LOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1637, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 24 DE JULIO (JULIJA) DE 1937 Núm. (Štev.) 29 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Današnji svet in mi Globoki pretresljaji, ki ga je za vse narode sveta pomenila zadnja svetovna vojna, ima za posledico današnjo razrvanost v svetu. Narodi se nemirno zvijajo gospodarskih in socialnih težavah ter iščejo novih poti iz njih v boljše ea.se; skoro vsak po svoje išče in tava in tako velike razcepljenosti v svetovnih nazorih menda še ni bilo na zemlji, kakor je vidimo dandanašnji. Ameriški in angleški narod, mimo drugih manjših, si prizadevata najti spet ravnovesje v okviru svojih predvojnih liberalnih demokratskih institucij; Francija, Švedska in druge države iščejo boljših časov v socialni demokraciji; Nemčijo hoče rešiti Hitler s svojim nacionalnim socializmom; Italijo hoče osrečiti Mussolini s svojim fašizmom in Rusijo hoče napraviti srečno in zadovoljno Stalin, ki iz Leninovega komunizma prehaja — ali pa je že prešel — v državni socializem. Vse te težnje imajo po vsem svetu svoje pristaše iji svoje zagovornike, ki so o njih prepričani, da so edino zveličavne in da bodo rešile človeštvo iz sedanjih zmot in stisk. katera pot je prava, kateri nazor zveličaven? Če nas strankarska strast še ni zaslepila, če se nismo že brospogojno vdali tej ali oni ideji in smo zato sposobni, da gledamo 2 odprtimi očmi, bomo kaj kmalu opazili, da v tem pogledu ni na svetu še nič nezmotljivo dokazanega, "ič neizpodbitnega, nič sigurnega. Vsaka teorija vsak nazor ima med svojimi pristaši spretne pisatelje in spretne govornike in zato vsak izmed zgoraj navedenih režimov izgleda v besedi čudovito pameten, 'zvedljiv, preprost, osrečujoč in pravičen. V besedi, v knjigah, v člankih je tako. A kako je s temi režimi v dejanjih? Liberalna demokracija, posebno v -Ameriki, je že iz marsikaterega nemaniča napravila milijonarja. To Je res. A res je tudi, da so milijoni drugih ljudi morali biti slabše plahni nego so zaslužili, če je tisti posamezni nemanič lahko postal milijonar. In ko je nastopila kriza, so korali milijoni stradati, če je tisti Milijonar hotel ohraniti svoje mili-•*,ne. Tud v današnji demokraciji ^ človek vkljub politični svobodi 111 osebni enakopravnosti velik gospodarski suženj. In če je tak suženj p količkaj podjeten, skuša svoje ««trpine tlačiti navzdol, da bi sam ^lpzel kvišku. Seveda bi bilo druga-y<\ ko bi vsi spoznali, razumeli in he l>o tem ravnali: da vsi ne moremo Postati milijonarji in da to navse-zadje za pravo srečo in blagostanje Ulti Potrebno ni. Roosevelt, ki je 0 menda doumel in ki si prizadeva * s socialnimi reformami ublaži1 krčeče socialne diference v Zdru i0Hih državah, naletava na odpor ne «amo pri takšnih, ki .kaj imajo, mar-tudi pri takih, ki nič nemajo. Socialna demokracija Franciji še m Prinesla rešitve njenih proble-v- Blumova vlada, ki je uvedla *«zne socialne reforme, je zabredla y "»anSne težave, iz katerih se sku-*a Chautemps sedaj reševati z veli-varčevanjem pri vseh držav-oih izdatkih. Drugo leto krvavega klanja med brati L juti boji se vršijo na frontah pri Madridu, kjer si revolucionara prizadevajo, da bi potisnili nazaj vladne čete, katerim se je bilo posrečilo vdreti pri Bruneteju v sovražnikove vrste — Brezuspešna pogajanja v londoskem odboru za nevmešav nanje. Dne 18. t. m. je minulo leto dni odkar so uporni generali odpovedali pokorščino republiki ter z orožjem v roki poskusili dobiti oblast v svoje roke. Listi so objavili ob tej priliki zgodovino dogodkov, ki so privedli do upora, in pa zgodovino državljanske vojne, zaradi katere Španja izkrvaveva in se ruši v razvaline. V kratkih obrisih je ta zgodovina sledeča: Po dogodkih, ki so kralja Alfon-sa primorali, da je zapustil prestol in deželo, je državna oblast prešla v Spanji v roke levičarskih ljudi, ki so dali državi novo ustavo, obja-javili zakon o razdelitvi zemlje in pripravili razne druge socialne reforme, izvedli jih pa skoro v ničemer niso. Kar se na primer agrarne reforme tiče, so jo bili izvršili samo v toliko, da so na 4.000.000 revnih poljedelcev razdelili vsega 9.000 hektarjev, dočim je na primer en sam veleposestnik, vojvoda Medina-celski, imel 80.000 hektarjev posestva. Reforme, za katere se je bilo ljudstvo navduševalo, so ostale samo na papirju; socialno stanje se ni skoro v ničemer izboljšalo in tudi drugače je aparat ostal isti, kakor za časa monarhije. Vojsko so imeli v rokah isti genrali, ki so prej zvesto služili kralju in ki so prej z ognjem in mečem zatirali upore o-nili, ki so novim republikanskim državnikom pomagali do vodilnih mest v republiki. Seveda je bilo ljudstvo kmalu sito samih obljub in začela so se v republikanskem taboru nesoglasja, ki so jih protirepublikanski krogi najbrž precenjevali, ker so baš nanje računali, ko so začeli pripravljati zaroto proti republiki. Čeprav je bila vlada, levičarska vlada, opozorjena na to, kaj da se pripravlja, ni prav nič storila, da bi stvar pre- ! iskala in preprečila in tako se je zgodilo, da se je 18, julija pričel u-por. V večjih mestih, Madridu, Barceloni in drugih središčih, kjer je, bilo delavstvo bolje organizirano, je brž samo seglo po orožju, in zadušilo upor že v kali, dočim je vlada sama oklevala in se skušala z uporniki pogajati, drugod pa se je revolucija razpasla in se širila, dokler ni prišla pred vrata Madrida. Tu se je naval ustavil in levičarskim, med tem časom 'večkrat reorganizirani vladi zvestim generalom se je posrečilo organizirati disciplinirano ljudsko vojsko, ki se sedaj krepko upira revolucionarcem ter je celo prešla v protinapade. Baš ob obletnici revolucije, torej te dni, so se na madridski fronti, I pri Bruneteju, vršili strahoviti bo-j .ji, v .katerih je ta ljudska 'vojska i pokazala, kaj zmore in kaj se upa prenesti. Stari časopisni poročevalci, ki so videli, že mnogo vojn, soglasno zagotavljajo, da sedanje bitke okrog Madrida prekašajo po svoji grozo.vitosti bitke iz svetovne 'vojne. Po mnenju mnogih opazovalcev bi se bila revolucija, ker ni takoj imela, uspeha, že zdavnaj končala s porazom upornikov, ko bi ti ne bili dobili pomoči od zunaj, dočim je vlada ni dobila v zadostni meri, ker so se Anglija in Francija zbale, da bi Se Španija spremenila ,v komunistično republiko, če bi vlada prehitro izvojevala zmago. Radi tujega vmešavanja je španska državljanska vojna postala nevarna za obči mir v Evropi in demokratične države si prizadevajo, da bi to nevarnost omejile. Po raznih neuspelih poskusih in načrtih, ki naj bi zagotovili resnično nevtralnost drugih držav napram Španiji, so Angleži baš te dni izdelali nov načrt, glede katerega se s«daj vrše pogajanja v Londonu. Bilanca tragičnega klanja je ob obletnici sledeča: preko pol milijona ljudi je padlo v bojih in več ko en milijon jih je pohabljenih. Nesoglasja glede konkordata v Jugoslaviji Narodna skupština v Beogradu razpravlja te dneve o lconkordatu, ki ga je po večletnih pogajanjih sklenila jugoslovanska vlada z Vatikanom in ki ga mora parlament odobriti, če naj vstopi pogodba v veljavo. Glede konkordata so mnenja deljena in poročila iz Beograda javljajo, da je prišlo celo do incidentov. Pogodbi z Vatikanom nasprotujejo ne samo pravoslavni krogi, ki trde, da je konkordat preveč ugoden za katoliško cerkev in premalo za državo; nasprotujejo ji tudi katoličani, ki ne morejo poza- V Rusiji je moral komunizem roditi mnogo gnjilega, če padajo v zadnjem času kar na debelo glave mož, ki so bili v prvih vrstah in na važnih ter odgovornih mestih. Če Troekega, Zinovjeva, Kameneva, Radeka, Tuliačevskega in druge ljudi, ki so bili "svetle zvezde" sovjetske dežele, Stalinov režim dolži, da. so pripravljali fašistično revolucijo, potem že ne more biti v Rusiji vse v redu, saj se vendar ti ljudje niso borili za oblast ; imeli so jo itak že in veliko. Nemški in italijanski fašizen nista rešila težkih gospodarskih problemov v Italiji in Nemčiji. Rešitev iščeta v zavojevanju dežel, ki pripadajo drugim narodom, in zato vzgajata nove rodove za 'vojsko, katera gotovo človeštvu ne prinaša sreče. Takšna so dejstva. Kje je ona sreča, ki jo vsak režim obljublja svojim ljudem in tujcem? Nič ni 'v tem pogledu sigurno do-gnanega, nič gotovega. Svet šele išče novih poti v boljše in pravičnejše čase, v pravičnejšo in srečnejšo ureditev socialnih uredb in mi trdno verujemo, da jo bo prej ali slej našel, kdaj i nkako se bo to zgodilo, tega nobena pratika ne pove. Kakor povsod v svetu, tako imajo gornji nazori in režimi tudi v izseljeništvu svoj vpliv in svoje pristaše. To ni nobena škoda, dokler se ti vplivi ne spremenijo v politične strasti in sovraštva, ki izselje-ništvo cepijo v nasprotujoče si skupine. To je pa škodljivo in nima tudi nobenega smisla ne za nas ne za iskanje končne poti, po kateri naj se človeštvo reši iz današnjih stisk. Vse večje, milijonske sile iščejo to pot, v svojem tavanju po današnjih zmedah in v svojih prerivanjih med seboj. Kaj bi se mi tu pehali, še posebno, če trezno pogledamo in vidimo, da je. sreča, ki je obetajo vsi današnji režimi, še daleč, daleč. Pehati pa bi se morali za to, da brez strasti glede zadev, pri katerih ne moremo imeti nobenega vpliva (in takšna zadeva je politika), dvignemo z razumnim, složnim de-" lovanjem čim bolj kulturni in gospodarski nivo naše naselbine, katere boljša sreča zavisi predvsem od nas, ki to naselbino tvorimo. biti, kakšno politiko je vodil Vatikan napram našim ljudem na Primorskem, kjer je nastavil samo fašizmu vdane škofe ter mirno dopustil. da so višje cerkvene oblasti roko v roki s fašizmom preganjale domačo duhovščino ter izganjale iz cerkva slovensko in hrvatsko besedo. V Beogradu je prišlo do spopada med policijo in skupino protestira-jočih pravoslavcev, katerim so se bili baje pridružili tudi komunisti, in zgodilo se je, da je neki pravoslavni škof dobil v tem incidentu s palico po glavi, pa so se radi tega duhovi še bolj razburili. Vlada je prepovedala sleherno manifestacijo, a pravoslavna cerkvena oblast je vsem cerkvam naročila, naj podnevi in ponoči vsake pol ure zvonijo z zvonovi v znak protesta proti kon-kordatu s Sv. Stolico. V narodni skupštini so debate precej hude in več poslancev vladne Jugoslovanske zajednice je baje izjavilo, da ne morejo glasovati za odobritev pogodbe. Povrh ,vsega je še patrijarh Varnava težko zbolel in ljudje, ki bi radi izvali nerede, so si izmislili, da Ho ga.,. prijatelji konkordata skušali zastrupiti. Podrobnejših vesti še nimamo. VARŠAVSKA POLICIJA PRIJE LA VEČ KOMUNISTOV Policija v Varšavi, je zasačila večjo skupino komunistov, ko so ravno imeli zborovanje in razpravljali o praznovanju "Dneva proti vojni", ki se vrši 1. avgusta vsako leto ter pripravljali tudi propagando za španske republikance. Aretiranih je bilo 85 oseb. DROBNE VESTI Novi ruski poslanik v Berlinu, Jurjenjev, je v sredo izročil svoja poverilna pisma "fuehrerju" Hitlerju, ki ga je sprejel v posebni avdi-jenci. Ko človek od časa do časa čita, s kakšno hudo vnemo se odgovorni sovjetski in nacijevski državniki napadajo in medsebojno obsojajo svoje režime kot največjo nesrečo za človeštvo, in ko bere sedaj o tej predaji akreditivov, res ne ve, kaj bi rekel... Sovjetski državnik pmvdnik Vi-činski, ki je celo vrsto nekdaj vplivnih boljševiških voditeljev dal obsoditi na smrt, bo odlikovan z Leninovim redom "v priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil za utrditev režima". Med ustreljenimi so tudi nekateri bivši Leninovi sotrud-niki. . . Nemško letalo je padlo ob danski meji ter se vžgalo; pet potnikov je pri tem zgubilo življenje in 14 nemških vojakov je bilo ranjenih, ker so se nahajali blizu kraja, kamor .je' avion padel in kjer se je razletel. Slavno letfalko Earhartovo in njenega spremljevalca. Noonana, ki sta. se z letalom zgubila sredi Tihega ocaena, niso našli in ju smatrajo za mrtve. Za iskanje obeh letalcev so Združene države potrošile okrog 4 milijone dolarjev. MARCOm JE UMRL Svetovnoznanii italjanski izumitelj Guglielmo Marconi, oče brezžičnega brzojava, kakor so ga imeno vali, je umrl. Bolehal je zadnje čase in v torek zjutraj je preminul. Pokojni izumitelj se je rodil v Bologniji 1875 leta in je bil torej sedaj 62 let star. Šolal se je v svojem rojstnem mestu in v Livornu in posebno zanimanje je že z mladega kazal za elektriko. Na podlagi raziskovanj drugih učenjakov, ki so bili bolj možje laboratorija nego praktični iznajditelji, se mu je posrečilo konstruirati posebne aparate, s katerimi je lahko brez žice brzojavljal. Prve poskuse je delal doma, na očetovem posestvu in na kratke razdalje, kmalu pa je svoj izum toliko izpopolnil, da si je z njim upal na Angleško, ker v domovini ni našel dovolj razumevanja, niti podpore. V Londonu se je kmalu ustanovila posebna družba z namenom, da bo Marconijev izum izkoriščala. Marconi sam je bil seveda soudeležen in ko se mu je leta 1901. posrečilo brazžično telegrafi-rati preko Atlantika, si je njegov izum brž utrl pot po vsem svetu. Ko je postal že slaven mož, so ga tudi doma začeli častiti in pred nekaj leti je postal predsednik italijanske akademije znanosti. Marconi je bil prijatelj Mussolinija in pristaš fašizma, vsaj v kolikor Be je sploh v politiko mešal. Za časa abe-sinske vojne se je bila razširila vest, da je izumil "smrtni žarek" in ljudje, ki zmeraj vse vedo, so razlagali, da se baš zaradi tega "žarka" Mussolini tako korajšno drži napram Angležem. Pa ni bilo seveda nič s tem žarkom, ki naj bi na daleč ugonabljal ljudi in stroje. Argentinske vesti VOLILNA KAMPANJA Volilna kampanja je v polnem razmahu; zidovi se bolj in bolj polnijo s slikami kandidatov "concor-dancije" in radikalske stranke ter z raznobarvnimi plakati, v katerih vsak izmed obeh taborov obljublja, da ima dobre namene, in zagotavlja, da bo Argentina najbolj srečna, če bo on .vladal. Kandidati obiskujejo važnejša mesta v notranjosti republike in zbirajo na shodih svoje pristaše; listi so polni poročil o takšnih shodih in tudi mnoge radio-postaje so v službi volilne propagande. Nesoglasja, ki so se pojavila v radikalski stranki, niso bila mirnim potom izravnana, marveč je vodstvo celo izključilo iz organizacije celo vrsto oseb, izmed katerih se mnoge oglašajo v "konkordancij-skih" listih in napadajo radikalske voditelje. Ponekod so se celo osnovali "radikalski klubi za listo Ortiz-Castillo", t. j. za podpiranje kandidatov vladnega bloka... ARGENTINSKA PROPAGANDA Po zgledu raznih evropskih držav, ki trosijo vsako leto težke milijone za svojo propagando, je tudi argentinska republika ustanovila poseben "Urad za širjenje argentinske kulture in za propagando v inozemstvu", kakor smo svoj čas že poročali Ta urad razpolaga sedaj tudi že z "Državno radio-postajo LRA" ter je baš včeraj popoldne začela s posebnimi oddajami, namenjenimi inozemstvu. Ob tej priliki je v radiu govoril minister za zunanje zadeve dr. Saavedra Lamas, v čigar področje spada urad za propagando. KINEMATOGRAFI SE BODO MO RALI ZAPIRATI O POLNOČI Nekaj, kar je v Buenos Airesu prav gotovo iznenadilo vsakega priseljenca, so bile kinematografske predstave, katerih programi so obsegali, poleg kino-žurnala, zanimivosti in kratkih burk, redoma še po tri dolge filme ter so radi tega trajali po štiri ure i" še več, tako da so človeka vse kosti bolele, če je hotel videti prav vse ono, do česar si je z vstopnico kupil pravico. Večerne predstave so se po navadi končavale okrog ene po polnoči in človek je moral biti že pravi po-nočjak, če se je hotel zanimati z filme; po starem reku "dulcis in __ fundo" je bil najboljši film vedno zadnji v programu. To, kar pripovedujemo, ne spada v preteklost, marveč se dogaja tudi v sedanjosti, a se kmalu ne bo več. Predsednik republike se je bil niamreč pred nedavnim pritožil, da se kino-predstave končavajo ob tako pozni uri, pa je izrazil rane nje, da bi bilo za vsakega potrpežljivega človeka popolnoma dovolj, če bi v kinu moral sedeti do polnoči. In ker je taka beseda prišla s tako visokega položaja, so jo brž slišali na mestni občini in je inten-dant odredil, da se bodo morali kinematografi od 1. avgusta dalje zapirati ob 24. uri, začenjale pa se bodo predstave ob 9.30 in le v izjemnih slučajih pol ure prej. Naredbo vsi vprek hvalijo in je pač čudno, da ni že prej odločujočim gsopodom. prišlo kaj takega na um. "SOUTHEHN PRINCE" V PRISTANIŠČU Šest vlačilcev je v torek zjutraj privleklo v buenosaireško pristanišče angleški potniški parnik "Southern Prince", ki je na poti semkaj trčil z neko drugo angleško ladjo ter dobil take poškodbe, da so že mislili, da se ne bo mogel držati na vodi. Po več' dnevih vztrajnega dela Se je specializiranim delavcem in mornarjem družbe "Mi-hanovich" posrečilo vsaj toliko popraviti parnik, da je mogel .vzdržati do Buenos Airesa. Za popolno popravilo ga bodo pa morali poslati menda v Baliijo Blanco, ker tu ni dovolj velikega doka za takšno pre-kooceansko ladjo, dočim ga. v prej imenovanem mestu argentinska vojna mornarica ima. NAZNANILO BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD, Avenida L. N| Alem 150, javlja vsem cenjenim čitateljem SLOVENSKEGA LISTA, da so se dne 15. t. m. vkrcali v Trstu na motornik NEPTUNIO, ki prispe v tukajšnjo luko dne 2. avgusta ob 7 uri zjutraj, naslednje naše rojakinje in rojaki, za katerih so bile prevoznice nabavljene pri zgoraj omenjenem baučnem zavodu : Velikonja Pepea iz Ajšovce, Delost Marija, Delost Marija hči in Delost Albin iz Knežaka, Ivoinel Antonija iz Šempasa, Stemberger I-vanka in Stemberger Ivica iz Jabla- nice, Kralj Jožefa iz Trebč, Skaini liosina, Cotič (Del Zotto) Zelinda in Cotič (Del Zotto) Sergia iz Ro-vereta, Kisel Leopold iz Trsta, Üe-bron Edvard iz Rihemberga, Prodan Ana in Prodan Emilijo iz Prodanega, Sanciii Ana iz Trsta, Mlač Anica iz Lokve, Rijavec Franc iz Trnovega (Gorica), Bavčar Anton in Bavčar Albin iz Sela pri Černi-čah, Frane Renatoiz Artenje, Caha-rija Miroslav iz Nabrežine, Mavric Franc iz Vipolž. Mimogrede naznanjamo, da v prihodnji številki tega cenjenega lista, bomo priobčili seznam potnikov, ki so se vkrcali v Splitu, in ki so po narodnosti Jugoslovani. VAŽNO OBVESTILO ZA KATO LIČANE Slovenski misionar pater Ludvik Pernišek nas je brzojavno obvestil, da v našem listu sporočimo, da bo prvega avgusta z dovoljenjem škofa Ensendija, imel misión za Jugoslovane, ki bivajo v Saltu in v njegovi bližini. Nato bo držal mi-sijon tudi v Cupollettu in okolici. KDAJ SE BODO SPAMETOVALI? Koliko krat je bilo že v izseljenskih listih pisano, naj bodo naši ljudje do skrajnosti previdni, ko imajo opravka z ljudmi, ki jim obljubljajo za manjši denar večjo vsoto, loterijski listek, zapuščino itd., ali pa mastno službo, če že ne naravnost stroja za izdelovanje bankovcev na debelo. Pa se še vedno najdejo tudi v naši koloniji taki ljudje, ki jim vse naše pridige nič ne zaležejo, morda tudi zato ne, ker jih ne berejo. Tak mož je tudi 40-letni čakarer Gabrijel Baloh, jugoslovanski državljan. Oni dan sta se mu na ul. Bartolomé Mitre približala dva prijazna gospoda, ki sta mu začela sladko pripovedati, da imata dobiti neko veliko zapuščino, le nekaj denarja potrebujeta za dokumente, če nočeta vse izgubiti. Seveda bo tudi on deležen zapuščine, če jim pomaga iz zadrege, ki je tako huda in nerodna, da ne bosta sploh nič dobila, če si dokumentov ne preskrbita in taks ne plačata. In tako se je zgodilo, da jima je Baloh lepo izročil 180 pesičkov, najbrž vse, kar je pri sebi imel. Kmalu se je seveda prepričal, da sta ga neznanca opeharila in potem se mu je zgodilo, kakor se mnogim zgodi v podobnih slučajih: šel je na policijo prijavit nerodno zadevo in tam so ga izpraševali glede podatkov, na podlagi katerih bi mogli izslediti prebrisana sleparja. Tega in druge izseljence bi mnogo manj stalo, če bi se lepo naročili na naš list ter se z zvestim čitanjem previdnosti nalezli, da ne bi več nasedali zlikoveme. ŽELEZNIŠKA NESREČA V bližini postaje Leales, v pokrajini Tucuman, sta v sredo zavozila drug v drugega osebni vlak in neka lokomotiva. Štirideset oseb je bilo pri tem ranjenih. RES JE MRAZ — A PREVIDNI BODITE! V nedeljo zjutraj so našli mrtvo v njeni sobi 23-letno služkinjo Marijo Otero. Zvečer, ko je opravila svoje delo in se namenila spat, jo je kar streslo, ko je stopila v sebo, tako mrzla je bila. Da bi prostor nekoliko ogrela, si je v sobo prinesla posodo z ogljem. Ogljikov dvo-kis je tekom noči povzročil njeno smrt. ROPARJI NA PATERNALU V ulici Morlote na Paternalu, kjer je naseljenih tudi mnogo naših slovenskih izseijence.v, so trije neznanci ustavili v torek ponoči 34-letnega B. Bentivoglia in 37-letne-ga Gustava Pascualija, ki sta stopala proti domu. Z revolverji v rokah so ju roparji prisilili, da sta jim izročila, kar sta imela pri sebi: Bentivoglio 18 pesov, njegov drug pa petdesetak. MRLIČA SO NAŠLI Na nekem nezazidanem prostoru med ulicami Esteban Bonorino, Balvastro in avdo. Castañares, so otroci našli v torek truplo neznanega moškega. Poklicali so policaja, ki je v neznančevem ¿epu našel izkaznico špiritističnega društva "Marcos de León", Doslej še niso mogli ugotoviti, kdo je mrlič. TRAGIČNA SMRT BOGATEGA POSESTNIKA Bogatega "estanciera" Evgenija Briona so v soboto našli umorjenega v njegovem stanovanju ul. Aya-cucho 257, v Córdobi. Imenovani se je bil par dni prej vrnil s svojega posestva v Cruz del Eje, spremljan od svojega 18-letnega rejenca Tomaža Britosa. Ker je policija našla pri umorjenem oporoko, v kateri zapušča vse svoje imetje svoji hčeri, ki je učiteljica v Lanusu, sumijo, da je Britos umoril starega gospoda z namenom, da bi se polastil njegove oporoke. Sum policije izgleda še bolj utemeljen,ker je fant izginil iz hiše v petek, ko se je umor izvršil. DA BO V DEŽELI VEČ KROM PIRJA Krompir je letos pretirano drag, ker ga je v deželi premalo. To je seveda čudno v državi, ki ima vsakovrstne zemlje v preobilici. Da bi se pomanjkanje krompirja končno odpravilo, je Trgovska zbornica predlagala poljedel. min. naj bi vlada poslala v Kanado posebnega izvedenca, ki naj bi tam nakupil semenski krompir za 20) ha njiv .To seme bi dalo toliko krompirja, da bi ga v letu 1938 že ne bilo treba več uvažati v Argentino in tudi za seme bi ga dovolj ostalo za bodočo letino. VSEM ki je pred enim mesecem potekla naročnina bomo list ustavili s prihodnjo številko, če medtem ne poravnajo naročnine. Vse tiste, ki živite v Bs. Airesu, bodo te dni obiskali naši inkasanti. Poravnajte po možnosti vsi, da ne bodo zastonj tratili časa in denarja za poti. Za naročnino bomo počakali samo tiste, ki zato prosijo in pa tiste, ki vsak čas nimajo prilike za poravnavo, pa so prej ali slej vedno točno in pošteno plačali. S prihodnjim mesecem bomo pričeli s kampanjo za nove naročnike. Če bomo našli dovolj razumevanja, bo tudi vsako peto soboto izšel list na osmih straneh in če le mogoče enkrat na mesec z literarno prilogo za odrasle ali pa za otroke. KROJAČMCA DONATO ALVAREZ 2059 BUENOS AIRES (pol kvadre od Av. San Martin) Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, da ima v svoji krojačnici na razpolago in ogled veliko izbero razvnvrstnih obliek in površnikov. Volnene obleke.............. od $ 48.— do $ 110.— Volnene suknje............od $ 52.— do $ 125.— Hlače "Fantasía"............od $ 8.— do $ 25— čiščenje obleke in lijanje......• •........$ 2.— Sprejemam vsakovrstne poprave obnošenih oblek! Delo prvovrstno — Blago trpežno — CENE ZMERNE Obiščite me in se bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoča Stanislav Maurič Veliki zavod "RAMOS MEHA" VENEREAS Vsakovrstne bolezni, notranje l in zunanje Venerične bol zni se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno nlačevonie. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 1151 BUENOS AIRES ZDRAVNIKI SPECI J ALI8TI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacijo in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomin« in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, ki«line, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenjo, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod 8 svotimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOCIJALISTI Je edini te vrste v Argentini — LečcnJe zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog nagih klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boBte tudi Vi po-streženi kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOUŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO S0CURSAL BUENOS AIRES Centrala BME. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO* LISTKOV — IZSELJENSKA POSTA (Poatrestar NICCODEMIJEVA "UČITELJICA" Trodejanka znanega dramaturga Niccodcmija, "UČITELJICA", katero bo uprizorilo društvo "Tabor" v nedeljo dne 8. avgusta t. 1., je res zelo srčkano delo in bo gotovo ugajalo našemu občinstvu, kakor mu je lani ugajal "Scampolo" od istega pisatelja. "Učiteljica" je sicer preprosta, a zelo spletno pisana in genljiva zgodba dekleta, ki je v svojih mladih letih srečalo "pošast v obliki moškega", sina bogatega posestnika, ki je dekle zapeljal, a je ni poročil, temveč jo je na zvijačen način poslal v Ameriko, da bi se tam izg-ubila med drugimi izseljenci, ki so takrat v velikih množicah romali v novi svet iskat boljše sreoe. Rodilo se je bilo dekletce, ki ga je oče materi odvzel in ji sporočil, da je umrlo. Mlada nezakonska mati se po mnogih preizkušnjah v tujini vrne v domače kraje, kjer se zaposli kot učiteljica. Živi bolj sama zase in za spomin, ki ga nosi v srcu: spomin na otročička, ki mu je bila mati. Skrivoma obiskuje bližnje pokopališče, kjer dmoneva da je pokopano njeno dete, in tam, na grobu neznanega otroka, obnavljta, itpomin na svojo materinsko srečo in nesrečo. Ker se po svojem blagem značaju razlikuje od klepetave, opravjljive in zlobne okolice kakor se bela, vrana razlikuje od črnih, si nevede nakoplje sovraštvo ljudi, ki jo obdajajo. Celo župan gospod Filip, ki je sicer razgledan človek, se že pripravlja, da jo vrže iz hiše, kjer ima "gospodična Marij:^" — učiteljica — najeto sobo. In tedaj se zgodi, da mu Marija zaupa svojo žalostno, svojo pretresljivo zgodbo, ki gane "gospoda Lipeta" do srca. Vpliven niož je in začne se zanimati za grdo-bo, ki je mladi in ljubki deklici toliko gorja prizadejala,. Izsledi očeta. ki je bogat, ugleden in spoštovan kmet, ter ga končno — vkljulf njegovi trmi — prisili, da. se mu izpove: dekletce ni umrlo, marveč je nekje v reji in celo v isto šolo, v isti razred hodi, v katerem "gospodična Marija" poučuje. — Mati in hči se končno najdeta. Preprosta zgodba, kaj ne? In je bilo res treba spretnega peresa tako odličnega oderskega pisca, ka kršen je bil Niccodemi, da je iz te preproste zgodbe ustvaril odlično igro, ki je že šla po odrih vseh civiliziranih narodov in žela povsod največji uspeh. Prepričani smo, da bo igra osvojila tudi vsa srca naših ljudi, katere prav posebno opozarjamo na to uprizoritev. Taborov dramski odsek, ki je v naši koloniji na dobrem glasu, se bo potrudil, da igro kar najbolje uprizori in pridobil je za to uprizoritev tudi nekatere nove moči. 1. AVGUSTA V SAAVEDRO/ Obletnica slovenske maše! Maša ob 10 in pol, večernice ob 4 in pol! ŠTORKLJA Dne 6. julija je obiskala štorklja družino Cigoj Franca in Josipine v Devotu ter jima je podarila srčkano punčko. Čestitamo! DRUŠTVO "IVAN CANKAR" Jutri bo imelo društvo "Ivan Cankar" iz Sa a vedre v ul. Alsina 2832. svojo prvo prireditev. Na programu so razne pevske točke in šalo-igra "Trije ptički". SOKOLSKA DECA NA PARNIKU "TREBČA" V nedeljo 18. t.m. je sokolsko društvo Dock Sud—Boca, pod vodstvom staroste, načelnika in njih namestnikov, ter večine odbora poletelo na obisk na naš jugoslovanski parñik "Trebča" s svojo moško in žensko deco — 28 po številu. Okrog tretje ure popldne smo Prispeli na. parnik, kjer smo bili nepričakovano lepo sprejeti od g. poveljnika, Martin Kovačeviča in o-stalega častništva. Društveni starosta br. Joso Šarli-ja je z lepimi besedami pozdravil vse častništvo ter se zahvalil za lep sprejem. Odgovoril je nato g. Ko-vačevič, ki je izrazil svoje veliko veselje, nad obiskom, osobito dece v tujini, katera mu je pri srcu kot simbol naše bodočnosti. Z vzklikom našemu mlademu vladarju, domovini in sokolstvu je bil zaključen ta sprejem. Takoj na to so nam g. častniki razkazali in raztolmačili vse važnejše dele parnika z nepretirano ljubeznivostjo. Nato pa je deca na krovu nastopila z prostimi vajami in par deklamacijami, na kar je bi-| la ista in ostalo članstvom po-I ¡voščeno. Ob zvokih našili narodnih SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. NUDI SVOJIM ČLANOM: Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na prireditve in prosto domače zabave. Kulturni cilj: širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraže. valnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustainovjtev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišče. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: • GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Buenos Aires Ki\ poslaništvo išče in poziva naslednje izseljence, da se javijo, ali pa če bi kdo od rojakov vedel za naslov od katerega niže imenovanih, je naprošen/ da našemu poslaništvu sporoči. Iščejo se: Listar Kari (Draguti»), ki je zadnje čase živel v ulici Rio de Janeiro 4666, Berisso F.C.S. Kosta Slavič, iz Elile, ob?ina Ca-redvorska, srez Prespanski. Ivan Holbik, iz Sente. Jak°v LiSica, pok. Marka, iz lii-binja. Trajan in Djordje DiminJ&ca, iz Banatskega Novega Sela. Flori Hiršl, iz Mostarja, ki je pred 4 leti živela v Montevideu, IJ-ru guay. Ludovik KuSsmann, roj. 196 v Mariboru. Priselil se je .v Buenos Aires menda 928 leta. Djuro Vinaj, iz čakovca, srez Vu-kovarski. Zadnji njegov znani naslov je bil; San Carlos de Barilo- VABILO Na veliko prireditev slovenje šolske dece, ki se bo vršila v nedeljo dne 22. AVGUSTA, točno ob 4 uri popoldne, v veliki dvorani CENTRO ARMENIJO Calle ACEVEDO 13B3 (Višina RIVERA 800 — CANNING 1300) Uprizori se prelepa igra ,v treh dejanjih: "I z gubi jeni Raj" Spisal Leopold Turšič. Zraven tega še komičen igrokaz: "TUDI MACICE IMAJO ŠOLO" in več drugih lepili točk. Izvajali bodo obe igri otroci slovenske šole, od 3 do 14 let stari. Sodelujedo tudi ostala narodna društva. Bolj podrobno obvestimo pozneje. Dvorana bo za slučaj mrzlega vremena zakurjena, ker ima centralno kurjavo. Žfe sedaj opozarjamo na točnost, ker z izvajanjem programa Ne bomo nič čakali. Ta dan bo praznik ne samo za mladino, ampak tudi za vse ostale Slovence. Vsa ostala slovenska društva prosimo, da ta dan, kakor tudi dan preje, to je v soboto zvečfer, ne prirede nikakih zabav. K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA. che, Pensión Veneta, Territorio Rio Negro. Laszlo Laszlo, iz Ninčeva. V Argentini se nahaja od 1922 leta. Mile Desančic, iz sela Mali Basta-ji, srez Daruvarski. V Argentino je prispel 1924 leta. Išče ga njegova žena Stana. Dragutin Stipkovič, iz Raztoke, občina Petrovin, srez Jastrebarsko. Prišel je v Argentino 1928 leta. Išče ga njegová žena Jelena. Stojadin Cv.etkovic, iz Lebane, srez Jablanički, vardarska banovina. Nahaja se nakje v Uruguayu. Juré Mihaljevič, iz Carevegpolja občina Josipdolska, srez Ogulinski, savske banovine. Prišel je v Argentino 1929 leta. ttó^v^ - I '«C--v*>f->', v. m m ••^¡j||f HL1.....mi i' ?>.': HH l Krni Na jugoslovanskem Zgoraj častništvo, spodaj pesmi in v bratski slogi je potekel ta popoldan. Brat starosta se je za ta spominski obisk naše dece zahvalil g. poveljniku in ostalem častništvu, in MHaMWMWBamn» EXPRESO "60RIZIA" FRANC LOJK Calle VHJjAKOEIi 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 parniku "TREBČA" sokolska dec^ z vodstvom. -»«j obenem povabil, da nas ob prvi priliki posetijo v društvu, kar so vsi z veseljem obljubili. Ta dan ostane naši deci in nam v trajnem spominu. Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto. vabi cenjene rojake in rojakinje na Domačo zabavo NEDELJO, 1. AVGUSTA alica Simbrón 5148 v Villi Devoto Za obilno udeležbo se priporoča Odbor G. P. D. S. Banco Germánico v L. N. ALEM 150 DE LA AMERICA DEL 5UQ. BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujite samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko eedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodet« pri BANCO GERMANIKO najboljše poslužena. Obiščite nas in prepričati se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1)2 do 12 1|2. S LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah CA.CENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 «• «» Slovenci doma in po svetu ŽELEZNIŠKA NEZGODA V torek, 15. junija ponoči je drv-jala po Goriškem strašna nevihta. Radi te nevihte je med postajama Gorica—Pochbrdo, s hijiba .zdrknil plaz kamenja, ki je zasul železniški tir. Ker je bila noč temna, strojevodja ni opazil kamenja na tiru ter je zavozil vanj. Vlak, ki je imel dve lokomotivi in 37 vagonov, je skočil s tira ter se je 9 vagonov, močno poškodovalo. Človeških žrtev pa ni bilo. KAKO SO SPREJELI SLOVENCI V TRSTU LJUBLJANSKE GOSTE Beograjska "Politika" piše o tem tako le: Slovenski živelj v Trstu je po preteku 20 let zopet z odra slišal svojo besedo. Ves slovenski narod je bil kakor prerojen. Gledališče je bilo že davno pred pričetkom predstave popolnoma zasedeno. Točno ob 9 uri se je zastor dvignil. Nastal je silen aplavz. Slovensko občinstvo, veselo, da bo po toliko letih spet videlo in poslušalo slovensko predstavo, je bilo kar iz sebe. Ljudje so se dvigali raz sedežev, vzklikali radosti, teptali, več minut je bila cela dvorana, kakor v gromovitem vrtincu. Ko je orkester zaigral jugoslovansko himno, je znova zaorila cela dvorana. In slovensko občinstvo se ni moglo več zdržati: ženskam kakor moškim so se vlile solze od ginjenosti in mnogi so celo glasno jokali. Isto navdušenje kakor v Trstu, je vladalo tudi na Reki, kjer so gostovali ljubljanski gostje. Na jesen pa gre ljubljaneka opera gostovat po raznih italijanskih mestih, kakor: Milan, Genova, Rim in drugam. STOLETNIK UMRL V PULI V Puli je pred nekaj tedni umrl Lovro Sila, star 101 leto in doma iz Lokve pri Divači. Italijani ga pišejo za Lorenzo Silla in se hvalijo z njim, da kako vzdržno je italijansko pleme. HRVATSKA SLUŽBA BOŽJA V ZADRU Spor med hrvatsko upravo cerkve sv. Mihovila in italijanskimi cerkvenimi in državnimi vlastmi se povoljno rešuje ter se bo v nadalje smela služba božja nemoteno vršiti v hrvatskem jeziku. PO SPORAZUMU V ČIČARIJI Mnogi naši ljudje iz Podgrada, ki imajo svoje sorodnike v Jugoslaviji, so bili prepričani, da bodo po sporazumu zamogli te svojce obis- kati brez kakih posebnih težkoč. Toda so se motili. Mnogim, ki so za dovoljenje že prosili, je bila prošnja odbita z opombo, da so njihovi ljudje tam v Jugoslaviji, v protifašističnih organizacijah. SPECIJALNO SODIŠČE V RIMU ZOPET DELUJE Specijalno sodišče v Rimu je ponovno obsodilo na 9 in pol leta ječe, akademika Andreja Manfreda iz Kobarida. Omenjeni Manfreda je bil že pred leti obsojen na večletno ječo. VENCESLAV UŠAJ KONFINIRAN Venceslav Ušaj, ki je bil radi svojega političnega delovanja obsojen v ječo in tudi dolgo časa zaprt ter končno deležen amnestije, je bil sedaj v Gorici obsojen na pet let konfinacije. TEŽKE KAZNI RADI TIHOTAPSTVA Italijanski finančni stražniki so pri JŠlejah prijeli, ko so utihotap-ljali razno blago iz Jugoslavije brata Delfar Antona in Karla. Poropat Josipa, po domače Jekiča in Ivana Brajkoviča. Vsi so doma iz Dan. Te dni so stali pred sodiščem ter bili obsojeni: Anton in Kari Delfar na deset tisoč lir globe in dve leti zapora vsak. Poropat Josip na 700! lir globe in na devet meescev zapora. Brajkovič Ivan pa na 800 lir denarne globe in na eno leto zapor». "SLOVENSKI LIST" IN GLASILO EMIGRANTOV IZ JULIJSKE KRAJINE Glasilo emigrantov iz Julijske Krajine "Istra" je v številkah od 15. maja t. 1. in 25 junija, v celoti prinesla na naslovni strani naša članka, ki se nanašata na Julijsko Krajino in beogradski sporazum. IL POPOLA d' ITALIA OBVEZEN Archile Starace, tajnik fašistične stranke v Italiji je odredil, da se morajo vsi fašisti naročiti na dnevnik "D Popólo d'Italia". Ker je približno dva milijona fašistov v Italiji bo imel tedaj ta list črez dva milijona naročnikov. List je last Benita Mussolini ja. UMRLI ROJAKI V CLEVELANDU Po dolgi bolezni je umrl Ivan Ro-žanc, po poklicu mesar, doma iz Mislič pri Divači, star 48 let. V A-meriki je bil 30 let ter zapušča tam ženo, sina, brata in sestro V starem i kraju pa 88 let staro mater. Dalje je umrla v bolnišnici Josipina Suban, roj. Zoruian, doma iz Klenka PO VER JEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA! THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 Bartolomé Mitre 562 PUEYRREDON 176 A.T. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rotarlo) BANKE DE BOSTON ima zapo^ene uradnike vaše narodnosti, kateri Vam radevolje dajo vsa potrebna poj°pnila. če ne morete priti osebno, pa pošljite nam pismeni nalog. Odprto od 9 do 18 ure. V sobotah pa od 8i/o do 11 pri' Postojni. V Ameriki je bivala 31 let. Zapušča sina in brata. — Frančiška Mesec, stara 62 let, doma iz Verda pri Vrhniki. V Ameriki je bila 32 let ter zapušča sina, tri hčere, tri sestre in enega brata. ROJAK UBIT V AVTNI NESREČI V MILWAUKEEU Dne 15. pretečenega meseca se je z avtom z dela. peljal domov, rojak Ferdinand Uresk, star 42 let. Na križišču ulic mu je privozil nasproti drug avto in sta trčila. Sunek je bil tako silen, da se je njegov avto prebrnil. Pri tem zadobil težke poškodbe. Peljali so ga takoj v bolnišnico, toda ponesrečeni Uresk je že med potjo poškodbam podlegel. Pokojni je bil doma iz Litije. SAMOMOR PRIMORSKEGA ROJAKA Ladislav Česen, doma iz Goč pri Vipavi, star 2 81et, je prišel pred nekaj meseci v Jugoslavijo, da si tam poišče zaposlitve, katere pa ni našel. Kot brezsposelen je živel v Velesovem pri Kranju Ves ta čas je bil v stalnih stikih z Rafaelo Ko-balovo iz Branice, staro 30 let. Spoznala sta že doma ter se zaljubila Kobalova, ki je zadnje čase bivala pri svojih sorodnikih v Pragi, je česnu pisala, da gre za nekaj časa domov v Branico in da se radi tega lahko v Ljubljani sestaneta. Pisala mu je tedaj naj jo ,v nedeljo, 6. junija čaka pri glavni pošti. Res sta se tam tudi sešla in krenila proti Ti-volju, kjer sta se vsedla v drevoredu na klop. Nekaj časa sta se mirno razgovarjala, "potem sta se pričala nekaj pričkati. Nenadoma pa potegne česen iz žepa revolver, ki ga je pred par dnevi kupil ,v ta namen ter ustreli v Kobalovo. Zadel jo je v trebuh. Ko je hotel pa še drugič ustreliti, mu je 8amokres odpovedal. Med tem se ga je pa že oklenila tudi Rafaela in ga prosila naj ne strelja več. Česen se je nekoliko umiril in pobe-sil orožje. Ranjeni Rafaeli so med tem že začele roke pouščati, in zgrudila se je polnezavestna na. tla. Tam blizu šetajoči ljudje so takoj prihiteli, ko so zaslišali pok in vpitje. Položili so ranjenko na tisto klop, na kateri sta prej s Česnom sedela ter hitro poklicali rešilni voz, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Takoj na licu mesta je bil tudi policijski stražnik, ki je nesrečnega Česna aretiral. Ko so Kobalovo odpeljali v bolnišnico, so odgnali Česna na policijsko stražnico. V zaporu je bil videti Česen zelo miren in nihče ni pričakoval tega, kar je storil. Ko je v ponedeljek zjutraj stražnik pogle- dal v njegovo celico, je od groze od-skočil. Na oknu celice je visel nesrečni mladenič. Ztrgal je svojega sukniča podlogo, naredil iz nje vrv se tako obesil. Ko so ga odvezali, je policijski zdravnik, konstatiral edino še smrt. Pri njem so našli italijanski potni list, na katerega je napisal nekaj poslovilnih besed na svoje starše in brate, ki vsi živijo na Gočah in na prijatelje. Napisal je tudi, da je prvo ustrelil njo, nato še samega sebe. Ustrelil jo pa zato, ker ga je varala in zapeljala, da pa od sedaj naprej ne bo nikogar več. Po izpovedbah njegovih prijateljev in tovarišic Kobalove, je Česen zapušča doma očata in mater ter tri brate in sestro. Stanje Kobalove ni nevarno, in če ne nastopijo kake komplikacije, bo okrevala. Česnovi družini, ki je na tako žalosten način zgubila svojega člana naše sožalje. VELIK POŽAR V TRSTU V sladišču delavske kooperative v Tre tu je nastal v petek ponoči velik požar, ki je uničil mnogo vozov in blaga. Mestni gasilci so se trudili celo noč, da so ogenj toliko omejili, da se niso unele še druge poslapja. Škoda jé velikanska. 25 LET IGRALCA LEVARJA . .Dne 1. junija je v ljubljanskem opernem gledališču imel proslavo 25 letnice svojega odrskega delovanja dramski igralec, Ivan Levar. Petje je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Bil je operni pevec v tujini in nato lepo vrsto let v ljubljanski operi kot baritonist. Toda kasneje je začel svojo igralsko fcari-jero v dramskem gledališču z vlogo Othella. Že ta prvi nastop je dokazal, da je storil Levar prav, da je prestopil v drami, kajti že ta nastop je kazal, da je ljubljanska drama dobila v njem najboljšega ig- SO VAM ZNANA NAŠA NAKAZILA PO ZRAČNI POŠTI? Nakazovanje denarja Banke de Boston potom ZRAČNE POŠTE, je najpripravnejši in najvarnejši način, potom katerega se more hitro in ugodno na kazati denar v katerikoli kraj v Jugoslaviji in Italiji. Nakaz?jno vsoto §e izroči prejemniku v gotovem de marju brez kakih odbitkov in s povr?itnim potrdilom dnevia izplačila. JUGOSLOVANSKI ODDELEK ralea. Njegova igralska umetnost Je rasla od nastopa do nastopa, večina 'velikih del je slonela na njegovih ramenih in veliki uspehi ljubljanske drame zadnjega desetletjema so bili hkrati veliki uspehi in zmage našega Levarja, ki ga je vsa publika vzljubila. Ena njegovih najboljših vlog je Rostanov Cyrano de Bergerac, duhovita francoska igra o pesniku in vojaku Cyranoju, pisana v verzih, ki jih je Oton Župančič mojstrsko prelil v slovenščino. Zato si je Levar za svojo proslavo izbral prav to delo, ki ga je zrežiral režiser De-bevec. Pred predstavo 1. junija se je zbralo na odru vse gledališko oso-bje, upravnik Župančič in ravnatelj Oolia sta slavljencu čestitala k jubileju in se mu zahvalila za vse, kar je dal slovenski gledališki umetnosti, čestitali so mu tovariši od "blizu in daleč, čestitale oblasti itd. Slavljenec Levar pa se je zahvalil za počastitev in opozoril, naj nam bo vedno pred očmi slovenska kultura. katere bistveni del je tudi dramska umetnost, vsem pa naj bi bila še posebna. skrb gojiti lepoto slovenskega jezika. LJUBEZENSKA TRAGEDIJA V URŠNIH SELIH V Uršnih selili živita posestniški ■družini Jurija Klemenčiča in Antona Klobučarja, obe zelo številni, in -obe obiskovani ocl nesreč, ki se jim KROJAČNICA « GORICA » Vam nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-uike po najnižjih cenah Delo prvostno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN WarneB 2191 Buetnos Aires je v nedeljo 6. junija pridružila nova . Klemenčičev najstarejši, 28-letni sin Janez se je pred leti zaljubil v 21 letno Klobučarjevo hčer Marijo in imel je trden namen, da jo vzame za ženo. Ni pa bilo pravega soglasja med njima zaradi različnosti v značajih: dekle je bilo živahno, fant miren. Pred časom je Marija služila na Hrvaškem. Ko se je vrnila od tam, sta se s fantom prič-kala, ker ji je fant marsikaj očital. Zadnje čase pa je bila Marija v služ bi pri vaškem trgovcu Ivanu Janku in Klemenčič je hodil vsak večer k nji vasovat. V nedeljo 6. junija pa je nesoglasje med njima dovedlo do strašnega dejanja. Kaj se je med njima, zadnje čase godilo, prav za prav ni znano. Znano pa je, da je usodni dan šel Klemenčič na obisk k svoji sestri v Črnomelj in ji tožil, da je nesrečen. Njegovo dekle pa je v nedeljo zjutraj odšlo v Novo mesto in se šele popoldne vrnilo domov, kar je fantovo ljubosumnost še razdražilo. Ko je zvečer šel k Jankovim, da bi govoril z Marijo, mu je rekel trgovec, da potrebuje za prihodnje jutro še enega kosca. Pa se je Klemenčič ponudil, da bo prišel kosit, samo Marija naj ga spremi domov po koso. Marija je odšla s fantom, ki pa je dekle blizu Jankove hiše napadel z nožem in ji prerezal vrat. Dekle je imelo še toliko moči, da, je prihitela iz sadovnjaka na cesto in omahnila dvema vaščanoma v roke. Z muko je zašepetala še storilčevo ime, nato pa se zgudili. Fant pa je po svojem dejanju od-hitel kot blazen domov, izročil čevlje in suknjič svojemu bratu, nato pa se pognal bos skozi vas v gozd in tamkaj skočil v tolmun, ki mu pravijo "Beč", in je globok kakih 8 metrov. Brat je sicer tekel za njim, toda v gozdu v temi ni našel sledi za njim. Zjutraj so opazili na gladini tolmuna Janezovo kravato in kmalo nato so potegnili iz'vode njegovo truplo. Zdaj ležita oba v mrtvašnici . Nesreče v obeh družinah sledijo druga za drugo. Pri Klemenčičevih imajo že nekaj let duševno bolno hčer, Klobučarju pa je bil pred leti ustreljen najstarejši sin Janez. Stari Klemenčič je po strašnem dejanju svojega sina in njegovem samomoru odšel od doma v Makutno goro ves obupan in govoril, da se ne bo več -vrnil. NAŠI FANTJE NOČEJO SLUŽITI POD ITALIJO Mnogo naših fantov se je odtegnilo vojaščini s tem, da so pobegnili v Jugoslavijo in so bili proglašeni dezerterjem. Pred nekaj tedni pa so bili proglašeni za vojaške begunce še naslednji: Lojze Ki-apš iz Idrije, star 30 let, Primožič Jonj iz Cerknega, 28 let star, Štolfa Rafael iz Volčje drage, 25 let star, Ignacij Bavdaš iz Sv. Lucije, 27 let star in Ludovik Pav-šič iz Koritnice, star 36 let. katerega so pa vjeli in je bil poslan v Videm, kjer ga bo sodilo vojaško sodišče. UMRLA JE V Renčali pri Gorici v zasedenem ozemlju je umrla Jožefa StepanČi-čeva, narodno zelo zavedna žena in mati višjega kontrolorja državnih železnic v Mariboru g. Franceta Stepančiča. [Velika moderna krojačnica HERMINIO BIDINOST Ex-cortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aire? Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se FAŠISTIČNA "ŽITNA BITKA" Z NOVO VSEBINO Trst, junija 1937. — Pred leti je bila na višku fašistična propaganda, takozvana "Battaglia del grano" — žitna bitka. Po vaseh so prodajali kmetom za drag denar žitne klase in druge simbolične znake, delali povorke, slikali Mussolinija s srpom v žitnem polju ali na mlatil-nici. Vse to pa se je vršilo z namenom, da se predvsem dvigne proizvodnja italijanskega žitnega pridelka in da se oplemeniti italijansko žito. Samo italijansko žito se sme sejati in ne drugo. Ta propaganda je tudi v naših krajih imela svoj izraz in mesto starega, dolgo preizkušenega domačega semena, so morali pričeti s sejanjem italijanskega žita, ki je nosilo ime: ali "ar-dito", "montana", "strompoli", noe" in druga. Določene so bile posebne komisije, ki so kmeta, ki je pridelal najlepši klas, nagradile z odlikovanji. Toda po kratki parletni praksi, se je izkazalo to žito za slabo in pričeli so misliti na drugo. Obrniti so se morali na Jugoslavijo, odkoder so dobili novo beltvnsko žito, ki je zlasti bolj primerno za naša tla, kot pa so italijanska žita. ŠTEVILO ZADRUG V SLOVENIJI Na predavanju, ki ga je imel dr. Vlado Valenčič, je podal zanimive podatke o stanju slovenskega zadružništva. Povedal je, da je bilo koncem leta 1936 vpisanih v Sloveniji 1620 raznih zadrug, kot kreditnih, nabavnih, prodajnih, mlekarskih, živinorejskih kmetijskostroj-nih, vinarskih, sadjarskih gradbenih, vodovodnih in raznih drugih. Pač znamenje, da se slovensko zadružništvo lepo razvija. NOVA VELIKA VOJNA LADJA Trst, junija 1937. — Italija ne skrbi samo za dobro utrjevanje meje na kopnem, ampak tudi na morju. V tržaških ladjedelnicah hitijo s končnimi in zaključnimi deli pri grajenju nove velike vojne ladje, ki bo nosila ime "Vittorio Ve-neto". V morje jo bodo baje splo-vili še tekom meseca junija. V fašističnih krogih se širijo govorice, da bo prišel ob tej priliki v Trst tudi njihov vodja Mussolini. Vendar je verjetno, da bo ostalo samo pri govoricah kajti tudi če bi prišel v Trst ali kam drugam, bi prišel in odšel tako, da ne bi nihče niti slutil. VELIKA ŠKODA PO TOČI Maribor, 28. maja. — Po dobrih 14 dneh je včeraj popoldne zopet pridivjala strašna nevihta, ki je napravila na polju ogromno škodo. Hud naliv je najprej uničil dober del poljskih pridelkov s poplavo, strašen veter je pokončal precej sadja in drevja po vrtovih, po vrh vsega pa je končno prihrumela še toča, ki je uničila še ono, kar je prej ostalo. Toča je padala debela kakor orehi Ležala je kar v kupih po njivah in travnikih. Zlasti je toča poškodovala vsa žita, ki so bila v najbujnejši rasti in razvoju. Riž je pobita vsa, pšenica in ječmen menčno okleščena, zelo poškodovan je tudi krompir, ki se ne bo mogel vec1 dobro razvijati. Tudi fižol, ki je prav dobro poganjal, je toča občutno poškodovala. Hudo prizadete so tudi vse detelje, ki jih kmetje niso še utegnili pokositi Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGtTTRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pijačah, obi. stih jetrali, žaloddu, žičevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 FAVSTA junaku spozual Pardaillan je v ' Croassa. Pardaillan je v junaku1 spoznal Cioassu. XXXVI. Belgoder. Belgoder je bil zdirjal proti Montmart-skim vratom, da bi pohitel v samostan. Toda našel je vrata zaprta: vojvoda Gui "ki je bil odredil, da no sme živa duša ■ «staviti Pariza. Belgoder se ni pričkal z vojniki. TJmnknli se je, godrnjaje sam pri sebi: "V tem trenutku ni Olaudove hčere vež drugega kakor prah in pepel. Storjeno ja Kaj neki pravi? Kako mu je pri duši?... Gotovo joče. Ha d bi bil pri njem, da bi Vldel njegove solze in čul njegov jok." Vztrepetal je od maščevalnosti. A že P1 je prešinila druga miseil. "Plora je mrtva — uu, prestaninio mi-s,'ti nanjo, treba je, da skrbimo za žive. rii * 'ora )o mrtva — in Violetta je mrtva, ^oni So ostane Stella. A kaj ostane Clau-dut» Obstal je in probledel Pa no da bi se Olaude poizkusil osve- titit» jo udarila vanj kakor blisk. Neivtogoma se je vrnil k vratom. 'Spustilo mo iz mesta" je rekel povelj- Blku straže. "Plačan vam, kolikor hočete." Naredniku se je zazdel upeihani, propa-cl»i neznanec sumljiv Na njegov migljaj priskočilo pot ali šost vojnikov; zgrudili so Belgodora in so ga porinili na uli-c°. Cigan jo stekel k sosednjim vratom, il tam ni opravil bolje. Kftj naj storlmt" je zamrmral. 0,ni«lil se jo Fuvsto Brez oklevanja je razen ljudi, ki so pobirali ranjence. Belgoder ni utegnil povpraševati, kaj se je zgodilo. Hitel je v Staro mesto in je potrkal na vrata Pavstinega dvorca. Princesa se je bila pravkar vrnila. Z obraza je bila izginila vsaka sled o prav-karšnjih dogodkih. Toliko da so je zdela bledejša nego po navadi. "Kaj hočeš?" je željno vprašala Belgodora "Prepustnico, da morem iz Pariza", je rekel cigan. "Ali me ostavljaš?" "No, gospa. Danes manj ko kedaj. Samo vam se moram zahvaliti, da ena mojih hčerii živi." "Kaj praviš?" "Povedal sem vam, da so dali moji hčerki Floro in Stello nekemu kristjanu v odgojo. Tisti kristjan je bil prokurator Fourcaud." Belgoder si je obrisal čelo. Pavstin o-braz je bil kakor od marmorja. Razodetje nesrečnega očeta ni zbujalo v njej drugega kakor radovednost. "Tista, ki so jo obesili in sežgali, je bila Flora, moja starejša hči" jo nadalje val cigan. "Druga, ki ste jo rešili, je Sto Ha. Nh vaš ukaz sem jo spravil v mont bil opremljen z Guisovim podpisom in pečatom, in je planil iz dvorca, ne da bi se spomnil, da se mora zahvaliti. Vrata so šo niso zaprla za njim, ko je Favsta napisala tri vrstice. poklicala svojega dvornika in velela: "Jezdeca, da ponese ta ukaz gospe de Beauvillier na Montinartre. Treba je da pride, prej od človeka, ki je pravkar odšel." "Stella!" je zatulil cigan. "Stella, dete moje. .laz sem, tvoj očo.. . oglasi se... Kje si?..." Ko je ni našel je zdirjal v samostan. Na stopnicah toliko da ni podrl moža, ki mu jo prišel naproti. Srdito je potrkal na opatičina vrata. "Kje je Stella?" je zarolinel, ko je stopil pred Klavdino do Bauvilliers. "Stella?" je osuplo zategnila Klavdi-na. Bclgodera so to pot brez obotavljanja spustili iz mesta. Vrata so bila odprta | "Jetnico mislim. Kje je?" in most na škripec spuščen: v daljavi se '-'Ali jo niste spravili v Bastiljo?" jo še prašilo od jezdeca, ki jo bil tik pred "O Violetti ne govorim. Drugo mislim, ciganom v diru ostavil Pariz. tisto, ki sem jo pripeljal namestu nje. K Belgoder so ni zmenil za to podrobnost, j vam." Jadrno je ubiral pot proti samostanu. "A tako. Drugo jetnico ste pripeljali?" "Kako naj ji povem?" je u'gibal gredoč, : Belgoder se je zgrabil za kuštrave la-da jo moja hči. Ali mi ho verela ? Eh, kaj j so. Šele zdaj mu je prišlo na um, da ni ne bi." i obvestil nikogar. Z zmedenimi, pretrga- Nervozno se je smejal. j nimi besedami je povedal opatici, kako "Verjela mi bo", jo sklenil sam pri se- I je spravil Violetto v Bastiljo in kako je bi. "Xato so odpraviva drugam. Claude j namesto njo pripeljal Ivano Fourcaudovo. je zadet na smrt in poginja kje od žalosti, j ".Stella, pravite, ji je ime?" je dejala ali pa je celo že mrtev. Ste.Uo vzamem in Klavdina. pojdem z njo kamorkoli, vse to je jasno ; "Saj je vso eno. Da, to je njeno pravo ko boli dan." j ime. .." Ko jc dospel na Moutniartre, se mu jo j "Nápak je bilo da mi niste povedali", zazdela pot skozi vrzel pripravnojša od j je rekla Klavdina de Boauvilliers. "Vi ji Najprj je pomislil, da je nekam čudno lahko prišel do opatice. Nato si je šel ogledat vrata čumnate. v kateri je bila Stella zaprta. Ključavnica je bila nepoškodovana. Vobče pa: zakaj naj bi bila Ivana Fourcaudova pobegnila, ko ji je oblju'bil združitev z Magdaleno? In mimo tega je dobro pomnil, da je zapahnil vrata tudi z vnanje strani... .Jasno je. bilo, da si Stella ni odprla sama, ampak da so ji odprli drugi. Toda kdo? Komu je bilo do tega, da jo reši?... Sumuje so vstajale v ciganovi glavi. Ali je sploh kedo vodel, da je Stella zaprta v opatiji?... Nihče razen Favste in njenih ljudi, ki so jo spremili dotod. Odšol je počasi proti Parizu. "Favsta je vedela, da grem v samostan po Stello", je mrmral s p* toma, drgetajo od togote. "Poslala je konjenika, ki me je prohitel in jo je spravil kdo ve kam... Prav. Toda kaj namerava z njo? Ako sluti mojo misel tedaj je to Stelli-na smrt... Dobro. No ganem se več od nje. Prej ali slej moram izvedoti, kaj je storila s Stello... In kadar izvem, gorje martrski samostan. In zdaj so vsa mestna pot skozi vrata. Skočil je na vrt. tam pa mi bost odgovarali, ako bo princesa jc zdajci obstal. Vratca v ogradi okoli j hotela v odet i, k*.j je z novo jetnico. Ra-liišice so bila odprta! j zumem vašo vznemirjenost..." Belgodor je zgrbančil obrvi in mrzel | "Oh ue", je zaihteJ Belgoder. "vi me znoj ga je olili). A že mu jc prišlo na | ne morete razumeti..." um: ¡ "Gotovo si jc kako odprla in je pobeg- "Gotovo sem jih ¡mori sam pozabil za- j nila", je dejala opatica čez čas. kleniti". , A Belgoder jo ni več poslušal. Stekei zdirjU| 2e na Grčvski trg. Toda -oder je bil pruzen in na trgu ni bilo nikogar več vrata zaprta. Zato potrebujem prepustnice". Belgoderov glas je bil pri teli poslednjih besedah osoren, mu Ion divji. "Razumom te", je rekla Favsta. "Tvoja želja naj se izpolni." Tako govoreč je vzela ,x predalu list papirja in ga je pomolilo ciganu. "Čuvaj ta papir", je dejala. "Pooblašča te, da smeš vsak čas kamorkoli ti dra J ijo celo tja. kamor drugi ne sinejo. , In čunmatn, Iti jo bil vanjo zaprl Ivano Drevi mi g» vrneš. Pojdi. Bog s teboj." Foureuudovo, svoj« hčer,.. jo bila praz Belgoder jc pograbil 'pergamcu, ki jo na! .. Tudi vrata hišice so zijala na .stoiajl "Kaj pomeni to?..." Planil jc v hišo: vsa vrata odklenjena1 je po stopnicah in zdirjal nazaj k ogradi. Tam jo sedel na kamen in je naslonil obraz v dlani. Obupa val-jc. Ta divji obup je trajal dve uri. Nato i je zmeda polegla v ciganovi glavi jc i jel nastajati red. K Favsti je šol zvečer. "Kaj je z jetnico?" ga je vprašala, pre-den jc utegnil izpregovoriti. "Ali mislite mojo hčer?..." "Da. . . tvojo hčer. Ali si jo privel?..." "Izginila je", jo mrzlo odvrnil Belgoder. "Tvoja hči je izginila?" je vzkliknila Favsta. "In tebi ne gre to nič bolj do živega?. "Saj tudi vam ne gre kdo ve kako do živega, da je vaša jotnica izginila", se jo drzno odrezal cigan. Nič ni kazalo da bi bil zbudil ta odgo- 0 ŽELODCU IN ŠTRUKLJIH... Florida... Iskal sem po mislih, kje je kaj sličnega na naši slovenski zemlji. Dve Rožni dolini sem našel. Eno na Koroškem, eno v Ljubljani. En Rožni dol v Beli krajini, ene Rožce tam na Štajerskem, Cye-tež in Cvetkovci tudi bodo nekje... Pa je menda le Cvetrož prijazna vipavska vas, ki pove vse in še več kot Florida... ki leži še naprej od Saavedre ob številnih stolpih radio-oddajnih postaj največjega južnoameriškega mesta. Cvetrož... tako so se pletle misli in obstale na zrelih sladjih bre-skvieah in hruškah, ki prav sedaj zore po evetrožkih, vipavskih in goriških vrtovih... Stopam dalje... Pa kako? Saj sem že bil tukaj. Tamle je bila hiša Skrbčeva. Andreja Škrbca, tistega, ki v Holandski banki denar šteje Saj ga vsi poznate! Pa kako vendar to, da je vse drugače, kot je bilo preje kdaj... "Gospod Janez" je hitela mala Sonja, ki me je od daleč že opazila, pa ni vedela, ali naj teče meni naproti, ali naj gre mami in atu sporočat novico. "Vendar se spet pokažete tudi na naš konec" me je pozdravil gospodar. Ž'e je dolgo, kar vas ni bilo semkaj." Zato pa tudi najdem vse drugače, ker vidim, da je tu nova hiša zrastla, sem menil. Jaz sem pa njen gospodar, je pristavil Maks, v kolikor je nisem dolžan drugim. Nova lična stvarca. Ko bi vedel kaj takega, bi pa res malo žegna prinesel s seboj. Tukaj je to že kar iz mode prišlo. Še z blagoslovljeno vodo si ne poškropijo novih domov, in če še nič božjega v kot ne postavijo in na stene ne obesijo — brez križa in brez Matere božje... potlej lahko hudoba iz 'vseli kotov preži, ker nima nobenega strahu... O priliki bo pa res treba tudi malo z blagoslovljeno vodo poškropiti. Le verjemite, da se je hudobec boji'. Zato pa skrbi, da v nove hiše ne bi prišla njena rosa. Kaj pa sicer? "Vi Maks, nekam suh in bled?" "Da, gospod, je odgovarjala žena. Bolan je, na želodcu. Menda bodo želodčni tvori. Nič prijetnega ni taka stvar. Sam sem jo okusil in vem Pa, navsezadnje! Saj veste, da so dohtarji jako zvedavi^ Meni «o ka.r notri pogledali in odrezali tisto kar je bilo odveč, pa so mi še dovolj pustili, da imam kam spraviti kak mate, in tudi kaj "asadito", pá tudi kako kapljico vinčka... Samo za fižol nima prostora... No, pa niti ni treba vrtati kože. Tudi z dolgim in stanovitnim postom se takle objehten želodec spokori. Meni je marsikatero noč ta nepridiprav spanje pokvaril, pa mu vseeno tega Nikar se ne jezite in ne zgubljajte časa Kupite takoj najboljšo petrolejsko peo "C al orif i x" že večkrat preizkušana moderna trajna in menevama " C alorifix" Veliki model $ 40.— Mali model „ 27.— Dobiste jih povsod, kakor tudi pri glavnem uvozniku BELGRANO 460 U. T. 33 Avenida 4232-5205 A REJ Z y Cia. ne zamerim. Zakaj vsaka stvar ima tudi svojo dobro stran. Pesjanska dobrota je to, če človeka trebuh boli, da ne more ne jesti, ne spati, ne delati, je menil Maks! No, ne rečem. Kaj bi trdil, da. je pelin sladak, ker vsak ve, kako strašno grenak je. Toda: koristen je pa le in še kako Jaz sem ga jedel, kot zajec deteljo... Ni vse nesreča, kar boli. Jaz sem že nekaterikrat Boga hvalil za to, da mi je dal tak nadložen želodec. Veste, tam doli na belokranjskem, tam po sladkih goricah — sa j je menda na Vipavskem prav tako. Vedno "gospod, greste na kupico, in še iz tega in še iz tistega ga poku-siva. Kaj mu rečete?" In kdo ve, kako bi se take zgodb»1 končale in končale, če ne bi gospod želodec tako odločno in vstrajno zahteval po svoje... Že marsikateri kaplan je postal pijanček. Moj želodec je pa rekel; ne boš Janez! In lcjj sem hotel kot poslušati. Pa, če me boli, kaj imam od tega? In če delati ne morem! To je sama zguba. je menil Andrej. Tako se zdi. Toda to je tako le iz ene strani. Z druge je pa tudi še nekaj Vaga pove le težo, barve in vonja in oblike pa ne... Da je to sama zguba, to je le po materialistični modrosti, ki ob bolniški in mrliški postelji obmolkne in prav s tem pokaže, da je zmotna... Jaz to vem, da sem bil dosti slab v bolezni, da sem trpel včasih noč in dan, in sem vendar s pridom napravil več koristnega kot. pozneje s celim zdravjem. Moje delo je imelo vse več uspeha. Tako sem presodil, da je skrivnost tega bila v posebnem blagoslovu, ki je bil plačilo za potrpežljivost in vdanost, s katero som nosil svojo ljubezen... Ne rečem. Neprijetna stvar je to, toda vodi k dobremu, kot boleča operacija vodi k KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERMč DORREGO 1583, — Bs. Aires zdravju.... Tako vidite! Saj sem Vam že skoro celo pridigo napravil! Sem kot potujoči trgovci, ki vedno svojo kramo ponujajo. Kes je pa vendar le, da ima vsako trpljenje svojo veliko vrednost; samo treba jo je spoznati. Mi gledamo le iz nižine in zato ne vidimo daleč. Gori raz tistega le .stolpa se. pa vidi daleč, daleč tja v pampo in doli po Reki... Iz božjih višin, na katere nas postavi vera se nam odrije tudi uganka trpljenja in nesreče. To so pa učene stvari, je menil Maks. Mene sedaj bolj zanima to, kaj bi storil. Kaj menite, ki ste že skušali to bolezen .' Pol leta postil, ali pa po! pedi noža ; in pa moža. ki je prepričan, da bo spet zdrav... Pa bomo čez pol leta spet trčili in še košček s vinskega želodca lahko prigriznili in se veselo nasmejali, ko bomo god svetega Antona obhajali. Tako-smo mrsikaj uganili in nazadnje še to, da bo že kmalu leto, in da bo prav 1. avgusta, od kar je slovenska maša na Saavedri in da moramo to slovesnost tudi obhajati. Bobe bomo pa take pripravili, ki Maksu ne bodo škodili. Drugi pa, po Savedri in Floridi in vse tam naokoli, naj napravijo tudi štruklje in povabijo svoje znance in prijatelje iz vseh strani, da bodo s svojo navzočnostjo pripomogli k lepi slovesnosti dopoldne ob 10 uri in pol in popoldne ob pol 5 uri pri večer-nicah v cerkvi na Av. Tejar. Hladnik Janez. CERKVENI VESTNK 25. julija maša na Paternalu ob--letna za Henrika Kravanjo. Molitev na Avellanedi. 3. aug. Maša v Saavedri ob 10 uri in pol, večernice tudi na Saavedri ob pol 5 uri. To nedeljo boste gotovo prihiteli k maši vsi prijatelji petja. Zapeli bodo naši mali in bo to pač nadvse lep in pomemben dogodek. 1. avg. boste pa spet pohiteli vsi v Saavedro na obisk k prijateljem in rojakom in pa, da pripomorete k lepi proslavi obletnice slovenske-maše na Saavedri. Hladnik Janez. KROJAČNIC* MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Agencija POTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsa»: kemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja vor v Favsti kako ogorčenje. Umela je j,ač občevati z vsakim tako kakor je bilo zanj primerno. Surova odkritost, katere je, bila navadila Belgodera, se je docela ujemala z njenimi nameni. "Deklina ki praviš, da je tvoja hči, in ki je bila, kar jaz vem, vse doslej hči prokuratorja Fourcauda — ta Ivana ni bila jetnica. Le skrivati smo jo hoteli nekaj časa da ne bi kdo opazil zamenjave, ki se je izvršila v Bastilji. če je. odnesla pete, Bog z njo!" "Tako je, Bog z njo." je rekel cigan. "Našli jo bomo nič naj te ne skrbi. Idi v miru, Belgode,r; samo prepustnico, ki sem ti jo dala mi vrni." "Papir." je vzkyiknil cigan nemirno br-skaje po sebi. "Vraga, kje pa je!... Nimam ga več..." "Pa ne da bi ga bil izgubilt" "Ha", je rekel Belgoder, srepo gledaje Favsti v oči "moral sem ga izgubiti..." "Nu, saj ni velike škode, Idi. Belgoder in čakaj daljnjili ukazov. Bazen če morda želiš ostaviti mojo službo? V takem primeru .ti pošljem blagajnika... Nu, govori: ali se ločiva t" "Ako me vi ne podite, bi rajši ostal", je dejal cigan. "Zdi se mi, da še nisva rekla poslednje besede." "Tudi meni se zdi tako", je pokimala Farsta. Z ostrim nasmoškom je gledala za ciganom, ki se je globoko priklonil in odšel. Belgoder pa je gredoč godrnjal sam pri sebi: "Zdaj sem trdno uverjen, da je ona dala ugrabiti Stello. Tako mi vseh peklenščkov, signora mia, nisva rekla Se poslednje besede." xxxvn. Claude. Knez Farneški je videl Clauda, kako se je pobral po svojem skoku skozi okuo in kako je z bodalom v roki navalil na množico. Videl je, kako jo Pardaillan prehitel bivšega krvnika s tem, da je pograbil Violetto in jo je iztrgal stražarjem. V presledku meteža, ki je nastal, je knez zagledal svojo hier v naročju Karla An-gou'lémskega; nato se je začela zmešnjava s konji, v kateri je več ko dvajsot ljudi izgubilo življenje, dve sto pa jih je bilo ranjenih. Kardinal jo z brezumno tesnobo opazoval prizore živih sanj, ki so se vrstili mimo njegovih oči... Violetta je bila rešena! Njena zaščitnika sta v diru izginila z njo... Faruesc je spoznal hrabro dvojico. Bila sta tista dva; ki je govoril z njima v starem paviljonu montmartrskega samostana, ko ga jo Favstina prekanjenost toli okrutno zvela z Leonoro de Montai-gues... Videč, da mu je liči oteta, je Farnese zastokal od nadčloveške radosti. Prvič po šestnajstorici strašnih let, ki jih je bil preživel, je pal v njegovo obupano srce žarek nade. Toda njegova sreča je bila polna sebičnosti. Da, ljubil je hčer. Misel, da jo je imel za mrtvo, ga je še zdaj navdajala z grozo in njegovo sovraštvo do Favste je bilo še vedno tako iskreno in nepomirlji-vo, kakor le kdaj kako sovraštvo na svetu. %Toda odkar je videl Leonoro, mu je bila hči samo še sredstvo, s katerim je upal iznova osvojiti oboževanko. Leonora je bila blazna; z Violettino pomočjo bi ji lahko vrnil razum. In če bi ga potlej sovražila, bi lahko Violetta ganila njeno srce. . . "Nič več se ne bojim pogleda v njene oči!" je vriskal sam pri sebi. .. V nekaj trenutkih je bil njegov načrt zgrajen. S pomočjo vrlih rešiteljev je hotel poiskati Leonoro in odkupiti kleto minulost s tem, da ji privede Violetto v materinsko naročje... Take so bile kardinalove misli, ko se je Favsta spuščala z odra, škripa je z zobmi nad svojim najnovejšim porazom. Niti slutil ni, da je princesa neutegoma odredila dvoje. Prvo povelje je zadevalo hišo, v kateri je bil Farnese. Izvršitv drugega povelja bomo kmalu videli. Ko je konj, na katerem sta sedela Karel in Violetta, izginil kardinalu izpred oči, je nehote zaprl okno in se jo obrnil v sobo. Treba se jo bilo podvizati. Niti malo ni dvomil, da s bo Favsta spet hotela polastiti Violette. V dno duše se je kesal, da ni ubil te ženske, ko jo je imel v pesteh. Mar bi bil takrat v paviljonu ukazal Claudu, naj še enkrat opravi svoj krvniški poseli Vse to mu jo rojilo po glavi, ko se je počasi spuščal po stopnicah, črno oblečeni sluga, ki je poprej sprejel Belgodera, mu jo odklenil vrata. Farnese mu je dal polno mošnjo zlatnikov, rekoč: "Ako bi ine kdo iskal po naročilu1 vladarice, povej mu, da sem odšel in da odpotujem v Italijo." "Da, Prevzvišenost!" je rekel lakej, obenem pa je naglo odprl vrata sobice ob vhodu. Farnese se še ni utegnil začuditi, ko je planilo nanj pet ali še«t ljudi. Razorožili so ga, kakor bi trenil; eden izmed napadalcev mu je nastavil bodalo na prsi. 'Svetlost", je dejal, "ukazano nam je, da vas privedemo živega ali mrtvega..." Kardinal je obrnil svoj bledi obraz proti nebu in je zamrmral s turobnim, očitajočim glasom: "Poznam te, Favsta.. . Ozri se, o Bog pravice in dobrote, na dejanje svojo poslanke in sodi jo..." Nato jo pogledal tistega, ki mu je grozil. "Grof", je dejal, "tri leta že hodiva po skupni poti; zato vem, da ste pripravljeni izpolniti ukaz ki ste ga dobili. Ali vas smem vsaj prositi, da me neutego-ma od vedete k osebi, ki vas je poslala?" "Tem rajši Svetlost, ker mi je tako zapovedano! Opozorim vas le na to, da bi vas spravil spotoma vsak vzklik in vsaka sumljiva kretnja v smrtno nevarnost." "No bom kričal" je dejal Farnese s svojo običajno ledeno mirnostjo. "Pojdimo, gospoda. Ti pa," so je obrnil k črnemu služabniku, "ti Judež le imej mošnjo: naj bo plačilo za tvoje izdajstvo." Lopov se je pokrižal in priklonil, rekoč: "Bog ukazuje... jaz poslušam!..." Krenili so na pot. Kdorkoli jih jo srečal, jih je moral imeti za družbo plemi-čev, brezskrbno se vračajočih domov. Le obraz kardinala Fyre,nškoga jo bil mrk. Mislil je na tiste premnoge, ki so kedaj korakali isto pot kakor 011 v tuiu trenutku in se niso vrnili nikoli več... čez dvajest minut so bili v Favstinem dvorcu. Soba, v katero so peljali kardinala, je bila opremljena; toda njena hrastova vrata so bila okovana z žolezjem in ozko okence, ki je gledalo na Sekva-no, jo bilo zaprto z debelo rešotko. Zahteval je, naj ga peljejo k Favsti. A sluga, ki ga je bil spremil do tod, se jo obrnil brc* odgovora in je zapahnil vrata za seboj. Farnese se je zrušil na stol. Bled smehljaj 11111 je zverižil ustnice. "Kdo ve", jo zamrmral, "morda je res bolje, da že 11111 rom. Osveta Naše Gospe me preganja in vse česar se dotaknem, je prekleto.. . Toda umreti, 110 da bi poginila Favsta prej mene'... O Claude. Kje si, kaj delaš?..." (Nadaljevanje) PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD lim Ob svoji deseti obletnici vam j® porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMBNDIA 4947 — Be. Aires ZANIMIVOSTI TENERIFFA — OTOK SREČE Pravzarana smo s parnikom "Cap Arcpjn.a" nekega jutra približali Kanarskemu otočju, "otokom for-tunatae", "otokom sreče", kakor so jih imenovali že v starem veku zaradi njih čudovite lepote, prirodnih zakladov in izredno milega podnebja. Teneriffa je najvažnejši otok tega otočja, ki je pod špansko na-doblastjo. Ko stopim na krov, so pretaka še mesečina 'v srebbrnih pramenih z neba, zavija našo ladjo čez in čez v.svoj mehki sijaj, da je ko začarana palača. Tudi pokrajina. ki se dviga pred nami, se sve-tlikav kovinasti luči. Naglo se nam bliža. Sivorjave, divje razcefrane pečine tvorijo obrežje in se ko kulise razmikajo v tem čarobnem pri-rodnem gledališču. Sence ležijo globoko v režali in grapah pogorja. Nad vsemi temi bazaltnimi skalina-Do i pa se dviga Pic s Teneriffe, Tej*-de imenovan. Zdi se, da je njegov drzni, trikotni vrli zavit v belo blesteči se snežni plašč, vendar je to samo kamenje. Črnorjavo razcefranost pogorja poživljajo redki, sivozeleni otočki, kakteje in kaktejam slične rastline. Sprejme nas Santa Cruz, glavno mesto Teneriffe. Le nekaj ur imamo ;Za ogled mesta na razpolago. Z do- brim ameriškim avtom se odpeljemo po jako negovani cesti v ostrih ovinkih navkreber. Pogled nam pada globoko v mračne skalnate grape, ki jih tudi sonce, ki zdaj tako zma-1 govito sije, ne more razsvetliti. Banane tvorijo majhne skupine pred raztreseno stoječimi kočami, palme stojijo posamezno. Agane prebada-jo ozračje z ostrorobimi, mečem podobnimi listi in s trnjem posejani stebri mlečka stojijo tu in tam med njimi. Strupeni mleček te rastline posušijo in ga uporabljajo kot zdravilo. Vsaka hišica je obdana z gosto ograjo kaktej in kronana z nešte-vilnimi rumenimi sadeži, ki prihajajo na trg kot indijanske fige in so jako okusne. Predvsem pa gojijo te kakteje, ki so jih kar celi gozdovi krog in krog, zaradi listnih ušic, ki živijo na njih in ¿e preživljajo z^ mesnatimi listi. To so uši "coclieni-lle", ki posušene dajejo dragoceni -karmin, lepo rdečo barvo. Velike nasade kaktej gojijo v prejšnjih vinogradih, ki jih je neka bolezen grozdja skoraj vse uničila. Težko nato-vorjene kamele stopajo mimo nas. Saj smo tako blizu Afrike! S filozofskim zaničevanjem, kot poosebljeni napuh, gledajo z viška na nas. Umazani otročaji se pretepavajo pod drevesi, ki dajejo kaj borno senco. Srečamo mnogo preprostih žensk, MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJA NO VIÓ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in eicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure ki navzlic visokim košaram na glavi ponosno in gibčno stopajo in so večina v črnih oblekah. Da jih zaradi težkega bremena ne boli glava, imajo na temenu za krožnik velike, črno obrobljene slamničke (pri nas svitke), ki so kaj smešni videti, dokler ne spoznaš vzroka, zakaj jih imajo na glavi. V divji naglici brzimo v višino. Ob strani vidimo ves čas blesteče se, sinje morje. Ko dospemo do gorskega grebena, ostane Ocean za nami in potem hajdi — v notranjost otoka, proti Laguni! Laguna, prejšnje glavno mesto, je kake tri četrt ure vožnje z avtom oddaljena od Santa Cruza. Zdaj je mesto precej zapuščeno. Poleti se prebivalci glavnega mesta zatečejo semkaj pred vročino. Tu vidijo tujci kot znamenitost krasno cerkev, kjer je prvotna gotika prekrita s težkim barokom, častitljiv spomenik stare kulture in pa "Colleggio", neke vrste visoko šolo, kjer je tudi muzej. Tuje živali in rastline živijo v tem nepoznanem svetu. Mogočno zidovje, ki ima stolp na vrhu, obdaja majhno dvorišče, ki more komaj obsegati preživo, pestro cvetenje in ki ga poživljajo nešteti, krasno pisani ptiči, da je vse ko velikanska kletka, a s prijaznim, z nebesno svilo prevlečenim stropom. Od Lagune drži precej slaba cesta v Orotavo. Metto leži skoraj v sredini severozahodnega obrežja, v dolini, ki je tako oblagodarjena z lepotami, da je menil veliki svetovni romar in prirodoziianec Aleksander Humboldt, da je našel paradiž v njej. Bohotna rodovitnost je v tej dolini in oberoč razdaja svoje bogatije, medtem ko južno- vzhodno obrežje ni skoraj nič rodovitno. Žial, nismo utegnili, da bi si ogledali ta raj in morali smo se vrniti. Kmalu za Laguno se je pokrajina spremenila; pogorje se je oddaljilo in razgled je bil prostranej-ši. Sveže zelenje je oživljalo pokra-Ijajo cesto. Tudi ta, skrbno poseja-jino, ki je bila prej tako vsa rjava. Njive, ograjene s šopi aloj, obrobna loka je rajski vrt; na gosto stojijo vrtovi, ploja banan in paradižnikov drug pri drugem. Vzdolž ceste se temni lovor in mogočna, senčnata drevesa so med opuntijami in aganami. Na daleč Se raztezajo resni gaji avkarij in pinij. Kamele delajo na njivah med golimi figovimi drevesi. Žgoče rdeči slapovi cvetja padajo čez zidove, belo nian-deljevo cvetje drhti po nežnem drevju. .. Strmo pada cesta v Santa Cruz; morje nas spet pozdravlja. Tako majcen je videti naš veliki parnik s te višine! Ko peruti galebov pa se pobliskavajo jadra številnih ribiških barčic. Prekrižamo nekaj širokih, jako lepih cest, ki jih obrobljajo vile, ki so videti kar smešno načičkane in se dozdevajo, ko da bi pravkar prišle iz kake slaščičarne. Pestri, cvetlični otoki prekinjajo v razkošnih barvnih in oblikov-kaj modernih hotelov v slogu sta-nih bogatijali belino cest in liiš. Ne-rih gradov n% s svojimi stolpiči pozdravlja z višav. Ali more biti na svetu še kaj lepšega, ko da bivaš tu in gledaš na sinjo čašo morja, ki s srebrnimi grebeni valov liki čipkam obroblja črne pečine in zreš na te divje-škrbinaste, mrke skale, v pra-podobo prirode in na to belo mesto pod seboj! Za nekim ovinkom je iz-nenada pred nami nekaj obširnega, belo se blestečega: arena za biko-borbe. Vroče pripeka sonce na prostor brez strehe, na prazne vrste klopi. Pesek je ves pomendran od mliogih kopit: prejšnji dan je bila ondi bikoborba. V tem malem španskem mestu so hiše po tesnih ulicah starinske, preproste in nizke in le nekaj je pisanih. Skozi odprta velika vrata vidiš v razkošne vrtove in na starinske, visake oboke. Vidiš v pisarne s starodavnim, lesenim opažem in hodiš po obraslih, tlakovanih trgih, ki so podobni svečanim dvoranam. Po trgovinah se ničvredno blago druži s čudovito lepimi, dragocenimi ročnimi deli, kakršne izdelujejo tukajšnje svetne ženske roke, da so ti izdelki slavni po vsem svetu. Cene so navadno nesramno pretirane, kar te naj pa ne oplaši, saj je trgovec slednjič tudi s tretjino dotične vsote zadovoljen. V velikanski tržnici, kjer vse kar polje tuje živahnosti, si nakupimo še dragocenih sadežev, potem je čas odhoda že tu in ; kmalu se "Cap Arcona" počasi ob-j rača in pozdravlja mesto in ladje, ki so v pristanišču. I' Še dolgo se sveti iz višine oblakov trioglati vrh Pica, ki je iz' dalje videti ko srebrni, božanski ščit-nad "otokom sreče". IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univer7i v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 28 Bueno Orden 3389 Buenos Aires Ako hocete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GOD EL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske, bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. Speci j a- listi za pljučne, srčne, živ retunatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 16 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CAI i F CANGALLO 1542 CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 43 Ko je odšla Natalka iz sobe in ^o je Katarina videla, da je popolnoma sama, se ni mogla več premagovati. Bol izbruhne z 'vso silo. "Prevarana sem", zastoka Katarina, "prevarana in izdana. Prevali pa me je človek kateremu sem največ zaupala." "Jaz pa — jaz sem ga tako iskre-110 ljubila. Tudi sedaj ga ljubim. ljubila ga bom vedno. On pa me Je prevaral." "Ti si beračica, Katarina. cari toda vsak» «boga žena ima rao-Za> ki jo ljubi, le ti, Katarina, ti Prosjačiš ljubezni!" Katarina si zakrije obraz z ro k