdi sta večji od našega soJnca in sučeta se druga okrog druge okrog skunnega središča, in sicer tako, da v osmih letih trikrat zasenči temno rdeča temno modro. K sreči za zvezdoslovce stoji naš solnčni sistem tako, da vidimo mrk v sozvezdju Zeta, kakor naravnost s prvih sedežev. Z zemlje gledamo ta čudni kolotoč neposredno z boka in tako lahko sledimo mrku od začetka do konca. Obe zvezdi v Zeti imata približno enako gmoto, pač se pa močno razlikujeta po obsegu. Rdeča zvezda je približno 25.000 krat večja od modre. Rdeča je torej najbrž zelo lahke gmote, morda sami plini. Nekateri zvezdoslov-ci erdijo, da je bila Zeta prvotno ena zvezda z gosto atmosfero. Nekoč se ji je pa približala mimoleteča druga zvezda tako, da je potegnila njeno atmosfero za seboj in pustila vroče jedTo golo. Odtrgana atmosfera se je zaokrožila in zgostila tako, da je nastala sedanja rdeča zvezda. Zanimivo dvojico lahko vidimo s prostim očesom blizu žareče zvezde Capella. Otok pijancev Skoro v vseh državah zatirajo pijančevanje, in sicer ne samo s primitivnimi sredstvi, s kontrolo izdelovanja alkoholnih pijač in visokim obdavčenjem točenja istih, temveč v prvi vrst: tudi z lečenjem pijancev. Vse naprednejše države imajo posebne zdravstvene ustanove, kjer lečijo pijance po na-novejših metodah. Izreden uspeh so dosegli v tem pogledu na Novi Zelandiji kjer so določili nedavno za okrevališče pijancev dva otoka v zalivu Hau-raki. Prvi otok Pakatoa je določen za ženske, drugi Roto Roa, pa za moške Razen pijancev so na teh otokih tud nesrečneži, ki so se začeli vdajati opi-ju. kokainu in drugim mamilom. Med otokoma in celino skrbe za zvezo samo državn: prometn' Čolni, drugače sta pa otoka strogo ločena od sveta. Za pijance skrbe člani Armade spasa. Moški delajo na farmah aH v ribarnicah, ženske pa doma v gospodinjstvu ali na vrtovih. Nad 30% pijancev in raznim mamilom vdanih ne-srečnežev se lahko vrne med trezne ljudi že po kratkem času. Izlečenim pijancem dodele zemljo, ki jo obdelujejo, da se pošteno preživljajo. Le redki so primeri, da izlečeni pijanec zopet zaide na kriva pota. kajti na otokih navajajo žrtve alkoholizma k novemu življenju in jih uče, kako se je treba varovati tega strupa. Poroke in samomor! V Evropi je vsak dan 8000 porok, všteta pa ni evropska Rusija. Iz tega sledi, da je sklenilo letos od 1. januarja do konca oktobra zakonsko zvezo 3 milijone parov. Najmanj tretjina zakoncev je imela otroke, tako da se je povečalo število prebivalcev Evrope za 1,000.000. Tako bi se morali res vprašati, kaj bo, če se bomo tako hitro množili. Toda na drugi strani nas statistika tolaži s samomor'. Od leta 1914 število samomorov v Evropi hitro narašča. V desetih mesecih tekočega leta je bilo v Evropi 50.000 samomorov. Značilno za evropske razmere je, da si je končalo življenje največ ljudi zaradi bede in iz strahu pred bodočnostjo. Statistiki se pa zanimajo tudi za celotno število lrudi na zemlji tn pravijo, da znaša prirastek vsako leto pol odstotka. Leta 1930 je bilo na zemlji približno 1950 milijonov ljudi in če se prirastek ne bo izpremenil. jih bo leta 1950 okrog dve milijardi. O depopulaciji zaenkrat ne moremo govoriti, gre samo za nazadovanje števila porodov pri nekaterih narodih, ki si sami prizadevajo, da bi se ne množili tako hitro, na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da so tudi narodi podvrženi naravnim zakonom, ki poznajo začetek, višek razvoja in padec. Iz Celia —c Božična obdaritev revnih otrok. V nedeljo popoldne je bila v telovadnici okoliSke deške narodne šole sokolska bo-žičnica, združena z obdaritvijo najrevnej še sokol, mladine. Na sporedu Je bila tu di lepa lutkovna igra »V božični noči« Istočasno je priredila »Soča« v mali dvorani Narodnega doma božičnico z obdarit vi jo najbednejših otrok. Nastopili so tod' otroci z uspelimi deklamaoijami in nago vor?. —c Predavanje o tekstilni Industriji bo drevi ob osmih v Obrtnem domu v Ce lju Predaval bo strokovni učitelj drž tekstilne šole v Kranju g. Maks Stupica o vezavah, dekompoziciji tkanin in kalku laciji. sploh o najpotrebnejšem, kar mora vsak trgovec ali trgovski nameščenec ve deti o tekstilni industriji. —c Tatovi koles so zopet na delu. \ ponedljek okrog 18. jqe neznan storile^ ukradel nekemu zidarju z Ostrožnega iz pred nekega vinotoča v Gosposki ulic 800 Din vredno, črno pleskano moško ko lo znamke »Viktorla«, tov. štev. 883.34« evid. štev. 2-11.358-3. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Kavarna je do 4. ure zjutraj odprta. 3685 Plošče . gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo »ELEKTROTON« Tavčarjeva uL 3. PUMPARICE površnike, obleke, perilo itd. najceneje pri tvrdki PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14. POHIŠTVO spalne ln kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke ln hranilne knjižice pri mizarstva »SAVA* Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta C Tel. 2780 70VT DAME! Reklamna cena! Trajna ondu-lacija samo Din 50.—. — Frizerski salon, šmartinska cesta tt. 18. 3800 ZA 180.- DIN MESEČNO odda takoj stanovanje sobe, kuhinje in vrta hišnik, Gledališka ulica št. 8. 3787 PERNICE izgotovijene — velikost 180 * 115. tz puhastega perja 220 -300.- m 340.- Din. la puh p* 450.-. 550.- Din. Garantiramo solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, .jubljana, Marijin trg ttev. z sen »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje is Dianine tudi proigrane ter popravlja in ugla-suje strokovnjaiko najceneje — Kaafljeva ulice 4. Makulatura! papit proda oprava »Slovenskega Naroda44, Lftsbl|ana, Knafljeva ulica itev. 5 NOVOLETNE OGLASE ZA NOVOLETNO ŠTEVILKO > SLO VENSKEGA NARODA« SPREJEMA UPRAVA NEPREKLICNO DO PETKA 28. t. m. DO 6. URE ZVEČER ZAHVALA Vsem, ki ste ob prebridki izgubi mojega ljubljenega moža, gospoda loška Kordiša trgovca in rez« kapetana I. kl ml pomagali in stali ob strani, srčna hvala. Posebne zahvale sem dolžna g. kaplanu dr. Matkoviču za zadnjo tolažbo, g. dr. Kacarju za požrtvovalno pomoč, g. divizijskemu komandantu generalu Cukavcu za izraženo mi sožalje, celokupnemu oficirskemu zboru, rezervnim oficirjem, šahovskemu klubu »Triglav«, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Maaa zadušnica se bo darovala v petek, dne 28. decembra ob 6. U 1*1 zjutraj v trnovski cerkvi. V Ljubljani, dne 27. decembra 193/ Žalujoča soproga GITA KORDI& roj. BALOH Urojujc Joaa? mm Za »Narodno — Za upravo a itu dol Oton Chnstot. - Vsi v Ljubljeni.